91. številka. Ljubljana, v torek 22. aprila 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman mm avstro-ogrsk« deSelefaa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt teta 6 K 50 h, sa jeden mesec 2 K 30 h. Za'LJubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatvo naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopno petit-vrste po 12 h, če ae oznanilo jedenkrat ti3Ka, po 10 b «a ee dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravništvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništ7o pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna tiskarna" telefon st. 85. Gospodje volilci! Kandidatje narodno-napredne stranke so: Za II. volilni razred ki voli dne 23. aprila: Anten Gorše kantiner in posestnik. Dr. Lovro Požar ravnatelj višje dekliške šole. Anton Svetek c. kr. računski nadsvetnik. Volilci! Volite jih soglasno! Za izvrševalni odbor narodno-napredne stranke: dr. Karol Bleiweis vites Trsteniški predsednik. Manifestačni shod za slovanska vseučilišča v Stra-konicah na Češkem. (Izr. dop.) Kako se tudi Čehi zanimajo za naše vseučilišče, pričajo najboljše manifestačni shodi, ki se vrše po Češkem tudi v prilog ljubljanskega vseučilišča. Poleg tega pa prihajajo dan na dan iz raznih čeških krajev peticije za ustanovitev slovanskih vseučilišč. Tak manifestačni shod se je vršil v nedeljo, 13. t. m., v Strakonicah pri Plznu. Ob polu 3. uri popoldan je otvoril predsednik »Narodni Jednotv Po-šumavske«, g. Karol Novy, shod ter pozdravil prišlo občinstvo, ki je prav do zadnjega kotička napolnilo veliko in krasno dvorano društvenega doma. Na to je predaval g. vseučilišČni docent dr. Srdi nk o o »mikroskopičnem sestoju človeškega lelesa«. Taka predavanja so navadno vedno v zvezi z manifestačnimi shodi, ker se hoče pokazati, da mora vseučilišče služiti tudi ljudstvu. Za tem je g. jur. Rudolf Šega približno z naslednjimi besedami utemeljeval zahteve slovenskega naroda: »Že dolgo odmevajo od juga pa do severa — od slovanskega jadranskega morja pa tja do severnih mej naše države glasovi iz milijonov grl. In ti glasovi, ki se dvigajo proti nebu ter pretresajo ozračje avstrijsko — grme iz krepkih slovenskih grl ter zahtevajo glasno in določno pravic, ki jim gredo po postavah in zakonih, na katerih je vzgrajena naša država. In ena naših glavnih zahtev in pravic je, da se nam da priložnost in sredstev, da se nam da slovanskih šol, in to počenši z otroškim vrtcem pa tja do vseučilišč. In smelo smem trditi, da smo ravno mi Slovenci oni narod, napram kateremu nastopa vlada že več nego mačehovsko, da smo ravno mi Slovenci oni svetopisemski siromaki, ki čakamo pred durmi na drobtinice, katere se nam »morda« vrže od bogato naložene mize. Vedno in povsod se nam predbaciva, da smo mi Slovenci nekulturen, inferio-ren narod brez vsakršne literature, da, celo brez svojega jezika. To je sicer le trditev ljudij, ki govore iz nevednosti ali pa iz sovraštva do nas Slovencev — če bi pa bilo to res, kdo bi bil v prvi vrsti tega kriv, gospoda moja? Gotovo oni faktor, katerega naloga je v prvi vrsti, da nam da sredstev, da se moremo času primerno izobraziti. In ta faktor je država, ! katere del smo tudi mi Slovenci! Toda če vprašamo, kaj stori vlada v prospeh kulturnega napredovanja Slovencev — moramo z žalostjo konstatirati — nič! Cez 1,200.000 nas je, pa nimamo niti ena slovenske srednje šole, ne ene slovenske meščanske šole, da, niti svojih ljudskih šol nimamo v krajih, v kojih je velika večina slovenska. Gospoda, to so dejstva, ki dovelj jasno govore, ki žalostno osvetljujejo pot, katera je nam odkazana — pot narodnega propada. Toda slovenska nrav je krepka in se je vzdržala vzlic vsem pritiskom od zgoraj, navzlic vsemu sovraštvu od juga in od severa — na jezo naših neprijateljev. In ponosni smemo biti na to, saj smo vzrastli s svojo lastno močjo — ponosni pa tudi na to, da so se na naše stroške, z našimi žulji vzdrževale marsikatere kulturne naprave naših neprijateljev, katerih jim pa ne zavidamo. In ko je pričel lansko leto slovenski narod zopet s svojo staro zahtevo na dan, da se mu naj ustanovi v Ljubljani vseučilišče — je nastal strah pri vladi in pri naših sosedih, kojemu se je dajalo duška le z roganjem in zasmehovanjem, kajti tehtnih dokazov proti naši pravični zahtevi niso mogli navesti. In da tudi vlada ni imela najboljše vesti, se razvidi najboljše iz naslednjega dogodka. V seji dne 28. decembra 1898 je kranjski deželni zbor enoglasno sklenil, naj se pošlje do Njegovega Veličanstva posebno deputacijo s prošnjo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Že v seji 14. marcija 1899. je deželni glavar naznanil, da je Nj. Veličanstvo dovolilo sprejeti deputacijo, čas sprejema pa da se bo šele pozneje naznanil. In od tega časa je preteklo že tri leta, in deputacija še ni bila sprejeta. Gospoda, tako se ravna z narodom, ki je vedno v prvi vrsti in najbolj neustrašeno branil državo in dinastijo. Omenil sem, da je naša zahteva že stara, da, še več — mi zahtevamo le to, kar smo že imeli, kar se nam je pa srečno zopet odvzelo. Sicer je pa v Avstriji že navada, da se le podira, a ne zida. Tako se je pokopalo 1. 1810 vseučilišče v Solnogradu, okoli 1. 1850 zopet vseučilišče v Olomucu — prav v teh letih se je pa tudi pokopalo naše vseučilišče, toda ne prvič! Trikrat smo imeli svoje lastno vseučilišče — in trikrat smo ga tudi izgubili! Že 1. 1596 je bil ustanovljen v Ljubljani jezuvitski kolegij, ki je imel popolnoma značaj visokih šol — al. 1784. smo ga izgubili. Dne 20. julija 1787. je bila poslana prva prošnja za ustanovitev ljubljanskega vseučilišča. Deželni stanovi kranjski namreč so prosili cesarja Jožefa II., naj zopet ustanovi modroslovno fakulteto, v kateri namen se je nabrala svota 22.110 gld. L. 1788. je vlada otvorila zopet modroslovno šolo v Ljubljani, ki je potem obstajala do preosnove avstrijskih šol 1. 1819, toda ne nepretrgoma. Napoleon nam je namreč dal popolno vseučilišče. Francozi, ki so vsaj toliko kulturen narod, kot Nemci, nas niso smatrali za nesposobne imeti svoje lastno vseučilišče. Toda ko so Francozi zapustili kranjsko deželo — izgubili smo tudi Slovenci svojo almo mater. Toda 1. 1848. so Slovenci zopet zahtevali svoje vseučilišče. In 1. 1849. se je faktično dovolilo, da se sme v Ljubljani predavati v nekaterih pravoslovnih strokah. Toda še v istem letu je to prenehalo. L. 1850. pa do 1. 1853 smo imeli v Gradcu slovenska predavanja. In če smo bili Slovenci v onih časih sposobni imeti svoje lastno vseučilišče — smo pač tembolj danes. Predbaciva se nam pa tudi, da nimamo dovolj materijala. Statistika pravi, da je bilo L 1897. na gimnazijah in realkah, ki jih obiskujejo Jugoslovani, 3245 dijakov, na avstrijskih vseučiliščih pa 888 Jugoslovanov. In če vzamemo, da bo le polovica teh dijakov obiskovala ljubljansko univerzo — tedaj presega to število še vedno število dijakov na černoviški univerzi, kjer je bilo 1. 1897. 369 dijakov. Toda dokazati hočem poleg tega, da je naše vseučiliško vprašanje tudi največjega pomena za državo samo. Dokazati i hočem, da Slovenci vseučiliškega vprašanja ne smatramo za politično, da ne zahtevamo vseučilišča s strankarskega stališča, ampak le s stvarnega, kulturnega, civilizatoričnega. Saj imajo politični boji drugje, na drugih poljih dovolj prostora, da se izvojujejo — ta najvišja znanstvena ognjišča pa naj ostanejo prosta, oddaljena od tega boja — neomadeževana, neoskru-i njena. In če s tega stališča opazujemo Pred sliko. Spisal S t. Rehak Kamenicky. Nekega dne sem šel s svojim prijateljem, ki me je prišel obiskat, na sprehod k Babinu. Pustivši za seboj Mojzesov vrt, sva obšla po ozki stezici takoimenovan »gro-bič«, na čegar vrhu stoji mična kapelica, postavljena na spomin že dolgo tu spava-jočih vojakov, ki so Bog ve v katerih vojnah prelili svojo kri. Nato sva stopala zmerom višje in višj«, da sva dospela na mesto, odkoder je bilo že videti nekoliko koč in pristav babinskih gorjancev. Moj prijatelj, ki je korakal ves zamišljen za menoj, je dvignil na tem mestu svoj pogled ter obstal. Zagledal je poleg ceste visoko bukev in na njej sliko. Sto-pivši k sliki, je čital glasno: »Ničesar me ne odvrne od Jezusa Krista«. Zdelo se mi je, da ga ta izrek, posnet iz svetega pisma, zelo zanima. In bil sem tega zelo vesel, kajti vedel sem do-godbo, ki se je bila pred mnogimi leti tu pripetila ter pustila potomstvu za seboj tole sliko. Mogel sem jo torej svojemu prijatelju povedati ter dati njegovim otož- nim mislim drugo smer. Zato sem, ne vprašaje ga, ssdel na skalo, obraščeno z mahom, ter pomignivši prijatelju, mu začel pripovedovati. »Dokaj je že poteklo vode v tej reki Metuji, odkar je bival na Babinu bogat kmet, katerega so sploh imenovali Svo-bodnika. Svobodnik je bil zelo premožen, in dokler je bil v zakonu s prvo soprogo ter z jedino hčerko Nežiko, je bil zadovoljen in srečen. Toda sreča je zbežala izpod njegove strehe takoj, ko je umrla varčna Nežkina mati, ter je Svobodnik pripeljal na svoje gospodarstvo mlado, zalo, toda ponosno mačeho. Od tega časa se je na kmetiji gospodarilo povsem drugače. Nova gospodinja je bila domišljava zapravljivka, ki nikakor ni bila primerna za takšno gospodarstvo. Nosila je na sebi samo svilnato in atla-sovo obleko, na kateri je viselo vse polno trakov in vsakršnih drugih okraskov, na glavi je namesto robca nosila klobuke po najnovejši modi, obiskovala v mestu odličnejše rodbine ter hoteč gosposki živeti, prirejala sijajne gostije, na katere je vabila od daleč naokrog najodličnejše goste. Sploh se je vedla kot graščakinja. Svobodnik, zaslepljen od ljubezni do svoje mlade žene, se ni brigal za gospodarstvo; ni se zmenil za svarilo svojih so- sedov, marveč delal samo to, česar si je želela njegova soproga. Na ta način je Svobodnikovo premoženje neprestano kopnelo; prodajal je kos polja za kosom; končno je prišlo tako daleč, da je bil primoran iskati si pomoči pri židu Eliju v Nahodu. Po okolici je bil Elija znan kot velik bogataš, ki je ljudem posojal denar na visoke obresti. In gorje onemu, kdor je j bil primoran glede posojila obrniti se nanj. j Ta kakor bi svojo dušo zapisal vragu. Zato so na Babinu, ko so poizvedeli, da Svobodnik zahaja k Eliju, sosedje resno majali z glavami. In niso delali to brez vzroka. Niso še pretekla tri leta, in po Babinu ter po Nahodu se je čul le jeden glas, da lastnik največje in najlepše kmetije na Babinu ni več Svobodnik, marveč žid Elija, in da bo vsak hip razglašena javna dražba vsega premoženja babinskega Svobodnika. Tako kmalu so tega seveda ni nihče nadejal, tem manj še Nežika, katera o ni-kaki nesreči ni imela doslej niti slutnje. Živela je sama zase, za svojo domačijo in svojo ljubezen, ne znajoča, kakšna ujma se zbira nad njih glavami. Bilo je meseca junija. Svež vetrec je pihljal preko žitnega polja. Že proti večeru je bilo, in solnce je pošiljalo svoj poslednji nasmeh babinski vasici. V gozd kateri ljudje po okolici imenujejo »Prede-nec«, ker se je v njem neki reven tkalec obesil na preji, v ta mični gaj je vabil drozg ljudi k večerni zabavi. Žvižgal je na vso moč, sedaj veselo, pa zopet bolestno in otožno, kakor bi pel pogrebno pesem. In zares ni vabil zaman. V hipu, v katerem se čuti človeška duša tako prosta, tako blažena, je skakala veselo popevajoč od Babina k Predencu gibčna deklica. Govorili so, da je to najlepša dek:ica vse okolice, dasi je le malokdo poznal to skromno nežno cvetko, ki je cvetela v zvfišju ter bila od dne do dno ogrevana od solnčnih žarkov in napajana s pogorskimi potočki. Sama priroda ji je bila učiteljica. Druzega ni poznala kot svoje drage tičice, s katerimi se je r.izgovarjala ter nežne cvetke, s katerimi se je igrala. Tako je vzrasla ter se izpre-menila v bujno cvetočo deklico. Pogled nanjo je osupnil vsakega. Zbijajoč šale, se je približala Predencu. Pred gozdičem je obstala. Lasje, spleteni v dve kiti, so ji viseli daleč po hrbtu; roke, podobne alabastru, so se igrale z veliko ivanjščico in dve mični očesci sta zrli uporno v ono stran, v kateri se je vozna pot vila k Nahodu. Nakrat je zaukala. (Konec prili.) svojo zahtevo ter jo podkrepimo z nepremakljivimi dejstvi, bomo najboljše osvetili naravnost sovražno, zavistno in strankarsko počenjanje svojih nasprotnikov. Znano je, da sta v Evropi le še dve državi, kateri imati relativno še manj vseučilišč nego Avstrija, namreč Rusija in pa Bulgarija. Vse druge države — in ne samo velike, ampak tudi majhne, kakor Nizozemska, Belgija, Španija, Serbija, Ru-munija so pred avstrijsko državo, kajti nikjer ne pride ena univerza šele na 31/* milijona prebivalcev kakor pri nas. Poleg tega pride še v poštev tudi dejstvo, kojo je povdarjal tudi g. naučni minister. Dandanes se mora namreč profesor, če hoče doseči dobrih vspehov, le bolj individualno pečati z učenci, da torej izgineva prejšnje kolektivno poučevanje. Gospoda, kako naj bo to mogoče, ko so avstrijska vseučilišča tako prenapolnjena, da se niti dihati ne more! Povdarjati moram tudi še, da nimajo dandanes vseučilišča le edinega smotra, vzgajati akademično mladino — danes imajo vseučilišča še vse drug namen. Ljudstvo hrepeni po vedi, kakor popotnik v puščavi se obrača po studencu, iz kojega bi moglo črpati. In ta studenec naj bodo vseučilišča. V prejšnjih stoletjih za to niso imeli zmisla. Znanost, ki se je gojila na visokah šolah, je bila zaprta knjiga za ljudstvo kot tako — isto ni imelo prav nikakoršne koristi od nje, kajti znanost je bila le za posebne kroge. Zdaj se pa zahteva, da se znanost popularizira, da pride v dostopni obliki med narod. Naloga učenjakov in tudi akademične mladine ni le, da sede v svojih zaduhlih sobah, ampak da stopijo v dotiko z narodom, da gredo ven med narod ter tudi temu odpro studence znanosti. In zakaj bi ravno slovenski narod ne bil deležen te dobrote, zakaj bi ravno slovenski narod ne napredoval, se duševno ne krepil? Če nas hoče vlada°s tem ubiti, da nam prepreči naše najvišje kulturno ognjišče — se moti, če upa, da bo imela od tega dobiček, kajti dandanes se sodi kulturni višek vsake države po kulturni stopinji vseh narodov, ki spadajo k njej. Če pa ne, je torej naravna posledica, da nam mora dati lastno vseučilišče. In sicer mora biti to vseučilišče slovensko. Kajti le tedaj more uspevati vseučilišče in le tedaj more imeti narod koristi od vseučilišča, če se na istem predava v jeziku dotičnega naroda. Našim narodnim nasprotnikom, katerim je naša zahteva trn v peti, pa naj bo povedano, da gotovo ni vredno velikega kulturnega naroda, da se majhnemu slovenskemu narodu zavida duševno napredovanje. Gotovo je to najnižja, najgrša ljubezen do lastnega naroda, če se mu misli s tem pomagati, da se zatira druge. Vsak narod se more smatrati le tedaj za značajnoga, kulturnega, če dela v prvi vrsti za svoj lastni prospeh — pri tem pa pusti in se veseli, da tudi drugi poleg njega napredujejo, procvitajo. Toda zbog vsemu temu sovraštvu hočemo doseči svojo vseučilišče. Zahtevali ga bomo, dokler ga ne dobimo. Z radostnim srcem moramo pozdravljati ljubezen svojih čeških bratov, ki gredo požrtovalno z nami v boj za naše stare pravice. Da, gospoda slavna, če bomo složni — ni se nam treba bati bodočnosti. Naše nade, naši upi in ideali se morajo realizirati: v Ljubljani mora stati vseučilišče — in v to pomozi Bog in sreča junaška! Burno in dolgotrajajoče pritrjevanje je sledilo govoru. Ko je g. tehn. Teodor H a i n z dokazoval v svojem govoru potrebo nove češke univerze v Brnu in ma-loruske v Lvovu ter predlagal potrebno resolucijo, je bila ista z velikim navdušenjem sprejeta. Ljudstvo se je navdušeno in zadovoljno razšlo, da se je shod izvršil tako sijajno. Tako vidimo, da je želja po slovanskih univerzah prešla v kri slovanskih narodov. Milijoni in milijoni slovenskega in češkega naroda enoglasno zahteva vseučilišč — a vlada ne vidi, ne sliši . . . V JLJulilJrtviv . 22. aprila. Državni zbor. Včerajšnja seja se je začela pozno popoldne. Zato so prišli na vrsto samo trije govorniki. Vseh govornikov je vpisanih k proračunski debati 185, tedaj črez polovico dosedanjih. Vsled tega ae razprave še ne bodo mogle zamrsiti do konca maja, temuč ae bodo raztegnile tudi v mesec junij. Ker bi pa potem najbrže ne mogli priti deželni zbori na vrsto, ki imajo vendar marsikje zelo nujne in važne predloge rešiti, pričakovati je, da bodo stranke pustile črtati nekaj svojih govornikov za proračunsko razpravo. — K včerajšnji točki dnevnega reda je govoril najprej posl. Skedl, ki je povdarjal vzajemnost bukovinskih Nemcev glede gorja in blagostanja z zapadnimi Nemci. — Posl. Kaftan je dokazoval opravičenost 16 milijonske drž. podpore Pragi, ker plačuje Praga državnih davkov 16 milijonov K ter zahteva sedaj pravzaprav le opustitev davkov enega leta. — Posl. Byk je govoril o razmerah mest Lvov in Krakov ter dokazoval, da potrebuje Krakov za najmanjše izdatke 11 milijonov kron. Seja se je na to prekinila ter se danes nadaljuje. Obnovitev trozveze. »N eue Freie Press e« je dobila iz Berolina poročilo, da je bil nemški kancelar grof Biilovv res radi obnovitve trozveze v Benetkah in na Dunaju ter da se je ta obnovitev trozveze oziroma nje podaljšanje dogovorilo pod enakimi pogoji in določbami kakor doslej. Baje tudi za enako dobo. Podpisana pa nova pogodba še ni. V ogrskem parlamentu so poslanci Viszontai in tovariši interpelirali ministr skega predsednika radi obnovitve trozveze s celo verigo vprašanj. Szell pa še ni odgovoril, zato natančnejših podatkov tudi dunajski listi nimajo. Stavka v Belgiji. Načelništvo delavskega sindikata je naznanilo, da se v pondeljek, t. j. včeraj delo zopet začne. Ali je to kapitulacija delavstva ter so klerikalci zmagali? Ali so morda dobili voditelji delavcev kaka zagotovila za slučaj, da se stavka preneha? Vsekakor začne večina delavcev zopet svoj posel, saj je bilo delavstvo s štrajkom tudi prizadeto in ne le podjetniki. Vendar ni upati, da bi vsi delavci svoje vodje ubogali ter se bodo vršili nemiri bržkone vsaj še nekaj dni. Zmerni liberalni listi so zahtevali, naj se štrajk neha, sicer zahteve glede revizije ustave ne bodo podpirali več. Morda so se socialisti zbali, da izgube svoje zaveznike ter so zato izdali poziv, naj se delo začne. Gotovo imajo liberalci vpliv, saj so delavstvo podpirali z denarjem ter tudi kot podjetniki priporočali stavko. Proti volji liberalcev bi se tudi zahteva po splošni enaki volilni pravici ne dala uresničiti. Socialisti si hočejo na vsak način ohraniti liberalce kot tovariše. Van der Velde je na ljudskem shodu sam dejal, da je revolucija delavcev sicer pravična, a brezupna, čas, ko je mogel proletarijat uveljaviti svoje zahteve s silo, je minil ali pa še ni prišel. Postava: Ne ubijaj! se ni prešinila vse armade. S svojimi slabimi revolverji ne premorejo delavci ničesar proti vojakom in orožnikom. — Te besede pač kažejo, da se belgijski delavci zavedajo, da le mirnim potom kaj dosežejo, s silo pa ničesar. Kralj dobiva še vedno prošnje raznih oblasti in delavskih društev, naj posreduje na korist delavstva. Uspeha pa ni bilo doslej še nobenega. Baje hoče vlada volilni red izboljšati, a docela ugoditi delavcem noče. Vojna v Južni Afriki. Mirovna pogajanja so se pretrgala, a baje samo zato, da sprejmo mirovne pogoje tudi bojujoči se Buri. Iz .Pretorije poročajo namreč, da so 18. t. m. odpotovali voditelji Burov k posameznim oddelkom, da jim sporoče uspehe svojega pogajanja ter se z njimi dogovore natančno glede konca vojne. Iz Londona poročajo, da so Buri pripravljeni sprejeti angleške mirovne pogoje, le nekatera nebistvena vprašanja je treba še dognati. Razni angleški politiki so imeli te dni govore, v katerih so se izražali glede miru jako optimistično. Vsi upajo, da se sklene mir tako, da bo angleškemu ponosu zadoščeno. Sedaj dela baje le še Kriigerjeva stranka neke ovire, katere pa se ne bodo upoštevale. Angleži baje ne bodo napadali več Burov, ako ne bodo Buri poskušali svojih svojih bojnih pozicij izboljšati. Vendar pa trdijo drugi viri še vedno, da so se mirovna pogajanja docela izjalovila. Sploh si vesti z bojišča in iz glavnih točk an- gleških garnizij jako ugovarjajo, tako je treba zanesljivih poročil še počakati. Najnovejše politične vesti. Vsenemško društvo za Gor. Avstrijo • e j e ustanovilo v Line u. Za glavni namen si je postavilo propagando »Proč od Rima. — Prestolona-al ed s t vo v k n ež e vi ni Reuss-Greiz dela poklicanim faktorjem precej skrbi. Umrli knez je zapustil pet neomoženih hčera ter sina Henrika XXIV. Ta sin pa je neozdravljivo bolan na duhu. — Pogajanja za obnovitev trozveze se vrše sedaj v Rimu med italijanskim zunanjim ministrom ter avstrijskim in nemškim poslanikom. — Bolezen nizozemske kraljice se hujša. V četrtek se določi začasna vlada; najbrže jo prevzame kraljica-mati. — Boj med bol garskimi razbojniki in orožniki se je bil pri Martoleju. Dva Bolgara sta mrtva. Ravnatelja kopruliiških šol so zaprli, ker je sumljiv zveze z razbojniki. — Politični boji v Nicaragui. V Ma-nuguavi so razstrelili nasprotniki predsednika več barak pri čemer je našlo smrt 150 oseb. — Nemiri v Južni Ameriki. Pri Bocas del Toro se je vršila bitka med kolumbijanskimi liberalci in vladnimi četami. Na obeh straneh je padlo nad 150 mož. Vladne čete so se baje udale. — Naslednik ogrskega trgovinskega ministra Ho ran s z-k e g a postane baje grof Julij Andrassv ali pa Emerik Szechenvi. — Srbske ženske kolajne. Ustanovila se je nova zlata in srebrna kolajna za ženske, ki si pridobe posebne zasluge za državo ali kraljevo hišo. Kolajne se bodo imenovale po kraljici Dragi. — Naj-ostrejšo propagando zoper belgijsko kraljevino je sklenilo pričeti delavstvo, ker ni kralj posredoval pri glavni stavki. — Grška zbornica je razpuščena ter so se razpisale nove volitve. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. aprila. — Šusteršič zopet delegat. Piše se nam: »Med klerikalnimi poslanci vlada precejšnja nevolja. Uzrok je ta, da je dr. Šusteršič hotel biti tudi letos delegat in je njegova volja seveda obveljala. Ostali klerikalni poslanci bi radi imeli, da se vrste drug za drugim, kakor je bilo prej običajno, tako da bi vsak izmed njih prišel na vrsto, ali dr. Šusteršič se je kapriciral, da hoče letos zopet biti delegat, in ostali poslanci so parirali. Poslanci dobro čutijo, da je to zanje nekako ponižanje, saj mora vsak misliti, da se v primeri z drom. Šusteršičem čutijo tako inferiorne, da so ga radi tega zopet poslali v delegacijo — navzlic žlindri. Toda, kdor tako misli, jim dela krivico. Vsak izmed njih bi bil šel rad v delegacijo, ali »Befehl ist Befehl«. Volili so zopet dra. Šusteršiča. Ta hoče namreč v delegaciji nadaljevati svoje obupne rehabilitacijske poskuse in je zato zahteval, da se ga zopet voli. Oujemo, da misli letos v delegaciji imeti govor in pri tem računa, da se ne zgodi nikaka demonstracija, kakršnih se mora v poslanski zbornici vedno bati.« — Tako nam poroča naš dopisnik po informacijah iz klerikalnih krogov. Dostaviti nimamo temu prav ničesar. ŠusteršiČevi rehabilitacijski poskusi trajajo že dolgo, a kakor so ostali doslej popolnoma brezuspešni, tako ostanejo tudi zanaprej. Naj klerikalci za Šu-steršiča store kar hočejo, pomagati mu ne morejo. Mož je postal politično nemogoč; izgubil je na vzgor vsak ugled in zadnjo trohico vpliva. Mi le želimo, da bi dr. Šusteršič mogel še dolgo časa svojo žlindro prati; čim bolj ga klerikalci podpirajo in silijo v ospredje, toliko bolje za — nas! — Gorje nam ... Udarila je nova strela v narodno-napredno stranko. Z Dunaja je priletela, in sicer v obliki novega manifesta »samostojno narodno mislečega dijaštva«. Spoštovani mladeniči so napisali lepo vrsto fraz, ki nam jasno predočuje njihovo obsežno politiško modrost. Ta modrost je jako velikanska in nam, kakor vsem polnoletnim državljanom tako silno imponira, da se absolutno ne upamo po-lemizovati s tem novim manifestom. Omejujemo se zategadelj le na to, da opozar- jamo ljubitelje specialitet na to novo iz. javo, priobčeno v »Edinosti«. V dijaškem manifestu pa čitamo tudi odlomek iz pisma, ki ga je pisal neimenovan »prvoboritelj moderne narodne ideje in voditelj obmejnih Slovencev« dunajskim samostojno itd. dijakom. S pisateljem tega pisma pa bi se radi nekoliko pomenili. Mož, ki piše taka pisma, mora imeti tudi toliko poguma, da se imenuje. Pozivljemo torej tega »prvoboritelja moderne narodne ideje in voditelja obmejnih Slovencev«, da razkrije svoj ineognito, da bomo vedeli, s kom imamo opraviti. Potem bomo govorili dalje. — Reminiscenca. Meseca decembra lanskega leta, ko so dunajski dijaki obelodanili svojo »izjavo« proti dr. Šuster-šiču, smo mi pisali, da se »take izjave morajo ocenjevati s posebnega mladeni-skega stališča«. Takrat je bil seveda tudi »Slovenec« tega prepričanja. Ponorčeval se je prav strupeno in priporočal dijakom, naj se pridno uče. Sedaj seveda je »Slovenec« druzega mnenja; kar je pred meseci, ko bo je šlo za dr. Šusteršiča, zasmehoval kot otročarijo, to smatra sedaj za važen pojav. Živio! — Ravnopravnost pred sodiščem. Včeraj se je vršila pred tržaškim porotnim sodiščem obravnava proti zloglasnemu lahonskemu agitatorju dru. Krstiču, kateri je bil obsojen na tri mesece v ječo. Pri ti obravnavi je predsednik sodnemu dvoru, deželnosodni svetnik Pederzolli napram advokatu dru. Staniču razglasil, da je izključno samo i t a 1 i j a n s k i j e z i k razpravni jezik tržaškega porotnega sodišča, a v drugem jeziku storjene izjave strank in prič, da se morajo po tolmaču prevesti na italijanski jezik. To stališče je absolutno nezakonito in je gotovo, da se bo to tudi gosp. Peder-zolliju še prav jasno dalo dopovedati. — Denar nazaj! »Soča« piše: Kmetje z Vipavskega povprašujejo, kaj da je s cerkvijo Srca Jezusovega na starem pokopališču v Gorici in kaj je s tistim denarjem, kateri so nabirali med slovenskimi verniki po deželi tako pridno za to cerkev, katere je toliko treba, kakor pesti na oko. Gorica ima že dovelj cerkva, ako pa hočejo laški popje v Gorici imeti še eno cerkev, pa naj dajo sami denar zanjo. Naši ljudje po deželi so v takih rečeh čudovito lahkomiselni in radodarni. Dočim puščajo nekateri ubogega reveža, ki prosi milodara, stradati, odprejo hitro mošnjiček, ako g. nune v cerkvi naznani, da bo pobiral za zidanje kake cerkve. Po Vipavskem so v nekaterih krajih nabrali lepe svote za tisto nepotrebno cerkev. Darovalci so dobili za darove nekake »pildke«, na katerih je menda naslikana cerkev, kakršna ima biti v Gorici na starem pokopališču, in sedaj ogledujejo te »pildke« ter se menijo med seboj, kako bi za ta »kambial« dobili nazaj tiste novce, katere so brez pameti vrgli stran. Kesanje pride vselej prepozno, in tako se tudi ti možje prepozno kesalo, da so bili tako neumni, da so darovali znatne svote za cerkev v Gorici, katere bržčas nikoli ne bo. In ako bi jo tudi postavili, kaj menite, da bi se laška duhovščina, ki gospodari v Gorici, kaj ozirala na Slovence?—Prav nič, marveč reklo bi se, da so jo postavili Lahi, in v tej cerkvi bi gospodovala laščina tako, kakor gospoduje po drugih. Tisti »pildki« s turnčki po 3 in 5 gld. itd. so presneto dragi, kažejo pa, kako malo previdnosti je med našim ljudstvom v takem pogledu in kako gre vedno za nuncem, pa naj mu natvezi še kako tako budalost. Po občinah so reveži, sirote, sto potreb tare kmeta; v take svrhe rabite denar, tam pomagajte, kjer je res potreba, potem boste delali po besedah Kristusovih, tako pa je tak denar le vržen skozi okno in odtrgan v slučajih od nujne domače potrebe. Ljudje božji, bodite vendar pametni! — 25letnica ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani. Dodatno k svojemu poročilu o oficialnem delu slavnosti v dijaški in ljudski kuhinji nam je omeniti še neoficialni, ko se je začela prosta zabava. Vsled ljubeznivosti dam odbornic se je smelo dijaštvo še popoldne zabavati. In dijaštvo je veselo pelo in tudi malo zaplesalo. Med tem se je govorilo več napitnic na odbornice, na rodbino pl. Radiscevo itd. ter so govorili dijaki, odborniki in odbornice. Vojaška godba je izvrstno in marljivo igrala do 4. popo-ludne; dalje pa so udarjali dijaški tamburaši. Pred 1 ,8. pa je bilo konec tudi ne-oficialnega dela petindvajsetletnioe, ki se je izvršila v vsakem oziru prelepo in častno za društvo. — Šolske vesti. »Učiteljski Tovariš« naznanja, da bodo imeli okrajni šolski nadzorniki kranjski na binkoštno soboto zopet sestanek, prihodnje leto pa da se skliče deželna učiteljska konferenca. — Umrla je po dolgi bolezni Iva Senekovič, hčerka ljubljanskega gimnazijskega ravnatelja g. Andreja Seneko-viča. Naše sožalje! — Dijaški dom11 v Celju. Slovenski visokošolci v Gradcu so nam do-poslali oklic, v katerem je med drugim rečeno: Ustanovilo se je v Celju društvo za nabiranje denarnih prispevkov za »Dijaški dom«. Mnogi odlični rodoljubi darovali so že izdatne vsote, ki pa, žalibog, še ne zadostujejo. Zato smo se obrnili m;, slovenski akademiki, ki v borbi za slovensko vseučilišče najbolj občutimo tudi nedostatke srednjega šolstva zlasti na Štajerskem, s pozivi na vse znane nam rojake, da blagovolijo vsak po svojih močeh prispevati za ustanovitev »Dijaškega doma« v Celju. Imena vseh darovalcev zapisala se bodo v spominsko knjigo »Dijaškega doma«, ter objavila tudi v slovenskih listih. Imena ustanovnikov, ki plačajo najmanj 200 K, zabeležila bodo se pa v večen spomin za borbo Slovencev za celjsko gimnazijo leta 1902 z zlatimi črkami na spominski plošči. Pozivamo torej še enkrat potom slovenskega časopisja vse rojake, katerim je za naš napredek na polju narodnega šolstva, da pokažemo to svojo željo ne samo z mnogimi besedami, ampak tudi z odličnim blagim dejanjem. Spo-minjajmo se pa, da dvakrat da, kdor hitro da, ter se podvizajmo, da ne zamudimo pravega trenutka! Nemudoma torej na delo za »Dijaški dom« v Celju! Vsi denarni prispevki naj se pošiljajo naravnost na naslov: »Dijaški dom« v Celju. — Roparski napad. Dne 11. t. m. je bila 63letna Marija Brec s Studenca, ko se je vračala iz Prevoj v preserski občini, na cesti napadena in oropana. Iz gozda je planil nanjo neznani človek, jej nastavil nož na prsi in velel: »Denar sem, ali te pa zakoljem«. Napadalec je ženico vrgel ob tla jej vzel ves denar, kar ga je imela, namreč 13 K 40 vin. in zbežal v gozd. — Napadena pošta. Dne 20. t. m. ponoči je neznan tolovaj napadel iz Črnomlja v Kočevje vozačo pošto. Posti-Ijon Jos. Srbčič je trikrat ustrelil na napadalca in ga pregnal. Kakor kaže krvavi sled, je bil napadovalec ranjen. — Z lestve je padel v cerkvi na Črnem vrhu pri Polhovem Gradcu podobarski pomočnik Fran Potočnik iz Stare Loke in se tako pobil, da je dva dni pozneje umrl. — Ponarejalec denarja. Orožniki v Vačah so aretirali in litijskemu sodišču izročili posestnikovega sina Ivana Brodarja iz Doberlevega, ker je na sumu, da je izdeloval ponarejene petkronske srebrnike, katerih je bilo v Zagorju in v Moravčah več spravljenih v promet. — Pretep. Prodajalec slaščic G. H. in črevljarski pomočnik F. R. sta se včeraj zvečer v neki gostilni na Krakovskem nasipu zaradi neke ženske sprla in stepla in je prvi slednjega udaril s posodo za sol po glavi tako, da ga je težko ranil in so ga morali prepeljati v bolnico. — Popadljiv pes. Hlapca Jakoba Zalokarja je danes dopoludne na Bleiwei-sovi cesti popadel pes, mu raztrgal hlače in ga ugriznil v nogo. — Priloga. Današnjemu listu priložen je zavarovalni prospekt splošnega uradniškega društva. * Najnovejše novice. Zaradi češke pobotnice ni hotel poslancu H ero ld u predsednik Vetter potrditi iste, a poslancu se brez potrdila niso izplačale diete. Danes se vrši pred državnim sodiščem tozadevna obravnava. — Požar na ladji. Na največjem parniku, ki vozijo po reki Ohio, je nastal požar. Prestrašeni potniki so poskakali v vodo, pri čemer jih je utonilo 60 do 70. — Hud p otre s so imeli pretočeni petek v Srednji Ameriki. V Guatemali je baje mesto Amatitlan povsem porušeno, v mestu Q uezaltenango pa je mrtvih okoli 500 oseb. — Morilec ruskega ministra S i p j a g i n a more biti obsojen le kvečjemu na 13 let prisilnega dela, ker še ni 21 let star. — Berolinski mestni svetovalec Kaufmann je izpuščen iz opazovalnice. — Zoper opojne pijače v armadi je izdal princ Bernhard Saksonsko Meiningen armadno povelje. — Samomor zaradi superarbitracije. V Kalksburgu pri Dunaju se je ustrelil stotnik 93. pešpolka Al. Novak vsled otož-nosti, ker je bil superarbitriran, dasi je imel veliko premoženje. — Pri požaru neke tiskarne v L o n d o n u je zgorelo sedem oseb. — Trinajstletni morilec. V Hamburgu so obsodili 131etnega Ferd. Salomona v 8letni zapor, ker je nekega 31etnega dečka zlorabil, potem ga pa pahnil v vodo. * Kdo je iznašel popoldanske predstave v gledališčih? »Journal des Debats« pOroča, da so literarni zgo dovinarji doslej mislili, da je Francoz Bal-lande iznašel popoldanske gledališke predstave. Sedaj pa se je izkazalo, da se je iz financialnih ozirov popoldne igralo najprej v \Veimarju, in sicer so bile predstave ob znižanih cenah na duševno korist delavcem in revnejšim slojem. Igralo se je v nedeljo popoldne vsako leto 40krat. Vodja gledališča v Weimarju pa je bil takrat — 1. 1825. — Wolfgang Goethe. * Trgovska univerza. Milanski bogataš Ferdinand Bocconi je poklonil 1,000000 lir za ustanovitev trgovske univerze v Milanu. Ista se mora imenovati po njegovem, v bitki pri Adui padlem sinu »Universita comerciale Luigi Bocconi« ter bo obsegala štiri letnike s štirimi predmeti: 1. ekonomična znanost; 2. tehnična znanost; 3. juridična znanost in 4. tuji jeziki. ' Morilec ministra Sipjagina, dijak, še danes ni znan po svojem pravem imenu, ker pove vsak dan drugo ime. Trdi se, da je bil najet. Pred drž. svet se je na dan umora pripeljal s kočijo ter velel kočijažu, naj čaka. Vendar je v kočiji pustil zlatnik za 5 rubljev. Politične zločince zapirajo sedaj v ječo za 15—20 let in sicer same. Trdi se tudi, da je morilec že mrtev in da se je sam zastrupil. * Deklica s tremi nogami. V Moskvi je pokazal dr. Egis v zdravniškem društvu 21/a leta staro deklico, ki ima tri noge. Dve nogi sta normalni, tretja pa ji raste od pasu. Radi tega otrok težko hodi. * Ropar Musolino. V Lucci se vrši porotna obravnava proti italijanskemu roparju Musolinu, ki je bil nekoč radi umora nekega Zoccolija obsojen na 21 let ječe, a je ušel, ubil skoraj vse svoje nasprotnike in vodil več let celo vojsko italijanskih orožnikov za nos. Musolino je vedno trdil, da ni nikogar umoril; zato je baje ušel iz jače in je sklenil maščevati se za storjeno krivico. Usmrtil je na pr. nekega Creo, ki je proti njemu po krivem pričal. Umoril je še mnogo drugih, a baje le v silobranu, da ni poginil kakor lačen volk na cesti. »Jaz nisem brigant, nisem ropar, niti morilec kristijanov, jaz sem le — maščevalec«, je dejal v sodni dvorani. Ko je pripomnil predsednik, da je ukral Zaccoliju 100 lir, je zaupil Musolino ves besen: »Takoj ostavim dvorano, ako boste še nadalje tako govorili; Musolina ne boste nekažnjeni sumničili tatvine«. Ko so omenili v obravnavi tudi nekega orožnika, katerega je Musolino umoril, je začel ropar jokati, češ, da je ta res njegova nedolžna žrtev, katero je ustrelil v skrajni sili. Zdravniki so dognali, da je Musolino dedično epileptičen. Obravnava še ni končana. Musolino je bil več let strah italijanskih oblastev. Ker ni storil nobenemu revežu zalega ter se tudi kot begunec vedel vedno plemenito, ga je priprosto ljudstvo slavilo v pesmih kot junaka. Revni pastirji in kmetje so ga skrivali in živili. Velike tolpe orožnikov in vojakov so ga iskale zaman. Padel je orožnikom v roke slučajno in bolan. O Musolinu je več italijanskih narodnih pesni; neki pisatelj je spisal celo dramo o njem. Sedaj pa ga čaka bržčas smrtna kazen. * Ranjki na potovanju. Z Bilbaa se poroča sledeči slučaj: V San Sebastianu je umrl star gospod, ki je določil v oporoki, naj ga pokopljejo v Madridu. Njegova sorodnica je šla k načelniku želez- niške postaje ter ga vprašala, koliko da bo morala plačati v Madrid za ranjkega. »Tritisoč peaet«, je bil odgovor. »To je mnogo, toliko nimam«, je jadikovala sorodnica. Ko je pa ie odhajala, se je k njej pritihotapil kondukter ter skrivnostno dejal: »Dajte mi dobro napitnino in jaz Vam pokojnika »pravim v Madrid za 70 peset. Zavijte ranjkega v plašč, na glavo mu globoko potlačite kapo, potem pa naj ga prineseta dva močna človeka v vagon. Ako bi kdo kaj povpraševal, povejte, da je isti zelo bolan, in da ga tare hud krč. Ko bo srečno v vagonu, potem si ga že vzamem sam v svojo skrb.« — Sorodnica je izvršila vse po navodilu, ranjkega so položili v kupe I razreda, in vlak je od-dirjal. Sprevodnik je prišel semtertja pogledat na svojega varovanca. V Miranda de Ebro je stopil v kupe neopazen Anglež ter se je vsedel nasproti mrtveca.Dovolite, gospod, da kadim, se je oproščeval Anglež, a ni dobil odgovora. »Smem li odpreti okno?« — zopet nič. Pri Venta des Banos pa se je naključila čudna zgodba. »Molčeči potnik s kapo na glavi najbrže spi,« si je mislil Anglež — a tedaj se je mrtvec zvrnil na tla. Anglež mu je hotel pomoči na klop, prijel ga je za roko, a ta je bila hladna ko led. »Presneto, popotnik je na-gloma umrl. Ta je lepa! V ti prekleti deželi me bodo še obdolžili, da sem ga ubil. Kaj naj počnem?« je premišljal Anglež. Na najbližji postaji pa ga je vrgel vun; tema je bilo in nihče ni ničesar opazil. V Valladolidu je prišel zopet spre vodnik, da pogleda mrtveca, a kako je ostr-mel, ko ga ondi ni bilo več. »Kam je odšel gospod, ki je tu sedel?« — »Nevem,« je dejal Anglež in se je ves tresel; a kmalu se je ojunačil ter rekel: »Ah, že vem, na zadnji postaji se je prebudil, vstal in odšel.« Sprevodnik je baje od groze zaškle-petal z zobmi . . . Književnost. — Narodnogospodarski Vest-nik, glasilo slovenskega trgovskega društva »Merkurja«, ima v svoji 1. številki II. letnika to le vsebino: 1. Melijoracije na Kranjskem. Spisal X. 2. Trgovina. Spisal A. L. 3. Izprememba §§ 59. in 60. obrtnega reda. 4. Razsodbe obrtnih sodišč. 5. Kapital in obresti. Spisal V. Kukovec. 6. Društvene vesti. 7. Raznoterosti. 8. Izpremembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. 9. Tržno poročilo in tržne cene. 10. Oglasi. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 22. aprila. Poslanska zbornica je v današnji seji dognala razpravo o podpori 16 milijonov za mesto Prago. Dotična postavka je bila sprejeta z večino 83 glasov. Glasovalo se je imenoma. Za postavko so poleg Cehov glasovali Poljaki, Slovenci, Hrvati, Italijani, nekateri krščanski socialisti in nemški veleposestniki ter socialni demokratje. Za postavko je bilo oddanih 218 glasov, proti postavki 135. Poprej je bila dosti kratka debata, pri kateri je govoril tudi posl. Tavčar. Zavzel se je za interese ljubljanskega mesta in po potresu prizadetih prebivalcev. Ostro je kritiko val način, na kateri se iztirjavajo potresna posojila in pojasnivši, kake naloge ima še mestna občina izvršiti glede asanacije itd, priporočal, naj se podaljša rok za povračilo posojila v znesku jednega milijona. Dunaj 22. aprila. Raznesla se je govorica, da je bil danes dvoboj mej Schalkom in Wolfom, a ta govorica je neosnovana. Afera se bo vlekla še nekaj dni Danes se snide častni sod Dunaj 22. aprila. Naval-Po-gačnik se je včeraj poslovil od dunajskega občinstva, in sicer v Musik-vereinssaalu. Take ovacije kakor Na-yalu še niso bile na Dunaju nobenemu pevcu prirejene. V dvorani je bilo le nekaj gospodov, sicer same dame, Navalu so bili izročeni trije srebrni venci in 21 lovorjevih vencev. Občinstvo mu je pri nastopu in ob koncu ter še na cesti prirejalo najprisrčneje ovacije. Listi beležijo ta elementarni pojav dunajskega občinstva in poživljajo ravnatelja Mahlerja, naj skuša Navala zopet pridobiti za dunajsko opero. Kodanj 22. aprila. V Helsingforsu na Ruskem so se primerili veliki izgredi. Povodom kontrolnega shoda, katerega se je od 810 reservistov udeležilo samo 57, je mnogobrojna množica začela uprizarjati demonstracije, iz katerih so se razvili poulični boji s policijo in vojaštvom. Demonstrirali so Švedi in so demonstracije imele protiruski značaj Na čelu demonstrantov so bili možje iz naj odličnejši h krogov, tako tajnik finskega senata, senator baron Bom Axellilie in več članov mestne uprave Izgredi so se začeli 17. in so se 18. v še večji meri ponovili. Policija je bila mnogokrat napadena; policijski ravnatelj je bil smrtnonevarno ranjen. Se ko so ga z vojaško eskorto spravili domov, je množica poskusila se ga polastiti Ranjenih je bilo največ s kamni, jako mncgo vojakov in redarjev; iz-grednikov je malo ranjenih, ker vojaštvo ni streljalo. Bruselj 22. aprila. V celi Belgiji vlada mir. Generalni štrajk je končan in je ogromna večina delavcev šla zopet na delo. Narodno gospodarstvo. Prešičerejo. Iz ribniške doline. Na Kranjskem nimamo političnega okraja, v katerem bi svinjska kuga tako pogosto nastopala, kakor ravno v Kočevskem. Vsa prizadevanja vinoke vlade in njej podrejenih organov so bila do sedaj le bob v steno. Komaj, da je epidemija malo ponehala, da so se meje našega glavarstva odprle sosednim deželam, že so prišli hrvatski prašičji transporti in z njimi gotovo tudi — svinjska kuga. Kupčije s hrvatskimi prašiči ni možno prepovedati vsled nagodbe z Ogrsko. Ker pa naš kmet dovolj prašičjega materijala ne producira, pokupi od Hrvata vse, da vse in včasih za lepe novce, katere si mora — posebno manjši — v največjih slučajih še izposoditi. Da našega kmeta prašiči tako zanimajo, je čisto naravno. Prašič je jedna tistih domačih živalij, katera je kmalu in brez posebnega truda za male novce godna. Kaj je prašič proti konju in govedi? Konjereja zahteva denar in čas; isto govedoreja. Dočim se more s konje- in govedorejo le boljši posestnik pečati, hrani lahko tudi najslabši in najrevnejši kajžar po 2 ali 3 prašičke, kateri mu vržejo za najkrajši čas lepe denarje. Vsled železnice je zgubil naš kmet skoraj vso vožnjo. Kar rabi za domačo, vožnjo opravi večinoma z voli. Komisija za pre-movanje konj vsako leto omenja nazadovanje v konjereji. — Z govedorejo tudi ni dosti boljše. Boljša teleta se pokoljejo ali pa prodajo v Ljubljano in Trst. Kar pa doma ostane, je najslabši materijal, kateri služi kesneje kot plemenska žival. Naj še omenim, da se do sedaj govedoreja vsled slabe krme in slabih pašnikov ni mogla razviti in se tudi v doglednom času ne bode. Naš kmet je torej izključno navezan na izrejo prašičev. S hrvatskimi to ni mogoče. Kdor pozna naše razmere bo uvidel, da tako dalje ne gre, če hočemo preprečiti, da v najkrajšem času od Grosuplja do Kočevja ne bode prešičjega repa. Svinjska kuga je stala kmeta in državo že ogromne svote, pač lahko rečemo, sto in stotisoč, ne da bi bilo komu količkaj pomagano. To so izprevideli tudi nekateri tukajšnji posestniki, katerim je blagor svojih sorojakov na srcu. Vsem na čelu je bil g. Ignacij Merhar, župan dolenje-vaški. Sklical je dne 16. marca t. 1. v Ribnico zaupen shod, na katerem se je sklenilo, da se osnuje za ribniški in ve-likolaški okraj zadruga za domačo pra-šičorejo. Pozdravljati je to misel najtopleje, osobito, ker bi bila zadruga te vrste prva v naši deželi, res zadruga, katero potrebujemo, kakor slepec pogleda; zadruga katera bi pospeševala napredek in blagostanje naših kmetov; zadruga, v kateri bi se naši kmetovalci vnemali za dobro stvar in ne gojili bratomornega boja. Prepričani smo, da bode to podjetje rodilo stoteren sad. Denar, ki sedaj za dvomljivo blago roma iz dežele, bi ostal doma, blaga bi se pri nas produciralo toliko, da bi lahko zalagali sosedne okraje s prašiči. Dne 27. aprila vrši se ustanovni shod v Ribnici. Vabila so se pričela ravnokar raz-pošiljavati. Med ljudstvom se kaže že sedaj veliko zanimanje za to akcijo. Vsekakor trdno pričakujemo, da nas bodeta visoka vlada in slavni deželni odbor v tej zadevi podpirala ne samo moralno temveč tudi materijalno. Naj še omenimo, da je bil pri zaupnem shodu dne 16. marca izvoljen nekak pripravljalni odbor broječ 28 mož iz obeh okrajev, izmed teh so bili izvoljeni: gg.: Ignacij Merhar, posestnik in župan načelnikom; Fran D o 1 i n a r , dekan podna-čelnikom in Hugon Hinterlechner, deželni živinozdravnik tajnikom. Zavarovalne vesti. vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaji I-, W ippl lnfiferstrasse &t. 30. V L Četrtletju 1902 je bilo vloženih 1821 zavarovalnih ponudb z savarovalno svoto okroglo K 4,354.000—, izmej katerih je bilo izdanih 1480 polic za zavarovalno svoto K 3,338.000'—. V I. Četrtletju 1902 zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi obresti od glavnice so znašale okroglo K 1,180.000—, prijavljena izplaCila K 671.001)-—. Od obstoja zavoda se je K 49,390.000 — izplačalo. DaljSa pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema (962) filljalka za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Janushof. Foulard-svila P0 ao kr. do 3 gld. 66 kr. meter m blflse in obleke, ter „Henneberg-svila" v Crni, beli ali pisani barvi od 60 kr. do 14 gld. 65 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vzorci se dopoeljejo takoj. Dvojna poštnina v Švico. G.HennebergfflŽ^ Gleichenberški ^ftili lzpnc.no sdr.vUno sred- puščaVniŠki Yf8l6C. ) stvo zoper katare vseh j sllznih mren, zlasti sopll- KOnŠtantlll S » « • nih In prebavilnih organov, podnožni vrelec, s Ivanov vrelec rabi kot okrepčevalna pijača. rVlvMeorologično poročilo. VUina u\i Morj.m S0<*2 m. Sradnii zračni tlak 736*0 mir. 'E I Čas opa 4j zovanja j metra v mm. baro- 2. > Vetrovi Nebo 21. 22. 9. zvečer I 736 8 146 al. sever 7. zjutraj 7355 2. popol. 734 2 dež i g" 9 2 'al. 8zahodi megla 17'6 I sr. jug oblaCno o Srednja včerajšnja temperatura 142', nor-male: 107°. Dunajska borza dne" 22. aprila 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . 10180 Skupni državni doig v srebru .... 10165 Avstrijska zlata renta ....... 12045 Avstrijska kronska renta 4% .... S955 Ogrska zlata renta 4%....... 119l95 Ogrska kronska renta 4°/0..... 97-65 Av8tro-ogr8ke banCne delnice .... 1568 — Kreditne delnice......... 673 — London vista.......... 24030 NemSki državni bankovci za 100 mark 117 32'/, 20 mark............ 2344 20 frankov........... 1907 ItaliiansEi bankovci........ 93 20 C. kr. cekini........... 1128 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hCerka, oziroma sestra, gospodiCna 3va Senekovič sinoCi ob SU na 12. uro v 19. letu svoje starosti, po dolgi, muCni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage pokojnice se bode v sredo, dne 23. aprila, ob 5. uri popoldne v hiši žalosti, Tomanove ulice št. 10, blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv. Krištofu k večnemu počitku položilo. Drago pokoj nico priporočamo v molitev in blag spomin. (965) V Ljubljani, dne 22. aprila 1902. Andrej Senekovle, c. kr. gimnaz. ravnatelj, oče. — Filomela Sene-kovie roj. Grrzabek, mati. — Bo-gruiiall, 99iroi*Ear in IIr 113-0tin Se-nekovle, bratje. — Fliomela in Pavla Senekovle, sestri. Zahvala. Za mnogostran8ko izraženo nam sočutje povodom prerane smrti preljubega nam očeta, oziroma brata, tasta in starega očeta, gospoda Ivana Kra>ner-ja posestnika in občinskega odbornika v Postojni izrekamo tem potom vsem sočustvujočim svojo srčno zahvalo. Istotako se zahvaljujemo vsem, kateri so dražega ranjcega k večnemu počitku spremili, posebno naj sprejme našo presrčno zahvalo slavni občinski zastop postonjski, gospodje uradniki raznih uradov, slavno gasilno društvo in podporno rokodelsko društvo in vsi darovatelji vencev. V Postojni, dne 19. aprila 1902. (960) Žalujoči ostali. I Podpisani naznanjajo globoko užaljeni vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je gospod Anton Božič c. kr. učitelj v Idriji danes ob 8. uri zvečer v starosti 28 let, po dolgi in mučni bolezni, previden a svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega ranjkega bode v sredo ob 5. uri popoldan. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Barbare v Idriji. Blag mu spomin! V Idriji, dne 21. aprila 1902. Pavla Itoiie roj. \ovnk, soproga. — Darinka, hči — I. nt-1 Jat Boži«, mati. — Koza, Ivanka in Anica, sestre. (967) Deklica ki jo dovršila osem razredov in je zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi takoj vstopiti v kako prodajalno kot učenka. Ponudbe pod šifro: „št. 190", poste restante, Domžale pri Kamniku. (922-3) Spretnoga krojaškega pomočnika »)X* zsa žakete ♦ ■ sprejme takoj • ♦ Jranc Kraigher, krojač Ljubljana, Kongresni trg štev. 5. Istotam je na prodaj tudi dobro ohranjena ;943—3) # # krojaška peč # ^ s 6 železi za jako nizko ceno. Izurjena, solidna natakarica na račun HlnJćbo premenitl. Zmožna je slovenskega in nemškega jezika ter sprejme službo samo v hotelu ali v boljfii restavraciji. — Naslov pod imenom „Hotel" it. 33« poste reitante Zagreb. (958—1) ktipl (933-2) Etika JCabat v Zagorju. poje m se smeje v vseh 4 i Grammophon je najbolj«! utvetovnl jrevurllni aparat. Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. Gr3mffiQDnon~Aiit()ni3t 6&°~15 v katerega se vrže 10 vin, je najboljši vir dohodkov za gostilne. Cena 120 in 130 gld. Jakovlepo se čuje v daljavo, zla&ti na prostem. Ploiee iz (rdrca j£«na» i j « v veliki izberi, tudi slovenske, ima zmirom v zalogi Rudo'f VVeber, urar JLif s*B»lgsaKma, Stari tr-ff 16* Št. 1727. Natečaj. (946 - 2) V izvršenju zaključka občinskega zastopstva z dne 18. novembra 1901 (proračunska razprava za leto 1902) razpisuje se tem potom natečaj za mesto občinskega zemljemerca (geometra) ki bo imel nalogo, izmeriti in preceniti občinska zemljišča, pridobljena od obČinarjev izza zadnjih izmerjenj v občini Kastavski, ter v pridruženih občinah Berguda, Lisac, Skalniea in Studena, a eventualno tudi Klana, Letna plača zemljemercu je določena na 2000 K (dvatisoč kron). Prosilci naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu obč. glavarstvu do 15. maja 1902 ter naj z izpričevali dokažejo svojo starost, pristojnost, katere šole in kako prakso so izvršili, dosedanje vedenje in službovanje, z dokazom, da so vešči popolnoma hrvatskega jezika in pisma v uradovanju. Glavarstvo občine Kastav, dne n. aprila 1902. načelnik : JeluŠiĆ. Dobro vpeljana štajerska veletrgovina z vinom oar išče t-a £ spretnega, zmernega, vseskozi veščega zastopnika za Kranjsko. Le prve moči s Ia izpričevali naj dopošljejo svoje ponudbe, v katerih naj bodo navedeni poeroji plače, pod : „W. D. 2116" na Rudolfa Mosse, Dunaj L, Seilerstatte 2, da jih isti na pravi kraj odpošlje. (963- Hrena ,]far. doma*, Nepreklicno samo 5 dni od 22. do 27. aprila Gostovanje slovite krotilke larauerifte z njenimi 7 pitomimi (udomačenimi) levi. Imeniten človek, Iti zntt sltoz trebuh, govoriti in ^liintuč. najboljši manutletist in posnemalec živalskih $la I F. Cassermann-n (C84.i) £ I v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. h Otvoritev Mm w Slavnemu občinstvu vljadno naznanjam, da 88 vr&i, kakor običajno vsako leto, dne I. majst otvoritev Marijinega, kopališča pred Prulami. V nadeji, da slavno občinstvo moje kopališče mnogobrojno obišče, se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem (961-D Friderik Košir. Dobre cenene are s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure in eksportna hiša zlatnm Most (Br(ix) C>MkOi Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... ., 580 Prava srebrna verižica....... , 1*20 Nikeinasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana a c. kr. oriom, ona zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč tu tisoč priznal nih pisem. (2758 — 37) (fcSf" Jttiatrorani IcntaUig »amont in jtoštnine pvooto. gir-dajatali in odgrovoTM uradnik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnin« in tisk »Narodno tiskarn««. 1E 249 E$%X