»itiSS foiamenui Jter. K Ht Ob aedeljali X 8w i uEaomfiTv« m a*H«; ▼ ibtk • ban, Juroiiaro ul. št. 4, X. ud- I ■tropi«, Melon intenufe, it. SIS. • UPlt£YA m n»hi\i» T Jutjlčni . ull«l it. 4, pritličji), demo. Tel*. ' ^ t S 1#a ft* **• ®HS po*ta«4«kml,a. |$Pj&S ' *aa iter. U.78J. *•, ““O**1; *>rm desujt m m • ■ »*!*»• ~ Eokopiel H M nravjo. m » y wW« ■■■■■■ 1*1% ■■ Posamera« St«T. K 1*80 S Ob nedeljah K *— \ «% ■ #TAB0B* uhaja raak dan, rarren S nedelje in prašnikov, ob 18, uri a ■ datumom naslednjega dne ter stane ■ mesečno po poiti K 20*—, n ino- J »eiostvo K 40doatarljen na dota ■ K 22* -, prejenmn r upravi ^ 20*—» J inseraii po dogovora« J Naroda se pri opravi .TABORA-, ■ S MAttiBOJtt, Jurčičeva ulica Štev, 4. a «« ■ •»■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■e«« Maribor, petek 30. decembra 1921. Številka: 294. Ujedinjenje jugoslo-venskih socialistov. Maribor. 28. decembra 1921, V pondeljelč so 30 vršil v TrbovljaK Kongres Jugoslovensko socialnodemokratske stranke za Slovenijo. Kongres jo sprejel programni Statut ujedinjene Socialistične partijo Jugoslavije. S Sklep dela z Ostre debate. —-Pretres in rešitev še zadnjih uredb LDTJ Beograd, 28. dec. Brzina, glavnice. Predlog dr. Spahe je bil od- s katero se je te dni delalo v zakono- klon jen. Zavodi in ustanove v novih dajnem odboru, ker mu 28. t. m. poteča oblasteh, ki so do sprejetja tega zako- _ ~ } rok za uzakonjenje uredb, je bila več- na sprejemale denar na vloge in Itom jo prenehala obstojati dosedanja j krat vzrok ostrih debat in velikih za- shrambo, so dolžne, da najdalje v de-slovenska socialnodemokratska stran-J mer, medklicev in osebnih pojasnil, setih dneh polože ta denar v državno a t(rr .JP°stala oblastna organizacija Vendar se je posrečilo, da je do danes hipotekarno banko. Nove vloge smejo Socialistično partijo Jugoslavije v Slo-j dovršen največji del dela. Zakonodaj- ti zavodi še pet let sprejemati- Na ni odbor je s tean dovršil svojo prvo koncu je še bil sprejet predlog, da se misijo, da pretrese in izpremeni ured- momjo vršiti volitve novega upravne« bo po katerih so se danes ravnale raz* ga odbora najkasneje 2 marca potem, no prilike v državi.. Njegova kompe- ko stopi‘ta zakon v veljavo, tenca preide sedaj na drugo_področje, LDU Beograd, 28. dec. Danes t. j. na sklepanje o zakonodajnih pred- dopoldne je zakonodajni odbor pretre-logih, katerih piedmet jo izenačenje sal uredbe ministrstva za agrarno re-zakouov m uprave, in katere se bodo formo. Sprejeta je bila resolucija, da pošiljalo odboru ‘Preko predsedništva se uredbe, ki se nahajajo v seznamu Narodno^ skupščine (cl 133 ust.). _ Naj- uredb ministrstva za agrarno reformo, živahnejša debata je bila o uredbi, ozi- proglase za zakon brez iaprememb z roma zakonskem načrtu glede držav- oziro mna .len 130. ustave. Sprejet je ne hipotekarne bapke. Ker je bilo že bil zakon o občinskih volitvah v Dalje? denov tega zakona leseno na prej- maciji, da se razširi tudi na Vojvodi- M*™ "c SG :,°i nf ')6vaIa, ^bata no> Bosno in Hercegovino s tem, da se pri cLnu o6., po katerem sestoja u- morajo volitve izvršiti najkasneje v L r lz°najst c,™ov- 9.leni so treh mesecih. Dopoldne so bile sprejeto *-P~ -JCll Z Večino po stilizaciji sok- tt. mnli.m? J „ ,—. VGiiiji. V naši politični zgodovini je to aiedivomno velik dogodek, katerega ho čemo primerno registrirati. 1 Ujedinjenje vseh jugoslovonskih socialistov v enotno stranko z enotnim /vodstvom pomeni dvoje: jugoslovenski IProletarijat, ki zastopa Marxov reformistični socializem, je priznal jugoslovensko narodno in državno edin-stvo, h krati pa je strnil svoje organizacije na enotnem programu. Pozdraviti je treba dejstvo, da je jugosloven-fcka socialna = demokracija premagala plemenske in pokrajinske meje, zavrgla in obsodila to, kar je danes plemenskim in pokrajinskim separatistom tolikokrat na ustih, da je .razvoj našega gospodarskega, socialnega in političnega življenja mogoč samo v onih mejah, ki jih je za/pustila zgodovina. Socialisti so popolnoma pravilno proti različnim avtonomijam in federacijam, ki samo cepijo ljudske mase ,in dekoncentrirajo ljudsko 'voljo ter Vzdržujejo v (političnem in socialnem Življenju staro načelo: divide et im-pera! V današnji dobi in v naših razmerah’ bo resničen napredek ljudstva in države mogoč samo tedaj, če so ne bomo delili v celo vrsto političnih teles, temveč bomo ustvarili iz našega ljudstva krepelc organizem, ki bo kakor človeško telo iz svojega srca dovajal Vsem delom dovolj krvi in katerega /skupnemu namenu bodo služili vsi orkani- To načelo, načelo zedinjenja vseh državnih delov -in enotne državne zakonodaje smo sprejeli tudi jugoslovenski nacionalistični unitaristi. V sociali stik ne vidimo zaveznikov, prepričani Smo pa, da^bo politična borba mnogo lažja in načelnejša, če se bo vršila na eni fronti, no pa na številnih’ manjših’ ■frontah, t. j. v avtonomnih pokrajinah ftli v federacijah. Kadar bodo tudi one agrarno stranke, ki se še danes bo-■ro za interese svojega razreda na podlagi starih plemenskih mej in zgodovinskih tradicij,^ spoznale jalovost in 'škodljivost svoje dosedanje politike, premagale^ svojo konzervativno pomisleke In ozire ter se ujedinile v enotno ®grarno stranico ali vsaj v jugoslovenski agrarni blok, tedaj ho naše politično ozračje mnogo čistejše in obzor* jasnejša. Socialistična partija 'Jugoslavije je se. i f večino po stilizaciji sok- z malimi izpremembaani uredbe o mini- ^k«!!3 i-6 v, ro11! . 5?r0f1.1,0'-; rtr* strstvu za narodno zdrahe, naredbeo k-i ahe, da velja cl. 53., ki je bil ze do- devizah' in valutah, naredbe carinske-s aj v veljavi v Srbiji m Crnigori, ga značaja, uredbe trgovinskega mlni-tudi v ostalih pokrajinah^ glasom ka- sti-stva itd. Nadalje so bile še sprejete terega imajo terjatve državne hipdte* uredbe o finančni kontroli, o občinskih vame oanko prednost, tako, da je dr- voatvah za mesta v Hrvatski in Sla- YOni:ii’ ki 80 nekaj premene, uredba »L *1, ©ksekuuv- prvotnega ministrstva o .priznanju- faSl dr" Sn?h?°d? ?n V 'f 3e Pf6f službenih lefc učiteljev v pokojnino v n«?!™ "J ! , .?3 . zako,n gleda toliko, da se jim priznajo vojna leta nih glavnic velirsSSo1 z h" ^ }Jredb° vojn€gu ministrstva so bilede-CrnoJoro ^ + SJblJJa in loma »Pijete, deloma pa ukinjene. - pokrajine pilužit? tTS^S r^° SpTejete 60 bile še nadal30 ™i- 1 in 2) Vni-^Sni-ia ^dredb (d- o., nistrskega predsednika in 15 uredb 'nTbl IT' *« o vls„. šilo po petih mesecih. Muslimani so ^ B? 36 mla Zel° 0stra tam«. ftSTii?z°, r™TIWe nreabl,TersW “*<«*• radikalci, demokrati, zomljoradniki in S® ”a ?redI°c: zastopnika pro- republikanci, ki so zahtevali, da mora u vsa država vlagati pupilarne in dru^e dnin; ' ^ ostalih m-edb bo zakono- slične glavnice v državno hipotekarno Vi Vmo ^ ^ Pobilo. — banko, in da morajo oni, ki hočejo ” S0'ie’ j1 36 a;ia z maIim P°“" hipotekarne banke, niti da bi ulagal d^tv^nSZflk°n°' Interpelacija radi dogodkov v Šibeniku. radnSki klub je^^sv^^predtedS- padlo^ič^L^f—vf^’ pr* 5emur ;i° ku Laziču stavil ministrskemu pred- fiSj?? ze. Vrn- -lo Cf0lr.o .—i. , sedniku sledeče vprašanje: V splitski vojne laaje, je •luki so IX) rapallski pogodbi stalno m’m£‘ 1 ,^a neva™ost za javni red . ------------ ,1 ugosiavije je 1 štacijonirane italijanske vojne ladje, na5x> krijeviS S ŽS2S? .■Premagala tudi drugo zlo naše dobe injW P^osto Poročajo razne spopade z Povzročilo in še ’ naših razmer: ekstremizem. Začetkom \ mirnim prebivalstvom. Kakor da bi te- dovoljnoet med narodom I! neZa' ®aiiega novega državnega življenja so S« še ne blI° dovolj, je tudi posadka DalmSi “ o° V JUa tla zelo negotova. Ruska socialna italijanske vojne ladje, ki je Stacijoni* ob sebi se’raSme Tl-Tdaif ^m° revolucija jo razmajala tudi vrste jit-s ra-na v Šibeniku, začela izzivati mirno zgražanje in • • to povod za Slovenskih socialistov in wtegn¥a prebivalstva Tako so je zgodilo, da so SS, . « vznem.rjenje v našem mnoge organizirane socialiste v komu- mornarji te ladje celo na katoliški Bo- ko ^ide^o+^M* Vsak tren"t^c lah-mstienl tabor. Frazo o veliki IveS, žt* dno 25. decembra provocirali mirno vprašam 1 ^ revoluciji, ki ho preplavila Evropo in meščanstvo mesta Šibenika, ki se je še- kaj jo 1?^rfkesra Predsednika, ft C”doV^ hitrostjo preobrazila doi talo na obali. Ko pa je poiicija hitela ^ danji svet bogastva in bede. so vzbu- napraviti Ted, so se mornarji vrnili na 12 nasih lnk taJktiko. Ruski boljševizem gre riten-< sko proti državnemu socializmu ali, Če( hočete, državnemu kapitalizmu. Ta preobrat' je nujna posledica politične, dinamike in jasen dokaz, da tudi re< volucija ni vsegamogočna, da ne mora uiledo delati čudežev in pretvarjati pocestni kamen v čisto zlato- V vseh za* padnih državah opažamo zadnje leto povratek socializma k evoluciji, ki najt .pospeši kapitalistični razvoj družbe, dvigne kar najbolj narodno produkcijo in pripravi proletarske mase tudi idejno in moralno za novi socialni red< V tem oziru je socialistična partija Jugoslavije nastopila trezna in realna pota; ona priznava današnjo državo, njen ustroj in njene gospodarske raz* mere. V svojem programu pravi med drugim: »Ustanovitev socialističnega društva ne more biti delo enega dne, niti delo enega čina. Za njegovo u-stvarjenje se mora še v okvirju današnjega društva izpolniti cela vrsta objektivnih in subjektivnih predpogojev. Najprvo je treba, da se še bolj iz-popolne in pomnože vsa sredstva za proizvodnjo in promet. Nadalje je treba, da postane delavski razred čim; močnejši ekonomski in politični čini-telj. Tretjič je treba, da socialistična zavest obvlada čim širšo slojo delavne* ga naroda, ta.ko industrijskega, kakor, obrtniškega in kmetskega. Četrtič morajo biti pridobljene za stvar sociali« : zrna vse vrste umskih in tehničnih do-lavcev.« Iz tega je razvidno, da se S.P. J. ptn, stavlja na stališče razvoja, organizator rienega in kulturnega dela ter parlamentarne borbe. Tudi s tem je jugo* slovenski socializem mnogo pripomo-k bodočemu ozdravljenju in raz* čiščenju političnega življenja v Jugoslaviji. Razvoj ekonomskega in social-' nega življenja v Evropi tekom zadnjih 50 let nam priča, da so nikdo na more zoperstavljati onim zahtevam, kf jih narekujejo ekonomsko izprornemu be, kulturne potrebe in zdrava politi-ona logika. Tako ne maramo tajiti, da čakajo tudi jugoslovenski socializem v! njegovi borbi novi uspehi in dosedanji nesocialistične stranke tudi nove so^ cialne etape. Vendar pa resno dvorni^ mo o tem, da bi mogla S.P* izoremeniti Jugoslavijo v socialistično državo. Prr nas bo še dolgo odločeval v politiki in gospodarskem življenju socialni priv mitivizem poljedelca; industralizacija naše države in proletarizacija prebivalstva, kakor jo lwčejo socialistični doktrina.rji, je še daljna godba bodo-cnosti. V zahtevah delavske zaščite ini zavarovanja, ki jih iznaša program SPT- ^o več izvedljivih in zdravili točk'. Tudi mnog^ izmed socialnlli in gospodarskih reform so vredne uvaže^ vanja. dočim so v drugih' točkah' zah'., teve, ki jih bo težko spraviti v sklad! ne samo z ekonomskimi in socialnimi razmerami naše države, marveč sploli z zakoni gospodarskega življenja. Ignotus. v« .. i^^urttzna a ose- danji svet bogastva in bede, so vzbu-di!o v mnogem nfivnem, večkrat po-žteno hotečem srcu sanjo o zemeljskem paradižu. Razne internacionale so ce-tpile^ nedavno še enotne in krasno organizirane socialistične vrste. Danes so »e kažejo znamenja razočaranja, iz-treznjenja in resnih izkušenj. Čelo v napraviti red, so se mornarji vrnili na italHani^voi.TS^111^ .U mtobtalr«. m MM fc BDIJ Beograd, 28. dec. Mini&tr- 1Tna namen, rešiti one trgovce, ki so skr svet je na predlog ministra za ize- Padca ‘dinarja .prišli v neuerodni n ačenje zakonov sklenil, da se razširi. Jpoložaj- - Rusiji, kjer so imeli komunisti jako jrta vso diržavo zakon kf vfelia za^TTr malo odpora je moral Len j in tekom! vatsko in Slavonijo glede prisilne pol: o soiunski fronti Iz zagrebško »Slobodri(J Tribune« povzemamo člane« pod zgornjim naslovom in ga posvečamo našim obmejnim separatistom v klerikalnih vrstah. Oni že vedo, zakaj! 36 l2®1”' brošura erenerald Petra Pesi6a sedanjega načelnika naseda generalnega štabft: »Solunski front, vojnopolitička akcija«. V tej brošuri opisuje general Pešič kos naše 1» avne zgodovine, del ki“va\«h in za .as narod odločilnimi dogodkov pri.. I katerih je, če se ne motim, sodeloval ’ pisec. 6aa£,.kot,eaupnik vladarja, vlajda, vstran V 'MaHttor, 30. decembra IS21 ifOrnn mmi««-««' ta glavnega poveljstva. Ni moj namen, Hrvatov in Slovencev. Kajti, če bi Sr* da bi čitaiteljem razložil vsebino to na vsebini bogate knjižico, opozoriti pa hočem na ono, česar se mi lahko naučimo iz te knjižice za danes in za jutri, da vidijo naši kljubovalni politiki in žolčljivi patrijoti v Beogradu in Zagrebu, kako nemoderna je njihova politika kljubovanja in žolča, in kako borno izgleda v primeri s tem, kar je storila naša vojska.., Predno .preidem »a samo brošuro, naj omenim razgovor dveh naših visokih častnikov z nekim rimskim aristokratom, rezervnim kapetanom s solunske fronte. Po nakljuo ju so se bili sestali lansko zimo v nekom našem primorskem mestu. vIta-aijan je poskušal prepričati naše častnike,' da je Italija velika prijateljica Srbov in.da jim prepusti Albanijo in 'Č;nbgo.ro, pomaga proti Bolgariji, .ter Ponudi razite druge ugodnosti, samo bi v jeseni 1. 1915. ostali v Srbiji, bi lahko ob sklepanju miru predložili svoj račun zaveznikom — kakor Romunija. Nedvomno bi dobili zadostno lokompcnzacijo, da bi si ustvarili nekako Veliko Srbijo. Toda oni so žrtvovali sebe antanti, ki pa jih ni ukr-cala v Sv. Ivanu' Meduan&kem in spravila na otok Krf vsaj to, kar je ostalo, marveč jih je podila v Valono, da so glad,.zima, močvirje in bolezni še bolj razredčile njiliove vrste. Iz kakega vzroka'? General Pešic seveda tudi na to vprašanje ne odgovarja, temveč u-gotavlja samo dejstva. Dalje: Srbija se je v marcu !. 1916. na konferenci v Chantiju borila za to, da bi zavezniki vzdržali solunsko fronto,. in dali sredstva za reorganizacijo srbske vojske. S pomočjo Francije in Rusije ji je ta borba uspela v toliko, Kor je bil drugače skozi 20 let zelo vesten v službi, mu je odvzeta le /.n pef’ let pokojnina. Na Dunaju se je te dni z ogovarjal pred sodiščem radi beračenja 73'letni Tomaž Priseli ing. Pri preiskavi so našli pri njem 61.000 kron, katere je »prištedil« samo v leto--šnjem letu. Denar je imel v svoji blagajni lepo razpredeljen in sicer: pet komadov po 10.000 kron, 9 komadov po 1000 krcu, 11 komadov po 100 kron, vse ostalo pa v drobižu. Obtoženec je za svoja leta izredno močan in lcrepnk ter sposoben za vsako delo. Zagovarja se s tem, da je prosjačil edino vsled tega, da pomaga otrokom svoje svaki* nje, kateri žive v strašni bedi. On sam je, živel dolgo časa v ubožnici v Sankt Poltmi. Sodnik je predlagal, da se od zaplenjenega denarja plača ubožnici v, enako j nameravana delitev srbske vojske rnz* vodi teh zakonov ne da ostaneta sovražnici ta-!uničena morala srbske vojske, tedaj r .ne bodo razdeljeni vsi bi antanta od nje ne imela nobene ko- če se odpovejo Hrvatom in Slovencem, 'da zavezniki niso opustili solunske 'kateri so baje čisto drugi narod in j fronte- Italija je hotela, da bi za vsako povij, tega Še Avstrijci- Ko sta naša | cono. opustili to fronto in prepeljali častnika dokazovala, da je to eden'srbsko vojsko na zapadno fronto v Belila vod in da se brat bratu ne more od- gijo k Angležem in v Albanijo k Itali-reči, da srbski častniki in vojska, ka- jamam. Odposlanec, srbske vojske, če kov'tudi ves narod, smatrajo vsakega se ne motim, sam general Pešič, se je 'Slovenca' i’4 Hrvata pod italijansko' zoperstavijal temu predlogu, ker bi oblastjo' za del lastnega naroda, enaki kakor Šumadinea, je izjavil italijanski j krojila moralo v armadi, ki se hoče tu-posUanee, da sta. si Italija in Jugosla-jdi nadalje boriti za osvobojence in uje-vija v spričo teh razmer .naravni so« ‘ diujenje veeh delov naroda. Ce bi bila vratnici in ko dolgo, d _ .. , s!ovei;.4:i iu h: v itski kraji. Ko sp bo to |Tisti vee. In zopet vprašamo, iz kakega 'zgodilo, se bo Italija lahko pomirila s vzroka je antanta hotela to razdeli-■g?!,j ’ j tev? Čemu ni 1. 1917. izkoristila zmage -1 Ce je to res' tedaj nimamo vojske na solunski fronti? Za- ve č govoriti! - je rekel naš generali ^ m dopustila, da bi zmaga na Bal-ter uprl oči v italijanskega kapitana;1™™1- ki bj najprej končala vojno, po-advokata in narodnega poslanca, fta-j stala začetek hitremu in naglemu kon-liian je razumel ta pogled in odšel, j c“’ vojne; kakor jo to predlagal odpo-Sedaj-bomo tudi ložje razumeli to, kar i^aneo srbske vojske na konferenci v nam pripoveduje general Pešič v svoji fbantiju. pozneje pa tudi angleškemu brošuri o solunski ffonti. kralju, Ameriki m zavezniškim voj« $kovod.iom. General resic obnavlja vse na rez- „r rse (Jermanov. Ce bi ne bilo Itusije in Sr-*j njihove narode najkoristnejše rešitve, bije, bi se bila izpolnila Vil.i ob-! Gen er a 1 Pešič razlaga borbo srbske ljuba vojakom, da bodo Božič 1914. za dovoljenje, da sme sprejeti zmagoslavno obhajali na svojih damo-; Dobrovoljce v svojo vojsko, ne omenja viliv Srbija je vezala nase najboljši del 17a raa}oge, zakaj je morala Srbija še avstrijsko vojske in do Božica 1914. ta- • nrosjjj za stvar, ki je bila tudi zavez-.ko demoralizirala avstrijsko vojsko, da. [ jj j ,- f.uii1. Itn v korist. .se velik del Slovanov ni hotel brtriti Kaj bi se zgodilo, če, bi bili Nemci .proti Srbom in Kusom. Proti Italiji se ^ leta 1917. poraženi na Balkanu, Turje boril! j čija ,odrezana od svojih zaveznikov, Vprašanje je. iz katerega vzroka jo i Srhi pa blizu Soče ali pa vsaj na za- pustila antanta v jeseni ioi5. Srbijo padni fronti? Danes bi bila Soča meja nepripravljeno na naval močnejšega; med Jugoslavijo in Italijo. Italija ni sovražnika, to pa v pogubo srbskj dr-: lipida in še danes ne mara močne Ju žavi in sami sebi na škodo- General. goslavije želi pn si »Veliko Srbijo« in Pešic konstatira nekoliko dejstev, ne »svobodno« posebno HrvatskO. Zakaj? odgovarja pa na vprašanj«. Naj si od-‘Na to nas opozarja PeŠičeva brošura, govore oni'Hrvati, ki čakajo na pomoč a kdo še sedaj ne more razumeti, zakaj antante ali koga drugega! Pojdimo da-'sc je vse zgodilo tako, kakor smo do-1 je: Srbi so žrtvovali do Albanije vse,j živeli, ta. je. ali slaboumen, ali pa mu kar so mogli, v Albaniji so žrtvovali j je osebni ali kakšen drugi interes važ-še samega sebe za stvar antante. Vjnejši, kakor sreča, življenje in obstoj resnici za stvar antante in za svobodo Hrvatov, Srbov in Slovencev. Politične vesti. * Kralj za hitro delo v parlamentu. Po zaprisegi nove vlade je Nj. Vel. kralj pozdravil ministre ter izjavil, da hoče obvarovati tradicije Karagjor-gjevičev, ki so vedno vladali po ustavi-Priporočal je novi vladi, da čim hitreje dela v parlamentu in da pripravi mogočnost, da zamore on kot vladar izdati v potrebnem slučaju apel na narod. * Kandidati za vojno ministrstvo. Danes se bo v ministrskem svetu razpravljalo«; vprašanje vojnega ministra, ker je dosedanji vojni minister general Zečevih podal ostavko- _ V parlamentarnih krogih se govori, da pride* ta za to mesto v poštev generala Vasic in Matic. * Skupno nastopanje jugoslovanskih in nemških poslancev v Italijan* Sankt Poltmi beračeva stanarina. Pri.* ski zbornici. Poslanec Šček in neiuški j sching je bil obsojen na 14 dni zapora« poslanci Tiuzl, Toggenburg in Rentli-I . Nicolušsi so interpeliirali pravosodno Te dni je vzbudila v Parizu veliko ministrstvo, ali bi ne bilo umestno, da stopi kazenski zakonik in kazenski pravni red v veljavo v novih pokrajinah šele po 1. aprilu 1922, kajti pr.o- bodo dovršeni pred februarjem 3922 in bi bila doba dveh mesecev prekratka za uvedbo tako važnih zakonikov. Nadalje so vpra-šuli. ali se zdi • ladi piimemo, da bi &e določili za pregled prevodov jugos'o-vonski in nemški strokovnjaki? * Pred »nkljatkom trgovinske pogodbe z Italijo. V začetku meseca januarja 19-2 sc bodo zopet nadaljevala trgovska pogajanja z Italijo. Predsednik italijanske deiegacije Luciolli do-*po še ta tfeilni v Beograd. Komisija, ki je pivr. (Konec. * Srednjih šol je skupno 1£ profesorji in 320 'učenci. Mesčanskih šol je 18 s 150 .učitelji in .3000 učenci-Učiteljišča so 3 in sicer 2. moška v Sarajevu in Derventi in 1 žensko v Sarajevu. Razen tega se nahaja v Sarajevu trgovska akademija, telmi skošolskih učiteljev 900, a učencev 66.000. Analfabetov je so 65 odstotkov; zato tudi tukaj obstojajo analfabet ski tečaji (21), da se zmanjša število nepismenih. Gimnazije so v Splitu. Kotom in Sinju; realna, gimnazija v s 170 Bubrovniku, Hercegnovi in Šibeniku ter ženska v Splitu. Učencev je okrog 2000, a učiteljev okoli 100, Nadalje je v Splitu obrtna šola, srednja tehničpa šola gospodarska sola, v Šibeniku go-spodamka šola. p let n reka šola v Apu-zenu. Kninu in Makarski, klesarska čna strokovna šola, šerjjatna. šola Ka! ’n. kiparska šola v Selcih in ženska o-muslimane, pravoslavna in katoliška'brtna «ola v Pagu in Primoštenu- ;bogosloyna šola- Proračun 7,a. šolstvo znaša letno 10 milijonov kron, a -.treba J)0 še mnogo, mnogo več da se pov= zdigne narod na normalno evropsko, kulturo. Med kulturnimi zavodi je največji Doželhi muzej, ki je bil ustanovljen takoj po okupaciji 1. 1887. ter ima 11 oddelkov, ki je vsak na svetovnem glasu, posebno pa etnografska zbirka ip zbirka balkanskih dežel. Šolstvo v* Dalmaciji spada pod poseben šolski odbor pri pokrajinski vladi v Splitu; temu odboru načeluje vrhovni,, šolski nadzornik, kateremu so podrejeni okrožni šolski nadzorniki, Ljudskih Sol je 437 in 2 prerparandiji, moška v Arbanasu, a ženska v Du- V Sloveniji je poverjeništvo za uk in bogočastje, ki ga. vodita dva višja nadzornika za s rednje šole in dva nadzornika za ljudske šole; tem je prideljen Višji šolski svet, sestavljen iz pedagogov ljudskih in srednjiK šol. Ljudskih’ Sol je v Sloveniji 850, meščanskih' pa 25. Srednje Sole so: gimnazija v Ljubljani, Kranju, Velikovcu, Mariboru in Murski Soboti; realke v Ljubljani in Mariboru; realne gimna* zije no v Ljubljani, Celju, Pitnju, No-vam Meetiu. Kočevju in ena nemšlca v Tjjubl.iani. Ženie/lči ISce5 5e v I^ub^anf, uSlteljifiča pa so v Ljubljani (moško in žensko)- .v Mariboru (moško in žensko)1 ier iv Velikovcu la Š®oJ5l EoKJ. Trgovske Soflle soi v Ljubljani, Celju, zljivo cital in se nahajal pri tem na-1 društvena blagajna z vsem -kapitalom, ravnost v ekstazi. Pri hišni preiskavi-Rochettija imajo sodaj že zopet v lukse je našlo mnogo zaljubljenih pisem.! nji, toda ko pride na svobodo, bo pa Obtoženec so je zagovarjal, da je ta' zopet osnoval kako »patrijotično* pod« delal pod posebnim pritiskom. Pisma,; jetje. katera je menil, da so ljubezenska, jej * odpiral in z veliko slastjo užival stra-j Kako visoko cenijo Amerikank stne besede zaljubljencev. Svoj čas jej šolsko izobrazbo, osobito elemontamo bil "že obsojen radi enakega, delikta na ’in obrtno šolstvo, nam priča vedno ra« 3 mesece joče. To pot so ga spoznali raščajoče število najrazličnejših šol y strokovnjaki kot duševno zaostalo!ega. akademija v Ljubljani in 10 nižjih trgovskih šol v drugih mestih. Obrtne šole so v Ljubljani višja in ‘2 nižji v pokrajini; nadalje je puškarska šola v Kranju, rudarska šola v Celju, čipkarska šola v Ljubljani in šo 2 plefarpki šoli v okolici. V Ljubljani je konzervatorij, glasbena ^ola, Glasbene Matice in 3 glasbfeno šole v pokrajini tor orgljarska šola v Borovljah. Gospodarska šola je v Mariboru, na Grmu, v Velikovcu in Šentjurju. Od 1- 1919. obstoja v Ljubljani, s feni ur se jo izpolnila iskrena želja Slovenccv po lastni univerzi, ki ima bogoslovno, pravno, filozofsko, medicinsko in tehnično fakulteto z okoli 1000 poslušalci. Na splošni prosveti se je v Jugoslaviji zelo mnogo delalo. Najstarejše prosvetno (Iiuštvo je »Prosvjefa* v Sarajevu, a v Zagrebu se nahaja »Pro-svjotni savez« za celo Hrvatsko in Slavonijo. Mnogo zaslug na kulturnem T>o|;’u ima Matica TTrvatska v Zagrebu, Matica Srbska v Novem Sadu in Matica Slovenska' v Ljubljani. Zelo lepo in 'Sočno je spisano poglavje o 'leniturnem delovanju literarnih’ in 'drugih pro-svetniji društev pa Hrvatskem in v Slavoniji- Tudi poglavje o Bosni in Hercegovini je obširno in natančno. Za Srbijo, Vojvodino In Orno goro pa pi* sec ni ~ Pobi&i t>o- ameriških mestih. V Newyorku so u« Posebno poglavje je posvečeno ide ji skupnega prosvetnega in kulturnega dela med Jugoslavijo in »Češkoslovaško. Referent je dobil podatke iz Zagreba in Dalmacije, da se službenim potom skuša v šolskih knjigah čim bolj delati za spoznavanje bratskega češkega naroda in, njegove kulture* Dr. Pata predlaga razne načine, kake bi se čim bolj izvršilo kulturno zedi* njenje med Jugoslavijo in Češkoslovaško, na katerem se dela že od začetka prejšnjega slojetja. Najbolj bi se mo-ralo vplivaiti na šolsko vzgojo s pomočjo šolskih knjig, kakor se to dela na Češkem in deloma tudi v Jugoslavi-ji. Morali bi so prirejati medsebojni izleti in tečaji na jugu in severu, katerih bi se udeleževali .Tu go sloveli ^ in Čehoslovaki. Na visokih šolah naj se posvetilo vso pozornost, nameščanji* profesorjev in kulturnim predavanjem iz zgodovine enega i'n drugega naroda. Radi toga bi se morali čim gosteje izmenjati dijaki in profesorji na naših in čeških univerzah. V istem smislu bi se moralo delati pri ljudskih predavanjih", v sokolskih in drugili društvih, pri zalivati, koncertih in v gledališčih, a končno tudi g pomočjo lepe književnosti, kar bi bil jasen do-Kam, 'da so na oboli straueli mnogo ifl pridno dela, . Man Dor, ou. uetemora iški« m T A B O B« stanovih letos celo vrsto večernih' Sol za inozemce, katere labžo posečajo o-sebe od 16. do 60. leta. Pred vsem se uče inozemci angleščine in se pripra* vljajo za vstop v arieriško državljanstvo s tem, da jih poučujejo o zgodo-vaiin in razvoju nsoel na katerih temelji ameriška uprava. 'Te šole se dele v elementarne, obrtne in višje večerno šole. Taka šola je skoro v vsakem večjem delu m<®la. Samo v Oreater Ne\vyork je -0 takih šoL — V višjih večernih šolali, katere lahko posečajo absolventi elementarnih šol ali osebe, ki imajo enako izobrazbo se uče učenci poleg običajnih predmetov, kakor knjigovodstvo, angleščina, stenografija in strojepisje še 47 raznih drugih predmetov, kakor n. pr-: Oglaševanje, nakuj? in prodaja, kemija, trgovski za kon, kuhanje, risanje vzorcev, tehni čno risarstvo, narodno gospodarstvo, •hamatika, inozemska trgovina itd. — Žo po tem lahko vidimo, kako skrbe velike moderne države za izobrazbo svojih državljanov in v koliko so v tern oziru prod nami. Dneraa kronika. — Himen. V Medjedji v Bosni se jo poročil orožniški narednik g. Alojzij Šorbinek iz Gornje Kungote z gdčrio Katico Višnjicevo iz Medjedje. Obilo sreče! v — Odpust iz državne službe. Iz tir Kavne službe je odpuščen komisar že lezniške policije na Rakeku Milan Ma-tijašič. — »Ljubljanski Zvon« in slovenska Avtonomija. Z žalostjo mora odkrit Ju-gosloven odložiti zadnjo številko »Ljubljanskega Zvona«, ki so ga avtonol maški »kulturni delavci« spravili tako daleč, da ležijo zadnje številke nerazrezano po predalih naročnikov. Sedaj so se ti kulturni delavci ojunačili in ponesli politiko že tudi v revijo samo Na strani 695, ob priliki poročila o Meliliovi geografski knjigi: Jugosla- viji«, dostavlja uredništvo, da je že naslov knjige »samo politika«. — (Torej že tako daleč smo!) — Recenzent knji-p,.pauzanika, da je naša država Lvor-ba sa:no jugoslovanskega snaroda, ki ,šele nastaja iz srbskega, lirvatskegain Slovenskega dela, temneč zahteva “,e posebno priznanje za Bolgare in Ivla-cedonce. — že davno dognane stvari zopet pregreva, samo da bi lahkb ob avtonomijah posameznih narodnosti rešili tudi slo vensko avtonomijo____ — Rekrute je vozila južna železnica v živinskih vagonih v Maribor. Tudi napredek. Tako piše »Straža« v letu Gospodovem 1921. Danes jo bodejo v oči živinski vagoni v Jugoslaviji, nikoli pa ni povzdignila svojega glasno *majki« Avstriji, ko smo se vozili v še ^lerpšjh« »salonvagonih«. Farizeji! — Pripravljalni odbor prostovoljnega gasilnega društva v Studencih sklicuje za dne 29. t. m. ob 19. uri v gostilniške proetore gospoda Franca Trofenika^ v Studencih, Aleksandrova ul. občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora o delovanju. 2. Volitev načelnika, poveljnika, namestnika in štirih -od* boraikov, odnosno namestnikov. 3. Slučajnosti. — Sprejem novega orožnlštva. Glasom raza>Lsa notranjega ministrstva se »Prejme zopet večjo število novih o-^ožnikov in sicer pod sledečimi pogoji: ProsiJec mora biti naš državljan, star sna^je nego 35 let, odslužiti je >noral ze vojaško obveznost, imeti mora dobro obnašanje, biti mora zdrav in neporočen. Vsakdo, ki lioče biti sprejet, se mora obvezati, da bo ostal v aktiv* nem službovanju najmanje tri leta. >a r.Po™; prl Sv MarjeH Dne 27 Posestnici Mariji Li-nmger Pri Sv. Marjeti ob Potnici o-genj, ki ne uničil gospodarsko poslopje. O pozam bila obveščena krog 21. ure tud! mariborska požarna hramba, ki je takoj odrinila na lice mesta. Obstojala je nevarnost, da se vnamejo tudi sosednja poslopja- Z velikim trudom se je posrečilo ogenj omejiti in pogasiti. Po 1. ari ponoči sc je mariborska požarna hramba zopet vrnila, ~ Nova stavba se je zrušila. V Beogradu ee je.,v zadnjem času z6lo muo- Stran J. go kidalo. Kar čez noč so zrastle iz tal nove, modeme zgradbe. Pri tej hitrosti pa se ni mnogo gledalo na solidnost, kar dokazuje mnogo slučajev. Tako je bila pred kratkim dovršena zgradba v ulici Brače Nediča št. 2. Takoj se je vselilo 12 strank, ki so bile vesele, da imajo končno vendar streho liftd glavo. Te dni pa se je ta popolnoma nova stavba zrušila do temelja ter pokopala pod seboj vse imetje v njej stanujočih strank.. K sreči pa ni bilo nobene človeške žrtve. — Pomanjkanje denarja na Dunaju. Kljub teinu, da državna tiskarna skoraj dnevno natisne za okrog 1 milijardo kron novih bankovcev, so je pojavilo na Dunaju pred prazniki veliko pomanjkanje denarja. Bani« so vršile izplačevanje samo s čeki. Vse dunajsko časopisje poziva finančnega ministra, da čimprej ali vsaj pred no-vi.u letom reši krfco, ki jo nastala vsled pomanjkanja denarja. — Brzovlak Dr na >—Monakovo ne-nesrfcčil. Na ČlpJancvo, dne 26. t. m. ge jo na obmejni postaji Bergen na a.v-strijsko-bavarski meji odtrgal del tovornega vlaka ter oddrčal po vise?i progi. V isiem fr. mi je privozil brzo-vlak Dunaj-Mo:i;i ovo in trčil v odpete vagone- I vkoniotiva in spalni voz orr.oviaka sta popolnoma razbila. 'Ranjenih jo mnogo oseb. Zavirač tovornega vo"a jo pokopan med rasra* iinamj. — Samomor igralke, Na Božič je izvršila 21-letna gledališka igralka Roza Reich na Dunaju samomor. Vzrok tega dejanja še ni znan. Mariborske vesti. Maribor. 2!) ilenembra 1921. m JDS. Občni zbor' krajevno organizacije JDS v Mariboru, ki se bo vršil v sredi prihodnjega tedna, se si* gumo udeležita tudi ministra n. r. dr. Albert Kramer in dr. Vekoslav Kukovec, ki bodeta poročala o aktualnih javnih zadevah. Dostop k temu občnemu zboru pa imajo samo člani. Naj se torej oni zavedni somišljeniki JDS, ki se še morda niso pri tukajšnji organizaciji vpisali kot član® Blmpreje- ogla-jo pri okrožnem tajniku prof. Voglarju, Gregorčičeva ul. 4’ T.; ali pa v uredništvu »Tabora«, da dobe izkaznice. Letna članarina znaša 1 Dinar. m List za listom . . . »Ta lepi Iedig stan« je zapustil gospod Rado Lenard, -solastnik tvrdke Pintar in Lenard ter se poročil z gospodično Lenči Škerlo* vo iz Gorice. Mlademu narodnozave-dnemu paru želimo obilo sreče! m Nemška lojalnost. Mariborski Nemci ob vsaki priliki zatrjujejo svojo lojalnost, katero pa v praksi, prav ma-o poznajo. »Marburgerca« se pritožuje, da podtikamo »lojalnim« nemškim Mariborčanom razna dejanja, ki jih sploh niso zmožni. Toda skoraj dan na dan doprinašajo o svoji »lojalnosti« no* ve dokaze. Ko je n. pr. po razpustu nemškega planinskega društva prešla »Marburger Hiitte« kot zavetišče vse-' nemške propagande v last SPD, in je na Mariborski koči zaplapolala, slovenska zastava, so jo čez noč — ukradli. Lotos so priredili slovenski planinci pri Mariborski koči svojo čožičnico. Pri tej priliki je hotela skrbnica zopet razobesiti novonabavljeno slovensko zastavo. Za to namero so zvedeli tudi Nemci, ki se zatekajo v bližnjo — nepotrefono drugo gostilno, ter so ponoči prerezali in odnesli vrvi na drogu, določenem za zastavo. Za zadevo se zanimajo tudi oblasti, ki »o uvedle strogo preiskavo. Taka je torej tista, tolikrat naglaševsna nemška lojalnost! m JutrosIovenskJ Matici v Mariboru naznanjamo, da je nabiralnik v »Prešernovi kleti« tako nabito poln, da radodarni gosti svojih darov nimajo kam več polagati. Prosimo gdč. blagajnico, da ga izpra.zni- Nabiralnik se nahaja v uredništvu »Tabora«. m Mesto knjižničarja je prostio za bodočo državno knjižnico v Mariboru. Kompetenti naj vložijo prošnje na pokra jinsko upravo, oddelek za uK in bogočastje, kjer dobe tudi' natančnejše informacije. Služba bi bila pripravna za kakega pisatelja in podobnega duševnega delavca, ki bi lahka ® ^ službi javnosti koristil tudi s Bvojim izvenknjižničarskim duševnim delom Ker slišimo, da ee hoče služba kar »pod roko« oddati, naj se reflektanti podvizajo. Mnenja smo pa, da bi se moralo tako važno mesto razpisati, če tudi je še le pravkar kreirano. m Silvestrov večer priredi žel. pevsko društvo »Drava« v vseh prostorih Narodnega doma. Spored bo jako zanimiv. Prostori bodo zakurjeni. Začetek točno ob 20- (8.) uri zvečer. Svira mariborski salonski orkester in tamburaši Z JZ. Po 24. uri ples. K obilni udeležbi vabi odbor. m Akademski ples- Uljudno opozarjamo vse narodne dame, ki so obljubile sodelovanje, na sestanek, ki se vrši v petek, dne 30. t. m. ob 4. uri pop. v čitalnici Narodnega doma m Vse prijatelje petja opozarjamo na »Silvestrov večer«, katerega priredi železničarsko pevsko društvo »Drava« v prostorih Narodnega doma. Na sporedu je petje, godba, ples in mnogo druge zabave, tako da bo vsak prišel na svoj račun. Ker je čisti dobi ček namenjen lepo se razvijajoči »Dravi«, je želeti mnogo obiska. Vstopnice se dobe tudi v upravi »Tabora«. m Društvo jug. akad. v Mariboru opozarja vse člane, da se vrši danes četrtek 29. t. m. ob 20. uri zvečer v društvenem lokalu v Narodnem domu izredni občni zbor- \ m Trgovski ples. Sestanek sodelu jočih dam in gospodov je v petek 30. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Prosimo sigurne udeležbe. Odbor. m Dobitki srečk drž. loterije kupljeni pri poštni blagajni, se istotara izplačujejo, zato se igralci opozarjajo, da pridejo po denar. mBeračenje otrok ob novem letu* Po mestu hodijo na Novega leta. dan otroci od hiše do hiše ter nadlegujejo tuje stranke z novoletnimi voščili ter pri tem beračijo denar. Občinstvo nnj to nadležno deco napodi v vsakem slučaju in naj nikomur ne izroča denarja, ki ga potem otroci itak vporabijo samo za sladkarije, kino in cigarete. Občinstvo, ki hoče od Novem letu prispevati z malimi darovi ubogim otrokom, ima letos naj lepšo priliko, da kupi srečke dobrodelne tombole, KTše‘bo vršila v prid ubožne dece dne 8. jan. v veliki Gotzovi dvorani in katero se dobi v trafikah v mestu. Odbor za za* ščito dece bo vedel po svoji prevdar-nosti najlepše vporabiti čisti dohodek ■ doh-c^olne- Prireditve. m Nogo si je zlomil. G. ma jor Fra-flj0 _ Jurkovič, stanujoč v Maistrovi ulici št. 19., je med prazniki padel ta* ko nesrečno raz konja, da si je zlomil desno nogo pod kolenom ter ee nahaja v tuk. bolnici na lečenju. m Težke opekline je zadobil 271e-tni kotlar j. ž. Rupert Likavee, stanujoč v Studencih, Slomškova ulica št. 26. Dne 27. t. m. je popravljal nek zakurjeni parni kotel v delavnici na Koroškem kolodvoru. Pri tem se jo odlomil nek zamašek in vroča para je ožgala Likavca po celem telesu. Rešilni oddelek je prepeljal ponesrečenca v tuk. javno bolnico. Narodno gledališče. Repertoar: Četrtek 29.; „Za narodov blagor*. Ah, b Petek 30.: BOCe“. Ab. C. Dramatična šola Nar. gledališča Pouk dramatične šole se vrši jutri, v petek, dne 30. decembra točno ob 19. url. Kultura in umetnost - Narodni okraski na kožuhih in pir« hih je naslov najnovejši zbirki profesorja Alberta Siča, ki je pravkar izšla v drž. zalogi šolskih knjig in učil, vi Ljubljani, Gradišče št. 4. Zbirka obstoja iz 41 velikih listov, ki nudijo zlasti našemu ženstvu obilo prekrasnih moti* vov za pisano vezanje in apliciranjo, To delo avtorja knjige »O naših narodnih nošah« je najlepši nastavek Si čevega že pred leti v založbi Kleinma-yer in Bamberg v Ljubljani, izišlega dela ; Narodne vezenine« in je krasna, in najprimernejše božično in novoletna darilo, za to je slavnemu občinstvu kat* najtopleje priporočamo. Profesor Sič ja s svojim znanim umetniškim okusom izbral v tej novi zbirki naj lepše in naj-dekorativne j še ornamente teh strok« Upamo, da bode svoje delo, s katerim orje ledino med Slovenci, vztrajno in u-spešno nadaljeval. Več o tem delu iz* pregovorimo v prihodnjih dneh. - Kriza mestne opere v Vratislavfc Vratislavski magistrat je zaprl mestno opero ter odpustil vse nameščence. —■ Vzrok je ogromen deficit, ki onemogoča nadaljno vzdrževanje. - Viljem Bode mecen. Znani nemški5 umetnostni zgodovinar in rektor ber*. linskega muzeja Viljem Bode je daroval za zgradbo azijskega muzeja vi Dahlenu 2 milijona mark, katera je dobil za svojo knjižnico, katero je nedav* no prodal. ■ Priprave za mednarodno umetni* ško razstavo v Benetkah. Italijanska* vlada je zaprosila prusko prosvetno ministrstvo za dovoljenje, da bi smela na prihodnji mednarodni umetniški razstavi v Benetkah razstaviti tudi nekatere slike glavnega Bocklina, kateer so last berlinske narodne galerije ter mo-nakovske Schackove galeirje. * Razstava nemških knjig v Haagu, Da propagirajo svoje knjige, prirejajo Nemci razstave knjig po vseh' večjih' mestih Nemčije. Sedaj pa nameravaje prirediti take predstavo tudi v inozemstvu, katerih prva se bo vršila v Haagu. Sokolstvo. m Nesreča pri sankanju. Dne 27. decembra se je sankal 131etni sin gostilničarja Josip Sarnitz v Lajteršper-ku. Nenadoma pa so se sanke prekucnile; pri čemeT si je deček izpahnil desno nogo in zadobil več odrtin na ‘8av? in .n* ©s®©®®] g)® Darujte za sklad Sokolskega doma : - - v Hočah! - - Ljubljani, da so vrši dno 11. jan. 1922. ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnik' monopolov v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 20.000 ton morske soli. Predmetni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. PRIMERNO : Češka ,Sparta‘ mojster Evrope. Dne 25. decembra se je odigrala v Barceloni na Španskem prvenstvena tekma med ondotnim, doslej najmočnejšim klubom, ki je končala z zmago ,Sparte‘. Rezultat 3:2. Navzočih je bilo nad 60.000 gledalcev, to je največje število posetnikoy športnih tekem, ’ kar jih pomni Španska. Nabralo se je pri igrišču NOVOLETNO DflRILO OSKAR WILDE: ggg| DRAMA V ŠTIRIH DEJANJIH. PREVEL: RflDIVOJ REHAR. tudi okrog 6000 avtomobilov. mm&m ® eeeeso Protestni shod proti italijanskemu izzivanju v Šibeniku in drugod v Dalmaciji prirede v nedeljo 1. januarja ob pol 11. uri na Glavnem trgu v Mariboru Narodna obrhna in druga narodna društva. Pozivamo narodni in zavedni Maribor, da se udeleži tega shoda polnoštevilno. Izlšla je prošli teden v Mariborski tiskarni. BS5ES3 EBSaSBSBS Brzojavna poročila Gospodarstvo. Borza 29. decembra. , , Curlh, devize: Berlin 2.90, Newyoik 5.13, London 21.49, Pariz 41 35 Milan 22.30, Praga 7.30, Budimpešta 0.82, Zagreb 2.—, VarflavaO 19, Dunaj 0 19, avstrijske žigosane krone 011, Stacjreb, devize: Berlin 148—149, Milan 1170—1*175, London 1105—>1112, Newyork ček 559—260, izplačilo 260—265, Pariz 2125—2135, Praga 376.50-378.50, Švica 5125-5225, Dunaj 4.67—4.75, Budimpešta 42.75—48.50; valute: dolarji 257—258,50, avstr, krone 4.50, rublji 22 »—28. čeSke krene 370, napoleoni 955—970, marke 150—154, lire 1160—1170. Protest proti arnavtskim napadom. LDU Beograd, 28. dec. Povodom novih arnavtskih napadov iz nevtralne cone je vlada na podlagi predvčerajšnjega. sklepa ministrskega sveta poslala velesilam noto, v kateri je navedla konkretne dokaze, da je bila odločba o vpostavitvi mej slaba za mir na naših mejah. Nota je pomirljiva, vendar pa povdarja, da so naše prej3 šnje trditve upravičene. Proda se ceno omara in železno postelje. Vprašati: Koroška'Pesta 60, Šlegl. 2110 Kupim takoj giasovlr ali pianino. Restavracija „Wari-bor“, soba 10. 2412 Sedla, civilna, kupi Iv. Kravos, Aleksandrova cesta 13.. 2012 Proda se kompletna konjska oprema za par konjev. Po-brežka c. 15/111. 2C67 3-3 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti 6t. 22 se priporoča 32 Seja narodne skupščine-LDU Beograd, 28. dec. Zakonodajni odbor je popoldne ob 16.80 pre3 kini! svojo sejo, da omogoči sejo narodne skupščine, katero je predsednik dr. Ribar otvoril ob 17. uri. Ko se je čital zapisnik, je vstopila nova vlada. Dnevni red (poročilo imunitetnega odseka o izročitvi nekaterih poslancev g Mariborski trg. Sejmsko poročilo od 27. dec.: Prignalo se je: 9 bikov, 150 volov, 317 krav, 6 telet in 1 konj. Skupaj 494 komadov. Povprečne cene ra različne živalske vrste so bile za 1 kg žive teže sledeče: Debeli voli 20 'do 25 K, poldebeli voli 15 do 18 K, plemenski voli 11 do 15 K, biki za Jclanje 13 do 14 K, klavne krave debele 16 do 19 K, plemenske krave 10 do 14 K, * molzne krave 12 do 16—18 K, breje krave 12 do 18 K, mlada živina 13 do 15 K, teleta — do — K, krave za klobase 1 kg žive teže od 8 do 10 K. — M e s n e c e n e: Volovsko meso I. vrste 1 kg 22 do 24 K, II. vrste 18 do 20 K; meso od bikov, krav, telic 16 K; telečje meso 1. vrste 20 K, brez kosti — K, II. vrste 18 K; tvinjsko meso sveže 32 K. sodišču) se je odgodil za sejo, ki bo po novem letu. Ko so se opravile nekatere formalnosti in je bil prečitan kraljevi ukaz o ostavki stare in imenovanju novo vlade, je predsednik predlagal, da se seja zaključi, da more' zakonodajni odbor končati svoje delo. Prihodnja seja bo jutri predpoldne ob 10. uri z dnevnim redom: poročilo verifikacij skega odseka c razveljavljenju man data poslanca Kirbiša in poročilo finančnega odseka o dvanajstinah za januar in februar 1922. samostojna moč, vešča popolnoma slovenskega ali hrvatskega jezika, kakor tudi nemškega, išče se proti dobremu plačilu za nastop s 1. ali pa 15. januarjem. Pismene ponudbe poslati na »Skladišno otpremničko d. d. Maribor, Aleksandrova c. štev. 61. 2116 5}0|S)@ji3}|Šj!£2j(Sjg30] V gostilni Kerenčič na Pesnici se priredi 31. decembra 1921 SiiiiesffTO niiif s prosto zabavo In plesom. Svira St. Iljska godba , Začetek ob 17. uri. Za obilen obisk se priporoča Anton Kerenčič g Dobava steklenega matorijala. — Ravnateljstvo državnih železnic v Sn-bptici naznanja trgovski in obrtniški .zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 11. jan. 1922. ponovna pismena ofortajna licitacija glede dobave steklenega mate-rijala. Predmetni oglas z natančnimi podatki je v pisarni trgovske in obrt3 niške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prihod ministrov v Beograd- LDU Beograd, 28.* dec. Dan as go dospeli v Beograd minister za narodno zdravje dr. Karahrnehmedovič, minister za poljedelstvo Pucelj ih minister za socialno politiko dr. Žerjav. g Dobava drv. Komanda Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v ljubil jani, da se sklone dne 30. dec. 1.1. ob 10, url dop, direktna pogodba za dobavo idrv za garnizijo Maribor v divizijski jjutendanturi v Ljubljani in pri komandi vojnega okrožja v Mariboru. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski jntendanturi v Ljubljani in pri vojnem okrožju y, Mariboru interesentom na vpogled. Konstituiranje delavske zbornice. 7 LDU Ljubljana, 29. dec. Oddelek za socialno politiko pri pokrajinski upravi za Slovenijo objavlja2 Konstituiranje začasne Delavske zbornice ee vrši na njeni prvi seji v nedeljo dne 8. jan. 1922. ob 14- uri v mestni posvetovalnici ljubljanskega magistrata. Grški prestolonaslednik v Bukarešti. LDU B e o g r a d, 28. riče. »Politika« javlja: Grški prestolonaslednik je danes s svojo soprogo odpotoval iz Aten v Solun, odkoder bo preko Beograda šel na obisk v Bukarešto, kjer bo ostal preko pravoslavnih božičnih prazni3 kov. PATRiA : COGNAC: MEDICINAH : ■ 2079-2-3 ZAGREB, f Denar priredi gostilna „Pri zlatem Jconju“ Vetrinjska ulica 4 s petjem In godbo ter pojedino gosk in domači! krofov. Za obilno udeležbo prosita Alojzij in Marija Nekrep. rtiče, listnice, tobačnice, damske in potne torbice v j veliki izberi, pripravna da- 5 rila za Božič in NovolfH leto pri 20111! ! Podpirajte slovenske tvrdke! o pri 2011 j j ;|! Jv. Kravos, iarihor \ i Aleksandrova c. 13. Lepa in praktična E novoletna darila priporočata Baloh & Rosina MARIBOR, Grajski trg. se prodajajo po ceni pri BLAZ ROGINA, Maribor i ■ Gosposka ulica štev. 26. ...... ■ m 2036 • iMisaiiim: Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od V210.—y,lure in ob četrtkih od V,19.—J/220. ure raiSaLrSlfiSLfiaLfSLfSILraLiiSlLiSI Glavni urednik: Radlvoj Rehar. Odgovorni urednik: En doli Ozim. KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE D. D. KI JE NA JMODERNEJS 2 UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU^ OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOVE3KO STROKO SPADA- JOČA DELA. IZVRŠBA SOLIDNAI CENE ZMERNE! •J* J-sstnik.inJzdaiateli :.KonzorcU >.Tabor%^ Tisk«:.Mariborska tiskarna d. d.