Poštnina plačana v gotovini. Stev. 50. V Ljubljani, dne 11. decembra 1930. Posamezna stav. Din l«— Leto XIII. ilpravniitvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3I2S !Ur»£atM it tattaut**: čitrtleUo I Dli, polleta« It Dli, ethUtM H Dit; n Iu« (mitu tu« »ncrft.i Vzroki sedanje nenavadne posirovelosti Na tem mestu smo že neštetokrat pisali o škodi, ki jo trpi ves narod zaradi silne posirovelosti. Namenili smo se izpregovoriti tudi o vzrokih tega žalostnega pojava in o potih, kako iztrebiti ta madež z našega telesa. Te dni pa smo čitali v nekem našem listu isto razmišljanje, iz katerega navajamo naslednja mesta: «Z grozo opažamo in beremo, da sirovost, preklinjanje, pijančevanje, nož in sovraštvo vedno glasneje označuje naša mesta in vasi. Poročila o pobojih in divjaštvih so za nas krik bridke resničnosti. Bridke in grozne! Naša dolžnost je, pogledati resnici v oči in poklicati zdravnika. Kdo je in kje?... Nedeljska kronika zločinov po mestih in vaseh postaja naša narodna sramota. Ali naj še vprašamo, kam bo to privedlo.* POLNE GRUDI, NAPETE MEČI, lepe po obliki, strumne, očarljive dražestl, razvija pri damah vseh starosti po zdiavnlkih priporočena .Ideal mikstura". Pripravi ne-razv te, upadle grudi do krasnega razvltka In trdnosti. Že po štiritedenski uporabi se prsa in meči, kakor potrjujejo predležeča zahvalna pisma, očivldno napno in 2aekroži o. Mršave partije vratu dobe mamečo, mehko linijo. Ven stoječe kosti izginejo, suhe meči se vidno okrepe z .Ideal mlksturo". Gnrancija ali denar nazaj, le nI uspeha. Cena 12 liln; 3 steklenice 24 Din. Dr. Nic. Kem4ny, Košlce B, postni predal 12/B 10, CeškoslovaiUa. Gustav Strniša: Klic zemlje (Dalje.) Čolnar je kričal za njim. Norec ga ni hotel Juti, niti zmenil se ni za njegovo vpitje. Ko se je bližal strmemu vodopadu, se je pognal proti bregu. Na vso moč se je zaletel v strmino nad vodopadom. Vrv od čolna si je privezal okoli pasu. S stisnjenimi zobmi je hitel v hrib. Norec je imel v sebi nadnaravno moč. Posrečilo se mu je, da je s čolnom dospel precej visoko. Zdaj se je zaletel v ravni črti po strmini nad vodopadom. Dospel je tako daleč, da je bil že preko. Utrujen je trenutek sedel. Nato se je spustil niže. Za vodopadom se je dvigala izdolbena skala. V razpoko te skale je zdaj zagozdil vrv. Sam je skočil preko skale par metrov globoko v vodo, še vedno prepasan i vrvjo. Nad jezom je divje zabučalo. Čoln je hrupoma padel v vodo. Trenutek nato je z divjo silo zdrvel proti skali in obždel kakor majhen otoček v mirni vodi pred vodopadom. čiček je splaval k bregu. Zdaj mu je bilo lahko. Čolnič je potegnil v vodo nad jezom. V plitvini ga je obrnil in izlil z njega vodo. Nato je pograbil drog, ki mu ga je valovje že hotelo odnesti in odplaval proti vasi, Na svoji poti je srečaval drevje, tramovje, živino. Blizu vasi je naletel na plavajočo mizo. Na mizi je sedel mali Bičkov sinček v sami srajci in jokal. čiček ga je mimogrede pograbil s krepko desnico in ga postavil v čoln. Otrok je zazijal in trenutno umolknil. Nato se je pa začel še bolj dreti in kričati. Njegovo vpitje so pa spremljali bobneči valovi. Norec ni bil zastonj nekaj časa pri brodarju v službi. Vsake zapreke se je spretno ognil in krepko opirajoč se na drog, se je poganjal proti vasi. Imel je svoj smoter. Nič ni taval okoli. Za-vozil je naravnost k Ferjanovi hiši. Zagledal je sleme hiše. Na njem sta ždela Ferjan in poštarica. V blaznikovih očeh je zasijalo. Ze naslednji trenutek je zavozil k strehi. Ukazal je Ferjanu, naj varno stopi na spodnji konec čolna za njegovim hrbtom in pazi, da bo obdržal ravnovesje. Vandi ni rekel ničesar. Z desnico jo je objel čez pas, postavil jo je predse, jo potisnil na sedež in ji molče pokazal otroka, ki je jokal pred njo. Poštarica je vzela dečka v naročje in ga pričela tolažiti. Dete je res utiVilo in plašno ogledovalo Vando in divjanje nemirne vode. čiček ni zdaj zaveslal po toku reke. Dobro je vedel, da bi spet prispel do vodopada, na katerem bi ne mogel rešiti onih, ki jih je zdaj nato-voril. Skušal je presekati valove in dospeti v plitvino ter doseči breg. Posrečilo se mu je. Kraj, kjer je pristal, je bil poraščen z močnim drevjem. Voda še ni prodrla visoko v strmino. «Hitimo!> je vzkliknil čiček in za Vando, ki je držala otroka v naročju, skočil na breg. Urno je postavil poštarico na tla in povil vrv okoli visoke smreke v bližini ter potegnil na breg čoln s Ferjanom. Povodenj je jela popuščati šele čez nekaj dni. Nebo se je zjasnilo. Zasijalo je solnce. Žalostno je zrlo med rdečimi rožami večerne zarje strašno opustošenje vode, ki je napravila ogromno škodo in uničila več človeških življenj. Ko so se ljudje vrnili v vas, kjer je voda že dokaj odtekla, so ženske glasno zajokale. Našle so zadnjo žrtev povodnji, mlado kmetico Smodejko, ki je izgubila moža v vojni. Sirota je čepela mrtva v hiši. V vsaki roki je držala enega otroka in ju še po smrti krčevito stiskala k sebi. Tako žalostnega in pretresljivega pogreba še nikoli ni bilo v Zaseki. Ljubezen. Voda je zopet odtekla in solnce je zasijalo. Ferjanov brat Mart n je takoj, ko je zvedel za nesrečo, prihitel s svojim sinom v Zaseko. Vanda se je med povodnijo hudo prehladila. Usodne noči so prenočevali v hribih pri nekem oglarju. Ona je prečula vso noč, sedeča na nizki stoliei, vsa premrazena in mokra. Ferjan je sedel Res je vse to.Člankar pravi, da je vzrok tem žalostnim pojavom pomanjkanje nravne sile. Tudi to je resnično, vendar pa je odgovor še nezadosten na vprašanje, zakaj pojema Uravna sila našega naroda. Ne sinemo pozabiti, da je prišel v javnost danes že rod, ki je doraščal med vojno brez krepke očetove roke in ni imela tudi šibka materina roka, ko je nosila sama vse breme družine, takrat časa za vzgojo otrok. Razen tega mladeniči in možje na fronti niso videli ničesar lepega in so se pokvarili. Da pa posirovelost narašča, moramo iskati vzroka zlasti tudi v strahotnem širjenju vina iz samorodnic, ki se ali čisto po nizki ceni toči samo ali pa se meša med druga vina. Kakor zatrjujejo dobri poznavalci našega domačega vinskega trga, je danes redko dobiti žlahtno vino brez primesi šmarnice, posebno po delavskih vinotočih in podeželskih gostilnah. Koliko se pridela vsako leta tega strupa, a nikjer še nismo videli v gostilni zakonito zapovedanega napisa: Tukaj se toči vino od samorodnice. Kam gre vsa velika količina vina od samorodnic? Različni prekupci nakupujejo to vino in ga prodajajo brez označbe dalje. Mnogi gostilničar sam ne ve, da je njegovo žlahtno vino sama šmarnica ali vsaj močno mešano z njo. V Savski banovini so že začeli vinarski nadzorniki po novem vinskem zakonu jemati vzorce vin po gostilnah in so bili mnogi gostilničarji, pri katerih se je ugotovila čista ali mešana šmarnica, občutno kaznovani. Pretepov in pobojev pretežno ni krivo uživanje žlahtnih vin, glavni krivec je divje vino iz šmarnice. Zdravnikom, sodnikom in tudi mnogim drugim, ki so se zanimali za učinek šmarnice na zmerne pivce, so znane zle posledice te zavratne pijače. Človek, ki popije več četrtink tega strupa, uaravnost podivja ob najmanjšem povodu. A ne le to. Stalno uživanje tudi malih količin šmarnice s časom popolnoma razkroji telo in dušo nesrečnih pivcev, da propadajo telesno in zdravstveno. V dvajsetih letih svojega obstoja pri nas je napravila šmarnica med našim narodom več škode kakor svetovna vojna. Zato ni čudno, da se tudi v naši s šmarnico tako bogato založeni banovini pripravlja pregled vseh zalog vina po vinarskih nadzornikih. Ljudem naj bi se pri tem z živo besedo orisala škodljivost šmarničnega strupa. N'č javkanja, nič oklevanja, nego na delo je treba, da iztrebimo madež sirovosti iz našega ljudstva. Delati pa i Ne prezrite današnje priloge! Današnji nakladi «Domovine» smo priložili naročilnice za srečke državne razredne loterije. — Pred nekoliko dnevi je bilo končano 20. kolo državne razredne vloterije. V kratkem začnemo razpošiljati naročnikom srečke 21. kola. Čitali ste o številnih velikih dobitkih, ki bodo izplačani srečnim igralcem. Nikjer ni zapisano, da Vi ne morete zadeti večjega dobitka, zato naročite srečko takoj sebi ali svoji deci kot božično darilo. ZADRUŽNA HRANILNICA, R. Z. Z O. Z., glavna razpošiljalnica srečk državne razredne loterije za Slovenijo, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 19. moramo vsi, ki imamo priliko, da prihajamo z besedo med ljudi, posebno duhovščina. Duhovščina naj pusti pri miru strankarstvo, ki je že umrlo. Saj ima pred seboj mnogo človekoljub-nejše naloge. Blag, dober duhovnik, ne vpij raz leče proti brezverskemu štivu, ki ga nikjer ni, ne trati časa kakor don Kihot v borbi z vetrnimi mlini, temveč odvajaj ljudi od sirovosti z borbo proti pijančevanju in z dobrim zgledom. Prav tako se obračamo na Sokolska društva, da podvojijo delo v borbi proti sirovosti. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk UMETNA REJA SESNIH PRASET. Že večkrat se je pripetilo, da so ostali pujski brez matere in da jih je bilo treba umetno rediti. Mati jim je po težkem porodu poginila ali jih pa sploh ni hotela dojiti. V takih primerih Dlačice na bradi pri damah in nadležne kocine ped pazJuho, na nadlehteh in mečih hitro odstrani .Clto-kura". Zlasti na obrazu in na mečih, ki jih pokriva kot dih nežna svil. na nogavica, se močno opažajo nadležne kocine In so Vas mogoče že često spravile v zadre o. .Cito" odpravi vsako nezažt ijeno rast kocin v nekoliko sekundah zajamčeno brez bolečin in nevarnosti, radikalno in za vselej. Oospa T. piše .Čutim se srečno, odkar je ,Clto', fovra?n;k kocin in dl ičic, ugonobil korenike nezaželjenih dlačic." Tudi gospodje io lahko uporabijo. Brije br,z mila. brtz noža In brez aparata. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din. Dr. Nic. Ke!rčny, Košice, D., poštni predal 12/M 10 CSR. ni druge pomoči, kakor da praseta umetno napajamo, kar je združeno zmeraj z večjimi ali manjšimi težkočami in neprilikanii. Te neprilike se lahko pokažejo že med napajanjem ali pa pozneje, ko je konec umetnega napajanja. Zato je napajati pujske le v takih primerih, če svinja pogine. V vseh drugih primerih pa. če se svinja brani dojenja in se celo loti svojih mladičev, se moramo potruditi, da jo s prijaznim ravnanjem in potrpežljivostjo pripravimo do tega, da sprejme svoje mladiče in jih podoji. Časih je treba par dni in par noči žrtvovati, preden se svinja vda in sprejme svoje mladiče za ljubo. Ce pujske umetno napajamo, se rado pripeti, da se začnejo pozneje med seboj sesati. Na ta način nam močno shirajo in nazadnje tudi poginejo, tako da pridemo ob ves naš trud. Medsebojno sesanje se pojavi že med napajanjem ali pa pozneje, ko ostavimo umetno sesanje. Napajanje sesnih praset ni nobena posebna umetnija, pač pa zahteva mnogo brige in dela. Napajamo jih slično kakor teleta. Dajemo jim kravje mleko, sveže namolženo, ko je še gorko, ali pa kuhano in na životno toploto ohlajeno. Za napajanje rabimo napajalnike, ki so že dolgo znani. To ni noben poseben izum iz zadnjega časa, kakor se je pred kratkim pisalo. Napajalnik ima obliko manjšega korita ali tružice, ki ima spodaj pri dnu ob obeh straneh ali pa samo na eni strani v primerni razdalji pritrjene kratke cevke, na katere se natikajo gumeni sesci, kakršne rabimo tudi za umetno dojenje otrok. Pri večjem številu praset pijejo lahko ob obeh straneh korita, sicer pa le na eni strani. Pri napajanju praset je glavna stvar, da gledamo na skrajno snago in red in da postrežemo poleg nje. Ciček jo je pa samo prijazno pogledal. Zleknil se je po tleh in naslednji hip že globoko zaspal. Vanda ni mogli spati sloneča na stolu. Opazovala je moške okoli sebe. Ferjan in ogljar sta dremala, Ciček je v sanjah hreščal. Včasi se mu je obraz stemnil. Ob motni leščerbi je videla, kako je dvignil svoje močne roke in zaveslal z njima v zraku. Takoj se ji je zazdelo, da se mu spet sanja o povodnji in da spet preživlja ono, kar je doživel. Hvaležno se je ozirala v zarjavelo lice norca, ki je ob siju svetiljke izgubil vse divje črte in je le nekaj dobrega in spokojnega ostalo na njem. Ko so se naslednji dan vračali v Zaseko, je Vando stresal vso pot mraz. S težavo šo pri Fer-janovih posušili pri ognju nekaj posteljnine, da je mogla za silo leči. Več dni je ležala v vročici. Nekaj časa se je pomenkovala s svojo materjo, ki se ji je ljubeče smehljala. Nato so se vrstili pred njo drugi znanci. Tudi trgovca Martina je videla. Njene oči so ga vprašaje gledale, a usta so nekaj nerazumljivo mrmrala. Dekle je v vročici čutilo' podzavestno krvno vez, ki jo je vezala z očetom. Naposled se je borila z dobrim Cifkom. ki ji je rešil življenje. V bolni domišljiji je zrasel v velikana, ki jo je dvignil in hotel odnesti. Bala se je njegovih vrvastih, poraščenih rok in glasno je kričala. Ko je prispel v vas trgovec Martin in zvedel, da je poštarica bolna, ga je zaskrbelo. Poslal je po zdravnika. Ko je doktor pregledal Vando, je izjavil, da se je nekoliko prehladila, da je pa vzrok njene bolezni tudi prehuda razburjenost. Vendar ni bilo hujšega. Poštarica je že čez nekaj dni vstala. Martin je vzbudil v mestu zanimanje in sočutje za nesrečuo vas, ki ji je povodenj napravila resno škodo. Z nabiralno polo je poslal svojega uslužbenca k prijateljem in znancem ter nabral čedno vsoto, ki jo je sklenil razdeliti po Ferjanovem nasvetu. Ko je naslednjo nedeljo spet prišel v Zaseko, je bil zadovoljen. Vanda je že hodila okoli, in to ga je pomirilo. Popoldne si je šel z vsemi domačimi ogledat škodo, ki jo je napravita povodenj. Andrej se je pridružil Vandi. Ves čas je hodil poleg nje, ji prijazno dvoril, pripovedoval to in ono in jo izpraševal o vse mogočih rečeh. Čudil se je, da je poštarica tako zadovoljna na deželi. Trdil je, da bi stalno na deželi ne mogel živeti, čeprav ljubi naravo. «Menda je skrivnost matere prirode pregloboka za mojo dušo? Nekaj dni z vso strastjo vse-savam tajno življenje narave in se skušam vedno bolj poglobiti v njen čar. Vsaka malenkost me zanima. Vse želim videti in vedeti. Kesneje me pa vse to kar utruja. V nekaki živčni prenapetosti si želim nazaj v mestno vrvenje,» je razlagal mladenič. «Tega ne razume! V prirodi se menda vendarle v?ak oddahne in spočije!> je odgovorila Vanda. «Vem! Slišal sem tako. Tudi meni se dozdeva, da mora tako bit. Zato pa lie razumem tega svojega občutka. Sicer bi pa zdaj že rajši ostal na deželi!> je zaklical Andrej. cCudno! Pravkar ste trdili nasprotno'» «Že nekaj časa čutim tihe simpatije do nekega bitja, ki biva zunaj na kmetih. Če bi bil z njim skupaj, bi pač ne želel več tako silno nazaj v mesto!» Ona mu ni odgovorila. Družba je prišla v sosedno vas. Zavila je na gostilniški vrt. Živahno so se vsi pomenkovali.o povodnji in provzročeni škodi. Andrej je sedel poleg Vande. Ko je oče opazil, da se zanima za poštarico in da je zelo pozoren nanjo, se mu je obraz zmračit Družba je kmalu vstala. Trgovec je poklical sina k sebi in pričel z njim živahen razgovor. Z Vando je ostal Ferjan. Martin se je večkrat okrenil k Vandi in jo kaj vpratal. Čutila je do njega nekaj privlačnega. Dospeli so na Ferjanovo. Po večerji sta trgo* vec in sin odpotovala. Ko je Andrej pri slovesu stisnil Vandi roko, ji je dal v roko drobno zvit papirček. pujskom po večkrat na dan in tudi ponoči, zlasti v prvem času, slično kakor dela tudi doječa svinja s svojimi mladiči. Potreben napajalnik si lahko napravimo sami doma, če smo količkaj spretni. Nabaviti je trr'>a le potrebna sesca (cuceljna), vse drugo lal ko sami izumeino. Praseta napajamo s samim mlekom najmanj 14 dni do treh tednov, pozneje jim začnemo mleko polagoma nadomeščati z močnikom iz ovsene, ječmenove ali koruzne moke in kuhanim krompirjem, ki ga zdrobimo in primešamo. KOLIKO NAJ SEJEMO ŽITA. Proti pridelovanju žita se danes mnogo govori in marsikaj napiše, češ, da se ga ne izplača Bejati in da storimo bolje, če se obračamo k drugim kulturam. Zadnjič je nekdo svetoval, da bi kazalo pridelovanje žita nadomestiti s sadjarstvom. Taki nasveti prihajajo večkrat od strani, ki poznajo vse premalo bistvene pogoje našega gospodarstva. Glede pridelovanja žita moramo delati razliko med žitorodnimi kraji, kjer je žito glavni pridelek, in med kraji, kjer ga pridelujemo le toliko, da ga imamo za potrebe domačega gospodarstva. Po mnogih naših krajih ga še za domačo rabo ne pridelamo. Zato je napačno, če bi priporočali, da bi po takih «pasivnih» krajih opuščali pridelovanje žita. Danes se nam pridelovanje žita za prodajo res ne izplača, če moramo delati z najetimi močmi, ali zato še zmeraj ne sledi, da bi ga kratko-malo opuščali. Smo pač v krizi, katero bo treba preboleti. Tudi po žitorodnih krajih, kjer daje žilo glavne dohodke, se ne da opuščati, pač pa omejiti na korist drugim sadežem, dokler ne naslonijo zopet normalne razmere. Pri nas po naših liribskih in planinskih krajih ga kaže v splošnem, zlasti na malem posestvu, še nadalje sejati, ker nam daje poleg svojega glavnega pridelka v Ern'u še razne druge ugodnosti, ki jih danes ne moremo pogrešati, če nočemo spraviti iz tira Celotnega našega gospodarstva. Žito ima to veliko prednost, da ne velja za Svojim zrnjem samo kot krušna rastlina, ampak nam daje s svojo slamo tudi važen krmski pridelek. V naših živinorejskih razmerah je to še posebe poudarjati. Slama, pomešana z deteljo, nam prav dobro nadomešča travniške pridelke, ki jih pri nas manjka. Največ vredno je pa to, da nam žitne rastline omogočijo po dva pridelka na leto. Po žitu dobimo še strniščne pridelke (ajdo, repo, zeleno koruzo, strniščno peso). To Je velika prednost, za katero se moramo zahvalili žitu, ker nam v kolobarju prav ugodno prepušča svoj prostor za strniščne sadeže. Vse to so take prednosti, da ne moremo na našem malem posestvu in pri naših gospodarskih razmerah pogrešati žitnega pridelka, četudi so žitne eene trenutno slabe. Saj ga že sedaj večkrat in komaj toliko pridelamo, da ga imamo za seme. Živinorejski kraji se v tem pogledu močno ločijo od žitorodnih poljan v izrazito poljedelskih krajih. Kar velja za ene, ne velja za drage. ŽITO. Na ljubljanski borzi so ponujali (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): p š e -n i c o, baško, po 185 do 20250 Din, turščico, baško, umetno posušeno, po 132 50 do 135 Din, moko «0» po 340 do 345 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 794'40 do 797*40 Din; 100 nemških mark za 1348 do 1351 Din; 100 madžarskih pengov za 987*65 do 99065 Din; 100 italijanskih lir za 29530 do 29730 Din; 1 dolar za 5635 do 56"55 Din; 100 francoskih frankov za 22120 do 223-20 Din; 100 češkoslovaških kron za 167"33 do 168'13 Din. Vojna škoda se je trgovala po okrog 427 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 86 Din. Sejmi 15. decembra: Kostanjevica, Višnja gora, Žirovnica (za živino). '16. decembra: Videm pri Brežicah. 17. decembra: Ljutomer (kramarskl in živinski sejem). 18. decembra: Kandija, Dolnja Lendava. 10. decembra: Teharje. 20. decembra: Brežice. Tedenski tržni pregled .'VINA. Cene so ostale lia zadnjih sejmih Jli o i omenjene. lil i " Na inozemskih tržiščih cene malo po- jmščap. v. DOLENJI LOGATEC. Proslava državnega in sokolskega praznika 1. decembra se je izvršila pri nas nad vse prisrčno. Velika dvorana Sokolskega doma se je napolnila z občinstvom do zadnjega kotička. Tudi galerija je bila natrpano polna. Videli smo poleg najvišjih funkcionarjev državnih oblastev vse sloje našega-naroda. Bil je to res zelo prijateljski ljudski sestanek v znamenju pravega sokolskega bratstva. Veliko število sokolskih borcev iz Rovt se je udeležilo nacijo-nalne in državne manifestacije. Pozdravil je vse navzočne v kratkih in jedrnatih besedah br. starosta dr. Papež. Slavnostni govornik br. prosvetar Punčuh je pojasnil velik pomen slavnosti s pozivom k vztrajnemu in nesebičnemu delu v procvit Sokolstva, ki tvori neomajen steber naše Jugoslavije. Klici «Zdravo» na Nj. Vel. kralja, prestolonaslednika, vso kraljevo rodbino in Jugoslavijo so zadoneli iz stoterih grl. Pevsko društvo «Logatec» pod spretnim vodstvom br. Gučka je izvajal tri skladbe z znano dovršenostjo. Prav ljubke so bile deklamacije naših malčkov, za kar ima posebno zaslugo s. Mislejeva. Epopeja drja. Vidica «Ave Patria» je bila podana od vseh igralcev pod režijo br. Gučka v splošno zadovoljnost. Želeli bi, da bi se nam nudilo v društvu še večkrat kako dramsko delo v okviru drugega programa, ker smo se prepričali, da razpolagamo s prav dobrimi igralskimi močmi. Nad vse pričakovanje pa so bili izvajani od naših dobrih telovadcev živi mramorni kipi. Vpostavitev posameznih večjih in manjših skupin je bila zelo posrečena, brezhibno izvedena, za kar je pričalo dolgotrajno, burno ploskanje. Posamezne skupine so se morale na splošno željo ponoviti. Ta lepi užitek, prvič v Logatcu, nam je priredil s svojo požrtvovalnostjo in neumornim delom br. podnačelnik Štraus, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Zelo bi mu bili hvaležni, če nas v kratkem s svojimi telovadci zopet preseneči s sličnimi telovadnimi nastopi. Telovadci, na noge, vztrajnost in disciplina vodita do cilja! Končni pomembni alegoriji je sledila slavnostna zaobljuba novega članstva po primernem nagovoru br. staroste. Vzdrhtela so naša srca, ko smo gledali nove naše bojevnike za svobodo in veličino naše Jugoslavije. Po oficiel- Pomladitev v 24 urah je, kakor sporoča njeno zahvalno p!stno, dosegla ga. dr. A. v Pragi: Deset lončkov Erosicieme, ki sem jih dobila od vas, sem morala prepusiiti znancem. Moj obraz je dobra reklama za vašo kremo, kajti kljub svojim 49 letom sem videti lepa in mladostna. Eros-krema odstrani naglo in sigurno vse zajedalce, gube, pege, nosno rdečico, rjave in rumene lise, solnčne pege. Garancija' ali denar nazaj, če ni uspeha. Cena 12 Din, 3 lončki 25 Din, 6 lončkov 40 Din. Dr. Nlc. Kemžny, Kožice C, poštni predal 12/E 10, Češkoslovaška. nem delu se je razvila živahna prijateljska pro« sta zabavo s plesom, za katerega je skrbel ne* umorni domači jazz-band. GORENJI LOGATEC. Državni praznik se pri nas od leta do leta slovesneje praznuje. Udeležba pri sv. maši je bila letos dosti znatnejša kakor prejšnja leta. Poleg uradništva in zastopnikov občine je bilo opaziti četo Sokolov v krojih, več drugih Sokolov pa v civilu z znaki. Gasilska četa je prišla s praporom. Šolska deca je napolnila sporo polovico cerkve. Cerkveno slovesnost je zaključila državna himna. Središče proslave pa je bil Sokolski dom. Dopoldne se je vršila slavnostna seja društvene uprave. Pred tem je deca zapela državno himno. Tamburaški zbor je zaigral več slavnosti primernih skladb. Po pozdravu br. staroste je imel br. tajnik slavnosten govor. Sledili sta zaobljuba članstva in prevedba naraščaja v članstvo. Na večernem programu je bila telovadna akademija, pri kateri so nastopili vsi oddelki. Najbolj so ugajale članice z odlično izvedenim telovadn m plesom. Pomen praznika je v daljšem govoru temeljito obrazložil br. prosvetar. Tudi deklamacije dece so bile sprejete z odobravanjem. — Sokolski oder pripravlja Fin-žgarjevo «Verigo> najbrž že za nedeljo 14. t. m. Tudi hotenjska Čitalnica se napoveduje v svate, morda za 21. t. m. — Na zadnji občinski s?ji je bil sprejet proračun za prihodnje leto. Izdatki znašajo 102.046 Din 28 p, redni dohodki pa le 32.725 Din. Primanjkljaj se bo pokril s 50od-stotno naklado na direktne davke, z občinsko trošarino na vino. mošt, pivo itd. V občinsko zvezo je bil sprejet Ivan Jereb na Kalcih. H gradbenim stroškom za šolo v Žibrščah bo naša občina prispevala znesek 5000 Din. SELCA NAD ŠKOFJO LOKO. Prebivalce Dražgoš, občina Selca nad Skofjo Loko, je močno pretresla tragična smrt obče priljubljenega Antona Marenka, posestnikovega sina iz Dražgoš* Ponesrečenec ni Janez Marenk iz Dražgoš, kakor je bilo pomotoma javljeno v «Domovini»„ ker ta še živi, ampak njegov brat Anton Marenk. Res je, da so se fantje po končanem delu zbrali pri čaši vinca, ni pa resnica, da bi bilo razpoloženje v družbi nekaljeno. En fant je začel najprej izzivati Janeza Marenka. Ta se je pa izognil prepiru, se umaknil iz gostilne in odšel domov. Njegov brat Anton je ostal v gostilni. Kako je Anton odšel nato proti domu, ni znano. Na sredi pota ga je našel neki fant. Anton je sedel in podpiral glavo z rokama. Fant ga je ogovoril, a Anton je s slabim glasom samo nekaj zamrmral, nakar ga je oni fant pustil in odšel naprej. Kako se je zgodila potem nesreča, ne ve nihče. Ko so domači opazili, da Antona ni, so ga pričeli iskati in ga v svojo največjo žalost našli mrtvega. Res je, da je ponesrečenec ležal 18 metrov od poti, ni pa resnica, da bi se nahajal v globini. OSELICA NAD ŠKOFJO LOKO. Ko smo pred dvajsetimi leti imeli v Savodnju javen sokolski nastop društev iz 2irov, Idrije in Cerkna, smo želeli ustanoviti v Savodnju odsek Sokola. Po nastopu svetovne vojne pa smo morali to misel opustiti. Po ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije pa se je na pobudo brata Marolta, starešine Sokola Gorenja vas-Poljane, brata Šor-lija in načelnika brata dr. Gregorčiča vendarle ustanovila sokolska četa v Savodnju. Nastale so pa težkoče, ker ni v Savodnju nikakega primernega prostora na razpolago. Brat Marolt, ki je starešina čete, je sprožil misel, da bi si postavili skromen dom, da bi četa imela lastno streho. Gospa Telbanova je dala stavbni prostor brezplačno na razpolago, okoliški posestniki so darovali stavbni les in v septembru se je pričelo z delom, ki je pod vodstvom brata Marolta hitro napredovalo, tako da je bil dom, v notranjosti dodelan, 16. novembra izročen svojemu namenu. Ob tej priliki je sokolska četa priredila igrokaz «Mlinar in njegova hči». Ljudstvo je do zadnjega kotička napolnilo sokolsko dvorano. Pred pričet-kom igre je pozdravil vse navzoče starosta brat Marolt, nato pa je razložil pomen igre učitelj g. Janko Štefe. Z navdušenim odobravanjem so ^te odposlane vdanostna brzojavka Nj. Vel. kra- Iju in pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku g. Zivkoviču in prvemu podstarosti SKJ bratu Ganglu. Igra je uspela nad vse pričakovanje. Posebno so ugajali mlinar (g. Simončič), njegova hči Marica (gdč. Kacinova), Konrad (g. Rupnik), grobar Luka (g. Eržen). Zahvala za lepo uspelo predstavo gre vsem igralcem, sokol-skirn sodelavcem, trudu upravitelja g. Tušarja in požrtvovalnemu režiserju učitelju g. Štefetu. Po predstavi se je razvila v dvorani neprisiljena zabava. Pomladi, ko bo Sokolski dom popolnoma dovršen, bo slovesna otvoritev. Za takrat vabimo že sedaj prijatelje sokolske misli. Kako lepo se razvija naš Sokol v Savodnju, je pokazala tudi prireditev ob priPki praznika uedinjenja, katerega je naša sokolska četa praznovala z dekla-macijami, petjem in lepim govorom brata učitelja Štefeta o pomenu tega praznika. Proslave so se udeležili vse članstvo, mnogo drugega ljudstva, šolska mladina in vsi tukajšnji uradi. KOPRIVNIK V BOHINJU. Pred tremi tedni na novo ustanovljeni Sokol v Koprivniku, ki šteje že nad 65 članov in članic, se nam je v nedeljo 7. t. m. predstavil s svoje prvo igro «Mlinar in njegova hči». Prihitelo je k igri staro in mlado iz vasi Koprivnika in bližnjih Gorjuš v tako častnem številu, da je bil ves prostor šole, v katerem se je predstava vršila, prav do zadnjega kotička zaseden. Uprizorjena igra je nad vse pričakovanje dobro uspela in napravila na gledalce globok vtis. Br. Ravnik v vlogi mlinarja, sestra Marica Koroščeva v vlogi Marice, br. Sodja kot Konrad in br. Heberle kot grobar so občintsvo spričo dovršenega igranja naravnost presenetili, pa tudi vsi ostali igralci so svoje vloge prav častno rešili, za kar so želi živahno pritrjevanje vseh navzočih. Starosta Sokola, šolski upravitelj br. Ivan Primož;č, ki je igro režiral, je lahko upravičeno ponosen na uspeh, ki ga je društvo doseglo v tem kratkem času obstoja. Vsi smo njemu in tudi ostalim soustanoviteljem koprivniškega Sokola za njihovo nesebično, požrtvovalno in narodu koristno delo iz srca hvaležni. — Skoro istočasno je bil ustanovljen tudi Sokol v Gorjušah. Število članov in članic tega društva je naraslo tudi že nad 45. Kakor čujemo, pripravlja tudi ta Sokol neko dramsko predstavo. Napredek v teli dveh najvišjih vaseh Slovenije nas iskreno veseli, zato kličemo: Le pogumno naprej po začrtani poti! JARŠE PRI MENGŠU. 4. t. m. je bil komisijski ogled za privatno železnico, ki jo namerja graditi tvrdka Ivan Bonač od poslale Jarše-Men- zasnovan govor o narodnem edinstvu in o pomenu praznika uedinjenja, ki je obenem tudi sokolski praznik. Društveni orkester je pokazal svojo agilnost in se je za to prireditev lepo pripravil. Odvetnik g. dr. Mejak pa je predaval o Češkoslovaški in o njeni borbi za osvoboditev, h kateri je zlasti pripomogel češki Sokol. RIBNICA NA POHORJU. Le malo se sliši o naši prijazni vasi. Ta kraj zelo ljubijo letoviščarji in bilo bi jih vsako leto še več, če bi bilo dovolj stanovanj na razpolago. Pohorje sedaj zelo mučijo gospodarske težave. Strahovit padec cen lesnih izdelkov je hud udarec za našega kmeta. Les prinaša kmetu v navadnih razmerah dobre in skoro edine dohodke. Če lesa ne more spraviti v denar, je to gorje za našega kmeta. Edino upanje še imamo, da se bodo razmere kmalu ublažile in da nam vsaj leto 1931. prinese lepše čase. STOPRCE. Prosimo g. urednika, da tudi nam dovoli malo prostora v naši preljubi «Domovini», da ne bodo čitatelji mislili, da samo spimo. Od četrtka na petek je že drugič pobelil sneg naše lepe hribe in doline. Iz Stoprc nimamo poročati veselih dogodkov, nego samo o neverjetni podivjanosti nekaterih fantov in junakov z nožem. Krivo je tej podivjanosti gotovo tudi pomanjkanje organizacije, ki bi nudila poučljivega štiva. Še večji krivec pa je strupena šmarnica, ki je res strašna pijača. Pa tudi drugega vina in po vrhu žganja se popije preveč. Meseca avgusta je bil ubit Anton Nemec, ugledni gospodar v Za-vinjaku, ki je rad pomagal ubogim iz zadrege. Dalje je bil tudi v sosednji vasi Črmožišah pri Stoprcah na preži ubit v noči od 25. na 26. novembra 22Ietni Anton Gorjup iz Stoprc pri Rogatcu. Nesrečnik je bil fant mirnega značaja in zahvala za to lepo uspelo akademijo, ki se ja zaključila z državno himno in «Zovi, samo zoviy, gre neumorno delavnemu društvenemu načelniku in prosvetarju br. Dragu Korošaku kakor tudi na« čelnici sestri Kurbusovi. Tudi vsem ostalim vadi« tel jem, pevcem, pevkam in tamburašem najlepša ■ hvala! Tebi, šentjurski Sokol, kličemo: Naprej: po začrtani poti! Po akademiji se je v mraku for-? miral sprevod. Na čelu državna zastava, nato so«; kolska mladina, gasilska župa z 80 člani, Društvo starih vojakov, člani in članice ter ostalo ljud-i stvo. Skoro vse hiše okrog šole kakor tudi od-] daljenejše so bile lepo razsvetljene. Med svira«; njem godbe, prepevanjem narodnih pesmi in ko« račnic se je pomikal sprevod po vsej vasi na Jamno in Biserjane. Vzklikalo se je Nj. Vel. kra-lju, naši lepi Jugoslaviji in našemu ponosnemu Sokolu. Računamo lahko, da je bilo v sprevodu do 400 ljudi, več sto pa je bilo tudi gledalcev ob poti. Pred šolo je bil majhen nagovor o pomenu 1. decembra, na križpotju pod cerkvijo je zaklju« čil sprevod br. Korošak. — Na narodni praznik se je Sokol udeležil cerkvene slovesnosti in po maši je br. starosta zaprisegel novo članstvo. Naš Sokol je prebil led, stoji lia trdni in čvrsti podlagi in smo uverjeni, da bo to društvo v ponos Sokola kraljevine Jugoslavije. — Prav lepa iu pomembna je bila tudi prireditev Miklavževega večera, ki ga je Sokolsko društvo priredilo za sokolsko deco v petek 5. t. m. popoldne. Ob tej priliki je obdarovalo društvo preko 40 sokolska dece in naraščaja, med njimi znatno število otrok siromašnih staršev, kar je res hvale vredno. — Zvečer je priredilo društvo Miklavžev večer v gostilni g. Domanjka, kjer so iz rok sv. Miklavža prejeli tudi odrasli svoja darila, med katerimi se je preteče zamajala marsikatera šiba. Celo pipa je bila vmes. Sv. Miklavž pač dobro ve, česa ja zelo priljubljen. Udaril ga je 25letni Janez Kova- ______________ čič z jesenovo palico po desni strani glave, a' kak zemljan najbolj potreben" nekdo ga je še zabodel z nožem pod levim uše-' som. Kovačič je bil aretiran in oddan v zapore v Rogatcu. — 11 koncu še prosimo našega gospoda župana, da uredi zadevo glede knjižic našim fantom in dekletom, ki gredo služit v razna mesta, da jim ne bo treba iskati omenjenih knjižic pri sreskem načelstvu, ker imajo za ta nepotrebna pota premalo denarja. LJUTOMER. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ljutomeru bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo 21. t. m. v šestem deškem razredu ob pol 9. zjutraj z običajnim sporedom. Pridite vsi člani in privedite s seboj vsaj vsak po enega geš po zemljišču naslednikov Maidi>'a, preko Bi- ' novega flana> da bo naša četa močna, kajti pri-strice do svoje tovarne na Količevem. Most čez : hodn^e leto P"čakujemo pri nas sadno leto in Bistrico bo lesen z železnimi nosilci in bo delala i bo Potrebno>' da organiziramo. gradnja mostu precej preglavic, ker tukaj reka nima nobene prave struge. Želimo, da bi bil pre SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Proslava 1. decembra se je tudi topot izvršila pri nas nad vse veli- ko mostu čez Bistrico, ko bo dodelan, dovoljen ! Castno- V nedelJ° ?0- novembra popoldne je pri-ti.Hi nrpVmri Hoia,,™™ I redil tukajšn ji Sokol svečano akademijo s pestrim tudi prehod tvorniškim delavcem. GRIŽE. Griže so prijazna vas na desnem j bregu reke Savinje. Ponosna, na gričku stoječa cerkvica gleda po belih hišicah marljivih fara GORNJI CMUREK. Krajevni odbor Narodno odbrane v Gornjem Cmureku je priredil v svo« jem okolišu več prav lepo uspelih proslav praznika uedinjenja. V Gornjem Cmureku se je vršilo v nedeljo 30. novembra slovesno razobešanje nove državne zastave pri obmejnem mostu. Ob lepi udeležbi občinstva je izpregovoril predsed* nik krajevnega odbora NO Mirko Cuinik, ki je v svojem govoru poudaril velik pomen državnega praznika in pojasnil pomen treh barv naše tro-bojnice. Po navdušenem vzklikanju Nj.Vel. kralju in domovini in ob petju narod lih pesmi, ki jih ja spremljal tamburaški zbor, je bila svečanost zaključena. Glavna zasluga za to slavnost gre na« šim agilnim obmejnim organom finančne kon« trole in orožništvu v Gornjem Cmureku, ki so vodili priprave za to prireditev in nabavili zastavo na lastne stroške. — Odsek krajevnega odbora NO v Gornjem Cmureku, ki deluje že eno sporedom. Po nagovoru br. staroste je imel lep j leto prav agilno pri Sv. Ani v Slovenskih goricah^ : govor župni delegat br. Zorko iz Maribora. Pred-' je priredil baklado ob sodelovanju tamkajšnjih vsem so veljale njegove besede naši mladini, ki ! je naš up in naša nada. Najprej je nastopila žen- t™» , , . , , - „ i ^ ""c "k 11ciom uemu, na u1c1 ic jiabiuuiui icli- nov. Povsod vlada mir le včasih nas presune j ska deca. Vaje je izvajala zelo ljubko, tako da jih kakšen dogodek, ki je običajno žalostnega zna-|je morala ponovitL Vaje el£Jv so'bile dob^ čaja Po zgledu drugih krajev so se tudi Grižani | prekosile pa so jih vsekakor vaje članic. Moška zaceli gibati. Tako so nam nasi vrli gasilci vjdeca je izvrgila svojo nalogo v popolno zadovolj. nedeljo 30. novembra ponovno uprizorili tro- stvo, le pri prvem nastopu' je bila nekako zme- dejanko «Pred poroko, ki je uspela nad vse dena. Najbolje med vsemi J g0 ge t t od_ 2°nrV ° f blle c1obr° ]e blloi rezale ženske naraščajnice. Vsa čast njim in nji- Zt t> nekaterih ,gra c,h da so j,h dobro raz- hovemu vad;telju. Pevske in tambui.a|ke toCkJ Židi?'0 f "St u r 26 .°blC+ajn0' S0"' ki jih je Sokol izvajal skupno z Zvezo slovenskih 1 !nn V V'/ 'T™ °n0m flfantov in deklet, so žele veliko odobravanje. Vsa nastopom pokazal pravi talent za dramsko urnet- j J nost. Tudi g. Resnik v vlogi prof. Ahačiča ni zaostajal. Med drugimi so ugajali gg. Tine Jurkar,! Hajnšek, Cokan in tudi ostali. Le žal, da je bila j igra tako slabo obiskana, kar je dokaz, da neka- * teri za enkrat še nimajo smisla za povzdigo pro- j svete našega kraja. Igra bi po svoji vsebini in' predvajanju zaslužila pač malo več obiska in zanimanja. Želeli bi, da bi se še večkrat videli na odru. KONJICE. Naš Sokol je proslavil praznik uedinjenja prav lepo. S tem praznikom je bila združena tudi proslava desetletnice obstoja češkoslovaške države. Notar g. Jereb je imel krasno Nobene plešo več! Bujni lasje m drašostnl brki. Mnogi tisoči dam in gospodov vsa e ftarosti se morajo zahvaliti za bujno rast las zdravniško priporočenemu „Tilo"-fluidu za moč las. .Tilo" odpravlja prhljaj in prepreči izpadanje las, predčasno osivenje, krhkost, lomljenje in cepljenje las, oživlja in osvežuje iasišče in povzroča naglo, obilno in bujno rast las, tako da dosežejo las e že po kratkem času dvojno dolžino. .Moja frizura je postala že po štirikratni uporabi Vašega .TiloMluida za moč las trikrat tako bujna", piše gospa T. I. — Cena 16 Din, 3 steklenice 24 Din, 6 steklenic 55 Din. Dr. Nic. Kemčny, Košice, poštni predal 12/N 10, CSR. gasilcev in Sokola. Udeležba domačinov je bila ogromna. Manifestantoni je govoril pred staro šolo v imenu krajevnega odbora NO in sodelujočih društev učitelj g. Ivo Čeh. Govoril je tudi kaplan g. Alojzij Ciglar. Sprevc du je sledila množica z navdušeirmi klici Nj. Vel. kralju in domovini. Obe šoli, župnišče, pošta in več drugih poslopij je bilo razsvetljenih. 1. decembra so se manifestanti polnoštevilno udeležili sv. maše in slovesnosti v šoli. Kakor na šolali, cerkvi in žup-nišču so bile razobešene zastav.? tudi na po^op« jih domačinov. — Pri Mariji Snežni je bila šolaj na predvečer razsvetljena. Slovesne sv. maše Itfcl | slavnosti v šoli so se udeležili vsi obmejni držav«' ni nastavljenci. Tovarna lepenke na Sladkem vrhu je bila zastopana po g. ravnatelju in urad«3 ništvu. Tudi tu je bilo razobešenih mnogo z; stavj j na poslopjih domačinov, kar priča, da se začenjal i v naših obmejnih ljudeh vzbujati narodna zavestij j Pri slavnosti v šoli so po slavnostnem govoru šol«j |skega upravitelja g. Ferluge šolski otroci dekla«' , mirali več pesmi. Obilo priznanje je želo ubrano . petje učencev. — Prav tako je bila šola v Lokav« | cu na predvečer narodnega praznika razsvetljena. \ ; Svečanosti v šoli so se udeležili domačini v le«j I pem številu. * Rojstni dan Nj. Vel. kralja 17. t. m. se bo praznoval po vsej državi s slovesnimi službami božjimi. * Našim dopisnikom! Za našo dolžnost smatramo, da objavimo od naših prijateljev vse, kar je vredno tiska, toda včasih pri najboljši volji ne 'gre. Semintja tudi ne moremo uganiti kakšnih s 'svinčnikom napisanih in še zamazan h čack. Kdor 'tako piše in še vse križem prečečka pisanje, je sam kriv, da roma njegov dopis v koš. Osebnih .napadov tudi ne priobčil jemo, ker tiskovni zakon 'danes ni več šala. Zgodilo se je že, da nam je zameril nekdo, ker nismo objavili njegovega dopisa, polnega zakotnih in praznih govoric. Za take reči, ki so pretežno tožljive, pač noben list ne izhaja. Zadeva mora biti kolikor toliko resna in mora zanimati malo širšo javnost, da se objavi. Isto velja za slike. Zanimati morajo večji krog ljudi in jasne morajo biti, da se lahko pri-rede za tisk. Mi si iskreno želimo čim večjega žtevila prijateljev, ki bi nam stalno dopisovali, toda poročati nam morajo tako, kakor je prav in dobro. Pišite razločno, s črnilom ali vsaj zelo temnim svinčnikom, po eni strani papirja brez stranskih pripomb, kratko in jedrnato! * Naša nova povest. Opozarjamo naše čitatelje in čitateljice, da bomo pričeli s prihodnjo številko objavljati novo povest, «D e d i n j o treh g r a d o v», katero je napisal naš stari znanec, ljudski pisatelj S o t e š č a n, ki nam pripravlja za prihodnje leto še celo vrsto novih povesti. Opozorite na povest one, ki še niso naši naročniki! Zaostankarji pa nikar ne odlašajte plačila naročnine, ker bi to pomenilo veliko nehvalež-nost proti našemu časopisu, ki vedno skrbi za prijetno zabavo! * Svetovni šahovski prvak Rus dr. Aljehin je prišel včeraj v Ljubljano in bo drevi v dvorani Kazine odigral tako zvano simulantko (z več ša-histi naenkrat). Igral bo s 30 sahistl. * Koliko kovanega denarja morajo pošte sprejemati. Pri vseh vlogah in vplačilih so pošte dolžne od ene in iste osebe pri eni in isti priliki prevzeti kovanega denarja po 2 Din do največjega zneska 500 Din, kovanega denarja po 1 Din do 200 Din, kovanega denarja po 0'50 Din do 100 Din, kovanega denarja iz niklja in game po 0"25 Din do 20 Din, po 010 Din do 10 Din, a po 005 Din da največjega zneska 5 Din. * Prihodnji prireditvi Ljubljanskega velesejma bosta XI. mednarodni splošni vzorčni vele-sejem od 30. maja do 8. junija in jesenski mednarodni velesejem s posebnim ozirom na agrikulturo, turistiko in higieno od 29. avgusta do 0. septembra. * Uspela razstava kuncev. Kmetijska družba, odsek za rejo kuncev, je priredila v Kranju tri dni trajajočo razstavo, ki je uspela prav dobro. K uspehu sta mnogo pripomogla tudi domačina gg. Joško Likozar in Adolf Rohrmann, ki sta bila pri podobnih razstavah že večkrat odlikovana. Posebno pozornost je vzbujala na razstavi 11 mesecev stara belgijska samica g. Jakoba Herga iz Moškanjcev pri Ptuju, težka 8'50 kg. Tudi reksi z dragocenimi kožuščki so vzbujali zanimanje; nekaj lepih reksov je bilo prodan'h. Razstavo je obiskalo nad 500 ljudi, kar je zelo lepo število. I * Karel May: «01d Surchamb. Potopisna povest. Priredil Anton Debeljak. I. in II. del. V • Ljubljani 1930. Izdala Tiskovna zadruga. Strani (628. Cena broširanima knjigama 96 Din, vezanima 128 Din. — Osrednja knjižnica mesta Prage •je pred malo meseci priredila veliko dvorano za otroško čitalnico. Prva statistika o živahnem po-setu je ugotovila, da dekleta največ zahtevajo pravljice, dečki pa pustolovščine, v prvi vrsti Karla M a y a. Mayev «01d Surehand», ki ga je pravkar izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, se bo prav prijetno čital. Knjiga je polna slikovitih postav, resnih in šaljivih oseb, nenavadnih dogodkov, ki se razvijajo po visokih ameriških gorah, po ravnih savanah kakor tudi po žejni puščavi med zvermi, sovražnimi indijanskimi plemeni, med belokožnimi potepuhi in plemenitimi značaji. Držala bo pri mladih in starih pozornost napeto vse do zadnje strani. Ista založba pripravlja že Mayevo delo o rdečekožnem junaku Vinetuju. «01d Surehand» je izšel v okusni opremi in je prav pripravno božično darilo za odraslejšo mladino. Naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. * «Kako postanem dober godec.» To brezplačno knjižico pošljeta Meinel & Herold v Mariboru št. 104 vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu godcu. Zahtevajte knjižico takoj z običajno dopisnico! * Huda borba za kruh. Veliko brezposelnost med izobraženci nam spričuje naslednji primer. Zagorska občina je pred kratkim razpisala mesto občinskega uradnika z mesečno plačo 1200 Din, s prostim stanovanjem in kurjavo. V razpisu se je zahtevala srednješolska izobrazba in starost do 32 let. Rok priglasitve je bil do 30. novembra. Prošnje za sprejem je vložilo 124 prosilcev. Med prosilci je več maturantov, trgovinskih in bančnih uradnikov z izpiti. Nekateri med njimi so v službah, veliko število jih je pa brezposelnih. Privlačnost je bilo za nekatere prosilce morda prosto stanovanje s kurjavo jn napredovanje. Zdravnik DR. DAVORIN KOLŠEK je prevzel po pokojnem drju. Branku Žižku ordinacijo v Velenju. * Smrt najstarejšega Jugoslovana. V neposredni bližini Debra, v vasi Vanjištu, je te dni legel v grob starec Ivan Avramovič, ki je doživel nenavadno starost 120 let. Starec je kaj rad pri- ! povedoval, da je to starost dočakal le, ker je malo 1 pil in malo kadil. * Orjaški sod. Pred uradom litijske kontrole mer je bil te dni sod orjak, ki ga je izdelal domači litijski sodarski mojster g. Rudolf Tišler. Orjak drži 2500 litrov in je kupljen od trboveljskega gostilničarja g. Gvida Počivalška. * Poziv neznanim dedičem. Služkinja Ana Kokaljeva v Ljubljani, Študentovska ulica 3, je 1928. leta umrla in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje. Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu naznaniti okrajnemu sodišču v Ljubljani in izkazati svojo dedinsko pravico. — Letos 30. julija je umrla v Badgasteinu gospa Jožefina Bolhova, poročena Koptova, ki je zapustila, kakor se domneva, leta 1886. v Mariboru rojeno hčerko Ivano Bolhovo. Ona, odnosno njeni otroci, naj se javijo notari-jatu v Hofgasteiuu v Avstriji. Obenem prosimo, da javi istotja, komur bi bilo kaj znanega o omenjeni Ivani Bolhovi. * Nesreče. Miha Smerajc, 42Ietni posestnik iz Jarš, se je pred dnevi ponesrečil v Kovačevi gostilni v Tomače m Mož je tako nesrečno padel, da si je prebil črepinjo. Zdravil se je doma, moral pa je naposled v ljubljansko bolnico. — V ljubljansko bolnico so te dni pripeljali tudi 71etno Ljudmilo Gornikovo z Gore pri Kočevju. Pred dnevi jo je njena lOletna sestrica po nesreči polila z vročo mastjo po obrazu. Poškodbe male Ljudmile so zelo hude. — Vršnik Jože, 281etni delavec iz Luč, je sekal v Solčavi drva, pri čemer mu je odletel v oko kos lesa in mu ga nevarno ranil. Tudi Vršnik je moral v ljubljansko bolnico. Dražestne kodre, neomajno stanovitne pri vlažnem zraku ali poteniu, dosežejo dame in gospodje brez žaalnlh škarij s pomo jo Hela-ko-dralne esence. Tudi najbolj zalo bubi-glavo polepša Hela, in je vsaka ondulacija nepotrebna. Ve!ik prihranek na času in denarju ter pospešu e rast las. Pogled v zrcalo Vas bo zadivil. Takoj po uporabi obilno bujnih kodrov, mične frizure. Mnogo zahvalnih pisem. Posebno gledališki igralci so polni hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, .6 steklenic 40 Din. Dr. Nic. Kemčny, Kožice H, poštni predal 12/210, Češkoslovaška. * Huda avtomobilska nesreča. Na naš članek pod tem naslovom smo prejeli iz Hoč naslednje pojasnilo: Omenjeni avto ni drvel, nego je vozil čisto pačasi, se potem ustavil in zopet vozil počasi naprej. Ob srečanju ni krenil malo na levo, da bi se izognil kupu gramoza, nego je štiri metre pred kupom gramoza Nezmanov konj skočil na levo in naravnost v avto, pri čemer je razbil šipo in provzročil druge poškodbe, sam si pa nogo zlomil in oje voza. Avto od kraja nesreče ni vozil še 57 metrov, nego je obstal na mestu, ko se je Nezmanov konj zaletel v avto, kar dokazuje, da je avto vozil z najmanjšo bizino. Z avtom so se vozili: šofer Semelbauer, polic'jski agent v pokoju Goršič s svojo soprogo >n dvema malima otrokoma, vsi iz Hoč, in Goršičeva sestra iz Vur-berga. Po nesreči se je Goršič z avtom takoj odpeljal v Ptuj in javil nesrečo orožništvu, nakar se je eden orožnikov podal na lice mesta in zadevo popisal. Avto vsekakor ni zakrivil nesreče. Morda je Nezman potegnil napačno vajeti. Ako je bil konj plašljiv, bi moral Nezman dati znamenje z roko. Navadno konj ne skoči v tisto smer, od katere se česa straši, ampak v drugo. * Ilovica ga je podsula. Delavec pri Ljubljanski gradbeni družbi, 491etni Miha Bernik, stanujoč v Medvodah, je bil zaposlen pri kopanju ilovice v jami omenjene družbe nad Medvodami. Bernika so njegovi tovariši izvlekli izpod gline, delo' zapustiti, prav tedaj pa se je nagnil velikanski kos gljnaste zemlje in nesrečnika podsul. Berniak so njegovi tovariši izvlekli izpod gline, seveda hudo poškodovanega po vsem telesu. Ponesrečenca so prepeljali v splošno bolnico. * Huda nesreča se je zgodila v jeklarni v Guštanju delavcu Cegovniku. Nesrečnik je bil zaposlen pri valjarju, s katerim tanjšajo kose pa-ličastega železa za nadaljnjo uporabo in izdelavo. Železna razbeljena palica mu je po nesrečnem naključju padla na roko in mu prežgala vse mišice v podlehtju do kosti. Tovariši, videči skrajno kritičen položaj, so nesrečniku priskočili na pomoč in mu odtrgali od roke razbeljeni kos železa. Sledilo je močno krvavenje' ker fe pregorela tudi žila odvodnica. Zdravnik dr. Erat je nesrečniku nudil prvo pomoč, nakar ga je reševalni avto Rdečega križa prepeljal v slovenj-graško bolnico. * Velika požarna nesreča je zadeia v eni zadnjih noci Mihaela Herica in Katarino Šijan-čevo v Sovjaku pri Sv. Juriju ob Stavnici in jima je upepelila gospodarsko poslopje. Ker je bila noč vetrovna, se je požar kaj hitro razširil na ostala sosednja poslopja. Na zidani vinski kleti posestnika Janeza Kocuvana v Sovjaku so zgoreli vsi leseni strešni deli tako, da je ostalo le golo zidovje. V veliki naglici se je od gorečega objekta posestnika Kocuvana razširil ogenj na stanovanjsko hišo posestnika Jc ne>.a Senčarja iz Sovjaka. Ker je bila stavba krita s slamo ter v večjem delu lesena, so jo plameni kaj hitro pokončali in ni H'o mogoče rešiti niti vseh premičnin. Na kraj nesreče uošiim gasilcem od Svetega Jurija ob Šeavnici je le s težavo po štiri-urnem delu uspelo omejiti požar. * Utopljenega otroka so našli. Iz Save pri Sneberju so potegnili truplo malega utopljenca. Ljudje so takoj obvestili o najdbi orožiiško postajo v Vevčah. Orožniki so se takoj spomnili na nesrečo, ko je pred tedni utonil v Savi pri Kranju štiriletni Zvonko, sinček uglednega tovarnarja g. Štefeta. Domneva se je izkazala za točno in so trupelce prepeljali v Kranj. * Požar. Zaradi slabega dimnika je nastal v hiši tovarniškega delavca Alojzija Kovača v Lo-kovici pri Šoštanju požar, ki je upepelil do tal stanovanjsko hišo in vsa gospodarska poslopja z vsemi letošnjimi pridelki in gospodarskim orodjem. Le živino se je posrečilo rešiti. Na pomoč prihiteli gasilci iz Družmirja niso mogli stopiti v akcijo, ker je primanjkovalo vode. Škoda je z zavarovalnino le deloma krita. * Samomcr Slovenca v Ka^Iovcu. V Karlovcu se je odigrala drama, ki je hudo prizadela obi-telj s štirimi otroki. 341etni Slovenec Jože Šmit, ožeujen kočijaž, je bil nameščen v usnjarni Je- ZOBNI ATELJE V LITIJI EDVAS&D GLAVIC se je preselil iz vile drja. Ukmarja v nanovo moderno urejeni zobni atelje, ki je v hiši Nežke Loosove (poleg mosta pri gostilni Franka Cerarja). lenčevi. V službi se je spoznal z nameščenko Av-gustino Frankesevo, od katere se ni mogel več ločiti. Ko je bila ona odpuščena iz službe, je šel tudi Šmid zanjo prav do Maribora, dobil tam potni list in pobegnil v Francijo, kjer pa je imel neke ovire in se je vrnil v Karlovec. Neke noči je odšel od doma, a se zopet povrnil in dejal svoji ženi, da se bo usmrtil. Zjutraj je ponovno zapustil dom in so obupanca res našli v Ladjarski ulici obešenega in že mrtvega. * Nagla smrt. 621etni posestnik Josip Štangel iz Gotne vasi je najel v petek Sletnega tesarja Janeza Novaka, s katerim je odšel v Šušico, da bi tamkaj popravila zidanico. Po delu sta si privoščila precej pijače. Po pijači sta spala vso soboto iu v nedeljo dopoldne. Slučajno so ju našli ljudje v čudnem stanju: Štangla hropečega in Novaka, omotenega od pijače. Štangla so takoj prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. Zaradi domneve, da je Štangel pomotoma vrgel v kuhano vino namesto saharina strihnin, so njegovo truplo raztelesili. Pri tem pa so ugotovili, da je mož umrl zaradi posledic nagle pljučnice in oslabelosti srca. * Smrt otroka zaradi opeklin. Na Radenskem vrhu pri Gornji Radgoni se je pri štedilniku vnela obleka 61etni Miciki, hčerki posestnika Franca Marinčiča. Ubogi otrok je zaradi hudih poškodb umrl. * Velika tatvina dragocenosti je bila izvršena te dni na progi Vinkovci—Zagreb v vlaku na škodo zagrebške tvrdke «Preciosa». Dragocenosti je nosil s seboj zastopnik tvrdke, g. Julij Schvvarz, ki je šele v Ljubljani opazil tatvino in jo javil oblastvom, ki so imela srečo in izsledila vlomilca v osebah železniškega sprevodnika Luke Dogana in železniškega manipulanta Pfeiferja, ki sta bila oba v železniški službi že nad 20 let. Zlatnino so deloma že dobili pri Pfeiferju, dočim jo je Dogan baje vrgel v Savo iz bojazni. Manjkajoče blago še iščejo. * Ropcr Ferjan aretiran v Avstriji. Sredi septembra je bil izvršen v novomeški frančiškanski cerkvi velik rop. Tat je odnesel mnogo kelihov, dragoceno monštranco in skoro 2000 Din gotovine in izginil brez sledi. Te dni je policija v Linzu v Avstriji aretirala znanega vlomilca Gustava Ferjana. Mož si je dal pri nekem tamkajšnjem ključavničarju delati vlomilsko orodje, kar je zvedel neki detektiv in roparja aretiral. Ferjan je priznal, da je med drugim oropal tudi frančiškansko cerkev v Novem mestu in da je del teh naropanib predmetov zakopal v bližnjem gozdu. * Gostilničar udaril gosta s stolom po glavi. Konrada Klinca, delavca pri gradbenem podjetju Slavec na Bledu, je udaril neki gostilničar v Kranju s stolom po glavi. Pili so do šestih zjutraj zavreto vino. Gostilničar je zahteval od Klinca denar za popito vino, ki ga je ta po lastnem zatrjevanju že prej plačal. Gostilničar se bo moral zagovarjati ne samo za ta nelepi čin, ampak tudi zaradi prekoračenja policijske ure. * Drug drugega pretepla. V Dolnjih Lazih pri Rožnem dolu so prišli v Medičevo gostilno razni delavci iz Radohove vasi, kjer delajo na gozdni žagi in pri gozdnem upraviteljstvu. Med njimi sta bila tudi gozdni delavec Matija Kobe in 31-letni cirkularist Andrej Ščapek iz Zlatarja na Hrvatskem. Pozneje je prišlo med njima do prepira. Kmalu sta se sredi gostilne spoprijela. Kobe je tepel Ščapka s svojo z železom okovano gorjačo, Ščapek pa je potegnil nož in prizadejal Kobetu dve rani. Oba ranjenca so prepeljali v kandijsko bolnico. * Tatvine okoli Semiča. V okolici Semiča se dogajajo tatvine že nekaj let, a pravih vlomilcev kljub najvestnejšemu zasledovanju ni mogoče izslediti. Tatovi so 30. novembra zopet udrli v Petričevo vinsko klet pri Semiču in odnesli pre- cej vina. Škoda pa je tem večja, ker so tatovi razdrli zid. Vsekakor bi bilo dobro, da bi občinstvo pomagalo pri izsledovanju in vsakega sumljivega pohajkovalca prijavilo orožnikom. * Velik požar v Medmurju. V Šegovini pri Ča-kovcu je iz neznanega vzroka nastal ogenj, ki je uničil šest hiš in več gospodarskih poslopij. * Trije vlomi v eni noči. Iz Toplic pri Novem mestu pišejo: V noči od 1. na 2. t. m. je v Obrhu pri Toplicah v zgodnjih jutranjih urah neznan tat vlomil na treh mestih. Najboljši plen je dobil okrog 5. ure zjutraj v hiši posestnika Peciga, kjer je odnesel en površnik, eno še popolnoma novo obleko in nekaj denarja. Stanovalci hiše, ki so bili v posteljah, so sicer čuli neko hojo, a so mislili, da je že kdo domačih vstal. Gospodinja je tedaj vstala in odprla vrata. V tistem trenutku pa je stopil mimo nje tat in odšel iz hiše. Zaradi teme ni videla neznanca v obraz. Da je bil tat, so spoznali šele pozneje, ko so videli, da je odnesel gori navedene reči. Predrznega tatu zasleduje topliško orožništvo. Vlom v vinogradsko hišo. V vinogradsko hišo g. dr. Schwarza v Gresovčaku, ki stoji precej na samem, so udrli neznani zlikovci. Odnesli so nekaj jedil in cigaret, precej posteljnine, obleke in drugih reči ter povzročili za nekaj tisočakov škode, ki je, razen poškodbe na hiši, krita z zavarovalnino. Pijače se niso lotili. Bilo je kakih osem oseb, ki so si svetile z električnimi svetilkami. Tatinska sodrga na deželi. Te dni so udrli neznani lopovi skozi okno v hišo Franceta Lav-riča v Podklancu pri. Sodražici in odnesli različno moško obleko, več parov čevljev, nekaj posteljnih odej, štiri bela zagrinjala in mnogo spodnjega perila. S seboj so vzeli tudi različno domače orodje. — Vlomilci so se pojavili tudi v Zagoricah. Požar je uničil deloma hišo in ves hlev s skednjem. Gasilci, ki so imeli ta čas veselico v bližnji gostilni, so hitro tekli v Blejski dom po reševalne priprave, s katerimi so takoj stopili v akcijo. Pri gašenju je pomagala nočna partija delavcev gradbene tvrdke Slavec, ki je zaposlena pri gradnji novega Parkhotela. Gasilci so najprej omejili požar in brizgali vodo na bližnja poslopja^ Med tem pa je požar uničil v pičli uri hlev iri skedenj. Le požrtvovalnemu trudu gasilcev se je zahvaliti, da ogenj ni ugonobil tudi vse hiše,: ki je bila že v plamenih. Gradbeno gibanje je na Bledu v največjed razmahu. Pred kratkim so delavci podrli in od-i peljali svetovno znano Kasino, a na njenem me? stu postavljajo novo Kazino, ki bo dolga 58 m 27 m široka. Nasproti grade ogromen šestnad* stropen Parkhotel, ki bo segal do Ljubljanske: ceste. Grandhotel Toplice se bo dvignil za dve nadstropji in podaljšal preko bazena, tako da bo hotel dolg okoli 65 m. Nad Toplicami je obnovi ljena in dvignjena za eno nadstropje vila Adrijaf last g. Molnarja. Gesto, ki vodi tod mimo na Mlino, je razširil za 2 do 3 m omenjeni hotelir na1 svoje stroške. f Proslava narodnega praznika na dan 1. de*; cembra je uspela nad vse zadovoljivo. Vršila se je v starem Sokolskem domu. Odbor Sokola je? imel slavnostno sejo z zaprisego novega član-' stva. Slavnostni govor je imel brat Rudolf Kobilica, ki je v vznešenih besedah orisal ves zgodo-r, vinski razvoj jugoslovenskega naroda. Sodelovala sta tudi pevski in tamburaški zbor. Pevski zbor je pod taktirko br. Vrezca Milana, upravi-^ telja v Ribnem, zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi. Tamburaši so pod vodstvom br. Joška Hudovernika prav lepo zaigrali več pesmi. Po Zbelovu, kjer so udrli v trgovino Marice Sala- sporedu je bila prosta zabava. Dvorana je bila monove ter odnesli več metrov sukna, bombaževega blaga (cajga), nekaj novih moških srajc, ženskih naglavnih rut, več parov čevljev, nekaj pletenih jopic, različen živež in okrog 50 Din gotovine. nabito polna. Središče vsake zabave . . . je glasba. Je oni, ki jo zna ustvarjati. Tudi Vi lahko postanete godbenik potem naših poučnih pisem, ki jih dobavljamo kupcem naših instrumentov brezplačno. Zahtevajte nemudoma brezplačno knjižico: «Kako postanem dober godbenik?« MEINEL & HERGLD tvornica glasbil in harmonik, prodajna podružnica Maribor št. 104. IZ POPOTNIKOVE TORBE BLEJSKE ZANIMIVOSTI. O zagonetnem blejskem požigalcu. — Gradbeno gibanje. — Proslava narodnega praznika. Bled, decembra. Na Bledu imamo zadnja leta pogoste požare, ki nastanejo vedno na enak način, iz česar je sklepati, da gre za istega požigalca. Požigi se namreč vrste po nekem določenem redu in vedno v noči od sobote na nedeljo ali na praznik. Vsa dolgotrajna in požrtvovalna prizadevanja blejskih orožnikov, da bi prišli zločincu na sled, so ostala brezuspešna. Skrivnostni zločinec vrši svoja hudodelstva nemoteno naprej. Najverjetneje je, da je požigalec duševno zaostal človek, ki uživa, ko njegovo zločinsko početje uničuje imetje Blejcev. Domačini mu nikakor ne morejo do živega. Lansko leto so cele noči trepetali v strahu pred požarom in stražili svoje domove. Komaj se je poleglo razburjenje zaradi požara, ki je uničil posestniku in gostilničarju gospodu Zrimcu v Gradu gospodarsko poslopje, že so pred kratkim farni zvonovi zopet naznanjali uožar. Gorelo je Dri posestniku Francu Rosraču v POLJANSKE NOVICE. Poljanska dolina, decembra. Kmetska dela so za letos pri nas končana. Kazalo je že, da nam ne bo mogoče dobiti stelje zaradi deževja, ki se ie z malimi presledki kar vleklo naprej. Sedaj pa, hvala Bogu, smo se preskrbeli za zimo. Letina je bila pri nas po dolini srednje dobra. Istotako po hribih. Le sena je po hribih nekoliko manj zaradi poletne suše, zato ga je pa toliko več po dolini. Pridelalo se je največ krompirja, ki pa nima nobene cene. Čebelarji se tudi pritožujejo, da so jim čebele od zadnje ajdove paše bolj malo skupaj nanosile. V Gorenji vasi je umrl upokojeni učitelj gospod Ivan Pipan. Pokojnik je učiteljeval dalje časa v Poljanah in na Trati. Svojim šolarjem je' bil dober učitelj in ga bodo ohranili v najlepšenr spominu. V začetku novembra je umrl tudi bivši' lučenski župnik g. Anton Dolinar. Med svojimi rojaki, doma je bil v Lučnah, je župnikoval nad. 30 let. Bil je mirnega značaja in spoštovan od vseh, ki so prišli z njim v dotiko. Blag mu spomin! V Poljanah so pred časom dovršili nov most čez Soro, ki je trpežno narejen in upamo, da bo kljuboval vsem povodnjim in dočakal sto let, i Pred mesecem je izginila na Dobravi že poštama in nekoliko slaboumna ženska Franca; Homceva. Pretila je že večkrat, da bo skočila v vodo. Vse iskanje ob Sori in po gozdih je bilo, do sedaj zaman, pač pa so našli zadnjič v Sori čevelj, ki je baje njen. Tu in tam naletimo na može s puškami, to je lovce, kar je znamenje, da je lovska sezona. Da^ bi pa videli pri njih kaj plena, se le redkokdaj; pripeti. Ali ni divjačine ali pa je lovcev preveč! V Tavčarjevih časih je bil lov živahnejši in so lovci tudi kaj nastrelili. Kakor drugod, tudi pri nas ni posebne kupčije z živino. Kupujejo le mesarji in le malo gre za pleme. Cene živini so nizke, a čudno je, da se cene mesu še vedno čvrsto drže. Lesna kupčija se razvija bolj po malem. To ie videti na žagah, ki niso več tako založene s hlodi kakor lansko leto. Cene lesu so izredno nizke; zato sekajo le malo. Avtomobilski promet na cesti je živahen. Čuje se, da bodo pritisnili po novem letu na avtomobile vozarino, češ, da avtomobili preveč rabijo ceste in so tudi prehud konkurent železnici. Knjig Vodnikove družbe se prav veselimo. Slika Gospe Svete nam kaže, kje je še kos naše slovenske zemlje, ki je ostala v tujih rokah. Sedaj nam bodo tudi pripovedovali, kakor vsako leto ob tem času, kakšne časnike naj beremo in naročimo za prihodnje leto. Mi bomo še zanaprej ostali pri «Domovini», ki nas kmete tako lepo uči, kaj je prav in kaj ni dobro, bodisi na gospodarskem ali drugih poljih. Skrbeli bomo, da se v drugem letu njeni naročniki pomnože v dolini tako, da bo v sleherno hišo zahajala »Domovina«. Pa tudi knjige Vodnikove družbe morajo v vsako hišo! MlILJAVSKE ŽUPNIJE MENDA NE BO. Muljava, decembra. Kako je «Domovina» priljubljena v naši vasi, se vidi zlasti ob petkih, ko jo dobimo po pošti. Ze četrt ure pred prihodom poštnega avtobusa smo mi, njeni naročniki in čitatelji, zbrani v trgovini g. Bregarja, kjer je nastanjen poštni urad. Čeprav prihaja zdaj v jeseni poštni avtobus šele^ ko še napoči trda noč, vendar prihajamo naročniki od blizu in daleč po drago «Domovinox Še ti»to noč, ko pride v vas, jo razneseino po domovih, čeprav jo je mnogo izvodov. Niti ena «Domo-vina» ne ostane čez noč na pošti, dočim nekateri drugi časopisi po cele tedne čakajo tam, preden jih pride kdo iskat. Zadnjič sem pisal, da se zdaj v muljavski cerkvi vrši vsako nedeljo.redna služba božja, katero opravlja g. župnik iz Krke. Ljudi prihaja zdaj ob nedeljah mnogo na Muljavo k maši, kamor je bliže nego na Krko ali v Stično. Župnik nam v pridigi mnogokrat pove kaj smešnega. Včasih med pridigo pa župivk kar naenkrat zagrmi z močnim glasom: «2ene in dekleta naprej! Kaj se rinete tam v ozadju, k oltarju pojdite! Fantje, zaprite vrata in napravite si prostor!» Potem se začno dekleta seveda riniti naprej proti oltarju, a že drugo nedeljo se zopet ustavljajo v ozadju cerkve pod koroni, dočim je spredaj cerkev prazna. Omeniti je še, da je Ie malo duhovnikov v ljubljanski škofiji, ki bi ljudem razkladali razne dogodke iz sv. pisma tako nazorno in odkrito kakor baš g. župnik iz Krke. Slišal sem, da so muljavski .gospodarji z g. župnikom iz Krke nezadovoljni in da obžalujejo, da so z njim sklenili pogodbo, po kateri se je Muljava za dol o enega leta tako rekoč priključila k župniji Krki, odkoder bo župnik proti odškodnni hodil maševat na Muljavo. Sklenjeno je bilo, da se bo ta pogodba lahko raztegnila za dobo več let, ako bodo ključarji in odborniki zadovoljni z župnikovo upravo, v nasprotnem primeru pa se pogodba ob koncu leta razveljavi. No, ker so se že sedaj pojavila med g. župnikom in cerkvenimi ključarji in občinskimi odborniki nekatera nesoglasja je pričakovati, da se bo velikopotezni nairt o ustanovitvi muljavske fare polagoma zrušil v nič. Vzrok temu nezadovoljstvu občinskih mož je v tem, ker g. župnik skoro sleherno nedeljo zahteva, naj se v muljavski cerkvi izvrši popravilo zdaj tega, zdaj oupga predmeta. Stari masni plašč mu ni všeč, večna luč mu ni po godu in še mnogo drugega mu ne ugaja. Sicer pa je resnici na ljubo priznati, da so nekateri predmeti v muljavski cerkvi in zunaj nje v resnici potrebni popravila. Zlasti ogrodje strehe na mali lopici pred cerkvijo je bilo v zelo žalostnem stanju. Ob koncu minulega meseca so začeli s popravilom in zdaj ima streha že novo ogrodje. Delo so izvršili muljavski gospodarji sami in brezplačno. Pred kratkim sem opazil, da je na koru naše cerkve na zidu naslikan sam bognasvaruj v podobi ogromnega ognjenega žrela z zelo dolgimi zobmi. V to strašno žrelo pa ostudna požast, greh menda, peha in rine veliko množico ljudi. Ko sem ogledoval to prastaro, originalno sliko, sem opazil, da so v množici, ki jo greh rine hudobcu v žrelo, izključno samo moški, oblečeni v cerkvena oblačila. Nekateri nosijo na glavah pape-ške tiare, drugi škofovska pokrivala. Moral sem se nasmehniti. Pozneje sem zvedel, da je to sliko prišel nekoč ogledovat tudi neki kaplan iz Šentvida in da je bil zelo ogorčen. —va— MORAVSKO PISMO. Vodovod in elektrika. - Ceste in mostovi. - Združitev vasi. - Skala se je utrgala. - Mesarska konkurenca. Moravče, decembra. V Moravčah se živahno pripravljajo na grad-bo novega vodovoda. Misel, ki jo je sprožil pred 30 leti naš za gospodarski napredek vneti gospod Toman, je naposled dozorela in se bo kmalu udejstvila. Kakor čujemo, je higijenski zavod v Ljubljani pripravljen izvesti vso vodovodno napravo proti odplačilu 300,000 dinarjev v dveh obrokih. Podpora odločilnih oblastev je menda zagotovljena. Tako bo prestolica moravške doline preskrbljena s zdravo pitno vodo iz pol ure oddaljenega studenca na Pogledu pod gričkom Sv. Mohorja. Obetajo nam tudi električni daljnovod, ki pojde iz Črnega grabna skozi Moravče na Dolenjsko. Obe napravi naj bi izvedli še to zimo. Mnogi že komaj čakajo, da bi si kaj prislužili. Moravške ceste so začeli pridno posipati. Letos so napeljali prav lepega gramoza in ne kamenja in blatnega laporja kakor druga leta. Predvsem bi bila potrebna boljša kanalizacija, brez katere posipanje malo zaleže. Ne vemo, iz kakega vzroka je zaostala gradba novega mostu na zaloški cesti. Most je potreben zaradi izpeljave pričetega odvodnega jarka in je bil svoječasno obljubljen. Moravski cestni odbor ima baje lepe prihranke, ki bi se dali tukaj koristno uporabiti. Županstva moravške doline so nedavno določala imena novim vasem, pri čemer so izginile vasice, ki nimajo zgodovinskega pomena. Tako ima občina Drti.ia sedaj samo štiri vasi, in sicer: Dešen, Drtijo, Zalog in Sv. Valentin. Tudi mo-ravška občina izvedla slično združitev. Za tem pride baje do priklopitve drtijske občine k moravški. kar je menda že dlje časa v načrtu. Na Pešenku, kjer kopljejo gramoz za posipavanje cest, bi se bila minuli teden skoro pripetila grozna nesreča. V bregu se je namreč utrgala ogromna skala, ki je s silnim truščem zdrknila v dolino. Delavci so se ji v zadnjem hipu srečno izognili, samo nekemu vozniku je odbila soro. Tudi ta se je v poslednjem trenutku toliko umaknil, da mu ni zasulo voza in konja. V Moravčah so minuli mesec otvorili novo mesarijo, kar je pocenilo meso in slanino. Prejšnja cena govejemu mesu je znašala 18 Din, konkurenca pa jo je znižala za dva dinarja. DRŽAVNI IN SOKOLSKI PRAZNIK V MARIBORU IN OKOLICI. Maribor, decembra. Že v nedeljo popoldne, pred J. decembrom, so vihrale državne zastave raz hiš in v ponedeljek se je njihovo število še povečalo. V zvezi z državnim praznikom je obhajal SKJ prvič po dvanajstih letih uedinjenja svoj sokolski praznik. Da naše sokolske organizacije proslavijo svoj praznik čim lepše, so priredile celo vrsto akademij. Tako je Sokol Maribor matica priredil v soboto 29. novembra akademijo, ki je bila na lepem višku. Vršila se je prireditev v veliki dvorani Uuiona, ki je bila zasedena do zadnjega kotička. Spored se je izvajal gladko. Le orodna telovadba je kazala nekoliko na nerazpoloženje. Edino svetovni prvak Primožič je pokazal nekaj krasnih vaj iz mednarodne tekme v Luksem-burgu. Druga akademija je bila v nedeljo 30. novembra v Pobrežju. Tu je novoustanovljeni Sokol Maribor II. pokazal, da je voljan delati v zmislu Tyrševih naukov, in je dosegel vtej kratki dobi svojega o"bstoja krasne uspehe. Tretja akademija se je vršila istega dne zvečer v vojaščnici kralja Petra, in sicer jo je priredil Sokol Maribor I. pod vodstvom staroste br. dr. Pivka. Prireditev je pra\? tako uspela. V ponedeljek se je vršila ob 11. v dvorani Uniona svečana zaobljuba članstva vseh maribor^ skih društev in Sokola Studenci. Zaobljubo je podalo okrog 300 novih članov in članic, kar je ogromno število. Ob naši severni meji se torej misel Sokolstva prav hitro širi, kar nas navdaja z upom, da bo polagoma prodrla narodna zavednost tudi do najbolj zakrknjenih src. O ZDRUŽEVANJU OBČIN. Občine in župnije naj obsegajo isto ozemlje. ( M i s 1 i n j e, decembra. Že večkrat smo čitali v listu «Domovini» razprave o združevanju občin. Pri n;is smo mnenja, naj bi se občine trko preuredile, ria bi vsaka župnija obsegala eno občino in <.'a bi se vsaka občina imenovala tako, k kor se imenuje župnija. Pri cerkvi bi prišla vsako nedeljo vsa občina skupaj in bi laako župan potrebno razglasil ali razdelil. Sedaj je pa tako, da ima marsikje ena občina občane v treh župnijah in se morajo pri treh cerkvah vršiti razglasi. To je združeno z večjimi stroški in pisarijami, a pri taki razdelitvi nastanejo ogromne zamude. To ni za župana in ne za občane priročno. Predlagana preureditev bi bila gotovo povsod zaželena. V POTOKU SE TE ZADUŠIL. K a d v a n j e, decembra. Nismo se še oglasili v «Domovini », ki jo prav radi čitamo in vedna čakamo petka, da jo spet dobimo v roke. Pri nas se je zgodi a nedavno nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Zgodila se je tako-le: Pri neki poroki jp vozil novoperočenca izvožček Dernovšek iz Maribora, ki je bil zelo priljubljen pri nas. Pozno ponoči st je odpravil precej vinjen domov ;n zavozil namesto proti Mariboru proti Betnjavi. Mož je zaspal, konji so pa sami vozili naprej. Naenkrat se je izvožček zbudil in zapazil, da je zgrešil pot. Ko hoče obrniti konja in voz, je pq nesreli preh tro zavil in vjz je padel z njim vred v potok. Mož je priletel tako nesrečno z glavo v vodo, da se je zadušil. Eden obeh konj se je utrgal in zbežal po vodi, drugi pa je vstal zamotan v jerrnenju v potoku. Šele nekateri vaščani so ga potem izmotali iz jermenov in ga spravili na breg. Širile so se govorice, da je bil izvožček Dernovšek napaden in umorjen, kar pa je sodno raztelesenje zanikalo. Tudi pri nas so prišli nekateri kmetje na misel, da sadje mnogo nese in so nasadili mnogo sadnih dreves. Neki posestnik je nasadil izredno velik kompleks z žlahtnim sadjem. PRLEŠKO PISMO. S v. A n t o n v S1 o v. g o r i c a h, decembra« Pred kratkim je umrla gdčna. Rozina Pernat o v a, svakinja tukajšnjega trgovca g. Tu-šaka. Bolehala je že dolgo, a zadnji čas je dobila še pljučnico, kateri je podlegla v svojem 50. letu. Bila je članica tukajšnjega tamburaškega društva in Sokola. Člani obeh društev so jo spremili tudi na zadnji poti. Blag ji spomin, sorodnikom iskreno sožalje! Tukajšnji Sokol je 30. novembra piredil proslavo narodnega praznika s sokolsko akademijo. Nastopila je najprej šolska deca pod vodstvom šolskega upravitelja br. Stumpfa in nam zapela nekaj lepih pesmi, nato pa deca Sokola, tam-buraško društvo, člani in članice. Sokoli in So-kolice so se dobro odrezali, za kar gre priznanje požrtvovalnemu bratu načelniku Liewaldu. Prireditev je posetila tudi deputacija Društva slo«i venskih vojakov in precejšnje število županom okoliških občin. Enega aH drugega župana pa smo še pogrešali. Dne 1. t. m. je bila šolska proslava, ki je prav tako zelo lepo uspela. Veselilo nas je, da se je proslave udeležil tudi tukajšnji župnik g. Škof. , Pred dnevi se je zastrupil posestnik Jernej Lovrenčič. Vzrok so bile baje gmotne težkoče. Bil je dolgo časa vesten cestar in dober mož. Deloma je kriva prehitremu obupu morda tudi nesrečna šmarnica. Znano je, da vsakdo, ki se napije te vražje šmarnice, rad hitro obupa. Sedaj pa zaključujem naše žalostne in vesele novice. Ko dobimo trajen sneg, bo gotovo dolgčas vsem, ki nimajo kaj brali. Vsi ti si lahko pomagajo s tem, da naroče «Domovino». Dosedanji naročniki, pridobite vsak vsaj enega novega naročnika. Boste videli, da Vam bodo vsi novi naročniki hvaležni. Torej na delo! Proslava narodnega praznika med rojaki v Franciji. Iz Ranschbacha nam pišejo: Tudi tukaj v daljni severni Franciji smo obhajali prav slovesno 121etnico osvobojenja in združitve jugoslovenskega naroda. Zbralo se nas je k proslavi precejšnje število Jugoslovenov. Med drugim smo si zapeli tudi narodno himno. Vsi ljudje, ki so nas poslušali, so ploskali in vzklikali v francoskem jeziku, naj čuva Bog ves jugoslovenski rod. Čitatelji in naročniki «Domovine» želimo vsem slovenskim dekletom in fantom, posebno onim iz Šmarja pri Jelšah, prav vesele božične praznike in srečno novo leto. Porenjske in westfalske rojake ponovno opozarjamo na ustanovno slavnost Slovenskega pevskega društva -movino, ker so prišli v Zedinjene države na nezakonit način. — V Clevelandu je umrl Franc Simončič v starosti 59 let. Doma je bil iz župnijo Leskovca na Dolenjskem. V Ameriki je bival 32 let. Bolehal je nad eno leto__V Milwaukeeju jo preminila rojakinja Marija Ziherletova, stara šele 32 let. Zapušča moža, dve hčerki in mater Ano Golobovo— V Clevelandu se je smrtno ponesrečil Lojze Gruden, star 48 let. V neki restavraciji 'e padel po stopnicah ter se pri tem hudo poškodoval. Že naslednjega dne je bil v bolnici podlegel poškodbam. Rojen je bil v Sodražici. Nedavno je izvršila samomor Angela Mustarjeva, rojena Bučarjeva. Stara je bila 23 let in po rodu iz Pišec v Dravski banovini. Njen mož, 25letni strojnik, ja hotel skočiti skozi okno bolnice, ko je žena izdihnila, vendar so navzoči to preprečili. Vzrok samomoru je bila ljubosumnost. — V Clevelandu je nagle smrti umrl Alojzij Kastelic, predsednik tamkajšnjega Slovenskega doma. Zastrupil se je po neprevidnosti. Star je bil 48 let, po rodu pa iz St. Vida pri Stični. Zapušča ženo in štiri otroke. — V Chicagu je pokosila smrt Ano Slobodnikovo po trimesečni mučni bolezni. Rojena je bila leta 1892. v Brodu pri Kostanjevici na Dolenjskem. Zapušča moža in tri otroke. Za kuhinjo Prepečenec. Mešaj četrt ure štiri rumenjal in 20 dek sladkorja, nato primešaj sneg štiri beljakov in naribano lupinico od pol limone , slednjič primešaj še pol kile moke in pest zmletih orehov. Pomaži s sirovim maslom ali mastjo pekačo, jo posuj z moko, stresi noter testo in ga speci. Pečeno in ohlajeno zreži na tenke rezine, nakar opeci te rezine na mrežici ali pa na i 3-kači. Ko je vsak kos zlatorumeno zapečen, ga povaljaj še v sladkornem prahu, pomešanem s cimtom. Sirovi rogljički. Napravi na deski testo iz 14 dek sirovega masla, 14 dek moke in 14 dek naribanega bohinjskega sira in malo soli. Nato testo tenko razvaljaj iu razrezi v majhne četvero-kote. Na en ogel vsakega kosa deni malo mezge ali orehovega nadeva (ne več kakor za en fižol) in potrkljaj, da pride nadev v sredino, nakar za« pogni testo, da dobiš obliko rogljička. Rogljičl e pokladaj na pomazano pekačo, jih po vrhu r -maži z raztepenim beljakom in jih zlatoruiu* > zapeci. Masleni obročki. 42 dek moke, 21 dek sirovega masla, eno deko shajanega kvnsca, malo soli, sladkorja in malo manj kakor četrt litva mlačnega mleka umesi v testo i j i to dobro. U tega testa naredi dolgo in za dober oreli deb< > klobaso, jo razreži na enako velike kose i-kost oreha), ki ga vsakega razvaljaj z dlai tenko palčico. Te palčice zvij po dve in d v obročke, ki jih pomaži z raztepenim belji.' povaljaj v sladkorju in zloži v pekačo. Post;. h za četrt ure na toplo, da malo shajajo, nato jih zlatorumeno zapeci. To je zlasti za božič primerno pecivo, Praktični nasveti Sobne rastline pozimi. Pelargonije in belago-nije pustimo čez zimo v cvetličnih lončkih, kakor so, in jih nikar nič ne zalivajmo, dokler počivajo. Fuksije prezimimo na isti način, samo jih pore-žimo zimske vejice na dva do tri očesa. Ako nam kakšna rastlina pozebe, še ni kar izgubljena in jo še lahko rešimo, ako jo denemo na toplejši ■kraj. Vendar je ne smemo takoj prenesti na toplo, ampak le stopnjema, tako da se privadi na toploto. Najbolje jo je spraviti kam, kjer je toplote le par stopinj nad ničlo. Pepel od premoga kot gnojilo. Za vrtnarstvo pepel od premoga sicer ni poraben, vendar je dober za ilovnata tla, če ga presejemo. Za to je zdaj pozimi najbolj primeren čas. Zemljo, kamor smo čez zimo stresali pepel od premoga, treba potem spomladi dobro prekopati in pogno-jiti še z navadnim gnojem. Za sadno drevje je tako gnojenje priporočljivo tam, kjer je zemlja močno ilovnata in zato težka. ZANIMIVOSTI X Strupena megla v Belgiji. Prebivalstvo v okolici Liega v Belgiji je silno razburjeno zaradi tajinstvenega umiranja mei ljudmi v starosti od 30 do 70 let, ki je nastopilo sočasno z gosto meglo nad temi pokrajinami. Nekateri so menili, da je vzrok naglemu umiranju v razvijanju pli-rov iz skladišč strupenih plinov izza svetovne vojne. V zdravniških krogih pp prevladuje mnenje, da ne gre za zastrupljenje, temveč za posledice nenadne vremenske izpremembe in dejstva, da se je nepričakovano pojavila ledena megla, kateri so podlegli zlasti stari ljudje in premogovni delavci, ki so v svojem poklicu postali nadušljivi. Podoben primer se je pred leti že zgodil. Leta 1911. je namreč v ledenem in meglenem jutru umrlo 11 oseb, katerih raztele-senje je dognalo, da je njih smrt provzročila iz-prememba vremena. Tudi glavni ravnatelj belgijskega zdravstvenega ministrstva meni, da ne gre za zastrupljenje, temveč za smrtne primere zaradi megle. Večjo jasnost o vzrokih tajinstve-nih smrtnih primerov bo mcgoče prineslo raz-telesenje trupel. Med prebivalstvom se trdno-vratno vzdržuje mnenje, da je iz mnogih podzemskih rovov v dolini reke Maase prihajal strupen plin, ki je zahteval toliko človeških žrtev. Vsega skupaj je v dolini reke Maase umrlo okrog sto ljudi. X Petkrat porodila dvojčke. V ameriških listih je bila nedavno slika rodbine Kesslerjeve iz Effinghama, ki je glede porodov dvojčkov dosegla rekord s štirimi pari. Najnovejša poročila pa javljajo o novem rekordu rodbine Goldove iz Omahe, ki ima že pet parov dvojčkov, in sicer dva para dečkov, dva para deklet in en mešani par. Najstarejši par dvojčkov je star 19, najmlajši pa sedem let. Listnica uredništva Kladje pri Žireli. Objavili smo še vsako sliko, bi je bila kaj pomembna za splošnost in ki se je dala napraviti. Ako je fotografija slaba in nejasna, se ne da nič napraviti iz nje. Spričo silno mnogo fotografij, ki jih dobivamo, se ne spominjamo več, kaj je predstavljala Vaša slika. Pretežno dobivamo slike, na katerih se komaj vidi, kaj je na njih. S takimi slikami si ne moremo pomagati. Radvanjc. K. V. Prosimo, da se še oglasite. Za zadnjo številko je bilo prepozno. Dolnji Slaveči. Ali naj dotični članek, ki ste £a nam poslali nedavno, objavimo? Za sliko je ?e malo pozno. Piš te nam še večkrat o domačih zadevah' in dogodkih! Oprostite, da Vam nismo prej odgovorili. Ženska iznajdljivost. Hčerka; «Ali je res, očka, da je tudi med ženskami mnogo, iznajditeljic?» Oče: «Seveda je res! Le poslušaj jih, kadar obirajo svojega bližnjega!* Strašno. Mica: «Ali si slišala, da je neki orožnik od-vedel nevesto izpred oltarja?« Neža: «.Toj, kaj pa je naredila?« Mica: «No, z orožnikom se je poročila...» Prej misli nanjo. Dušan: «Ljubijena Verena, jaz vas obožujem in vsako jutro pohiti moja prva misel k vam.» Verena: «To mi je dejal tudi Dragan.« Dušan: «Že mogoče, toda jaz vstanem eno uro prej kakor on ...» Gost. Gost: «Koliko stane pri vas soba za eno noc?» Hotelir: «Cena se ravna po legi.> Gost: «Jaz ležim navadno na hrbtu.> Žrebanje drž. raz. loterije Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Dne 24. novembra 1950. so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 2.000 št. 87.840. Din 500 št. 1.882, 9.708, 9.711, 9.754, 9.760, 9.790, 13.851, 17.992, 19.114, 27.754, 29.205, 53.760, 53.785, 34.176, 35.561, 35.589, 58.166, 58.178, 38.185, 39.513, 39.531, 39.570, 39.586, 42.970, 42.981, 47.479, 48.354, 48.545, 48.554, 48.585, 49.412, 49.458, 56.054, 56.061, 59.505, 59.582, 66.407, 66.457, 67.525, 67.537, 67.540, 67.584, 68.754, 69.447, 69.461, 69.477, 75.752, 73.764, 73.984, 76.601, 76.610, 76.691, 82.494, 84 181, 86.950. 86.979. 87.827, 87.849, 87.871, 87.918, 87.947, 89.197, 96.645, 96.669, 96.900, 98.116, 98.118, 98.121 98.156, 98.174, Dne 25. novembra 1930 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 40.000 št. 36.653* Din 4.000 št. 68.744* Din 2.000 št. 37.705. Din 500 št. 1.874, 1.889, 8.014, 8.015, 8.027, 8.057, 8.071, 8.091, 9.745, 17.969, 17.982, 17.997, 19.117, 19.144, 27.714, 27.716, 27.718, 27.768, 15.884, 16.044, 17.902, 17.911, 17.960, 35.392, 56.651, 36.665, 58.122, 58.158, 42.985, 44.110, 46.626, 46.692, 47.451. 58.855, 58.861, 58.866, 58.867, 58.891, 68.776, 68.782. 68.791, 69 126, 69.436, 77.350, 77.597, 82 418, 82.455, 82.479, 87.955, 87.977. 89.104, 89.148, 89.156, 98.180, 98.196. 98.907, 98.955, 98.995, dobitki: 16.022, 29.275, 37.746, 47.459, 57.320, 66.408, 75.017, 77.301, 84.175, 33.762, 37.797, 47.465, 57.349, 67.521, 75.025, 77.344, 84.188, 34.175, 38.105, 48.323, 57.361, 68.746, 75.032, 77.353, 86.921, 35.372, 38.139, 49.410, 57.395, 68.756, 75.060, 78.011, 35.396, 38.167, 49.433, 58.826, 69.145, 75.122, 78.029, 87.269, 36.609, 39.578, 49.478, 58.829, 69.099, 75.130, 78.079, 87.298, 36.615, 42.955, 56.023, 58.864, 69.451, 75.145, 78.081, 87.801, 86.968, 96.694, 96.802, 96.862. 96.876, 98.168 Jne 26.novembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 300. 50 20. 10. 4. 2, 21.515, 65.555, 99.322, Din 2000.— štev.: 27.752, 58.839, 73.787, 36.623, 44.116, 56.043, 58.869, 73.767, 75.193, 81.276, 87.946, 36.639, 46.613, 56.080, 59.509, 73.785, 76.627, 81.293, 89.134, 13.894, 29.222, 36.642, 47.439, 56.082, 59.546, 73.978, 77.249, 82.455, 89.184. 16.007, 29.249, 36.650, 47.447, 571312 59.570 75.010. 77.251 82.49C 96.60' .000 Din srečka St. 95.458; .000 Din srečka št. 38.855; .000 Din srečki št. 67.622, 77.077; .000 Din srečka št. 15.527; .000 Din srečke št. 1.390, 6.564, 31.107, 34.463, 40.610, 65.796, 91.584; .000 Din srečke št. 607, 7.968, 9.202, 11.879, 12.004, 15.750. 17.581, 24.705, 24.850, 25.266, 26.017, 26.920, 26.999, 27.752, 28.338, 52.283, 75.787, 76.118, 77.780, 80.546, 80.401, 80.619, 81.385, 84.075, 85.950, 88.795. 17.855, 55.181, 87.905, 17.874, 58.101, 91.554, 19.450, 58.859, 96.886, 19.994, 64.892, 99.198, Din 17.994, 35.370, 44.147, 56.049, 67.542, 73.972, 76.651, 86.947, 96.606, 98.986. 500.— štev. 19.165, 27 35.383, 46.607, 56.094, 67.583, 73.981, 77.221, 86.975, 96.626, 98.996. 36 46 58 68. 73 77, 87, 96 8008, 9758, .704, 27.706, 36.675, 47.427, 58.854, 68.764, 75.051, 77.389, 87.240, 96.634, 656, 635, .850, 735, 998, .239, 238, 628, 13.867, 27.791, 37.727, 47.490, 58.868, 69.153, 75.055, 78.055, 87.272, 96.653, 13.898, 29.229, 37.763, 48.358, 59.545, 69.162, 75.056, 78.078, 87.974, 96.658, 87.905, 16.014, 29.261, 38.134, 48.368, 59.571, 69.414, 75.098, 82.466, 87.985, 96.661, 96.886. 16.099, 33.771, 39.506, 48.391, 66.448, 69.463, 75.119, 82.493, 89.103, 96.880, 17.923, 34.154, 39.541, 49.479, 66.466, 69.490, 75.149, 84.165. 89.115. 96.890, 17.949, 34.178, 39.557, 49.494, 67.506, 72.057, 76.611, 86.906, 89.139, 96.899, 17.977, 35.351, 39.591, 56.015, 67.518, 73.753, 76.646, 86.911, 89.165, 98.123, dne 27. novembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 200.000 Din srečka št.: 36.750; 40.000 Din Srečka št.: 15.021; 20.000 Din srečka št.: 95.357; 10.000 Din srečka št.: 58.024; 4.000 Din srečke št.: 16.919, 22.306, 39.975, 52.655, 87.774, 98.722; 2.000 Din srečke št.: 1.593, 1.641, 2.321, 7.076, 9.818, 12.605, 13.190, 13.513, 16.547, 23.695, 24.491, 25.173, 32.557, 32.879, 33.470, 34.894, 38.793. 39:259 39!408 4, 17.943, 27.7RO, 29.210, 29 285, 34 181 34,198, 35.352, 36.612, 36.629, 36.649, 38.108, 39.504, 39.514, 39.540, 44.140. 47.500, 48 312, 48^ 1, 49.423, 56.034, 56.051, 58,819, 59.552, 66.465, 66.495, 67.535, 67.541, 68.742, 68.757, 68.797, 69.161, 73.774, 73.951, 73.959. 73.964 75.011, 75.041, 75.094. 75.158, 75.182. 76.667, 77.240, 77.279, 77.283, .77.286, 77.340, 78.018. 82.458, 86.912. 86.914. 86.963, 87.275 87 875 %.667, 96.698, 96.833. 96.845. 98.188, 98.927, 98.928, 98.999. Dne 30. novembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 št. 4.134. Din 4.000 št. 3.342, 24,989, 68.809, 79.156, 80.029, 91.166, 97.134, SU.Oi j. Din 2.000 št. 2.749, 4.093, 9.239, 21.048, 23.072, 24.006, 26.420, 34.7'VS, 36.249, 36.550, 36.835, * < i, 38.263, 40.427, 40.689, 41.278, 48.277, 48.314, 51.373, 52.383, 53.451, 53.569, 56.168, 53.414, 58.017, 65.817, 67.572, 69 214, 73.171. 74.399, 79.396, 79.542, 81.557, 84.513, 85.857, 87.683, 88.837, 98.900. Dne 2. decembra 1930 so bile izžrebane naslednje Številke: Din 500.— 1.864, 1.878, 8.005, 8.013 8 Din 500.— 1.864, 1.878, 8.055, 8.013, 8.050, 8.074, 9 707 19.111. 19.124, 19.176, 29.245, 29.293, 35.353, 37.778 38137' 89.580, 48.336, 48.389, 49.437, 56.047, 57.318, 57.331. 57.384' 59.518, 66.470, 66.478, 67.554, 67.553, 67.562, 67.585 69 427 72.089, 75.029, 75.034, 76.656, 76.674, 77.284, 77.315 77 328' 84.184, 86.915, 87.813, 87.929, 96.624. 96.675, 96.682 96 835 9.751, 38.181, 57.391, 72.078, 77.363, 96.891, 16.096, 38.188, 57.396, 72.081, 78.075, 98.155, 17.954, 39.556, 57.399, 72.083, 78.093, 98.936. dne 3. decembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 40.000 Din št. 58.046, 70.834. 10.000 Din št. 29.295, 63.086, 66.544, 71.389, 83.740; 4.000 Din št. 16.377, 54.068, 19.358, 22.422, 39.675, 62.245. ___2.000 Din št. 1.150, 2.966, 7.522, 13.357, 13.673, 14.462. 14 511 15 w» 15.857, 17.940, 22.556, 25.309, 40.665, 42.194, 49 776, 50 202, 53 519 62 040 68 S«! M.070. 70.381, 75.777, 83.995, 84.338, 91.062', 92.54oi 93.490,' S KK 8?8 Din 10.000.— 19.295 Din 2.000.— 17.940 „o^ln.®00-7- 1889- 8 036, 9.774, 13.865, 16.046, 16.097, 19.149, 27.722, 27 776 27 77» l*H2' 37.718, 37.741, 37.788, 38.120, 38.180, 39.502, 39 530.'43(2 ili i- 47"471- 47484> *8 378. 49.405, 49.444, 56.099, 67.334, 58.83t 68 883 as as as ass sx rst as s» ?» S as as as as"w Mtio; kmi: «*"■ »s as Dne 5. decembra m bili izžrebani naslednji večji dobitki: Glavni dobitek 2,202.000 Din Je zadela št.: 63*266 500.000 Din št.: 18.359 30.000 Din srečki št: 22.690, 45.247; 4.000 Din srečke št: 20.036, 86.242, 43.666, 78.379; 2.000 Dfal srečke St: 17.894, 2.724, 31.078, 33.302, 38.752, 41.938, 47.535, 52.035, 54.344, 56.451, 60.435, 82.197, 85.865. 2 456 14 2<59 M 9%n 6S.S14, 65.569, 70.359, 93.494, 93.888, 94.535, 95.699! 95.8M, 99 020 ' ' Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 15. decembra. Zadružna hranilnica r.z.z o.z., Ljubljana, Sv. Petra c. to Nerodni gostje. K Simnovirn so prišli gosti, ki so sedeli in sedeli in se kar niso mogli odpraviti. Ko je ž® pošlo šimnu potrpljenje, je ponudil gostom cigare, češ: «Prosim, vzemite, po poti se taka-1« reč kaj dobro prileže ...» MALI OGLASI Zastopnike za prodajanje šivalnih strojev, separatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov itd, sprejmemo pod zelo ugodnimi pogoji. —» «Centra>, trgovina šivalnih strojev itd., Ljubljana, Poštni predal št. 248. 491 ■ 250 DFn na dan | zaslužite lahko v svojem okraju. Pišite tovarni Person, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za od« govor. 354 Kovači! Naiboljši trdi in mehki koks in kovaški preinog Vam nudi družba »Ilirija«, Liublian3. Dunajska cesta St4(S, telefon St. 2820. 80 Prodam posestvo, ob cesti ležeče. 3Vi orala veliko, blizu Rimskih toplic, v prav dobrem sum ju. Cena po dogovoru. Pojasnila daje: Andrej Kokotec, Gračnica št. 3, pošta Rimske toplice. 506 Prots rdečim rokam in nelepi barvi kože se z uspehom uporablja snežno-bela in maščob prosia krema «Leodor», ki daje rokam in obrazu ono belino, katero si vsaka odlična dama želi. Posebna prednost kreme «Leodorj je v tem, da izvrstno hladi srbečo kožo in je obenem odlična podloga za puder. Trajni vonj kreme «Leo-dor» je podoben onemu, ki priha ja iz šopka v rosnem pomladanskem jutru utrganih vijolic in šmar-nic, brez onega slabega mošusovega vonja, ki od-bija odlične ljudi. Cena veliki tubi Din 14'50, mali tubi Din 9-—. V učinkovanju jo podkrepi Leodor-toaletno milo; ceim komadu Din 8'—. Dobiva se povsod, kjer prodajajo Chlorodont-proizvode. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omota ne zalepiti) in dobili boste brezplačno eno poskusno tubo zu večkratno uporabo. Tv^-n-Vo 71atorog, oddelek Chlorodont, ' Vzroki naših muk in način osvobojenja. Večina današnjih ljudskih plasti trpi na boleznih živčevja in arterij. Večina ljudi predčasno stari in umira. Redkokdo ve, kaj je zdravo življenje. Besede: nervoznost, apatija, nespečnost, bolečine t glavi, nevralgija, protin, revma, predčasna ohromelost čuješ na vseh straneh, a samomori mladih, srednjeletnih, pa tudi starih ljudi zaradi močne depresije so vsakodnevni pojavi. Vzrok vsemu temu je neraeijonalen način našega življenja, ki razjeda naše življenjske žleze in zastruplja kri z otrovi narušene izmene materije (kakor sečno kislino, urati. toksini, oksolaii i. dr.). Zato okrepite svoje življenjske žleze in osvobodite svoj organizem teh strupov. Preporodili se boste fizično in duševno ter izkusili vse vrline zdra« vega in energičnega človeka Slavni francoski znanstvenik, profesor Braun« Sekar, je iznašel način izdelovanja fizijološkega ekstrakta (kakor D. Kaleničenka) iz življenjskih žlez mladih živali, ki, vnesen v človeški organizem, ojači življenjske žleze ter čisti organizem sečne kisline in drugih strupov, potem pa začne zopet normalno funkcionirati in se lahko bori proti vsemogočim mukam. »Kalefluid*. ki ga mnogi imenujejo po iznajdi-telju »Braun-Sekarovo tekočino*, zapisujejo specialisti uspešno ob boleznih kakor tudi po prestanih težkih boleznih in operaci jah zaradi okrepitve moči pri bolnikih, potem pri starostni nemoči in splošni oslabelosti, pri narušeni izmeni materije in krvo-toka, pri slabi prehrani v zvezi z arteriosklerozo, pri malaričnih. malokrvnih in živčno bolnih ljudeh. Dobro je prej konzultirati domačega zdravnika. Gospodom zdravnikom pošljemo «Kalefluid» zastonj za poskušnjo. Brezplačno pošljemo vsakomur detailno literaturo »Racionalno življenje*. Pišite pod naslovom: Beograd, Kralja Milana 15, Biro «Kurir», Miloš Markovič. Kalefluid prodajajo vse lekarne in drogerije. KovSeg-gramofonl. St. 201 Vel. 30 X 26 X 17 D.n 46S' . 221 Novost Din 660 — 217 S pat. zvokov od. Din 1 90' Blapfo pošiljamo s povzetjem takoj. Ako tukajšnja izbira ne zadostuje, zahtevajte veliki BREZPLAČNI KATALOG s katerim dobite tudi knjižico «Kako postanem dober godbenik«. Gitarne citre. _ St. 111 .Valsoncra" Din 295-~ . a« luksuzz™deia'^a d'" 1590-- Največja odpr. tvrdka glasbil v Jugoslaviji; uV«*er2St<«ne dS" «2'- MEINEL & HEROLD, MARIBOR ŠT. 104 TVORNI CA GLASBIL, GRAMOFONOV in HARMONIK. Prodajna centrala Blago za jesen in zimo kakor tudi vse vrste pletenine lastnega izdelka kupite najceneje r trgovini Anton Savnik _Skofja Loka IVAN KNECHTL krznarstvo, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 26, izdeluje vsa krznarska dela in ima v zalogi raznovrstne kože. Izdeluje tudi prvovrstne čepice po konkurenčnih cenah na debelo. 375 Budiljke, stenske in žepne ure kupite najbolje in najceneje pri H. SUTTNER LJUBLJANA 5, Prešernova ulica 4 Lastna protokolirana tovarna ur y Švici Budlllke Iz l«sa od Din 84 navzgor Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto Stansk« ur«, ki gredo 14 dni in bijejo, od Din 3SO navzgor JL*. nflHJbtudfc LJUBLJANA, Mestni trg 15 BE2ŽMIKI NA MALO NA VEUIKO Ustanovljeno 1839 Telefon 2282 Kuhinjsko posodo nudi najceneje tvrdka 418 breznik & fritsch, trgovina z želsznino, LJUBLJANA Zahtevajte irezpitinl ■ lOOO slikami! 'ailljam po povzetju Za neustrezajoče •rnem denar 5 let garancije Anker 43 Din Ista, boljša, 2letna garancija 52 Din Ista, Se boljša, 4letna garancija 72 Din 1 -sfHJ Budilka z t zvoncem 48 Din Ista z 1 zvoncem, najboljše kakovosti, 5letna garancija 7 O Din Ista z 2 zvoncema, 51etna garancija ■! 85 Din 4. Kiffmarm, Maribor št. 143 c specijalist samo za na boljše ure DIREKTEN NAKUP IZ TVORN CE JE Kupci naših instrumentov dobe brezplačno, tedenski poučna pisma za igran} e. Tcčnejše podatke Vam daje knjižica, ki jo pošljemo z instrumentom. NAJCENEJŠI! Srebro z 10 kameni 160 Din Zlato 320 Din GORENJCI! ivetovnoznane KODAK FOTO APARATE dobite že od 145 Din navzgor v DROGERIJI ŠINKOVEC, KRANJ, Glavni trg št. 189. Jspeb Vam je zajamčen, tudi brez znanja o fotografiji -'išite še danes, naj se Vam pošlje brezplačno cenik. | OVOKCLESA — teža od~7 kg naprej najlažjega in najmodernej- ^gSTiS šega iij a na|boljših sve- ^ tovnih tovarn. Olroški vo-iiOki od najpreprostej;ega do najfinejšega modela. Iz-eluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni ^ - w roji, motorji, pnevmatika, posamezni deli. Vc- ^^ ka izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoies in otroških vozičkov Liubljatia, KarlovSka cesta štev. 4. st. Dunajski model. 132 a. 10 tipk, 2 basa, Din 179'— 134 a. 21 tipk, 4 basi, Din 319.— 134/8a. 21 tipk, 8 basov, Din 359-— Bocenskl model. St. 143 a. 21 tipk, 8 basov, Din 499.—■ . 130 a.21 tipk, 16basov, Din 198S-— KromatiCne harmonike. St. 2267 a. 30 klavirskih tipk, 36 basov, Din 1980-— . 2255 a. 34 tipk (gumbi), 48 basov, Din 2190'— Kdor oglašuje, ta naprednie. Nemški model. Št. 1314 a. 10 tipk. 2 basa, Din 8S-— . 1315 a. 10 tipk, 2 basa, dvo-Klasna, Din 129'— . 2020 a. 10 tipk, 2 ba,a, tro-glasna, Din 219'— St. 3 a. začetniška violina Din 95-— . 6 a. Dobra Šolska violina Din 179*— . 10 a. Dobra violina za orkester Din 2(9-— Št. 1131 a. Jazztrompeta Din 48 >— „ 781 a. Fran.o-:ka trom-peta Din S29-— . 737 a. Solo-tr .mpeta Din 835-— Klarineti St 668 a. Zelenikovi 5 zaklopk , 670 a. Zelenikovi 10 zaklopk • 687 a. Grenadilovl 13 zaklopk Bobni Din 120-_ ocl Din 165'— dalje. Din 23S-— Din 585*— St. 2911 a. Bisernica z vretenl Din 98'— , 2313 a. Bisernica s strojem D n 145-— . 2921 a. Brač s strojem D n 230*— . 2941 a. Bugarija s strojem Din 255*— St. 831- a. PoStni rog Din 75*— . 253 a. gasilski rog Din 208--, 315 a. Bataljonski rog D.n :98'— St. 395 a. Dobra kitara Din 207-— . 405 a. Z bisernim vložkom Din 388 — . 415 a. Ia koncertna gltaia Din 545'— 14 a. Ia koncertna mandolina, z labudjim vratom Din 328--