St. 9. V Gorici, v četvrtek 27*. februvarja 187-3. „Soäu" itUsja vsak četvrtek in velja s pošto prejemata tili v Oorici na dom pošiljana гл družabnike polit, društvu ,SeSa" i ■ Vse let«......f. 4.- Pol leta ...... „ a,- Cetvrt letu.......Ш Za nedmžahnikt: Vse leto...... f. 4.50 Pol leta . „2.30 Cetvrt leta. ... . „1.20 posamezne številke se dobivajo po 10 gotdnv v Gorici pri PateruoUija in So-harju; v Trstu v tdftakameah „Via del Belvedere 179" in „Vin delta caeerma GO". Pri ozn a tii lih se plačuje za i tristopno vrsto: 8 kr., № se tiska 1 krat 7 .. .. g trat (i p 3 krat. . Za veC« črko po prostora iu vsak pot 30 kr, za kolek. „, '' Namenina in dopiai naj se blagovoljno; pošiljajo uredniku: ЋШгј» X'o-lenau v Goria, Con, del Crista 180 Mizo Sivinakega trga Иегво naliaja tudi uprav» uištvu. — Kokonhi se no vrn&ijo | uopi ei nuj se blatfovTOno trmi kujejo,Mulcem iu drugim h ep rt;! nožnim se naroGuina Kniia, ftko se oglraiü pri uteđlliitm Glasilo slovenskega političnega društva goriškega narodnih pravic. Našim kmetom v prav resnobno premišljevanje. Uže vedno firao naäiru posestnikom majhnim in velikim priporočevali, naj se omikujejo iu naj napredujejo v kmetijstvu. Uzrok je jueun, sita ju namreč, du več iu kaj boljšega pridni a vaj o, da svoj stun poboljšajo, in če mogoče obogatijo, kakor Štuudržci pri Gorici, Pripoiočuvali.sino to tudi zato, ker ja ljudstva in tvornie zniorom več, in vsi potrebujemo vedno vtč surovin. Dotični gospodarski listi in kmetijsko Solo so pečajo и takim podukom, tudi „Soču" je marsikedaj o tum kako besedo spregovorila. In zares našo kmetijstvo uže napreduje. Ali, ko bi naii pofcstniki najboljši kmotovalci bili, samo to UR bi dandanes zadostilo, kajti časi so taki nastopili, da mora vsakemu Slovencu torej tudi kmetu živo mar biti za narodnost iiušo, za občinska in deželna opravila, iz kratka da mora izurjen biti v političnih zadevah. Posebno na Goriškem jo liln, da bi taki biti naši kmetje, jasni dokazi so razne te okohiosti. Na Goriškem itnamo blizo 100 slovanskih županij, z d lore j potrebujemo toliko župa;:ov, Šo več podžupanov, iu prav dusta stareim. Te župan ijo so svobodne, morajo sum« pametno z-л svoj prid skrbeti, in zu »topom je lepa prilik* dana, dokazovati da so vredni ljudskega zaupanja. Tom više se jim je skazati, kor je občo znano, da so svobodne občina podlaga svobodni državi. Ta naloga je pa dana prav našim posestnikom, kajti občin s rji vseh teh župauij so ali vsi, ali so v ogromni veČini slovenski kmetje, ki sami volijo svojo starešine in župane. Pa še više pravice in dolžnosti imajo naši posestniki, oni imajo mtiureč voliti v deželni in posredoina v državni zbor. Nas je tu na Goriškem 130.000 Slovencev, in ti volijo v deželni zbor 10 poslancev; 1 voli Tomin kot obrtnijski kraj z drugimi štirimi kraji, 6 jih volijo majhni posestniki in 3 vel ki posestniki katerih 2 tretini so slovenski kmetje, pločujoči vsaj 100 gld. davka; p» tem takem volijo naši kino tјц ii poslancev izutcd 10. V d t/bineui zbora se dnjajo poplave za našo deželo, in deželni odbor jtb ima deloma izvrševati, doloma nadzoruje občine i» razsojuje prepire v občinskih zadevah, tudi oskrbuje deželno premoženju iu ima de- LISTEK. Hektare opazka ruskega profesorja. Spisal prof. 1, lidKiIouln de Cairlenaf, (Nadaljevanje.) Ta lastnost slovenske literature v zvezi se staro goapodsko navado, posluževati se v navadnem Živenji »tujih* jezikov ua mesti .materinega", je uzrok še dozdaj obstoječega mnenja, da govoriti po slovensko nij pra» „nobel" ter da gospod, če hoče biti ros gospod, mor» rabiti prevladno, vsaj ? družini in socijal-nem (društvenem) živenji, nemščino ali pa italijanščino. Tedaj to je gotovo, da so Se dozdaj slovenski jezik Šteje mej Slovenci »ta gmtjn 3prahu za ta gmajn fcilk«, nemški pa ш italijanski so „nobel šprahe za nobel gospodo.« Z druga strani pa je znano, da ljudje so v mnogem obziru Ia opieu ter radi posnemajo druge v »a- žolno do h aru i co itd,, odgovoren je pa deželnemu zboru, ki voli 2 poslanca v državni zbor. Daljo ao po razvoju svobodnih načel zalobili volilci torej naši kmetje pravico voliti cestne odbore, katerim je skrbeti za dobre ceste, potem voliti v krajan iu okrajne zastopa, iu vsi ti odbori se ve da smejo iu morajo ijotiebe» denar preskrbeti, ker bioz več uhmanjo denarja so ne gospodari na tem svetu, Vrhu vsega tega se krenili vpeljejo tudi pri nae po-rotim sodu j", to je: izmej ljudstva so vzamejo prisu-ženi možje, kateri imajo v ^rimlnalskih pravdah soditi, ali jo zatožounc kriv hudodelstva ali ne, Iz vsega toga je razvidno, da je volilna pravica kaj važna in imenitna, Ca tedaj volilci naši ktnolju izvolijo el-ibo v občinske *,istopt>, v deželni zbor, v cestni? odbor» iu šolske zastopa, če nij zadosti zmožnih mož v deželi za javna ta opravila, ah Če izbolijo nap« č:io, to je; izvolijo možu, ki je dober za ccstni ndhor, v kaki drugi zastoj», za katerega nij zmožen; potem vsilit vidi, da mora dežela tapeti, in SkoJa ho toliko veča, koLkor nupčneje so volitve bile. . Ako pa ima dežela dosla dobrih ali izvinih močj, in ako volilci primerno zvolijo, potem se,gotovo javna npuvila bodo dožoli in narodnosti nasi v prid iu čast opravljala. Po vie m to m itna naš kmetijski stan v evoji roki svojo, in deželo srečo in nenrečo. /daj pa naj eden še reče. Kmet so nema s politiko nič pečati, kopat la kop.it nuj hodi iu orat, Tako so govorili i» govorijo tisti starokopitneži, kateri iu noče v glavo, da so so Časi spremenili, ali pa kateri želijo, da jo kinet neveden njim v korist. Ne, kdor uživa take pravice in ima take dolžnosti, шогч jilt tudi vreden biti, to je mora, zmožen biti, rabiti jih v dobro, on mora torej no samo vesten ia zuačajon, ampak tudi zvmlen biti v javnih opravilih. Vpraša se zdaj, kako more naš starejši poljedelec si pridobiti to zvedeno it? Nu, Soča ia drugi nnšt politični časniki razpravljajo vedno občinske, deželne in našega naroda zadeve. To časopise, knjige in politične postave naj vsak marljivo bere, kdor ne zna čitati, naj posluša, kedar jih kdo na glas bere. Pogovarjajo naj sa naši možje o takih zadevah po čitalnicah, v političnih društvih, celo po krčmah, gotovo bo to bolje po ttiužko in koristneje, ko prazne pogovore imet, posebno naj se kakor Angleži, pogostoma v taborih ab, rajo, KoneŠnoje lastno resno premišljevanje iu je praksa v veliko podporo, kakor pri vseh rečeh, tudi v teh zadevni). Vemo, da jih je po naši deželi (i os ta uže možakov, m re se; — n* \ etr; 3- koloni v 8. vrsti »gore na mesti; „italijanske" ne more brati: italijanska literature. vadah, š .-gali iu v živenji sploh. Zatorej tudi calo mnogi slovenski kmetje, ki doma nijso slišali nobene besede razen slovenske, če le po naključbi znajo en inalo kucega tnjegi jfxka, so radi babaj ) s to svojo vednostjo ter kižuj> zaničevanje slovenščine. Evo, nektere prikazni to b.iž^. Ena baba v milih Žabljih a k aro nij hotela govoriti z menoj po slovensko ter mi je naznanila, da z „nobel" gospodom jej je veliko lože „irajat* po italijansko. Üzrok je ta, da pred nekolikimi leti je služila za deklo v Trstu. Neki državljan v Sv. Križi me jo nagovoril se sledečimi besedami: „Nij res, gospod, daje neumua ta naša Špraha? mi smo pankarti, mi nijsnio ne Italijani, ne Nemci, ne Slovenci." »Saj sto Slovenec", sem mu na to rekel. „E, če bi šrajali prav po slovensko, jaz jih nič ne zastopini," se je glasil odgovor. Da se v zaničevanji slovenščine odlikujejo mej ljudstvom posebno bivši vojaki, bivši , ped in ta rji", mitjhni trgovci, sploh 1 j ud jo, ki so do sta po svetu hodili, biriči in drugi tiste baže, se razume samo po sebi. To zaničevanje materinega jezika od strani ljudstva pospešujeta mej drugim šo dva faktorja. Eden faktor je večina o. kr. uradnikov, ki hočojo, da bi še zdaj vladali v Avstriji časi birokratične pa-tnjarhaluosti, ter so prepričani, da nijso zato postavljeni na svoja mesta, da bi služili ljudstvu, ampak da ki tako delajo, in seveduo bo'je politično izobražujejo, tuda ti ao v manjšini, posebno v Brdih. tiu Kanalskem, Bovškem, in vendar bi moral vsak volilee se živo zavedati svojega imenitnega j Ah je kakor v družini en sam gospodar m poglavar, kateri ima vse ukazati, a drugi morajo vsi ubogati ft» «Äeräi Ш, ker ima ta edini vse oblasti v svojih rokah. Ali pa se podelijo, te obfasti skusčmam to 10 Teč osobamJ Stareämstam, deželuira in državmm zborom in odborom, in petem ne pomaga manjšina se mora večini ndati, in sklep večine mota obveljati. Nespametno in smešno bi bilo tirjati, ffi iraa manjšina gospodariti, ker sta 2 vadim več ko eden. Kes je sicer, ka jo edea m.ml t pametneje od đWh: morebiti da im* manjšina pravico ш remico na svoji strani, toda vse to ne de nič; kajti nij mogoče izieči, de ima veljati, ia denimo, postava biti to, kar tttanjSioa meni in sklene. Kedor je torej prepričan, Заје niegov predlog pravičen, koristen, in okolnostim primeren, te naj uže pred sejo izkuŠ«, da tovarne na svojo stran debi. naj predmet vsestransko prutu:šli, »ia ga bo znat v seji zagovarjati ia druge prepr.čati, da dobj večinozanj. Ako pri mm tem pade pri glasovanj-,morn potrpeti, in, če ji бе mogoče, drugikrat ta pwttog «taviti. № шњш ■ 1 ж• i-.-- Gotovo vt) to zmerom mogoče, ker jo, postavimo, večina nasprotno nie sklenila, in se je ta sklep izvršili ali prav pri izvršitvi se vidi, kedo jo imel prav, in Če je večina zabredla, zmodri sa počasi, in da se škoda, če je Se čai, popravi, uže se manjšina preobrne v YCČino. j. , T , ■ Tako je ta stvar tam, kder eo v skupŠmah poš e-iii, pravi možje, ki po vesti glasujejo in v teli zborih ud pri raznih vprašanjih veiina tndi preminja. Sicer iraa velika manjšina tudi moč, nagajati in trmoglavno večino prisiliti, da se * vaiuejth stvureh z inaqjšino pogodi, ia kako srednjo pot izvoli. Ako nič ne pomaga, protestuje se cel 6 z izstopi, da se s»j čoet reši, in večini vsa odgovornost posti. Vse drugo lice se nam pokaže, če so v velikih štorih, kakor n. p. na Dunaji stranke močtiein stalne. Co je večiaa nepravična, biezobzirna, sebična in pravi trinog, potem imajo vse drago stranke dolžnost, zedi-ntti se v močno manjšino, in skušati, da v«rastejo -do takega Števila, da iastopivši ne more in oe sme ve činu več sklepati, potem z Bogom večina z ministri vred, in nova volitve se razpišejo. Tako se je uže na Dunaj i zgodilo, in nadejamo se, đ* se zgodi tudi letos zaradi predloga krivične, nespametne volilne reforme. V poprejšnjih časih so so močne manjSine kateri krat epuntale, ali zdaj se vsak raji zanaša na nekrvavi boj pri volitvah. Iz te majhne razprave še vidi, ka se mora manjšina sicer mlati, da pa morajo tndi večine na to pa-žiti, da ne prestopijo mej prava in občne blagosti, k&jti če ne popreje, neha njena slava pa pri prihodnjih volitvah, Jako so tolilci le nekoliko zreli, in se zavedajo Svojih pravic in dolžnostij. ■ m K m V Gori« 27. februvarja. (lav. đop) V torek o po-ltraoči mu je zadnja ura odkienkala, a še se je nekoliko ur potem zibal in ne le sam, ampak gibalo ia vrtelo se jih je še kakih 800 zašemljbnih okelo njegove mrtvaške postelje v goriškem gledališči. Saj je bila tudi pri starih pag&nih navada, da so živi okoli mrtvega plesali. Včeraj popoludne smo ga v Štanđrežu slovesno pokopali — pusta. Rajnki se nam je v malih tednih tako prikupil, da ga ne bomo mogli naglo pozabiti. A Tft prikazen, da se Slovenci tako radi poslužuj rjo dragih jezikov, dokaz oje mej drugim to, da, kakor potomki sužnjev, nijso se Še mogli odvaditi, robote in hlapČavanja tujcem. Saj celo nekteri vneti Slovanje mej Slovenci sramujejo se svojega domačega slovenskega jezika, čislajo ga za „gmajn špntho", ter, če le znajo en malo, naprimer, po hrvatsko, rabijo v razgo-Vorn hrvatski jezik. Ce ga pa znajo premalo zato, da bi ga mogli svobodno rabiti, vsaj mešajo v svojo slovenščino mnoge hrvatske ia druge inoslovanske besede, izraze in formo. Drogi p», če ne delajo ne enega ne druzega, vsaj predelavajo po svoje slovenski jezik ter s|. sestavljajo svoj čisto osobni jezik. To se poteguje mej drugim na te gospode, ki govorijo preveč „pravilno", izrekajo vse, „kakor je napisano"-, naprimer l, na konci besedij, (rekel, delal, kozel, i. t. p.),, na mesti česar navadna, slovenščina jma n (reka, delan, kozeu I. X P'J^ "risvojenje si tujih jezikov je pri Slovencih jako vsled tega, Jker skoro vsi Slovenci odlikujejo se z izvrstnimi Bpoaobnođttmi za jezike» Naučiti se v . nekolikih mesecih govoriti na primer po laško ali po nemško ne pristavlja za Slovenca ali pa Slovenko nobene t*2««- ф^М r. , Enkrat «em sedel y Tomi na za mizo z nekolikimi slovenskimi gospodi. Ti gospodje io zmerom mešali т svojih razgovorih tri Jezike; slovenski (aai tmnt^ muHilri i« ___ - _________ da ostane tudi našm pofomcem mal spominek za njim nnj mu napišemo tukaj kratek nekrolog. O njfgofeitt jSSJtitfu so btli v g >riški Čitalnici zelo megleni dnevi* |mravno pozimi, se je vcudar nekatere dni ceI6 bliskat» ia gromelo. Lauw je bila sploh iz vanredna zima. Ko ga je hotel odbor pri prvem plesu krstili, zeöslijo sinaii mtadoturki, <11 hočejo »štrikati." In r.rs jih pride lepo število v eijajurt razsvitljeuo čitalnično dvorano; nekateri se vseđijo na mehke divane, drugi so postavijo okolo durij in vsi — to je mladotur-ki štrikaju mirno, in se nikakor ne ndajo mikavnim glasom svirajočd godbe, niti ne zapeljivim očem goriških krasotic. Mi vemo prav dobrJ, da jih je vstopivse srbelo, a zatftj ti samega sehe je janaSko, so drjali in so do konoa „štrikali." Proti konca krstnega' plesa je nastal precej razburjen vihar - in kmalo potem se je začelo vedriti, ? tli lepem vremenu pa nij piravprijetno .žtrikati." Zato se taJi naši „mtadif pri naslednjili plesnih veselicah nijsu več len j postavili okoli đunj iu vsoiHi na divane, ampak vrgli so ašti'iktinjeu v kot in se veselo polastili krosih cvetlic, kitere je privabila sklenen» sprava v vselej obilnejšem številu na ples v čitalnične prostore, ter vrlili so se „vakul, vakul,u dokler je je-la zora i.a jutranjem nebu pokati. — Zadnji trije čitalnični plesi bo bih zares ejen lepši od dmzega in posebno zadnji se je odlikoval po окизпо izbrani tollt: ti plesalk, po števila nuvzočnth in sploh po posebni živahnosti zabava mirne vseh drugih. To je uže shira navada, da veselje rase do konča in prnv zato ju težko kar nneukrat pretrgati nit, ko odbije norčavemu pusta zadujii ura. — Na in vsa se hvalijo z a ruti sijajnega njihovega uspeha. Gorica, nekdaj ч eocijaiiiem oziru zelo mrtvi> mesto, ju spreobrnilo svoje bledo lice na smeh iu to je tudi nekak dokaz napredka. Klimatič-ni zdravetveui k ni j, kar nij Se zdaj prav Gorica, aho-če v kratkem postati, mom imeti zraven zih-uvega zraka, lepe okolico, sprehajališč, milega podnebja in drugih ugodnih okoliščin, tudi to neprecenljivo lastnost, da jo vesel kraj in sposoben veselje vzbuditi tudi v njegovih obiskovalcih. Saj je veselje eden izmej glavnih pogojev zdravljenje pri tistih bolnikih, katerim nij še usahnila zadnja zdravilna koreninica. Torek popludnojepust jemal po slovesnem sprevoda na Travniku tn po gospojskih ulicah slovo od »as. Korso je privabil obilo zijal-a malo pravih deležnikov. Za tobažo zabave nijsmo v Gorici še zreli. Kočij seje udeležilo kakih 36 — pa nič posebnega. Zanimivih šetu tudi nit bilo. Krdelo, kakih 40 menda Ritter-jevih " delal cev v turški obleki se zastavo in trobentači na čelu je vzbudilo nekako pozornost. Nekdo je o njih oprazil, da so to gotovo čitalnični turki; a italijaneko petje je jasno de-mentovalo njegovo opazko. Zadnji izd.hljeje pustovi so pa zbrali vse njegove č atiteljp, člane raznih tukajšnjih društev in mnogo jjh tudi iz dežele v goriškem prostornem gledališči. Mnogobrojnn, a prav zanimiva zmes se je tn Postala okoli umirajočega. Kramljali smo v raznih jezikih in da je bil tudi slovenski element obilo zastopan, priča nam to, da seja nenavadno dosta slovenskega govorilo, sa ve, da tudi zadosta klasična goriške slovenščine. oj. . pe-sebjt da slovenska gospoda je đozdaj še le v gimnaziji zi^nja ter še dolgo no stopi v univerzo ži^enja. A mislil sem si tako namreč vsled tega, ker, kakor je znano, gimnazij ima namen, pripraviti dijaka za vsak poklic: on Študira tu vse predmete, pa še ne ve, ali bo do hov on, ali advokat, ali zdravnik, ali učitelj, ali inženijer ali pa kaj drugega. Tako tudi slovenski gospodje. ne vedo, kam pridejo, ter se za vsak slučaj pripravljajo: Če pridejo v nemško, bismarkovsko univerzo, bodo Nemci; če pridejo v italijansko univerzo, postanejo Italijani; če pa slednjič bođo študirali v slovanski univerzi, ostanejo Slovani. Ali nij res, da je to jako previdno in praktično? ' XIV. * Zanimiva je ena prikazen, katero sem imel prir-ložnost opazovati v socijaluem živenji Slovencev. iV je namreč obnašanje slovenskih gospodov proti svojim kmetskim staršem in kmetsktm družinam. Skoro vea zdaj obstoječa slovenska gospoda je čisto kmetskega izvira. „Mi smo plebsu, slišal sem sem ter tja od tega ah onega slovenskega gospoda. Se ve da tem ntj nič sramotnega za sloveneko gospodo, (če Še sploh pametni ljudje morejo priznavati srumotuost tn nesramostnost v podobnih rečeh), ampak na robo bi se moralo šteti na čast narodu, ki, obstoječ dozdaj anmo gmnje), .nemški in italijanski. Jaz sem si prav mar- iz prostega ljudstva, je dobil iz nedtrja namreč tega Hjivo posltiaal njihove razgovore, ter sem si mislil swn 1 ljadstra novo, dosta mogočno mtelwencijo. Pa jaz no- ?1еза!д se nij toliko, kolikor drenjulo, a tudi to ima dostikrat svojo prijetno stran za tiste, kateri nemajo očes tudi na nogah. Po treh urah po pulunoči se jo še le razšla pisana množica. Tak') je živel, tako je umrl, ali prav za prav zaspal letošnji goriški pust. Naj eno leto v mirti počiva f _ iz Gdpfce 24. febr. (Izv. dop.) V Š ta n d rž u (St. Andre) % »re hoda o l Gorice je čitalnica napravila na paälno tfedeljo prvo, toliko časa pričakovano besedo. Uže leto in dan obstoji čitalnica; osnovatelji so jej liili mej drugimi Jožef Nanut, bivši župan, Janez Nanut, oämoäolec 'Statej Lutman, zdaj v Pragi, in učitelj in loco. Pa ШШа je ves čas, vaSčani nijso razumeli namena, in mora je tlačila ta zavod. Vendar pa nij brez koristi pretekel ta čas, kajti p igovarjalt so se шеј »oboj sosedje, prepirali se tudi zaitrua Čitalnice, u (jočasi se je stvar tako pojasnila, da je novi odbor mogel napraviti prvo besejo. V olbnu so sami kmo-tje, razen enega, predsednik je leto j Janes Nanut, tajnik in pevovodja pa učitelj gospod Komavec. Ob uovem letu to začdli pevci se va liti, in zarea prav dobro so peli pri besedi 4 pusnjj. Z (čudili smo se, ko smo 7flčetmke slišali toku čisto peti in izraže-vati piano in fjrta itd. Dve punčki st^ pa deklamo-vali, Franca Ljutmanova, (ima 15 let) je . predavala pesen: Tri rožice; druga 13 letna №za PaŠkulinova pa Levstikovo pesen: Pomladni sprehod, Obe ste popolnoma zadostili našim tirjatvam o tako mladih dekUtih, in upamo, da boste napredovali, takor tudi pevci, kajti vsi so pokazali talent iu prav dobro vo!j<>. Se ve da pohvale je bilo od vseh struuij do j ta, zlasti nam je hvaležnim hiti goap. učitelju. Oče predsednik je v začetku pozdravil zbrane Slovence in Slovenke, dvorana je bila polna, iu gOsp. dr. LavriČ jo imel slavnostni govor. Omenil jo, da morajo slovenski kmutji oa Goriškem napredovati pred vsiin v kmetijstvu, v katerem so Štatidržci svojo dolžnost uže storili, ker slovijo daleč krog kot prvi km&tovalci, in zato uboštvi pri njih nij. Dokazaval je pa dalje, da ima našim kmetom, majhnim in velikim posestaikom tudi, skrb b.ti za narodno it, za občinska in deželne zadeve, da bodo tnko vredni sinovi našega naroda. Priporočal je Štandricem čitalnico, katera jim ho odraslim Sola, če si bodo priskrbeli no samo Čisopisov, ampak tudi bukev, .katerih ima n.pr. solkanska čitalnica več ato, druge inalo, nekatere nič, zato pa hirajo. Po besedi je bila večerja paobčao veselje, ia zdaj še je »kazal dijaški pevski zbor. Tako dobro in natančno peti, nikdar jih nijsmo še siiš ili naSih dijakov; bogoie, to je bilo ubrano, lepot Tako je prav, naSi di-jaci morajo biti v vsakem obzira drugi mladini vzgled, torej tudi r petji, posebno če javno nastopijo, naj de-klamujejo, igrajo iti pojejo prav dobro; kajti bolje je, da izobražen človek molči, nego slabo poje, igra ali de-klamuje. — Napitnice bo se vrstile, in Še le pozno smo zapustili hišo očeta Nanuta, ki je prijazno odstopil evojo prostore čitalnici; bil jo ljubeznjiv kučjgasda, in vsa njegova družina je urno stregla obilnemu številu gostov. Ker smo to doživeli v Standrži, kaj pa bo Se le v KviŠkem. Tam je Čitalnica skoro leto osnovano, tedaj je uže čas, du se pnra slavnost napravi. Brici na noge! Novi odbor, pokaži se, da bode vesela tnnjkn Slava. Iz Pod-Čavna ü3 febr. (Izv. dop.) Polemika na pravem mestu narodu zelo koristi kor bistri um, in či- čem razbirati t^atvares tega občnega stslišča, ampak imam namen obrniti pozor častitih bralcev na nekaj druzegn. V mojih potovanjih imel «fem nekolikokrat priložnost videti tega ali onega .slovenskega gospoda v njegovi kmetski družini, ter moram priznati, da razmero mej njimi so osnovane na podlagi Čisto aristokttiftični: razloček gospode in „plebsa" se tu skoro ostreje čuti, nego v razmerah mej davno aristokracijo in njej podložnimi sužnji. Kmeteki stariši se morajo držati v spodobni oddaljenosti od gospoda sina; kmetske sestre igrajo navadno roljo ne vćč, kakor dekel gospoda brata. Sosehno bije v oči razloček kmetstva in gospod-stva t eni in tisti družini takrat, kadar je gospod, sin duhoven, to je „gospod** v strogem zmielu te besede. Večina kmetskih staršev poljubuje roko sina-gospoihi-Kedarse od njoga govori negorori še drugače, kakor z naži-vom„gospod sin", „gospod brat" i.t.p., glede potem, kedor govori, ali kedo staršev ali pa brat ali seitra. V obraz govori so gospodu sinu ali bratu z „oni", on pa starše kliče z „vi", Sestro ia brata, kakor tudi vie furmane, s „ti*. Sicer to dokazuje samo veliko spe* Stovanje dubovskega stanu; a, kakor je obče znano, slovenski narod spada mej narode najbolje spoštujoče voro in njene predstavitelje, duhovne. ZlythA^^ V' Ii