97. številka.
Ljubljana, v soboto 30. aprila 1898
XXXI. leto.
IihajA vsak dan cveeer« iaimfii nedeljo in pirazniko, tor velja po poŠti prejem an ia avatro-ogerske delalo sa vse leto lb gld., ta pol leta 8 gld., za Četrt leta ■'< gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljaao braa pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racana ta po 10 kr. na mesec, po 80 kr. aa Četrt leta. — Za t nje daiele toliko več, kolikor poštnina anaaa. — Na naročbe, brez iatodobne v pošilja t ve naročnine, se n>j ozira. Za oznanila placnje aa od stinstopne potit-vrate po 6 kr., Ca aa oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e se dvakrat, in po t kr., će se trikrat ali vsŠkfat tiska. Dopisi naj se izvolš frankovati. — fiokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu it. 12. D pravuiatvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon 6t-
Upravnistvo „Slovenskoga Naroda". Po ljubljanskih občinskih volitvah.
Letošnje občinske volitve so bile menda zadnji poskus ljubljanskega nemštva, priti v našem mestu do politične veljave in si proti volji slovenskega meščanstva, bojnim potom, zagotoviti zastopstvo v obč. sveta. Kakor lani, tako Nemci tudi letos niso ničesar druzega dosegli, kakor da so javno mnenje razdrt1.žili in prebivalstvo razburili, kajti volitve so izpadle tako, kakor smo pričakovali. Nemci so doživeli popoln in eklatanten poraz v vseh treh razredih, tak poraz, da ga iz lepi ne prebole.
Menimo, da bodo zdaj Nemci spoznali, da v nadi slovenski Ljubljani nimajo nikakega političnega upliva, da so tu živelj, kateri naravnim potom ne more nikdar priti do veljave, in varovali bodo samo ■vojo konst, ako v prihodnje opuste take nepotrebne in neumestne demonstracije. Nemci v Ljubljani so paš lahko zadovoljni s svojim položajem. Dasi so v naši kronovini povsem neznaten element, uživajo vender pravice, za katere jib lahko zavidajo naj« znatnejše manjšine v dragih kronovinah, in z ozirom na to je naravnost provokacija, da se upajo nasto-
LISTEK.
Revež.
Spisal Alfonz Allais.
Revež !
Nekega dne je sklenil, da jej razkrije svojo ljubav. Vso blazno, žarko, vročo ljubav, katera je plamtela v njegovem srci.
Mlada dama ga je poslušala z uljudnim nasmehom; ko pa je jecljajo končal, ga je prosila, naj blagovoli misli na njo izbiti si iz glave.
Revež!
Ves uničen je stal pred njo. Smrtno je pre-bledel; njegova ustna so skušala še dalje govoričiti, toda zaman. Debeli solzi sta mu pritekli preko lic.
Mlado dekle je pogled na te solze ganil.
Podala mu je roko, ga s prijaznimi besedami tolažila ter dejala končno: „ Vedno vam bodem sestra, iskrena sestra, li hočete?"
Revež!
Pogledal jo je nepopisno žalostno, jecljal par besed ter šel, šel, da se izjoka.
Vabilo na naročbo.
NIkviio p. ti. «»>►« iiiHt« «i ul|u<liio vabimo nt* novo uarucho, Nlarr gospode uarocalke pn, katerim bo poi.eW.lM kone«*m uieseett uarol-iiiutt, •roslmof «1» Jo ot» pravem ćmsu ponove, «1» po* siljenje no prenrba In «Im dobe viie številke.
„SLOVENSKI NAROD"
vel j t* im IjublJsuNlti' naročnike lirei pošiljanja ut» dom i Ve« leto. . . gld. IS— j V •trt leta. . . icld. K :io Pel leta . . . «-rso I Jed«*u mesec. l-m
Ze posll|auJe ura dom ae mcuaa lO kr. ne mesec, HO kr. se eetrt leta. H pealljanjetu po posti vel|m t Vse leto . . . gld. 15— I C«trt leta . . . ajld. t Pel lese ...    „    8*— | Jeden nseeee •   ■« 1*40 aja£~ FiaroeuJ« ee lakko s vnaklin dnevom, e li k ratu se more poslati tudi uarocalna, druge««
se ne oslramo ne dotično naročile. QjaSJt~ MAmt ae atatevllsi i«». dan po potekli neroč-nlnl bre« oslra vsakemu, kdor ne v posije late ob pravem eanu.
pati celo s takimi kandidati, kakeršne so tudi letos postavili. Sicer pa so Nemci tekom dveh let obrabili svoje najboljše može. Luckmann, Bamberg, Jla-čič, so možje, katerim tudi politični nasprotniki ne odrekajo osebnega spoštovanja, kateri imajo tudi v narodnih krogih simpatije, a če Nemci niti ž njimi ni no mogli prodreti, potem pač ni čisto nič upanja, da zmagajo z drugimi kandidati, ki se z rečenimi možmi pač ne bodo mogli primerjati.
Neverno se spuščati v rekriminacije glede zad * njih volitev, pač pa moramo z vso odločnostjo obsoditi način agitacije, s katero bo Nemci delovali za svoje kandidate. Ne samo da so slovenske kandidate in volilce zasramovali na najnedostojnejši način, kateri je obudil občno ogorčenje, so v svojih umazanih listih tudi hujskali proti slovenskim uradnikom , prav kakor da slovenski uradnik v naši deželi nima eksistenčne pravice, kakor da bi sin slovenskega naroda ne smel biti uradnik na Kranjskem, in kakor da je dolžnost vseh nradnikov, da trobijo v rog nemške stranke, in da glasujejo tudi za najklavernejše kandidate, samo če jih postavi nemška stranka. Tako postopanje je prav tako drzno in brezstidno, kakor tisto pavšalno obrekovanje mestne uprave, s katero so Nemci mislili zbe gati slovenske volilce in jih ujeti v svojo past. Nemci so mestno upravo slikali kot ničvredno, zapravljivo, neredno in Bog ve kaj še vse, ne da bi bili mogli zato navesti dokazov, ne da bi bili mogli svoje trditve podpreti s fakti. S takim nedostojnim, obrekljivim ščuvanjem so hoteli vtihotapiti nekatere svoje pristaše v občinski svet, in to stranka, katera je v Ljubljani dolgo let vladala in tako slabo in malomarno gospodarila da slabše že ni mogoče.
Nemci so dobili na svoj demonstrativni nastop tak odgovor, kakršnega niso pričakovali, odgovor, vsled katerega bodo pač v prihodnje mirovali in molčali, ako nečejo izzvati še hujšega odpora od slovenske strani. Odgovor so jim dali združeni slovenski volilci, pristaši narodne in kato-liško-narodne stranke, kateri so se združili v velikem številu in v lepi slogi. Odločno pa moramo svariti proti tisti pretiranosti in prenapetosti, s katero se pojo slavospevi katoliško-narodni stranki, prav kakor da je vse storila le ona, narodna stranka pa malo ali ničesar. Glavna zasluga na lepi zmagi gre
narodni stranki, katera nima prav nobenega vzroka, poniževati samo sebe in katera lahko z zadovoljstvom in s ponosom zre na minoli volilni boj. Morda je bil sploh ves boj nekoliko pretiran, saj prav za prav ni šlo za drugo, kakor da se mrtva stranka še jedenkrat ubije, a vsekako je bila navdušenost velika in je narodna stranka zastavila vse svoj*- sile. S tem nikakor nečemo kratiti zaslug katoliško-mirodni stranki, katera je krepko delovala za zmago narodnih kandidatov, četudi se v prvem razredu nekateri vplivni njeni voditelji niso volitve udeležili. Katoliško-narodna stranka je s tem storila, kar je bila po spravni pogodbi vezana storiti, in da je to radovoljno storila in v polni meri izpolnila svojo doHnoBt, jej radi priznavamo, dani bo tudi rainole volitve dokazale, da je Ljubljana središče narodne stranke in da to tudi ostane.
V IJiihl)»iil. 30. aprila.
Iz parlamenta. Za debato o nujnih predlogih glede jezikovnega vprašanja se je oglasilo doslej 40 govornikov iz vseh strank. Ker pa se se-stanejo delegacije že Đ. maja, bodo nekatere govornike Črtali. — V mladočeških krogih vlada velika nevolja proti nemški katoliški stranki in proti dotičnim členom jugoslovanskega kluba, ki so zakrivili, da se je sprejela obtožba Badenijevega mini-sterstva. Širi se mnenje, da bi imeli Čehi v manjšini večje uspehe. — V poslanskih krogih prevladuje prepričanje, da se bo jezikovni odsek sicer izvolil, toda uspeha ne bo imel nobenega, kar je toliko različnih predlogov.
CIara paota. .Politik" poroča, da se skuša vodstvo katoliške narodne Btranke oprati radi svojega vedenja glede obtožbe Badenijevega minister-stva s tem, da je objavilo nekako ofieijozno razlago svojega postopanja. Ta razlaga se glasi: Vihar proti katoliško-narodni stranki radi včerajšnjega glasovanja se je zopet polegel. (??) Baron Dipauli je izjavil, da so morale desničarske stranke že prej vedeti, da se bodeta on in njega stranka vzdržala glasovanja o ministerski zatožnici. Tisto razburjenje torej nikakor ni umestno. Sicer pa ostane katoliško-narodna stranka, prej ko slej v zvezi desnice.   Baron  Dipauli   bode  imel mej jezikovno
Ker to plakanje ni hotelo ponehati, poslal ga je oče potovat. Revež!
♦ *
»
Trije meseci so prešli. Bilo je vroče poletje.
Mladi mož je prišel iz Amerike na „Normandiji", ne da bi je bil pozabil.
Iz lista, kateri ga je čakal doma, je izvedel, da je Alice — tako se je imenovala neusmiljena krasotica — na Svitu.
Na Svitu?!
Peljal se je se v o takoj tjakaj. Revež!
Dospel je na Sjlt.
Kadar je zagledal kako dekle ali kako ženo, utripalo mu je burno srce, kajti vedno je menil, da vidi — Alice.
Na obrežji mu je prišla mlada dama nasproti. Bila je res Alice.
Revež I
Podala mu je obe roki ter mu zaklicala: „Dobrodošel ! ■
Ab, in kako lepa je postala; še tisočkrat lepša,
nego je bila. Tako sveža, rožnato nadahnjena v svojem krilu od belega pikeja. Zdibnil je.
Ona pa ga je držala za roke ter mu ljubeznivo gledala v oči. Revež!
„Se li še spomnite onih dnij", je dejala, „ko sem vam obljubila, da vam hočem biti sestra?"
O Bog, kaj bi se jih ne spomnil! Globok vzdih jo je o tem natančneje podučil, kakor bi jo bile mogle vse besede.
Revež!
„No, sedaj vam hočem biti več", je nadaljevala dekle, „biti vam hočem najdražje, kar je na svetu".
In stisnila mu je roki tako prisrčno ter ga pogledala tako ljubeznivo, tako . . . tako . . .
Revež!
„Jeli mogoče?" je zakticaL Ona pa je sramežljivo povesila glavico. „Daa, je dejala, „biti vam hočem več, veliko več: biti vam hočem mati". „Mati?!u
„Da, mati ! Včeraj me je vaš oče zasnubil".
debato prfliko, da označi Bvoje m svoje stranke stališče. — Tako Dipaulijeva izjava. »Politik* pripomni, da je pnstila katoliško-narodna stranka desnico že tolikokrat na cedila, da sta se izkazala Dipauli in Zallinger že tolik- krat povsem nezanesljiva, da mora zahtevati deBnica z neodnehlivo energijo poroštvo, da se bode poslej katoliško-narodna stranka bolj zavedala svojih zavezniških dolžnostij, kakor doslpj. Aut aut, to mora biti geslo desničarskih strank, kajti boljša je manjšina s trdno solidariteto, kakor titulama večina, v kateri od Icčajo muhe voditeljev ene stranke.
Nemiri v Italiji. Radi draginje se je pripe. tilo v Italiji več izgredov. V Bariju je napadel narod občinsko hišo, razbil vse urade, pometal arhivne akte na ulito ter jih sežgal. V Foggiji je narod napadel davkarijo ter jo zargal. Tudi mestno hišo so zažgali, katero pa so še rešili. Izgredniki so vodili s seboj otroke, ki so morali stopati na čelu in ob straneh, tako da se vojaštvo ni upalo streljati. Vlada je poverila najvišjo policijsko oblast komandantu 11. vojnega kora v Barija ter je sklenila, da začne takoj z večjim številom javnih del, pri katerih bo imel stradajoči narod zaslužka. Vlada je naročila vojnim oskrbovališčem v Neapolju, Jakinu in v Bolonji, naj oskrbe stradajoče občine v okrajih Barija, Foggije in Ravene z žitom in moko. Vojaške posadke so se pomnožile z iufanterijskimi in kavalerijskimi divi-zijami.
Špansko-ameriška vojna. Prva bitka mej Španci in amerikanci se je vršila 27. t. m. v luki Mantazanas na Kubi. Tri amerikanske bojne ladij*, oklcpniea nNewyork", dvostolpni monitor „ Puritan" in križarka „Cincinnati* so se prikazale nakrat v imenovani luki ter streljale od S/41. do 1/12. ure popoludne na ondotne obrežne utrdbe. Amerikanci so ustrelili okoli 350krat, malo manjkrat Španci. Poveljnik Sampson je baje dosegel svoj namen ter uničil ondotne utrdbe in jedno baterijo. Mantazanas bi bil baje najbolj oviral ameriške operacije na suhem. Sampson je hotel dokazati, da mu je možno v pol uri razbiti vaako utrdbo in naj si je ta tudi Havanska. Ameriške vesti zatrjujejo torej zmago ameriškega ladijevja, španski listi pa trdijo, da so se morali Amerikanci — umakniti, ter da niso napravili z vsemi 250 streli nikomur nobene škode! Kaj je resnica, se izkaže šele v par dneh. — Amerikanci se baje sedaj pripravljajo, kje bi izkrcali večjo četo na Kubo. Danes baje hočejo poskusiti to. Pomagali jim bodo insurgentje. Poveljnika te prve ekspedicije sta general Nune z in stotnik Dorst. Izkrcanje se bode vršilo baje pri Ba taban u — Spanci so napravili Ameriki zopet veliko škodo. Pri Castonu v Pensvlvaniji so razstrelili tri razstrelilna skladišča.
Pismo iz Amerike.
Z Novega Vorka, začetkom aprila.
(Dalje.)
Vzlic temu ae da misliti, da do resne vojske ne pride; vojska ne da gotovega dobička kapitaln, pač bi pa papirnato premoženje, ali akcije zelo padle v ceni, posebno one z umetno vrednostjo; leta in luta bi minola, predno bi se te cene popravile, nekatere bi pa tudi popolnoma brez vred-
nosti postale; vse to bi bilo uzrok, da bi marsikak kapitalist postal Bmanj vreden". Naši kapitalisti in veliki špekulantje so veseli, da so nastali časi malo boljši, da se po tovarnah marljivo deluje; vse dela boljše: po rudokopih, premogokopih, livarnah za železo fn jeklo, vse 8" giblje, trgovina in obrtnija, poljedelec je vesel, ker je svoje žito in živino lahko in dobro prodal, in tak čas vsaj bi kapitalisti pustili neizrabljiv in na vojno mislili, ali se res vojevali ? Ne, ne sedaj je treba kapital še bolj pomnožiti, ker kdo ve, kaj vojna prinese. Zato pa tudi pravijo, da raje dajo Kubi še kak roilijonček, nego bi na stotine milijonov vrgli za vojno in mnogo ljudi žrtvovali. Kapitalisti nečejo vojne, ako tudi je ugled mogočne Amerike globoko užaljen po bankrotirani Španiji. Kupčija je glavna stvar, narodna čast že lahko malo potrpi, da le dobiček nese. V drugem oziru je pa tudi jako kočljivo vprašanje, ako bi tudi pri nastali vojni Špance premagali in segnali s Kube. Kaj potem ž njo? Priklopiti jo Zjedinjenim državam, bi delalo ameriški politiki veliko preglavico, s Kubanci bi pa Amerikanci pridobili tudi posebne vrste narod za svoje država? kn, kateri bi jim delali marsikako preglavico; Kubo osloboditi in jo prepustiti samoupravi je pa tudi kočljivo, saj slabe izglede imamo pri raznih Ijudo-vladah v centralni Ameriki. Kako so si med seboj vedno v laseh; s Kube napraviti nov teritorij bi še najbolj kazalo; Zjedinjene države bi kontrolirale finance in kupčijo, Kubanci postali v onem pogledu slobodni, v gospodarskem pu tudi dobro vpreženi.
Angleži imajo velike koristi v tej deželi, ogromno imajo naloženega kapitala ter tudi lepe novce vlečejo kot obresti čez morje, zato se ni čuditi, da je v tem vprašaoju Anglija na strani Zje-dinjenih držav in bi jim na vse kri pije pomagala, ker ako se nad Kubo razprostre zvezdnati prapor, potem bode tudi angleški kapital našel novo ugodno polje za obrestonosno nalaganje.
Za vojno so uneti le srednji in nižji stanovi, ker po kaki veliki vojni vidijo boljše čase. Ali ti se motijo. Kdo drugi bode plačal vojne stroške nego mali meščan, mali obrtnik, farmer in delavec? Kubo napraviti pa tako slobodno od Španske kakor je Kanada od Angli,e pa vemo, da Španija ne bode nikdar dovolila. Mira pa še ne bode Španija kmalu napravila na Kubi; vstašev je dobro oboženib le kakih 32.000, ako bi dobili dovolj pušk, postavijo lahko 40.000 mož na noge. Vstaši se izogibljejo vsaki večji bitki na prostem polju in le zelo špansko armado utrujajo, ker danes se tu pokažejo, jutri drugje. Vstaja traja Že tri leta, a sedaj prične zopet kmalu deževati (v maju) in bode deževalo do oktobra; ta čas bodo vstaši zopet Špancem prizadejali hude izgube, Še več pa rumena mrzlica, legar, koze in drage bolezni, katere se v takem časa hado oglašajo in Evropejce po močvirjih zelo pogosto more. Toraj leto dni še ni upati, da bi bil mir.
Kuba je pa tudi grozno opustošena, nje prebivalstvo pa baje nego decimirano. Barbar general Weyler je ubogo ljudstvo stiral v mesto in te imenujejo sedaj „concentrados*, od teh siromakov je dosedaj umrlo nad 200 000 vsled lakote in raznih bolezni. Španska vlada se zanje prav nič ne zmeni, ne da jim ne živeža, ne dela. Iz Amerike so na Kubo že poslali mnogo živeža, obleke in zdravil, a pri tem so španski carinski uradniki zelo nadležni, sleherno stvarico strogo preiščejo, ker menijo, da je kako razatreljivo.
Pravda proti šerifa Martina iz Lazerne Coun-teja in njegovim najetim bričem, kateri so dne 10. septembra min. leta o velikem premogarskem štrajku ustrelili 18 oseb, 38 pa ranili, se je končala kakor je bilo naprej videti, vsi so bili nedolžne spoznani in so le svojo dolžnost storili, da so va*
„In vi?«
„ Dejala sem — »da*u. Revež! —
Istega dne mu ni Šel obed nič kaj v slast, dasi je bil jako dober. Revež!! --
Večna ljubezen.
(Spisal Guy Sejmo ar.)
Zaprisegla sta si večno ljubezen. To je bilo pred 4000 in še nekaj leti pod zlatosolnčnim nebom grškim. In osfala.sta zvesta svoji prisegi. Bila sta svoja ter se iskreno, vedno jednako ljubila; toda ne le v tem življenji tam pod aolnčnozlatim, nebom grškim, ne, tudi po omrti, ko sta postali njiju duši druga človeka.
Da, tudi tedaj sta bila svoja; ljubila sta se žarko vroče, tudi tam je našel drug v druzem srečo življenja, in vselej, kadar sta umrla, obnovili sta njiju duši svojo zvezo.
Stokrat,  vedno v novih  bitjih sta se ljubili njiju du.'i, kateri so si bili vsled tega vedno po dobnejši, njiju skupno življenje  pa je bilo vedno lepše, vedno bolj harmonično.
Nekega dne sta zopet umrla; umirajo sta si
iznova zaprisegla, da bodeta svoja tudi v naslednjem zemakem življenji, kakor doslej.
Toda dogodilo as je nekaj čad nega. Njiju daši sta bili popolnoma jednaki, tako, da je bilo vse-jedno, v kakoršnemkoli bitjem se vtelesita. In zgodilo se je, da se je njegova duša zatopila v telo deklice, a njena v telo dečka.
— In vzraila sta; dekle z njegovo dušo je postala krasna devojka, deček z njeno dušo pa krepek mladenič. Zopet sta se našli daši, da so zvežeta.
V sladkih medenih tednih jo dvojica prav srečno živela Potom pa . .. potem je postalo drugače. Nekega dao jo dejal on svoji ženi:
„Večno naj bi trajala najina ljubav, toda so-đaj je tega konec.11
.Zakaj neki?* js vprašala ona prestrašena.
,Ker z vami ženskami ni mogoče pametno živeti,** je odgovoril on, ,in ker sem se tega že naveličal.*
In tisti, ki je tako govoril, je bil on sam. Zakaj pač? Kako jo prišlo do toga? Dosti!
V njem je prebivala duša ženske, in ženska pozna ženske pač boljšo kakor jih bodo kdaj kak možki spoznal!
rovali kapitaliste in postrelili neoborožene, divje glave, saj tako so zagovorniki rekli, kateri so 100.000 dolarjev zaslužili. Z „Justirio- gotovo nikjer na sveta, mogoče komaj na Turškem, no delajo toliko liumbugi, kakor v Ameriki, kapitalisti se lahko zmotajo iz zanjke, nikakor pa na delavci in mali meščani Kdor le hoče videti, vidi, da je v tej deželi dvojno pravo, pravo za bogataše, in drugo pravo za siromake.
Huda nadloga postajajo za meščane in delavski narod .trusti" in monopoli. Vsa podjetja se v tej deželi monopolizirajo. Ogromen je trust izdelovalcev sladkorja pod kontrolo Havemeverja dalje trust z oljem, pod Rockefellerji, ti so že postali zelo važni faktorji pri železu plinu v Chicagi, kontrolirajo ves američki in doloma žu evrope|ski trg glede petroleja. Trust se žreblji in žico ima nad 50 milijonov kapitala; monopolizirane so železnice in parobrodne družbe; po večjih mestih in državah pivovarn*, plinarn* itd. Manjši podjetniki ali morajo prodati svoje tovarne in delalnice tem monopolom ali so pa kmalu ngonobljeni. Trusti in monopoli kontrolirajo trg in izdelovanje, narekujejo seno izdelku in tudi zaslužek delavcem.
Veliko d»do kakor kanal iz Chicage do St. Louisa kaj počasi napreduje in bode najbrž" doča-čakalo izgotovljenje druzega naraščaja. Po eni strani primanjkuje denarja, ako i m-»jo pa t*ga, se vnamejo pravde za posestva, katerih je potreba za prekop. V Newyorski državi ja tudi Ene kanal požrl že milijone in milijone.
(Konec prih.)
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 30. aprila.
— (Draginjske doklade drž. uradnikom.)
V včerajšnji seji poslanske zbornice sta poslanca Kušar in dr. Ferjaučič podala naslednjo interpelacijo, naslovljeno na finančnega ministra: »Posledice grozne potresne katastrofe iz 1. 1895. so žal, v Ljubljani še vedno jako občutne, in so razmere zlasti za drž. uradnike silno neugodne. Ne glede na splošno draginjo vseh živil je zlasti velika težava s stanovanji, ker zahtevajo hišni posestniki, ki so z velikimi Žrtvami svoja poslopja priredili zopet za prebivanje, temu primerne, jako visoke najemščine. V zadnjih dveh letih je bilo sicer mnogo novih hiš sozidanih, te pa deloma še niso pripravljene za prebivanje, a kar jih je pripravljenih, tam se drže hišni posestniki nvedenih visokih najem-ščin, da dobe iz hiš obresti in amortizacijo investiranih glavnic. Te razmere bodo vladale, dokler se naravnim potom ne izravnajo, oziroma dokler se ne znižajo najemščine in ne postanejo take kakor je primerno in naravno v Ljubljani. Poznavajoč razmere, moremo z mirno vestjo trditi, da so najemščine sedaj še za uradnike jako visoke in da jih uradniki ne vzmorejo. Z ozirom na to vprašamo Nj. eksceleoco gospoda finančnega ministra: Hoče li Nj. ekscelenca skrbeti za to, da so dovolijo državnim uradnikom in državnim slugam tndi za tekoče leto tiste male draginjske doklade, katere so dobivali v zadnjih letih in hoče-li se pri tem ozirati tudi na uradnike v Kamniku ? Na Dunaj i, dno 29. aprila. Sledi 16 podpisov.
— (Uradniško konsumno društvo.) O tem društvu so razširjajo po mestu jako čndno govorice, katere zadružnike močno vznemirjajo. Govori se, da so nemški gospodje v odboru precej samo-vlastno gospodarili, tako da je prišlo do krize t odbora Neposredni povod krizi je, da odbor nekatere vrste blaga ni kupoval iz prvih rok, ampak pri ljubljanskih nemških trgovcih. Samo pri firmi Kastner je kupil za več tisoč goldinarjev blaga, menda za osem tisoč, vsled česar je ta firma utak-nila v žep tisti dobiček, kateri bi sicer naredilo konsumno društvo samo, in kateri bi bil na korist vsem členom. Po teh verodostojnih potrdilih je torej odbor konsumno društvo oziroma zadružnike namenoma oškodoval, da le podpira nemško trgovce, in ni se torej čuditi, ako vračajo členi deleže in hočejo iz društva izstopiti.
— (Zabavni veder slovenskih voliloev v .Narodnem domu*) je bil tako mnogoštevilno obiskan, da je bila velika Sokolova dvorana do cela polna. Udeležili so so ga vsi sloji in tudi nekaj ro-doljubkinj. Za zabavo je skrbela vojaška godba, ki se je vrstila s pevskima društvoma mSlavec* (pod vodstvom g. Beniška) in „Ljubljana" (g. Gerbić) ter s tamburaškim zborom BZvezda" (pod načolniitvom g. Gorjanca.) Oglasilo se je tudi več govornikov. G. dr. B1 e i w e i s vitez Trs teniški je kot predsednik izvrševalnega odbora narodne stranke napil zavednosti ljubljanskih volilcev; gosp. župan Hribar je
I napil vzajemnosti obeh slovenskih strank, g. obč.
Priloga „Slavenakema Narod«" It 97, dne 30. aprila 1898.
svetnik Kozak jo nazdravil humoristično volileena ki oo danes pokopali nemškega črva, glodajočega na slovenskem telesa; obč. svetnik Len če je napil županu slovenske Ljubljane, obč svetnik Tur k sa vednosti voblcev, obč. svetnik dr M Hodnik je razvil nekak program v svojem in v imenu tovarišev Lenčeta in Predoviča, ki bodo delali složno za praktično izvršitev načela: Svoji k svojim f Dalje so govorili obč. svetnik notar Plantan, ki je nazdravil slovenskim volilcem vseh treh razredov, kateri po tako sijajno odbili drzni naskok nemških nasprotnikov, Jos. Nolli, ki je v šaljivem govora razlagal, kako si jo posmodil nemčurski polž svojo roge, ki jih je letos vdrugič pokazal, dalje g. Š t u r m st, ki je povdarjajoč zavednost slovenskih obrtnikov, napil županu in končno g. Dražil, nazdravljajoč onim možem, ki so dosegli spravo obeh narodnih Strank. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabrala primerna svota, ki se izroči glavnemu bla-gajntštvu Zabava je bila jako živahna in je trajala preko polnoči.
— (Občinski svet ljubljanski) ima prihodnji torek, dne 3. maja t. ). ob petih popoludne v prenovljenej mest ne j d vo ra n i svojo redno javno sejo.
—- (.Slovenska Matica") je imola dne 27, aprila svoj občni zbor v Narodnem domu. Predsednik g. profesor Leveč jo pozdravil zborovalce in mej dragim naznanil, da poskusi odbor izposlo-vati „Matici" državno podporo. Tajnik g. Lah je prečita! odborovo poročilo o društvenem delovanji v lanskem leta, blagajnik g. dr. Stare pa je poročal o denarnem poslovanji. Občni zbor je obe poročili odobril in vzprejel odborov predlog, kateri je utemeljeval g. dr. Požar, naj stopi Matica v dogovor z deželnim odborom, da ustanovi v muzeju javno deželno knjižnico, kateri prepusti svojo kacih 12000 knjig broječo knjižnico, pridržale si seveda lastninsko pravico. V odbor so bili izvoljeni vsi nasvetnvani kandidatje.
— (Odbor Slov. Matice) V zadnjem rednem občnem zbcru, ki se je vršil preteklo sredo, so bih v odbor „Slovenske Matice" skoro soglasno za dobo 4 let izvoljeni gospodje : Dr. H. Dolenec, A. Koblar, Fr. Leveč, dr. Fr. Lampee, Fr. Orožen, R, Perušek, dr. J. Sernec, Fr. Šukl;e, dr. I. Tavčar in A. Žumer. Volitve se je udeležilo s pooblastili in osebno 389 društvenikov.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je izredno požrtovalni rodoljub, g. veletržec Iv. Perdan do sedaj daroval 1000 gld. povodom svoje kupčije z vžigalicami „Družbe sv. Cirila in Metoda". Bode naj torej vsem slovenskim krogom priporočen tudi za v prihodnje!
— (Družbe »v. Cirila in Metoda kava) je
pred 14 dnevi izAle. Zaloga na drobno in debelo je pri Iv. Jebačinu, trgovcu v Ljubljani. — Slo venke t zahtevajte v vseh prodajalnicah le to izborno domačo kavol
— (I Ljubljansko kolesarsko društvo) priredi dne 1. maja 1.1. društveni izlet na Vrhniko. Zbirališče v gostilni Frana Rozmana „pri Virantu" ob Va2. uri popoludue, točno ob 2. uri odhod.
— (Številke za kolesarje) Dne 1. majnika vstopi v veljavo novi cestno-policijski red za Ljubljansko mesto. Ta red določuje mej drugim tadi, da morajo imeti kolesarji na sprednjem delu kolesa na roešč+no tablico s številko. Magistrat je narcčil 600 številk, katere bode od jutri naprej oddajal kolesarjem po 1 gld. Vsak kolesar v mestu mora imeti tablico s številko.
— (Nezgoda.) Janez Vavšale, delavec pri Toeniesu kuhal je včeraj na Rimski cesti barvo, katera se mu je unela. Ko je gasil, vnela se mu je obleka in se je tako opekel,  da so ga morali pre peljati v deželno bolnco,
— (Demoliranje poslopij.) V Dolgih ulicah demolirali so pretekli teden v svrho zgradbe nove ceste k justičnej palači jedno poslopje. Na Starem trgu priČno prihodnji teden z demoliranjem Pokove h,še št. 8.
— (Prepovedan javen shod.) Deželna vlada je za jutri nameravani javni shod socijalno - demokratične stranke prepovedala.
— (Električna razsvetljava*.) Sv. Jakoba nabrežje dobi v kratkem električno lazsvtljavo t. j. primerno število žarnic.
— (Vipavska železnica.) Naš list je poročal, da ho Ajdovci dosegli, da je železniško ministerstvo poslalo inženerja, ki naj prouči in izmeri alternativo Kodrovo-Ajdovščina. Vipavci so se tej npu.eri odločno oprli. Jeden slovenski poslanec je vprašal železniškega ministra dr. VVitteka, kaj je istine na tem poročilu. Minister je odgovoril: Vrše se sicer obravnave glede alternative Kodrovo Ajdovščina, toda železnica se bode v vsakem slučaju nadaljevala po vipavski dolini do Razdrtega, odkoder se bodeta ekoro gotovo gradili dve črti: Razdrto Postojna in
Razdrto-Divača. Ta zadnji načrt ni še gotov, a gotovo je, da železnica ostane v vipavski dolini do Razdrtega.
— (Pedsgogiiko društvo' zboruje 5. maja v Kostanjevici po nastopnem vzporedu: 1. Odborovo poročilo o društvenih knjigah. 2. Razgovor o praznovanju cesarjeve petdesetletnico 3. Prostovoljno predavanje. 4. Pevska vsja za slavnostni koncert 5. Nasveti. Zborovanje ss bode vršilo ob 10 uri v šoli, skupni obed hode v gostilni gospe Bučarjeve, kjer bode igrala si. kostanjeviška godba. Gosti dobrodošli. Pri posebno nengodnem vremenu se preloži zborovanje na prihodnji četrtek. Odbor vabi k obilni ndeležbi
— (Vinogradništvo.) Iz Bele cerkve se nam piše: Vincgradstvo napreduje pri nas lepo, zlasti minuli dve leti se je jako mnogo storilo. K temu je veliko pripomogel g Bohuslav Skalickv vcdja tehniških del proti trtni uši na Kranjskem Tako je on potom drŽave pridobil na tisoče trt za našega vinogradarja, deloma po nizki ceni, deloma pa brezplačno. Ravno tako se trudi, da izposloje brez obrestna posojila za obnovitev zapuščenih vinogradov. Veliko veselje nam je pa nap'avil duo 21. t. m. jako zanimivim in koristnim poučevanjem o novi trtoreji. Ljudstva se j« nabralo toliko, da je bila prostorna Majzeljeva sobana natlačena. Vse je razkazal na jako priprost in lahko razumljiv način — tako da so se kmetje takoj potem lotili suhega cepljenja— katerega do sedaj še znali niso. Bodi zato delavnemu g. Boh. Skalickemu izrečena prisrčna hvala.
— (Poskusen samomor.) Iz Velikih Lašč se nam piše: Včeraj, dne 29. t. m., popoludne proti četrti uri se je na velikolaški postaji vrgel pod stroj tovornega vlaka št 2376 šestintridesetletni oženjeni posest n. k in trgovec Fran Kovač iz Travnika pri Ložu. Padel je še srečno, kujti ntroj ga ni usmrtil, pač pa mu strgal kožo z glave, to je: ga popolnoma „skalpiral" in mu pokvaril desno roko. Za prvo silo ga je obvezal g. dr. Sch fTrer z bandažo drž. železnic, ki je pa kaj pomanjkljiva. Ranjenca, ki je imel pri sebi 3 gld. 70 kr , so z večernim vlakom prepeljali v deželno bolnico v Ljubljani. Vzrok poskusnemu samomoru ni znan, a sodi se, da je obupni materijalni položaj usmiljenja vrednemu možu zmenal pamet.
— (Kaj jo z verifikacijo Nabergojovo izvolitve?) Ko je vlada uničila sklep tržaškega obč. sveta, s katerim je bila razveljavljena izvolitev g. Nabergoja, je obč. svet odkazal vso stvar verifika-cijskemu rdseku. Tega je že več mesecev, a ker se ver fikacijski odsek le ni oglasil, je v zadnji seji tržaškega obč. sveta občinski svet. Gorju p vprašal župana, je li verifikacijski odsek že izvršil svoje delo, ali ga še vedno ni izvrš 1. Žapan je odgovoril, da se bo o stvari informoval in v prihodnji se;i poročal o njej. Ako bi Lahi hoteli to stvar še količkaj za-vleči, hi morali slovenski zastopniki pač nastopiti s primerno eneržijo.
— (Tudi za nove vlade stari sistem.) Okrajni glavar v Ptuj i Alfonz vitez Scherer je prišel k namestoištvu v Gradci, na njegovo mesto pa pride sedanji okr, glavar v Feldbacbu baron Apfaltrern. Scherer no zna slovenski, a je bil veuder glavar v Piuji, v katerem okraju je pre-ogromna večina prebivalstva slove nske narodnosti, in najbrž, da se ohrani ta neruska „posest", poslala je vlada v Ptuj barona Aofaltrerna, kateri tudi ne zna slovenski.
— (Gospodarska zadruga za lesno trgovino) ustavljena je bila te dni v Mozirji. Podpisanih je bilo koj na občnem zboru 2000 deležev. Ta zadruga utegne postati največjega gospodarskega pomena 2a vso Savir.sko dolic.o in znatno povzd g niti lesno trgovino.
— (Občinske volitve na Koroškem) P še se nam: V Celovcu so občinske volitve končane. Kakor je bilo pričakovati, zmagali so pri jako mi* nimalni udeležbi volilce v kandidatje nemškonacijo-nalne stranke. Vender jo voditelje te stranke kaj neprijetno dimilo, da je bil kar čez noč postavljen za kandidata deželnosodni svetnik Dortiinger proti mesarju Semmelrocku. „ Freie Slirnmen" se hudujejo, da se kaj tacega ne sme nič več zgoditi. Letos je izstopil zadnji klerikalec iz občinskega sveta, župnik Bittner, tako da sedaj obstoji občinski svet iz samih nemških nacijonalcev. — V Svetni vosi v rožni dolini skrbe ondotne uemškutarje letošnje volitve v občinski svet, vsled tega agitirajo in hujskajo na vso moč. Če nam bode sreča mila, utegnejo Slovenci ta pot izpodnesti stol nekaterim nemškutar-skim občinskim svetnikom in tudi županu. Dal Bogi
— (Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) ima svoj 9. letni občni zbor v četrtek, dne 12. majnika 1898 1. v Celovcu v dvorani gostilne „pri Sandvvirtu". Za-Četek ob lJ%% uri popoludne. Na tem shodu se bode poročalo mej drugim tudi o državnem in deželnem zboru
— (Koroški novičar ) V kratkem se osnnjs
v Celovcu zavod za slepce Odbor, kateremu stoji na Čelu dežt-lni glavar grof GoeUs, ima že 200.000 gold. na razpolaganj. — Potres so čutili dne 23. t. m v Celovcu —Dne 24 aprila je pon-srečil Anton Svetina, posestnik pri mitnici ob ljubljanski cesta pri Celovcn Njegov konj se je namreč splašil, Svetina je padel z voza in si zlomil nogo. Nesrečnik je tudi drugače lahko poškodovan. — Na gospo> Rvetskem polju so prišli na sled zanimivim starinam. Ogromna množica bodi dan na dan občudovat čudne izkopine, posebno pa tla iz mozaika, ki so še lepo ohranjena, v pristni barvi. — V Kotmarivesi še ne bod" mirti. V nedeljo dne 2 4. aprila vršil se je ondi v Prosekarjevi hiši shod podružnice sv. Cirila in Metoda. Nenaskutarji so pokazali svojo jezo s tem, da so pobili ponoči o k n a bivšemu županu Pro-sekarju. Tužna nam majka!
* (Mac Kinlev,) mnogoimenovani predsednik Zjedinjetnh držav, je vitek, a vender močan moi srednje starosti s sivimi očmi ter širokim čelom. Živel je več let kakor odvetnik ter si a o pridobil primeroma majhno premoženje, a še to )e izgubil, ko je bil p- rnk nekemu svojemu prijatelju. Kakor npliven politik bi bil pač lehko obogatel, a ni hotel; njegovo poštenje je tudi veliko pripomoglo, da je bil izvoljen predsednikom. Vest, da je konflikt s Španijo zlorabljal v borzne špekulacije, je povsem izmišljena. Mac Kintey je jako delaven in plemenit mož; zelo rad pomaga ubogim, na vsako prošnjo odgovori, če tudi ne more s svojimi letnimi 250 000 franki vsem ugoditi. Vsak popoldan se vozi predsednik na izprehod. Na večer pa čita navadno par ur romane; najljubši somu kriminalni romani. Posebno rad ima Mac Kinlev majhne otroke; na svojih izprebodih se večkrat ustavi pri otrocih ter se zabava ž njimi. Dasi je oženjen že 25 let, je predsednik v svojo ženo zelo zaljubljen Kadar govori o njej, se mu od veselja in ponosa oči zasvetijo Brat Mac Kinleya je v N^v Vorku slaven odvetnik, kateri se pa za pnlitiško življenje prav nič ne briga. Tudi on bi Ifhko kot politik igral kako nlogo, toda pravi: „Jeden politik v rodbini zadostuje popolnoma "
* (Iznajdba profesorja Schenka.) Pred kratkim sta izdala Schnllehn in VVollbriick na Da-naji in v Magdeburgu težko pričakovano knjigo vseučiliškega profesorja Schenka o vplivu na spol bodočih otrok Knjiga obseza 109 strani. V njej je konstatoval avtor, da rods vse one ženske, katere inklinirajo k sladkorni bolezni, navadno deklice. Zato ne smejo vživati sladkorja, niti močnatih jedi j, pač pa meno ribe itd., ker te jedi tvarjajo v telesu veliko množico beljakovine, katera je v to evrho v prvi vrsti potrebna. Ž na, ki hočn imeti dečka, skrbeti mora torej, da uživa stvari, katere umčujo pop dnoma sladkor v njenem telesu ter jej privajajo veliko beljakovine Na ta način poslane spolsko močnejša od moža, vsled česar je pričakovati, da bode imela moSke potomce. Prof. Schenk pa povdarja, da nikakor ni mogoSo sestaviti splošnega jedilnega lista za ženske, kani različne ženske imajo tudi različne organizm*; zato treba zdravniku dolgo časa opazovati proces gorenja v organizmu vsake posamezne matere, potem more šele določiti, kaj jej je uživati. Kako je postopati, da ima žena deklice, tega prof. Schenk ni mogel določiti. Povdarja pa, da mora ženska, ki hoče imeti moške potomce, vsaj tri mesece pred koncepcijo živeti po njegovi, oziroma zdravnikovi metodi. Ker se v tretjem mesecu že določi spol otroka, traja torej vse zdravljenje približno šest mesecev. Mej številnimi slučaj mnogoletne prakse pr< fesorja Schenka sta zlasti dva zanimiva. Neka žena, katera se je živila po Schenkovi metodi, je imela po vrsti š*-8t dečkov, sedmič pa je rodila deklico, ker se ni ravnala več po profesorjevih predpisih. Druga pa je imela 8 deklic; ko se je začela ravnati po nasvetih prof. Schenka, je rodila dečka.
Darila i
Uredništvu  našega lista so poslali:
Za slovensko univerzo v Ljubljani je nabral z ozirom na dopis iz Žalca, (prijavljen v našem listu dne 4 t. m.), kateri vzpodbuja slovenske rodoljube k nabiranju prostovoljnih doneskov za slovensko univerzo v Ljubljani, gosp. Miško R e i c h e r v Žalcu svoto 2 1 kron 30 vin. s pripombo, da se bodu še dalje nabiralo pod geslom: Z združenimi incčmi! — Rade volje b demo vzprejemali take doneska ter jih izročali osnoval-n h m u odboru za stavbo slovenske univerze. Naj bi rodoljubni in prvi gospod n a-biratelj našel prav mnogo posnemalcev ! Živio! Vivant eujuentes!
Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Amalija Kraje v Grahovem pri Cerknici iz nabiralnika 9 kron 3 2 vin. — Gg. Jeseniške Slovenke na Gorenjskem 5 kron z geslom: ,Da bi se gosp. Wakonigg, veliki German iz Litije prekucnil v nemški rajh", in da bi nas Bog obvaroval in uam ne dal več tak h odpadnkov ! — Gg. Ana, Stanci, Hermina Zupančič v Skalah pri Veienji 4 krone. — Skupaj 18 kron 32 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki !
Za društvo „Rađogoj" : G. V. R. v Ljubljani dobljeno stavo v gostilni „pri Roži" v Ljubljani 10 kron. — Živio!
Književnost.
Ottfiv Slovnik Nau8ny.
,Slovnik Naučnf za katerega so delali priprave ie 1. 1829. Palacaj, Jungmann in Pr^sl, in ki je izhajal pod Riegrovo in Mallega redakciji od I. 1860—1874. z geslom: „V praei a včdenf je naše flpasen'J, je bil potreben revizije. Žito so *>e skupil' merodajni faktorji ter se lotili droge, mnogo bolj obširne izdaje, katero je prevzel knjipar Otto ▼ Pragi*) Prvi s**š tok je izSel 15. I. 1888 in v febrnvarjn t. 1. je bilo delo pri XIII zv. z črko „J*.
Podjetje je zasnovano na najširši podlagi, tako da se bodo Ž njim lahko ponašali Čehi pred vsem kulturnim svetom. Zakaj narod, — tr.ko pravi prospekt — ki mere prdati zbor vsepa znanstva, dokazuje, da si je prsvojil ves znanstveni zaklad mnogih stoletij in da stoji mej kulturnimi narodi na \išini moderne omike. Podati hoče sidove znanstvenega rnsiskovanja in vsestranskega napredka v lahko umljivi in širšemu občinstvu pristopni obliki.
Pr> ko 500 učenjakov in phateljev je obljubilo svnjo pomič delu, ki izhaja z geslom : »t^ui Bcit, ubi sit scientia, habenfi est prcx ams".
Nas zanimajo v prvi vrati lisfj članki, ki se tikajo nas samih. XIII zvezek prinaša pod skupnem zaglavjem „Jihoslovanč* ti članke o Slovencih : »Narodopis" (str 365—367), *J.zyk slovinsk?* (391—397» in »Dejiov slnvinsUe literaturyu (403 do 421). Vse te članke je napisal za »Slovnik" naš delavni prof. dr. M. Murko. (Dalje prih.)
*) Ottiiv Slovnik Nini'nv. IlttStrovanlft encyklopicdia obrcnveh vedomosti ,,Majitei, vydavatela nakiadatel J. O 11 0."
— „Pepotnik". Štev. 8 Vsebina: Pcuk v realijah-vzpoj»valna sila. (I.ud. Čerm j.^ — Slovuiška teorija Kernova. (Dr. J. B'zji.k ) — Drobiž o ra čnnstvu. (Iv. Vrscaj ) — Slovstvo. (Novosti.) — Zgodovina Iju'omeiske šole. (M. Slekovec ) — Društveni vettn k. — Dopisi to razne vesti. — Natečaji in mserati.
Telefoirična in brzojavna poročiia.
Dunaj 30. aprila. Zivtli volilci, katere bo tako sijajno dokazali slovenski značaj bele Ljubljane! Živeli občinski svetovalci! — Slovenski akademiki: M lavec. Krsnik, Mesar, MarinČek, Bon Čar, Hutter, Koblar.
Celovec  30. aprila.    Celovški narod njaki* čestitajo najsrčneje k sij-jjni zmagi! Živeli zavedni ljubljanski volilci!
Dtmij 30. aprila. Ameriški, londonski in berolin.ki listi javljajo, da je avstrijski ces'ir daroval za špansko brodovje večji zn sek, kar je v Zjed. državah vzbudilo silno nevoljo proti Avstriji in kar smatra w.»shingtonska vlada za kr:enje nevtralitete, vsled č»sar je odredila, da je pioti Avstriji postopati tako kakor proti Španski ter to naznanili s posebno noto vsem državam, „Fnmdtnblatt" izjavlja, da je neresnično p<-ročilo, da je avstiij^ki cesar kaj daroval za špansko mornarico in neresnično, da je washiugtonaka vladara ji tega razposlala tako noto.
Dunaj 30. apiila. Vlada ima namen, sklicati poslansko zbornico koj p > nasedanju delegacij, da odobri s pomočjo § 14 uveljav Ijeni šestmesečni budgeini provizorij in dovoli nov provizorij. Vlada sodi, da temu noben% stranka ue bo delala težav.
Dunaj 30. aprila Avstrijska kvotna deputaciji je imela včeraj zvečer sejo, v ka teri je odklonili nuncij cgers\e kvotae depu tacije in skltnla ostati na svojem dosedanjem stališči. Ker jc nadalnje pismeno dogovarjanje nemogoče, zaćue se mej obema deputacijama ustmeno dogovorjanje.
Zagreb 30. aprila. Danes zjutraj je bila obesi m morilska trojica Tomaž Lončar, Marta Lončar in Sava Mantrl »vič. Marta Lončar je poklicala ponoči duhovnika, Tomaž Lončar je bil jako klavrn, Sava Manoflović pa je vso noč mirno kadi!. Ob G. uri zjutraj je prišla s- dna komisija na morišče, kjer so bili že pripravljeni krvnik BalJy in dva njegova pomočnika. Gledalcev je bilo jako mnogo, a damam je bil vstop prepovedan. Ob četrt na 7. uro je 10 orožnikov pripeljalo Marto Lončar, katera je bila jako miina. Umrla je z vzklikom „Bog vas čuvaj zlega". Za njo je prišel Tomaž Lončar. Ta je mej Čitanjem obsodbe vzkliknil »Nije tak". Trajalo je pet in pol mi note, predno je umrl. Oh polu 7. uri je bil pripeljan Sava Manojlović. Po prečitanji obsodbe je nekaj govoril, a razumeti je bilo
samo besede ,Čemu naj se bojim", ker so vojaki takoj zaceli bobnati, čim je izpregovoril. Tudi on je hitro umrl
Madrid 30. aprila Vojni minister je t parlamentu naznanil, da je ameriško brodovje pri bomba* do« anm M a ta nz asa ustrelilo 60 krat, da pa bombardovanje ni provzrojilo nobeno škode, in da ni bil nihe zadet. Zajedno so ustasi poskusili naskočit! Matanzas, a so bili odb ti Ministtr zunanjih de) Gullon je naznanil, da brzojavna zveza z Manillo ni pretrgana in je Američani tudi ne morejo pretrgati.
Madrid 30 aprila. Francoski in avstrijski konzul sta protestirala proti temu, da so Ane ričani bomhardovali Matanzas   Španska vlada je naznanila velesilam, da blokada Havane ni tfekt v« s, ker jo je že mnogo ladij predrlo.
Madrid 30. aprila. Uradoma se javlja, da je španska ladja „Ligera" ujela ameriško torped vko. Ta se je branila na vso moč in ustrdili 70krat, a se ni mo^a rešiti.
Madrid 30. aprila.  Ia Mehike, Argen tinije in Chile;a je obljubljena Sp nski znatna d> nama pomoč in zbimjo se zanjo tudi pro stovoljci.
Madrid 30. aprila. Bivši guverner Kube, general \Vt-yl r, je v senatu po-t dal, da je on
že prejšnjemu uiinister^kemu predsedniku C* liovasu s etoval, naj Španska napove Zj* d njenim državam vojno in naj odp« šije v Z)ed»njene drža>e 50 0)0 mož, kateri bi iz lahka ugnrli vso ameriško vojsko Wey!er je prepričan, da bi Španska tudi s daj zmagala, če bi za<Va ifeuzivno postopat), dasi so Zjedinjene države stdaj bolje pr pravljene, kakor predlai skim.
London 30. aprila. Včeraj zjutraj je odp!u!o špansko bredovje. Jeden del je krenil pioti jugu drugi proti severu.
London 30 aprila. Naraščajo*e na sprotstvo Angležev proti Zjed. državam je neki v \Va hingtonu vzbudilo veliko vznemirjenje. Mac Kinley je poročevalca „Times" vpiašal, kaj je temu vzrok, in poročevalec je rekel, da bržčas zvijanje pristojbin, katere morajo plačati evropske ladje, kadar se ustavijo v ameriških pristanih.
Novi York 30. aprila. Ameriški ladji „Terr- rH in „Macbias" sta dre uri bombardo vali Kardtnas in poročata, da je bilo mnog) Špancev ubitih.
Washmgton 30 aprila. Vlada je pri pravila osem transportnih parnikov, da popeljejo cmeriško vojsko na Kubo. Za to ekspe dieijo je določeno krdelo, ki je zbrano v Tampi. Sodi se, da se izkrca ekspedicija pri MaUn usu J-dni trdi, da pošlje vlada 4000 mož na Kubo, drugi pravijo, da jih pošlje 10 000.
London 30. aprila. Iz Novega Yorka se poroča, da je vlada ujela španskemu mini-sterskemu preds dniku Sagasti namenjeno pismo, v katerem je bil izdan ves načrt za obrambo ameriškega obrežja in se je svetovalo Sagasti, naj napade nesto Montferri v Kaliforniji.
Atene 30 aprila. Zjedinjene držase so Grški ponudile 50 milijonov dolarjev, če jim proda svojo mornarico. Časop si svetujejo vladi, naj ponudbo sprejme
Narodno-gospodarske stvari.
Gradivo za statistiko slov. posojilnio 1. 1897.
Spisal Iv. Lapajne.
Glede posojdništva smo bili začeli Slovenci že pred 30 leti Cehe posnemati. Ko je dični domoljub g. dr. J. Vošnjak pred 30 leti po Češkem potoval, videl je skoro v vsaki vasi češko „založno". Na to je začel on prvi Slovence na posojilnice opozarjati. Od takrat nam Slovencem Cehi služijo za vzor na tem denarnem polji. Tudi glede sestavljanja statistike o svojih posojilnicah se ravnamo po češkem vzorn. „ Letopis slovenskih posojilnic", ki prinaša to našo velevažno statistiko, je sestavljen skoro čisto po vzoru , Statistike založen českvh v Čechach na Moravč a ve Slezsku". Osobito prinaša poslednji letnik, ki ga je sestavil g. A. Endiicher, mnogo po-učljive tvarine, urejene po češkem vzgledu. Ker se pa ta obširna tvarina ne more dosti pred koncem vsakega leta za javnost v celoti prikrojiti in objaviti, hočemo tu, kakor smo obljubili, v odlomkih in perijodično priobčevati gradivo za statistiko slovenskih posojilnic 1. 1897. Posnetke iz letnih računov posameznih slovenskih posojilnic hočemo tu podajati v tistem redu, v katerem nam računi v
roko prihajajo. Za sdaj smo is njih posneli le te-ls zelo važne podatke, namreč: upravno leto (t j. starost posojilnice), denarni promet, dobiček (preb tek) in velikost zadružnih zakladov, li teh malih podatkov se že da nekoliko sklepati, kakošen obseg, delokrog in uspeh ima sta in draga posojilnica.
1 Koroške posojilnice.
. 0 g V goldinarjih
5j Posojilnica -j Denarni H* ta* promet
Za-
Dobifiek drnini sakladi
1		9	110702	369	2488
2	Sv. Lenart pri 7				
	Studencih .  . .	5	45030	306	510
3	Spodnji Dravo-				
	grad .....	10	96933	824	5503
	Iznos . .		252665	1499	8501
	II. Kran j sk e posoj ilni			ce.	
«? o		o	V gol«! ina rji h		
2^ i. *	Posojilnica	Uprav leto	S    Dobiček druTai protnet zakladi		
1	Radeče ....	4	G8864	551	1440
2	Sodraž'ca   .  . .	2	41815	143	13
3	Loški potok   . .	2	127394	730	2» 1
4	S t. Jernej  .  . •	3	49123	217	332
5	Litija.....	3	249140	1635	4001
6	Metlika   ((. do-				
	lenjska) ....	22	1218820	1581	14348
7	Radovljica .  . .	7	011398		7150
8	Sv. Križ pri Litiji	2	33053	105	36
9	Gorje.....	3	92640	292	470
10	Stara Loka. . .	2	45416	17	20
11	M.thka (hranil-				
	nica in po8.). .	3	37520	320	510
12	Črni vrh nad Idrijo	3	50519	203	317
13	Krško (okr. pos.)	13	202394	872	6109
14	Črnomelj ....	13	309880	1384	1O690
15	Moravče .  .   . •	2	10T228	334	383
16	Vrhnika .  .   • •	16	809 60 6	3421	33978
17	Mok'onog  .  . .	4	15664	433	625
18	Vipava ....	2	210326	630	781
19	Stednjavas .   . •	3	86576	389	737
20	Idrija.....	3	C81519	2597	C231
21	Slap pri Vipavi .	4	131408	609	505
22	P ljane nad				
	Škofjoloko   . .	2	183120	394	406
23	Vel. Lašiče.  . .	2	55692	158	152
24	Trebnje .  .  . .	2	28278	695	508
25	Krško (Centralna				
	pos).....	3	75448	114	121
26	Bled.....	2	112429	501	182
27	Gornji Tuhinj. .	1	56027	24	24
	Iznos . .		5685297	20O35	90275
	III. Primorske		posojilnice.		
i& Ji g		o	V goldinarjih		
	Posojilnica	S —. o.	Denarni	Dubicek	Zadružni
t—' -Ti		u>	promet		zakladi
1	Kobarid . . . .	2	95620	620	351
2	Nabrežina • • *	10	15940	71	•108
3	Koper.....	14	33610	850	7/14
	Iznos . .		144200	1543	8473
	IV. Štajerske		posojilnice.		
			o B	V goldinarjih		
|b _. tu C.	Posoj ilnica		prav: Ifclu	Denarni	Dobiček	Zv družni
E-i •«				promet		zakladi
1	Mozirje   . .	• e	23	298756	2297	141 !6
2	Brežice   . .	• •	3	153913	2052	2000
3	Sevnica . .	• •	15	88294	550*	2890
4	Marnberg .	• e	9	175177	714	6422
5	Slov. B ntrica		4	187213	1687	3432
6	Sv. Trojica v Slov.					
			2	102940	97	8
7			6	105809	1492	3158
8	Žalec .  . *	• •	17	317832	4027	31898
9	Vitanje   . .	• e	8	206412	lcJ0l	4841
10			1	61673	400	400
11	Maribor . .	• •	16	1069958	12675 172685	
12	Šmarje pri Jelšah		5	149775	1460	434a
13	Konjice  . .	• •	14	160983	1552	9342
14	Makole   . .		14	267143	lb68	18650
15	Sv. Miklavž	pri				
	Ormoži . .		1	21028	115	—
16	Dol pri Hrastniku		4	114798	292	767
	Iznos			3491705	33185 274949	
Prijetno imam dolžnost, izreči vrhtn volloem glavnega mesta, ki so pri ravno končanih občinskih volitvah več ali manj pripomogli k slavni zmagi vseh kandidatov v imenu izvrševalnega odbora narodne stranke najtoplejšo zahvalo.
Dr. vit. Bleiwel8-Trsten!ški
nafielnik.
Listnioa uredništva.
A. Kras v N. m.: Vaš spis „Prva Planinfteva ljubezen" se je Bel bratit a svojimi jedoakovrednimi tovariši v naSem kosa. Is dijaških krogov nam dohaja dan na dan toliko .leposlovnih" skrpucal, da. bi morali rabiti as čitanje takih neslanosti vsa dan in le polovico noći. Id vsak zahteva odgovor! Bodi torej vsem skupaj povedano:  Kar ja
Eorabnega, prida priliCno v Hat; vie drngo lavržemo res nalaganja vzrokov in bret naštevanja napak t
Priloga „Blovenskemn Narodi St 97, duž 30. aprila 1898.
Avstrijska speoljalitota. Na želodcu bolehajočim Ijadem priporočati j« porabo pristnega „Moll-evtra Seldltti-eraška", ki je presknleno domaČe zdravilo ia upliva na Islodeo krepi Ino ter pospefillno na prebavljenje in sicer s rastočim uspehom. Skatljica 1 gld. Po postnem povzetji nutpoiiljs to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tachlanben 9. V lekarnah na deSeli zahtevati je izrecno M0LL-ev preparat, zaznamovan
Di
a varnostno znamko in a podpisom pod 2 škatljici
rektna poiiljatev ne
5 (5-6)
Dri. dobrodelna loterija. Kakor v prejšnjih letih, vršile ae bo tudi letos velika dobrodelna loterija. Čistega dobička so deleini: fond, ki se naj ustanovi sa revne vdove In sirote drl. urednikov; otročja bolnica .Ladislav" v Cir kvenici; totalna (Barotijevs) bolnica v ErdOvidekn; K loti 1-dino otročje zavetišče v Budapelti; Gizelino sirotisfie delavskih otrok v Zolrom-Lipcau; Jdszivo d rultvo; dobrodelno žensko društvo v KoloJvarn; dražba Vel. petka in društvo belega krila v Bekeikem komitetu. Igralni nacrt nudi jako ugodne chance Glavni dobitek znala 150.000 kron, vsi dobitki pa snalajo 866.000 kron. Srečke & 2 gld. se dobe v vseh drl. uradih in v tobakarnah. Sreckanje ae vrli dne 80. junija t. 1.
Vesno omnanllo. V nobenem gospodinjstvu naj bi ne nedostajala iskulena sredstva: TIr. Kose balzam sa iolodoo in Praška domača mast. Dobiva ae v vseh takajlnjih lekarnah.
Slovanskemu aidsrskemu in tatarskemu društvu podarili ao aopet sledeči gospodje: Gospod Simon Treo 6 gld. aa lolo ; gospod Ter dan, slikar, 2 gld. sa lolo in gospod Desk Ivan 2 gld. sa zastavo. Prisrčna bodi hvala gospodom darovalcem.
(666) Odbor.
Javna zahvala.
Sa 73 na legjima, pa opet ne malo oslsbljen „influ-jencom" od koje sam gotovo svu profila sima stradao ; ne nalazeći te u stanju, da bih mogao izjaviti ponavsob avizaa in svakoma svoju duboku, istinito, svesrdna i dnina zahvalnost na tolikijem i tako usrdnijem počastima, koji so mi veleblagonaklono ukazane od strane pojedinaca, nekih općina, Čitaonica, zadruga i zavoda mnoštvom telegrama, pa onda pisama, pjessmfi, pocasaijeh diplomi i nje-kijeh darovao proslavi mojega oOgoaiioega književnoga rada, koju mi je proslava, i* svim od svoje dobre volje, prire dils vrla srpska omladina a Kotora, bes poštede ikakva truda i napora; primoran sam putem javnosti glasno uzvik-nati: „Hvala Vam Gospodo, braco i prijatelji, bez svakoga oavrtaja na razliku vjere i plemena!.. . Hvala Vsm svima preduboka i vječita Vam hvaU i moja najduševnija blago-darnost; kako onijems, koji ste ae, ma na koji način, u ovskovoj svečanoj prigodi mene starca divno sjetili; tako i onima, koji su me se namijerno i nenamerjeno oglušili, zbog uzroka, preko kojijeh ne smjem, no mukom ovde preći, nverjen ipak, da mi i oni u svojim njedrima postu uose! . . .. Ostalo će, sko Bog da, biti nado knagnjeno u knjizi ,,Spomenici" koju priregjivacki odbor namijeravs zastaviti i objelodaniti, a ja ostajem oni jem, što sam bio, ito sam i što ta vazda i vijekom do groba biti, za opću narodnu sloga, bratstvo i jedinstvo, kao atanac kamen — tvrd, nepomičan sa geslom;
,,Zdravo vjero svakom svoje: Zdravo Srbi, zdrav1 Hrvati!
Zdrav1 bratimstvo, vjero moja! Sveg Slovenstva, braco, zdravo!
Ko god misli o izdaji
Nek ga nosi Crni gjavo . . . !"
Kotor, 22. i 10.) aprila 1898.
Iz uradnega lista.
Izvršilne ali esv.eeaustlvsae drašhet Zemljišče
viol. Itev. 861 kat. obe St. Rupert in pare. 1767, cenjeno 800 gld., dne 3. maja v Mokronogu.
Antona  Čelnika semljisče  v Radohovi, cenjeno 102O gld., dne 3. maja v Postojini.
jMeteoroIogično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m.				
April j	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm,	**> ! 1 2-*     Vetrovi Nebo lil	lil 5 a 3 CU Si
29.	9. svečer	730 2	18-8 J  si. jug  ! del. jasno	
SO. ■	7. zjutraj 9. popol.	7315 73 J 1	11*5 1 al. avzb. | jasno 20 1 1«.««v«hd,ikoroobl	02
	Srednja včeraj in		a temperatura 15'2',  sa 3 4* nad	
normalno*.
dne 30. aprila 1898
Bkaptij državni dolg v srebru    .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/o ....
Ogeraka zlata renta 4%.......120
Ogerska kronska renta e% .... Avstro-ogerske bančne delnice    .   . .
Kreditne delnice........
London vista..........
Nemški drž. bankovci sa 100 mark . .
20 mark...........
20 frankov..........
italijanski bankovci.....
C. kr. cekini..........
■*•> Uradno dovoljena (668)
1. najstarejša posredovalnica stanovanj in slutel
ar G- FLUX
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
i sce naj uo: veš kuharic za Ljubljano in drugod, placa 10—18 gld., nekoliko zprof.nlh natakaric, graj-Skesjn si ago itd., itd,
102 gld	05 kr-	
101 ,	16	n
121 .	40	
101 _	65	
120 ,	75	■
99 ,	05	
»13 „	—	•
8*6 ,	10	m
120 ,	65	
58 „	"Vi	■
" .	75	■
9 „	B4l/,	
44 „	55	
6 :	66	■
Tržne cene v Ljubljani
dne* 30. aprila 1898.
! gi-!kr
Pšenica, htl.......14 -
Rž,
Ječmen, Oves, Ajda, Proso, Koruza,
9,50 8 — 7.80 10-8|50 7|fi0
Krompir, n......f 3j00
Leca, „
Orah, .
Fižol, „ Maslo, Mast,
Špeh, friSen,
kgr..
12 -12 —
.10-—!92
:— 72
— 66
fl- kr.
Špeh, povojen, kgr. , 'p- 72 Surovo maslo,    m    . j—,80
Jajce, jedno......1—02
Mleko, liter......I— 10
Ooveje meso, kgr. j—J64 Telečja ,      , -62
Svinjsko „ „ —J68 Kostrunovo    .      ,   j—M
PiSanec.........—150
Golob..........— 18
Seno,   100 kilo. ... I 1 78 Slama,   „    ..... 160 Drva    trda, 4 Dmetr. 6:30 ,   mehka, 4 n   .    i 4 50
Melusine mazilo za lice
odstranjuje v najkrajšem Času vsakovrstne pege, lliaje in mozolčke (spuscaje). — Popolnoma neškodljivo.
1 lonček SS kr.
Higien. medicinićno milo
zraven S5 kr. (387—9) —     Jodlna astslofga =
deželna lekarna Ph. Mr, M. L eusteka
Ljubljana, poleg mesarskega mostu.
Telefon. Ste-v. 6Q.
Šlovol
Povodom svojega odhoda iz središča Slovenije, mile mi Ljubljane v Gorico kjer se nastanim, klicem vsem prijateljem in znancem, posebno bratom Sokolom, pri katerih se nisem mogel osebno posloviti, krepek:
Na zdar!
(676) Ve3lco»lfi,V ZajCO
bivši poslovodja tvrdke Eroest Hamerschtnidt.
ne]ClctlJ& lufne
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dlkal in prebavil, pri protlnu, želodčnem in mehur-nem katara. Izvrsten je za otroke, prebolele I. In mej nosečnostjo. (1-5)
Najboljša dijelttiha ii eiieieuliu pijača. Henrik Mattoni, GiesshObl Slatina.
3 a -c 'g
i B 1 J
i i M
ji 'V sa £ J J
> »K
JSb
V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih fipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Ces. kr. avstrijske j£ državne železnice
Izvod iz voznega reda
veljaven od daš 1. oktobra 1887. leta. Odkod la LJubljane jul. kol. Presa res Trblš
Ob 12. ari 5 m. po nofii osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; cei Klein-Reifling v Stcjr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ot 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbil, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; cez Selzthal v Solno grad; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoludui osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Solz thal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lene Oaatein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregeuc, Curih, Genevo Pariz; čes Klein-Reifling v Stevr, Line, Bodejevice, Plzenj. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Prosa v Novo mesto lz v Kočevje. Ob 6. nri 15 m. zjutraj melani vlak. — 01 12. uri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. nri 30 m svečer melani vlak. — Prihod v I.|ubijesno, j. k. Proge la Trblša. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak s Dunaj« via Amstetten, iz Lipskeca, Prage, Francovih varov, Karlo vih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stejra, Aussoca, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. nri 20 m. dopolndne osobni vlak z Du naja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Liuca, Sterra, Pariza, Geneve Curiha, Bregeuca, Inomosta, Zclla ob jezeru, Lend Gasteina Ljubna, Celovca, Lines, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak s Dnnaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. nri 6 m. zvecei osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Progss Iz Noveg-n ine«ta In Is Kocev|av Ob 8. uri 19 m. sjutraj mešani vlak. — Ob 2. ari 32 m. popoludne melani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer melani T)-V — Odhod Is LJubljane d. k. v Karanih. Ofc 'i, uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v Izubijano d. k. Iz Kzuiulha. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludae, ob 6. ari 20 m. svecer. (17—96)
oženjen trgovec
v manufakturni in Špecerijski stroki popolnoma izucen, želi kot trzovsl&f posuošnlk ali uiagsaclner takoj vstopiti; prevzame tudi kako podruinlco sta rac u u ali sne-oceno plačo. (664—1) Ponudbe pod J. K* apravniitvo „Slov. Naroda".
Poštena, urna
ki je Že 11 \et pri trgovini z manufakturnim in špecerijskim blagom, želi *vo|o we«lan|o službo spremeniti. Vzprejme rada službo v mesta ali na deželi in jo more nastopiti takoj ali pa o dogovorjenem časa. — Naslov pove upravniStvo tega lista. (647—2)
V gostilni „pri raku"
Krakovski nasip št. 4
se dobe vsak dan
(6*17—1)
Za obilna naročila se priporoča z veles poštovanje m
Ivana Spitzer
gostilniftarica.
Prodajalnica in pekarija
(pekarija z vso opravo)
poleg cerkve v Alftkl, v dobrem stanu, odda ze sako| ali pa o z v. Mihaela v najem, oziroma sudi na rašuu.
Kdor želi  prevzeti, naj se obrne na g. Matijo Ml klavca, peka na ltlanakl ceatl Al. 5. (580—4)
Trgovina z galanterijo in igračami
Iv. Kordik-a
Ljubljana, Preširnove (Slonove) ulice št. 10-14
priporoča svojo bogato zalogo
emailirane Miojske posole
prve vrste, kakor tudi
patent-lonce z bakrenim obitkom
in druge jednake reči po prav niskih cenah;
nu dalje:
namizne svečnike    nože in vilice
iz pakfona, medi in alpake.      ca salato, deserte in drugo.
Različno reči is alpake ln alpaka-arebra la najboljše o. kr. prlv. tovarne W. Bach-mann ac Comp. z Dnnaja.
Zunanja naročila lsvršn|eJo ae točno ln po
sslsklh eensh. (645—4)
Otada se takoj v litijem ali pa tudi po jako ugodnih pogojih proda radi smrti posestnika
hiša z vso trgovinsko opravo
z vrtom in I c* plin goziloiM v dobrem stana d as proti farne cerkve z veliko okolico, za vsak cbrt pripravna, na prav ugodnem prostora. Pogoji važni. — Več pove Ktsrol Hovač, Staritrg pri Rakeku. (674—1)
Jedna ali dve
nemeblovani sobi
ugodni za društvo, pisarno, skladišče itd. oddastt se v najem na (»šareni trgu k t. I. sad-strople ua levo. (660—2)
§| Vodovodne cevi
vse zraven spadajoče armaturo, seealke, kopalne naprave, stroje, orodja, blevne oprave, tehtnloe, kakor vse tehnička ln atavnlneko potrebne
predmete dobavlja v najsolidnejli izdelavi najceneje.
S. Juhasz v Gradcu
etablisement za stroje in tehniško predmete, železo- [f livnica, tovarna za mostne tehtnice in stroje.
Ceniki in prevdarki računov brez stroškov. c
J. N. Potočniki
priporoča svojo j^M
krojaško delavnico k
na Dunajski cesti štev. 14 &
v Matijanovi hiši. Kj
Izdeluje moška oblačila kar naj- Rj
boljše in prav po ceni; oskrbuje uniforme gjjj
c. kr. državnim in železnifnim uradnikom. Kh
Posebno se priporoča Ć6. duhovščini, fig
ker je zelo spreten v izdelavanjt duhovniških j oblačil, talarjev in menčikov-ov.  <6i3—3)
1290
3
č>al
^fLcj oe')mom, to je od 2. do všte-t\z<ja 7. tnaja pto9ajava v^e ko\\fekci}okc ficdmctc, kakot: D&t&ftc &a gospode in xxa 9ečftc, foav&tokc, poutšni&e, spalne Mintije, -kot 1,1 mg m otro ne, sa&o i» ^3na, posamične fvfače, dalje: jaftete c-a 9ame, pelerine,   lujvelorte   z>a   dež,   Ga pes IM
ottoćje p(ax\* •po fcniiamft cjttafi in piroviva z>a mno-
go^tojen 0-6106. (675—1) * ve fe.> postova nje-m
£jnl>ljciHa, ofocSeiuove utice >t. 9.
Od 1. maja 4. L naprej
so bodo dobili vsake vrste
flni slamniki
moški in ženski fiorentinci
is dragi rio i i« totaroe
(65i—a)
Valentin Ma6ek iz Domžal
na tr|u Sv. Jakoba v Ljubljani.
Zdraviiče
Krapinske Toplice
od zagorjanske železniška postaj« „Zabok-Kraplnske-Topllce'' oddaljene za jedno aro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30° do 36° E. gorke akratoterme, ki eminentno uplivsjo proti prottnu, mitični in členikl revmi, in njih posledičnim boleznim, pri iskii, nevralgijl, kotnih boleznih in rasah, krvaifinl Brlfhtljevi bolezni, otrpnenju, kro nlvsea aatersifaeai vaetjn, eksšiatu parinterinalnin vez in. Velike baiinske. polne, separata« kopali, kopelji v mra-moraatih sanjah in tuine kopelji. izvrstno urejene potilnice (sudariji), mssaia, ilektrtka, Ived. zdravilna gimnastika. Priletna stanovanj. Dobre in ne drage gostilne; stalna topliska godba. Obširni senčni jprehodi itd. Od 1. maja vcaijo slednji dan omnibusi v Zabok in Poldan«. Kopal ski adravnik dr. fid. Kil- — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekt« in poročila pošilja
(621-3) kopališko ravnateljstvo.
De 1. Junija la od 1. septembra stanovanjake tarife 2* znižane
Restavracija hotel „pri Slonu".
Danes zadnji nastop prvo   dunajske družba speci|alitst
Mirzl Kiihne.
mnogobrojen obisk pro vanjem
Gabrijel Frttlich.
Začetek ob 8. nri. — Za prav mnogobrojen obisk prosi z Teles posto vanj em
(427-8)
Največjo izbir elegantnih
solnčnikov
priporoča po najnižjih cenab
Hi. MilsuBch.
Kestaft tra; It. 1».
IMIH
Pri prostovoljni požarni hrambi V Kranjl je razpisana služba
kapelnika
z plačo 500 gld. na leto. Slovenskega ali slovanskega jezika zmožni imajo prednost.
Poncdbe s spričevali do 15. maja na povelj-ništvo prostovoljne požarne brambe v Kranji.
Kranj, dne 30. aprila 1898.
(671-D Odbor.
Dr. Friderik« Leaigl el-a
Brezov balzam.
Ža aam rastlinski sok, kateri teče is brez«, ako s« na vrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer Ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo oe ae drugI dan neznatno laaklae od pulti, ki postane valed legat clato bela lat neana.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozare pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj nag.o
Sege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, sajedce in rage nesnažnosti aa polti. — Cona vrča s navodom vred gld. 1.50.
Dr. Friderika Lenirjei-a
BENZOE-MILO.
Najmilejse in najdobrodejnejSe milo, sa kožo nalašč pripravljeno, 1 komad SO kr. (3—tt)
Dobiva se v LJubljani v I h. pl. TrnkOcsjr-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Hens, DnnsJ, X.
Pristne rnsto-julltne šiitale
a predčevijem iz jednega kosa valjane.
Jedino varstvo proti mokroti in mrazu.
Neobhodno obutalo sa vse slojev« razpošilja
larnaclj Redcr, Dunaj
Mariahilferstrasse štev. 107.
Onlkl brezplačno In franko. (118—15)
Izdelava perila
za gospode, gospe in otroke
aa debelo in drobno.
O -> g
S M §* a
12
0 -o
1 .e
o
rs
i
SraJ«-* gnmpnfim b.l tlfbu,  glmlka pria, br«a •milkt, tras vanaet,
V "al, I kom.4 p« |ld. 110 do S TO
• komad   m    „   i la „ If ■ —
SvaJ«« sa S«4ka>
▼ 4 T*ta»atlh kakor agoraj 1 koaa.il po (Id 1 — d« 1 a«
• koaaaa1 . . |-76 , TTt apodu j* h !.<■•> (0.1.1
mm af«>.p«>d« • kakoToalij I ko«, po fld. — SO «0 1.0
• kom.  .    .     i bo  , t to
SS •vsasalkav
gld. 1 80 do fld. S 10 IS parov Maoi.1
ud (ld. »SO do 4*0. SO kuaaadav l>rad«raj«nlkuv d gld.t S* do •
(D A
i a
0 2
1 B
° g
r S
H O
(D 2
3 «2.
O O
• p
Za kroj brea grajo in za točno postroibo
jamči tvrdka
O. JT. 34J^lJainr
v I .j jtiblJiLtii
ki s perllosn oskrbuj« mnogo o. In kr. častnikov in o ln kr. mornarico.
paT* Cenike slovenske in nemSke poBilja na zahtevo brezplačno. ~*nu (531 — 3)
(«73)
Steklenice
s patentnimi zamaški
In lsiez ta-lcila. zamaškov
priporoča
po iiajnlžjlli cenalt •«>.
centrala m^) patentnih zamaškov za steklenice in posode
Gradec, Jakominigasse 96/98.
Patentirano žično steklo
najboljši materijal za gornje avltloba, tla tovarnlika okna, razno dt^belosti, plošče do l*7li □ metrov. Posebne prednosti: Hajvečja varnost proti zdrobljonju, proti prodrenju in probltju, nadleine ftlčn« ssroie so nopotrebso, vernost proti ognju Je Jako velika, tudi Ao ae zlomi ostane gosto, ker £ična vložka drži skupaj steklo, luč prodira Jako lakko, le doslej nepoznan lnčnl učinek. Uporabljalo se je z najboljšim vspehom pri mnogtb državnih ln zasebnih zgradbah Mnogobrojna spričevala, prospekti ln vzorci ao na razpolago.
Vlite steklene ploče za hodllna tla pri gornjih svitlobali
Za razsvetljenje prevozov, podzemskih hodnikov sli prevozov pri kolodvorih, v fiksnih masah, gladko ali z raznovrstno izdelani povrfiinami belo, na pol belo (okohi 30°/0 ceneje nego navadno surovo lito steklo) iu v barvah z žično vložko ali brez nje.
Stekleni strešniki in stekleni zarezni strešniki
v najrazličnejših oblikah in velikostih.
Aktien-Gesellschaft fiir Glasindustrie
vorm. F. Siemens, Nouaattl bal Elbogen (Bohmen). Drugi izdelki: Steklenice vseh vrst, steklenični zamaški, steklo v ploščah belgijske in nemške vrste, vlito in predano Bteklo, patentovane črke iz prela nega s t. kla. (198—ft)
ZffaJ1»olJ&a In najlepša
semena za travo
dobe se samo pri (484—9)
Mihaelu Kastner-ju v Ljubljani.
1. I.olliins perennc tenue. Paccjr.a an- r0
gle&lLA  iia>-tri*V4*. nizka, najfinejša in naj- * '
čtetejAa, ekstra teaka, viaoko-prima kvaliteta   ....    gld. IG"—•
3. I^ellum perenne. ansTleaka Haj-travs
najtežja kvaliteta................ ^«   M9m—•
8. aLsalltisn perenne. anslealka Bay-trava
dobra kvaliteta................. ali. —•
i, ]flautliner-jc%a 9!fIarsraretUeii-InHel--imciY samo is najnižjih, nnolistoih in najvetrajnej-lih trav obstoječa............... 99  SO«—«
5. ..llerlflner Tlilcrgarteii*»-aiuea za ozelje-
sjovanjs jako lahkih in pedčemb vrtnih tal..... VO.—•
6. Lawn*travs«siliei« se protivi tudi suši prav
krepko.................... ^        —.
Ako so vname pod 10 K, je cena na kilo »a lO kr. višja.
Št. 17/Pr
Razpis.
(648-2)
Pri deželnem odboru kranjskem oddati sta
dve službi računskega oflcijala II. razreda
z užitki VI. za deželne uradnike veljavnega plačilnega razreda. Dalje je izpraznjeno tudi
mesto praktikanta
z 8djut.om letnih 500 gld pri deželnemu knjigovodstvu, oventuvalno pri deželni blagajnici.
Prošnje za jedno teh mest pošljejo naj rb z dokazi o staroeti, študijah, uepo'obljennsti, znanU slovenakega in nemškega jezika in o dosedanjem službovanju prosilce vem
do dno 220. maja t. 1.
podpisanemu deželnemu odboru.
Prosilci za službo računskega oficijala morajo na vsak način izkazati, da so napravili izpit iz državnega račnnoslovja z dobrim uspehom; od prosilcev za mesto praktikanta se pa zalteva, da so dovršili vsaj nižje razrede kake sredne ali njej enakovrstne šole.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dno 7. aprila 1898.
It Švicarija-Tivoli.
Št. H.247.
Nedeljo, 1. maja ob 3. popoludne
vrtni koncert
tirolskega pevskega injodlarskegaterceta
Seppel Zurlinden iz Inomosta.
"Vstopnina prcBta.
K obilni udeležbi vabi
(669) Eder, restavrater.
Razglas.
(646-2
V torek. 3. niikjn. ob navadnih nrnd nih nrah  vrflla  se  bode v   I. lifiilstropjii
hiše št. IG na Jflarljc Terezije cesti
prostovoljna javna dražba
raznega hišnega orodja, kuhinjske oprave itd.
Kupci se vabijo z doatavkom, da bode kupljene utvari takoj plačati in odstraniti.
Magistrat dež stolnega mesta Ljubljane
doc 22. aprila 1898
Zanimajte se
vendar za izborni domači izdelek, za liker Is kranjskih planinskih zeltso,
ki se sove (222—17)
„Triglav".
Izdeljaje g» j. Klauer t 10ubijani.
Ta liker se mora radi svoje čistoče in nepre-kosljivo zdravilskega učinka na prebavnost naj-topleje priporočati ter kot okrepcilo ne sme manjkati v nobeni hifii.
Dobiti je v lekarnah gg m. mardetzohla-trer-Ja in TJ. pl. Trnkoozy-J». kakor tudi v većim delikatesnih inapeoerljsklhprodajalnlo.
^■av^^^s^^^^^^^a^^^^a^^^^^^p^^^^^^^^1
Birmanska darila.
Priporočam svojo
največjo bogato zalogo
vseh vrst žepnih ur in verižice, zlate, srebrne, tula in niklove, uhane, brode, za pestnice, verižice za okolu vrata, obeske, prstane
in sploh vse novosti pO  1121 j II i -y j ! 11 <M'IUlll
proti dobri poatrOzbl in garanciji.
Fran ćuden, urar v Ljubljani.
U- f   Oniki tudi po poŠti zastonj.   *T£JJ (6<H—M
a>
4^ v^ ^ (r^ v^ v^ v^ v^ v^ ^ ^ Cv.
ta
135_5fR!
Feliks Toman
kamnoseški  mojster in lastnik kiparskega atelijo-ja v IJ ii bij ti nI. na RcrcIJcvI ccnII nI. %0
priporoča svojo največjo izborno zalogo izdelanih
'nagrobnih spomenikov
od raznovrstnih najtrptžnejfi h niarmorovn od Krttitftn in «ru«-m» NlfenltM,
prevzame vsako najmanjše in največje
stavbeno kamnoseško delo
kakor: stopnji«*, podboje za vrat«. Hlcbrf, balkone, cokel J itd ,
zagotavljajo* solidno postrežbo in najfinejše izdelbe po najnižji ceni, kakor tudi dobavo plošč in robnikov ta lluk od granita, porfirja i. t. d. Prečastitj duhovščini priporoča se za izdelovanje
cerkvenega umetno kamnoseškega dela in podob
od in »rotori, ali ptocvnlltii.
Najcenejša zaloga vsakovrstnih pložč za pohištvo iz vseh tu- in inozemskih marmorov. (477—6)
Dražba zgradbe otožne bolnišnice y Postojini
katera s« bo vršila dne 4. majnika 1898 ob 10. uri v občinski pisarni v Postojini.
Obrin in prevdarek leže v občinuki pisarni v Postojini v pregled. Stroški proradunjeoj so na 13 500 gld.   Pismenim  pouuđbirn  je priložiti 5«/0no vatacino.
Stavbeni pogoji sr bodo naznanili pred pričetkom zmanjspvalne dražbe.
Zdravstveno okrožje v Postojini.
dne 25. aprila 1898.
(648 Načelnik.
METEOR
i
(575-8)
vozna kolesa
kvalitetna znamka. [$
Zastopnik za Kranjsko;
Iv. Jax|
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 13. I
M
5=5
I
S 1
I
Veafcsilo
k
iz vanrednemu občnemu zboru
rog. vipavske vinarske zadruge z Vipavi
ki hode
dna 8. maja 1898 ob 4. uri popoludne v prostorih posojilnice v Vipavi.
X)Xio-vxiI red :
(670)
W /š
1. Poročilo o spremenjenih pravilih.
2. Volitev novegA načelstva v zmislu novih pravil.
3 Sh'^aostl_Upravltoljatvo,
Alojzij Korsika
umeteljni in trgovinski vrtnar v I*j ubijani
ponuja po najnižjih cenah : Palmo in razne drugo cvetoče in dekorativne cvetlloa za sobe in salone, preprozne cvetlica, rožna drevesc*, visok« in nizka ia vrtove. Sveži venci in šopki iz najfinejših sezonskih cvetlic Be izdelujejo torno in po ceni. (I44.r>—36)
Isotam se dobivajo tudi vsakovrstna semena, preparirane palme in v to strogo spadajoči predmeti  po  nu nižjih cenah.
Pozor kolesarjem-novincem: za vozno vežbanje s kolesom je velikanska dvorana na razpolago.
Puch, Styria
(najboljša)
Columbia
Največja zaloga kolos z vaeml novostmt. Po
zuano najlic»l)6a in pre- / / skuiena   kolisa   proti / [\Q\l0cH'm
garanciji  po najnižjih
conah.    Mehanična / f\ •
delavnica za vsa/ ^611116? popravila inihaja se / (41J—10)
1^ ^ T/ angleSka kolesa
prostem za vež - /
banje na kolesu. / /I orožne tovarne B. S A
Priporočam se p. n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemn obisku.
v
p urar v Ljubljani.
6. Tonnies, tovarna za stroje v Ljubljani.
Izviren „0tto"- motor
za plin in bencin
priznano najboljši, naj varčnejši in najcenejši motor.
Bencin-motor in bencin-lokomobila
najjednostavnejSa in najvarnejša gonilna mof, brez nevarnosti ognja, brez mašiniata, vedno za delo pripravljena. (6.'J6—1)
Stroakl k veAJem 3 novćlfie na uro za Jedno konjsko moć.
KVtiduo MClfffaTrf1>ijAf»       v neposredni biižini mesteca Kamnik (žel. ■ ■     gap ■ ■     poBtaja) na vznožji Kamniških planin, dra-
A*a A J ■!      AjC M iaa saa n las žestno ležeče, krasni sprehodi v smrečnih ^ [a/VaL I     JssjCVlsVi I IsVJiaa gozdih,  lov,   ribarenje  postrvi, elegantno SS        w zdraviliško poslopju z velikimi verandami,
llts  ItraiiJNltcm kopeljna hiSa z banjskimi in douche-kopelji,
basin za plavanje, vodno zdravilišče, pokrito Setalisče, travnik in telovadni prostor, vestno individuvelno zdravljenje po Knelppovih načelib, po želji tudi po druiih naravnih zdravilnih načinih, pitno zdravljenje, elektriciteta, masaža, zdravstvena gimnastika. Zdravniški vodja: Uuiv. med. dr. Waokenreiter. Stanovanja po zmerni ceni. Sobe od 40 kr. do 1 gld. 30 kr. v zdraviliškem poslopju in v 4 vilah, vse zvezane z nasadi zdraviliškega parka, izborna restavracija; penzija I. razreda 1 gld. 36 kr., H. razreda 70 kr. na dan. — Prospekti po zdraviliškem ravnateljstvu. (502—4)
8834
Največje skladišče
raznega semena
in sior
velikanske pese
potfm ii«>m*U«', n(a)crmki>, lukarnat, tur-uUv in IravnlNkc <let«l|<*, raznih vrat pes siegia NPmeiia, splošno znano kot najbolja krma za živino; traviK-^a Nriuena za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike; velika izbera m«* m t* m h m» malalo, n uman', |»«»leršll|« lelrno, aladki grah, fižol in vse druge vrate neiaaena in B«leii|H<l.  —  Proseč mn( gobrojnega poseta
(468-6)      ILPoter I_«sissrLi3s:,
Na voglu
Reseljeve in Sv. Petra ceste štev. 3
se odda
velika prodajalnica
cela ali le polovica iste, takoj ali pa za avgustov termin.
Povpraša naj se istotam.
«28—7)
Tlu Premier Cyc!e Co. Hi
(Hillmsn, Herbert & Cooper) T vornloe i
C »vciitrv  Heb (Kver) IIoom
(Angleflko . (Češko). (pri Nurnotrgn^.
Letna lmdolava 60.000 voznih kole«.
Zaloge v Ljubljani: (597
Fran Čuden, Mestni trg št. 25. Ernst Speil, Vaiva.zor.jev trg št.
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (@i)  parobrodno društvo ▼ Reki. U3)
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna Crta (elegantni, s nuj večji m komfortom opremljeni, električno
razsvetljeni parniki)
Redne
vožnje:
V noči od sobote na nedeljo hitri parni k v Zader-Spljet--Ornfs, Oravosa (Ragn--Castelnuovo-Kotor. V noči ud nedelje na ponedeljek postni paruiki v Zadar-Spljet-Mt-tkovic. V torek nb 10. uri 2(> m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet Oravosa (Ragusa) in Kotor. V > vilo ob pol tO uri zvečer postui parmk v Zader, Šebenik, Trau. Spljet, na otoke I trač. Lešina, Vis, K tO, dalje v Dubrovnik do Kotora, petek ob pol II. uri dopuludne hitri parniki Zader, Spljet in Grm osa Kai;usa<. V četrtek ob 1. uri Popoludne poštni paruiki v Mali Lošinj, Selve, Zadnr, bebenik, Trač, CaisteNtH-chio iu Spljet. V petek ob 10. uri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, S.ljet in Oravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri cjutraj izet Reka-Opatija-Losinj in nazaj. — N.himni vozni red je v oficijelni knjigi ,Der Conducteor St. 508—608«
!
i
f
j    Poprava t« izvršujejo naglo in jako ceno.
Fran Bartl |
jermenar v L ubijani, Šelenburgove ulice.
ZzdeloTrsttelJ (ir^i—14) angleških sedlov in skladišče angleške opravo za konje, voznih komatov lahke in težje vrste, civilno in nniformake jez-dalne opreme in tndi jermenja za stroje.
t
e
i
se
e
S
Ljudevit Borovnik   (14) |
(10H)     M*J ' **»   **v»v»***aa (14)
puškar v Borovljah (Fsrlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vnakovrntulh piiArls
za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tndi pr*«t>lu]«* stare saraokresnice, vzprejema vsakovrstna iiopmtiU iu jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr pr»sknsevaluici in od mene preskusen«. — Uastrovani ceniki zastonl.
mmm*
trn—*
Nsoaiaaeetf
V nsjleplem kraja na Gorenjskem, četrt nre
od pobt.je Lesce-Bled, je na prodaj cisto nova 12 ki davka prosta
vila
z mnogimi sobami, kuhinjami, jedilnimi shrambami, 4 ve-i>odami s prekrasnim razgledom ni Triglav in drnge gore; zdrav gorski srak. Vila se v pomladanskem časa prav lahko odd* v nsjem tujcem. Spredaj tete redni potok, poraben za vodomet in kopališče, zadej pa je lep rožni in sadni vrt. — Več se izve pri JL<. < iriU-u v Zti pu-*»h i*. Xlojfuo (Gorenjako). (053—2)
Proti ka*l|n in n»Iioflu, osobito dece, proti a»M'i*«»ii|u, holraalua v Trulu, tel««lru in m«*l«ur|u priporoča se naibolje (1874—^1) liO'OŠlil
rimski vrelec.
Varstvena  znamka.       amJbol(i4* nmuiua vod«.
Q3f Zdravilišče In letovišče, poataja Prevali, pošta Kotijo (KottelUch) Koroško, -fej)
Zalogi* v  l.|ut»IJ*ul pri  N. K. Nhi»mii-u,  in lat«-ulku; « Krtta|u pri F. »olruvu ;   v Ksulovljlel pri O. II« maunu ; v Trticu pn IV.  It«'i tli mre k.
Prepričaju le (406—6) da so moji pripadajoči deli in
bici Ulji
najboljši in pri  tem najoenejll.
(i. -«f~   Glavni katalog gratis in franko **•*»-*! M. V. Rundliakin, Dum*, j, II , tir. I'farrgas.se 25. Največja specijalna hisa v Avstriji za ra/.poglijanje bit; i kije v.
odpravi v 7 dneh popolnoma      (.'Hiti-12)
dr. ClirlMtolT-n izborni neškodljivi
Ambra-crćme
jedino kiiIoio učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepsanje polti. PriatOO v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj ■ToM« >Ia«yt*-|»t leUarna v Ij|■■ I> 1 i»»sil. m
to
I
Samozastopnik za vso Kranjsko:
Fran Kaiser Ljubljana, Šelenburgove ulice 6 ajjajajajBBjjajajBajjajjajBjajBi^
Nova vozna šola: Marije Terezije cesta. Dobra delavnica za poprave Vsi prlpada'eči predmeti.
(417-7)
,Waffen'-kole8a. ,0per-kolesa.
Precizijski izdelki I. vrste.
Lepo stanovanje
(688—8)
v novozgrajeni vili za vilo J S. Benedikta, a krasnim razgledom, oh&tojpče iz treh sob, predsoba, koralne sobe in zrn ven »padaio^ili p .stran.sk'h prostorov, t električno razsvetli* vo, vodovodom in vrtnim deležem, k« «>«Ii!u *# h«gii*tiMlin lerniiiieiu. — Več ne izve pri blagajni v banki „Slaviji" v Ljubljani.
Diana-kolesa
presezajo vsa druga
po trdnosti, eleganci in lahkem teku!
Leta 1898. modeli, opremljeni z mnogimi novostmi, so videti pri zastopniku (436-7)
Janesu Ja.2r-u.
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 13.
Razpis zmanjševalne dražbe.
Podpipani krajni šolski avet. razpisuje
zmanjševalno dražbo za oddajo raširjenja šolskega poslopja
katera se ho vršda dne 12. maja t 1 ob 10. uri dopoludne v Šolskem poslopju v Cerkljah pri Kranju
jNa podlagi proračuna znašajo stroški
Za zidarska dela...........5470 gld. 86 kr.
B   kamnoseška dela...........218   „   8.r» „
„   tesarska gela...........2242   „   4;> „
_  mizarska dela...........Wl  ,   18 i
„   kljucavničarnka dela.........»lo   H   OO. „
„   kleparska dela...........282   „   62 n
m   pleskarska d<-U...........107   „   93 „
„  eteklsnka dala...........159  n   68 n
„  pecarska dela........... 222  9 „
„  .šolsko opravo...........* * o   ■ »
bkupaj   .   .   .     10.782 gld. 18 kr. Načrti, proračun in dražboni pogoji eo na ogled pri Šolskem voditeljstvu v Cerkljah
Dražbu h« bo vršila najprej po posameznih strokah  in potem skupno. Pismene ponudbe se morajo doposlati pred ustno dražbo in jim je priložiti C>°/o jamsčine od proračunane svote.
Krajni šolski svet v Cerkljah
dne 2u\ apiila 1898.
Andrej Kmet, t. č. predsednik.
gp K sejmu! ^
Ha voglu Št. Peterske in Resljeve ceste
se bode o«l ~. «lo I O. mitja
in
rujava kuhinjska posoda
prodajala po (052—3)
najnižjih cenah.
Trgovski pomočnik
izin'en v trgovini z mešanim hlapom, nIci/Imi ■•HMtO|>ill. — Vprašanja na upravmštvo „!Slov. Naroda" (649—2)
Prodaja vina.
Imam v kleti pristno istersko Črno in belo vino od 16 do 25 kr. liter, popravljeno
na kolodvor držav ur železnice Dignano. Mali vzoreki so ne pošiljajo.
A. TUL Pujmau, Dignano,
(589 - 4)
Istra.
MRIJIl KOPELJ
poleg Prul
otvorila se bode v nedeljo 1. maja.
Naročila na kopanje
v lt-semb in kauinnitih banjah se tudi vzprejemajo. K obilnemu obiska vabi najtiljudneje
(654-4) Josipina Ziakowsky.
Na prodaj je hiša
oddaljena l*/i nre od Ljubljane, v kateri je dobro obiskana gostiln z lepim sadnim vrtom in z vsemi piipadajo(*:mi gospodarskimi poslopji. (838— 2)
Kje? pove upruvništvo „Slovenskoga Naroda".
:i50Urttt Mlw4lk«'|Ai »«l cnurii, ko* t» kr. INOkrnt *1»«lk«>jšl o«l cnkra, Sto« I1 , kr.
v tutkllli pMMlilkHli, kort'1 kr.
Pošiljam najmanje loo koMov proti povzetju.
Jindrich Vojtech, Nusie Praga.
(42'*—11)     Trgovcem velik rabat.
s patentom proti zmrzlini
priporoča tvrdka
R. A. Smekal
-v č'echu,
katere izključno sama izde-ljuje, T« Uri m nI • •!«'«» M |iMt«nl<Mii proti Eiuri. lini v u*»JIiu)m1 ilml ne pri iiir/.ii.Jo. Dalje pri-porOĆa «e»i. psHOie. SO* li»«J«'. kuie<l|Mke Miro)«' itd. "itd (UU8-11)
Podružnica s R. A. Smekal v Zagrebu.
Ernest Speil
mehanik
Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1
priporoča vsakovrstne
šivalne stroje in bicikle
vneli Kategorij po najnižjih oriinli.
Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
k velespoltovanjem
Smest Speil.
(311 — 10)
♦BRENNABOR*
biciklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Brenna-bor, Iiiglet Cycle „American" in dr.) priporočata
podpiaanoa
po kolikor mogoče nizkih cenah.
BjBajT~ Vsa ▼ to stroko spadajoča, popravila se
bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. Osnilco xa.zpodllja.TT8L na, zahtevo.
Z v t-les poŠto vanj f m
(309—10)
Bohinec & Majcen
Dunajska cesta št. 5. Istotam tudi mehanična delavnica.
Naš zastopnik t Molfoven je g. J. Medved.
»t. 2792.
(576—3)
Na podlagi sklepa deželnega zbora kranjsk»*era z dne 21. f-bruvarja 1898. leta razpisuje podpisani deželni odbor Jr«lno ii*titiiovo Kfa 0€Mp iclc!.. katera s« ima podeliti najmanj za jedno leto doktorju vse^a zdravilstva, ki bi ss botel ijobraziti v psihiatriji. Djtičnik pa bi se moral zavezati, da se po izvežbanju posveti zdravniški službi v deželni blazr>ici na Studencu
Prosilci za to ustanovo morajo biti veSči slovenskega in nemškega jf-zika ter naj svoje s krstnim listom in z drugimi spričevali podprte prošnje
do 10. maja t. l.
pošljejo podpisanemu deželnsmu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, de 8' aprila 1898.
• ♦♦•♦♦»t»»»s»i»ws»a»ss»»<a»»s»s»*»mMa»»s»s»4»»»s
♦ ♦ ♦
O
J z dobro gostilno in trgovino na deželi ali na prometni cesti pa v mestu se kupi aH v iiajeiii vzame.
Ponudbe   pošljejo  naj se pod  šifro „100
1 venskega Naroda
na upravništvo „S o
ali \
i
(657
a o- ♦
7—3) t
Koncesijoniran po vis. c. kr. miuisterstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, 6t. 5373.
I* Severno-nemSki |_|nyd
v Bremenu.
BriopsrnlU* vožnja v Nswyork:
Iz Bremena ob torkib in sobotah.
Iz Bouthsvmptona ozir. Cher-
bonraja ob sredah in nedeljah. Iz Osnov« oziroma Neapolja. vis
Gibraltar
/-Škrat mesečno
Bremen-Sev. Amerika. V Newyork.
Bremen-Iztočna Azija, v Kino.
Bremen -Juž. Amerika.
V Montevldeo.
Bnenoi
Alrei
iltlmors.
Prekomorska vožnja v Nswyork
6—7 dnij.
Bremen •Avstralija.
V Adelaldo,
Malbonrne,
(325—11) Bydney.
Jai
'Najboljša in najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: IE d.    a, r d. Tavčar.
^l. Z O- X-, S-
S tem se otvarja
kralj ogerska
državna blagotvorna loterija
katar« 61 s ti dohodak se po sklepn Nj. c. in kr. apost. Veličanstva vporabi za nastopne dobrodelne namene, to je: 1. zaklad, ki se ima ustanoviti za neimivite dr*, uradnike, vdove in sirote, S. „Ladislavova* otročja bolnica v Cirkveoici; 3. „Gisell»u delavska sirotnisnica v Zolyom - Lipcse; 4. Josziv • druUvo ; 5. občna (Baroti-jeva) bolnica v Erdodideku; 6. K loti Idi no otročje zavetišče v B idape&ti ; 7. dobrodelno društvo gospej v Kolosvaru; 8. drnsba velicega petka; 9. dru&tvo belega križa v BekeAkem kotni tatu. Ts loterija ima \segs skop 76iU dobitkov, ki po igralnem načrtu skupno znašajo 385.000 kron, in sicer:
1 glavni dobitek..... 150.000 kron
t _ ..... 60.100  . 20
1 „ .....20.000   „ 50
1 _ ..... 10.000   „ 100
2 dobitka ........k    6.000   „ 1000
5 dobitkov........,    2.000   „ 6500
Žrebanje boda nepreklicno dne 30. Junija 1898. Vsaka srečka velja 2 gld. a. v.
Srećke bs dobivsja: Pri loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti. (Pefita, glavni carinski urad, poluuadstropje), — pri vseh loterijskih, solnih in davčnih uradih, pri večini postnih uradov in po vseh mestih in večjih krajih pri prodajalcih srečk.
Budimpešta, v aprilu 1898.
(650-1) Kralj, ogersko loterijske ravnateljstvo.
10 dobitkov.......a 1.000 kron
50O 100 50 20 10
Glasoviri!
(1635—27)
tvrdke
Bratje Stingl
na Diuuiji in v Vmlliiipetitl.
Kratki klavirji in pianino
najboljše kakovosti % izborno glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz onuenjene prve ln najvodje klavirske tovarne a parnim Izdelovanjem po aolldnlh oenah in s desetletnim Jamstvom.
Stari klavirji s« jemljd v zameno.
Ubiranja in popravljanja se izvršujejo naj točneje
Zaloga v Ljubljani:
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubiratelj
t Ljubljani, v P ml ah št. 27, poleg kopališča.
Trgovina z mešanim blagom
o«1<Im n«»   v živahnem   delu  mesta,   in  sicer 8
1.   Illlljflll U'ION.
Več pove A. lini I A, posredovalna pisarna na Jurčičevem trgu v Ljubljani. (618—8)
Dr. Bose balzam
za želcčLec
iz lekarne
B. FRAGNERJA v Pragi
je že več kakor 30 let  občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospe-£liječena in milo odvajajoči    c učinka.
Svarilo ! Vsi deli anbalaže imajo zravi-u si oje«1«) postavno itet>o-uovano varstveno znamko.
(885—9) b     Glavna zaloga:
Lekarna B. Fragnerja pri „crnem orlu"
1'raaa. Ds Mali Strani, ogelj Sporni*rjeve ulice.
Velika steklenica I gld., mala 50 kr..po pošti 10 kr. več.
Fo posti razpošilja sa vsak dan. V LJubljani so dobiva pri gg. lekarjih f». Pi-
ccoh, U. pl. Trnkr>c7.y, M. Mardetschlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
<
4 4 4 4 4 4 4 4 4
>aa far«, naška: Sidra.
LINIMENT CAPSICICOMP.
iz Rlohter-Jeve lekarne v Pragi priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo;
po 40 kr., 70 kr. in l gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to 11606—31)
splošno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih  Nteklenirah  ■ naso varstveno znamko ..Sidru" iz Richter jevt* lekarne in sprejme naj se Is opreznosti   le take steklenice kot pristne, ki imajo to varat, znamko.
Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
m
dobiva se po najnižji ceni pri (299—10)
Andreju Planer-ju v Zagorji ob Savi.
L. Luser-jev obliž za turiste.
Frlanano najbolji« sredstvo
proti kurjim očesom, žuljem i. t. d.
C»lavim iaI»KMt (2—17)
L. Schvvenk-ova lekarna, Dunaj-Metdling.
Zahtevajte L U S E R" j 6 Y Jj^j* Dobiva hb v vseh lekarnah.
Blagajničarka
katera jo že slnžbovala kot prodajalka, skromna in marljiva, ISee a« im trgovino drobnega bisaga.
Ponndbe, pogoji in slika, katera se v vsakem slacaji povrne, naj te pošiljajo      ituMtfć-u v Cel|l.    (622—3>
•Jedini
ki valetl mpiran|a ue> tr|»l nllcstke AVo«l<-, I«* p« pt-lt-ulotMueui hh< iuti ladelnnl
Patent Satin de Ciinie
(nsj se ne zamenja z navadnim Satin
de Chine).
Ta dežnik je popolnoma vodo<{oit. prluSnobsirven
in po vuanjosti najfiuejsema svilnatemn dežniku jednak. Tudi se blago po mokroti ne skrči in ostaue vedno ltrpu  um|»«*i».   Kdor je kdaj nosil ta* dežnik, ne kapi u kilar vec drnzega.
V Ljubljani prodaja take dežnike samo
Jožef Vidmar
izdelovalec dLežnUco-sr.
Vsak tak dežnik ima znotraj patentni pecat:
t* O M i C. Wr; K.K.Pntent    0-2511
■*<»imreI•!■)«* ali posnemanje vara" ■« ene znamke se sodno preganja. Fazi naj se natanko na patentno Številko. Noben   drug   dežnik   u I mu.   inllli tabornih lamlnostij. (268 5)
Ure, zlatnmo in srebrnino
razpošilja
HERMAN KEAUS
Dunaj. 11/3, Utslil^aaaMeS.
Želefl podati vsakomur možnost, da kupi dobro soliduo blago po najnižjih tovarniških cenah, priporočana:
a. t. Rlil.
Nlkltsate rt>iu«»nt«»lr-ure, 1*2 ar idoče, od. 1*80 NikliSMte rriui'iit«iir-iir«>, "Ji ur idoče, od. 325 Pristne »rvlirse reui«»utoir> ure, odprte, 24
ur idoče, rd............6"—
Pristne Mrel»rne rem«»iitolr~ ure. z dvojnim
pokrovom, 'J4 tir idoče, od.......650
Pridtne nrrkrue werltlce ss  mofVte In
Senuk«* od......... . 1*25
lIr*-I»u«lllk« od...........l-5'i
Ure m ntlmlom Iu bltjesn, 1 dan idoče, od IV75
w   „        , „        ,8 dnij idoče, od 875
fJSJ)F~ Vrhu tega imam bogato zalogo vsakovrstnih tii-lu  Iti o »e in m U ili  t»iftulerl|   In  utakltnega blagi* as KOM|»ofl«> Iu lianae. (489—6)
Ceniki brezplačno in franko.
trn*
I Sfotandsko-ameriška crta.
Parniki vezij o pe (krat do 2krat na ts4«i
iz Rotterdaina»New-7ork.
Pisarna za kaju te: l>viiti«j. I., Kolovrraftrlns; t.
Pisarni zam-Uroi: Dunaj, IV., Weyrlngerg. 7 A.
I. kajuta:
aprila do 31. oktobra . . mark QSO—400*)
novembra do 31. marca ,     „ 330—320
II. kajuta:
Od 1. avgusta do 16, oktobra ...... mark 2O0
„   16. oktobra do 31. julija....... , 180
*) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele-ganci parnika. (514—5)
•IPaajBvnjBt-aj aftaNjHss iaja>Vaii'SS(HSjalesia]
Naj do vršene j ša
najelegaotnejša in najhitrejša kolesa
izdeluje (670)
prva praška tovarna za velccipede
Šubert Tombo in dr.
katare llastrovanl katalog; a« franko poillja.
ajajjjT~ V letu 18^7. so bila skoro vsa najvažnejša I. darila in
moJBterstva v Čehih dobljena na naših roverib. BJBJJJP** V Zagrehn so na treh mejnarodnih dirkah vsa I. darila Vodilek, Reininger, Kosma   bila dobljena na naaih strojih.
I Zarezano strešno opeko $
(Strangfalz-Dachziegel)
P prešano opeko za zid « ►V navadnaopeka*zazid Ž
ponujata
po izdatno znižanih cenah
(467— 6 H
i Knez & Šupančić |
Friderik Wannieck & Co.
tovarna za stroje, livnlca železa in kovin
prevzema
inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto. <m'"8')
SUŠ Stalna razstava opekarniskih str jev. llustrovani prospekti brszplačno. — Nad 900 zavodov žo urejenih.
P. P.Vidic & Co. v Ljubljani
ponujajo po Mn|iaf£|lti cciiula VMAliokoll uiaio/.ino
zidarske opeke
zarezane strešne opeke
(Strangfalzziegel)
(izdelane iz najbolje znane VrLniske gline) z zraven n padajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedlinike
(lastnega izdelka)
Roman*cement
Dovški Fortland-cercient kakor vse v Htavbinsko stroko spadajoče predmete.
Najnižjo cene!!! u<j6-i&)
Uctajatefj ia odgovorni uradnik : Josip NoII>.
Laatmna in ti»!< aNaroči ne li»karneu,
08204976