Uto 1884.
7
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos II. — Izdan in razposlan dne 25. januvarja 1884.
9.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 12. januvarja 1884,
o premeni uekaterih določil v reda za razkaznice o blaga na ladjah od 23. marcija 1881.
V porazumu z udeleženimi kralj, ogerskimi ministerstvi bila so od kraja stoječa določila §f‘ 11 v redu razkaznicam o blagu (manifestom) na ladjah od 23. marcija 1881 (Drž. zak. st. 35) s prilogo k temu paragrafu vred izpreme-ttjena ter se je dalje prenaredil tudi §. 13, kakor stoji niže.
§.11 naj slove (glasi):
„Dolžnosti, imeti razkaznico (manifest), proste so vse pomorsko-trgovinske ^adje, katere vozijo:
1.	cola proste stvari ali
2.	tako blago, katero se s colnijskimi pismi odpravlja od colnije na col-»ijo, ali
3. blago sestavljeno iz stvari imenovanih v točkah 1 in 2.
Priloga razkazuje blago, katero je zdaj cola prosto.
Pomorske trgovinske ladje, ki odhajajo iz Tržaškega ali Reškega svobod-nega pristanišča, naj so namenjene v kako domačo ali pa vnanjo deželo, dolžne 80 takrat, kadar jim po zgornjih določilih ni treba imeti razkaznice, vzeti si od dotičnega pristanskega in pomorsko-zdravstvenega oblastva pismeno potrdilo o teQl, da so pristanišče brez razkaznice zapustile.
To potrdilo mora ladja na vsi vožnji imeti s seboj ter pokazati ga prigledu-J°Čim finančno-stražnim organom, kadar bi po njem vprašali, ter v pristanišči, Rainer ji je priti, organom v §, 9 imenovanim oddati.
Ako bi tega potrdila ne imela, zadene jo kazen po §. 14, št. 1.
Določila tega reda o razkaznicah se sploh ne uporabljajo na plovila, katera glasu §f* 10 postave od 7. maja 1879, o vpisovanji pomorsko-trgovskih ladij vllrž. zak. st. 65), ne spadajo med pomorsko-plovstvene vrste, kakor namreč ladje edin0 v zabavo (jahte), ribarstvu ali poljedelskim namenom kmetovalcev služeče d pa edino za notranjo pristaniško vožnjo namenjene.
(Slovuulaci.)	3
Takisto ta določila niso uporabna na vojna plovila in na vsa druga državna ali od države v najem vzeta plovila, nad katerimi imajo njeni opravniki poveljstvo, za vse take vožnje, katere vršijo po naloga in na račun vlade“.
Pristavek k §f" 13.
„Ladjice pod deset bečev (ton), katere zapuščajo Tržaško ali pa Reško svobodno pristanišče brez razkaznice, dolžne so jemati si, s seboj imeti in o svojem času oddajati potrdilo pristanskega urada, kakor je v §. 11 pisano za pomorske trgovske ladje v tem slučaji.“
Ta ukaz pride v moč s 1. dnem meseca februvarja 1884.
jenski s. r.	Pino s. r.
Priloga
k §fa 11, točki 1 ukaza o nekih premenah reda za razkaznice o blagu
na ladjah.
T. Št.
rt	r>
rt	n
n	rt
7) rt r)	r>
rt	rt
rt	r>
r>	rt
n	rt
rt	y>
7)	»
rt rt
7>	rt
» rt
rt n
32 a) Zelenje in ovočje, ne posebej imenovano, sveže (frišno).
36. Rastline in rastlinski deli, ne posebej imenovani, sveži; žito in sočivje v snopji ali steblu;
ščetice suknarske; morska trava, ličje, trstje, slama, seno, stelja.
50 a) Divjačina in perutnina vsakovrstna, živa.
53.	Živali ne posebej imenovane.
54.	Mleko.
56. Bučelni panjevi z medom in voskom, panjevi z živimi bučelami.
60.	Kože sirove, zelene ali suhe, tudi soljene ali povapnjene, a ne dalje obdelovane.
61.	Dlake in lasje vsakovrstni, sirovi ali pripravljani (namreč: mikani, parjeni, barvani ali strojeni, tudi v kodrih), ščetine.
62.	Perje, ne posebej imenovano (tudi za postelje, peresne cevi); lišpovno perje, ne prirejeno.
64. Živalski zdelki, ne posebej imenovani.
94., Drva, tudi lubje (skorje), grmičje, fašine, pletivne vrbe (beke), dračje, izluženo čreslo in čresleni hlebci,
95.	Les evropski in neevropski, neobdelan ali debelo obdelan; žagano blago (razven furnirjev).
96.	Ogljije od lesa, šota in ogljije od šote, ligniti in kameno ogljije, koaks in vsa iz teh tvarin umetno napravljena trda goriva.
97.	Stolarsko trstje, sirovo, ne krojeno, palice, trstike plemenitejše, sirove.
98.	Orehi kokosovi in kokviljevi, kokosove lupine; orehi arekovi in koščaki.
99.	Rogovi, šipe in špiče, parklji, noge, kopita, kosti ; vse te tvarine neobdelovane ali samo krojene, stegnene ali rezane.
100. Jantar (tudi jantarna masa); gagat; slonokost in drugi živalski zo-bovi; želvovina; morska pena; biserna matica; druge školjčne lupine; vse te tvarine sirove ali samo krojene, stegnene ab rezane.
T. št. 101. Ribja kost, nezdelana; korale, nezdelane (tudi prevrtane, vendar ne očiščene niti brušene).
„ „ 102. Kamenje, neobdelano ali samo obtesano ali žagano; rude, tudi pripravljane.
„ „ 103 a) Prsti (zemljine) in rudninske tvarine, neobdelovane.
„ „ 109 a) Barvilni les v čokih.
Lubje, korenine, listje, cvetje, plodovje, jezice, šiške it.; tudi razrezane, semlete ali sicer razdrobljene kot barvilo ali strojilo.
Katešl (japonska prst); kino; črvčeve (kermesove) jagode; lac-dye; orlean.
j Indigo in košenilja na wozu po morji.
Bombaž, neobdelovan, gredašan, beljen, barvan, mlet; odpadki bombaževi.
Predivo laneno, konopno, juta in druga ne posebej imenovana rastlinska prediva, sirova, ugojena, otrta, omikana, ubeljena in v odpadkih.
) Uže rabljene, oznamenjene vreče (Žaklji) iz sivega debelega j platna.
j Uže rabljene oznamenjene vreče iz jute.
Volna, sirova, prana, mikana, barvana, beljena, mleta in v odpadkih.
Galete (kokoni ali zapredki svilni); svileni odpadki, ne predeni.
„ „ 165 a) Svila (odmotana ali filirana), tudi sukana, sirova.
» n 166 a) Floretna svila (svilni odpadki, predeni) tudi sukana, sirova ali ubeljena.
„ „ 185 a) Papirščina, beljena ali nebeljena iz cunj (polovičnina).
„ „ 197. Kaučuk in gutaperča, oboje sirovo ali očiščeno.
n „ 249 a) Opeke krovne (korci), zidarske in dlažbarske, zidni okrasi ali ornamenti (tudi iz terakote) ; prstene cevi ; vse to blago nepo-stekljeno.
v
Železni opilki in
T. št. 274 a) Cink, sirov, tudi starina, v odlomkih in odpadkih.
„ „ 275 a) Kositer (cin), sirov, tudi starina, v odlomkih in odpadkih.
n „ 276 a) Baker, nikelj, raztok (antimon), žolta med (mesing), pakfon, tombak in druge ne posebej imenovane kovine in kovinske meševine, Birove, tudi taka starina, odlomki (kosci) in odpadki; živo srebro.
n „ 296. Zlato, srebro, platina, plemenite kovine ne posebej imenovane, tudi starina, taki odlomki in odpadki.
n „ 297 a) Penezi ali kovani novci (tudi medajle, spominski novci) iz plemenitih kovin.
n „ 297 b) Penezi iz neplemenitih kovin (razven medalj in spominskih novcev).
y> „ 318. Borač, sirov; borova kislina; chilisalpcter (solitrokisli natron), sirov; žeplo (v kosih in drogih); tudi semleto, in žepleni cvet; raztok (antimon); sreš (vinski kamen); sirov ali očiščen; vapno citronovokislo in sreševokislo.
» „ 257. Opomnja 2
„ „ 110.
» n lil-
» , 118. Opomnja. T. Št. 122.
« „ 136.
„ „ 139. Opomnja. T. Št. 148. Opomnja. T. Št. 152.
v n 163.
10	Kos n. 9. Ukaz ministerstev za finance itd. od 12. januvarja 1884.
T. st. 348.	Knjige, tiskovine, tudi koledarji, novine (časniki) in naznanila, zemljevidi (naučni), muzikalije, papir popisan, spisi in rokopisi.
» » 349.	Podobe (obrazi) na papirji, t. j. bakrorezi in jeklorezi, kamenotiski, lesorezi, fotografije it. barvenotiskovne podobne na papirji ali platnu.
» * 350.	Slikarije, t. j. slike na lesu in neplemenitb kovinah, ne lakirane, na platnu in kamenu, po tem tudi izvirni obrazi in črtanine ali zriski na papirji.
» n 351. » „ 352.	Obrazo-tiskovne plošče iz neplemenitih kovin, kamena ali lesa. Kipi (tudi doprsne in živalske podobe), po tem basreliefs in haut-reliefs iz kamenov, v kosih čez 5 kilogramov težkih; takisto tudi kipi, doprsnice in živalske podobe iz kovine ali lesa, kadar so vendar najmanj prirodne veličine.
» » 353.	0 pom n j a. K številkama 348 in 352 čolne tarife. Vse zgoraj navedeno blago, kolikor po opomnjah k tema številkama, odnosno po določilih abecednega kazala k čolni tarifi ne spada med številke colu podvržene. Gnoji, živalski in drugi, tudi umetna gnojiva (ne iz solnih somes) ; drveni in ogljeni pepel; kosti; koščeni pepel, koščena moka; mrtvo koščeno ogljije, uporabno samo za gnoj ; piljeni rogovi in parklji ; kri tekoča in vsušena; živalske kite; ostanki od zdelovanja krvo-lužne soli; amonijakovica (plinovica voda).
„ „ 354.	Otrobi; sladovne cime; pleve; ostanki, trdi od zdelovanja mastnih olj, tudi semleti; žlempa, pomije, tropine; vinske droži.
» n 355.	Odpadki od steklarstva, tudi ognjišnica, steklene in lončene čre-pine; ostanki od voščarstva; odpadki od gob, usnjeni odrezki za klej ; odpadki od fabrikacije kaučuka in gutaperče, kakor tudi stari kosci takih zdelkov (fabrikatov).
„ „ 356.	Cunje in drugi odpadki za papirarstvo, t. j. lanene, bombaževe, svilene in volnene cunje, papirni odrezki in ostrižki; makulatura (popisana in tiskana), stare mreže, stare vrvi in stari konopci; pukanice (šarpije). Opomnja. Na wozu prosto.
	ftO.
Ukaz ministcrstev za finance in trgovino od 12. jan livarja 1884,
zarad premene nekaterih določil ministerÿalnih ukazov od 2. maja 1880, o nekih polaksicah v prevoznem postopku čez molje, po tem pri odkladanji in nakladanji v mrtvih pristaniščih.
V porazumu z udeleženimi kralj, ogerskimi ministerstvi izpreminjajo se z ozirom na vvedeno colno tarifo od 25. maja 1882 naslednja določila ukazov minister8tev za finance in trgovino od 2. maja 1880, o nekih polaksicah v pre-
voznem postopku čez morje (t. j. v postopku z blagom čez morje nazaj v eolno okolijo prevažanim) in za nakladanje in odkladanje blaga v mrtvih pristaniščih (Drž. zak. 1. 1880 st. 49 in 50), tako le:
I.
§. 2, b) v ukazu o nekih polakšicah v prevoznem postopku prek morja naj °dslej slove takö :
»pri kolonijalnem blagu (tarifni razred I); pri dišavah (tarifni razred II); pri južnih pridelkih (tarifni razred III); pri žitu (t. št. 23 in 24); pri sočivji (t. št. 26); pri moki in meljnih izdelkih (t. št. 27); pri riži (t. št. 28) ;
pri grozdji frišnem za na mizo in ananasu (t. št. 29); pri orehih in lešnikih, posušenih in brez lupin (t. št. 30) ; pri namiznem zelenji finem (frišnem (t. Št. 31) ;
pri zelenji in ovočji (sadji) n. p. im., bodi posušeno ali pripravljano [k št. 32 b)} ;
pri semenji za olje (t. št. 33);
pri rastlinah in rastlinskih delih n. p. im. posušenih in pripravljanih (t- št. 37);
pri hmelji in hmeljevi moki (t. št. 38);
pri medu (t. Št. 57);
pri mehurjih in črevih (t. št. 63);
pri blagu tarifnega razreda XI (tolšče ali masti) brez (razven) blaga obseženega v tarifnih številkah 65 in 66 ;
pri pivu (olu) in medici [t. št. 75 a) in è)];
pri blagu tarifnih številk 80 (kruh in prepečenec) in pa 81 sago itd.; pri vsem blagu tarifnih razredov XVIII (zdravilne in dišavne tvarine), XIX (barvila in strojila), XX (gume in smole), XXI (rudninska olja) ;
pri lesenem blagu tarifnih številk 222 a), b) in c), 223 a) in b), 226 a) in bj,
naposled
pri blagu tarifnega razreda XXXV (steklo in stekleno blago) razven blaga tarifnih številk 241 in 242;
pri cementih in cementnem blagu tarifne številke 245.“
n.
. Drugi odstavek v ukazu o nekih polakšicah za odkladanje in nakladanje ^aga v pristaniščih prometu zaprtih (mrtvih) naj slove od zdaj takö:
„Predmeti našteti v prilogi, dokler so na wozu in izvozu brezuvetno cola prosti, če se vozijo odprti in nezaviti, ali vsaj takö pred očmi ležč, da jih je brez vsake obšimosti moči precej spoznati; potem delovna ali na pašo gnana živina, pridelki, dobivani od živine na pašnikih, poljedelsko orodje, kmetijske priprave, pridelki zemeljni in prirodni na morskem bregu stanujočih kmetov na vožnji s polja v poslopja stanovanju ali gospodarstvu namenjena ali na robe, dalje pridelki ribarstva, kateri se na avstrijskih ali ogerskih plovilih z morja vvažajo držeč se policijskih ukazil o vršbi ribar-
skega obrta, oproščeni so pod naslednjimi uveti od dostavljanja k colnija® (carinskim uradom) ter se smejo po dnevi tudi v mrtvih pristaniščih nakladati in odkladati (raztovarjati).“
I>imajenski s. r.
Pino s. r.
rt	rt
rt	rt
r>	rt
rt	n
Priloga
k ukazu o nekih polaksicah pri odkladauji in nakladanji blaga v mrtvih
pristaniščih.
T. Št. 32 a) Zelenje in ovočje (sadje) ne posebej imenovano, sveže (frišno).
Iz „ „	36. Žito in sočivje v snopji, odnosno v stročji in steblu, ščetice,
morska trava, ličje, trstje ali mečičevje, slama, seno, stelja.
54. Mleko.
56. Bučelni uli ali panjevi z medom in voskom vred; uli z živimi bučelami.
60.	Kože sirove (zelene ali suhe, tudi soljene ali povapnjene, vendat ne dalje obdelane).
61.	Dlake in lasje vsake vrste, sirovi ali pripravljam, ščetine.
62.	Perje ne posebej imenovano.
64.	Živalski zdelki, ne posebej imenovani.
„ „	94. Drva, tudi lubje, grmičje, fašine, pletivne vrbe (beke), dračje ah
suhljad, izluženo čreslo in čresleni hlebci.
Iz „ „	95. Les evropski, neobdelan ali debelo obdelan, doge za sode, žagar0
blago (razven furnirjev).
„ „	96. Ogljije od lesa, Šota in ogljije od Šote, ligniti in kameno ogljije ah
premog, coaks in vsa iz teh tvarin umetno narejena trda goriva'
„ „	99. Rogovi, šipe in špice, parklji, noge, kopita, kosti, krojeue>
stegnene ali rezane.
„ „ 102. Kamenje, neobdelano ali samo obtesano ali žagano, rude tud1 pripravljane.
Iz „ „ 103 a) Prsti (kakor ilovica, lapor, glina za lonce in opeke), kremenjak0) vrtniška in močvarna prst, vapno in pesek.
„ „ 110. Lubje (skorje), korenine, listje, cvetje, plodovje, ježice, šiške it-tudi razrezane, semlete ali sicer zdrobljene kot barvilo ali strojil0,
„ „ 152. Volna, sirova, prana, mikana, barvana, beljena, mleta in v odpadkih.
„ „ 249 a) Nepostekljene opeke krovne (korci), zidarske in dlažbarske, zid01 okrasi (tudi iz terakote), prstene cevi.
Iz „ „ 353. Gnoj živalski in druga prirodna gnojiva, drvni in ogljeni pep0h kosti, koščeni pepel, koščena moka, piljeni rogovi in parklji, kr1 tekoča in vsušena, živalske kite.
Iz „ „ 354. Otrobi, pleve, ostanki trdi od zdelovanja mastnih olj, tudi semlet6 žlempa ali pomije, tropine (vendar ne od grozdja), vinske drobiž „ „ 355. Steklene in lončene črepine.
11.
Razglas ministerstva za finance od 17. januvarja 1884?
^ s<> se kralj, ogerskima davkovnima uradoma Varaždinskemu in Karlovškemu colnijske
oblasti omejile.
8e
Po glasu priobčila kralj, ogerskega finančnega ministerstva odvzele so počenši od 1. dne februvarja 1884 — kralj, davkovnima uradoma v Varaž-aiQU (Varazd) in Karlovci (Kârolyvâros) doslej izročene jima utesnjene cojnijske oblasti, vsled katerih sta smela prejemati col od poštnih kosov do množine veli-colnijam II. razreda pristoječe in pa col od blaga, katero je bilo pri kateri . rugi colniji od znotraj raziskovano, naposled odpravljati cola prosto in pa tako 1Zvozno blago, katerega izstop se ne izkazuje.
Oba ta davkovna urada torej počenši od 1. februvarja 1884 ne bosta več k°t colniji (čolna urada) službovala.
Dunajewski s. r.
13.
Razglas ministerstva za finance od 17. januvarja 1884,
da je c. kr. mala colnija Grünwaldska preložena v Georgendorf.
C. kr. mala colnija II. razreda v Grünwaldu na Češkem preložila se je v Georgendorf ter je 1. dne januvarja 1884 v novem stajališči uradovati začela.
Dunâjewski s. r.
13.
Ukaz ministerstva za finance od 20. januvarja 1884,
o dovoljenji pivo s pridržkom davkovnega povračila izvažati.
Sporazumno s kralj, ogerskim ministerstvom za finance se preklicuje ukaz 2. aprila 1879 (Drž. zak. št. 51) ter določa, da dovoljenja, pivo s pridržkom avkovnega povračila prek čolne meje izvažati, ne sme dobiti noben tak pivar (°Iar) ;
1. kateri je zarad kontrabanta ali zarad težkega dohodarstvenega prestopka Zoper propise gledé davka od piva ali gledé prometa colu podvrženega bil Pravokrepno obsojen, ali
,	2. v katerega varilišči je kdo izmed njegovih služnikov storil težek doho-
arstveni prestopek zoper propise o davku od piva ter je zarad tega prišlo do PrRvokrepne obsodbe v kazen.
k To izključenje mine po izteku treh let računeč od dneva, katerega je dotična genska obsodba postala pravokrepna. Vendar je finančnemu ministerstvu pridano v slučajih vrednih ozira dopuščati krajši rok.
]>unajewNki s. r.
1 à.
Cesarski ukaz od 21. januvarja 1884,
s katerim se na temelji zakona od 11. febrnvarja 1881 (Drž. zak. št. 10), o konzularni sodni oblasti v Egiptu, podaljšuje utesnjenje sodne oblasti avstro-ogerskih konzulskih sodišč in delo-vito prenesenje te oblasti na nova sodišča, ustanovljena v Egiptu.
§• 1-
Določila v premenah v sodni oblasti avstro-ogerskih konzulskih sodišč p° Egiptu, izdana s cesarskim ukazom od 18. decembra 1875 (Drž. zak. št. 153) ostanejo za zdaj do 1. dne februvarja 1889 veljavna ter se vnovič podaljšuje poslednjič s cesarskim ukazom od 7. januvarja 1883 (Drž. zak. št. 6) zastran tega postavljeni rok.
§• 2.
I
Zvršitev tega ukaza je naročena Mojemu ministru za pravosodje.
Na Dunaji, dne 21. januvarja 1884.
Franc Jožef s. r.
Taufte s. r.
Pražak s. r.