8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje Podelili priznanja ob TRŽNICA v NAZARJAH občine Nazarje VSAKO SOBOTO od 8. do 12. ure STRAN 6 Mžblieni • \ s, L •%" \tx --- , ? .'v i'1 «ai (dfcVpc; Il • “••i • S’ i", 1« Vn/8 Zadruga mozirje Zgornjesavhjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.a www-zkz-mozifje. com Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03 Usodne cene UMETNIH GNOJIL tel:03/838-80-03 - PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, - Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, - Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, - Železnina Luče, Luče 34, -Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, - Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, - Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad 837-07-80 837-07-81 837- 07-82 839-44-20 584-12-41 584-40-24 838- 80-43 584-10-20 584-30-36 V vseh neživilskih poslovalnicah: UGODNA PONUDBA OZIMNIH ŽIT - JEČMEN: ^ ^ -TRITI KALA -RŽ Amorosa - PŠENICA: itf,m i Bastide Rosario Sorte za velik pridelek « Krušna sorta SofclOIK |SVe'C 123 EUR Ì Sprejemamo « naročila I za krmni krompir, I jedilni krompir, čebulo in zelje! Velik Velika ogenj kapela - Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, 584-51 -32 - Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, 584-50-05 - SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, 839-43-20 - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, 584-75-09 - Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, 838-80-84 - Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-42 - SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, 584-10-35 -SP Ljubno, Plac, Plac 14, Ljubno 584-11-74 - SP Luče, Luče 105, Luče, 839-43-10 - SP Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 Jogurt Jogobela, Margarina sadni, več okusov, 150 g Latta, lahka, 250 g C4 TJX 1,36 EUR 1,07 eur^aM* 0,24 EUR 9,56 EUR Predjed Izola Brand, 125 g 15,99 EUR Detergent __ Persil, 6 + 2 kg gratis Olje Zvezda, sončnično 4 + 2 I gratis ™ 1,6? EUR Čokolada Milka z rižem, 200 g Pivo Club, 6 X 0,5I 5,89 EUR Kava Barcaffe, 250 g 1,86 EUR golte s ** h,se«/ O. .slovenijo w hotel & mountain resort Največja kinološka prireditev v Sloveniji doslej Razstava in sejem z udeleženci iz celega sveta z bogatim spremljevalnim programom. 15. do 30. september: -15% 1. oktober do 1. november: *10% 7 2. november do začetka sezone: *5% Tel.: 03/839 12 00 www.golte.si 2010 EUROPEAN DogSHOW SLOVENIA CELJE www.eurodogshow2010.si EVROPSKA RAZSTAVA PSOV 30.9.-3.10.2010 Prodaja vstopnic: na Organizira: Kinološka zveza Slovenije blagajni Celjskega sejma na dan dogodka RAZSTAVO S0 OMOGOČILI EUKANUBA - TAKU BOUTIQUE - DINERS CLUB SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA - CELJSKI SEJEM THERMANA LAŠKO - OBČINA CELJE - SLOVENSKE ŽELEZNICE EUR0PCAR - KOMPTUR - OUR DOGS - ADRIATIC SL0VENICA SINTAL-ROGAŠKA-DNEVNIK Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! Tretja stran Kdo bo »zmrznil« - vlada ali javni sektor? Tokrat za začetek enostavno vprašanje: v katerem podjetju bi zaposleni napovedali stavko, če bi jim direktor pisno zagotovil, da v času, ko traja gospodarska kriza, ne bo nikogar odpustil in nikomur znižal plače? Drznem si trditi, da takšnega podjetja v Sloveniji ni, imamo pa javni sektor, katerega sindikati tudi v kriznih razmerah terjajo višje plače, kakršne jim je v času visoke konjunkture obljubila prejšnja vlada. »Vprašanje, kako zajeziti izdatke vjavnem sektorju, je legitimno in surovo, odgovori pa morajo biti taki, da nihče ne bo nosil prevelikih bremen,« pravi premier Borut Pahor, ki seje skupaj z ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs odločil, da plač v javnem sektorju v prihodnje ne bo več urejala kolektivna pogodba, ampak zakon. Sindikati javnega sektorja se stem ne strinjajo in vztrajajo pri proti-predlogu, ki bi po izračunih vlade pomenil povečanje mase plač v javnem sektorju za leto 2011 za najmanj sto milijonov evrov. Ker sporazumne rešitve zaenkrat ni na vidiku, sindikati za ponedeljek, 27. septembra, napovedujejo stavko. Stavkovni odbor 21 sindikatov javnega sektorja je že oblikoval stavkovne zahteve, v kratkem pa naj bi tudi začeli zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o spremembi zakona o sistemu plač vjavnem sektorju, ki gaje pred nedavnim sprejel državni zbor. Vodja stavkovnega odbora Dušan Miščevič napoveduje, da bo v ponedeljek na delovnih mestih stavkalo okoli 80 tisoč zaposlenih vjavnem sektorju, medtem ko demonstracije niso predvidene. V anketi časnika Delo je več kot polovica vprašanih (57,3 %) izrekla podporo zamrznitvi plač v javnem sektorju, nasprotovanje zamrznitvi je izrazila dobra tretjina vprašanih, medtem ko se ostali niso znali ali želeli opredeliti do omenjenega problema. Mednarodna primerjava zaposlenosti vjavnem sektorju sicer kaže, da je vSIoveniji delež zaposlenih v javni upravi pod povprečjem držav Evropske unije, čeprav le-ta neprestano narašča. Kot kaže primerjava, je še najbliže povprečju EU delež zaposlenih v izobraževanju, medtem ko po deležu zaposlenih najbolj odstopata navzdol zdravstvo in socialno varstvo. Ne kaže dvomiti, da je temu res tako, vsekakor pa bi bilo treba vzporedno s tem primerjati tudi podatke o dodani vrednosti, ki jo ustvari gospodarstvo, saj je le iztega »Žaklja« mogoče jemati denar za financiranje javnega sektorja, če seveda odmislimo zadolževanje. IZ VSEBINE: 38 Koncert Anje Bukovec: Violinistka navdušila s svojim igranjem.11 Rečica ob Savinji: Pogovor Berta Savodnika z Žarkom Petanom.................11 Center konjeniškega športa Celje: Riflju pokal Slovenije...........2 2 uL Slovenije: Ponovno zlati in srebrni in bronasti inovatorji iz našega okolja. Tema tedna: Spremembe delovnopravne zakonodaje.... 4 MOS Celje: Sejem kljub manjšemu številu obiskovalcev uspešen.................8 Občina Gornji Grad: Začetek del na cesti skozi Bočno še letos?. ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 38,24. september 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v urednišlvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvamesečje. SPREMEMBE DELOVNOPRAVNE ZAKONODAJE Pred številnimi reformami, ki jim sindikati nasprotujejo Vlada letošnjo jesen načrtuje številne spremembe v delovnopravni zakonodaji. Najbolj vroči temi v teh dneh sta tako pokojninska in plačna reforma. Z vladnimi predlogi se ne strinjajo sindikati, ki napovedujejo referendum in napovedujejo splošno stavko javnega sektorja za 27. september. Kakšne spremembe nam torej prinaša jesen? brezposelni, moti jih tudi delna privatizacija pokojninskih sredstev ter jemanje bonusov za predčasno upokojevanje. Sindikati napovedujejo naknadni zakonodajni referendum in upajo na možnost sprememb pokojninske reforme z POKOJNINSKA REFORMA V trd oreh pokojninske reforme so zagrizli na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve. Minister Ivan Svetlik meni, da brez sprememb zakona tvegamo revščino, državljani pa se sprašujejo, koliko bodo sploh še sposobni za delo pri 65 letih. Tudi po mnenju sindikatov je največja težava pokojninske reforme upokojitvena starost 65 let in 43 oziroma 41 let delovne dobe, kar je na določenih delovnih mestih nemogoče izpeljati. Podaljševanje delovne dobe hkrati pomeni, da bodo mladi še naprej ostajali puZ' u"rsJce ^o,Wjs, dopolnili med parlamentarnim postopkom. TUDI SKEI PROTI REFORMI Nestrinjanje z reformo je izpostavila predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) Lidija Jerkič, ki meni, da so težki delovni pogoji, pritiski na delavce, mobing in splošno nezadovoljstvo razlogi, zaradi katerih delavci na podaljšanje delovne dobe ne pristajajo in predvsem starejši iščejo možnosti za predčasno upokojitev. »Samo letos se bo upokojilo okrog 40.000 delavcev in za nekaj let bo kvota upokojevan- Z leve: Branko Amon, Lidija Jerkič, Ivan Sotošek in Žan Zeba so povzeli trenutno stanje v kovinski in elektro industriji (foto: Štefka Sem) SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Invalidska podjetja se ne strinjajo s predlaganimi zakonskimi spremembami Da bi soočili mnenja zainteresiranih strani, je Savinjsko-šaleš-ka gospodarska zbornica (SŠGZ) v ponedeljek, 13. septembra, v Velenju pripravila okroglo mizo o vplivu sprememb zakonodaje na invalidska podjetja. Dogodka so se udeležili predstavniki ministrstva za delo, invalidskih organizacij, invalidskih podjetij in poslanca v državnem zboru. »Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je objavilo predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Ker nekatere predlagane določbe korenito po-segajo v veljavni sistemski oziroma ekonomski položaj invalidskih podjetij in lahko povzročijo katastrofalne posledice, ne samo za invalide, ampak tudi za ostale zaposlenevteh podjetjih,smo se odločili organizirati okroglo mizo,« je uvodoma povedal direktor SŠGZ Franci Kotnik. Generalni direktor direktorata za invalide mag. Cveto Uršič je pojasnil, da spremembo zakonodaje na področju zaposlovanja invalidov zahteva od nas Evropska unija in da so spremembe, ki so vjavni obravnavi že dalj časa, za Slovenijo ne-obhodne. Gre za porabo tako imenovanih odstopljenih sredstev, ko so invalidska podjetja v primerjavi z ostalimi gospodarskimi subjekti oproščena nekaterih dajatev. Po predlagani zakonodaji se ta sredslva poslej ne bi smela več porabljati za pokrivanje izgub v invalidskih podjetjih, ne za bolniške izostanke in ne za plačane prispevke zdravih oseb, ki so v teh podjetjih zaposlene. Uršič je tudi opozoril na zlorabe bonitet v nekaterih teh podjetjih. Predsednik Zavoda invalidskih podjetij Slovenije Boris Šuštaršič je Mag. Cveto Uršič je pojasnil, da spremembo zakonodaje na področju zaposlovanja invalidov zahteva od nas Evropska unija (foto: Marija Lebar) dejal, da nameravani predpisi radikalno posegajo v sedanjo ureditev in se bo posledično zmanjšalo število invalidskih podjetjih in zapos- lenih invalidov. Ta podjetja se morajo spopadati s konkurenco na prostem trgu, kar je zaradi specifike zaposlenih težava. »V invalidskih podjetjih je zaposlenih 13.500 ljudi. Sesuti ta sistem bo pomenilo katastrofo,« je dejal Šuštaršič. V burni razpravi so predstavniki invalidskih podjetij, ki so se okrogle mize udeležili res številčno, družno ugotovili, da bodo invalidska podjetja pričela vračati ta status, saj jim poslej ne bo prinašal nič drugega kot obveznosti skupaj s kvoto zaposlenih invalidov. Če bodo status vrnila, bo med brezposelnimi število invalidov drastično poraslo. Tudi poslanca Jakob Presečnik in Bojan Kontič sta se zavzela za argumentiran dialog med socialnimi partnerji, ki naj da vsestransko sprejemljivo rešitev. Ta mora zadostiti evropski zakonodaji, hkrati pa ne ogrožati obstoja invalidskih podjetjih. Marija Lebar 0 ja tako rekoč zapolnjena,«je menila Jerkičeva na tiskovni konferenci sindikata pretekli teden v Velenju. PLAČNA REFORMA, MORA JAVNIH USLUŽBENCEV Pripombe na plačno reformo letijo s strani javnega sektorja, ki se z zamrznitvijo plač ne strinja. Predsednik vlade Borut Pahor javnim uslužbencem odgovarja, da po njegovem ni pravično, da bi se uslužbencem v javnem sektorju še naprej dvigovale plače, čeprav to določa kolektivna pogodba, medtem ko bi plače v realnem sektorju odstopale navzdol in bi bili tam še naprej priča odpuščanju ljudi. Javni uslužbenci ob vladni napovedi zamrznitve plač napovedujejo splošno stavko, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs pa napoveduje, da bodo, v kolikor ne bo šlo drugače, sprejeli interventni zakon, ki bo plače v javnem sektorju zamrznil. Za zdravniki, katerim je vlada popustila in njihova plačila za nadurno delo obdržala na istem nivoju, so tudi ostali sindikati javnega sektorja videli možnostza »polnejši mošnjiček« in od svojih zahtev za enkrat ne odstopajo. MALO DELO PREJ OVIRA KOT PREDNOST Kar se tiče malega dela, menijo strokovnjaki, daje prej ovira na poti do redne zaposlitve, kot odskočna deska za mlade. Malo delo je opredeljeno kot plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije vlado poziva, naj iz predloga zakona o malem delu izloči brezposelne, kajti v nasprotnem bo rednih zaposlitev še manj. Državni svetniki na zadnji obravnavi niso podprli dopolnjenega predloga zakona, ker menijo, da je eksperiment, zaradi katerega bo zaposlitev za določen čas še bolj izrinjena. SKEI KAZENSKO OVADIL PODJETJE PODKRIŽNIK Poleg vseh ostalih težav, ki bremenijo slovensko gospodarstvo, je sekretar Regijske organizacije SKEI Velenje Branko Amon na območju Zgornje Savinjske doline izpostavil podjetje Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji, kjer naj bi bilo še vedno onemogočeno sindikalno delo. O tem, da sindikat pri Podkrižniku ni zaželen oziroma so zaradi pritiskov vsi člani sindikata odstopili, smo pisali že letos maja. Tako Amon kot Jerkičeva sta omenila, da so poskušali kontaktirati z vodstvom podjetja, a na njihove klice in pošto ni bilo nobenega odgovora. Amon je povedal, da so proti lastniku in upravi podjetja Podkrižnik podali kazensko ovadbo zaradi oviranja dela sindikata v podjetju. »Pretresen sem, ker moramo take zadeve reševati na sodišču,« je še povedal Amon. Direktorica podjetja Petra Podkrižnik je na vprašanje o sindikatu v podjetju odgovorila zelo na kratko: »Pri nas sindikat ne deluje.« Po mnenju Amona tudi inšpekcijske službe ne delujejo dobro. Štefka Sem KONFERENCA SINDIKATA SKEI V VELENJU Leto dni po spontanem uporu v Gorenju Delavci Gorenja so si pred letom dni s stavko zagotovili dvig plač, kar je posredno vplivalo tudi na zakon o minimalni plači in dvigu minimalne plače za vse delavce. Po letu dni so razmere v podjetju boljše, delavci pa razen Gorenja Notranje opreme, ki je v zelo težkem položaju, prejemajo minimalne plače 600 evrov ali več. So pa v podjetju zaznali, da več visoko izobraženega kadra zapušča, kot prihaja v Gorenje, in zato bo potrebno plačna nesorazmerja čim prej popraviti, je povedal Žan Zeba, predsednik konference poslovnega sistema SKEI Gorenje. Število zaposlenih seje predlani po tako imenovani mehki metodi zmanjšalo za 575, lani za 415, letos je podjetje zapustilo že 300 delavcev, do konca leta naj bijih še 50. Število zaposlenih seje v Velenju od leta 2007, ko je bilo zaposlenih 5.535, zmanjšalo na sedanjih 4.693. Po besedah enega od članov uprave naj bi si s prevzemom družb Ataga in Asco kupili delo v Sloveniji. Obe blagovni znamki sta v višjem cenovnem razredu, kjer je doslej Gorenje težko dobilo posle. Zeba je omenil tudi prizadevanja sindikata glede odpravnin za delavce v ljubljanskem Gorenju Tiki, ki zapira vrata in svojo dejavnost seli v Srbijo. Lidija Jerkič je omenila, da je v času krize v kovinski in eiektro industriji izgubilo delo 15.000 ljudi (foto: Šteti Sem) Predsednica Sindikata kovinske in eiektro industrije Slovenije Lidija Jerkič je omenila, da bi brez upora delavcev Gorenja težko izpeljali stavko kovinarjev ter jim priznala zasluge za dvig minimalne plače. Omenila je tudi, daje kriza v kovinski in eiektro industriji zahtevala 15.000 delovnih mest, industrijska veja, ki je prva zaznala krizo, tudi prva leze iz nje. Spodbuden podatek je, da seje povprečna plača v enem letu zvišala za desetino, tudi zaradi dviga minimalne plače in da v zadnjih dveh mesecih beležijo ponovno zaposlovanje. Ob bližnji dokapitalizaciji Gorenja pa sta tako Jerkičeva kot Zeba pozvala državo, naj v njej sodeluje. V sindikatu se bojijo, da bi ob spremembi lastniških deležev Gorenje postalo manj socialno občutljivo. Na območju Zgornje Savinjske doline je sekretar Regijske organizacije Skei Velenje Branko Amon predvsem pohvalil nazorski BSH, ki zaposluje nove delavce in presega planirane rezultate. Štefka Sem LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH Razgibano in dobro obiskano dogajanje V sredo, 15. septembra, seje sestal odbor za izvedbo Lesarskega praznika v Nazarjah. Pregledali so dogajanje in ugotovili, da je bil letošnji praznik zelo uspešen z več vidikov. Predsednik organizacijskega odbora Marjan Dobrovc je povedal, daje bil letošnji - že četrti Lesarski praznik najuspešnejši doslej. Zelo so bili zadovoljni z udeležbo na športnih prireditvah in z obiskom Muzeja Vrbovec. Obiskovalci so bili tako iz doline kot od drugod, dve večji skupini pa sta se pripeljali z avtobusoma. »Zelo odmevna je bila Tretja razvojna konferenca lesarstva s konkretnimi zaključki, pa tudi dobro obiskana razstava Čarobnost lesa. Šole so se odlično odzvale na kviz za mlade o lesarstvu in gozdarstvu. Dobili smo dve pismi s pohvalami in predlogi za dopolnitev vsebine kviza,« je še dejal Dobrovc. Ves danje bil dobro obiskan osrednji prireditveni prostor pri gradu Vrbovec, kjer so si ljudje z veseljem in zanimanjem ogledali tradicionalne postopke obdelave lesa in izdelave različnih izdelkov ter nekatera druga opravila iz nekdanjih časov. Kot dopolnitevtemu dogajanjuje ves čas potekal še zabavni program z različnimi zanimivimi izvajalci. Poleg predstavnikov s športnega, kulturnega in turističnega področja so v odboru še predstavniki vseh treh krajevnih skupnosti. Že na tokratnem sestanku pa so začeli z idejami in načrtovanjem prihodnjega - petega lesarskega praznika. Marija Lebar PRAZNIK OBČINE NAZARJE Najzaslužnejšim priznanja, obiskovalcem Za uvod v slovesni zaključek praznovanja občine Nazarje je pesem Gustava Ipavca Slovenec sem zapel najboljši v Sloveniji, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje. Zatem seje na predvečer praznika začela slovesnost, na kateri so bili občani, ki so se odlikovali pri svojem delu, nagrajeni s častnim priznanjem. Slavnostni govornikžupan občine Nazarje Ivan Purnat je najprej pozdravil goste - predstavnike gospodarstva in društev, kulturnega in družbenopolitičnega življenja Zgornje Savinjske doline, poslanca Jakoba Presečnika, predsednika občine Čajetina Milana Stama-toviča in častnega občana Aleksandra Videčnika. 18. september je bil izbran za občinski praznik zaradi tradicionalnih vezi s preteklostjo in pomena lesarstva za to okolje. Županje naštel prireditve, ki so bile na programu letošnjega praznovanja: razvojna konferenca slovenskih lesarjev, predavanji prof. dr. Franca Pohlevna o pomenu lesa in lesne predelave ter Aleksandra Videčnika o gozdnih in lesnih delavcih, otvoritev razstave prof. dr. Dobitnica zlatega grba občine Nazarje Olga Kiemše s prejemniki srebrnih grbov in županom Ivanom Purnatom (foto: Ciril M. Sem) Antona Suhadolca Čarobnost lesa, spominske razstave Jožeta Horvata - Jakija ter razstave fotografij o frančiškanih Karla D. Vuice. Nato je predstavil, kaj vse seje pomembnega dogajalo v občini v iztekajočem se štiriletnem mandatnem obdobju. Na novo so bili zgrajeni in asfaltirani cestni odseki, obnovljeni gasilski in kulturni dom, šola, Bohačev toplar, zgrajena Industrijsko obrtna cona Prihova, komunalna infras- truktura; sredi izdelave je občinski prostorski načrt, priprava dokumentacije za izgradnjo stanovanjskega naselja in še kaj. Ob koncu svojega govora seje zahvalil sodelavcem, svetnikom, prejemnikom priznanj »za ustvarjanje pogojev za prijetnejše življenje v občini« ter posebej Franciju Kotniku za vodenje večine tovrstnih prireditev in Aleksandru Videčniku ter mu zaželel še mnogo ustvarjalnih let. Osrednji del slovesnosti je bila podelitev priznanj. V imenu vseh seje dobitnica zlatega grba Olga Kiemše zahvalila »za aplavz, kije dal našim priznanjem še posebno vrednost«. Glasbeni program so odigrali klarinetist Bojan Zeme, pianistka Milanka Črešnik, trio saksofonov in flavtistka Neva Beriša. Voditelj prireditve Franci Kotnik pa je za konec nekaj pozornosti namenil jubilantu - Domu kulture Nazarje, katerega temelji so bili postavljeni pred 30 leti. Nekoč je bil delavski, danesje kulturni dom, namenjen konferencam, kulturnim in izobraževal-nim prireditvam. Andreja Gumzej GORNJI GRAD Sokrajani pokazali svojo solidarnost Občina Gornji Grad je na svoji spletni strani objavila podatke o zbranih sredstvih za pomoč pri izgradnji gospodarskega poslopja družini Fale. Kot smo v našem časopisu že pisali, je 3. avgusta strela zanetila požar, v katerem je pogorelo gospodarsko poslopje na majhni kmetiji Jakopčevih. Akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov po gospodinjstvih na območju Gornjega Grada, ki sojo izvedli člani PGD Gornji Grad in kmetovalci, je zaključena. V nabiralni akciji je bilo zbranih 14.925 evrov, poleg tega se je do sedaj nabralo tudi dobrih 50 kubičnih metrov lesa. Organizacije in posamezniki so do 26. avgusta na poseben račun nakazali 4.094,11 evra. Do tega datuma seje na njem tako skupno nabralo 19.019,11 evra. Na zadnji seji občinskega sveta so tudi svetniki sprejeli sklep, da se Faletovim podeli 5.000 evrov enkratne pomoči. Andrej Presečnik ki je v gradbenem odboru,je omenil, daje pri Jakopčevih vse pripravljeno za gradnjo, načrti so v pripravi, gradbena dokumentacija se bo pripravljala vzporedno. Poleg zbranih sredstev in sredstev zavarovalnice se pomoč na posebnem računu še vedno zbira in v gradbenem odboru upajo, da bo izkupiček omogočil izgradnjo brez dodatnega zadolževanja lastnikov. Štefka Sem Nagrajenci občine Nazarje 2010 ZLATI GRB OBČINE NAZARJE Olga Kiemše za neprecenljiv prispevek pri razvoju in dosežkih Glasbene šole Nazarje in zgledno sodelovanje z občinami Zgornje Savinjske doline. SREBRNI GRB OBČINE NAZARJE Jože Breznik za uspešno delo na različnih področjih v krajevni skupnosti Nazarje. Stanko Lever za prizadevno in uspešno delo v društvih in krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti. Alojz Fricelj za dolgoletno pomoč pri obnovitvenih in vzdrževalnih delih na objektih društev v krajevni skupnosti Kokarje. BRONASTI GRB OBČINE NAZARJE Franc Glušič za večletno prizadevno delo v društvih krajevne skupnosti Nazarje. Rozalija Grudnik za večletno prizadevno delo v društvih krajevne skupnosti Nazarje, Goran Polak za prizadevno delo na področju športa in gasilstva v krajevni skupnosti Kokarje. Franc Podrižnik za uspešno delo na področju tabornišlva in čebelarstva ter društvih v krajevni skupnosti Kokarje. Antonija Reberšek za uspešno delo z mladimi na športnem področju v krajevni skupnosti Kokarje. PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE NAZARJE Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje za odličen rezultat in osvojeno 1. mesto na državnem tekmovanju. POSEBNO PRIZNANJE Ivan Atelšek za neprecenljiv prispevek za začetek proizvodnje malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah. BSH Hišni aparati, d.o.o, ob 40-lefnici proizvodnje malih gospodinjskih aparatovv Nazarjah. Planinsko društvo Nazarje ob 10-letnici delovanja društva. Nataša Terbovšek Coklin za uspešen zagovor doktorske disertacije. 6 V V _______________________________________________________________________________________________________y OBILNE PADAVINE ZNOVA OGROŽALE ZGORNJESAVINJČANE Najhujše je bilo v Zadretju Obilno jesensko deževje je Zgornjo Savinjsko dolino zajelo v petek, 17. septembra, le dan pred obletnico hudih poplav iz leta 2007, med katerimi je bila huje prizadeta tudi naša dolina, in s presledki trajalo vse do nedelje. Tokrat so visoke vode najbolj ogrožale Zadrečko dolino, saj je Dreta v noči na soboto in nedeljo močno poplavljala. Zalite kleti in ceste ter strah pred zemeljskimi plazovi pa so kratili mirno noč tudi ostalim Zgornje-savinjčanom. K sreči se je tokrat povodenj za našo dolino končala veliko bolje kot za številne druge predele v Sloveniji, kjer so hude poplave ogrozile ne samo prebivališča ljudi, ampak tudi njihova življenja. DRETA ZAČELA POPLAVLJATI ŽE V PETEK POPOLDAN Civilna zaščita, lokalni gasilci po vseh občinah in ogroženi prebivalci so noči na soboto in na nedeljo preživeli budni ter v stanju pripravljenosti. Katastrofalne poplave, ki boto voda zalila cesto pri gasilskem domu, podtalnica pa je zalila nekaj kleti. Vso svojo moč je Dreta pokazala tudi v vaseh krajevne skupnosti Kokarje. Poplavila je polja med Pustim Poljem in Kokarjami in sam cent- in Lačja vas, kar je Potok kot leta izvajalo tudi v vseh ostalih zgornje- 2007 odrezalo od edine vozilom savinjskih občinah, kjer so pred-primerne poti iz vasi. V Nazarjah in vsem pomagali pri črpanju pod- Dreta je zalila polja, ceste, podtalnica pa je povzročala probleme v kleteh še potem, ko se je reka umaknila v svoje korito (foto: IS) so Slovenijo prizadele novembra pred dvajsetimi leti, nato leta 1998, pred tremi leti in za lanski božič, so v ljudeh pustile velik strah in zavedanje, da takšne naravne katastrofe postajajo del našega vsakdanjika. Tudi v petek pozno popoldan je bilo prebivalcem Za-dretja hitro jasno, daje le še vprašanje časa, kdaj bo Dreta prestopila svoje bregove. V občini Gornji Grad so največje preglavice delale poplavljene ceste, pristojni so skrbeli za redno čiščenje propustov. Občina Nazarje s svojimi zaselki se z reko Dreto bolj ali manj uspešno spopada že od nekdaj. Tako je bilo tudi tokrat. V Šmartnem ob Dreti je v noči na so- er vasi Potok, kjer je bilo nekaj his ogroženih, k sreči voda ni dosegla bivalnih prostorov. Hudourniški Mostni graben, kije leta 2007 vvasi povzročil pravo razdejanje, tokrat ni zapuščal svoje struge, kar gre zahvala tudi trem zadrževalnikom proda, zgrajenih v lanskem letu. Vaščani, ki živijo bližje reki, so vso noč nemočno opazovali, kako Dreta polni njihove kleti, hleve in ogroža stanovanjske predele. Nekateri so bili zaradi ogrožajoče vode primorani svojo živino preseliti h kmetom v višje predele, drugim so gasilci pomagali pri spravljanju premoženja na varno. V noči na soboto je bil povsem poplavljen most med vasema Potok okolici so bile poplavljene nekatere ceste, gasilci so pomagali pri črpanju vode iz kleti, poskrbeli so tudi za obvoz na poplavljenih poteh. SAVINJA TOKRAT NAREDILA MANJ ŠKODE Medtem ko je Dreta prestopala bregove na vsej svoji poti, je Savinja kljub močno napolnjeni strugi naredila precej manj škode. V občini Ljubno ob Savinji so bili aktivirani gasilci v Radmirju, vodo iz poplavljenih kleti so pomagali črpati tudi v Okonini. Dežuranje gasilcev in članov Civilne zaščite se je talne vode iz kleti, ohranjanju prevoznosti cest in skrbi za varnost prebivalcev. Veliko pozornosti so gasilci morali nameniti tudi opazovanju manjših vodotokov, ki pogosto naredijo več škode kot sama reka. Delo vseh, ki so pomagali pri poplavah, se ni zaključilo z nedeljskim dopol-dnevom, ko so se padavine vidno umirile. Podtalnica je v kleti vdirala še precej časa. Veliko dela je vsem angažiranim povzročilo tudi čiščenje posledic poplavljenih terenov. Tatiana Golob V Potoku je Dreta v noči s petka na soboto poplavila tudi most (foto: Tatiana Golob) MEDNARODNI OBRTNI SEJEM CELJE Sejem kljub manjšemu številu obiskovalcev uspešen Podjetje Biomasa iz Luč je imelo tudi letos svoj razstavni prostor na sejmu (foto: Ciril M. Sem) V sredo, 15. septembra, je vrata zaprl letošnji 43. Mednarodni obrtni sejem v Celju. Obiskalo ga je skoraj 150.000 ljudi. Statistika obiska je sicer za enajst odstotkov slabša kot lani, a razstavljavci ocenjujejo sejem kot uspešen. Poleg podjetja Glin, o katerem smo pisali v prejšnji številkije na sejmu sodelovalo še nekaj podjetij in samostojnih podjetnikov iz naše doline. Samostojni podjetnik Anton Melavo iz Ljubije, ki na tej prireditvi sodeluje že vse od leta 1989, seje na sejmu predstavljal s programom strojev za gozdarstvo in za vrt. Njegov največji dobavitelj in partner je proizvajalec Stihi. Melavc, ki zastopa program Stihi in Viking za celjsko, mariborsko in posavsko regijo, meni daje učinek sejma predvsem prepoznavnost razstavljavca. Tudi Biomasa s.p. Rok Suhadolnik se je na sejmu predstavila že večkrat. Podjetje First Rototehni- ka s.p. seje za sodelovanje na sejmu odločilo zaradi pospeševanja prepoznavnosti, predstavitve lastnega proizvodnega programa blagovne znamke First in prodaj- nega programa Honeywell Brauk-mann širšemu krogu končnih uporabnikov, ponujene priložnosti za sklepanje novih poslov in utrditve položaja slovenskega proizvajalca elementov regulacij ogrevalnih sistemov. Marija Lebar Proizvajalec elementov regulacij ogrevalnih sistemov First Rototehnika na MOS-u (foto: Ciril M. Sem) 0 KANDIDATKA ZA ŽUPANJO OBČINE GORNJI GRAD LILJANA RIHTER Z ekipo svetnikov za enakomeren razvoj celotne občine V občini Gornji Grad bo na listi SDS kot nestrankarska kandidatka za županjo kandidirala dr. Liljana Rihter. Z izkušnjami, ki jih ima na področju izobraževanja, raziskovanja, koordiniranja domačih in mednarodnih projektov ter z delom v državni in javni upravi, želi skupaj z devetimi kandidatkami in kandidati za svetnike poskrbeti za trajnostni in uravnotežen razvoj občine na področju kmetijstva, turizma, gospodarstva, družbenih in društvenih dejavnosti. Glavno pozornost bodo namenili projektom s finančno podporo EU in povezovanju med občinami v ožji in širši regiji. »Ključna načela programa so večja zaposlenost, skrb za okolje, spodbujanje solidarnosti in sodelovanja med vsemi generacijami ter skrb za ranljive skupine Dr. Liljana Rihter prebivalstva,« pravi dr. Rihterjeva. Ona in kandidati za svetnike so prepričani, da bodo z energijo, z raznolikim znanjem in modrostjo, ki jo premore ekipa, projekte in naloge vodili v skupno dobro vseh v občini Gornji Grad. Marija Lebar OBČINA GORNJI GRAD Začetek del na cesti skozi Bočno še letos? Gornjegrajska občina je kot sofinancer nedavno podpisala pogodbo o rekonstrukciji regionalne ceste skozi Bočno. Naročnik del je Direkcija RS za ceste, izvajalec pa podjetje Krajnc VNG iz Žalca, ki je bilo izbrano na razpisu. Kot je dogovorjeno v pogodbi, bo izvajalec s prenovo ceste pričel že v kratkem, dela pa se obvezuje končati do 30. novembra 2011. Gre za ureditev prve etape državne ceste Nazarje-Gornji Grad na odseku skozi naselje Bočna. Pri tem bo občina iz proračuna financirala napeljavo in vkopjavne komunalne infrastrukture, ureditev javne razsvetljave in izgradnjo pločnika ob prenovljeni cesti. Za to bo zagotovila okoli 130.000 evrov proračunskih sredstev. Projekt za ureditev regionalne ceste, ki je osnova za sedanja delaje že leta 2007 izdelalo izbrano projektantsko podjetje. »Večletna prizadevanja za ureditev tega odseka ceste bodo končno prešla v fazo realizacije. Veliko truda je bilo v projekt vloženega že do sedaj. Bočna je specifično strnjeno naselje, kjer je bilo potrebno kar nekaj dogovarjanja za pridobivanje soglasij in odkup zemljišč ob cesti,« pravi župan Stanko Ogradi in nadaljuje, da se pred lansko poravnavo z banko upnico in deblokado občinskega računa investicija ne bi mogla pričeti izvajati, saj mora občina za realizacijo projekta zagotoviti svoj delež sofinancerskih sredstev. Naročnik objave: Liljana Rihter, Delce 10 a, 3341 Šmartno ob Dreti GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Ponovno zlati in srebrni in bronasti inovatorji iz našega okolja V Ljubljani je v sredo, 15. septembra. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pripravila dan inovativnosti, v okviru katerega je potekal še seminar o trženju inovacij v mednarodnem prostoru. Na slovesni prireditvi so podelili priznanja najboljšim inovatorjem na nacionalni ravni za leto 2009. Med nacionalne finaliste so se tudi tokrat uvrstili inovatorski timi, ki jim je priznanja podelila že komisija za inovacije pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici. Inovatorji podjetja BSH Hišni aparati iz Nazarij so osvojili srebrno in zlato priznanje, HTZ IP d.o.o. Velenje bronasto in Gorenja d. d. srebrno priznanje. GZS bo do konca septembra izbrala inovacije, ki so bile nagrajene v preteklih letih in ustrezajo tudi kriterijem Evropske komisije, terjih predlagala za kandidaturo za evropskega izumitelja leta. Generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič je ob tej priložnosti poudaril pomen inovativnosti za izhod iz krize in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Pri tem je podčrtal vlogo GZS, ki že več kot desetletje sistematično vzpodbuja inovativnost v gospodarstvu, že osmič pa je pripravila tudi podelitev priznanj. V BSH Hišni aparati Nazarje so zlato priznanje prejeli za aparat bosch MCM4, nov sekljalnik »kockaste« oblike, ki je predstavnik inovativne, kompaktne in oblikovno dovršene linije kuhinjskih aparatov styline, kijih proizvajajo v Nazarjah. Srebrno priznanje pa sije priborila nova generacija ročnega mešalnika bosch MFQ4, ki prav tako sodi v linijo styline. Ta ročni mešalnik se ponaša z inovativnimi metlicami, ki zaradi pritrjenih kovinskih kroglic omogočajo večji volumen stepanja v najkrajšem času. Kljub močnemu motorju ga odlikuje izredno tiho delovanje. Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenje, BSH Hišni aparati Nazarje: »inovacije in spodbujanje inovativnosti so za naše podjetje izjemnega pomena, saj so to generatorji razvoja in nadaljnje rasti ter uspeha. Tako smo vsako leto med podjetji z največ patentnimi prijavami, letno pa na trg damo tudi tri do pet novih izdelkov, ki izhajajo iz teh inovacij. Seveda je inovativnost na vseh nivojih in področjih v podjetju treba spodbujati, zato letno namenimo obsežna sredstva za razvoj, za spodbujanje inovativnosti pri vseh zaposlenih pa imamo vzpostavljen poseben program Top Idea, v okviru katerega motiviramo in nagrajujemo vse zaposlene. Inovacije in vlaganje v razvoj torej za nas pomenijo enega od gonilnikov rasti in razvoja,karse je tudi vteh kriznih časih izkazalo za pravilno usmeritev.« Oba izdelka sta se že izkazala na trgu in dosegata predvsem na zahodnoevropskem in ruskem trgu, izjemne rezultate. Nagradi pomenita veliko priznanje razvojnemu oddelku podjetja BSH Hišni aparati, ki je hkrati kompetenčni center celotne skupine BSH za razvoj motornih in termičnih malih gospodinjskih aparatov. Razvojni oddelek zaposluje preko 70 visoko usposobljenih strokovnjakov in razvija vse male motorične aparate za pripravo hrane in večji del aparatov za pripravo napitkov. Bronasto priznanje je dobila športna plastenka agua vallis, inovacija tima iz invalidskega podjetja HTZ, skupine Premogovnik Velenje. Srebrno priznanje pa je šlo v roke inovatorskemu timu iz Gorenja d.d. za prenovo poslovnega modela servisne mreže v Sloveniji. Od leve: minister za visoko šolstvo znanost in tehnologijo Gregor Golobič, inovatorski tim MCM4 BSH Hišni aparati, prejemniki zlate nagrade: Peter Kovačič, Roman Pačnik, Mirko Brezovnik, Jure Pešec in generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič (foto: arhiv GZS) POPRAVEK V tedniku Savinjske novice je bil 3. septembra objavljen članek Kje se še zatika pri izdelavi prostorskega načrta?. Zaradi nedvoumnega razumevanja informacije o tem, zakaj se zatika evidentiranje izdanih gradbenih dovoljenj, navajam dopolnjeno pojasnilo načrtovalca Aleša Janžovnika: »Kar se tiče gradbenih dovoljenj je bilo v razgovorih z MOP, Direktorat za prostor, nekako izpostavljeno, da naj bi se na nek način v občinskem prostorskem načrtu prikazala tudi gradbena dovoljenja, da se sploh vidi, kakšnoje dejansko stanje in kaj se glede na evidenco pravzaprav dogaja. /.../« Po vprašanjih svetnikov je bilo pojasnilo dopolnjeno: »Dejstvo je, da s tem želi ministrstvo pač ugotoviti, kakšnoje dejansko pravno stanje in iz česa pri prostorskem načrtovanju lahko izhajamo. Prav tako se želi ugotoviti, kje dejansko smo (koliko je dejansko stanje ažurno s pravnim) oziroma se želi s pregledom gradbenih dovoljenj ugotoviti, kateri objekti po evidenci katastra stavb so dejansko tisti, ki so razpršena gradnja, in ka- teri ne. Načrtovalec je v postopku priprave OPN izdelal tudi strokovno podlago, iz katere je to razvidno. Ko smo se dejansko začeli ukvarjati z vnosom gradbenih dovoljenj v OPN, smo se soočili s težavo, katera gradbena dovoljenja se v prostorski plan sploh lahko vnašajo, saj je velika večina -po neuradnem tolmačenju MOP-a, Direktorata za prostor, vsaj 70 procentov gradbenih dovoljenj - bila izdana na nekako strokovno sporen način, kar pomeni, da so ta v bistvu zelo vprašljiva predvsem z vidika kmetijstva, saj v postopku izdaje dovoljenja ni bilo preverjeno, ali je bila izvedena tudi sprememba namembnosti zemljišča. Tako se pojavlja vprašanje, ali so resta gradbena dovoljenja res prava in ali jih lahko načrtovalci kar direktno vnašamo v OPN brez predhodnega previjanja. Neuradno je bilo s strani MOP-a rečeno, da naj bi se vsa gradbena dovoljenja v OPN obravnavala kot pobuda za spremembo podrobnejše namenske rabe v občinskem prostorskem načrtu /.../« Andreja Gumzej RAZVOJNA KONFERENCA SAVINJSKE REGIJE Združiti vse partnerje za preboj v razvoju V sredo, 15. septembra, je v Celju potekala razvojna konferenca, ki sojo organizirale novo ustanovljena savinjske razvojna agencija RASR, Regionalna gospodarska zbornica Celje (RGZC) in Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) Velenje. Dogodka se je udeležil tudi minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dr. Henrik Gjerkeš. Uvodoma je spregovoril direktor RASR Janez Jazbec in dejal, da je čas, da se začnejo več srečevati, med seboj sodelovati in povezovati vsi tisti, ki so soodgovorni za razvoj Savinjske regije. Po njegovem mnenju je zaupanje za sodelovanje v regiji omajano. Da bi ga povrnili, je potrebno, da se uspešni partnerji, ki jih v podpornem okolju ne manjka, začnejo ne samo pogovarjati, pač pa tudi slišati. Razvojna konferenca naj bi tako bila začetek učinkovitega sodelovanja. V regiji so uspešna podjetja in posamezniki, ki prebijajo povprečje, a se jim ne prisluhne dovolj, je še povedal Janez Jazbec. Minister Gjerkeš je med drugim dejal, da se veseli sprejetja predloga novega zakona o regionalnem razvoju, ki naj bi presegel centralizem v državi. Potreben je večnivojski partnerski odnos med regijami, občinami in državo. O pokrajinah po njegovem govorimo že leta, a tudi če jih formalno nimamo, se lahko razvijamo v okviru sedanjih statističnih regij. »Regionalna politika ni »talanje« denarja, ni koncept solidarnosti, temveč kohezivnost,« je dejal minister in povedal, da je črpanje evropskih sredstev dobro, saj je trenutno za 30 odstotkov nad načrtovano dinamiko. O trenutni sliki gospodarstva sta spregovorila direktorja celjske in velenjske gospodarske zbornice. Drago Polak iz RGZC je menil, da je problem v regiji premajhna povezanost gospodarstva, izobraževanja in podpornega okolja. Pozornost je treba posvetiti raziskavam in razvoju ter povečanju dodane vrednosti na zaposlenega. Direktor SŠGZ Franci Kotnik je navedel, da število gospodarskih družb v regiji narašča. Kljub temu so gospodarski kazalniki zaskrbljujoči. Bruto mesečna plača v regiji zaostaja za povprečno slovensko za 11 odstotkov. Bruto domači proizvod je od slovenskega nižji za 11 odstotkov in brezposelnost višja od povprečne za več kot 10 odstotkov. Nizka je tudi izobrazbena struktura. O človeških potencialih je govorila predsednica Odbora za človeške vire Regionalnega razvojnega sveta Karmen Leskošek. Več pozornosti je potrebno posvetiti vseživljenjskemu učenju, kadrovskim štipendijam in z ustanovitvijo fakultet študente obdržati na študiju v regiji, saj jih kar 85 odstotkov študira drugje. Kot primera, da se da tudi v težkem gospodarskem položaju veliko doseči, sta bili predstavljeni podjetji iz dobaviteljske verige avtomobilske industrije. Podjetje Grah Avtomotive d.o.o. iz Slovenskih Konjic, ki ima med drugim poslovalnice na Kitajskem, je predstavil direktor Robert Grah. Mirko Strašek iz KLS Ljubno d.d. pa je predstavil, kako so se izvili iz težav, ki so bile najhujše jeseni 2008 in je sedaj njihovo poslovanje uspešno, k čemur je pripomogla njihova naravnanost v kakovost. Marija Lebar Minister Gjerkeš (drugi z leve) je poudaril, da je potreben partnerski odnos med občinami, državo in gospodarstvom (foto: Marija Lebar) OBČINA GORNJI GRAD Zadnja redna seja v sedanji sestavi Na septembrski seji gornjegrajskega občinskega sveta so svetniki obravnavali in sprejeli predlog povišanja cen storitev izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb, ki ga na prejšnji seji niso sprejeli. Direktor gornjegrajske Komunale Zdenko Purnat je predložil nov cenik, ki so ga predhodno obravnavali na odboru za gospodarstvo in se s predvideno ceno strinjali. Nove cene morajo sedaj potrditi na ministrstvu za okolje in prostor. Cene komunalnih storitev se zaradi državne uredbe ne morejo spreminjati do izteka šestmesečnega obdobja, zato so se na odboru za gospodarstvo odločili, da se znesek okoljske dajatve, ki ga ne potrjuje ministrstvo, določi naknadno. Pravtako so sklenili, da občina iz proračuna subvencionira ceno uporabe javne A 1 N 10 infrastrukture - omrežnino v višini 50 odstotkov za vse, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti. Višina subvencije se letno znižuje za pet odstotkov. Na dnevnem redu je bila obravnava in sprejem načrta razvojnih programov za dozidavo k osnovni šoli in vrtec za obdobje 2010-2012. Vsi načrti in plani so pripravljeni, občina sedaj le čaka na ustrezen razpis, zato so svetniki načrt sprejeli. Ravnateljica šole Liljana Bele je povedala, da upa, da bo kmalu kakšen razpis, da se pričnejo reševati težave glede neustreznih prostorov predvsem v vrtcu. Število vpisanih otrok in res slabe razmere v vrtcu ji dajejo upanje na hitro in uspešno rešitev problema. Župan Stanko Ogradi pa meni, da bodo na osnovi teh težav in nujnosti projekta pridobili več točk na razpisu, kadar bo objavljen. Župan je predlagal, da se družini Fale, ki ji je v požaru zgorelo gospodarsko poslopje, odobri enkratna finančna pomoč v višini 5.000 evrov iz proračuna. Svetniki so se strinjali z odobreno pomočjo, Andrej Presečnik, ki je v gradbenem odboru, je podal zadnje informacije glede zbranih sredstev. Prav tako so na pobudo Presečnika v občinski upravi pripravili predlog za pomoč trem družinam, ki so v zadnjem letu zgubile očete. Dve od teh družin bodo na občino podale vlogo za enkratno pomoč, tretja pa se za ta korak še ni odločila. Občinska uprava je pripravila predlog o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve, ki so ga soglasno sprejeli. Štefka Sem Kultura, Oglasi KONCERT ANJE BUKOVEC V GORNJEM GRADU Violinistka navdušila s svojim igranjem Mlado umetnico Anjo Bukovec poznajo po vsem svetu. Navdušila je tudi v Gornjem Gradu (foto: Štefka Sem) V soboto, 18. septembra, so gornjegrajsko katedralo napolnili tako ljubitelji klasične kot moderne glasbe. V družbi simfonikov je nastopila mlada slovenska violinistka Anja Bukovec, glasbenica in priljubljena medijska osebnost, ki interpretira različne vrste glasbe. Izstopa zaradi prepoznavnega sloga, edinstvene interpretacije in komunikacije z občinstvom. Je prepoznavna in cenjena oseba, kije lik kulturne ambasadorke pilila na šolanju v Pragi, Kölnu, Ljubljani in na Dunaju. Z mednarodnih tekmovanj za mlade violiniste seje redno vračala z nagradami. Njen temperament in igranje poznajo po vsem svetu, saj je gostovala po vseh celinah, med drugimi je nastopila za britansko kraljico. V Gornjem Gradu je Bukovčevo spremljal simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča. V prvem sklopu so zaigrali dela Dvoraka in Beethovna, drugi del koncerta je bil v znamenju filmske glasbe, kjer ni manjkala niti glasba iz filmov Jamesa Bonda, slovenskega filma Vesna ter tema iz filma Schindlerjev seznam. Bukovčeva in orkester so s svojim dvournim programom navdušili poslušalce. Organizator, Turistično društvo Gornji Grad, seje že večkrat izkazal s pravim izborom gostujočih glasbenikov v katedrali. Pri organizaciji je finančno pomagala Občina Gornji Grad, vse skupaj pa ne bi uspelo brez posluha domačega župnika Jožeta Belaka, ki dobrodušno omogoča, da se podobne prireditve dogajajo v akustični baročni katedrali. Štefka Sem POGOVOR BERTA SAVODNIKA Z ŽARKOM PETANOM Vsak režiser želi najboljše igralce za predstavo Zelo doživeto je Žarko Petan opisal čas služenja vojaškega roka, ko je bil obsojen na sedem let zapora (foto: Marija Šukalo) Kulturno-umetniško društvo Utrip z Rečice ob Savinji je tretjo soboto v septembru pripravilo večer z Žarkom Petanom. Druženje s 81-letnim pesnikom in pisateljem ter režiserjem je sodilo v niz pogovorov Berta Savodnika s prijatelji in znanci. V pogovoru sta se prijatelja Bert in Žarko dotaknila pisateljevega otroštva in mladosti, preživete v Zagrebu, Trstu in Mariboru. Zelo doživeto pa je Petan opisal čas služenja vojaškega roka, ko ga je vojaško sodišče obsodilo na sedem let zapora. »Niti sam nisem vedel, zakaj sem bil zaprt, a sem k sreči dobil dobrega zagovornika, ki je dosegel, da so me po letu in pol so- jenja odpustili,« seje dotaknil povojnega časa pisec aforizmov, pisatelj in režiser. Njegova pripoved je segla tudi v čas, koje delal kot časnikar in svobodni umetnik, nato pa postal stalni režiser v Drami SNG v Ljubljani. »Vsak režiser si želi dobre igralce, ker le z njimi lahko naredi dobro predstavo, a žal to ni vedno mogoče. V gledališču so bili zaposleni tudi tisti, ki niso bili tako dobri in včasih sem imel velike borbe z direktorjem gledališča, ko sem izbiral ekipo,« se je Petan spominjal nekdanjih časov. V uri in pol pogovora je težko predstaviti bogato življenjsko pot in številna dela tako velikega umetnika, zato so se morali obiskovalci po mnenju moderatorja pogovora Berta Savodnika zadovoljiti z delčki iz zgodb, ki so krojile življenje Žarka Petana. Marija Šukalo VOZNIŠKI IZPIT Avtošola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 29.9. ob 17.00 Vpisi na dan tečaja ali na tel.: 041-227-133 ir- JI Sk ja SüsRELAX SA Ä- UGODEN RELAX-ov KREDIT DO 24 MESECEV! www.avtosola-relax.si Hotel Plesnik * * * * Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do 10. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN NAZARJE Fotografska razstava ob osemstoletnki frančiškanov Fotograf Karel Drago Vuica je ob lanskem okroglem jubileju frančiškanov fotografiral večino sedanjih frančiškanov in o njih pripravil razstavo. Slednja potuje od samostana do samostana, ob nazorskem občinskem prazniku se je ustavila tudi v njihovem. Avtor fotog rafij je s frančiškani povezan na zelo oseben način. Z njimi je namreč preživel svojo mladost, kasneje pa se posvetil pedagoškemu delu in fotografiji. Ob priložnostni otvoritvije dejal, da so frančiškani njegova družina, ki ga vedno pričakuje z odprtimi vrati. Ob lanskem jubileju osemstote obletnice vodila in frančiškanov seje s provincialom dogovoril, da fotografira vse sedanje brate širom po samostanih. Vseh sicer ni mogel, večina pa se je odzvala njegovi želji. Tako je nastala pregledna razstava fotografij, na katerih so frančiškani prikazani ob svojih značilnih opravilih. Iz fotografij veje spoštljivost do portretirancev in vzajemno spoštovanje Fotografaje na otvoritvi razstave 12. septembra predstavil gvardijan nazorskega samostana Damijan Vračko. Spregovoril je o bratskem odnosu, ki vlada med frančiškani in avtorjem, o njegovem delu in razstavi, ki se je tokrat »ustavila« v atriju samostana. Postavitev fotografij je opisal avtor sam, s čustveno noto pa govoril o osebah, ki so na fotografijah. Poleg razstave je ob tej priliki Karel Drago Vuica izdal tudi knjigo s fotografijami frančiškanov. Ob vsaki so z njihovim rokopisom zapisane misli, kijih zaznamujejo in bodo ostale v trajnem zapisu knjige tudi kasnejšim rodovom. Izvod je ob tej priliki prejel tudi nazorski župan Ivan Purnat, kije razstavo otvorit Otvoritev razstave, ki bo na ogled še dober mesec dni, so s petjem popestrile pevke skupine Nazaret, kijih vodi Tadeja Cigale. Benjamin Kanjir Fotograf Karel Drago Vuica je seveda tudi ob otvoritvi njegove razstave fotografiral dogajanje in navzoče frančiškane (foto: Benjamin Kanjir) ČLANICE SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE NA OBISKU Navdušene nad naravnimi lepotami in ljudmi V Zgornji Savinjski dolini so se mudile članice študijskega krožka in vodstva Slovenske ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki. V soboto, 13. septembra, so si skupaj s predstavnicami zveze iz naše doline najprej ogledale Železno Kaplo na avstrijski strani, nato pa so obiskale Solčavsko. V Železni Kapli so si ogledale kmečki sejem, kjer že tradicionalno s svojo stojnico sodelujejo članice Društva kmetic iz Solčave. Ob tej priložnosti so se na kratko pogovorile tudi s tamkajšnjim županom Francem Jožefom Smrtnikom. Od tu so se podale na Solčavsko in se na kmetiji Covnik pogovarjale s Sašo Suhodolnik in njeno taščo Jožico. Članice učnega krožka se namreč ukvarjajo s temo »Gospodarski pomen ženske v družini skozi tri generacije«, o kateri nameravajo napisati publikacijo. Obiskovalke - bile so iz različnih koncev Slovenije - so se popeljale po panoramski cesti, kjer jih je predsednica zgornjesavinjske ženske zveze Mateja Brleč Suhodolnik podrobneje seznanila z našimi naravnimi lepotami. Ustavile so se še na ekološki turistični kmetiji Ramšak, kjer so za namene krožka opravile intervju s tamkajšnjo nosilko turistične dejavnosti in domačo gospodinjo FHeleno Krivec. Popeljale so se na ogled Logarske doline, v Solčavi so si ogledale izdelke iz polstene volne. Navdušene nad naravnimi lepotami in gostoljubnostjo tukajšnjih ljudi, so dan zaključile z večerjo pri Prodniku, kjer jih je nagovoril poslanec Jakob Presečnik. Članice študijskega krožka in vodstva Slovenske ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki z županom Železne Kaple Francem Jožefom Smrtnikom (foto: Branka Ermenc) Piše: Aleksander Videčnik SVATBENE PESMI (NADALJEVANJE) Kot kaže, je med našimi bralci kar precej zanimanja za življenje prednikov. Zato bomo objavili še nekaj svatbenih pesmi. Znani godec izpred druge vojne, Brglez-Žovne iz Primoža jezapustil svojo beležnico, v katerije napisana tudi pesem Nevestino slovo. Naj omenimo, daje bil Žovne legenda med tedanjimi godci, za sebe je pravil, »da velja kar za dva ptiča« - piše se Brglez, po domače pa je Žovne. Sedaj pa pesem: »Lejemlji nevesta slovo, na božjo pot gremo s tebo', zdaj vzeli ta ledig stan in dali te bomo možo (možu). Le jemlji nevesta slovo, k poroki it1 sram te ne bo, devica poštena si b 'la, poštena za može boš šla. Le jemlji nevesta slovo, odsvoj'ga očeta lepo, skrbeli veliko za te, zahvali jih srčno za vse. Le jemlji nevesta slovo, materi poljubi roko, oh kot'ko so 'meli skrbi, da zrasla poštena si ti. Le jemlji ne vesta slo vo, od bratov in sestric lepo, prijazno jim roko podaj, da preveč nejokajo zdaj. Le jemlji nevesta slovo, od znancev in žlahte tako, da bode nas Jezus vesel, med svate nebeške nas vzel.« Naslednjo pesem je povedala Pepca Konšak iz Okonine, zapisala joje Vera Kumprej iz Tera. Tudi ta pesem je namenjena za nevestino slovo: »Čas se mije proč'podati in od vas slovo jemati, ker je prišel tisti čas, ko bom mogla it' od vas. Vas objamem, ljuba mati, vam čast in hvalo hočem dati na dobrote vaše vse prej, ko od vas se ločim zdej. Ker ste mene gor'zredili in me lepo živef učili, bom ljubeče vsaki čas se spominjala na vas. Te objamem bratec ljubi, za naprej mi še obljubi 'skazaf bratovsko srce, kot zdaj to bilo je. Vsi me moji ne pozab 'te, brž v potrebah pristopite, to se vam priporočim, preden zdaj vas zapustim. Blagoslovite me mati, jaz vam vedno čem ostati vaša dobra, zvesta hči, kot sem bila zdaj vse dni. Že sem zdaj se poročila in vas vse bom zapustila, vse veselje je na stran, proč je zdaj moj ledig stan. Do zdaj nisem nič skrbela, za naprej bo druga pela, komaj ene se znebi, druge pridejo skrbi. Mož, otroci in družina pravjo, kje je gospodinja, daj nam gori, kar nam gre, če na daš, ti bo gorje. Toda kaj b' tega bala, vse bom to lahko prestala, Razni obredi v ljudi če mi Bog bo zdravje dal, vedno mi ob strani stal. Pred očeta starešino prinesite zdaj liter vina, pil'ga bomo vsak en gtaž, preden gremo proč od vas. Godci lepo zagodite, en lep'marš nam naredite, zdaj pojdemo naprej, Bog nam srečno rajžo dej. « Prav zanimiva je tudi pesem ob slovesu neveste, ki jo je tudi povedala Pepca Konšak iz Okonine in zapisala Vera Kumprej iz Tera: NEVESTA SE POSLAVLJA »Dekliški stan ti zapustiš, Bogu, Mariji se 'zročiš, Boga zahvali ti lepo, da te ohranil je zvesto. Dokler si dekle mlada b'la, prav lahko si prepevala, si trgala rož'ce, ki družice tvoje šobile. Ti drag' srebrni venčektvoj z glave deneš ga nocoj, le samo to tolaži te, da ga nisi prej zgubila še. Po logu so prepevale ti ljube drobne ptičice, ti drobno srečo voščile tud' te prijazne grličice. Po bistri vodi plavale so mimo tebe ribice, pozdravljale so te z glavo, ker bila si dekle mlado. Razkrepane ti kitice, ki so te dekleta venca le, ne maraš, žena jih nosit', na vselej hočeš opustit'. Prelepi Ivoji pankeljci, zeleni in pa pisani, na vselej ji h zdaj zapustiš in križe zakonske dobiš« Iz Solčave, pri Čebulu v Šoštanju hranjen zapis pa ima naslov Slovo in glasi: »Snočkajsem 'no pošto dobil, ko sem še na paši bil, moje dekle svateje imela, gvišno ženila se bo. Jaz pa hitro gori vstanem, k Ijub'ci se podam, da b'še enkrat z njo govoril in od nje slovo bi vzel. življenju naših (13) Sem in jaje po hiš'hodila, ko semjaz pod oknom stal, mile solzeje točila, kosem jaz slovojemal. Zbogom, ljuba, zbogom, mila, zdaj se borna vid'laveč, ti se bodeš poročila, jaz pa grem pod oster meč. Če me sablja ne zadene, pa tud' drobna kugla ne, če sejaz nazaj povrnem, ti spet boš moja ljubica. « Iz istega vira najdemo še pesem pod naslovom Nevestino slovo, pravtako iz okolice Solčave: »Nevesta, zmisli dandanašnji dan, kam tvoja pot te pelje, da v temu stanu bodočemu le rož'ca vedno bela b'la. Po te so prišli svati dan 's, so z rož'ca mi b 'li obdani, pokaži svoje poštenje - nedolžnost obdržano. Danes je ta zadnjikrat, da tebe venec čira, na tvoji glavi rožica nebo nič več cvetela. Stopila bodeš pred oltar kot deklica poštena, tam boš dobila zakonsk'par, boš svoj'ga moža žena. Prej ko boš pred oltar šla, naj Jezus gre zrav'n tebe, sprejmi ga na ohceti, ne pusti ga od sebe. Ženin si Marijo ‘zberi, Marijo k dobri volji. Vsa družba ti streže naj, za mater si jo 'zvoli. Če tota dva sta v svetu vaj' bo sreča v vajinem stanu, bo sveti zakon vsaki čas visoko spoštovani glas. Še nekaj bi te vprašal rad, nevesta, ne zameri, od svojih staršev zadnjikrat ti danes slovo vzemi. Poljubi ma mi ko lepo, lepo sejim zahvali, koTkokratso mogli vstat', so tebe pestovali. Zahvale se svojemu atiju, ker so te gor'zredili, s krščanskim naukom tak'so tebe podučili. Zdaj boš nevesta ti drugje dom imela, k drugim staršem se boš ti vsa vesela pridružila. « Sščemo stare fotografije Trenje lanu pri Riflu v Novi Štifti leta 1940. Fotografijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. C~~ ''t j 13 * V___/ ALOJZ VRTAČNIK revirni gozdar, Zavod za gozdove Slovenije, O E Nazarje Ena od nalog, ki jih v okviru svoje službe opravljajo revirni gozdarji, je načrtovanje vzdrževanja gozdnih cest, nadzor in prevzem izvedenih del. Večkrat nas ljudje sprašujejo, kdaj bo prišla na vrsto za vzdrževanje njihova gozdna cesta, mnogi so namreč življenjsko odvisni od prevoznosti ceste. Pogosto se sliši, da se gozdne ceste premalo ali sploh ne vzdržujejo, ali da se ne vzdržujejo pravočasno. Zopet drugi menijo, da se vzdržujejo samo nekatere ceste, druge pa ne. V nadaljevanju bomo poskusili odgovoriti, kaj od tega je res, kaj ne in kako poteka vzdrževanje gozdnih cest. DANES SE DENAR ZA GOZDNE CESTE ZBIRA DRUGAČE KOT V PRETEKLOSTI Minili so časi, koje lastnik poklical po telefonu, daje cesta uničena, in že so prihrumeli stroji ter popravili cesto. Sistem financiranja vzdrževanja gozdnih cest se je namreč spremenil s sprejetjem novega zakona o gozdovih že leta 1993. Pred tem se je denar za vzdrževanje gozdnih cest zbiral na takratnem GG-ju iz naslova tako imenovane »tehnične amortizacije«. Danes se sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zbirajo iz treh virov. Del denarja se zbere z davkom od katastrskega dohodka, ki ga plačujejo lastniki gozdov. Ker so gozdne ceste v javni uporabi, je dolžna del denarja prispevati tudi lokalna skupnost, del denarja pa prispeva država. Denar, kije namenjen za vzdrževanje gozdnih cest, se ne more in ne sme porabiti za nič drugega. VELIKO DELA PREDEN PRIDEJO STROJI Revirni gozdarji že v jeseni pripravijo plane vzdrževanja gozdnih cest za prihodnje leto. Ko so plani gotovi in denar v proračunu rezerviranje potrebno pripraviti po občinah javne razpise, na katere se prijavijo zainteresirani izvajalci del. Kadar na izbor izvajalca ni pritožb, lahko izbrani izvajalec prične z izvedbo del. To je v praksi lahko že zgodaj spomladi, odvisno do tega, kdaj je država potrdila višino svojega dela sredstev in če so občine začele z javnimi razpisi pravočasno. V primeru, ko pa se kateri od neizbranih izvajalcev pritoži, se postopek podaljša in začetek del premakne v zgodnje poletje. Tu je odgovor na vprašanje, zakaj se ceste vzdržujejo šele poleti in ne spomladi, ko bi bilo to najbolj učinkovito. Odgovor na vprašanje, zakaj se tako malo vzdržujejo, je v višini sredstev za vzdrževanje gozdnih cest. Težava je tudi v tem, da se državni dei denarja ne deli ravno po tem, koliko posamezno območje prispeva v blagajno. Zato območja, ki so bolj bogata z gozdom, delno sofinancirajo območja, ki imajo manj gozda. Tudi delež, ki ga prispevajo občine, je v različnih občinah različen, odvisno od občinskih prioritet. Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest so zelo skromna, obenem pa se zelo skrbno in učinkovito razporejajo. V zadnjih letih se je delilo okrog 300 evrov po tekočem kilometru gozdne ceste, kar je predstavljalo nekakšno povprečje. Četo spremenimo v gramoz, to pomeni približno 50 m3 gramoza po kilometru gozdne ceste. Ker pa je potrebno gramoz še pripeljati, razgrniti in zvaljati, se količina gramoza na cesti zmanjša na tretjino, kar pomeni manj kot en cm gramoza na debelo na kilometer letno. Velik del tega denarja se namesto za gramoz porabi za urejanje odvodnjavanja, torej za strojno čiščenje odvodnih jark- Sečni ostanki v odtočnih jarkih povzročajo poškodbe cest ob nalivih in tratijo skromna sredstva namenjena vzdrževanju gozdnih cest. ov, za polaganje novih in vzdrževanje starih cevnih propustov, za sanacijo manjših usadov, celo za urejanje brežin vodotokov ob gozdnih cestah. Šele ko je to postorjeno, pride na vrsto gramoziranje. In tu je odgovor, zakaj se gozdne ceste tako malo vzdržujejo. Zaradi navedenega smo gozdarji pogosto v zagati, kje in koliko naj planiramo. Osnovni ukrep pri izdelavi plana je ureditev odvodnjavanja, saj voda na cesti naredi največ škode. Pri razporejanju sredstev zelo upoštevamo tudi, koliko cesta odpira kmetije, in nazadnje, koliko lesa se po cesti letno zvozi. Tu je odgovor na vprašanje, zakaj se nekatere ceste bolj pogosto vzdržujejo. Nadaljevanje prihodnjič. r dovevi 20 /eti ... BODO SAVINJSKE NOVICE ŠE IZHAJALE? Savinjske novice so časopis, ki letos izhaja že 21. leto in so tako eno najstarejših lokalnih glasil. V vseh teh letih so seveda bili vzponi in padci, v posameznih obdobjih je kakšna številka tudi izpadla, za zadnje desetletje pa lahko z gotovostjo trdimo, da je kvaliteta in tudi bralnost vztrajno rastla.... V tem trenutku je finančno stanje kritično, saj za septembrsko številko še niso zagotovljena sredstva. Zaradi vseh težav poteka odločanje o tem, da bi Savinjske novice, ki so bile do sedaj za bralce brezplačne, prešle na naročnino. 3 O /eti ... DELAVSKI DOM V NAZARJAH SLOVESNO ODPRT Slovesna otvoritev novega doma je pomenila zaključek pomembnega dela, ki so si ga pred več kot letom dni zadali v Nazarjah. Slavnostne besede je povedal predsednik gradbenega odbora mag. Ivo Basti. Ko je pozdravil navzoče je med drugim dejal: »Na mestu, kjer je še pred kratkim stal stari, dotrajani prosvetni dom, nam je uspelo v rekordnem času enega leta postaviti nov, sodoben in funkcionalen objekt. Na površini več kot 1.000 kvadratnih metrov so med drugim prostori za veliko dvorano z 266 sedeži, malo dvorano s 74 sedeži, prostori kinosekcije, oddelek knjižnice, glasbena in pevska soba.« UO /eH ... OB OBČINSKEM PRAZNIKU Leto se je obrnilo in spet smo pred občinskim praznovanjem, ki se veže na velik uspeh partizanskih enot, ko je bila 12. septembra 1944 osvobojena celotna Gornja Savinjska dolina. Preglejmo zato uspehe in neuspehe naše občine v zadnjem letu. V lanskem decembru je začel obratovati obrat Gorenje iz Velenja, ki zaposluje 95 ljudi. Za občinski praznik bo zasvetila elektrika pri Sv. Duhu in v Matkovem kotu. To sta zadnji območji, ki še nista bili elektrificirani. Pripravila Tatiana Golob ŠMARTNO OB DRETI Triglav in Golte pripadata Nizozemcem Nizozemska družina Van Boven Kaarsmaker si je všmartnem ob Dreti našla svoj drugim dom, kamor prihajajo tako pogosto, kot jim dopušča prosti čas. Družino sestavljajo poleg očeta in mame še trije sinovi. Zraven spadata še dva psa, ki so ju zaradi svoje naklonjenosti Sloveniji poimenovali Triglav in Golte. Edwin in Monique sta o Sloveniji prvič slišala od prijateljice, ki jima je pokazala prospekt Bleda. Bilo jima je všeč in tako sta se odločila, da si to deželo ogledata. Vendar Bled ni bil tisto, kar sta iskala. Preveč turistično, sta menila, preveč hrupno... Odpravila sta se po Sloveniji in pristala v kampu Menina. In se vračala vsako leto. Ne samo poleti, tudi pozimi. Našla sta si prijatelje na Rečici ob Savinji in bivala tudi pri njih. Spoznala sta, da bi v naši dolini lahko uresničila svoje sanje - toje lese- na hišica nekje na hribu. Končno se jima je pred dvema letoma in pol ponudila priložnost, da sta v Šmartnem ob Dreti kupila lesen marof in ga začela preurejati. Od kar sta prvič prišla v Slovenijo, seje družina povečala za tri fante, in sicer je starejši Senna, malo mlajša pa sta dvojčka Phill in Sean. K družini spadata tudi psa - črni je Triglav in rjavi je Golte. »Ko se vračamo na Nizozemsko, tako odnesemo košček slovenske dežele s seboj. Psa smo tako poimenovali, ker imamo tako radi Slovenijo in še posebej njene hribe,« je povedala Monique. Vsi trije sinovi že precej pomagajo pri obnovi in preureditvi nekdanjega gospodarskega poslop- ja v hišo, primerno za bivanje. Zaradi dotrajanosti so morali najprej zamenjati električno napeljavo - tudi zaradi varnosti v leseni stavbi. Doslej so si uredili najnujnejše - to je kopalnico, kuhinjo in bivalne prostore, najraje pa se zadržujejo na pr- ijetnem dvorišču. Na zemljišču je bilo potrebno urediti odvodnjavanje in talno drenažo. »Toje bilo bolj zahtevno in dražeje, kot smo sprva načrtovali,« je povedal Edwin. Za ta dela so pridobili vsa potrebna dovoljenja in izvajalca za strokovno izvedbo. Večino ostalega opravijo sami ali jim pomagajo prijatelji, ki so jih našli tudi v Šmartnem. Pri tako ustvarjalnem delu uživajo. »Delamo toliko, kolikor nam dopuščajo čas in sredstva,« pravi Monique. Sama se doma v Drunnenu poklicno ukvarja z masažo in je zdravilka, Edwin je projekti inženir, sinovi pa so seveda v šoli. »S prenovo se nam ne mudi, hočemo, da bo poslopje zadržalo svoj tradicionalni videz in slovenski značaj, zato bo vse potekalo postopoma,« še pove Monique. Ali se bodo kdaj za stalno naselili pri nas? Če to ne, pa se bodo gotovo vračali -tudi pozneje sinovi z družinami, je odgovor. Vsi trije sinovi se namreč tukaj počutijo izvrstno, imajo prijatelje in družbo. Niti jezik ni ovira, čeprav se slovensko še niso naučili - zdi sejim zelo težak jezik. Z vrstniki se pogovarjajo v angleščini, kar je koristno za obe strani. Trenutno so na Nizozemskem, že v oktobru pa pridejo spet v Šmartno. Če ne vsi - zaradi službe in šole - pa vsaj Monique. S seboj bo pripeljala svoje starše, ki novega domovanja v Sloveniji še niso videli. Marija Lebar Iaozirje Predali izkupiček dobrodelnega koncerta Drugi septembrski četrtek je v mozirski športni dvorani potekala dobrodelna prireditev, na kateri so zbirali finančna sredstva za opremo v urgentnem vozilu reševalne službe. Po besedah predstavnika organizatorja Sama Kramerja so pričakovali tudi posluh lokalnih skupnosti, zato so na vse zgornjesavinjske občine naslovili prošnjo za doniranje sredstev, a žal od njih niso dobili niti centa. Za dobrodelnost so imeli več posluha nastopajoči, ki so se odrekli honorarju. Tako je bil izkupiček večera 2.000 evrov. Sredstva so nakazali na transakcijski račun, finančno poročilo pa predali vodji urgentnega centra Bojanu Leskovšku, zdravniku iz nazorskega zdravstvenega doma. Marija Šukalo KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v septembru 2010 ODRASLI: Roberts, Nora: Rdeča lilija, Sparks, Nicholas: Viharna noč, Casati Modiglioni, Sveva: Vanilija in čokolada, Gier, Kerstin: Nevesta je žal rekla ne, Woodiwiss, Kathleen E.: Cvet na reki, Kinsei-la, Sophie: Neugnano dekle, Wilson, Robert: Slepec iz Seville, Dodd, Christina: Srčna tatica, Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc, Howard, Linda: Mackenziejeva gora, Parks, Adele: Konec igre, Pulko, Benka: Pocestnica : življenjski potopis, Enoch, Suzanne: Polnočni zmenek, Meyer, Stephenie: Jutranja zarja, Ger- ritsen, Tess: Žetev, Novak, Bogdan: Pasja grofica : Napoleonova resnična ljubezen, Le Carré, John: Najbolj iskani človek. MLADINA: Maurer, Neža: Beli muc, Partljič,Tone: Hotel sem prijeti sonce, Smallman, Steve: Kamen želja, Kar-lovšek, Igor: Mojca, Vidmar, Janja: Princeska z napako, Prežihov, Voranc: Levi devžej, Genech-ten. Guido: Slončki plešejo, Zajc, Dane: Ta roža je zate, Allen, Jonathan: Nisem srčkani, Muck, Desa: Pod milim nebom, May, Karl: Vinetou. Nizozemska družina ob svojem domu v Šmartnem od Dreti (foto: Marija Lebar) KOKARJE Romarji v cerkvi Matere Božje Romarji iz Trbovelj so bili prvi, ki so se do kokarske cerkve pripeljali z avtobusom (foto: TG) Kokarska cerkev je že od nekdaj znana kot priljubljena romarska destinacija. Včasih so romarji do nje prihajali peš od blizu in daleč, v soboto, 11. septembra, pa so se do cerkve prvič pripeljali z avtobusom. Romarji iz Trbovelj so v kokarsko cerkev prišli na molitveno pobožnost, po molitvah jim je predsednik krajevne skupnosti Kokarje Stane Flere predstavil še zgodovino same cerkve. Že pred dvema letoma so v Kokarjah posodobili cesto, ki pelje do cerkve, pred kratkim pa je bila urejena še okolica same stavbe. Krajani si želijo, da bi z izboljšanimi razmerami v Kokarje znova začelo zahajati več romarjev, s tem pa bi si cerkev povrnila nekdanji sloves ugledne božje poti. TG MLADI IZ GORNJEGA GRADA V AVSTRIJI Za več strpnosti in razumevanja med narodi Evropske Unije Od 23. do 30. avgusta je v Gospe Sveti v Avstriji potekal mednarodni foto projekt Slike govorijo - brez meja. Na projektu so sodelovali mladi iz štirih pobratenih občin Gospa Sveta (Avstrija), Forgaria nel Friuli (Italija), Budimpešta (Madžarska) in Gornji Grad. Občino Gornji Grad so zastopali Eva Černevšek, Mateja Ermenc, Patricija Miklavc, Erazem Stancar in Mateja Zagožen, njihova mentorica je bila Mateja Parfant. Priprava udeležbe na projektu je potekala v sodelovanju med občino in OŠ Gornji Grad. Mladi so pred odhodom v Avstrijo v šoli pripravili žlinkrofe, s katerimi so poleg gobove juhe, solate in jabolčne pite postregli na Slovenskem večeru. Večerjo je pripravila prizadevna skupina zaposlenih na gornjegrajski šoli, ki seje ta dan prav s tem namenom odpravila v Avstrijo. Delo je potekalo v narodnostno mešanih skupinah, udeleženci pa so se sporazumevali predvsem v angleškem jeziku. Mladi so čas preživljali na terenu, kjer so iskali in vobjektive lovili primerne motive na temo predsodki proti manjšinam, tujcem ali drugim marginalnim skupinam, revščina in rasizem. Obiskali so Celovec, Trbiž in Globasnico. Po lastni presoji so izbrali najboljše pos- Govori samo, če so tvoje besede boljše od molka. Arabski pregovor Mladi iz štirih držav so se učili strpnosti in sodelovanja, hkrati so stkali pristna prijateljstva netke ter jih v skladu s svojimi idejami in željami obdelali z računalniškim programom. Nekaterim slikam so dodali tudi kratka sporočila. Vsaka skupina je obdelala do deset slik, končne izdelke projekta so predstavili na javni zaključni prireditvi v nedeljo, 29. avgusta, ki sojo mladi udeleženci popestrili s kratkim glasbenim programom. Zaključne prireditve so se udeležili tudi njihovi starši. Vendar mladi niso samo delali. Med drugim so si ogledali grad Hochosterwitz, muzej v Globasnici, park Minimundus in se kopali v Vrbskem jezeru. Prosti čas so večinoma preživljali v dobro opremljenem mladinskem centru v Gospe Sveti, kjer so kmalu stkali nova prijateljstva. Čeprav so na koncu že vsi pogrešali svoje stare prijatelje, so se le s težavo poslovili od novih. Mednarodni foto projekt je bil za vse udeležence zanimiva in poučna izkušnja, ki je še dolgo ne bodo pozabili. Sredstva za izvedbo projekta so organizatorji skoraj v celoti pridobili od Evropske unije, tako da je bila udeležba na projektu za udeležence brezplačna. Projektje vodil bivši župan občine Gospa Sveta Richard Brachmaier. Namen projekta je bil spodbujanje mladih k aktivnemu državljanstvu, strpnosti med mladimi v EU, medsebojnemu razumevanju med mladimi v različnih državah in evropskemu sodelovanju na področju mladostnikov ter razvoju solidarnosti. Štefka Sem JOŽE MAROLT »BRECL« Dosmrtni predsednik društva Mlajev« Ob priložnostni slovesnosti na domačiji Marolt v Brezjah so predstavniki društva Mlajevci iz Mozirja podelili dolgoletnemu predsedniku Jožetu Maroltu častni naslov dosmrtni častni predsednik društva Mlajevci. To izjemno priznanje si je Jože Marolt prislužil s svojim delovanjem v društvu, v Mozirju in širše. Veliko je prispeval k družabnosti ob organizaciji številnih prireditev in tudi kot dobrodelnež. Njegova domačija je z velikimi črkami zapisana pri društvu Mlajevci. Ima zelo dolgo tradicijo in sodeluje z Mozirskim gajem, svoj čas s Konjerejskim društvom Zgornje Savinjske doline ter drugimi prireditelji ob različnih prireditvah in prenaša tradicijo na mlajše. Vsekakor pa so lepi in visoki mlaji okras kraja in sporočilo o tradiciji gozdarstva, trgovanja z lesom in splavarstva v minulih desetletjih. So pomembno etnografsko sporočilo o več kot stoletni tradiciji in obeležitev prazničnih državnih in občinskih dogodkov. Sedanji predsednik tega drušlva Darko Bele in domala vsi mlajevci so zato sklenili, da Jožetu podelijo priznanje in spominsko darilo, ki se gaje »Breči« zelo razveselil. Jože Miklavc Jože Marolt s priznanjem, diplomo častni dosmrtni predsednik mlajevcev (foto: Jože Miklavc) ŠPORTNO DRUŠTVO BOČNA Pohod n« Triglav V soboto, 10 septembra, se je trideset članov in članic Športnega društva Bočna z avtobusom odpravilo do Mojstrane, kjer se je začela njihova pot do najvišjega vrha v Sloveniji, Triglava. Pohod so začeli v Krmi in jo nadaljevali do Kredarice, kjer so odložili odvečno prtljago in se nato še isti dan povzpeli na streho Slovenije, Triglav. Žal jim sreča ni bila naklonjena, saj je bil tisti dan vrh zavit v gosto meglo. Noč so preživeli na Kredarici, kjer so priredili tako rekoč malo veselico s har- moniko in kitaro. Zjutraj so se prebudili v jasno nebo brez oblačka. Razgled je bil fantastičen, kakršnega lahko vidiš samo v gorah. Okoli 8. ure so se odpravili proti dolini mimo Vodnikove koče, čez Prag v dolino Vrata, kjer jih je čakal avtobus. Sedaj, ko so postali »ta pravi« Slovenci, imajo v mislih že prihodnje leto, ko se bodo ponovno odpravili na Triglav, saj so pozabili opraviti nekatere dolžnosti glede tistih, ki so bili prvič na najvišjem vrhu Slovenije. MS Članice in člani bočkega športnega društva na strehi Slovenije (foto: arhiv SD Bočna) o : c i "O '■=» 0 > '5 1 (D co s? E o) >! O -E TD C O CD > O Q_ cd .E £ co CO >N > CO -2 c O o (j) E co — ■C 'E CD CO^ CO 1 o SZ I c co ■- o — co c: c c oj E — s- _Q CD ,2 TD DĆ. > ~ S DT > -Q CO RAZSTAVA BUČ V MOZIRSKEM GAJU Najtežja ima skoraj 150 kilogramov Od minulega konca tedna je v Mozirskem gaju na ogled še zadnja letošnja razstava. Preko deset ton buč, razstavljenih širom parka v različnih kompozicijah, bo na ogled do 10. oktobra. S tradicionalno razstavo buč se zaključuje še ena uspešna sezona etnološko hortikulturnega bisera ob reki Savinji. Tokrat so postavljava razstave na ogled postavili na tone teh jesenskih plodov. Kljub poletni sušije bil pridelek dober, zato so lahko člani Ekološkega hortikulturnega društva Mozirski gaj izpolnili svoja in pričakovanja obiskovalcev. Najtežja buča tokrat tehta zavidljivih 145 kilogramov. Društvo seje pred razstavo povezalo z večjimi pridelovalci buč, kijih bodo naslednje leto povabili na tekmovanje za najtežjo bučo. Dogodek bo zanimiv, hkrati pa bo popestril že tako ali tako dobro obiskano jesensko razstavo. Veliko truda je bilo potrebnega, daje luč sveta v teh dnevih ugledala tudi monografija Mozirski gaj. Njena uradna predstavitev bo 3. oktobra ko bo park obiskal tudi predsednik države Danilo Türk. Benjamin Kanjir Naslednje leto se bodo v Gaju takšne buče velikanke pomerile med sabo (foto: Benjamin Kanjir) ZANIMIVOSTI NARAVE Družina gobanov in ena črna ovca Ivan Kumer nam je poslal fotografijo lepe jurčkove družine, ki jo je našel v nedeljo na Klinerjem v Krnici. Matic Šinkovec za poslano fotografijo pravi, daje goba, ki jo lahko vidite, iz zemlje gledala komaj za kakšen centimeter. Najditelj je Slavko Šinkovec iz Bočne, ki se mu je sreča nasmehnila v Zadrečki dolini. Kraja, kjer je čudno gobo našel, ne želi izdati. Nevsakdanji goban sicer ni več v enem kosu, predvidevamo pa tudi, da ga je sedaj še manj. A je bil dober? IS 26. septembra /Iw praznujeta / kf Patricija in tma Bk 'i J II ► ZÄ Za rojstni dan vama k A ! želimo ocean sreče. jezero ljubezni, potok >n'I uspehov in niti ene kapljice trpljenja. Vajini domači ' -K; 41 Dragi Franjo, za 50. rojstni dan ti želimo vse najboljše, veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Vsi tvoji, posebno pa še Mark in Tinkara. ROKOMETNI KLUB NAZARJE Prvič v zgodovini kluba zaigrale tudi članice Tretjo soboto v septembru so na parketu nazorske športne dvorane prvič v obstoju Rokometnega kluba Nazarje zaigrale članice v 1. B državni rokometni ligi za ženske in se pomerile z ekipo RK Burja Škofije. Tekma je bila za igralke polna pričakovanj in hkrati treme zaradi želje po najboljšem rezultatu na domačem igrišču. Kot je bilo pričakovati, se ekipa Rokometnega kluba Burja Škofije, kije še v pretekli sezoni igrala v 1. A državni rokometni ligi, ni pustila presenetiti. Domačim rokometašicam seje na začetku tekme še poznala trema in neuigranost v ekipi, saj so pustile gostujočim igralkam karveliko prednost. »Bolj je šlo proti koncu tekme, bolj so nam igralke želele pokazati, da smo se odločili pravilno in začeli sodelovati tudi v članski konkurenci. Za članice kluba je namreč bila to prva tekma na državnem nivoju. Kljub temu da je bil rezultat s T jj Nazarske rokometašice so prvič v obstoju svojega kluba zaigrale v 1. B državni rokometni ligi za Ženske (foto: Marija Šukaio) ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Prvošolčki v prometu Policist šolarje, predvsem prvošolčke, v Šmihelu obišče vsako leto (foto: Benjamin Kanjir) Šolarje, njih šest, in učiteljico Alenko Čulk je na podružnični osnovni šoli v Šmihelu v preteklem tednu obiskal policist, vodja policijskega okoliša Sebastjan Miklavžina. Z otroki seje pogovarjal o prometu, razkazal jim je opremo policijskega avtomobila in jih obdaril s kresničkami. Policist šolarje, predvsem prvošolčke, v Šmihelu obišče vsako leto. Čeprav so letos samo trije, vseh učencev na šoli pa šest, je to velikega pomena. Z njimi se pogovarja o prometu, o var- nosti, pomenu pripenjanja v avtomobilih, o pravilnem prečkanju ceste in podobno. Šolarje zelo zanima tudi oprema policijskega avtomobila, torej sredstva, kijih uporabljajo pri svojem delu. Sebastjan Miklavžina jim je vse to razkazal, ob tem pa z otroki vzpostavil pristen stik. Ob njemu so šolarji spoznali, da se policistov ni potrebno bati, saj lahko vedno računajo na njihovo pomoč. Benjamin Kanjir 14:26 za gostujoče igralke, je potrebno pohvaliti motivacijo in borbenost vsake naše igralke. Prav motivacija je tista, ki bo v nadaljevanju tekmovanj še kako potrebna, zato si vsi želimo polne tribune domačih navijačev v nadaljevanju,« je ob zaključku tekme povedala predsednica kluba Saša Sedovšek. To soboto nazarske rokometašice gostujejo v Brežicah. Marija Šukaio LIGA MALEGA NOGOMETA LUČE OB SAVINJI Začetek pripadel Jokerjem Krajevna liga Luče sodi po kvaliteti med močnejša lokalna prvenstva malega nogometa Zgornje Savinjske doline, zato je zanimanje zanjo še toliko večje. Sezono 2010-2011 so najbolje začeli Jokerji, ki so v prvih dveh krogih premagali tako svoje južne kot severne sosede, Lufterji so točki izgubili samo s Strugami, z eno zmago pa se lahko pohvalijo še štiri ekipe. Torej izredno zanimiv in izenačen začetek. Rezultati 1. kroga: Lufterji : Diggersi 7:1, Pd lolek : Ljubno 4:2, Jokerji : Solčava 4:3, Zajci : Ojstrica 4:10, prosta ekipa: Struge. Rezultati 2. kroga: Solčava : Zajci 7:1, Ljubno : Jokerji 2:9, Diggersi : Pd lolek 4:3, Struge : Lufterji 5:5, prosta ekipa: Ojstrica. Lestvica po 2. krogih: 1. Jokerji 6,2. Lufterji 4, 3. Ojstrica 3,4. Solčava 3,5. Pd lolek 3,6. Diggersi 3,7. Struge 1,8. Ljubno 0,9. Zajci 0. Franjo Pukart Na podlagi sprejetega proračuna Občine Mozirje za leto 2010 (Ur. I. RS 54/2010), Zakona o kmetijstvu (Ur. list RS št. 54/00, 62/00, 114/01 in 20/06), Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Mozirje za programsko obdobje 2007 - 2013 (Ur. I. 24/2008) Občina Mozirje objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV FINANČNE POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI MOZIRJE v letu 2010 I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Mozirje v letu 2010. II. SPLOŠNE DOLOČBE IN OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE Upravičenci: Upravičenci po tem razpisu so navedeni pri vsakem namenu razpisa. Splošni finančni določbi: 1. Upravičeni stroški se nanašajo na : - Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu - Pokrivanje dodatnih stroškov transporta in opreme iz odročnih krajev 2. Za Ukrep A.: Dokazila/plačani računi za izvedene investicije, ki jih upravičenec priloži skupaj z zahtevkom za izplačilo, morajo biti z datumom iz zgoraj navedenega obdobja. Upravičeni stroški po tem razpisu le tisti, ki so nastali po 1.1.2010 do vključno 31.12.2010. Za Ukrep B.: Predložiti seznam lokalnih, odročnih prog z navedbo razdalj in številom prevozov letno Upravičeni stroški po tem razpisu le tisti, ki so nastali po 1.1.2010 do vključno 31.12.2010. III. NAMENI RAZPISA POMOČI DODEUENE PO UREDBI ZA SKUPINSKE IZJEME A. SOFINANCIRANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU Obseg razpoložljivih sredstev: 7.500 EUR Namen ukrepa: Namen ukrepa je zagotavljati tehnično pomoč za boljšo učinkovitost in strokovnost primarnih kmetijskih pridelovalcev ter prispevati k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja. Cilji ukrepa: - boljša učinkovitost kmetijstva in dolgoročna sposobnost preživetja, Predmet podpore: - stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanja na tekmovanjih, publikacij in spletišč, Upravičenci: 1. društva in združenja, Občina Mozirje z izvajalci, ki so upravičenci, sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil. Splošni pogoji upravičenosti: Upravičenci morajo k vlogi predložiti letni program dela oziroma dokazila, zahtevana zjavnim razpisom. Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve. Upravičeni stroški: 1. Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja in materialnih stroškovza izvedbo programov usposabljanja (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije,...): najem prostora, honorar izvajalcu, oglaševanje, gradiva za udeležence, stroški izvedbe strokovnih ekskurzij. 2. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani: honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso vzvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. 3. Na področju organizacije forumovza izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroškov publikacij, najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca. 4. Stroški publikacij (katalogov, spletišč), ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani). Finančne določbe: - bruto intenzivnost pomoči: - pomoč lahko krije do 50 % upravičenih stroškov - pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. POMOČI DODELJENE PO PRAVILU DE MINIMIS B. POKRIVANJE DODATNIH STROŠKOV TRANSPORTA IN OPREME IZ ODROČNIH KRAJEV Obseg razpoložljivih sredstev: 2.000 EUR Namen ukrepa: Zaradi neekonomskih prevozov v odročnih, razpršenih območjih občine pokrivati dodatne stroške transporta in opreme. Cilji ukrepa: - ohraniti gospodarsko dejavnost in transportne mreže na odročnih območjih. Predmet podpore: Pokrivanje dodatnih stroškov prevoza (transporta in opreme). Upravičenci: - Zadruge, ki opravljajo dejavnost transporta, -Subjekti, ki so registrirani in opravljajo gospodarsko dejavnosttransporfa. Splošni pogoji upravičenosti: - upravičenec mora biti registriran za opravljanje dejavnosti transporta; - predložiti seznam lokalnih, odročnih prog z navedbo razdalj in številom prevozov letno. - zagotoviti ustrezen in kakovosten transport. Upravičeni stroški - stroški transporta na odročnih območjih. Podpore se ne dodelijo za - financiranje prevoza na rednih, lažje dostopnih progah. Finančne določbe - bruto intenzivnost nomoči - do 50% upravičenih stroškov za prevoz (transport in opremo). IV. OBDOBJE IN ČAS ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI Upravičeni stroški po tem razpisu le tisti, ki so nastali za ukrep A. po 1.1.2010 do vključno 31.12.2010 in za ukrep B. po 1.1.2010 do vključno 31.12.2010. V. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE Vlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje ali osebno v sprejemni pisarni občine do vključno 29.10.2010 (velja datum poštnega žiga). Na hrbtni strani ovojnice morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Vsaka posamezna vloga mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - kmetijstvo 2010«. Za uvrstitev v postopek izbora za dodelitev sredstev mora vsaka vloga izpolnjevati naslednje pogoje: - pravilno izpolnjen prijavni obrazec iz razpisne dokumentacije -vloga mora biti poslana vroku in na način, ki je določen v tej točki razpisa. VI. ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE 0 IZIDU RAZPISA Vloge, prispele na javni razpis, odpira in obravnava komisija, imenovana s strani župana. Če Komisija ugotovi, daje vloga nepopolna, pristojna strokovna služba občinske uprave na predlog Komisije pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. Če prosilec vloge v roku ne dopolni ali v tem roku ne zaprosi za podaljšanje roka oziroma pristojnega organa ne obvesti o nastalih objektivnih okoliščinah, se vloga s sklepom kot nepopolna zavrže. Komisija pripravi predlog razdelitve ter dokončno razdelitev sredstev predlaga v potrditevžupanu. Komisija v primeru, ko zaprošena sredstva presegajo vsa razpisana razpoložljiva sredstva, lahko določi najvišji znesek sredstev na vlagatelja. Na osnovi potrjenega predloga za razdelitev sredstev bo Občina Mozirje v osmih dneh izdala sklep o dodelitvi sredstev, ki bo vseboval določbe o namenu, upravičenih stroških ter višini dodeljenih sredstev. Občina Mozirje bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo, v kateri se opredelijo izvedbe plačil ter medsebojne pravice in obveznosti. VII. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Mozirje: http://www.mozirje.si ali pa v sprejemni pisarni Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje, vsak dan do izteka prijave na razpis. Vlil. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z JAVNIM RAZPISOM Vse dodatne informacije: Ivo Glušič, tel.: 03/839 33 00 ali na elektronskem naslovu: ivo.glusic@mozirje.si. ŽUPAN OBČINE MOZIRJE IvanSUHOVERŠNIK OBČINSKI TENIS TURNIR NA VENISAH Število prijavljenih tekmovalcev strmo narašča Udeleženci teniškega turnirja v organizaciji Športnega društva Dreta Kokarje (foto: Tatiana Golob) Športno društvo Dreta Kokarje pod vodstvom Staneta Flereta vsakoletno občinsko praznovanje zaznamuje s tenis turnirjem, ki poteka na igriščih na Venišah. Organizator turnirja je ob letošnjem tekmovanju še posebej zadovoljen, saj je število tekmovalcev v primerjavi s prejšnjimi leti močno naraslo. Predvsem so letos velik interes za tenis pokazali osnovnošolci, kar je vsekakor posledica brezplačnega tečaja v tenisu, ki so se ga v lan- skem šolskem letu v okviru nazorske šole lahko udeležili prav na Venišah. A tekmovalcev ne manjka tudi med odraslimi in kot že leta poprej, so se tudi letošnje leto med sabo posebej pomerili moški, ženske in otroci. V kategoriji osnovnošolcev fantov je bil zmagovalec turnirja Dejan Ugovšek, na drugem mestu mu je sledil Nejc Venek, bron pa si je prislužil Blaž Robida. Med dekleti je zlato pripadlo Mojci Cigale, druga je bila Sara Sedovšek, tret- ja pa Maša Škotnik. Med ženskami je na turnirju najbolje odigrala Boža Jelšnik, srebro je šlo v roke Anje Ugovšek, bron pa je pripadel Gabrijeli Flere. Tudi moški so letošnje leto pokazali veliko spretnosti, zmagovalec turnirja, Matjaž Ugovšek seje moral za zlato medaljo precej potruditi. Drugo mesto si je z dobro igro prislužil Edo Golob, bron je tokrat šel v roke Primoža Jelšnika. TG STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Celodnevno tekmovanje V nedeljo so člani gornjegrajskega strelskega društva v Zagradišču organizirali celodnevno strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško leže brez naslona. Tekmovanja seje udeležilo 44 strelcev, od tega tri ženske. Opravili so 168 nastopov, največje število nastopov enega strelca je bilo enajst. Prvim trem je medalje podelil župan Stanko Ogradi. Zmagal je Primož Kopušar (Ljubno, 89 krogov), drugije bil Zdravko Vrankar (Kamnik, 84) in tretji Boris Purnat (Gornji Grad, 80). Jože Gomboc MALI NOGOMET KMN Nazarje Glin motivirano v novo sezono Nazorski »graščaki« so začeli s pripravami na novo sezono, kije za razliko od prejšnje spremenjena v enotno 2. slovensko futsal ligo. Prvenstvo bo s tem pridobilo na kvaliteti, povečalo se bo tudi število ekip, in sicerjih bo nastopilo enajst. Ekipa KMN Nazarje Glin ima tudi letos visoke ambicije. Po dveh neuspelih poizkusih, ko jim je prav v končnici zmanjkala pika na i za vrnitev v elito, so tokrat prepričani, da jim to lahko uspe. Temu primerno so tudi zastavili aktivnosti v pripravljalnem obdobju z angažiranjem nekaj pomembnih okrepitev. Tako se v staro jato vračajo brata Drago in Vaško Kugler ter Matej Banovšek iz Živexa, na golu bo še kako konkurenčen Asmir Alič iz Velenja, veseli pa tudi dogovor z mladim, perspektivnim Mozirjanom Tomažem Urtlom, kije na zadnje branil barve Šmartnega ob Paki. Trener Pezič bo imel tako na razpolago Predsednik Dobrinko Danojevič je prepričan, da bo nazarska ekipa tudi v tej sezoni krojila vrh kakovosti dvoranskega nogometa v državi (foto: Franjo Pukart) JU-JITSU KLUB SAMURAJ Resanovic in Barbarič med najboljših šest na svetu Tekmovalki gornjegrajskega jujitsu kluba Samuraj in slovenski reprezentantki vju-jitsu borbah sta se konec maja na Dunaju udeležili evropskega prvenstva za kadete in mladince. Tamara Barbara Barbarič je med mladinkami do 55 kg postala evropska podprvakinja. Iva Re-sanovič pa je med mladinkami do 70 kg zasedla tretje mesto. Obe omenjeni tekmovalki sta se na podlagi doseženih rezultatov na evropskih pokalih, evropskih in svetovnih prvenstvih med mladinkami in članicami uvrstile med prvih šest tekmovalk po kriterijih mednarodne ju-jitsu zveze (JJIF) v kategoriji članic do 55 in članic do 70 kg. Konec meseca avgusta sta se v Pekingu na Kitajskem udeležili svetovnih iger borilnih športov. Na igrah so potekala tekmovanja v dvanajstih najbolj razširjenih borilnih športih ter predstavitvene demonstracije še nekaterih boriln- ih veščin. Na tekmovanje se je uvrstilo po šest najboljših tekmovalcev iz vsake kategorije. Že sama uvrstitev na takšno tekmovanje je velik uspeh. Tamara Barbara sije s svojimi borbami priborila končno 5. mesto, Iva pa je v borbi za tretje mesto izgubila in končala tekmovanje na 4. mestu. Tamara Barbara in Iva sta se tako odlično odrezali ter sodnikom in borkam članicam pokazali, da morajo v prihodnje računati nanju in na dobre uvrstitve tudi v članski kategoriji. Pred samuraji so vjesenskem delu tri velika tekmovanja. Prvo takšno bo odprto prvenstvo Slovenije v sredini oktobra, nato konec oktobra evropsko odprto prvenstvo v Ghentu v Belgiji. Če bodo rezultati uspešni kot do sedaj, bodo nekateri konec novembra odpotovali še na svetovno prvenstvo v St. Petersburg v Rusijo. Barbara Virant široko paleto kvalitetnih, preizkušenih igralcev, njihove izkušnje in svežina mladih pa bi lahko bila do-bitna kombinacija za dosego zastavljenega cilja. Kakšen bo odziv konkurence, bomo izvedeli tekom prvenstva, ki se za Nazarčane začne 8. oktobra s tekmo doma proti Tomažu. Na njej se bodo od navijačev in soigralcev poslovili Rudi Vreš, Marjan Ipavec in Aleš Urtelj, ki so se odločili končati kariero, Matic Škorjanc pa bo po vsej verjetnosti zamenjal nogometno sredino. Predsednik KMN Nazarje Glin Dobrinko Danojevič: »Pretekle sezone so najboljši pokazatelj zanimanja za mali nogomet v Zgornji Savinjski dolini, uspehi KMN Nazarje v svoji desetletni zgodovi- ni pa nam dajejo energijo in upanje, da bo kakovostni šport v dolini in tudi širše imel vse večji pomen. Organizirana vadba, medgeneracijsko sodelovanje ter veliko število obiskovalcev na športnih prireditvah opozarja, da je tem prireditvam in športu potrebno posvečati večjo pozornost. Kot je že omenjeno, KMN Nazarje nadaljuje poslanstvo v slovenskem malo-nogometnem prostoru tudi v tekmovalni sezoni 2010/2011 in prepričan sem, da bomo z obstoječim kadrom in pridobljenimi okrepitvami krojili vrh kakovosti tega športa v državi. Obenem sem tudi ponosen, da preko športa promoviramo gospodarske subjekte Zgornje Savinjske doline in občino Nazarje.« Franjo Pukart CENTER KONJENIŠKEGA ŠPORTA CELJE Riflju pokal Slovenije Center konjeniškega športa Celje je pripravil finale pokala Slovenije v preskakovanju ovir. Na tridnevnem turnirju drugi vikend v septembru so se v posameznih kategorijah pomerili najboljši slovenski tekmovalci in konji. Med njimi tudi Mozirjan Primož Rifelj, sicer član celjskega centra konjeniškega športa. Domačijahačintrenersijesicerna zaključni tekmi konjeniške tekmovalne sezone pri članih priboril tretje mesto, a je kijub temu rezultat zadostoval za osvojitev pokala. Rifelj je namreč zmagal spomladi v Lipici in Celju, v Velenju pa julija osvojil drugo mesto. Ob osvojitvi pokala Rifelj ni skrival zadovoljstva, a je poudaril, da seje moral precej potruditi, saj v skupnem seštevku ni imel velike prednosti pred drugouvrščeno Hano Travner. Marija Sukalo Mozirjan Primož Rifelj je zmagal v finalu pokala Slovenije v preskakovanju ovir (foto: IS) S ŠD Lipa Šmartno Po naključju sem izvedela da ŠD Lipa Šmartno ob Dreti načrtuje planinski izlet na Triglav. Glede na to, da je bila moja dolgoletna želja postati prava Slovenka in se dotakniti Aljaževega stolpa sem se, čeprav z malo skepse, udeležila sestanka pred odhodom. S strahom sem ugotovila, da sem skoraj najstarejša prijavljena udeleženka. Vendar že zjutraj na avtobusu sem menila, daje bila moja odločitev za pohod pravilna. Na Pokljuki nam je prijazen šofer avtobusa zaželel srečno pot, še skupinska fotografija, potem pa ajd na 6-urno pot, kakor so označevale markacije. Ob prijetni družbi je čas hitro minil. Kar naenkrat smo bili pri Vodnikovi koči, kjer smo si dobro odpočili, nabrali novih moči in ob prečudovitih razgledih ter prekrasnem vremenu nadaljevali pot. Eni z več, drugi z manj napora smo v nekaj manj kot petih urah prišli do koče na Planiki. Tam smo imeli daljši počitek, saj, kakorje dejal naš občudovanja vreden vodnik Primož, smo se morali aklimatizirati na višino nad 2.000 m. Približno ob 14. uri smo tisti, ki smo bili tu prvič, želeli, da nadalju- ob Dreti na Triglav jemo pot, saj smo bili posebno neučakani. Za to nam je bilo kasneje v steni pošteno žal, ko smo čakali in čakali, da seje množica pohodnikov, ki so se že vračali, umaknila, da smo lahko mi odšli na vrh. Na vrhu smo doživeli pravi krst, saj smo jih vsi tisti, ki smo bili na Triglavu prvič, pošteno dobili po zadnji plati. Neopisljivo ponosni, da smo postali pravi Slovenci, smo se vračali proti Kredarici. Tam nas je čakala topla juha in potem zaslužen počitek ob poslušanju pesmi, ki so jih prepevali naši mladi planinci. Fantje, hvala vam za čudovito uspavanko! Naslednje jutro smo se takoj po zajtrku odpravili nazaj proti Vodnikovi koči in se v zgodnjih popoldanskih urah polni nepozabnih doživetij usedli v avtobus na Pokljuki. Druženje smo zaključili z okusnim kosilom v bližnji restavraciji. Še enkrat hvala ŠD Lipa, da sem lahko bila na seznamu udeležencev tega čudovitega izleta in se še kdaj priporočam. Zora Štrucl Pusto Polje 26 3331 Nazarje Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage Rozalije SLATINŠEK po domače Tonova z Ljubnega ob Savinji (24.2.1932 - 13.9.2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. dekanu Pušenjaku za lepo opravljen obred, govornici ge. Miji Ugovšek za ganljive besede slovesa, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Anubis. Zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ČRNA KRONIKA • PREGLAVICE ZARADI OBILNIH PADAVIN Ob koncu tednaje močno deževje zajelotudi Zgornjo Savinjsko dolino. Povzročilo je nemalo preglavic in strahu pri občanih, vendar k sreči hujših posledic ni bilo. Voda je zalila nekaj kleti in cest ter naplavila na vozišča različne naplavine. Za njihovo odstranjevanje so poskrbeli prostovoljni gasilci, delavci Komunale ter podjetja VOC Celje. Prostovoljni gasilci širom doline so vršili dežurstvo, iz večih kleti črpali vodo in postavljali protipoplavne vreče. • NAJDENE KOSTI Solčava: 17. septembra so med opravljanjem gradbenih del na območju Solčave delavci med izkopom našli človeške kosti. Prepeljane so bile na patološki oddelek Splošne bolnišnice Celje, kjer bo v naslednjih dneh opravljena njihova analiza. • PODTALNICA PREVRNILA CISTERNO Varpolje: 21. septembra zjutraj seje v Varpoljah v kleti stanovanjske hiše zaradi podtalnice prevrnila cisterna za kurilno olje. Gasilci PGD Nazarje so sanirali manjši oljni madež in preventivno nastavili lovilno črevo. Koje listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce je onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatimje sijajem. Tiha -kam odšla je duša zastrmela, kakor daje ptica večer preletela. (S. Kosovel) ZAHVALA Ob izgubi dragega sina in brata Simona BEZOVNIKA iz Strmca (6.9.1986 - 11.9.2010) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, še posebej pa Zaleskim, Hlipočkim, kolektivu Rihter, kolektivu BSH, PGD Nazarje, PD Luče, zdravstvenemu osebju, pogrebni službi Morana, citrarju Karl-i ju Gradišniku, pevcem in gospodu župniku Vikiju ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na božjo njivo. Žalujoči domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Čez “komot" ga ni. Slabo informiran V gradbeniško podjetje pride inšpektor za delo. “S kakšno pravico kršite zakon?!” hoče biti strog. Direktor: “S pravico močnejšega!” Inšpektor se pobere in mrmra sam sebi: “Že spet en nov zakon, o katerem me niso nič obvestili.” Gobarska sreča Žlaboran gre z velikim nasmehom iz gozda. Dobletinčan ga vpraša: “Si našel veliko gob?” “Ne, gobarico.” Poplave so dosegle višek, ko je ugotovil, da se je začela voda mešati z vinom. Posledice deževja Potočanka vpraša sosedo: “Se je tvojemu možu zmešalo? Hišo imate poplavljeno, on pa hodi okoli in vriska. Kaj pa vpije?” 'To bo gob!” Narava nam je pretekli vikend spet pokazala, koliko je šla naša neumnost čez rob. Letos kandidira toliko Zgornjesavinjčanov za župane in občinske svetnike, da so vsi ostali v volilnih komisijah ali odborih. Zapoznela reakcija Upokojenca posedata na klopci. Nenadoma eden vpraša drugega: “Kako to veš?” Temu ni nič jasno: “Kako to vem, kaj?” “Da čas čedalje bolj hiti.” “Ker sem ti to rekel že včeraj.” Dokler ne gre zadnja reka v svoje korito, ne grem dol! Kako po novem razumeti male oglase: Prodam avto, nove gume sava (avto je bil v Savi). Prodam avto, malo rabljen (po Ljubljanici ga ni nihče več uporabljal). Prodam avto, rahlo restavriran (restavriran s turbo dišečimi smrekami, ki se trudijo skriti vonj mulja Savinje). Prodam izredno dobro ohranjen avto (Kolpa je segla samo do sedežne). Avto podarim (pravočasno ga je izvlekel iz Ljubljanice, da ga je nastavil Savi). Prodam avto, ni bil deležen poplave (po karoseriji sodeč, ga je potegnil izpod plazu). Cvetkek koprive DEŽNIKI ČAKAJO Pogled na te dežnike 17. septembra ni obetal kaj dobrega. Pred tremi leti je v prostore, kjer so bili shranjeni prejšnji petek, brez trkanja vstopila Dreta. Tokrattemu le za pol metra ni bilo tako in dom kulture je ob nazorskem občinskem prazniku ostal suh. Naj se stoletne poplave raje držijo svojega termina, tako da se ne srečamo do leta 2107. VSE JE V NAJLEPŠEM NEREDU Bert Savodnik, član strokovnega sveta KUD Utrip: »Kdo bi si mislil. Tako velika miza, a tako malo prostora za vse knjige, ki si jih napisal.« Žarko Petan, pesnik, pisatelj, režiser (levo): »Ta tanke sem spisal v prostih sobotah, ta debele pa v plavih ponedeljkih.« TITO JOŽA IN MOZIRSKA ROŽA Ko sta se pred dnevi srečala v okolici Mozirja Jože Skornšek »Roža« (mozirski vrtnar) in Tito Broz Joža (imitator Franc Praprotnik), sta si imela kaj povedati. Medtem ko seje Gajev oča le hehetal, mu je Broz hvalo pev: »Ej, Joža, ti si še vedno roža, jaz pa le spomin, drž' se dobro, da ne boš prekmalu »hin«, in ne pozabi na moj beli grob flamingovcev saditi.« ZAKLJUČEK GESLA PRIPRAVA ZA MERJENJE INKOVSKI BOG SONCA KOSTUMO- GRAF SLOVENSKI SLIKAR- BOGOSLAV AZIJSKA RASTLINA ZA PRID. BARVILA STEN IGRALNA KARTA MOŠKEGA S KRONO NEKDAN. ANGL. ATLET-SEBASTIAN NORDIJSKA BOGINJA MORJA SESTAVIL PEPS (foto: REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Ostvar, perika, Amelot, senar, band, DO, frča, Aek, zaslec, rebro, vprašalnik, arest, Aas, AO, rantaha, lisp, Kjo, urgenca, Ksaver, irbis, RI, llanz, eti, ojice, udarec, kajak, kan, SA MINI SLOVARČEK: ŠOTO- venezuelski slikar- Jesus LIGORIO- nekdanja Hrvaška plavalka - Eša ALKMAN- starogrški pesnik iz Sard v Lidiji ENKI- sumerski Bog modrosti READE- angleški pisatelj- Charles REKLAMNI POSNETEK PREDMETA ARNE NAESS ANGLEŠKI PISATELJ- CHARLES (1814-1884) KONOPEC, OŽE KRAJ PRI HRASTNIKU ENOTNI VEKTOR V MATEMATIKI PTICA IZ DRUŽINE ROPARIC LJUBČEK, KAVALIR, LEPO OBLEČEN MOŠKI NJIVSKI PLEVEL S PLODOVI ARABSKI ŽREBEC NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS POGANJEK, KAL RAVNILO (ZAST.) ANTON AŠKERC HAAŠKA TOŽILA (DEL PONTE) KRAVA Z VELIKIMI ROGOVI JAPONSKI BORILNI ŠPORT SKRAJNI KONEC POLOTOKA BLIŽNJI VZHOD, ORIENT. JUTROVO MESNA INDUSTRIJA PRIMORSKE MUSLIMANS- KI BOG GOSPA, STARA MATI (PRIMORS.) ALDEHID OCETNE KISLINE DVOJNA POTEZA PRI ŠAHU, ROKADA TEKOČINA S PRALNIM SREDSTVOM NEKDANJA HRVAŠKA PLAVALKA- EŠA NARKOTIČ- NO SREDSTVO SLOVENSKI DRAMATIK- ANTON TOMAŽ (1756-1795) STAROGRŠKI PESNIK IZ SARD V LIDIJI TALISOVA BREZALKOH. PIJAČA LIČINKA PONAVLJAN- JE ISTE BESEDE NARAVA, ČUD IS) POLDRAG KAMEN, RDEČE BARVE, SAFIR TOVARNA AVTOMOBILOV SARAJEVO GRŠKO MITOLOŠKO PODZEMLJE J OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640 590 KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 39. številki SN ime in priimek VABIMO VAS NA KRVODAJALSKO AKCIJO v soboto, 25.9.2010, od 8. do 11. ure v GASILSKI DOM ŠMARTNO OB DRETI. S seboj prinesite osebni dokument s sliko. VABLJENI! NAROČ. St. naslov j ! | Napovednik dogodkov • Petek (24. september), ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji Slavnostno akademija ob deseti obletnici šole________________ • Petek (24. september), ob 18.00. Dom kulture Velenje Pika miga • mini festival najboljših otroških plesnih skupin Slovenije • Sobota (25. september), ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Keleja (kadeti)__________ • Sobota (25. september), ob 9.30. Športna dvorana Poljčane Košarkarska tekma - Miki šport Poljčane : Nazarje Input (pionirji u-12) • Sobota (25. september), od 10.00 do 17.00. TRC Jezero Velenje Pikin dan ■ Najbolj živahen dan festivala____________________ • Sobota (15. september), ob 14.00. OŠ Rečica ob Savinji Predstavitev ameriškega nogometa društva Gold Diggers________ • Sobota (25. september), ob 17.00. TRC Jezero Velenje Zaključek Pikinega festivala s podelitvijo priznanj__________ • Torek (28. september), ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Terme Olimia (pionirji u-12) • Petek (1. oktober), ob 10.00. VDC SAŠA OE Mozirje Dan odprtih vrats kulturnim programom________________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam kravo simentalko, drugič brejo; tel. 03/583-32-72. Kravo sivko s teletom in več simentalk telic - prodam; gsm 041/ 562-662. Prodam telico, čb, brejo 8 mesecev, ter prevozni bazen 4701; gsm 041/466-720. Prodam telico, čb, brejo 8 mesecev, in polovico mesa mlade krave; gsm 031/266-738. Prodam teličko križanko, staro 10 dni; gsm 041/230-067. Prodam teličko limuzin, staro 14 dni; tel. 839-07-71. Prodam 1 teden starega bikca si-mentalca; gsm 041/942-169. Prodam prašiče mes. pasme za do-pitanje ali zakol; Fišar - Tabor, gsm 041/619-372. ŽIVALI - PODARIM Podarim mlade psičke, mešane pasme; gsm 031/207-247. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim teličko simentalko ali tudi sivko, težko od 90 - 100 kg; gsm 041/602-412. DRUGO - PRODAM Prodam neškropljena jabolka za ozimnico in predelavo; gsm 031/ 567-361. Prodam neškropljena jabolka za ozimnico in novo leseno hiško za kužka; tel. 583-23-70. Prodam jabolka za prešanje; gsm 031/557-290. Prodam kakovosten cviček, 1 eur/ I; gsm 040/745-350 - Nazarje. Prodam krmni in jedilni krompir -dostava na dom - ugodno; gsm 031/821-129. Prodam beli in rumeni krompir za ozimnico, pridelan ročno, brez umet. gnojil, 0,50 eur/kg; gsm 030/ 657-997. Prodam koruzo za silažo; gsm 041/793-607. Prodam zgrabljalnik (star 300), pant žago in jeklena platišča 14"; gsm 041/289-717. Plastične sode s pokrovom na vijak, volumna 2001, za namakanje sadja - prodam; gsm 041 /683-765. Prodam cepljena, bukova drva, 25 - 33 cm dolžine; gsm 041/642-647. Prodam suha, mešana, metrska drva; gsm 031/738-101. Prodam suha drva, zložena na paletah; gsm 041/585-813. Odkupim hlodovino iglavcev in listavcev; gsm 040/866-011. Prodam spredeno ovčjo volno -belo; tel. 583-26-56 ali 031/243-598. Prodam usnjeno sedežno garnituro (trosed in fotelj); gsm 031/ MORDA STE ISKALI PRAV TO MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parkefov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p„ Žlabor 23, Nazarje. ANONIMNI OBILOJEDCI - VABLJENI v program za trajno redukcijo telesne teže. Info: 031/642-353. Marija Jurak Trogar, s.p., Radegunda 57, Mozirje; 03/839-50-14. ALI SO VAM POČITNICE NA MORJU OKREPILE IMUNSKI SISTEM? Tudi jeseni si lahko privoščite oddih. MOČ MORJA, SOLNI TEMPELJ. 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEC Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o.. Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 793-693. Prodam pariško moder izredno ohranjen pianino, stol, metronom, vlažilec; tel. 03/839 50-14. Nov litoželezni kamin - ugodno prodam; gsm 031/451-930. DRUGO - KUPIM Kupim prostostoječi štedilnik na drva, do 1,20 m dolž., dimnik na desni; gsm 030/657-997. VOZILA IN OPREMA Prodam VW polo cool + family 1.2, letnik 2006, prevoženih 69.000 km; gsm 041 /535-233. Iščemo žensko za pomoč starejši osebi; gsm 031/859-413. Iščemo gospo za čiščenje lokala v Nazarjah, v zgodnjih jutranjih urah, vsak dan; info. 031/380-902. NEPREMIČNINE V centru G. Grada prodam stanovanje v pritličju dvostanovanjske hiše - 120 m2 z zelenico 130 m2; gsm 031/654-132. V centru Maribora, blizu fakultet, oddam 3 opremljene sobe; gsm 040/215-262. Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 Tel.: 83-90-790 savinjske@siol.net - vezave diplomskih nalog (srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico) - izdelava publikacij in tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje BARVNO in ČRNOBELO - grafično oblikovanje TISKANJE Ne igrajte se s svojo prihodnostjo Gospodarska kriza, nova pokojninska reforma, nakup novega avtomobila, potovanje po eksotičnih deželah, izobraževanje ali dodatna pokojnina, vse to so razlogi, da že sedaj razmišljate o svoji finančni prihodnosti. Imate otroke? Potem je razlogov še več. Plačilo študija, nakup prvega stanovanja ali mesečna renta. Če smo se kaj naučili iz razmer, ki so se zgodile v bližnji preteklosti, je to, da je potrebno za brezskrbno sedanjost in prihodnost varčevati že sedaj. Matej Kirn, svetovalec pri KD Finančni točki, svetuje: Kako primerno in donosno varčevati? Mi vam svetujemo naložbo, ki omogoča dostop do aktivnega upravljanja premoženja že z majhnimi denarnimi vložki. Odgovor je v sklenitvi Fondpolice® VIRTUOZ, novega produkta zavarovalnice KD Življenje, katerega glavni cilj je doseganje čim boljših donosov na kapitalskih trgih. Ne samo aktivno upravljanje, s sklenitvijo Fondpolice® VIRTUOZ bodo vaša sredstva likvidna, za naložbo bodo skrbeli uveljavljeni upravljavci družbe KD Skladi, izbirali boste lahko med možnostjo podaljšanja zavarovanja in izplačila rente, hkrati pa je to ugodna oblika varčevanja._______________________ Koliko konkretno vam lahko naložba prinese? Najbolje bomo to pokazali v konkretnem izračunu: 35-letna mamica želi svoji hčerki, 10-letni Lari, uresničiti sanje za vpis na vrhunsko glasbeno šolo, ki ji bo omogočila postati glasbena virtuozinja. Odloči se za sklenitev življenjskega zavarovanja z aktivnim upravljanjem premoženja in enkratnim plačilom premije, Fondpolico® VIRTUOZ. Zavaruje se: • za obdobje 15 let, • z enkratno premijo v višini 5.000 EUR in • z zajamčeno zavarovalno vsoto za primer smrti, ki znaša 5.500 EUR. Predpostavljene povprečne letne stopnje donosa kritnega sklada KD Vrhunski 6 % 8 % Vrednost premoženja po 15 letih (v EUR) Višina prikazanih informativnih vrednosti premoženja ni zajamčena, saj je odvisna od gibanja vrednosti premoženja kritnega sklada KD Vrhunski, na katerega je vezana Fondpolica* Virtuoz. 200 EUR - Larina mesečna štipendija Mamica se lahko po 15 letih odloči tudi za mesečno izplačilo štipendije za svojo hčerko. Poleg enkratnega izplačila v višini 13.949 EUR, bi 5 let prejemala še mesečno štipendijo v višini 200 EUR. V informativnem izračunu je upoštevana 12 % povprečna letna stopnja donosa, ki ni zajamčena. 080 30 30, www.kd-zivljenje.si KD Življenje zavarovalnica, d.d. RELAX Mozirj 0, Savinjska cesta 29 IZPIT ZA TRAKTOR Na podlagi kategorije “B” opravite samo tečaj o varnem delu s traktorjem in prizna se Vam izpit za traktor. Prijave na teL: 041-227-133 slikopleskarstvo erglau Andrej Terglav s.p. Andraž 96b 3313 Polzela Tel.: 03/572-06-73 GSM: 041/216-214 www.terglàfcsi • Beljenje notranjih površin in fasad • Dekorativni opleski • Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno4«ošaro pasaderstvo (jradbenistvo Svetovanje ELRMO 5GDj». Sešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041 / 642 643 Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi (Röfix, Baumit) rEKO-POPUSnO% Velja za prednaročila za leto 2010. * 5 let garancije * kvaliteta po evropskih merilih * ugodno * Izdelujemo • vse vrste fasad ^ • notranje in zunanje strojne omete • gradimo stanovanjske objekte www.termosgd.com verjeno Celje - skladišče D-Per 7/2010 lllllllllllllllllHli 5000025719,38 CATERI , Če želite zares kakovostno gostinsko pogostitev kjerkoli in kadarkoli: na poroki, večji prireditvi, ob osebnem ali poslovnem jubileju, novi maši, birmi .. pokličite Catering Gorenja Gostinstva Za Velenje in širšo^ttSo: 041 745 216 ™ Za Celje in širšo okolico: 051 360 252 www.gorenjegostinst; Gorenje Gostinstvo, d.o.o. COBISS s nemške opečne kritine (strešnik 1/1) do neverjetnih H2,ecee /tessa Trubarjeva 17,3230 Šentjur tel.: 03 5 730 044. fax: 03 5 730 043. gsm: 031 600 420, 031 730 900 e-pošta: info@dom-streha.si www.dom-streha.si DOM-STREHA D.O.O. #WALTHER ^DACHZIEGEL Zanesljivo pravi strešnik -30% CREATONE NARAVNO ‘VODILNO I Pri nakupu kritine nad 130m2, \mm po predhodnem ■ dooevom nudimo BREZPLAČEN { I strokovni o (ilo d in i/dolpve ponudim no i vnSciii domu. KD Življenje omogočila prihod crede ALPAK v zoo! Nedelja, 3. 10. 2010 med 10.00 in 17.00 uro: • Ribič Pepe (ob 11.15 in 15.00), delavnice "Od dlake do izdelka”, perujske pravljice iz Hiše otrok in umetnosti, • velika modna revija ZOO fashion s Tinkaro Kovač in Piko Božič. V primeru slabega vremena prestavljeno na 10. 10. 2010. Več na www.kd-zivljenje.si Vabi vas življenjska zavarovalnica as msm -lik swach m ! ®*®.53S!le Prijatelji tn podporniki 200 Ljubljana OSREDNJA KNJ. CELJE