KATOLJEK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velj6 po poŠti za celo leto 7 kron. za pol leta :: krone fo vinarjev. četrt leta 2 k om. v tiskarni sprejemana za celo leto6 kron. za 1 „ leta 3 krone, za 1 4 leta 1 krono 5t vin., ako hi bil petek praznik, izide »Danica« dan foprej. Tečaj Lili. V Ljubljani, 23. februvarija 1900 List 8. Jezusovemu Srcu. Ti čakaš, Jezus mili! Da k Tebi bi dospel. Zgubljenega da sina Me zopet bi objel. Ti vabiš me premilo, Da k tebi pri bežim; Da svet goljufni, zlobni Za vselej zapustim. Ti hočeš utešiti Vso žalost, vso bridkost, In zopet podariti Prisrčno mi radost. Ti kličeš me ovčico, Dobrotljivi Pastir, Da čuvaš bedno dušo, Da daš jej sopet mir. Ne bom se več ustavljal, Presladki Jezus moj; Ne čakaj me. — glej, slušam Poziv premili Tvoj. — 0 kak žariš nasproti, Mi, milostno srce. 0 sprejmi moj Zveličar, Med zveste me ovce Radoslav Silvester. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. ii. Crkljč. (Dalje.) Podružnice. 1. Sv. Ambrož. Proti severo-vzhodu od Crkljan stoji v hribih podružnica h v. Ambrozija, ki ima izmed vseh cerkva kranjskega dekanata najvišjo lego (1080 m). Pot tje gori je strma, nad dve uri moraš hoditi od župnijske cerkve. V tem visokem gorovju biva viženško soseske zavetnik sv. Ambrozij, ki je stoloval pred davnini časom kot slaven škof v daljnih italijanskih nižavah. R^jen je bil leta, 340 v mestu Treviru na se danjem Nemškem, kj^r je namestoval njegov oče rimskega cesarja Konštancija <337—3»>1) Izučen pravdništva postane Ambrozij sednijski načelnik v zgornji Italiji, toda božja previdnost mu odloči drug delokrog, ko ga poklice na važni šk( ti j s k i sedež v Milan. Tu se bori odločni mož s krivovernimi Ari-janci, pove neustrašeno tudi cesarju Teodoziju resnico in spreobrne s svojo gorečo zgovornostjo sv. Avguština. Umrl je leta 397. star 57 let. Častimo ga kot ce kvenega učenika spominjajiči se njegovega godu 7. decembra. Truplo počiva v najstarejši milanski cerkvi, katero imenujejo bazil:ko sv. Ambrozija. V njej se hrani kameniti stol. na katerem je sedel in učil Umetniki nam predstavljajo svetnika v škofovskem omatu in čebelni panj poleg njega, ker se mu je menda v otročjih letih vsedel roj čebel na obraz. Da bi ta pridna živalica pomenja U njegovo zgovornost, je težko umeti. Ložje si razlagamo čebel n simbol odtod, ker primerja sv. Ambrozij krščansko cerkev čebelini družbi, v kateri vlada edinost, red in skrb za prihodnost (dobra dela) ( erkvica pri sv. Ambroziju ima samo en oltar, ki zadostuje za redkokrntne sveto ina>e. Ljudstvo govori, da še temu oddaljenemu kraju niso prizanesli Turčini; vrgli so sv. Ambrozija iz cerkve in vanjo nagnali konje, katerim je bil oltar za jasli. Prav lahko mogoče, saj se dobivajo podkve turških konj še dandanes med gorjanci, več so jih izkopali tudi v kokrski dolini. In da so bili Turki dvakrat v tej okolici, poroča nam zanesljivo zgodovina. Pri prvem prihodu so razdejali leta 14 71 velesalski samostan. drugič- pa so drli peš in jež o svetem Mihaelu leta 1472 skozi kokrsko dolino na Koroško. —-< )1> koncu I S. stoletja je pripadala podružnica sv. Ambrozija Senturški Gori, pozneje so jo dali zopet < 'rkljani nazaj. Nad cerkvenim pročeljem čepi zvonik, v kateter* ni so obešeni trije zvonovi s premerom •J**: Mi: 61 cm in Z glasovi a-cis—dis = 1, 3. 4. Veliki i/, leta 1 7t s. tež^k 7 stotov. s podobami: Križ Mnripno vnebovzetje, sv Ivan evangelist Zvonar Iv*n J*kob Samass*. Srn rln ji iz livarna Anfona Samassa leta lfc62. Teža 4 *tot»». podobe: Križ. sv Jisip. sv. Lavrencij. Mali tehta 1>0 fantov. Križ Marija brez madež;« spočeta sv Andrej Viti Josip RHss v Ljubljani kot namestnik dedičev Vineencija Samassa leta 1820. 2. Spodnji Brnik. < Vrkev. stoječa nekoliko proč od vasi. jc posvečena sv. apostoloma SillinilU ill Judi. Obeh god obhajamo 2S. oktobra, ker sta, kakor pripovedni« staro izročilo, oba en dan v Perz'ji dala življenje za sv. vero Simon ma pridevek .Zelotes" t j gor^čnik. v znak njegove vneme pri ozna nievar;U ev:;ng*»lija Judo imenujejo „ Tadeja- t. j. srčnega Prvega so baj»" čez pol prerezali s pilo (žago), drugemu pa glavo odsekali s sekiro V 1»'». veku so se polastili lu teran i te podružnice. ki je bila vsled tega razsvečena. Oglej>ki očak Ivan VI. Grimanu* 1546— 1 ;,!»•_» pooblasti katarinskega škofa Luko Bi-zancij-a. da jo posveti v njegovem imenu 1. majnika 1.0"»."». Bržkone so jo dobili za malo časa z«»pet krivoverci v roke. ker jo je moral leta 1 5*1 vnovič posvetiti Škof Pavel Bi-zanci j. Za župnika Brecelj-a so jo leta 1641 prezidali v renesanskem slogu. Kazun velikega oltarja sta še stranska dva, postavljena v čast sv. Trbanu in sv. Jedrti (podobi naslikal Leop. 1 ji ver leta 177!». — Spodnji Brničanje imajo že od nekedaj svojega dušnega pastirja kot ponudnika župnijski duhovščini. Prvi je znan Andrej Mavzer, Novomeščaii po rodu. bivajoč tu nad pol stoletja (1752—1*0*1. — Soseska ima tudi lastno pokopališče. Trije zvonovi so nekako melodiško vbrani (tonika. mala terca in kvarta) z glasovi es—ges—as = 1. 3. 4 Premer 123:10.j:*8 m* Veliki zvon iz livarne Ivan .Jak. Samassove leta 17Gt», ko je župnikoval v Crkljah Jernej Dolenec. Podobe: Sv. Simon in Juda. nekemu grbu podoben okrasek, angelj s trobento in z znarnen i smrti (mrtvaška glava, kosti, kosa* Čudni simboli na velikem zvonu! Napis ob vratu: LAI OKS TRIA0H ANO, M\K1 \M SAM TO. TKJirKSTATKS PKLI.O. APOSTO-l.os IloNoRO. popi LI >1 VIM o, MOHTIOS UKKLKO. (Slavo pojem sv. Trojici pozdravljam Marijo, odvra-čujem nevihto, častim apostole, kličem ljudstvo, ža ljujem nal mrtvimi). Temu podoben napis je na drugem zvonu v Crkljah Ob klobuku: AO MAIORKM OKI (ibORlAM, (iKMTItins HIRISTI SAM TATIONEM KT SS. APOSTOLORIM SIMONIS KT JI I) K HONORKM. (V večjo čast božjo, pozdrav Kristovi materi in v blavo sv. apostoloma Simonu in Judi). Srednji iz zvonarne Alb. Samassove leta 18^8, preobložen z enakimi napisi, da bi bilo želeti nekoliko razlike Križ. sv. Josip, sv trije kralji, sv. S>raon in sv. Urban SV. JOŽEF PROSI R00 V ZA NAS! SV. TRI J K KRALJI PROSITE IMMiA ZA NAS! SV IRRAN PROSI R0<>\ ZA NAS! Ob krlu berPmn: VARI IN K Mrl V HIŠO BOŽJO! ANTON (J0L0BU . ŽITNIK CERKLJANSKI, BALTAZAR BARTOL, ŽITNIK V P0K0.il'. Mali: Križ, Marija brez madeža spočeta, sv. Iv*n K stnik, sv. Josip z Jezusom v naročju Zvonar Ivan Jakob Samassa 1785. 3. Zgornji Brnik. Stara listina pripoveduje, da je dal Frančišek pleni. Heinburg leta 1404 eno zemljišče cerkvi sv. Ivaua Krstnika na Zgornjem Brniku. Stala je torej že v začetku 15. veka. Sv. Ivan Krstnik je bil oznanovalec Kristovega pr hoda, vnet govornik in v pokori živeč samotar. K^r g* bvali Gospod sam, moral je biti res sv m ž. Zato se ga spominjamo dvakrat v letu: 24 junija njegovega rojstnega in 29. avgusta njegovega smrt uega dneva. Zgornji Brnik je največja vas v crkljanski župniji, šieje namreč 108 hiš. Zato ima pa tudi najlepšo podružnico, katero so na mestu stare cerkve začeli zidati leta 1741. Kameniški župnik Maksimilijan Leopold K'a s p jo je blagoslovil 10. septembra 1742, posvetil pa 13. julija 174.5 tržaški škof Josip Hanibal Leopold grof P e t a z z i, pooblaščen po zadnjem oglejskem očaku kardinalu D a n i el u I) e 1 f i n. Vidi se, da ljubljanski škofje niso hoteli izvrševati posla v patrijarhovem imenu, kajti razmere med Ljubljano in Oglejem niso bile najboljše. Umirajoči patrijarhat itak ni imel več moči v sebi, kakor le toliko, da je za silo životaril Še do leta 1751. Prostorna cerkev, zidana v obliki križa, ima v velikem oltarju podobo sv. Ivana Krstnika, katero je naslikal ces. svetnik prof. Ivan Franke leta 1*67. V stranskih dveh oltarjih častijo sv. Marka in sv. Ano. Trije zvonovi imajo 130 : 102 : 94 cm premera, glasovi so jim d—g-a = 1, 4 5. Veliki zvon vlil leta 1773. Ivan Jakob Samassa Marija z Jezusom v naročju, sv Ivan Krstnik. Napis ob klobuku: S. J0ANNES BAPTISTA 0RA PR0 NORIŠ. (Sv. Ivan Krstnik prosi za nas). Srednji s podobami: Križ sv. Ivan Krstnik, sv. Ana z Marijo. Teža 1080 funtov, zvonar Anton Samassa 1836 Mali je orišel leta 1729 iz livarne debro znanega starega Furlana Gašparja Franchi, od katerega imamo ohranjenih veliko zvonov v naši deželi Marija kraljica, sv Ivan krščuje Jezusa, sv. Florijan, sv. Ivan Nepomu<*an. Ob zpornjem mbu z^ona beremo A FlUilRE KT TEMPESTATE L1BERA NOS DOMINE. (Treska in hudega vremena reši nas Gospod). 4. C rešnje vek. Ako greš iz ('rkljan v Velesovo, prišel boš kmalu do cerkve sv. l)uha v ( rešnjevku. Malo imamo v škofi ji božjih hiš, posvečenih sv. Duhu; med župnijskimi ste samo dve: K;'i-teče na Gorenskem in sv. Duh (Trn) na 1 >o-1 enakem. Škof Daniel de liuheis, glavni namestnik oglejskega očaka Marina G r i m a n i, je posvetil svetišče in veliki oltar v ( rešnjevku 8. junija 1535. Ob tej priložnosti je opomnil, naj popravijo tudi ladijo in oskrbe potrebno opravo: knjige, posode, masno obleko in svečavo. Lahko sodimo po tem, da je bila cerkev takrat zelo revna. Sedanjo so zidali leta 1N33 ter našli globok temelj, na katerem je stalo prejšnje zi-dovje. V velikem oltarju prihod sv. Duha nad apostole (slikal Vr. Bizjak 1*55). v stranskih dveh oltarjih sv, Andrej in sv. Marija Magdalena. V žagradu umetno izrezljana, zelo stara omara. Vse tri zvonove ie prelil iz starih leta 1883 Albert Samassa. Premer jim je: 108:83:70 nn. teža 800, 332 in 198 bj. glasovi f-b-d ikvart sekatakord = 1, 4, 6). Temu enako zvonjenje, toda manjše zvo nove. ima žuonijska cerkev Leše v radcljišl jm dekanatu vsebine. Prrč z moralizovanjem! Pustite zvonovom poetični značaj, ljudstvo jih ima za pevce in ne za „pridigarje". Čast naj pojejo Bogu in slavo preblaženi Devici, nas naj vabijo k molitvi in službi božji, umrle pa naj spremljajo k večnemu počitku ) To je njihov namen, s katerim se vjemaj tudi napis ki izražaj na primer: krepko hvalnico, kratko prošnjo par vzornih pevskih vrstic kako zgodovinsko opazko ali čvrst kronogram. V izgled navajamo nekaj dobrih, celo mar-kanfnih napisov: 1.) 0 rex gloriae veni cum pace. <<> kralj časti pridi v mirui. Večji zvon iz leta 1374 pri podružnici sv. Jakoba, preddvorske župnije. 2.) Gott dem Herrn. (Gospodu Bogu). Mali zvon iz leta 1552 kapelice Šenpeter, župnije Smartin pri Kranju. 3) Zu Gottes Ehre ich gehore iBjžia čast — moja vlast) Veliki zvon v Kovorju iz leta 1824. 4.i Gaudeo cum gaudentibus et fleo cum flen- tibus. (Z veselimi se veselim — z žalobnimi se žalostim) Veliki zvon v Spodnjih Dupljah iz leta 1837. 5.) Aleluja! Hvalite Gospoda vsi na verniki, hvalite ga vse ljudstva! Drugi zvon iz leta \Kiti pri sv. Katarini v Lomu (župnija Tržič i (J i Slava Bogu, mir ljudem, pokoj mrtvim. Četrti zvon iz leta 18«5 v Šmartinu pri Kranju. 7.1 Čez hrib in plan naj se glasi: Češčena si Marija ti! Veliki zvon iz leta 181)7 na Suhi, župnije Predoslje. 5. Dvorje. V prijazni podružnici prebiva sv. Nikolaj varuh cerkvi in soseski. Svetnika poznamo kot posebnega prijatelja mladini že iz otroških let Izda se hitro po svoji podobi i*. * , , ^ , 8 škrfovo palico v roki. z mitro na glavi in z zlitimi vvkxnv!š\ tVi^iim (ffiTiu vtn.i wYu\} jabo,ki na B,! * škcf v Miri na .lutrovem in ! hh>Jh> SKA »M {llAS * * AlilL, Ah navzoč pri prvem cerkvenem zboiu v N iceji leta 325, kjer je pričevalo 318 škof »v o Kristu. pra vem Bogu. zoper krivoverca Arija. Tu zbrano družbo bi lahko imenovali družbo mučenikov. ker je imelo več cerkvenih vladik prhabljene ule ali zacelj^ne rane kot znamenja prestanega trpljenja ob času preganjanja za cesarja Di j o k I ec i j a n a. Galerija in Maksimina Daja — Ker je bilo namreč kristi-janov že preveč, da bi )ih skunno morili, p milostila (!) sta je Galerij in Maksimin Daja s tem, da so jim iztaknili ali eno oko ali pa z žrjavico ožgali nrge v kolenih 110)1 VAS V SVETI 1*031. Ob snr dnjem robu zgodo vinski napis: KO SE JE 1'ESAR FRANC JOŽEF I. VOZIL LETA 1nS3 TOD MEMO, VLITI ME JE UAL ŽIPMK ANTON (iOLOllir. — Take opazke so prav umestne, ker se zvon redoma ohrani v^č stoletij in ž njim tudi spominj omenjenega dogodka Prednji s podoho ^sv. Andreja SV. ANDREJ TI VSELEJ SPROS* NAM VOLJNO KRI/ NOSITI, S TEM NERESA PRIDOBITI. Mali s podobo sv Marij« Magdalen«. 0|| NEDOLŽNOST OHRANITE. ZA GREŠNIKE 3IOL1TE. RAN.I <111 NE POZABITE. Da te pesniške kitice niso klas čne, vidi se na prvi pogled, vrh t^ga hočejo dajati še neke nauke. Izpregovorimo torej nekoliko besedi o napisih na svonovih. Še le v zadnjih desetletjih se je začela vrivati <*udna navada, da se smatrajo zvonovi za ,,pridigarje". V Begunjah, radoljiškega dekanata, priporoča veliki zvon možem modrost, drugi: ženam pobožnost. tretji: fantom ponižnost, četrti kot mrliški: dekletom čistost! Lepe čednosti, teda govoriti se mora o njih na drugem kraju, tukaj so skoro smešne. Kdo se jih bode spomnil pri zvonjenju? Kdo bode v stolpu iskal pouka? Na nobenem zvonu starejše dobe ni dobiti kakega izreka nravstvene Nekdanja cerkev je bila tako majlma, da je moral duhovnik maševati pod milim nebom, kadar je prišlo več ljudi skupaj. Zato so imele vse manjše cerkve olj zunanjem eerkveneni zidu oltar, kjer se je opravljala božja služba o večjih shodili. Večino teh oltarjev so podrli v prvi *i Znarilen in vzgleden napis ima veliki zvon v cerkvi Maria liilt na Dunaju: Ich bin zu Oottea Ehr und Men*chen l>ien*t bercit, l ml gehe, \venn Icli soli. den Todtcn dan lieleit Imenujejo ira »Scliustermiohl«. ker »» Je dal napraviti ^revljar Mihael Sailler leta 1721. Premer l!»« •»,«. teža Ko stolov, glas (i. |x»1nvici 17. stoletja. Škofje s«» že imeli grotuve vzroke, da so to zaukazali. Odlikoval se je v tem pustimo lia jnald Scarlichi il(>.'»0—-li540'j, ki j«' zahteval povsodi, kamor je prišel, da se mora oltar pred vratmi podreti, kamenje pa zložiti na zid okoli cerkve altare ante tores destrui et lapidcs siipra imiriim circa ecclesiam poni). Več o tem najdeš pri župniji Predoslje. — Veliki oltar stare cerkve v I >vorjali je posvetil Paskuzij lo."»<;. V njili čast«' sv. Kjridija (Tilna) in sv. Voltjranjra. Trije mali zvonovi s premerom 84:*0:7o »o stari domačini, ki prebivajo že dokaj let v stolpu. Ghsovi so jim h—a— • - 2. 1. 3 Srednji j* torej za <-eli prlas n'žji kakor veliki. Veliki nosi napis: S >|\R|\ URA PR« NORIŠ (Sv. Mari|a p*-osi za nasi Križ Marija z.lezunom. sv Nikolaj, sv. Kgidij Vlil Josip Samassa leta 1738. Srednji iz leta I75s ljubljanskega zvonarja Caharije Keidt. Sv. Josip, sv Nikolaj, sv. Ahacij (?) A H Llil K K ET TKMPKSTATK, JKSI CRRISTK. (Treska in hudega vremena. J^zus Krisfi. Mali iz livarne Vincencija Samassa leta 1*06. Križ. Marija brez madeža spočeta. 6. Grad. V zvonik«»vi steni vzidana plošča zletnico 1 1*j»; spričuje. da stoji cerkev hv. Helene v (jradii že od davnih časov. Sv. Helena is polnim imenom Flavija Julija) je bila žena Konštanciju Kloru, katerega si je cesar Dijokl«*cijan izbral za sovladarja v veliki rimski državi Njen sin. t-lavni Konstantin Vel i k i, je osw b-dil kristijane, preroagavši svojega nasprotnika Maksencija na milviftkem mostu i seda j ponte molle) pred liimoin 2s. oktobra 312 Sv I Mena je umrla krog leta 3Jn. god obhajamo 1* avgusta. K<» so prenovili cerkev leta 1040, posvetil jo je škof .Mihael K um mer pleni. Kum-liery 1."). aprilja li»41 kot pooblaščene«' očaka Marka (Jradoniku (1<>2!>—1 ii.">bi. Ta očak je potrdil tudi bratovščino Matere božje vnebo-vzete. katero je ustanovil crkljanski župnik Matija Brecol j 11 (j.*J 7 i. Sledn jič so grajsko cerkev razširili zojn-t leta 1 * .o 7. Poselmo lepo je izdelan veliki oltar, da «*a prištevajo najlepšim v župniji (nov 1701). V stranskih dveh oltarjih sv. Barbara in sv. Lucija i slikal Kr. Bizjak i. Spodnji del stolpa mora biti zelo sfar, kar sklepamo iz poprej omenjene, v zidu vdelane plošče. Zvonovi imajo 100:81:6!) premera, pevajoči v zmanjšanem tri/v«.k u sedme stopinje z glasovi g—hes—d's — 1. 3, ."i. Veliki z napisom: S MARIV 0RA PR0 X0IUS. (Sv. Marija prosi za nasj. Križ, Mati Božja, sv. Simon in Juda. sv. Ahacij. Iz livarne Marije Ane Scbneider v Ljubljani 1768. Srednji vlit 1*03 v zvonarni Ivana Jakoba Samassa. Križ, Mati božja, sv. Ivan evangelist. Mali prav istega zvonarja in istega leta (1803) kakor srednji. Križ, Marija brez madeža spočeta, sv. Anton Padovan Iz opisanih zvonov se vidi, da ni bil nobeden vlit namenoma za to podružnic), ker so na njih svetniki, ki niso v nobeni zvezi s cerkvijo. Velikega so imeli bržkone nekdaj na Spodnjem Brniku (sv. Simon in Julai Ko napravljajo tu ali tam novo zvonilo, škoda je oddati še dobre zvonove v raztopljenje, zato je prodajo bolj po ceni drugim cerkvam, ki so tudi s starimi zadovoljne. A vprašanje pa je, kako se novi zvon prilega po glasu svojim tovarišem. — Odtod pride, da se zvonovi po ljudskem izrazu „koljejo" med seboj, in da so na njih drugi svetniki kakor v dotični cerkvi. /upnik Josip Lavtižar. (Dalje prihodnjič.* Ugovori in odgovori. Francosko napisal Abbe de Segur. (Dalje) X. duhovniki o pravi j aj o svoj e Brokodelst vo" — pustite je. naj govore. Odgovor: Kaj hočeš 8 tem reči, dragi prijatelj? Morebiti to, da so duhovnici goljufi ? da opravljajo svoje sveto opravilo, da propovedujejo, izpovedujejo, krščujejo, mašujejo i. dr. a da sami ne verujejo, kar delajo in govore? Morebiti celo; da pri vseh svojih važnih opravkih ne iščejo drugega nego edino svoj dobiček? — Ako tako govoriš, potem ti naravnost pravim, da si lažnik. Ti ne žališ 8 temi besedami samo dubovskega stanu, ampak ga tudi ostudno obrekuješ. Duhovniki Kristovi da so goljufi? Odkod to veš? Kako moreš brati v njihovih srcih, ali verujejo ali ne na svoje svečeniško poganstvo? Tožitelj mora svoje trditve tudi dokazati. Torej dokaži svojo trditev. to zahtevamo od tebe! Toda ne navajaj mi za dokaz ime kakega nevrednega duhovnika. Vedi, da ni pravila brez izjeme, da izjema celo potrjuje pravilo. Gotovo ne bi niti opazili nevrednega duhovnika, ako bi ne bila velika večina sveta, čista, čednostna in pobožna. Na beli obleki se črni madež zelo pozna, dočim ga na črni obleki komaj opaz'rao. Prav tako je s katoliškim duhovništvom, kojemu brezverci skazujejo na ta način proti svoji volji največje spoštovanje. I)a so nevredni duhovniki, ne bo nihče tajil. A ne zabi, da je bil tudi med dvanajsterimi apostoli Juda Iškarijot. Toda vedi tudi, da so apostoli izobčili izdajalca, in da niso bili odgovorni za njegov zločin Sv. cerkev še z veliko večjim zaničevanjem in odločnostjo, nego to store brezverci, zametava take nevredne duhovnike, ki so postali nezvesti svojim vzvišenim dolžnostim. Pred vsem se potrudi, da bi je pri vela na pravi pot s pohlevnostjo. priza nesljivostjo in sočutjem. Zakaj tudi duhovnik ima prav tako kakor drugi ljudje pravo du usmiljenja božjega. Ako pa se ne poboljšajo, ako vstrajajo trdovratno na svojem zlem potu, tedaj je izobči cerkev, prekolne je in jim prepove opravljati svojo sveto službo. Sicer pa kako korist imajo tvoj župnik, ako ti propovedujejo, te izpovedujejo, ako te odvračajo od pregreh, ako poučujejo tvoje otroke v krščanskem nauku — ako reveže podpirajo, temu svetujejo, onega tolažijo, tretjemu miloščino dele ? A ko bi župnik rar lčhli radi pregreh in nerodnosti, ki se god« v njihovi župniji, ako bi vsakega pustili k mizi Gospodovi, k zakramentu sv. zakona ne da bi preje preiskovali njega dušnega stanja; ako bi krščanski nauk za otroic« za polovico prikrajšali i dr., kdo bi si drznil vzeti le en sam novčič od njihove že tako ptfle plače? Vedno bodo krsti, porokn. pogrebi, in gospod župnik bodo vedno imeli dovolj razlogov, da zahtevajo plačo. — Kako korist imajo torej župnik od tega, ako vestno in dobro izpolnujejo svoje dol žnosti ? Ne, ne, duhovnik ni, kar hočejo brezverci iz njega narediti, in uprav radi tega. ker to dobro vedo, ga tako sovražijo. Vidijo v njem namestnika božjega, ki obsoja njihove pregrehe, poslanca Jezusa Krista, ki ga preklinjajo in ki jih bode enkrat sodil. Vduhovniku vidijo takorekoč utelovljen božji zakon, zakon, kojega vedno prestopajo, Ker nočejo nič vedeti o Gospodu, tudi služabnika nočejo poslušati. Ti praviš, dragi prijatelj da župniki opravljajo svoje rokodelstvo. Da. svečeniki Kristusovi opravljajo Čudovito, vzvišeno delo Trudijo se reševati duše svojih bratov in jih izveličati. Duhovnika imenujemo delalca v vinogradu Gospodovem, ker mu v resnici trdo in težavno delo nalaga poslanstvo, koje je prejel od našega Izveličarja. Delaiec se trudi za posvetne stvari, duhovnik za dušo; in kolikor je duša vzvišeneja nad stvarmi, toliko je duhovnikovo delo vzvišeneje nad vsakim drugim delom na zemlji. Torej je v resnici ne-dostojno imenovati tako vzvišeno poslanstvo .rokodelstvo-. Duhovnik nadaljuje veliko delo našega Izveličarja. da rešuje duSe, Jezus Krist, naš Bog in vz r, je prvi to storil. In od njega po-stavljeni duhovniki nadaljujejo neprestano to delo vsa stoletja. Po vzgledu Jezusovem živi duhovnik le, da deli dobrote; on je služabnik celi župniji; vse, kar smejo drugi ljudje imenovati svoje, — vse to ni duhovnikova lastnina; vse to je njihovo posestvo. Njegovo srce. njegov čas, zdravje, denar, življenje — to je vseh, zlasti otrok, revežev, zapuščenih in onih, ki plakajo in so brez prijateljev. In za vso to požrtvovalnost ne pričakuje nikakega povračila. Često prejme za to črno nehvaležnost in zasramovanje toda duhovnik molči in izvršuje še nadalje svoja dobra dela Kako življenje! Kako nadnaravno zatajevanje! Kadar nastane splošna beda, kadar divjajo domače vojske, nalezljive bolezni, kadar razsaja kolera in druge stiske, tedaj stavijo katoliški duhovniki svoje zdravje in svoje življenje v smrtno nevarnost, samo. da rešijo svoje brate ali da jim vsaj zmanjšajo bolečine. Spomni se samo na presvetlega nadškofa pariškega d'AIVce na barkadah, Karola Boromejskega za kuge v Milanu. Taki so bili duhovniki v Parizu in mnogih drugih mestih, ko je 1. 1832. in 1. 18 tu. razsajala kolera*) Vidiš, to je duhovnikovo »rokodelstvo"1. Kateri nasprotnik, ki grdi duhovniški stan. opravlja pleme uiteje „rokodelstvo■ ? Nehvaletneži! Vi črnite one, kijih bodete potrebovali v bolezni, kijih bodete k sebi klicali ob smrtni uri; one ki so blagoslavljali Vašo mladost in ki molijo neprestano za Vas tudi sedaj. Vse nadloge našega slovenskega naroda izviraj i od tod, ker ljuije ne store tega, česar jih duhovniki uče. In naša lepa slovenska domovina razdejana po bratomornih prepirih, pač moreš reči z onim nesrečnikom, na smrt obsojenim, ki j* no-kazal molitvenik jetnišk^mu duhovniku govoreč: „0h, oče. ko bi bil jaz preje vedel, kaj je tu notri pisanega, ne bi bil storil tegs*. Da ako bi naš mali narod upošteval, kar duhovniki uče. bil bi pa edin v vsem: v verskih nazorih; v narodnih težnjah: V vsem — mi Slovenci bi potem kraljevali; ne pa hlapčevali. Gotovo, ti ljuba slovenska domovina, boft pro-spevala. A poslušaj služabnike Oiega. ki je svet od rešil. Duhovniki so rešitev narodov. Brez vere je človeška družba izgubljena B I j nego kedaj moramo danes duhovnike poslušati, častiti je in jim hiti hvaležni. Kdor tega ne stori, ne pjzna našega časa. — če je Slovenec, ne pozna » cela našega naroda. Spoštujmo svoje duhovnike. Ako pa opazimo na kakem duhovniku kaj nepopolnega, ne zabimo, da smo ljudje in da smo kot taki slabostim podvrženi prav vsi: ti kot ja/. Ne glejmo toliko na človekove slabosti, kakor na duhovnikovo poslanstvo! Duhovniku kot duhovniku gre — vsulej spoštovanje, zakaj njegovo poslanstvo je sveto Njegova služba je nadaljevanje Jezus Kristovega poslanstva. Svojim naslednikom je Vaš Odrešenik govoril: »Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje! iLuka 10, IG). A. M. (Dalje prihodnjič.) Vabilo k družbi sv. Mohorja. Slovenci praznujemo letos stoletnico rojstva nepozabnega knezškofa lavantinskega Antona Martina *) beta 185fi seje z Laškega zanesla kolera v na£o deželo. Silno se ie razširila. Bolnikov je trudoljubivo oskrbovala na4a duhovščina Kot irlve svojega lepega poklica so morali umreti to leto duhovniki: Kap. Iv. II le h 5 v Trnovem 22. julija; kap. Ant. Repulus v dolu na Vipavskem julija, žup upravitelj Stani-slaj Petris v Premu 29. julija; kap. I.ovro Drmota v Istiji n. avg, kap. Ant. Rožič v KoSani 7. avg., lokalni kap. Gašper Por en ta v Preioki 27. avgusta, kap. Ivan Sotlar v Muriji 2* avgusta in ekspozit Josip Žagar v Orehku M. septembra. Te osmere junake na bojnem polji duhovskega poklica ob stra&m morilki je znamoval zapisnik ljubljanske Akolije »srhematizem« za leto l*.j8. stran !'l - zvezdicami ('i ob mibovih častitih imenih. .anstven% v« ra. ki iiaiu rodi ne plačanih rokodelnikov, ampak takii. poArtvovaluik »v za hhžnjikov du&no bla/.enstvo. 'V»W#«. Slomšek. Koliko zaslug si je Slomšek pridobil za naše ljudstvo mora biti znano vsakemu Slovencu. On nam je osnoval tudi družbo sv Mohorja; »plod je njegovega truda, rodila se ie v njegovi glavi-, pravi SI- mšekov življenjepisec g. prof dr. A. Medved, ter nadaljuje: »Ob stoletnici Slomšekovega rojstva je torej diužbe sv. Mchorja sveta dolžnost, hvaležno se spominjati svojega prezasluženega ustanovitelja. Nore d naj ne pozabi, da je v prvi vrsti vse Slomšekova zasluga, karkoli jedružba sv. Mohorja storila dobrega. V teh besedah je lepo izražen visoki namen in veliki pomen Mohorjeve družbe! Slovenci, vabimo Vas. da proslavite stoletnico Slomšekovega rojstva med drugim tudi s tem. da v čim največjem številu zopet pristopite naši družbi! Letos pokloni družba sledeče knjige; 1. »Anton Martin Slomšek14. G. prof dr. A. Medved v Mariboru nam je lepo in krepko opisal Slomšekovo življenje in delovanje in mnege njegove zasluge za slovenski narod Kn|iga. ki bode tudi na zunanje lepo opravljena in okrašena z mnogimi pod« lami. raj v S!oven» h r hrani spominj na njihovfga velikega debrotnika! 2 »Zgodbe sv. pisma". VII. snopič. Hčeni pisatelj g. kanrmk dr. Fr. Lampe bo nadaljeval zgodbe sv. pisma. ki naj bi pač ne manjkale v nobeni slovenski hiši. 3. Priprava na smrt*. Spisal je ta mo-btvenik. ki je pieložen že v razne jezike, sv Alfonz Ligvornki. poslovenil pa gosp kanenik dr. A. Kari in. Knjiga cbsega tehtna premišljevanja in razne molitve. 4 »Slovenska pesmarica". II. zvezek. — Prvi zvezek naše pesmarice je udom dokaj ugajal in zelo prspešil slovensko umetno in narodno petje. Mncgo se je povpraševalo po drugem zvezku. Letos ga Mohorjani dol e in nadejamo se, da bodemo s to knjigo prav ustregli svojim udom! 5. »Slovenske večernice". 5 J zvezek, bodo podale mm go kratkočasnega in poučnega berila: 4 povesti, igrekaz. pcuAen sestavek itd. „Ve-černic" Slovtnoem ni treba znova priporočati li. »Koledar" za 1 11)01. bo izšel v tisti obliki kakor doslej in obsegal prav raznovrstno gradivo, tako da ho ponujal vsakemu nekaj. To je *orej književni dar. ki se že marljivo pripravlja v družbeni tiskarni in knjigoveznici Slo-ver.»-i. na Vas je. da te knj'ge romajo v čim največjem številu med naš n.irod. da se naša družba razširi p< vsedi ! — Gg poverjenike še posebej prosimo, da tudi letos trud< Ijubivo nabirajo širom domc vme raztresena krdela Mohorjanov in je vpisujejo v našo družbo. Nabiralne pole z denarjem raj se odloru dc pošljejo kakor druga leta do dne .V m ara Mncgo truda, sitnosti) in nepotrebnih stroškov pozrečajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnme! Mih B< g naj blagoslovi naše delo. in geslo za Mohorjevo družbo brdi: »Ne nazaj in ne navzdol, marveč vselej naprej in navzgor'" V Celovcu, d n :>. februarija 1000. Odbor. I. Bratovske sadm molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec februarij 1900. (Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) a) Glavni namen: Prostost katoliškega pouka. Dne 15. marcija bode 50 let, odkar se je razglasil na Francoskem zakon, v katerem se dovoljuje cerkvi in katoličanom po dolgih bojih in žrtvah zopet prostost, da smejo ustanavljati in voditi lastne šole. Ta 50letni jubilej nameravajo francoski katoličani slovesno praznovati, in po pravici; kajti ta zakon je bil za katoliško Francijo jeden najznamenitejših dogodkov devetnajstega stoletja, vir obilnega blagoslova za celo deželo. V hipu je nastalo premnogo res katoliških vzgoje-vališč za oba spola. Srčni, z resnično krščanskim duhom prešinjeni možje in žene. večinoma člani raznovrstnih redov, so delovali na ljudskih Šolah, ki so v kratkem času lepo vzcvetele. Že leta 1854 so štele šole »šolskih bratov" 243 69U, šole drugih bratovskih družeb pa 77.000 učencev. Prav tako veselo so se razvijale srednje in visoke šole, v katerih so se vzgojili državi in cerkvi najizvrstnejši možje. Ko so vrgli leta 1871 Napoleona III s prestola ter prrglasili francosko republiko, obrnile so se tudi šolske razmere na slabše. Celo množico najboljših šol so z jednim mahom uničili in na tisoče dobrih učiteljev in vzgojevalcev pregnali iz države. Kajti cerkvi sovražna stranka, nji na čelu prostozidarsko židovstvo. je prišla na krmilo in skušala je pred vsim zatreti katoliške šole na vsak način. Zadnjih 30 let niso kladivo in klešče prostozidarske niti za hip mirovale, temveč delale so dalje svoje uničevalno delo. da ustvarijo novopagansko državo. Na Francoskem nameravajo sedaj izdati nov zakon, po katerem bi ne smel dobiti nihče javne službe, ki se ni vzgajal vsaj 3 leta na kaki državni šoli. bolje rečeno, ki ni črpal po tistih šolah brez-verstva in nenravnosti S tem bi se doseglo poslednje. kar se da še storiti za razkristijanjenje Francije. Naj bi zabranil to nesrečo Bog in podelil katoliškemu ljudstvu pomočkov, ki je morejo rešiti pred to neizmerno nesrečo Ne smemo se čuditi, da gleda nevera vso svojo pozornostjo pravna šilo, kajti: kdor ima mladino, ima bodočnost. Zivistno opažajo sovražniki cerkve lepe vspehe katoliških uči-lišč. kamor požiljajo dobromisleče rodbine svoje otroke, ker jim ne prepusti vest. da bi je izročevali prpolncraa brezbožnim državnim šolam, kjer bi se sistematično pokvarili. Katoliške šole so nasprotnikom trn v očeh Zato hočejo, da se katoliška šola ob svojem jubileju zatre in podržavi. Da dosežejo ta svoj namen, ni jim nobeno sredstvo preslabo in pre-zlobno. Obrekovanje, vsakovrstne krivice, s peklensko zlobnostjo uprizorjeni »škandali" i dr, vse mora po magati, da se vzame šoli njen krščanski značaj in da se mladina prisili, naj obiskuje nekrščanski pouk. Pri nas. hvala Bogu, šolske razmere niso take, kakor na Francoskem, Da je pa temu tako, za to se nam pa ni zahvaljevati obstoječim Šolskim zakonom, temveč drugim okolnostim. C^li vojski brezverskih učiteljev stoji namreč nasproti velika množina dobromislečih, vestnih učiteljev, ki delujejo z vsemi silami na to, da pribore veri tisto mesto, ki jej pri-stoja pri vzgoji. Vendar je tudi v Avstriji šolsko vprašanje skrajno pereč*, vsaj za vse dobre katoličane Marsikaki svetli strani stoje namreč pri nas nasoroti dostikrat deistva. ki morajo vsakoga napolniti z globoko žalostjo. O Nemčiji je rekel neki govornik na katoliškem shodu v Treviru pred več nego 10 leti tele resne be sede: „Ako se šolske razmere v Naroči j i ne izpremene, povem vam. da bode povsem nemogoče ohraniti pravo krščansko mišljenje, pravo vero.11 „Centrum". kat stranka v nemškem drž. zboru, sicer krepko in neustrašeno zastopa koristi katoliškega ljudstva in cerkve in je že tudi marsikaj dosegla. Toda. koliko njenih najpravičnejših zahtev še ni izpolnjenih! — Švica ima še vedno med svojimi zakoni sledečo prekrivično določb j: ..Ljudsko-šolski pouk naj bode izključno le pod državnim vodstvom'1 Vsakdo lahko uvidi, da vlada tudi po drugih državah v zakonih isti duh, ki je povzročil na Francoskem očitni boj med krščanstvom in protikrščanstvom. Mesto da bi pre-vejala vera ves pouk, oplemenjevala ga in posreče-vala, postal je veronauk le predmet kojemu se daje po milosti vsak teden jedno ali dve uri; sicer se pa o veri le malokelaj kaj čuje. Slabi učitelji pa delajo dostikrat opombe in predavajo tak« stvari, ki so veri in dobri nravnosti povsem nasprotne. Še slabše je, ako se mora otrokom različnih veroizpovedeb razlagati popolnoma brezbarven veronauk, ker se ne sme niti omeniti onih toček, kjer si vere medsebojno nasprotujejo. Gotovo se ne more verska btezbrižnost bolj pospeševati kakor na ta način. Le nekaj presega še to žalostno stanje: ako poučuje katoliški veronauk — kakor se to godi nekje v Švici — protestantski prostozidar!! Duhovne pobožnosti, katere so ponekod Še dovoljene, se smatrajo kot nekako potrebno zlo, ki se mora pač še trpeti, toda te pobožnosti ne rode dobrih sadov, katerih bi marale roditi, dostikrat so celo povod k zasramovanju verskih obredov in zakramentov. Radi nekaterih drugovercev so po mnogih šolah odpravili iz šole sveto razpelo „ Češčena Marija- in celO „0če naš" se po mnogo brojnih šolah iz istega vzroka ne moli. — Ce se radi grdega vedenja v cerkvi želi v kazen d j a t i razposajenec, zarohni se katehetu: »Čemu se Vi prepirate!" Če zahteva veroučitelj, naj se vsaj v redu iz vedenja znamenjuje nerodnež pri Božji službi: sklene rou učiteljstvo hvalen red v vedenji. — Tako se koplje državi in rodbini, učiteljski avtoriteti sami in pa tudi učencu tisti grob, v koji se s časom tem potem prav gotovo pogrez-nejo ti vsi. Ni li to žalostno nad mero? Dokler nima cerkev pri nadzorstvu in vodstvu šol. pri vzgoji učiteljev, pri odobrenju šolskih knjig i. dr. nobene odločilne besede, tako dolgo niti misliti ni, da bi bdo bolje Ali ne poseza taka šolska uprava v najsvetejše pravice družine? Stariši so dolžni, da svoje otroke krščanski vzgoje da dosežejo svojo srečo ne I* v tem kratkem življenji, temveč tudi v vednosti. V tem pogledu odločuje skoro največ pouk. Ker pa družabne razmere ne dopuščajo starišem, da bi mogli sami ztdostiti tej dolžnosti,— nastale so šole. ki prav za prav niso nič druzega nego namestnice in pomočnic e starišem. Krščanski stariši imajo in morajo cel > zahtevati, da se njihovi otroci poučujejo tako da napredujejo kakor v potrebnih znanostih tako tudi verskonravnera življenju. poseza j o sedanje šolske raz- mere v pravice sv. cerkve, katero je postavil Bog sam za učiteljico narodov. V naj*l ivesnejšera trenotku svojega zemeliskega bivanja, pred vnebo-hodom, naročil je) je Krist po apostolih: ..Pojdite in učite vse narode, in krščujte ie v imenu Očeta in Sina in sv. Duha in učite je i z pol nova t i vse. kar sem vam zapovedal In glejte pri vas ostanem vse dni do konca sveta." Po katerem pravu odreka torej država cerkvi skoro vsak uoliv do mladine ? Po kateri pravici jej veže roke. katere so poklicane da g->je in negujejo nežn-* mladike -Dolžnost države j**, naj i!.i popolno varstvo starišem in cerkvi, ne pa. da jej jemlje njeno službo ter pri držuje za se Nikakor ne odrekamo državi pravice, da si zida in vodi lastnih šol, a dela naj to tako. da ne prikraišuje starišem in cerkvi njhovih pravic, temveč sporazumno s teini ob^ma činiteljema stremi za vzvišenim namenom Ta namen je: vzgajati ne le državljanov za državo, temveč tudi zvestih otrok za kraljestvo božje. To je, kar hočemo, ako zahtevamo prostost pouka — in od te zihteve ne moremo odstopiti. Svoje pravice dosežemo sioer le po postavnem potu; pozabiti pa ne smemo, da bode tam. k|er j« vse prizadevanje ostalo brezvspešno, pomagala molitev, in sicer združena molitev. Še ljubši nego nam so namreč otroci tistemu božiemu Srcu. ki usliši sploh vsako naša nrošnjo, — In tv.ka je got >vo prošnja za blagor mladine X. b) Posebni nameni: 23 ) Sv. Pstsr Damijan, ftkof ln osrkv. uft«n*k. K ii- nost ined kat. učenjaki. Važna slovstvena dela. Napredek kato-ličanstva 24.) Sv. Katlja apostol. Spreobrnjenje t dov in razkol-nikov. Duhovska semenišča. Odstranitev hudega sovraUva. 25 ) Sv. Valbarga, opattnja. Hedovne prednice. Spra/a za pu-tne pregrehe, (ioreča udeležba pri 40urni molitvi. Sv. Aloksandor, Akof. Kopti in Armenci, obvarovanje nedolžne mladine pred zapeljevanjem. Dijaki. 27 » Sv. Ltandor, ikof. Varčnost in skromnost. Va*ne trgovske zadeve. Hudo skušani. 26 ) Popolnična sreda. Sr. Roman. I.'esnični duh pokore. Vestno izpolnjevanje postne zapovedi. Vse doposlane pa >e ne uslišane zadeve. 1 dje molitvenega apostoljstva in bratovšči e Srca Jezusovega, ki so umrli v tebruariju in ki bodo meseca marcija umrli. -V II. Bratovske sadovo N. 1]. Gosp* presv. Jezusovega 8roa. V molitev priporočeni • Na milostluve priprosnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca. ■r. Jožefa, sv. Nikolaja, es. Mohorja in Fortunata. 'aiuhov na*ih angeljev in vseh naSih patronov Bog dobrotno odvrni cd naše dežel* poboje, umore in »amomore, odpad in brezverstvo. vse ne. čistosti. sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Mati priponka svojega Solnega otroka v molitev: k Božji pre vidnosti. Mariji Pomagaj, a svetemu Antonu, k svetemu Jožefu in k svetemu Stanislavu, če bi bila Božja volja, da bi f« ozdravil ah pa naj kmalu umre. Jni-n Norim*. — Podpisana se priporočuje v molitev: k Božji previdnosti, k sveti Dru/ini in k svetemu Antonu. Preganja jo namreč nekdo iz stanovanja Če bi bila Božja volja, naj bi ostala v tem stanovanji, ali pa če ni - da dobi drugo pripravno. .A — Osebo. že df Igo ('asa bolno, ki jej zdra vila nič ne poirajrajc, prav živo priporočamo v gorečo molitev. Posebno bodi priporočena vsem udom bratovSčite N. Lj. Gospe, da bi jej Bog na priproSnjo Matere Božje. sv. Jožefa in sv. Antona podelil Se ljul»o zdravje, ako je njegova sv. velja. Uslišana hvaležno naznani zahvalo N. T. Ponižna prošnja. Oseba p av -oreče hrepeni po remanju v Rim. pa nima pripomočkov. O ko bi se znaSla kaka l*>poljubna duša. ki jo je Bo;: obdaril s posvetnim blagom, da bi jo i vsini podpirala, molila bi omenjena osel«a za svojega dobrotnika na grobeh sv. apostolov. Vse svoje žive dni do zadnjega izdiha bi nmlila vsak dan. Ako se dobrotnik dobi. naj »Itanici« naznani. li. II. Molitev, 'ktero naj i" mol.lt w(je molitvenega apostol jutva.) Gospod Jezus Krist • V edinosti s tistim Božjim namene m. s katerim si Ti. sam Beg. Gospoda pove-ličal nekdaj na zemlji s Svojim presv Srcem in Ga še sedaj neprenehoma v najsvetejšem Zakramentu po vsem svetu do kccca časov poveličuješ, in da posnemam presveto Srce pr*blažene, vselej brezmadežne Device Marije, darujem Ti danes in vsak hip današnjega dneva vse svoje namere in misli, vsa svoja čutila in želje, vsa svoja dela in besede. (100 dnij odpustka »-nkrat ua dan L*.>n XIII 18S">j. Zlasti Ti je darujem za duhovne vaje. kakor tudi za vse v tem mesecu in sosebno za današnji dan ude in molitvenega apostoljstva priporočene zadeve. O sladko Srce mojega Jezusa, stori da Te vedno bolj ljubim! Amen (Vsakikrat 300 dnij odpustka; enkrat v iues»-«-u, f moli vsak dan. popolni cdpustek. Pij IX. 2»i. listnp. » Sladko srce Marijino bodi moje rešenje! (300 dnij olpustka vsakikrat. Pij IX. 1852) O sveti Jožef, predpodoba in varuh častilcev presv Srca Jezusovega, prosi za nas! <100 dnij odpustka enkrat na dan. Leon XIII. 1SH2.) Sveti nadangelj Mihael, sv. Ciril in Metod. sv. Bonifacij, bi. Peter Kan»zij, prosite za nas! X Raznoterosti. Kardinal Luigi Trombetta je 18. januvarja umrl v Rimu. Pokojnik se je rodil 3. svečana 1820 v Ci-vita Lavinia. Kardinalr m je bd imenovan 13. rožnika 1899, preje pa je bil tajnik kongregac;ji Episporum et Regularium A". Pastirski list koptiškega patrijarha. Meseca de cembra lansksga leta je bil izročen v koptični patri-jarhalni cerkvi v Kairi koptičnemu patrijarhu Cirilu III. Makairu p'ašč, s katerim so ga odlikovali sv. Oče. Ob tej priliki je izdal patrijarh v arabskem jeziku pastirski list. v katerem na vso moč naglaša. kako je potrebno edinstvo z Rimom. S temide besedami govori: .Srečni smo. s hvaležnostjo in ljubeznijo kličemo pred vsim svetom: 0 sveta rimska, rimska cerkev, mati in učiteljica vseh cerkva; mati. ki si bila vedno osobito naklonjena aleksan-drijski cerkvi — naj se mi posuši desnica, ako te kedaj pozabim, naj mi otrpne jezik, ako mi r j bodeš vedno prva moja radost, prva meja ljubezen." _/,•_ Sad moderne šole V mestecu Neschers na Francoskem se je bila v glavni cerkvi ravno pričela polnočna maša o Božiču. Tu stopijo v cerkev trije moralni propalice, s klobuki na glavi, s svalčicami v ustih in s steklenicami vina v rokah. Namenili so se naravnost pred veliki altar. kjer je maševal ta-mošnji župnik Na altarjevih stopnjicah so posedli in jedli in pili. Župnik se obrne mej sv. opravilom in jih opomni, naj ustanejo. .Mi smo tu prav tako doma kot vi!" so se odrezali. „Ako ne^ vstanete takoj, hočem vas naznaniti sodniji!" »Živijo naš državni nravnikso zavpili na to in dvigali steklenice. Župnik je moral potrpeti, da so se zlobneži najedli in napili in se napo?ljd pobrali iz svetišča. Ta dogodek pa ni bil le slučajen in izvirajoč iz pijanosti, ampak premišljen, kakor se obče zatrjuje. Sumijo namreč, da so zlobneži v zvezi s tamošnjim državnim pravnikom — Hvala Bogu, pri nas v Avstriji in v Slovečcih še ni prišlo tako daleč. — Ni čuda, da tako propada Francoska in iščejo danes tam takih sodnikov, da bi ne bili ob enem ovaduhi, in pa takih generalov, ki bi ne bili povrh še ponarejevalci. p p; Državni kancelar v keru. Ko se je znani Tomo Mor, državni kancelar angleški, ki je moral radi svojega verskega prepričanja in svoje neupogljive zna-čajnosti. 1. 1535. žrtvovati svoje življenje — nekaj časa mudil na svojem posestvu Chelsea pri Londonu, obiskal ga je nekega dne njegov prijatelj, vojvoda Norfolski Kako se začudi, ko ga najde v koru ondotne cerkve, kjer poje, oblečen v talar in roket. s kleriki opravljajoč duhovne molitve (oficij) Vojvoda, polen posvetnega duha, komaj čaka. da neha božia služba, in začne tvkoj nato očitati kancelarju: „Tako! državni kancelar! Vi ste postali cerkveni pevec in eerkovnik ? Vi delate s tem sramoto kralju in svoji službi.- — nKaj še!" edvrne smehljajoč se Tomo Mor. „Kako neki delam sramoto našemu kralju, ako služim Gospodu našega kralja?" j/, r Dobrotni darovi. Za ponesrečene Saleziiance v Ameriki gospica Marija Pffef-ferer o gld. in neimenovanka 1 gld. Odgovorni nrednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.