Pottnlns plačana v gotovini.
Leto XV1L, St. 9
^pravuiStvo; ujuoijana, tinafljeva unča 6. — releton st ai22. 3123, Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova UL & — TeL 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St.lL — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St
L. — Telefon St 19a Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« 3124. 3125, 31266. tjana St 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien St 105.241.
Ljubljana, nedelja it. januarja 1936
Cena 1 Din
čas kliče
Razmere po svetu, posebno še v Evropi silijo k resnemu razmišljanju vsakega treznega človeka. Ni utemeljena, bojazen, da bi prišlo do kake splošne konf 1 agracije, vsekakor pa moramo računati, da se bodo dosedanje črte splošnega ravnovesja znatno premaknile, figure na mednarodni šahovski deski drugače grupirale. Marsikaka vrednost se bo spremenila in ni izključeno, da tudi okrog Jugoslavije marsikaka nekdanja opasnost izgubi svoj grozeči obraz. Na drugi straini pa se v novem previranju ogromnih mednarodnih sil pojavljajo tudi nove nevarnosti, klice novih sporov. Doba mednarodnih potresov, v kateri živimo od katastrofalnih dni 1914. leta, še ni zaključena, nova slika Evrope niti v političnem ,niti v gospodarskem obziru še ni ustaljena.
V tem občem prerivanju plasti na evropski politični celini hitijo narodi, da se za bodoče naloge čim bolj notranje okrepijo, da čim bolj ojačijo svoje odporne moči, čim bolj spopolmijo svojo notranjo povezanost in solidarnost. Ni slučaj, da se v evropskih državah povsod pojavljajo koncentracijske tendence. Te tendence so zunanji izraz nacionalnega instinkta, da je treba zbrati vso narodno moč, in so na drugi strani dokaz občega občutja, da živimo v resnih in kritičnih časih.
Prav zanimiv pojav nam v tem oziru nudi češkoslovaška republika. Sivolasi prezident Osvoboditelj je smatral za svojo dolžnost, da vrhovno vodstvo države poveri mlajši roki. V teku so priprave, da se dosedanja koalicija, ki je več zakonodajnih period dobro nosila delo in odgovornost za napredek države na svojih ramah, vendarle še razširi in se na na način notranje-politična trenja bolj zmanjšajo. Enako vidimo na Francoskem pojave, ki vplivajo na razvoj političnih prilik v isti smeri razširjenja osnove za sodelovanje pri vodstvu države .Na Angleškem, kjer so v srečnem položaju, da je narod v glavnem porazdeljen na dva velika tabora, se je ta tendenca po ojačeinju državne in narodne moči manifestirala z veliko zmago konservativne stranke. Na Nemškem je v občutku potrebe narodne solidarnosti Hitlerjev režim kljub vedno večjim notranjim gospodarskim in socialnim^ na-5?protstvom danes morda jačji, nego je hnl pred letom dni. V naši neposredni bližini še je Grčija odločila za obnovitev monarhije, ker je narod v neprestani borbi strankarjev začel spoznavati opasnost trajnega razstrojstva in je navzlic temu, da je morda po večini republikansko razpoložen, glasoval za povratek nekdanjega kralja, v nadi, da bo vladar postal koncentracijska točka za novo razpo-redbo političnih sil in njihovo pozitivno usmerjenje. Kakor vse kaže, ta pričakovanja niso bila prevarana.
Vsa ta dejstva morajo dati misliti tudi vsakemu poštenemu jugoslovanskemu človeku. Mi mislimo na vse tiste, ki so si edini v spoznanju, da je našemi: narodu močna po svoji strukturi in po svojem duhu enotna država življenjska potreba in da te države ne more biti brez one notranje povezanosti med Slovenci, Hrvati in Srbi, ki tvori bistvo jugoslo-venske misli. Dočim se, kakor smo pokazali, pri drugih narodih javljajo krepke koncentracijske sile, je naš narod še vedno v stanju notranje zmede in zdva-janja. Ko je Jevtičev režim pričel razbijati vrste takratne vsenacionalne politične organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke, ni bila tragika njegove politike v tem dejstvu, temveč v tem, da na mesto programa in organizacije JNS ta režim ni znal postaviti ničesar, kar bi bilo sposobno, da v večji meri zbira politične sile naroda.
V znamenju te sterilnosti je poteklo 1935. leto. Ustanovitev JRZ je navzlic načelnim in organizacijskim nedostat-kom te nove politične formacije mogla prispevati k ureditvi razmer. Ali že na početku so se tudi v tej novi stranki pojavili notranji konflikti, ki ogrožajo njen državno-politični pomen. Na JNS se je pokazalo, kako lahko zamujeni trenutek akcije v kritičnih časih razorno vpliva na samo organizacijo.
Še vedno je večina ljudi jugoslovanskega političnega programa če ne formalno, pa idejno v vrstah JNS, ali vsaj blizu nje. Toda ti elementi so dolgo stali pod vplivom sugestije svojih protivni-kov, ki so od nastopa Jevtičevega režima dalje svojo lastno politično kariero skušali graditi na obtožbah vsega onega, kar je JNS za časa svojega sodelovanja pri vodstvu države storila. Navzlic temu je notranja enotnost pristašev JNS najbrž mnogo večja kakor pri katerikoli drugi politični orga izaciji. To se je pokazalo tudi pri odzi-m na tako-zvano pohorsko deklaracijo, ki je prva pogumno zagrabila na dnevnem redu stoječe probleme našega naroda, priznala njihov pomen za razvoj celokupne naše bodočnosti in ob enem postavila zahtevo po njihovem stvarnem, psihološko pravilnem in uspešnem reševanju.
Vsi čutimo, da stojijo pred nami vprašanja, preko katerih ni mogoče z nobeno samotolažbo, z nobeno frazo in nika-kimi, še tako lepimi gesU. Zdi se r>a. kakor da še ni prodrlo spoznanje, da ob zidu teh nerešenih vprašanj ustavlja na-
ABESINSKA OFENZIVA USTAVLJENA
Na vseh frontah se nadaljujejo večji ln manjši spopadi, vendar je vojaški položaj v splošnem neizpremenjen
Addis Abeba, 11. januarja, d. Po uradnem komunikeju abesinske vlade se italijanske čete na severni fronti neprestano umikajo. Na umiku podirajo ceste in zažigajo vasi, ki jih zapuščajo. Po zmagi v Tembienu je postale samozavest abesan-skiih vojakov še večja. Pričakuje se, da bo v nekoliko dneh izvršen sunek proti Me-kali. Vojska rasa Imruja, sestavljena iz izbranih abesinskih čet ter bojevnikov iz godžamske pokrajine, prodira sedaj po dolini reke Mai Ueri ter je njeno desno krilo že prišlo v stik z vojsko rasa Sejuma, ki se pomika proti severo-vzhodu.
Z zavzetjem pokrajine Tembiena eo Abesinci odvzeli Italijanom 2.500 kvadratnih milj zemlje. V treh tednih so osvobodili skupno 4.000 kvadratnih milj. Zveza med Makalo in Aduo je v veliki nevarnosti. Abesinski generalni štab pričakuje vsak čas padec Makale, najskrajnejše točke, do katere so prodrli Italijani na severu. Prehod preko masivnih gora. zapadno in severno-zapadno od Makale, 6kozi katere se Italijani edino morejo umakniti k Adui, postaja z vsakim dnem bolj negotov. Hudo deževje je pretvorilo gorske doline in prehode v močvirje, kar je povsem onemogočilo oskrbovanje italijanskih čet.
Bas Sejum pred Makalo
Berlin, 11. januarja. AA. DNB poroča iz Addis Abebe: Desn0 krilo vojske rasa Sejuma je izvedlo več napadov proti Maka-li in se po orgorčenih bojih približalo me-
sta. Čete so zajele precej italijanskih vojakov.
24 tankov zaplenjenih
London, 11. januarja, AA. Reuter poroča iz Addis Abebe: Abesinske čete so doslej zaplenile 24 tankov. Vsi so v dobrem stanju. Zato je cesar Haile Selasi odredil ustanovitev tankovskega oddelka. Prve vaje, ki jim je osebno prisostoval, so se že začele. Tanke bodo v kratkem poslali na severno bojišče
Po poročilu agencije Reuter So abesinske čete že vkorakale v predmestje Makale.
„Corriere" o položaja
Milan, U. januarja, n. »Corriere della Sera« je' objavil včeraj uvodnik o vojaškem položaju na severni in južni fronti, v katerem ugotavlja, da je na obeh frontah nastopil odmor. Splošni vojaški položaj, ki j-e bil spočetka zelo enostaven, je postal od tedaj vedno bolj zapleten in je poenostavljenje mogoče doseči samo z odločilnim spopadom. Naloga obeh nasprotnikov je v sedanjem zastoju operacij povsem različna. Italijani n. pr. nimaio nobenega interesa, da bi se na fronti v Tigri izčrpavali z manjšimi akcijami. Italijanska armada sicer komaj čaka na spopad, toda njeno nadaljnje prodiranje bo mogoče šele potem, ko bo urejen problem dovoza. Do tedaj vsekakor ni pričakovati, da bi Italijani prevzeli iniciativo. Kar izvaja Italija sedaj v Abesiniji, ni nobena kazenska ekspedicija. temveč osvobodilna vojna. Prodiranje italijanske ar-
Molotov o agresivnosti Nemčije in Japonske
Predsednik sveta ljudskih komisarjev v Moskvi o položaju Sovjetske unije
Moskva, 11. januarja w. Predsednik sveta. ruskih ljudskih komisarjev Molotov je imel pri otvoritvi kongresa osrednjega izvršilnega odbora Sovjetske unije govor, v katerem se je bavii tudi z zunanjima vprašanji. 0 Nemčiji je poudarjal, da ima njena zunanja politika za podlago Hitlerjevo delo »Mein Kanipk, ki pridiga nujno potrebo teritonijalne ekspanzivnosti Nemčije. Nemška vlada je s evojiim popolnim molkom dokazala da so svoječasne Hitlerjeve izjave o potrebi razširjenja nemškega ozemlja na račun Rusije še vedno v celoti v veljavi. Ta propaganda za osvajanje tujega ozemlja je dob:ila tudi izven Nemčije posnemalee, n. pr. v sosedni Poljski, kjer odkrito govore o nasilnem zavzetju sovjetskega ozemlja. Tudi nekateri elementi na Finskem so se bavili s takimi fantazijami.
Molotov je naglasi! nadalje, da so tudi Od-nošaji z Japonsko vse drugačni kakor za-
dovoljivi. Japonska noS» podpisati pogodbe, ki jo je ponudila Sorska unija, kar je več kot sumljivo, posebno, ker povzročajo japoneko-mandžurški vojaški oddelka stalne prestopke na meji.
Molotov je nato omenil razne poizkuse za sklenitev vzhodnega pakta, kakor tuda pogodbi sklenjeni s Francijo in Češkoslovaško o vzajemni pomoči in nenapadanju.
Svoj govor je Molotov končal z besedami: Poskušali smo vse, kar je bilo v naših močeh, da očuvamo mir s sosedi, čeprav »o nas ti poizkusi stali mnogo žrtev. Taiko se je proračun za narodno obrambo moral lani povečati, ker so bile ruske meje r„ za padu in vzhodu ogrožene zaradi odkrite agresivne politike Nemčije in Japonske proti Rusiji. Sp<ničo tako resnega položaja je za Sovjetsko unijo neobhodno potrebno, da še nadalje izpopolnjuje svojo armado, da bo moela vsak čas in proti vsakomur uspešno braniti mir.
Angleško-egiptska
vojaška zveza
Znatno povečanje egiptske in angleške vojske - Obširni obrambni ukrepi ob libijski meji
Kairo, 11. januarja, d. Pogajanja angleškega vrhovnega komisarja Lampsona z egiptsko vlado o zaključitvi vojaške zveze so končana. Egiptske vojaške sile na kopnem bodo močno pomnožene ter bodo zlasti povečani kontingenti za varstvo Sueškega prekopa in obmejnih ozemelj. Sklenjeni so bili tudi dogovori o letalski obramba.
Moč angleških čet, ki so sedaj zbrane na egiptsko—libijski meji, cenijo v tukajšnjih političnih krogih na 20.000 mož, vendar prihajajo še vedno ojačenja. Tako je pripeljal v Aleksandrijo parnik »Kalifornija« motorizirane čete, ki so bile takoj odposlane na določena mesta. Prihod štirih nadaljnjih bataljonov je napovedan za 16. januar. Te čete bodo skupno z več tisoč vojaki egiptske vojske razvrščene na raznih točkah libijske meje. Sedaj pošiljajo na določena oskrbovališča potrebna živila in tanke za vodo. V zvezi s tem je tudi sklep egiptske vlade, da dovoli 94.000 egipt-skih funtov poleg 20.000 angleških funtov za zgraditev železnice Suka—Makru.
Včeraj so imele angleške pomorske in le-
se komplicirano notranje politično življenje in se potem nujno razblinjuje v slepih strankarskih sovraštvih ter v zagrizenih medsebojnih obračunavanjih. Zato vidimo pri nas obraten pojav, nego
v ostalih državah. Namesto koncentracijske tendence v razporedbi narodnih sil se razvija pred nami nevarna dekon-centracija narodove moči.
Pri drugih narodih vidimo, da se v težkih trenutkih notranjih težkoč uveljavi politika poguma, ki ali z mečem preseka gordijski vozel, a/li pa načrtno in premišljeno zapletljaj razvozlja. Pri nas se zdi, kakor da bi tega poguma ne bilo. Ni ga pri onih, o katerih se ve, da sedanje državno politično stanje odklanjajo. Zaman od niih pričakujemo jasne besede. Ali ni ga na žalost tudi nri onih brez razlike stranke in politične
talske sile v Aleksandri ji velike manevre. Začeli so se opolnoči in je bil uprizorjen napad na Aleksandrijo. Cela množica letal je krožila nad luko ter spuščala svetilne rakete, dočim so podmornice poizkušale prodreti do zapore pred pristaniščem. Izrednim prizorom ja prebivalstvo mesta prisostvovalo do zore.
"Jsoden potres v Kolumbiji
Bogota, 11. januarja. AA. V Pokra- ni Marina je potres uničil tri vasi. Potres je zahteval tudi okoli 300 človeških žrtev« med katerimi je večina izgubila življenje, ker so PoPadali v zemeljske razpoke in šli tako živ»: v grob,
V Sibiriji 62« pod ničlo
Moskva, 11. januarja. A A. V nekaterih krajih vzhodne Sibirije So ponoči zabeležili temperaturo 62 stopinj pod ničk>.
nianse, ki branijo osnove našega skupnega narodnega in državnega življenja. Toda težka vprašanja, pred katera sci danes postavljeni, se ne dajo niti zanikati, niti zamolčati in najmanj se rešujejo z odlaganjem. "Kdor prizna potrebo okrepitve naše narodne moči, ta mora pomagati pred vsem, da se zadušijivo ozračje splošne zmedenosti v pojmih in nazorih razčisti. Z medsebojnim natolcevanjem, izigravanjem, z malenkostnimi strankarskimi borbami in uspehi ne pridemo nikamor drugam nego sajio v nesrečo. Bolje je moško reči svoje mnenje, se kot mož z možem porazgovoriM in iskati navzlic razlikam v nazorih rešitev, ki je za ves narod pravilna in koristna, nego se paziti dni«? mimo drugega ter pustiti, da se rušijo o^n^ve naše narodne neodvisnosti in svobode.
made v Abesinijo se mora vršiti počasi in metodično, za kar pa je seveda potrebna številčno zelo močna vojska. Naglih in sijajnih uspehov pač nihče ne sme pričakovati.
Popolnoma drugačen je položaj na somil-ski fronti, kjer stoje čete generala Grazia-nija številčno mnogo močnejšemu sovražniku nasproti. Tu je treba sovražnika stalno napadati in slabiti njegovo premoč s pametno razdelitvijo siL
Vojno poročilo št. 94
Rim, 11. januarja. AA. Agencija Štefani je objavila naslednji komunike št. 94:
Včeraj so naši oddelki napadli znatne sovražne čete blizu izliva reke Gabata v Gevo. Ta akcija naših čet, izvršena s sodelovanjem letastva in topništva, se je končala z umikom sovražnika in preganjanjem sovražnih oddelkov. Abesinci so utrpeli velike izgube, na naši strani so pa padli en podčastnik in dva vojaka, pet vojakov je pa ranjenih.
Letalstvo je bilo na vsem bojišču zelo aktivno. Dedžas Haile Selasi Guksa dokončuje s sodelovanjem naših oblasti organiziranje Tigreje. Večina njegovih vojakov se bori v naših enotah, nekaj jih pa opravlja policijsko službo na zasedenem ozemlju.
Prodiranje Abesincev v Tembienu ustavljeno
Asmara, 11. januarja, o. S severnega bojišča poročajo, da je prišlo ob sotočju rek Gabat in Geve 15 milj zapadno od Makale do izredno hude bitke. Italijanski od-
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon S122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
delki, ojačeni s težko ortilerijo in letalstvom, so zavrnili napad Abesincev, ki so bfH t velika premoči. Ko so se Abesinci i*nikaii, so jah napadli drugi italijanski oddelki,' m se je njihov umik izpremenil končno v pravi beg. Mnogo Abesincev je bilo ubitih.
Tudi v Tembienu so Italijani zastavili pot nadaljnjemu prodiranju Abesincev. V gorah je prišlo do več manjših spopadov in So bili Abesinci potisnjeni proti jugu.
Italijanske čete na fronti so bile v zadnjih dneh znatno ojačene z rezervami ia zaledja. V okolici italijanskega generalnega štaba se zatrjuje, da je bilo s temi boji abesinsko prodiranje proti severu po polnoma ustavljeno.
Tri nove divizije na poti v Afriko
Pariš, 11. januarja, o. »IntransrigeanU poroča iz R:\ma, da je Mussoiiini sklenil odposlali v vzhodno Afriko 3 nove divizije, ka jih je zahteval maršal Badoglio za omogočanje novih uspešnih operacij. Veliika pre-kooeecnska parnika >Conte Grande« in »Gonte Rosso« sta že prevzela večje tovore orožja in streliva. V Neaplju se ukrouje motorizirana divizija Trento z 12.000 tovornimi avtomobili, ki jih bodo prepeljali v Somalijo. V kratkem odpotujejo v Afriko še druga divizija alpskih lovcev.
Vse to potrjuje, da se Italijani tako na južni kakor tudi na severni fronti pripravljajo na novo ofenzivo. Zatrjuje se, da je maršal Badoglio že dobil iz Rima uikaz, da mora ustaviti prodiranje Abesincev in znova prevzeti iniciativo na obeh frontah. Na razpolago so miu staviilti ogromne količin® najstrašnejših strupenih plinov. Nekatere vrste izmed njih se doslej sploh še niso uporabljale. Maršal Badoglio mora v najkrajšem času ne glede na žrtve doseči vidne vojaške uspehe. V to ga sili predvsem vreme. Italijanom preostajajo le še trije meseci za nadaljnje operacije. Ko nastopi veliika deževna doba, bo vsako bojevanje nemogoče.
Prizadevanja za mif
Oživljena diplomatska akcija pred uvedbo petrolejskih
sankcij proti Italiji
Pariz, 11. januarja, o. V službenih krogih izjavljajo, da ni mogoče napovedovati, ali se bo na' zasedanju sveta Društva narodov, ki se bo pričelo 20. t m. v Ženevi, pričela razprava o razširjenju sankfcij proti Italiji na petrolej. Ni še namreč gotovo, ali bo do teSa dne ameriški kongres že sprejel izpremembo zakona o nevtralnosti Ze-dinjenih držav, kakor ga je predložil Roosevelt. Morda to kongres tudi popolnoma izpremenil predlagani načrt, kakor se pogosto dogaja. Čim bo padla odločitev ameriškega kongresa, bo imel sVet Društva narodov podlago, na kateri bo mogel razpravljati nadalje o tem vprašanju ter morda sklicati odbor osemnajstih, da o njem kon-čnoveljavno sklepa.
»Matin« naglaša, da se bodo gotovo tudi najodločnejši pristaši sankcij premislili, preden bodo pristopili k prepovedi izvoza petroleja. Možno je, da bo predložen predlog. naj se prepoved izvoza petroleja sprejme v načelu, vendar pa tako. da se bo šele naknadno določil rok, kdaj naj se začne izvajati.
»Oeuvrec piše. da evropske velesile gotovo ne bodo dopustile, da bi izvenevropska država premagala evropsko velesilo, ker bi to preveč škodovalo vsem velesilam, ki imajo posesti onstran morja. Zato je začelo prevladovati mnenje, da bi bila najboljša pot k miru, da se omogoči sporazum med Italijo in Društvom narodov, ki naj pošlje v vzhodno Afriko odbor nevtralcev. Ta odbor
bi moral proučiti nekatere pritožbe o naR-nu, kako se vodi vojna. Poročilo tega odbora bi lahko bilo izhodna točka za razgovore o zaključitvi miru. Odbor bi lahko ugotovil dejstva, ki bi bila zelo ugodna za Italijo, ker ti gotovo poudaril potrebo temeljnih družabnih in gospodarskih reform v Abesiniji.
V zvezi s snočnjim razgovorom Lavala % rimskim poslanikom Chambrunom piše »Oeuvrec. da si Italija res želi pogajanj in da pričakuje Mussolini novih mirovnih ponudb.
Italijanska pripravljenost za pogajanja
London, 11. januarja. AA. V Ženevi računajo v najkrajšem času v novimi prizadevanji za likvidacijo i-talijansko-abesin-skega spora. »Times« poudarja, da je Italija po neznatnih vojaških uspehih v Abesiniji danes mnogo bolj pripravljena za pogajanja, kakor je bila prej in bi gotovo skrbno proučila vsak predlog, ki bi ga ji predložila Francija ali pa nc.po6redn<) Društvo narodov. Če pobuda ne bo prišle iz Pariza, utegne priti od skupine manjših držav. Italija sicer še vedno zahteva od Društva narodov, da umakne svoj sklep, s katerim je Italijo označilo za napadalca, nobenega dvoma pa ni, da ta predlog ne bo doživel dobrega sprejema, posebno ne pri manjših državah.
Stavbena katastrofa
v Gradcu
Srednji trakt stare vojašnice se je porušil tik pred pri-hodr- "-misije, ki naj bi odločila o usodi vojašnice — Eden mrtev, več ranjenih
Gradec. U januarja. w. V znani vojašnici Lazarettfeld v (Jradcu, kjer sta bila zdaj nastanjena dva letnika enoletnih prostovoljcev in lahki topniški polk št. 5 se je dopoldne ob V« na 9 zrušil v srednjem traktu vojašnice strop med drugim in tretjim nadstropjem. Porušeni strop je podrl za seboj osem prostorov v globino v izmeri 500 kvadratnih metrov. Grušč in tramovje sta prebila še drugo in prvo nadstropje ter je končno vse obležalo na betoniranem kletnem stropu. Sreča v nesreči je bila, da je bil večji del moštva takrat na vajah in ie katastrofa zadela samo nekaj vojakov, večinoma bolnih in takih, ki so se vrnili z dopusta.
Med prvimi poškodovanci so našli dva vojaka, ki sta bila ob času katastrofe v pritličnem kopališču ter sta na srečo odnesla le lahke poškodbe. Ruševine pa so zadele v eni izmed sob nekega korporala, ki je ležal bolan v postelji ter ga skupno s posteljo nesle s seboj dve nadstropji nižje, kjer je obležal s hudimi poškodbami.
Reševalna akcija vseh graških gasilcev in vojaštva je šla dovolj hitro od rok, vendar j« je bilo treba sem in tja prekiniti, ker so se v teku dneva še vedno podirali zidovi in ogražali reševalce. Proti večeru so iz ruševin potegnili mrtvega četovodjo topniškega polka Ernsta Potena. Reševalna dela bodo trajala še ve« jutrišnji dan, ker se je nagromadilo v pritličju cele gore ruševin. Ogrožene dele vojašnice so med tem popolnoma izpraznili in vojaštvo nastanili jk> drugih vojašnicah .
čudno naključje je hotelo, da je povelj-
nik topniškega polka polkovnik Jumg-wirth le za las ušel smrti. Bil je na obhodu po vojašniških prostorih in je ravno stopil v eno izmed sob, ki se je nato porušila. Ker je začel njegov pes ,ki ga je spremljal, cviliti, je pohitel za njim. V tem hipu pa je soba, ki jo je hotel pregledati, že izginila v trušču tramovja.
Poslopje vojašnice je bilo zgrajeno leta 1848 in so ga imeli • že več let namen podreti, ker so se po stenah kazale že velike razpoke. Potres pred dvema dnevoma je po poslopju povzročil mnogo novih razpok in znakov razpada, talko da so vojaške gradbene oblasti za danes dopoldne ob 9. odredile komisijo ki naj bi bila posl<jpje še enkrat pregledala in odlo£ila o njegovi usodi. Deset minut pred prihodom komisije pa se je srednji trakt vojašnice porušil.
Odgoditev sestanka fašističnega sveta
Rim, 11. januarja. Aa Seja velikega fašističnega sveta, naPovedana za 18. t. m, je odgouena na 1. februar. Za 30. t. m. Je sklicana seja ministrskega sveta, za 4. februar pa sestanek vrhovnega sveta državne obrambe.
Dftfffsšttia številka ima 344 malih oglasou
v

Naše gospodarstvo 1. 193$
Se vedno se niso pokazali nikaki znaki zboljšanja
Kadarkoli se govori o položaju na* šega gospodarstva in o naši gospodar* ski politiki, je potrebno pokazati na temeljno napako, ki obstoji v pomanj« kanju izdelanega, za vse panoge pri* krojenega gospodarskega načrta ter v nepovezan os tli raznih gospodarskih ukrepov, s katerimi javna roka pose* ga v gospodarske odnose. Smo brez iz* delamega sistema, kakor ga vidimo v drugih državah in ki omogoča smo* trenost, enotnost in premišljenost v gospodarskih ukrepih. S stališča na* rodno*gospodarske znanosti bi mogli uvrstiti razne naše gospodarske od* redbe v vse predale ideologije, od skrajnega, v tej obliki že davno pre* živelega liberalizma do državnega so* cializma in še preko tega. Naše go* spodarstvo ne daje zaradi tega samo slike notranje neurejenosti, temveč na* ravno tudi negativne poslovne rezul* tate.
Za svetovno gospodarstvo se ne mo* re trditi, da se je njegov položaj v le* tu 1935 poslabšal, temveč se je v ve* čini gospodarsko razvitih držav celo zboljšal. Zal se pri nas gospodarske razmere niso obrnile na bolje. Pravijo, da agrarne zemlje počasneje prehaja* jo iz konjunkture v krizo, toda težko občutimo, da še počasneje prehajajo iz krize v normalno stanje. Osnovni problem naše gospodarske zadrege je in ostane kriza kmetijske produkcije, na kateri sloni celotno naše narodno blagostanje im od katere je odvisen položaj vseh drugih gospodarskih strok. Kmetijski proizvodi so beležili lani lahek dvig cen, ali je žal slaba že* tev količinsko tako razočarala, da je kmetu ostal za vnovčenje le neznaten del pridelka preko lastne potrebe, ter s tem za nabavo drugih potrebščin. Pri lesu in živini, ki prihajata v prvi vrsti v poštev za slovensko kmetij* stvo. pa se niso niti popravile cene, niti se ni povečala možnost prodaje.
Položaj industrije ne more biti bi* stveno boljši od položaja, v katerem se nahaja naše kmetijstvo. Oslabitev konsumne moči širokih kmečkih slo* jev je dalje duši.!o razvoj industrijske delavnosti, ki beleži zlasti pri nas v Sloveniji nadaljnje nazadovanje števi* la zaposlenega delavstva in še bolj vznemirjajoči padec delavskih mezd. Po teh pojavih je posebno težko pri* zadeta naša banovina, ki mora nositi tudi najtežji del bremen, kar jih je zaradi abesinske vojne odpadlo na na* šo državo.
Tudi obrt in trgovina nista preživ* Ijali lani lepih časov. Gradbena delav* nost ki prinaša najve~ zaposlenosti naši obrti, je tako rekoč popolnoma prestala zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in zaradi gospodarske nego* tovosti, ki stoji pred nami. Posebno teži našo obrt in trgovino pomanjka* nje javnih gradbenih del, ki v časih za* stoja oživljajo gospodarsko delavnost in nudijo kruha nezaposlenim. Trgovi* na je izčrpana zaradi velikih zamrz* njenih terjatev napram svojim odje*
malcem, ki so deloma kot nezaiposle* ni brez vsakega dohodka, deloma pa je njihova kupna moč zmanjšana v ta» ko znatni meri, da ne zadostuje niti
za kritje najskromnejših dnevnih živ* Ijenjskih potreb, kaj šele za odplačilo starih dolgov. Odtok javnih sredstev ter bolj in bolj omejeno vračanje teh sredstev v naše gospodarstvo občutno pritiska življenjski standard našega človeka navzdol.
V trgovinski politiki imamo še ve* dno na široko odprta vrata za uvoz inozemskega blaga, dočim se naš iz* voz mora v teh istih državah bori* ti z največjimi zaprekami in omejit* vami. Za državo, ki je gospodarsko razvita in bogata, bi se tako stališče moglo imenovati širokogrudno in ple* menito, pri naši revščini je pa to lah* komiselno in površno. Obseg izvoza in uvoza je sicer narastel, toda malo* kdo pomisli, po kakih cenah se vrši naš izvoz, ki za mnogo proizvodov po* meni pravo razprodajo narodnega pre* moženja. V težkih časih je res po* trebno včasih načeti glavnico, ako te* koči dohodki ne zadostujejo več za pokritje tekočih potreb. Toda trošiti glavnico leta in leta, kakor se to do* gaja na našem narodnem imetju, po« meni hoditi po poti, ki vodi k gospo* darskemu propadu in popolnemu ob* ubožanju. Izvajanje sankcij, ki nam je odvzelo naš največji in najvažnejši inozemski trg, jasno dokazuje, da je potrebno, če ne popolnoma zapreti, pa vsaj znatno pripreti vrata uvozu, da moremo pri urejanju trgovinskih od* noša jev z drugimi dati možnosti uvo* za le onemu, ki nam bo dal možnost izvoza naših pridelkov.
Denarništvo in kredit je pravtako ž a* lastno kakor poučno poglavje v knjigi našega gospodarstva, ker nam kaže, kakšnih metod se pri reševanju gospo* darskih vprašanj ni posluževati. Na polju denarnega in kreditnega gospo* darstva beležimo prav za prav samo eksperimentiranje, ki je več škodova* lo kakor koristilo. Rešitev tega važne* ga vprašanja zahteva znatno mero izkušenosti in odločne volje, pa tudi poguma, lotiti se in rešiti osrednji pro* blem našega gospodarstva, ki vsebuje istočasno vprašanje dviga cen kmetij* skih pridelkov, oživi i en je industrijske in obrtne delavnosti, povečanje kup* ne moči konsumentov, mobiliziran je zamrznjenih terjatev vlagateljev in likvidnost denarnih zavodov ter kon* čno saniranje javnih financ.
Tudi gospodarska bilanca lanskega leta se ni zaključila z aktivnim prebit* kom. Najvažnejši problemi našega go* spodarstva, odločilni za njegov razvoj v bližnji bodočnosti, so ostali nereše* ni, povzročajo neenotnost vpliva dr* žave na gospodarstvo in onemogoča* jo uspešno poslovanje vsake posame* zne gospodarske panoge. Stanje naše* ga gospodarstva je v marsičem podob* no našim političnim razmeram: neias* nost, brezglavost, breznačrtno ekspe* rimentiranje in strah pred reševanjem velikih vprašanj..
Brezupna „Slovenčeva" zavijanja
Ko smo napisali svoj uvodroik o mono-polizaciji šolskih 'knjig, smo vedeli, da »Slovenec« stvarno nanj odgovoriti ne bo mogel in smo torej pričakovali, da se bo izmota val po svojem starem sistemu zavijanja in laži. Vendar smo mislili, da bo njegova obramba spretnejša in njegova laž manj debela. Akoravno »no napram mo-nopolizaciji šolskih knjig zavzeli povsem jasno stališče, katerega iskrenost dokazujejo tudi izvršena dejan ia naših narodnih ljudi v času, ko so imeM vpliv na vlado, nas skuša ljubljansko radikalsko glasilo ipaik proglasiti za sovražnike pravic slovenskega naroda in slovenskega jezika. Pri tem pa te pravice reklamira iz one ustave, ki jo pripisuje kot greh ravno istim nacionalnim ljudem!
Toda pustimo te otročarije, ki so vzete očividno iz polemične torbe Frtauoko-vega Gustla. Podučneje je zabeležiti sledeče ugotovitve: Kakor znano je minister prosvete v januarju 1936. izdal odredbo o monopolizaciji šolskih knjig. »Slovenec« pravi, da se je takrat »naperila sekira k rušenju najosnovnejših slovenskih narodnih vrednot« in to »v času samovlade JNS, ko je bil njen glavni tajnik dr. Kra-mer«. V resnici pa je bil takrat na vladi režim g. Jevtiča, ki mu je istega januarja 1935 »Slovenec« pel prave slavospeve, dokazujoč njegovo veliko zaslugo, ker je »stranko JNS vrgel ob tla.« Odredbo je izdal minister prosvete g. Čirič, danes eden najodličnejših voditeljev JRZ Toda sekira takrat pravzaprav še ni padla, kajti podroben razpis za monopolizaci jo in unifi-kacijo šolskih knjig je bil objavljen dne 4. novembra 1935., v času torej, ko niti Jev-tičevega režima ni bilo več. Kdaj je bila sekira skovana in toporišče nasajeno, to smo mi že opetovano povedali, »Slovenec« pa tega ne raziskuje.
Radikalski organ ne more spraviti s sveta dejstva, da je zakon o učbfenikih iz leta 1929. ostal mrtva črka, dokler so imeli v vladi besedo slovenski možje iz JNS. Trdi pa, de »Jutro« tega samo sebi ne veruje. Zakaj ne? Ker ima JNS na vesti »vse tiste uboge suplente in profesorje, ki jih je radi slovenskega navdušenja pognala na cesto«. To je seveda falzifikacija razlogov, ki so bili merodajm za upokojitve in nekatere odpuste iz državne službe, v času. ko je morala iz proračunskih razlogov biti izvršena redukcija profesorjev v vseh banovinah. Mi smo vsak hip pripravljeni objaviti imena vseh takrat reducira, nih profesorjev, pa se bo takoj videlo, koliko je med njimi tistih. 0 katerih trdi »Slovenec«, da so bil' »radi slovenskega navdušenja pognani.« Nerazumljiva nam
je v ostalem njegova pripomba, da poprava te krivice danes ni mogoča. Zok-aj pa ne?
Enako zavito citira »Slovenec« tudi afe-' r0 Grafenauerjevih slovenskih čitank, kjer je šlo za formalno pogreško opuščene ponovne prijav©, ki je čisto administrativnega značaja. O zadevi one slovenske čitanke. v kateri je bila zabranjena ena sama stran, ne pa, kakor »Slovenj« trdi, cele pole, pa smo pripravljeni s iSIovemenv« takoj javno razpravljati n sicer ne na osnovi programa JNS, temveč na podla, gi njegovega lastnega sedanjega službene, ga programa, torej načel JRZ. Čakamo samo na njegov pristanek.
V ostalem smo imeli prav, ko smo izražali sum. da bi vprašanje monopolizacije radi gotovi ludje izrabili za politično špekulacijo. »Slovenec« pod svojo lastno vlado postavlja vprašanje pravic slovenskega jezika in slovenskega šolstva! Komodneje je to in lažje se lov.ij0 kalini, kakor če bi »Slovenec« predlagal, da se postavi n. pr. vprašanje pravic in kruha slovenskih rudarjev •«.
švedski prestolu! govor
Stockholm, 11. januarja. AA. Danes je kralj Gustav v navzočnosti članov kraljevskega doma, vlade in diplomatskega zbora otvoril novo zasedanje parlamenta. Preetolna besedo naglasa med drugim, da je razmerje med švedsko in tujimi državami slej ko prej dobro. Nadalje poudarja sedanji nemirni in negotovi mednarodni položaj in pravi, da sodeluje pri sankcijah zgolj v želji, da pripomore k čim prejšnji sklenitvi miru. Prestolna beseda tudi napoveduje. da bo vlada v kratkem predložila parlamentu zakonski predlog o državni obrambi, ki bo v prvi vrsti določil povečanje vojaškega letalstva in protiletalskega topništva.
iz carinske službe
beograd, 11. januarja, p. Inšpektor Milan Petkovič iz Ljubljane je premeščen h carinskemu oddelku finančnega ministrstva v Beogradu, kontrolor Božidar Top—Toiič pa iz Maribora v Vrsko Cuko. kjer prevzame vodstvo uprave tamkajšnje carinarnice
Iz prometne službe
beograd, 11. januarja. AA Imenovan j«' za kontrolorja v 7. skupini na postaji v Sevnici Leopold Debevec, doslej v Boln/ Lendavi,
Beležke
JRZ na zagrebški univerzi
.Pretekli teden je objavil v zagrebških listih neto. akcij6ki odbor JRZ izjavo, da je večina akademikov pristašev JRZ zbrana okoli nekega VoJe Radovamoviča, ki jih ima tudi edini pravico polnoPrarvno zastopati. Sedaj pa piše glasilo JRZ za savsko banovino »Naro-ni list«, da g. Vo-ja Radovanovič ne uživa zaupanja pravih pristašev JRZ in da njnia za eebol niti enega pristaša JRZ. Se več, da je bil nedavno izključen i« akademskega k hiba JRZ. Zagrebški akademiki se sedaj vprašujejo, kdo prav za prav predstavlja akademike, zbrane pod zastavo JRZ zagrebški univerzi.
Na čigavo adreso t
>Narodni list< glasilo Radiikalake za-jednice za savsko banovino, piše:
»Ugotoviti moramo, da se gotovi gospodje zelo težko znajdejo v novih prilikah. Vedno ao ti gospodje daleč za razvojem prilik in tokom časa ter proglašajo za svoje posebne ideje stvari, o katerih so ostali že davno na jasnem. Vsi se še dobro spominjamo Avstrije in vsega, kar je naš narod pod njo pretrpel. Ko je napočil dan svobode, smo v narodnem navdušenju pozabili izgraditi čvrste temelje edinstva in nedeljivosti našega jugoslovanskega naroda. To so spretno izrabili poedinci, katerih ni bilo nikjer videti, ko se je bilo treba boriti proti tujcem. Vsi ti ljudje so bili s srcem daleč od pravega dela za narod ter so ga le ovirali, kjer so mogli. Zato pa so nekoč tem bolj ponižno sklanjali glavo in tilnik pred vsakim avstrijskim narednikom. Bili so samo pokorni podaniki > močne apostolske monarhije« in ko smo se mi zedinili v Jugoslaviji na temelju srbskega, hrvatskega in slovenskega edinstva so se ti gospodje spomnili, da pripadajo prav za prav enemu od teh plemen, odkar niso več > verni podaniki apostolske monarhije«. Pričeli so rovariti proti temeljem Jugoslavije z nesramnimi trditvami, da v njej ni svobode, čeprav jim je ravno ta Jugoslavija dopuščala, da kriče in govoričijo, kar hočejo, ter ji celo nekaznovano plujejo v obraz«.
Ne le zanimivo, marveč tudi koristno in potrebno bi bilo, da bi zagrebško radikalsko glasilo napisalo, na čigavo adreso gredo njegovi očitki, in p? tudi to ali so enakega naz^nia tudi JRZ po drugih pokrajinah.
Znižan proračun dunavske banovine
Prihodnje dni bo sklicano zasedanje banskega sveta za dunavsko banovino » Proračunski razpravi proračun Za dunav-sko banovino predvideva 101,800.000 dinarjev izdatkov in , ravno toliko prejemkov. Napram tekočemu proračunu je novi reduciran za 5,800.000 Din. Po oddelkih odpade: na splošni oddelek 2,894.000 Din, ha upravni 2,898.000, kmetijski 12,819.000, prosvetni 5,844.000, tehnični 40,324.000, socialni 20,732.000, finančni 13,294.000 in na trgovinski oddelek 2,256.000 Dta. 3glpagnb šaz-ba bfskipz eniatx rdgovc mlh
Demanti gg. Vilderja in dr. Krizmana
Povodom vesti zagrebškega »Narodnega lista«, da bosta Večeslav Vilder in dr. Hinko Krizman zapustila bivšo Samostojno demokratsko stranko ter se priključila bivši HSS, je izjavil g. Vilder novinarjem, da je ta vest povsem izmišljena ter objavljena e tendencioznimi nameni. »Jutro« je vest »Narodnega lista« objavilo takoj s priponi I x>, da se mu zdi neverjetno in da prepušča za njo vso odgovornost »Narodnemu listu«.
Bivši minister inž. Bobič o situaciji
V Negotinu je imel konferenco svojih prijateljev bivši minister za zgradbe inž. Bobič, ki je podal demisijp po izbruhu znanega spora med Aco Stanojevičem in Izvršnim odborom JRZ. 'Kakor poroča >Vreme« je poudarjal, da je pravi tvorec JRZ g. Aca Stanojevič, ki je tudi dobil potrebno oblastno odobren je za delovanje nove stranke. Vlada dr. Stojadinoviča nI izpolnila svojih obljub, ki jih je najavila v svoji programski deklaraciji. Tako ni predložila političnih zakonov. Organiziranje JRZ se ne izvaja tako, kakor bi bilo potrebno in kakor bi odgovarjalo duhu statutov. Pojavljajo se monopolizirana imena, ki izvajajo organiziranje JRZ P« državi in katerih delo se protivi načelom Ace Stanojeviča. Zaradi vsega tega je on, Bobič, izstopil iz vlade, Aca Stanojevič pa se razšal z dr, Stojadinovičem.
Dr. Laza Markovič v Zagrebu
V Zagrebu se je mudil včeraj znani radikalski prvak dr. Laza Markovič, ki je prispel tjakaj iz Ljubljane. Tudi v Zagrebu je stopil v stike z raznimi politiki, zlasti z voditelji bivša SDS. Za sinoči je sklical konferenco zagrebških pristašev radikalne stranke. Ali se bo sestal tudi z dr. Mačkom, še ni znano.
Pogajanja v združeni opozicf
Kakor smo že poročali, se istočasno vrše v Zagrebu in Beogradu pogajanja, kako bi se obnovili tesnejši stiki med srbsko in hrvatsko opozicijo. V Beogradu se mudi dr. Srdjan Budisavljevič, ki konferira z Davidovičem, Joco Jovanovičem in drugimi voditelji srbske opozicije, v Zagrebu pa je bil v petek in včeraj Božidar Vlajič, ki se je posvetoval z dr. Mačkom in Večeslavom Vilderjem. Sinoči se je odpeljal nazaj v Beograd. Tako zagrabške, kakor beograjske vesti zatrjujejo, da ee je doseglo zbližanje in da se bo še ta mesec zopet sestal opozicijski akcijski odbor, v katerem so po enem delegatu zastopane vsa štiri giavue skupine združene opozicije.
Pomožna akcija
za lesno gospodarstvo
Večdnevna posvetovanja v Beogradu — Intervencija pri ministrih — Likvidacija klirinških terjatev v Italiji
Beograd, 11. januarja, p. V prostorih Zavoda za pospeševanj« zunanje trgovine
zaseda že <fva dni plenarna skupščina Centralnega odbora lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije pod vodstvom bivšega ministra Milana Ubnanstkega. Na
konferenci sodelujejo zastopniki naših lesnih prodneentov in trgovcev. Slovensko lesno gospodarstvo je zastopano po predsedniku sekcije lesnih trgovcev pri Združenju trgovcev v Ljubljani g. Franu Škib-pu, tajniku Zveze industrijcev g. Danilu Gor j upu ter inž. Antonu Rudežu u Ribnice.
Na konferenci je bilo sfldenjeno. da se ponovno uveljavijo predlogi, ki so bili iz-nešeni na IV. seji Centralnega odbora, hkratu pa. da se glede na poslabšano situacijo skliče kongres lesne industrije in trgovine, ki naj bi se vršil med 23. in 26. januarjem t. 1. v Ljubljani. Na kogresu naj bodo povabljene vse gospodarske organizacije, zbornice m resorna ministrstva. S konference je odšla danes dopoldne po-
sebna delegacija k ministru Djuri Janko-viču, bila pa je tudi pri ministru za grad-
be dr. Kožufljoi in ministru za trgovino in industrijo dr. Vrfcaniču.
Na konferenci so razpravljali tudi podrobnosti o posameznih zahtevah in so bila danes sprejeta osnovma načela resolucije, ki bo jutri redigirana ter objavljena. V glavnem so se sporazumeli, da bodo zahtevali likvidacijo klirinških terjatev v Italiji po tečaju, ki je bil določen v Ženevi 18. novembra, namreč 3.55 Din za liro. Nadalje bodo zahtevali od Narodne banke, da v bodoče po ugodnejgem tečaju odkupuje devize, zlasti funte, pezete, ho^andteJce goldinarje, franke itd. Zahtevali bodo tudi zaščito natših lesnih industrijcev in trgovcev v enakem smislu, kakor so zaščiteni kmetski dolžniki. Dokler bi se ta za/ščita ne mogla z zakonom uveljaviti, naj bi se vsaj ukinile vse dksekucije In prisrlne dražbe vse dotlej, dokler lesni protfucenti hi trgovci ne bi	Revidi-
rati svojih terjatev v TtalHi.
Demerdzis o volitvah
v Grčiji, usodi odpuščenih uradnikov, o odnošajih do Jugoslavije in zunanji politiki svoje vlade
Atene, 11. januarja. AA. Predsednik mi-nisterskega sveta Demerdzis je sprejel dopisnika agencije AvaJe in v razgovoru z njjm izjavil med drugim:
Parlamentarne volittve v Grčiji bodo 26. januarja, O kakšni pdgoditvi ni li.io govora. Sedanja vlada je izdala vse ukrepe, da se zagotovi svoboda volitev. Preživljamo fazo, ki vodi k normalizaciji! grške notranje politike. S tega stališča smatram, da je parlamentarni režim ©diino primeren sistem za Grčijo in sposoben, da zajamči blagostanje našemu narodu.
Glede uradništva, ki je bilo odlpuščen« Po zadnjem uporu, je predsednik vlade izjavil:
Vprašanje uradništva, odpuščenega me-seca marca, bo brez odloga urejeno. Našli smo ureditev, kil bo zadovoljila vse. Zadevo vsakega posameznega odpuščenega uradnika bo proučil poseben odbor, ki bo odilo«?.!, ali bo uraimik Ponovn^ sprejet v državno službo atli ne. Oni, ki pridejo spet v državno službo, se bodo vrnili polnoprarvni na prejšnje mesto Tudi uradniki, ki jih je imenovala v.lada generala Kondilisa, bodo podvrženi temu postopku.
O zunanji p^vtikf Grčije Je precedil i i vlade izjavil:
Moja vlada, ni v nobenem Poefedu tevr-šila nikakih izprememb v stališču Grčije nasproti sedanjim mednarodnim dogV>vo-rom Izpolnjevali bomo strogo vse svoje obveznosti, ki smo jih prevzeli kot čdamr,-ca Društva narodov. Prav tako naidadjuje" mo politiko sodelovanja z državami Bafl-kanske zveze Balkanska zvgza dete. balkanske države velesilo, katere vloga i® vpliv sta neizpodbitna v tem dedu evropske ceilne. Grčija bo ostala zvesta teami paiktu.
Glede odnošajev med Grčijo ki Jugoala-vi jo lahko še ne krat podčrtam tekremo&t zvez, ki družijo obe držaivi in ofca naroda. Iste interese imamo. Naši odnošaji «o «e tako ugodno razviili, da smo te dni hrea kakršnihkoli težav mogli Podaljšati tršo-vinsko Pogodbo, ki je potekla.
Seja odbora za narodno obrambo
Atene. 11. januarja. AA. Danes se Je pod predsedstvom kralja Jurija vrtiJa v Bunanjem ministrstvu seja odbora aa narodno obrambo. Seji je prisostvoval t®d6 prestolonaslednik. RatzpTavIjaH so o <roJa ških vprašanjih.
Konipcijske afere na češkoslovaškem
Brno. 10. januarja, d. »Lidove Noviny« poročajo o velikih korupcijskih aferah, o katerih bo od februarja dalje razpravljalo kazensko sodišče v Brnu. Pri prvi afari gre za milijonske vsote, s katerimi je bilo baje podkupljenih 11 državnih nameščencev pri zgradbi palače železniškega ministrstva v Pragi. Obtoženi so stavbam nadsvetnik Pražak. nadsvetnik Schneller, svetnik šva dalna, nadsvetnik Bud!ovsky, oficial Blaha, stavbeniki Capek. Reich in Zothe in še nekateri, vsi iz Prage. Glavni obtoženec je Pražak. kateremu obtožnica očita, da je kot šaf gradbenega vodstva pri zgradbi palač? prejel od tvrdke Reich in Capek 600—700 tisoč Kč. od drugih stavbenikov pa še nad 70.000 Kč. Ostali obtoženi uradniki so se dali podkupiti v primeri s temi ogromnimi
svotami z razmeroma neznatnimi zneski.
Druga afera ja afera inž. Dostala in tovarišev. Gre za železniške zgradbe na progi Praga—Olomuc in v okolici Prage sama. Izdatki za te zgradbe so znašali 100 milijonov Kč, podkupnina pa baje 1 milijon Kč. Tretja je afera inž. Fiale in tovarišev pri vodnih in regulacijskih stavbah na LabL Četrta je korupcijska afera tvrdke Pittel & Brause\vetter pri žalezniških zgradbah v območju železniške direkcije v Brnu. V oati aferi je obtoženih 30 oseb in se tiče dobave premoga. To je ena največjih afer, kar jih je doslej bilo na Češkoslovaškem. Obtožnica obsega 260 strani, obravnava pa bo trajala nekaj me~ec»v. ker bo zaslišanih ved sto prič.
Vremenske neprilike po Evropi
Berlin, 11. januarja. w. Viharji, ki divjajo zadnjih 34 ur po severozapadu Evrope, so danes dosegli tudi severno Nemčijo. Po Berlinu je divjal okoli poldneva pravi orkan med silnim nalivom, ki je povsod povzročil veliko škodo. V Diissed-dorfu cenijo škodo, ki jo je napravil včerajšnji vihar v mestu, na več milijonov mark. Po glavnih prometnih ulicah Diissel-dorfa je vihar povzročil med pešci pravo paniko. Mnogo žensk se je pri padcu celo onesvestilo.
Nad Norveško je divjal v zadnjih 34 urah strašen snežni vihar. Pogrešajo dva dijaka, ki sta se odšla smučat iz Kodunja na Norveško.
Pariz, 11. Januarja. w. Zaradi ponovnih močnih nalivov postaja položaj v raznih
francoskih že prej poplavljenih krajih spet zelo kritičen. Najbolj vznemirjeni so prebivalci mesta Nantesa. Reka Loire, ki v padnjih dveh dneh ni sicer več na-rastla, dobiva od piitokov, ki se nad Nan-tesom iziivajo vanjo, ogronune množine vode, tako da se boje ruove poPl&ve. Mnogo tuš v mestu Je še sedaj meter visoko pod vodo in marsikaterim grozi, da se bodo po-drle. Viharji, kd so v zadnjih 24 urah divjali nad vso Francijo, so Povsod pov-zročji! mnogo škode. Zelo prizadeta je obalna plovba, ki skoraj popolnoma počiva. Porušene so mncge brzojavne in telefonske zveze, zelo pa tnpi tudi železniški promet med Parizom in severno Francijo. V ostalem je tudi mnogo drugih železniških prog deloma Pod vodo, tako da Je bilo treba promet 6ploh ustaviti
Novi grški poslanik
Beograd. 11. januarja, o. Za novaga grškega poslanika na našem dvoru je imenovan bivši poslanik v Ankari Konstantin Sakete-ropulos, ki je bil zadnjih 6 mesecev v službi v zunanjem ministrstvu.
{posedanji grški poslanik dr. Melas, ki je imenovan za pomočnika zunanjega ministra, je danes zapustil Beograd. Na kolodvoru so se poslovili od njega predsednik vlade dr. Stojadinovič, vsi člani diplomatskega zbora komandant Beograda armijski general Tomič, pomočnik zunanjega ministra Martinac in mnogo drugih poslanikovih prijateljev.
PRI ŽENAH, KI TRPE LETA IN LETA ZARADI TEŽKE STOLICE, pokaže uporaba naravne
FRANZ • JOSEFOVE
grenčice, užite zjutraj in zvečer po četrt čaše, dobre uspehe. Tudi občutljivejše pa-cijentke uživajo rade
FRANZ - JOSEFOVO
vodo, ker se že v kratkem času pokaže prijeten učinek.
Ogl. rog. S. br. «»474^5.
Demanti banske uprave
Beograd, 11. januarja. AA. Banska uprava v Ljubljani razglaša, da vest o prenosu imetja bivše Slovenske ljudske stranke, odnosno bivšega razpuščenega Orla nima nikake dejanske podlage.
bremensko poročilo
Evropa: Depresija je zavladala na večji severni polovici Evrope. Visok pritts* vlada samo na skrajnem jugu in vzhodu. ToPiA val je zajel vso Evropo. Jugoslavija: prevladuje oblačno in megleno po vsej državi, rahel dež na severu ta jugu. Temperatura se je dvignila Po vsej vi. Plevlje —3, Beograd 14.
Novosadska vremenska naPoved za danes .'oblačno in nekoliko deževno ter sneg. Deloma se bo zvedriio na severozapadu. Temperatura bo malo padla na severu.
Zagrebška vremenska napoved za danes: Vedro, nekoliko oblačno, v zapadnih gorskih krajih morda nekoliko deževja, toplo, vetrovno.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo:
Spremenljivo, nekoliko hladnejše, pa še zmerom na mrzlo vrema. Na jugu precej dobro, ponekod tudi sončno.
Masi kraji in ljudje
Obdarovanje pri Šentjakobčanih
Božičnica šentjakobske okrajne organizacije JNS se je vršila v ponedeljek dne 23. decembra 1935. V salonu gostilne pri >A-merikancu« so se poleg odbora zbrali tudi vsi povabljenci, katere je ob 18. uri nagovoril predsednik organizacija s primernim božičnim pozdravom. Med drugim je omenil, da JNS s prirejanjem Miklavževih večerov
in Božičnic izvršuje del svojega strankinega programa» — za narod kralja in državo*
in to iz globokega prepričanja, da je treba odstraniti tedo in pomanjkanja, ker kadar bo zadovoljen narod, bosta srečna kralj in država. Ob koncu je želel vsem navzočim prijeten božič in srečno in veselo novo leto. Nato je pred božičnim drevescem deklami-rala mala Drnovškova božično peseim Obdarjenih je bilo 37 otrok deloma s čevlji, deloma s toplim perilom ali obleko in 33 podpore potrebnih družin z živili. Odbor šentjakobske okrajne organizacije je voti-ral za letošnjo božičnico tri četrtine svojih sredstev, mnogo blaga in živeža so pa prispevali naši trgovci, katerim gre za njihovo požrtvovalnost najlepša zahval. Šentjakobski okrajni organizaciji izrekamo za njeno delo vso hvalo in priznanje.
»««»»»»»»»»»<»»»«
Jubilej uglednega zdravnika
V Ormožu praznuje danes srvoj 50. rojstni dan g. dr. Anton Hrovat. V ormoški bolnici deluje že 22 let in daleč na okrog ga cenijo in spoštujejo kot odličnega zdravnika. V tisočerih srcih si je Postavil trajne spomenike. Bolniki '!majo do
njega neomejeno zaupanje. Njegovo temeljito zdravniško znanje, združeno s čarom njegove osebnosti, ki se iposebno odlikuje is človekoljubjem in požrtvovalnostjo, je ramoigiim olajšalo trpljenje in re&Mo živflje-nje. G.* dr. Anton Hrovat je doma iz šmar-,}a. V kimečsr! hišici se je rodil in kot dijak je bil v življenjski borbi navezan na :moč svoje volje in svoje velike nadarjenosti. Zdravniški (poklic mu je svet, vzorno pa se raJejstviuje tudi kot narodnjak. iS toplimi čestitkami se ga spominjajo mnogoštevilni prijatelji, a tudi hvaležni pacienti mu žele najpopolnejšo srečo.
Postani In ostani član Vodnikove družbe !
Smrtna žrtev
lahkomiselnosti
žalostni zgledi nič ne izmodrijo obmejnega prebivalstva
murska Sobota, 11. januarja
Ljudje ob meji So kiljub številnim žalostnim pogledom nepoboljšljivo lahkomiselni, kar nam spričuje nov primer obmejne žrtve. Komaj 201etni Jožef Miholič je bU pred meseci sredi svojega vojaškega službovanja dobil daljši bolniški dopust Po prestani operacija slepiča. Dopust je nameraval preživeti pri stricu v Korovcih. Pa ga je zamikalo, da bi šel k svoji materi v Gradec, kjer se je ta drugič poro čila. Prvi mož ji je bil padel v Ga.iciji Brez dokumentov se je Miholiču posrečilo priti na avstrijska tla. Pri materi je ostal da-lje časa.
Te dni mu je potekel dopust in hotel se je spet skrivaj vrirfci v našo državo. Dospel je sredi dneva v bližino Korovcev do naše meje. Službujoči graničar pa ga je opazj,l im ga pozval naj obstane. V bojazni-da ga ne bi doletela kazen zaradi skrivnega prekoračenja državne meje, je Miholič začel bežati. Po službenih predpisih, ki so ob meji povsod, ne samo pri nas, je graničar še nadalje Pozival bežečega Mi-holiča, naj obstane. V svaHLo je graničar ustrelil ce^o v zrak. A vse zaman, Miholič ni hotel obstati. Kakor predipisi veleva-jo, je nato graničar ustrelil proti bežeče-mu in ga pogodil tik pod srcem. Miholič se je mrtev zgrudil na tla
Se istega dne je prispela na kraj trage dije oblastvena komisija iz Murske Sobote. Pri nesrečnem mladeniču niso našli n'.Cesar dTugega kakor fotografski apara' in nekaj trgovinskih in stenografsikih knjig. Tragična smrt mladeniča, ki je za radj svoje nepremišljenosti izgubil življenje, je zbudila pri vsem prebivalstvu sočutje.
™ KINO UNION ™
Telet. 2221. Nailepsi film priljubljene FRANČIŠKE G A A L
Mala mamica
Otto \Vallburg, Brnst Verebes, Huszar Puffy Najnovejši Foxov zvočni tednik z zanimivimi dogodki z abesinskega bojišča!
Danes oh 15.. 17.. 19. in 21. uri Preinierna matineja po enotni ceni 4.50 Din.
I O L U (večni molk)
Zvočni film v srbohrvaščini! Originalni posnetki z Aljaske o življenju Eskimov.
Danes ob 10.30 dop. in . jutri posled-niič ob 14.15 uri
Kdor ga pozna mu ostane zvest..
V bivališču bedne družine
Najhujša beda je skrita v mračnih stanovanjih
Ljubljana, 11. januarja Najhujši primeri bede prav gotovo niso tisti, ki se razgaljajo na vogalih in trgih, in tudi ne tisti, ki dan za dnem trkajo na vratih socialnih uradov in dobrodelnih ustanov in ki znajo po navadi za prvo silo zmerom iztisniti podpore. Največ bede je skrite po tistih siromašnih domovih na periferiji in v mestu, katerih brezposelni prebivalci sramežljivo zdijo po mračnih, nezaikurjenih izbah in si v .svojem poštenem, čeprav malo verjetnem računu, da bodo še mogli živeti od dela svojih rok, ne uipajo beračiti ne na cesti, ne po hišah, še celo ne na socialnem uradu
Na tak vnebovpijoči primer najbolj zapuščenega uiboštva je neki prijatelj lista opozoril našega poročevalca Nekje v Su-voiborski uilici v šiiški (v nadi, da bo kdo, ki bo bral te vrstice, začutil potrebo, da nesrečni družini s kako malenkostjo pomaga, naj navedemo še hišno številko: 22), tam, kjer se za gorenjskim kolodvorom vrste dolge kolonije delavskih stanovanjskih hiš in baraik, stoji nizka, že povsem kmečka hišica Ce vstopite v tesni, mračni prostor, ki je odmerjen petčlanski družini nezaposlenega sezonskega delavca, se boste lahko začudili, kako malo blaga premorejo včasih takšni ljudje: bedna postelja, otroška posteljica, stara skrinja, vegasta miza, gašperčeik v kotu — sredi tega pohištva stanujejo oče, mati in troje otrok. Moža in ženo pomalem razjedata jetika in glad, otroci doraščajo ob tem, kaT so de-dovadi od staršev in kar jim naklonijo kdaj pa kdaj dobri sosedje, ki sami ne spadajo med srečne in bogate. Najmanjšemu je oekaj manj kakor dve leti, a še preden se je življenje razgibalo v njem, je že slkoraj do kraja zamrlo. Noč in dam ga lomi in duši božjast, dneve in noči prebdi mati nad njim. Skoraj dve leti bo star a ni našel še nobenega stika s svojo obupno oikolioo. Bog ga je obvaroval, da bi gledal nesrečo svoje rodbine, s tem, da je otrok ostal slep od rojstva, in tako mali pohabljenec še danes ne pozna ne matere, ne očeta, ne sestrice in bratca, ki sta malo starejša. Zdravnik, ki je nekoč zdavnaj prišel v to hišo, je rekel, da bi si malemu lahko do neke mere olajšalo trpljenje, če bi imati kuhala po dijeti zanj. A kako se giadiuje po dijeti, si lahko izračuna vsalk sam.
Ooe je bil poleti nekaj mesecev zapo-s'en, a za nekaj časa ga je bolezen privezala na posteljo. Pri vsem tem si je ob stradanju toliko prihranil, da je lahko doslej vse zimske mescce plačeval stanarino. Prav zavoljo tega, ker skuša ta družina s tolikšnim heroizlom premagati vso beoo. ki jo je kriza navalila nanjo, v resnici zasluži, da bi ji dobri ljudje, pa tudi organizirana javnost priskočili na pomoč. Naj bodo te vrstice Protitubenkulozni ligi za prošnjo, da pošlje dispanzersko sestro v Suvoborsko ulico 22. Oče družine sicer ni ljubi jamski občan, a je dobrih 13 let silužil najrazličnejšim podjetjem v mestu. Zato bi najbrže ne bilo nič proti dobrim maniram, če bi se tudi mestni socialni urad spomnil njega im njegovih otrok, a prav gotovo je na svetu še nekaj drugih socialnih instanc, v katerih področje bi spadal ta primer iz Suvoborske ulice 22. Beda. ki vpije do nebn. zahteva nujne pomoči.
In se nikoli več ne odreče njegovi- edinstveni pomoči. Baje ravno tako dobro izrečno zavrne in pri nakupu vedno natančno pazi na ime „Schicht" in varnostno znamko »Jelen" do rdečem ovitku.
£CHICHT0V0
Terpentinovo milo
4 o m a č i Izdelek
		■ f ■ —m	»A/^nA nrictnA 7ohto\i2f,il
... an	ipdr	C IZ	rečno pnsino zdnicvdii!
ob strani soproga g. Tončka, sin Vilko in hčerka Milana pa sta imela v njem nadvse skrbnega očeta, ki ga bosta težko pogrešala, f Vendar naj ju pa v težki boli tolaži ve3t, da imata še pravtako skrbno mamico. Pokojni Bončar je imel velik krog prijateljev in znancev. Bil je poštenjak, mož reda, obenem pa dobričina. da mu je bil vsak prepir med gosti zoprn. — Na »Slovenski Narod« in >Jutro« je bil stalno naročen. Naj bo vzornemu narodnemu možu ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo globoko sožalje! — Pogreb se bo vršil danes popoldne ob pol 4. iz mrtvašnice drž. bolnišnice k Sv. Križu.
Matija Bončar f
Ljubljana, 11. januarja Vrsto ljubljanskih gostilničarjev je danes ponoči po zelo kratkem bolehanju zapustil g. Matija Bončar ter je sledil v večnost svojima drugoma iz gostilničarske organizacije Franu Kavčiču in Franu Krapežu. Žalostna vest o njegovi nepričakovani smrti je dirnila vse. ki so ga poznali, bodisi po njegovi gostoljubnosti v gostilni po njegovem neupogljivem značaju, narodni zavednosti, bodisi po darežljivosti za narodna društva, med katerimi sta mu bila posebno pri srcu Sokol in pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Nadvse navdušen je bil za petje, saj se je v njegovi gostilni vedno prepevalo. Pri vsem njegovem delu mu je zvesto stala
Bodoče matere
morajo skrbeti da se izognejo vsaki leni-vosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne
FRANZ-J OSEFO VE
grenčice.
FRANZ-J OSEFO VA
voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ogl. rog. & br. 16485/35
Novo delo naših vojnih dobrovoljcev
Novi odbor sreske organizacije Zveze vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, ki je bil izvoljen na občnem zboru dne 5. jan. t. 1. se je sestal k prvi seji 10. t. m. in se je konstituiral takole: Predsednik: Jeras Josip, I. podpredsedmik: Lor-ger Alfonz, II. podpredsednik: Žagar Jo-co, tajnik: Prinčič Bd-vard, blagajnik dr. Hebein Josip, odbornik/.: Gorečan Franjo> dr Turk Ernest, ing. Gržina Ladislav, ing. Vid?c Ignac, Zeleznik Rudolf in Jeras Srečko. Namestnik« odbornikov: Raku-šček Vinko, gimm. direktor Vagaja Ludvik, F0n Vekoslav in Per Franjo. Nadzorni odbor: dr. Kambič Mirko. Miku ž Drago in šifrer Andrej; n« h namestniki: Javomik 'Ivan in Zorčič Franc.
Pozdravljamo novi odbor naše vrle in zaslužne krajevne organizacije vojnih dobrovoljcev in mu želimo prt delu mnogo uspehov. Vsa javnost pa naj se da, da stoji ta organizacija poleg slavne vojske na prvem mestu našega društvene" ga življenja Saj so dobrovoljci med svetovno vojno prostovoljno in dostikrat v najtežjih okoliščinah — s puško v roki ustvarili Jugoslavijo v zavezniških armada-", v največjem številu v vrstah slavne srbske vojske. Vemo, da našim dobrovo*j-cem ni do časti in slave niti sedaj, niti jim ni bilo do tega med vojno,- kajti oni so daleč od tega. Zato pa naj smatra naša javnost tem bolj ne samo za dolžnost, mar-več tudi za prijetno in o 'kritosrčno z? doščenje in ponos, da izkanmje dobrovolj-cem hvaležnost In vso moralno in gmotno pozornost.
Legenda Oplenca
Velik komemorativni zvočni film o blagopokojnem VITEŠKEM KRALJU Danes otb 11. uri predipoidne in naslednje dni se bo predvajal v Elitnem kinu Matici pod okriljem Rdečega križa velik komemorativni film, ki nam pokaže življenje in delo našega pokojnega Viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja, njegovo delo in napori za veliko in mogočno Jugoslavijo kakor tudi njegovo delovanje za ohranitev svetovnega miru. Pokaže nam ga kot tvorca prijateljstva med balkanskimi na-
r
KINO SLOGA ■
Telefon 27—30 Najnovejši in najlepši film režiserja »Ekstaze« G. MACHATY-JA
NOCTURNO
Film, ki bo navdušil vso Ljubljano
in zapustil neizbrisne vtise. Film erotike, ljubezni — po kateri hrepeni ves svet. NOV UFLN ZVOČNI TEDNIK. Predstave ob 15.. 17.. 19. in 21. uri
Premierna matineja:
KEN MAYNARD
kralj kovbojev v senzacijonalni pustolovščini izredno napete vsebine TEŽKO OSUMLJEN Vsa mesta po Din 4.50. Danes ob 10.30 dop. Prvič v Ljubljani
rodi. Videli ga bomo v letu 1914., ko je Srbija poteptana in uničena verovala v vstajenje, sledijo leta zmag in slave — solunska fronta, osvofbojenje, uedinjenje ter pota pokojnega kralja v inozemstvo kakor tudi po državi sami. Povsod, kjer se je pokazal naš legendarni krailj, tam je kipelo navdušenje in veselje. Prišla je velika tragedija. Film nam pokaže našega pokojnega vladarja do momenta, ko so počili uisodni streli v Marseju. To so slike, ki jih do danes o tem tragičnem dogodku še nismo videli.
Posebno priporočamo, da si ogledajo ta fitan ravnatelji učnih zavodov, da bodo znaJi preceniti veličino tega komemorativ-nega filma. Od jutri dalje bodo vsako popoldne predstave za občinstvo, in to ob pol 15.
Lovčen pred 20 leti
Avstrijska uprava v znamenju vislic in požigov

Pogled na Cetinje z
Fo posrečenem begu generala Vešoviča se je razdivjalo po Orni gori strašno nasilje. Z grozodejstvi so glavni činitelji okupacijske oblasti hoteli podžgati že umirajoče vojno navdušenje v Avstriji. Saj so si tedaj po monarhiji samo še vojni dobičkarji s čašami v avstrijskih, nemških, bolgarskih in turških barvah nazdravljali: Heil und Sieg! Gott strafe England, Serbien und Montenegro hat er schon ge-eta-aft! Seveda so tudi najrazličnejši sa-
Lovčenom v ozadju
disti hoteli priti na svoje. Okoliščine bega črnogorskega generala in smrt nesrečnega nadporočnika Pecherja so po-tvarjali v letakih, ki so bili razširjeni po vsej deželi in v poročilih za liste. Trdili so, da so Vešovičevi avstrijskega oficirja sprejeli doma, pogostili s kavo in rakijo in za/vratno ustrelili. To laž so seveda ovrgli vojaki, ki so se udeležili ponesrečene ekspedicije, potrebne pa so bile take laži v upravičilo nasilja in tudi zaradi tega,
ker se okupacijska uprava tudi na vse svoje člane ni mogla zanašati.
Od vseh vetrov so pošiljali na Cetinje oficirje za razne službe. Med njimi je bilo največ reaktiviranih upokojencev in invalidov. Ves mesec maj 1916 so bile vse črnogorske ceste, v prvi vrsti pa glavna od Andrijevice do Podgorice in preko Lov-čena do Kotora, polne žalostnih sprevodov internirancev. Sprevode so spremljali močni vojaški oddelki, še bolj zastraženi pa so bili oni nesrečniki, ki so jih v posameznih krajih odbrali za talce. Te so uklenjene vodili dan za dnem v vojašnice.
Utrjene vojašnice so bile kakor rakve in od daleč so se vili do njih črni trakovi — trume talcev, dolgi nasajeni bajoneti eskort pa so bili kakor mrtvaške sveče. Vsako patruljo, ki je iskala begunce po samotnih naselbinah in gorah, so spremljali talci in ob vsakem spopadu z begunci je padla kaka glava. Mnogokrat se je zgodilo, da so tudi brez spopadov sadistični vodniki patrulj postrelili talce.
Zločin nad Vešovicevo rodbino
Ko je general Vešovič na poziv poslanega oficirja s svojim bratom zapustil dom, so ostali tam njegov oče Luka, mlajši brat visokošolec Vlajko ter hčerki: odrasla Zora in kakih 12 let stara Darinka. Takoj po generalovem begu je vojaštvo odvedlo s seboj vso Vešovičevo rodbino in nekaj najuglednejših vaščanov Bar Kraljskih. Generalno guvernerstvo je iz-
dalo letake, da bosta generalov oče in brat usmrčena, če se general v treh dneh sam ne preda. To so menda staremu Vešoviču povedali že tedaj, ko so prišli ponj. Ob cesti od Mateševa proti Kolašinu so se zbirale gruče prebivalcev, ko so vodili mimo Vešovičeve. Starec, ki je hodil med vojaki ponosno vzravnan, je znancem večkrat zaklical: povejte Radomiru, naj se ne vda. Rotim ga!
Nihče ni odgovarjal, a očetova volja je bila sinu gotovo sporočena v najkrajšem času. Rok so podaljšali še za nekaj dni in ker se general ni predal, sta bila na hrib nad Kolašinom pred staro vojaško kara-ulo, kjer je že stalo troje vislic, privedena stari in najmlajši Vešovič. Tretja ve-šala so bila namenjena nekemu plemenskemu kapetanu, ki so ga smatrali za generalovega zaupnika. Prebrali so dolgo razsodbo armadnega poveljstva in generalnega guvernerstva o > zločinu« generala Vešoviča in o posledicah, ki zadenejo očeta in brata. Prvega so obesili plemenskega kapetana, ki ni izpregovaril niti besede. Potem je prišel na vrsto mladi Vlajko Vešovič, ki je, ko je stal že na pručici, izpregovoril samo tele besede:
Z vislicami ste začeli, želim, da bi sami na njih končali!
Staremu Luki Vešoviču so potem sporočili, da mu, presvitli cesar Franc Jožef daruje življenje. Starca so odvedli v internacijo v neko madžarsko taborišče. Hčerki generala Vešoviča sta bili odvedeni nekam drugam. Precej časa sta bili internirani tudi v Ptuju. Vešovičevo hišo
v Barah Kraljskih so upostošili, pozneje pa nastanili v njej vojaški oddelek.
Generalu Vešoviču se je pridružila kmalu manjša četa beguncev: nekaj intelektualcev in najožjih rojakov iz andrijeviš-kega okoliša. Umaknili so se na visoke Komove, na meji stare črne gore in Albanije. V tej gorah je ostal Vešovič do osvobojenja. Brezuspešno ga je zasledovalo mnogo močnih vojaških oddelkov.
Brezobzirne rekvizlcije
Ropanje vsega, kar je še imelo črnogorsko prebivalstvo, so tvorile posebno poglavje avstrijskega nasilja po Djurdje-vem 1916. Vešovičeva zarota je bila izmišljena tudi zaradi tega, da bi se nekako upravičilo to ropanje. V proglasih v začetku okupacije je bilo obljubljeno, da bodo občine same sorazmerno dajale davke v blagu in denarju za upravo in živež za vojaštvo. Po Djurdjevem o teh sorazmernih dajatvah ni bilo več govora. Najbrez-obzirnejše so rekvirirali živino in volno. Ko so po vaseh lovili internirance, so nalagali silne kontribucije in če ni bilo v hišah volne, so ljudem slačili tudi volnene plašče in celo nogavice, že konec maja je bila izdana naredba, da se bo vsa apro-vizacija vojaštva in civilnega prebivalstva vršila po okrožnih in okrajnih skladiščih okupacijske uprave.
Ta skladišča so bila primerno založena s sladkorjem, moko in drugimi živili in vse to se je v poljubnih količinah prodajalo ljudem, ki so lahko plačali z zlatom. Brez zlata se precej časa sploh ni ničesar
»JUTRO« št 9.
4
NeZefo. fS T. TO.
Mednarodna bilanca 193$
Razvoj Je krenil v drugem praven, kakor Je kazalo v začetku leta — Bilanca ni razveseljiva
Leto, ki je zašlo, je zaneslo evropsko politiko na čisto druga pota, kakor se je pa zdelo ob njegovem začetku. Pred letom dni sta strašila po Evropi revizionizem in legi-timizem. Mednarodno politiko so še vedno potresali sunki izza strašne drame v Mwr-seilleu, ko je prišla iz Rima vest, da »ta se tam sporazumela MussoHni in Laval in da je na podlagi sprave konec revizionizma, a evropski mir postavljen na novo, čvrsto podlago za dolgo vrsto leit. Dogovorila sta se tudi, da se v kratkem skliče podunavska konferenca, mrir na vzhodu Evrope pa naj bi utrdil vzhodni pakt v katerem bi bile vključene Rusija, Nemčija, Anglija, Poljska in manjše države evropskega vzhoda.
ItaKjansko-franooaki protokol od 6. januarja je bil uvod v obsežno diiplomaitsko akcijo, ki naj bi sporazum razširila na vso evropsko celino. Najprej je prišla londonska konferemca, kjer naj bi se pritegnila Anglija. Toda Angliji je bilo že dovolj paktov za urejevanje in reševanje razmer v nemimi in razburljivi Evropi, zato ni hotela nobene nove obveze več. Zlasti pa ni videla nobene koristi za imperij če bi morala njegova vojna sila jamčiti tudi sedanje meje na vzhodru.
Še manj vabljiv pa je bil načrt za Nemčijo, ki je videla v njem proti sebi naper-. j eno ost. Vzhodni pakt se ji ni zdel nič drugega kakor nova zanjika francoske ofo-kroževalne mreže. Im tako so po londonski konferenci začela velika ministrska potovanja v Berlin, Varšavo, Moskvo im po bal-kansikih tn srednjeevropskih prestolnicah. Navzlic temu pa nii prišel z vzhoda, zlasti pa ne irz Berlina, noben definitivnl odgovor. Razne dvoumne rzjave nemških vodilnih politikov so dale slutiti, da se v Berlinu na tihem pripravljajo stvari najdalekosežnci-sega pomena. Toda navzlic temu je Evropa prisluhnite z največjim začudenjem, ko je v noči 16. marca nemški radio napovedal, da uvaja Nemčija znova splošno vojaško dolžnost, ki jii je bila z versajslkim mirom zabranjena. Po evropskih zunanjih uradih je nastalo tedaj splošno razburjenje. V Parizu in Riimu so se jezili nad samovoljnim nastopom Hitlerjeve Nemčije, iz Londona pa je prišel predlog o konferenci zmagovitih podpisnic versaj&kega miru, ki naj bi skupno sklepale o nastopu napram Nemčija. Italijanski ministrski predsednik je ponudil za sestanek idilično italijansko mestece Streso.
Konferenca v Stresri je bila najbrž zadnji sestanek nekdanje versajske fronte. Italija in Francija sta se zaman trudili, da bi pridobili Anglijo za kakršnokoli energič-nejšo akcijo proti Nemčiji Tako je bilo vprašanje sankcij proti nemškii oborožitvi odloženo za nedoločen čas. V Evropi pa se je začela oboroževalna tekma, kakor je ne pomni zgodovina človeštva. Vse države po vrsti ugotavljajo, da so prav za prav brez orožja sredi do zob oboroženih sosedov. Iz •westmdnsterske palače je čuti ob vsakem sestanku parlamenta, kaki nevarnosti je izpostavljena Anglija posebno iz zraka V Franciji pa skoraj ni bilo čuti tožb nad neuspehom Strese, le novi milijard™ zneski se zglasujejo za nadaljnjo utrditev meje za nove tanke in topove. Nemčija pa je začela na tihem kovati meč, ki naj bi bil najsilnejši, kaT juh je dio sedaj poznal svet. Njena brezposelnost je padla zaradi forsi-rinja dela v Oboroževalni industriji za več kakor milijon ljudi.
Polom evropske solidarnosti pa je zbudil v Italiji posebne upe. Zdelo se ji je, da je prišel čas, ko lahko izpolni v začetku leta od Francozov v Rimu izdano bianco menico. Uspeh politike izvršenih dejstev, ki doslej v povojni Evropi še nikdar ni izostal, ji je dajal še poseben pogum. Majhen obmejni imoidient ob eritrejsko abesinski meji je služil za povod, da so začeli prevažati v vzhodno Afriko tanke, topove, municijo in letala. Nič niso zalegli svareči glasovi iz Londona ter skromni in medli protesti Društva narodov. V Rimvu so očividno prezrli, da nimajo proti sebi le Albesdnije, temveč da so zadeli tudi ob življenske intere« se svetovnega britanskega imperija. Ali pa so morda računali, da bodo kar v prvem zaletu okupirali večino Abesinije, pa potem kot srečni posedujoči sedli z Angleži
za zeleno mizo. Toda vojaški uspeh je izostal, abeskraka vojska dobiva po skrivnostih potih vsak dan novo orožje in strelivo, postaja od dneva do dneva odpornejša. S tem pa so odpadale one predpostavke, na katerih so Italijani gradili svoje račune.
Društvo narodov, ki ga je spravila Anglija v po"- - je po svojih statutih moralo nastopi	Italiji kot kršitelju miru.
Zmeda	eni bila tako velika, da celo
v Angliji ^^tnu dolgo časa niso vedeli, kako smer naj zavzamejo. Šele pred nekaj dnevi je zmagala linija javnega mnenja, ki noče nobenega popuščanja napram Italiji in zahteva čvrsto politiko v okviru Društva narodov. V Franciji pa še sedaj ne vedo, kam bi se obrnili. Laval se rešuje od ene seje parlamenta do druge in vozi v teh težavnih dneh z neverjetno spretnostjo državno barko med Sailo in Karihdo Toda trajno mu tudi vsi ti manevri ne morejo pomagati, ker vedno bolj pritiskajo nanj dogodki, ki zahtevajo od njega jasno opredelitev za Anglijo ali Italijo.
V zmedi in viharju, ki ju je dvignil abesinski konf.lkt, so padli v pozabljenje vsi omi lepi pakti, na katerih so zidarji nove Evrope hoteli zgraditi trajnejšo zgradbo
miru. Sredozemski, podunavski m vzhodni pakt »o samo še besede lepega spomina, prazne in brez vsebine. Odločilnega pomena je stališče Nemčije, ki pa zadnje mesece tajinstveno molči im se oborožuje. Le od časa do časa pride iz ust kakega voditelja beseda, iz katere je razvideti, da ni opustila Nemčija še nobenega onih velikih zunanjepolitičnih ciljev, ki jih je zastavil nacionalni socializem, ki pa se dajo uresnfčiti le z novim svetovnim požarom.
Sredi tega kaosa sta bili Mala antanta m Balkanska zveza dva čvrsta in solidna tečaja v evropskem mirovnem sistemu. Na konferencah v Ljubljani. Bukarešti in na Bledu so mogli odgovorni predstavniki zunanje politike teh držav vedno- na novo ugotoviti popolno skladnost in enotnost v vseh političnih dogodkih, ki so pretresali evropske narode. V važnih momentih sta obe zvezi dokazali, da spadata med nad vse potrebne mednarodne organizme evropske skupnosti, s katerimi mora računati vsaka evropska politika.'
V senci evrop-s&ih prepirov pa ustvarja na Dal inem vzhod. Japonska nemoteno svoje ambiciozne načrte. V njeno posest prehaja pokrajina za pokrajino severne Kitajske. Nekdaj le legendarna rumena nevarnost postaja bolj in bolj realna.
Novo leto se ne začenja torej s posebno ritem slabega in dobrega, pa nam zato kljub dobrimi izgledi toda čas krije v sebi večni temnim oblakom ne more vzeti upanja, da se bo končno skozi nje prebilo sonce. —s j—
Delo reševalcev v preteklem letu
Nove naloge z razvojem Ljubljane
Ljubljana. 11. januarja Mestna reševalna postaja je te dni zaključila bilanco v preteklem letu opravljenega dela. Vseh prevozov je imela postaja 3837, od teh 2772 z avtom, 65 pa s starim vozom za infekcijske bo'ezni, ki na ne preveliko čast mesta Ljubljane posluje še na konjsko vprego. Izven Ljubljane — v starih mejah — so reševalci napravili 790 voženj, v celoti pa so reševalni avtomobili prevozili 28.593 lam. Za obseg področja, na katerem deluje reševa'na postaja, je značilno dejstvo, da je bila zvrhana polovica kilometrov (15.699) prevoženih izven mesta. Vseh bolnikov je bilo prepeljanih 2.874. Najbolj pogosti so bili kakor po navadi primeri notranjih bolezni (913), nato pa slede razne poškodbe (359), porodi (259). krvavitve (167), s'epič' (128) in pa razne nalezljive bolezni (120). Med temi je bilo lani največ primerov davice (51) in škrlatinike (38). v mamjšem številu pa so se javljali angina, šen, griža tifus, ošpice in griča. Med raznimi drugimi obolenii, ki v nujnih slučajih dajejo opravka reševalcem, so dosegle znatnejše številke še du-
rov, med katerimi sta bili 2 velika in 11 srednjih. Nadalje so morali organi postaje reševati 3 ljudi, 1 konja, 2 avtomobila dvakrat pa so reševali pri povodmji. Vodstvo postaje je lani priredilo dva meseca trajajočo šolo za reševalce in gasilce. Med posebnimi pridobitvami, s katerimi se je v zaključenem letu izpopolnila mestna reševalna služba, je treba razen novega reševalnega avtomobila, ki je pred meseci stopil v obrat, in razen tretjega avtomobila, k' so ga prav tako doma za majhen strošek predelali in preuredili in bo v ponedeljek nastopil svojo službo, posebej navesti še tri kompletne azbestne obleke, ki jih je za mestno občino dobavila neka beograjska tvrcSka iz Dresdna. Te obeke, ki sestoje iz hlač, bluze, rokavic, čevljev z gamašami, havbe s stekli za oči in iz priprave za čiščenje stekel omogočajo gasilcu, da lahko prodre prav do žarišča t>ožara in pomaga reševati ljudi, ki bi bili sicer izgubljeni v ognju.
Zanimivo je, da so reševalni avtomobili pri vsem velikem števi'u voženj imeli v celoti samo dva defekta. Nujno T»a bo
ševne bolezni, kap in pa razna zastruplje- j čimprej razširiti reševalni vozni park. ker r.;,a	' r,o 1 rvrip rvvetaf« t razvojem Ljubljane
nja.
Mestni gasilci so lani pogasili 41 poza
ža- I
naloge postaje z vzdržema naraščajo.
Iz sodne dvorane
Negalantnost
do „bivse žene"
Ljubljana, 10. januarja.
Možak iz kamniške okolice je v oktobrski noči preteklega leta energično drobil okenske šipe na stanovanja) svoje ločene žene in debel kamen je prifrčal celo na posteljo. Po ženinem pričevanju —■ da je jasno spoznala svojega moža v svitu žepne svetilke, s katero je svetil, posebno še, ker sta si bila prav blizu, saj ju je ločila prav za prav le šipa — je bil mož obsojen na 500 Din denarne kazni ali 9 dni zapora, dasiravno je zagotavljal svojo nedolžnost.
S sodbo pa možakar ni bil zadovoljen, pritožil se je in prizivni senat pod pred-senstvom s. o. s. Kralja je ponovno pretresal njegovo zadevo.
Obdolženec se je branil s pritegnitvijo nove priče, ki naj bi potrdila njegov alibi. Sicer je takrat pri prvi razpravi svoj alibi že imel, a ga je zamolčal, ker je bila žena navzočna in ker je hotel biti »obziren« do svoje nove izvoljemke, » ki mu je gospodinjila«, v ostalem pa tudi po domače z njim živela, saj je bi'a tudi ona ločena žena Zdaj pa je sprevidel, da mu
molčečnost. škoduje in da mora spregovoriti, ker »drugače ne gre«. Mirno, dasi Ie malo v zadregi je priča potrdila alibi, navajajoč, da sta kritično noč prespala skupaj v isti postelji in da je potemtakem nemogoče, da bi obdolženec istočasno nadlegoval svojo bivšo ženo in jo obsipaval s kamenjem. Branilec obdolženčev se je potrudil podkrepiti vrednost tega pričevanja z besedami, » da to ni nič takega, »aj je že tako, da se družijo ločeni zakonci v skupno gospodinjstvo«, ker jim ni dano, da bi si zbrali novo zakonsko družico. Ta filozofija sicer ni mogla prepričati tudi nadlegovane ženice, ki niti pred sodiščem, »kjer so ai vsi ljudje enaki«, ni hotela sedeti poleg svoje naslednice in se je zgraženo pomaknila daleč na drugi konec klopi in tudi po tem izčrpno pojasnje-vanem alibiju. odločno vztrajala pri svojih prvotnih trditvah.
Priziv je 9odišče zavrnilo kot neutemeljen in je potrdilo prvotno razsodbo v mnenju, da nihče drugi ne more priti v poštev za to dejanje kakor ločeni mož in da je dati vero vsekakor ženinemu pričevanju in okolnosti. da se nihče drugi ni mogel tako razburjeno — razburljivo ponašati kakor on.
Moževa pripravljenost, pojasniti alibi, čeprav s težkim premagovanjem viteške molčečnosti, mu vendarle in pomagalo, da bi se bil izmazal. Nič ni sicer ostalo prikrito, pa tudi kazni se ni mogel izogniti
Uboj in vlomi
Maribor, 11. januarja.
Našim čitateljem bo gotovo še v živem spominu žalostni dogodek, ki se je pripetil 19. decembra 1936 v Brezjah pri Polj-čanah. 25-letni posestniški sin France Bafo-$ak iz Stopnega pri Makolab je prišel izzivati na dvorišče posestnika Antona Le-peja v sosednji Strugi. Začel se je prepir, med katerim je Babšek z nožem ranil po-sestnikovega sina Štefana Lepeja in Antona Spaningerja. Vsa divja sta izruvala kol in pobila Babška do smrti.
Danes sta se Štefan Lepej in Anton Španin^fer morala zagovarjati pred mariborskim malim senatom. Lepej je bil obsojen na 4 leta robije, španinger pa na 5 let robije. oba tudi na 3-letno i<c<guho častnih državljanskih pravic.
Pred malim senatom »e je zagovarjal tudi vlomilec Alfonz Sat'er, ki je bil delj časa strah in trepet mariborske okolice. Obsojen je bil na 2 leti in dva meseca robije. na 2-letno izgubo častnih državljanskih pravic m na 3 letni pridržek po prestani kazni.
Politično prepričanje razlog ločitve zakona
V Hitlerjeveki Nemčiji prodirajo politični na/v. i tudi ž» v sodno prakso in jo oblikujejo po svoje. Tako je civilni senat kfl-nigsberškega višjega deželnega sodišča izdal v ločitvenem procesu odločbo, ki je zanimiva zlasti po utemeljitvi.
Mož ki je tožil za ločitev zakona, je navajal, da je žena »Edelkoniunistin«. ki svojih' nazorov tudi pod novim režimom ni prikrivala in je s tem zakrivila, da je izgubil
službo kot vodilni uradnik v nekem podjetju. Žena ja izjavila, da se je mo^praj vedno strinjal z njenimi nazori in da je bil sam skrajni levičar.
Ženino neprikrito priznavanje njenega političnega prepričanja tudi pod novim režimom je višje sodišče označilo kot težek prestopek proti zakonu z utemeljitvijo:
Politično prepričanje, tudi ekstremno levičarsko usmerjenih komunistov, je stvar prepričanja in kot tako na more veljati za zakonski prestopek. Tožitelj pa je smel za-htavati od žene, da po prevzemu nove o-blasti ne kaže v javnosti svoje prepričanje na način, ki je moral škodovati njegovemu službenemu položaju. Čeprav je do spremembe politične oblasti mož toleriral komunistična nagnjenja svoje žene, mu ni zameriti. če se po spremembi ni strinjal z u-dejstvovanjem ženinih političnih teženj v javnosti. Tožitelj se je izkazal kot nacionalno in socialno misleč človek. Obtoženka pa se ne inora 6klicavati na moževo neupravičenost, da bi njeno politično udejstvovanje smatral škodljivo za zakon, ker tega ni u-veljavljal pred novim političnim razvojem in ker je dotlej delil z njo njano politično prepričanje.
Kriminaliteta med inteligenco in drugo
Iz razgovora poročevalca »Jutarnjega lista* z državnim tožilcem pri zagrebškem sodišču, dr. Ivom Marochinijem posnemamo te—le zanimive ugotovitve:
V zadnjem letu je zaznamovat! opasen porast kaznivih dejanj med inteligentnimi sloji. Ker pa se vrše dejanja in prikrivanja teh ljudi na zalo rafiniran način, jim je tudi težko priti na sled. še težje pa jim je kazniva dejanja dokazati. Inteligent ve "kako se da elegantno voziti med krivdo in nedolžnostjo in sa zna spretno izviti kaznovanju. Zato pa se med nepoučenimi širšimi sloji naroda pojavlja sum, da pravica ni za vse enaka, kakor bi morala biti. Zato pa je z druga strani tembolj umestna in potrebna čim večja strogost in spretnost sodnikov, da krivcu tudi dokažejo njegovo krivdo, da bi v široke sloje naroda prodrlo prepričanja, da se pravica in kazen po za-služenju vsem enako odmerjata.
Krvni delikti so posledica alkoholnega razpoloženja, v prav taki meri pa so tudi posledica zemljiških sporov med kmetekim prebivalstvom. To velja posebno za gosto naseljene kraja, med katere spada na prvem mestu Hrvatsko Zagorje, kjer je lastnikom vsaka ped zemlje silno važna. Najmanjši pregrešek, neznatno oškodovanje more dovesti do ostrih, dolgotrajnih sporov med sosedi, ki jih pa nikakor ni pripisovati pokvarjenosti značaja.
Tri četrtine navedenih postopanj pred zagrebškimi sodniki se konča z obsodbo, ena četrtina, kar je gotovo mnogo, pa se končuje i oprostilno sodbo. Dr. Marochino pripisuje ta pojav izrekanju sodb po svobodnem preudarku 6odiše. ki se ne pridru-žujajo vedno mnenju državnega tožilca. Deloma pa do oprostitve pripomorejo tudi novi momenti, ki so se pokazali šele med razpravo in so zmanjžali težo dokazov obtožbe.
Sokol
Smučarske tekme ljubljanske sokolske župe bodo v nedeljo 19. t. m., če bodo vladale neugodne vremenske razmere, pa drugo nedeljo 26. t. m. in to pri Sv. Jakobu in v Žlabeb pri Mednem. Člani bodo tekmovali v teku tričlanskih vrst na 12 krn^ in v tekmi posameznikov v sniuških likih, članice v tekmi posameznic v smuku in »mu-ških likih, moški naraščaj v teku tričlanskih vrst na 4 km in v tekmi posamezoi-kov v smuku, ženski naraščaj pa v tekmi posameznic v smuku in v smuških likili. Skupni odhod iz Ljubljane (razan Gorenjske) bo na dan tekme ob 7.18. tekme pa se bodo pričela ob 8.30. Prijave tekmovalcev z navedbo starosti je treba poslati župnemu načelništvu vsaj do četrtka 17. t. m., nakar bo zvečer ob 19. žrebanje na Taboru, kamor vsako prijavljeno društvo lahko pošlje svojega zastopnika. Vsi. ki tekmujejo v taku, morajo pred pričetkom tekme izročiti vodniku tekem zdravniško spričevalo.
Sokolski gledališki oder na Viču nas že XV. sezono redno seznanja z dramskimi deli domačin in tujih avtorjev, ter nam je dal v tej dobi veliko število prvovrstnih predstav. Vendar pa tako odlične igre, kakor je bila zadnja na viškern odru še nismo videli, M oln arja poznamo že na Viču po njegovem >Vragu«, ki je bil že nekajkrat vprizorjen pri nas, z njegovo »Igro v gradu« so pa bili gledalci naravnost frapirani. »Igro v gradu ^ je zrežiral br. A. Potokar, insceniral pa br. M. Wil-lenpart. Pokazala sta se s tem delom kot prava mojstra. Postavila sta na oder igro, ki bi delala čast v izvedbi kakor v inscenaciji, tudi poklicnemu odru. Odrska uprava, je nabavila no^o pohištvo. Igra je šla brezhibno preko odra ter so bile podane vse poante in duhovitosti tako odločno, da bi predstava lahko služila za mejnik med diletantizmom in pravo umetnostjo. Vloge so bile zasedene z najboljšimi igralci: trio Korth—Potokar, Mansky—Battelino, Adam—Willenpart je bil odličen in je v začetnem prizoru uprav fasciniral publiko s svojo umirjeno in elegantno skupno igro. S. L. Deisingerjeva je iz svoje vloge napravila vse, kar se je dalo in uvrstila v galerijo svojih likov novo, povsem posrečeno stvaritev, ki kaže v njej veleporabno silo viškega dramskega ansambla. Bratje Galič, Dacar in pod-logar so predstavljali drugi tercet ter so podali mojstrsko vsak svojo vlogo ter tako pripomogli tudi v podrejenih vlogah do odlične skupne igre. Vsa igra je bila res nadvse skrbno pripravljena ter zaslužijo vsi igralci pohvalo za izvrstne kreacije, želimo le, da bi sokolski oder tudi naprej obdržal doseženi nivo svojega ustvarjanja ter taiko upravičeno obdržal naslov predmestnega gledališča, kakor se mu ga je dalo v prvih početnih sezonah. »Igra v gradu« se na splošno željo ponovi to nedeljo 12. t. m. ter vabimo viško javnost, da si odlično predstavo ogleda in ne zamudi prvovrstnega užitka.
Uprava Sokolskega društva Ljubljana—Vič
javlja vsamu članstvu da bo letošnja redna glavna skupščina v nedeljo 19. t.m. ob 10 v dvorani Sokolskega doma. Članski sestanek v svrho razgovora o kandidatni listi za novo upravo bo pa v petek 17. t.m. ob 20 v Sokolskem domu. Uprava vabi vse brate in sestre, da se sigurno udeleže sestanka in glavne skupščine.
Sokolska predavanja v radiju v januarju. V okviru nacionalne ure bo oddajal beograjski radio v januarju naslednja predavanja: 16. januarja bo predavala s. šepa s Sušaka o temi »žena in šport«, teden kasneje, 23. t. m. bo govoril br. Bogoljub Krejčik iz Beograda o temi »Važnost smučarstva«. Na dan 30. t. m. pa bo predaval br. dr. Branko čipčič iz Stare Pazove »Selo in Sokolstvo«.
dobilo iz skladišč. Tako so z lakoto prisilili prebivalstvo, da je znosilo v skladišča vse zlato in srebro. Potem so se izdajala živila tudi za papirnati denar in uvedene so bile karte na razne življenjske potrebščine. Tudi volna, preproge in dragoceno vezenje so bila plačilna sredstva. Ves sistem organizirane aprovizaeije je bil najostudnejše izanozgavanje.
Vsaka vojaška postojanka je morala od časa do časa pošiljati v vasi posebne patrulje za rekvizipijo. če so bili v takih oddelkih podivjanci, se je seveda zgodilo, da so kmetom preobrnili hiše od vrha do tal in vse prekopali, da bi poiskali skrito volno in skrita živila. Na takih pohodih so požgali tudi mnogo domačij. Kdor je le mogel, je volno in živež na skrivaj odnesel na visoke planine in tja odgnal tudi svojo živino. S prebivalstvom v samotnih vaseh so bili begunci v gorah v stalnih stikih. Begunci so čuvali skrito blago in seveda od njega tudi živeli.
Dve oboroženi sili
sta si stali že konec leta 1916 v črni gori nasproti. Po vojašnicah in ob glavnih prometnih žilah vse polno avstrijskega vojaštva, po vrhovih gora pa vse potao oboroženih beguncev. Vmes je bilo civilno prebivalstvo, kolikor ga še ni šlo v internacijo. Mnoge postojanke beguncev so bile za vojaštvo nedosegljive. Dan za dnem so vojaški oddelki obia/kavali nižje planine in se vračali brez vsakega uspeha, z gora pa so prihajali tudi oboroženi be-
gunci ne samo do nižjih planin in naselbin, temveč celo do glavnih cest, kjer so si večkrat nabavili municijo in druge potrebščine v vojaških skladiščih. Mnoge važne ceste so bile mestoma pod oblastjo oboroženih beguncev. Celo tovorne avtomobile so ustavljale male Skupine četni-kov ter z njih pobrale, kar jim je bilo všeč. Avstrijsko nasilje je tako od Djur-djevega 1916 izzvalo v vsej dežeji reakcijo, ki ji ni bila kos nobena sila. Vojaške postojanke ob glavnih cestah so bile zasedene večinoma z vojaštvom starejših letnikov — 3 etapni bataljoni, pošiljali pa so v deželo tudi posebne ekspedicije frontnega moštva, ki pa tudi niso dalje prišle kakor do zadnjih naselbin na planinah. Tako je ostalo do poloma Avstrije in do asvobojenja,	— tg
Omahnove ilustracije »Zlatih čeveljčkov"
Kot ljubitelj lepe knjige imam v svoji bogati biblioteki poleg strokovnih in umetniških knjig tudi skromno, a izbrano zbirko slovenskega tiska.
Poleg častitljivih Vodnikovih »Novic« konec 18. stoletja, Prešernovih »Poezij« iz leta 1847. ter njegovega faksimilira-nega rokopisa v Blaznikovi izdaji imam na častnem mestu tri naše najlepše in najboljše ilustrirane knjige naših prvovrstnih mojstrov _ ilustratorjev. So to: Jurčičev »Deseti brat« (druga izdaja) z
ilustracijami, Iv. Vavpotlča, Milčinskega »pravljice«, ki sta jih okrasila s podobami G. Birola in M. Gaspari, ter Levstikovega »Martina Krpana« od našega mojstra H. Smrekarja,
Te tri drobne knjižice so ponos slovenskega ilustratorstva in jih lahko uvrstimo v izbrano zbirko mednarodnega biblio-filstva. Izšle so pa že davno — pred vojno. Kakor se je pa po vojni slovenska knjiga na eni strani razvila do okusne višine, tako je na drugi strani njena grafična oblika hirala in kazala grobo vrzel našega ilustrativnega udejstvovanja. Naša založništva so izdajala najbolj preproste prevode z bogatimi in razkošnimi platnicami, ki so jih opremljali več ali manj nadarjeni ljudje. No, saj imamo poleg prvovrstnih uporabnih grafikov in arhitektov tudi lepo armado diletantov, ki krase knjige za malenkostno ceno, a zato brez vsakega okusa in znanja. Nedavno sem opazil v izložbi knjigo v elegantni vezavi, pa pri najboljši volji nisem mogel razbrati naslova te »mojstrovine«. To so seveda posledice dela neukih ljudi. Ravno v dobi nadproduikcije arhitektov se jih je mnogo zateklo na opremljanje knjig, kar pa je vendar v bistvu stroka zase, namreč: uporabna grafika. Dobro grafično opremljena knjiga ni ona, ki ima na pr. samo lepe platnice, temveč tudi pravilno razpo-redbo celotnega teksta, ubranost črk, okusne inicialke, obliko zaporednega števila itd. Seveda je višek lepega tiska, če je knjiga mojstrsko ilustrirana od umet-
nika. Kako zavidam na tem poprišču Čehe in kako krasne izdaje imajo drugi narodi! Mi Slovenci smo žal, na tem področju zelo revni. Pri tem pa tudi dobro vem, da ima naš človek izredno razvito pojmovanje in občutje lepote, mogoče bolj, kakor marsikateri veliki narod. To mi gotovo lahko potrdi vsak založnik ki je doslej izdal kako dobro in okusno opremljeno knjigo.
Vse to, kar sem tu napisal, je gotovo čutila Vodnikova družba, ker se je odločila, da je izdala za svojo plodovito desetletnico kot peto izredno jubilejno publikacijo mladinsko knjigo: Bitenc-Gmah-nove »Zlate čeveljčke«.
Nimam namena, da bi to knjižico re-oenziral kot strokovni grafični kritik z ilustrativno — umetniškega stališča, temveč kot ljubitelj prve po vojni izdane knjige, ki je okusno grafično zaključena, brez vsake navlake diletantizma. Naj bo ta knjižica topel poziv ostalim založništvom!
Ne bom torej pretiraval, če zapišem, da je to prva povojna knjiga, ki je edinstvena na grafičnem polju slovenskega modernega tiska.
Knjiga je tiskana v dvojnem stavku.
Najprvo so odtisnjene ilustracije v zeleno barvastem bakrotisku, potem teče ponovno črni knjigo tisk besedila — tudi preko podob — e izbranimi in okusnimi črkami arhaične oblike.
Ilustracije so delo našega znanega arhitekta Janka Omahna, ki je že davno
priznan tudi na risarskem poprišču. Je to eden onih redkih arhitektov, ki ima poleg okusa tudi znanje in izreden občutek za obliko. Njegove risbe so vendar tako otroško prisrčne, da malček, ko prelistava to knjižico čuti vso ono tajinstveno fantazijo svoje otroške duše. Zamisli gotovih odstavkov so pa ilustrativno postavljene v prostor z največjim občutkom. Vsaka stran je povezana s tekstom tako, da poda celemu listu svojo grafično noto. Stran za stranjo se pa krepko odraža v topli obliki pravljičnega pripovedništva. Ilustrator je dobro povezal svoj način gledanja s piščevo tvarino. Knjižica je uvezana v enkratnem šivu v trd karton z naslovno dekorativno sliko male in ljubke Minkice.
Seveda pa arhitekt Omahen ni podal tu one ilustrativne oblike, ki jo imam v mislih. Njegove forme so dekorativno — or-namentalne in to od preprostih rastlinskih potez do najpopolnejših oblik človeškega izraza. Zato se posebno opaža na figurah trdota in pomanjkanje anatomič-nega znanja. Gotovo pa to ne zmanjša njegovega ugleda. Po vestnosti kronista moram tudi to zabeležiti.
Lepi tisk in prijetno vezavo je izvršila naša renomirana Delniška tiskarna. Ne bo ji v škodo, če pripomnim, da je višek svojega tehničnega znanja pokazala ravno na tej lični knjižici »Zlati čeveljčki« —nasprotno se pa spet čudim, kako Je nastal slabi tisk dvobarvnih slikanic: mesecev in svetnikov v letošnji jubilejni pratiki.	»C. Justin, slikar-grafik.
i
- 6
NoSelJa. Y2. I. »3«.
Novoletno pismo z Dunaja
Odraz norega časa v trgovskem življenju — Vedno bolj pompozna reklama — Splošno pomanjkanje gotovine — Razočaranje tajskega prometa — V gledališčih
Na pričujoči sliki je tisto, kar si popotnik na Dunaju najrajši ogleda: zgoraj orjaško kolo v Pratru, parlament in državno (prej dvorno) gledališče, spodaj pa katedrala sv. Štefana in palača sloveče ljudske univerze Uranije ob Dunavu.
Dunaj, v začetku januarja.
V razgovoru s kupčijskimi krogi dobivaš vsepovsod po svetu dandanes precej isti odgovor glede blagovnega prometa. Na eni strani je po množini padel promet spričo opešane kupne sile konsumenta, na drugi strani pa prihaja tehtno v poštev okolmost, da so močno padle cene blaga za manufakturo in za obutev in da ljudje v stiski za denar nabavljajo le cenejše b'ago. Zaslužek prodajalca je zaradi tega skoro brez izjeme mnogo manjši. Neizbežna je posledica, da podjetniki napenjajo vse sile, da se prilagode izpremenjenim razmeram. Denar se skrbno obrača na strani kupca in prodajalca, vendar režijskih stroškov v vseh sestavnih delih ni mogoče zmanjšati. V velikih mestih, kjer sta trgovina in obrt zelo razčlenjeni in po strokah specijalizirani, je že več let trdo trenje in velik napor za obstanek v neusmiljeni borbi s številno konkurenco. Napeti je treba vse sile, razviti vso iznajdljivost, da se ohrani eksistenca.
Mesec december je v severnih krajih tisti čas, v katerem se računa zaradi Miklavža. zaradi božičnih praznikov in zaradi Novega leta s povečanim prometom. Moč stare tradicije in vekotrajnih navad je velika. Navedeni prazniki so za blagovno kupčijo vseh v.rst od nekdaj mogočna gibaila. December s svojimi prazniki in neogibnimi darili svet razgiblje in kupčijski svet je ne brez vzroka prišel do tega, da imenuje zadnji nedelji pred božičem srebrno in zlato nedeljo.
Čudovito je, koliko skrb posvečajo za božično in novo'etno kupčijo trgovci na Dunaju svojim izložbam in kako napno vse sile, da privabijo pozornost in denar konsumenta. Izredno je napredovala reklama z lučjo. Reklamna deviza je danes, da luč pozno v noč pridobiva kupovalce. V večernih urah je pogled na kupčijisko živahne ulice zanimivost posebne vrste. Velike blagovne hiše se ne strašijo največjih izdatkov za eektrično razsvetljavo v vseh Šojah in oblikah. Znana Kamtner-strasse je v tem pogledu dejansko izgubila prvenstvo in bi se smelo reči, da gre danes prvenstvo, kar se tiče pestrosti, mno-goličnosti in tudi grandioznosti svetlobne reklame Mariahilferici. Svetlobna intenzivnost je na nekaterih trgovskih hišah naravnost čudovita in osuipna. Človek bi mogel reči. da je skoro greh tolike potrošnje. Ce'e prostrane fasade do vrha vse v električnem ognju. Izložbe same skoro brez ir/jeme lične in okusne in za poslovnega človeka iz manijših krajev nazorna prilika, da se uči ter išče vzpodbude zase.
Po štirih letih slabe konjunkture je glede kupčije že vsepovsod nov položaj. Staro je likvidirano. V skladu je z današnjimi razmerami in današnjo kuspovano silo najširših plasti prebivalstva, da sta stari povojno potratni luksus in pretirano razkošje dala mesta prikupni umerjenosti. Razstavljeno je cenejše blago, priprostej-ši izdelki. Okusna skromnost, včasih kar ljubka, je zagospodovala, kajti najponos-nejše trgovske hiše so se morale udati velikanski preobrazbi in izpremembi gospodarskih in socialnih razmer današn jega časa. Nekaj let po vojni je bilo vse prego-sposko, vse prenašopirjeno, napihnjeno je bilo in je seglo čez normalo. Ko jc pred leti prišel preobrat, je bilo za tiste najboljše, ki so se najprej zavedli, da je nastopil nov čas ter da se je treba pripraviti in urediti za skromnejše rn priprostej-še razmere, nekako take. kakor so bile v navadi pred veliko vojno.
Preusitroj je bil tem nujnejši, ker je razvoj časa prinesel mnogo potreb, preko katerih ni mogoče današnjemu človeku, in je zategadelj, če jim hoče zadostiti, potrebno. da živi priprosteje in se oblači enostavneje. V trgovinah, kjer so včasih računali samo z elitnim kupovalcem in s petičnimi ugodniki, v starih trgovskih palačah danes prijazno strežejo tudi skromnim strankam ter prodajajo priprosta oblačila po zelo zmernih cenah. Življenje je osredotočeno v kavarnah, ali tudi pom-pozne kavarne pogrinjajo opoldan in zvečer 9voje kamenite mize belo ter nudijo obed in večerjo po pripravljenih menijih
že za ceno poldrugega šilinga Pomanjkanje gotovine je takorekoč v zraku, visi nad celim mestom in ga opozarja na trdo resnico. Je to bolečina sedanjega kolektiva.
Gotovina je ideal in fetiš za trgovca, industrijalca in zasebnika. Svet je izčrpan in skrbno obrača denar. Umetniki imajo zelo suha leta, malo in slabo prodajajo, dasi je produkcija velika in dobra. Denarni zavodi plačajo samo 2%% za vloge, ker je finančna politika v skrbi za prodajo državnih papirjev in obligacij ter radi pospeševanja gospodarskega dela morala pritisniti na znižanje obrestne mere pri denarnih zavodih. Gotovina je prva skrb in je za trgovsko miselnost značilen dov-tip, ki kroži. Oče, čigar hči je nevesta, na vprašanje prijatelja, kakšen je bodoči zet, odgovarja strumno: »Prava gotovina.«
Tujski promet je silno razočaral. V pri-četku decembra se je moglo in smelo računati, da bo zimska sezona zelo donosna, ali jug o je zapihal in zapadnik in so se v nekaj dneh izgubile silne množine bleščečega snega do višine preko 1500 metrov. Ob praiznkih šo vozili vlaki po Gornjem
Štajerskem in preko Semmeringa redke videti tupatam še ostanke snega. Škoda je popotnike, ki so samo za spomin mogli ogromna za promet in za vse tiste številne hotele in gostilne, ki so računali za praznike z živahnim prometom. Tujcev je malo, redko slišiš angleško m francosko, bolj pogosto pa italijansko.
Zima brez snega je zadržala meščane doma in tako so ob praznikih profitirali kavarnarji, gostilničarji, kinopodjetja in gledališča Kavarniško življenje daje velikemu mestu svoj značilni pečat. Obisk ki-nomatografov in gledališč je živahen. Predstave v gledališčih in operi so dobre, skrbno pripravljene in odlično režirane. V novih igrokazih jc mnogo duhovitosti. Avtorji radi obdelujejo probleme in vprašanja, ki danes interesirajo zaskrbljenega človeka V Volksteatru predstavljajo že delj časa »Liebe — ungeniigend« od avtorja Bus-Fokete. Zgodba je to treh mladenk, ki si po svoje zamišljajo srečo in utirajo pot do nje, pa samo najmanj prikupna dobi svojega zakonskega moža. kr ga vse tri iščejo malo s solzami, malo s humor jem. Izmen orna se v istem gledališču daje igra »Viel Liebe—veni g Geld«, kjer slavi iz kina poznani komik Moser, danes tudi na odru ze'o popularen, svoje triumfe. ko kot slaščičar Muha išče moža za svojo edinko.
V gledališču Josefstadt. kjer gospodari Reinhardt, sicer bolj od daleč menda, polni hišo Molnarjeva komedija »Grossc Liebe«. RutiniTani Molnar, spretno kakor vedno, rešuje problem dveh mladih tehnikov, ki si ustvarjata eksistcnco in v simpatičnem prijateljstvu znašata mlado gnezdo. Junak odlk!anja tarnanje sredi krize ter gre smotrno za svojim ciljcm, češ, čas krize je naš čas in v tem času se moramo kot otroci krize znajti in zmagati. Toža-renje pripada samo starim, ki so poznali boljše čase, mi mladi pa samo ta čas poznamo in v tem se hočemo uveljavljati.
Kakor vidite, se pridno variira isti problem, avtorji dosledno jadrajo pod večno mlado zastavo ljubezni, ki v novih kombinacijah vedno znova neodoljivo privlači občinstvo. V starem Straus6ovem g'eda-lišču. sedaj »Skala« nazvanem, nastopa z velikim uspehom znana zvezda Leopoldi-na Konstantin v komadu »Žena s sto aferami«. ki ga je spisal N. S Behrmami. To komedijo igrajo zaporedoma, ob nedeljah in praznikih kar dvakrat na dan. že celih pet tednov in vedno prihaja novo občinstvo. To dolgotrajni o ponavljanje in tega kosa je dalo povod za g'edališki dovtip iz časopisov znanemu L. Hirschfeldu. Ko tenorista v medaktu obiščejo prijatelji in ga blagrujejo zaradi njegovih triumfov, jim odvrne, odhajajoč na oder za zadnje dejanje: »Meni se res dobro godi sedaj grem na oder. da pet desetič zapeljem tisto postarno kraljico. Ali skoro se vrnem k vam in potem gremo ,na lepše' rajat z mladimi dekleti«.
M. Sovič.
Koroški hlapec Jernej
Zakaj koroški Slovenci ne morejo verovati v seli dno st avstrijskega državnega razvoja
Ne samo zaradi gospodarskih nePrilik, temveč tudi iz drugih vzrokov se loteva malodušnost slovenskega rodu na Koroškem »Koroški Slovenec« o tem mnogokrat razpravlja, ter prihaja vsakokrat do zaključka, da slovensko ljudstvo ne bo mo. gilo verovati v soMinost države dotlej, dokler bo državna šola prezirala najdragocenejši zaklad vsakega naroda: njegov0 besedo. Važen vzr0k, ki jemlje ljudstvu vero v solidnost razvoja, pa je tudj ta, da so si znale mnoge o«ebe dvomljive vrednosti priboriti razne funkcije, v katerih soodločujejo pri usodi naroda. Po mnenju koroških SLovencev je avtoriteta dobro-dejna, dokler so njeni n0sit&Iji značajni in pošteni možje in to ne sam0 na Dunaju iu morda v Cel0vcu, marveč tudi v
okrajih ln občinah.
Zadinji »Koroški Slovenec« je prispodo-bil koroškega Slovenca s Cankarjevem »Hlapcem Jernejem«. — Ali se v^m ne ali, da je tudi z našim narodom nekako tako kakor s hlapcem Jernejem? Dolga desetletja se že borimo za mrvico kultur ne pravice. Vsi naši upi .p® so vedno spet razočarani In z žalostjo moramo vedno spet ugotavljati, da smo od cilja oddaljeni, kakor smo bili prvi dan. Mislimo na ISinspielerja, ki se je s toliko vnemo vrgel na delo, da bi prepričal Nemce o upra" vičenosti naših zahtev! O tem našem vodji pripovedujejo, da je na smrtni postelji z žalostjo ugotovtl brezuspešnost svojega veodesetletnega prepričevanja Nemcev. Ob svoji smrti je moral celo za-
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
orirodne F 3*0112 JOSOfOlfC
Registrirano od ministrstva za. soc politiko ln nar. idravje 8. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Albert Jean:
Roman in življenje
Pisatelj Lucien Josserand je odipnl predal svoje mize, ki je bil zmeraj zaklenjen, in vzel iz njega sliko Odette Najacove.
Dolgo jo je držal v roki in gledal lep?, a tako kruti obraz ženske, ki ga je mučila že šest mesecev. Potem je hitro vtaknil sliko nazaj v predal, ker je stopila v sobo njegova žena Solange.
»Ali motim?« ga je tiho vprašala.
»Ne, prav nič,« se je zlagal, »še dobro, da si prišla. Spet ne morem naprej«.
»Kaj ti pa ne gre?«
»Michelino, junakinjo mojega ramama, boli moževa nezvestoba in odloči se za samomor. Prej pa hoče napisati še poslovilno pismo...«
»In?«
»Trikrat sem že začel to pismo, pa se mi nikoli ni hotelo prav posrečiti. Ne gre mi izpod peresa. Ali sem preveč suh, ali se pa zapletem v cmerave fraze, kar je še slabše. Tako pismo bi morala napisati ženska!«
Šolan ge je pogleda la moža in iznena-da zardela.
»Če bi vedela, da se mi ne boš smejal...« je boječe začela.
»Kaj?«
»... bi pa jaz poskusila napisati to pismo...«
»Ti?«
»Zakaj pa ne? Saj si sam pravkar rekel, da bi le ženska...«
Malo porogljivo se ji je nasmehnil:
»Nisem vedel, da ti je bil dan tudi dar pesnikovanja,.«
»Še marsikaj je v meni, česar ne poznaš,« je odvrnila s skrivnostnim, grenkim nasmeškom.
Lucien je vstal in stopil k vratom.
»Kani pa greš,« ga je vprašala So-lange.
»V mesto.«
Sklonila je glavo in mu ni odgovorila niti besede. Zdelo se ji je, da gleda pred seboj Odetto Najacovo in njena podoba se ji je zagrizla v misli. Šele čez nekaj časa mu je rekla:
»Zvečer ne pridi preveč pozno domov!«
Ko je mož šel, je Solange vzela kos papirja in začela pisati.
V začetku ji je škripalo pero. Roka se ji je od razburjenja tresla. Ni takoj odkrila besed, ki jih je iskala. Počasi pa ji je postalo vse jasno, vse, kar je misfli-la povedati, in njene misli so postale meso.
Napisala je:
Dragi moj !
Ni te doma, zato bom porabila to priložnost, da ti rečem pos'ed-njič: zbogom! Malo prej, ko si se odpravljal kako«* vsak k svoj! prijateljici. nisi opazil vznemirjenja in bolečine na mojem obrazu, ni-
znati, da dviga nemško-nacionalni zmaj bolj ošabno kot kedaj 6vojo strupeno glavo. Mislimo na Grafenauerja, tega dobrosrčnega in duhovitega narodnjaka! Vse svoje življenje je posvetil boju za narodno Pravico. O njem pravijo, da je ohranil bojevitost in duhovitost še do zadnjih dni, a njegova vera v, Nemce je bila docela omajana.
Tudi mi gradimo kot Einspieler in Gra-fenauer. Gradimo in čakamo časa, ko si besede in dejstva, postave in stvarni položaj ne bodo nasprotovale in nam bo res pisana ravnopravnost. Čakamo, da se Nemci nauče spozuavat/, da se stremljenja, nas raz narod iti, ne bodo nikdar ures-Wv.ua. Narodna duša je podobna zraku, ki je tem odpornejši, čim bolj ga stisneš. In moti se, kdor meni, da se da 6 krivico graditi!
Jubilej zaslužnega duhovnika
Na Spodnjem Brniku, kjer sedaj živi, oziroma na Brezjah je te dni slavil vpo-kojer.i župnik g. Josip Grašič petdesetletnico odkar je ilel novo mašo v Krizah pri Tržiču. Župnik Grašič je eden tistih slovenskih duhovnikov, ki so v težkih časih narodnega prebujenja pomagali v Istri orati narodno ledino. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, bogoslovne študije pa v Gorici. Nameščen je bil v hrvatskem delu Istre Služboval je v Gračišču, Žminju in Pičnu Leta 1890. je dobil župnijo v Ber-rhi pri Pazinu, kjer je plodonosno deloval skoraj 40 let. U 1929. so se odigrali zinkni dogodki v Bcrmu, ki so dali Italijanom povod, da so aretirali župnika Gra-
A
A
/rW
Režiser:
Gospod čriček! Vi ste izključeni od nadalj-nega filmanja zaradi neprestanega pokašljevanja,
zakaj odkar obstoji
tf&čmšj bonbon
morete kašelj preprečiti.
PROIZVOD: UNION. ZAGREB
šiča, Vladimira in Živka Gortana, Viktorja Bačca ter Vekoslava in Dušana La-davca Župnik Grešič je moral zapustiti svojo župnijo, Vladimir Gortan je bil ustreljen, Živko Gortan, Bačac in oba La-davca pa so še danes v italijanski ječi.
Župnik Grašič se je nastanil na Ubelj-skem pod Nanosom. Toda tudi tu ni mogel živeti. L. 1932. je pobegnil v svobodno domovino, v Jugoslavijo.
Ob jubileju so se zaslužnega narodnega duhovnika spomnili s čestitkami mnogi njegovi bivši narodni sodelavci V njihovem imenu je prihitel na Brezje dr. Gjuro čer-var s Sušaka, da mu osebno čestita Prinesel je tudi pozdrave in čestitke senatnega predsednika dr. Tomašiča, ki je, kakor znano, spadal pred prevratom med prve narodne delavce v Istri in sploh na Pri mo rte/k em.
Obe novomeški bolnišnici vedno polni
Kakor ljubljanska so tudi bolnišnice na deželi potrebne
razširjenja
Novo mesto, 11. januarja.
Statistika slovenskih banovln&kih bolnišnic kaže, da je imela banovinska ženska bolnišnica v Novem mestu od 1932. leta dalje največji letni prirastek in je zdaj Po svoji frekvenci na tretjem mestu med banovinskimi bolnišnicami. V zadnjih štirih letih se je temeljito preosnova-la in izpopolnila,
V preteklem letu se Je zdravilo v njej 2408 bolnic. Od teh je bilo na novo sprejetih 2131, ambulančno Pa sta se zdravili 202 bolnkt. Ozdravljenih primerov je bilo 1643 (74.3 %),■ izboljšanih 390 (17.6«/o), neozdravljivih 39 (1.7%) in mrtvih 40 (1.8%). V druge zavode pa so bile premeščene 4 bolnice. V celoti so bile »izvršene 1003 operacije, rentgenoloških pregledov Pa je bilo 582. Zaradi nalezljivih bolezni Se je zdravilo v zavodu 286 bolnic. Jetač-nih je bilo 76, od teh z odprto tuberkulozo a Porodnice je Imel zavod 304.
Lani se je na zavodu izpopolnil operativni trakt. S pomočjo posebne denarne Podpore banske uprave si je uprava zavoda nabavila električno hladilno napravo za izdelovanje ledu in konserviranje je-atvin, kar je bila nnjna Potreba. Na zahodu je deloval Pflleg upravnika g. dr. Mila-
na Cervinke še redno en zdravnik. Za časa epidemije griže, ki je ogrožala jeseni novomeški srez, pa je delovalo še dvoje zdravnikov epidemiologov, poslanih po odredbi bana, da sodelujeta z epidemiolo-gam državnega Higijenskega zavoda, ki je bil staLno na terenu. Na ta način je bilo omogočeno, da je bolnišnica sprejela 203 primerov griže. Za tekoče leto ima zavod, ki mu je treba priznati, da je v dob:i h rokah, v 6vojem načrtu v prvi vrsti uredi: te v in izpopolnitev porodniške« i oddelka in nabavo nove kurilne naprave za toP'o vodo.
Druga bolnišnica, ki je za novomeški srez velikega pomena, je moška bolnišnica usmiljenih bratov v Kan/diji. Pod vodstvom veščega upravitelja br. Ksavei«ja se zav0d od leta d0 leta bolj v vseh ozi-rih izpopolnjuje. V preteklem letiu je bilo na zajvodu sprejetih v zdravljenje 19S3 •bolnikoifc Popolnoma je ozdravilo 1653, v izboljšanem stanju je zavod zapustilo 2iS, neozdravljivih je bilo 52, umrlo je 49 bo'-nikov Operacij je bilo izvršenih 150. Največ Je imel primerov griže in poškodb. Od decembra lanskega leta poslujeta na ZaVodu dva zdravnika, iprčmarij, znani kirurg g. dr. Ignacij Pavlič in zdravnik g. dr. Marjan Potenšek.
Plesna skupina Katje Delakove
nastopi v ponedeljek, 13. t. m. na plesnem večera Katje Delakove v ljubljanski operi z novim sporedom. Poleg Katje Delakove in njene skupine nastopijo na tem plesnem večeru še švicarska plesalka Susi W e b e r in sloviti dunajski
plesalec Fritz Berger
si videl rok, ki so drhtele.
Hvala Bogu!... Kajti, če bi me bil takrat vprašal, kaj mi je, ne ba bila imela toliko moči, da bi ti bila zatajila svojo strašno skrivnost Življenje mi je postalo pretežko, neznosno. Ko se boš nocoj vrnil od nje, ko ti bodo še gorele ustnice od njenih poljubov, ti ne bo treba iskati — kakor vsak dan doslej — laži, da bi me uspaval. Ne bo me več. Morda ti bo to ljubo, ker te ne bom več nadlegovala z vprašanji. Nočem biti več kamen spotike v tvojem življenju.
Ne kesaj se! Odvč bi biilo.
Dragi! Ko boš prebral to pismo, pojdi v najino sobo. Ležala bom mirno na postelja. 2e dolgo sem se ukvarjala s to mislijo. Bila mi je edino upanje v rešitev. Tedne in tedne že skrivam -r kopalnici majhno steklenico strupa... Ob mojem zglavju bo ležala...«
Tafcrat so se iznenada odprla vrata. Lucien je obstal na pragu.
»Ključ sem pozabil!«
Stopil je k pisalni mizi in nejevoljno vprašal ženo:
»Kaj pa iščeš vendar med mojimi papirji ?«
Solange je hotela skriti list, ki ga je bila pravkar popisala
»O, nič... saj ni nič...«
»Ne laži!«
Z odločno kretnjo ji je iztrgal list iz roke.
»Saj ti bom vse povedala, vse«, je zaječi jal a ... »napisati sem hotela tisto pismo, ki ga nisi mogel napisati ti...«
Začel je brati.
»Ti... ti... si to napisala«, je rekel tiho, kakor bi ga bilo v grlu dušdlo.
»Da«.
Kakor blazen je planil iz sobe.
»Lucien, Lucien!« je vsa obupana zaklicala za njim.
Ni je poslušal. Hitel je v kopalnico.
»Lucien!«
Zgrudila se je ob naslanjaču in obupano zajokala
Ko jo je pobrali s tal, je s strahom opazila, da drži v roki tisto stekleniSoo strupa.
»Solange!... Reci mi... Pismo!...«
Pogledal jo je in ona mu je samo molče prikimala
»Solange!... To si mislila storiti, kar si v pismu napisala? če se ne bi bil slučajno ob pranem času vrnil?...«
Pogledala ga je:
»Da!«
In ko je ležal pred njo na kolenih in jokal kakor otrok, mu je dejala:
»Nekaj mest v tem pfemu bo treba najbrž popraviti... To ni literatura... to je samo življenje!...«
\
»JUTRO« št 9.
IWa. 12. I. 1936.
Domače vesti
Razmišlajne potlasn sveta tri krala
Jenput je jena zvezdica zvala k štalici prostoj sveta tri krala. Kad su tam nutar krali ti zašli, malo su dete v jaslicah našli. Kad su. to dete gledali milo, čudno je nekak kralom tim bito: v duši im nekak bilo je lekše, srce im nekak postalo mekše. Sveti tri krali nisu niš rekli, več su tam pokraj jaslicah klekli, dare su dali detešcu tomu, pak su se k svojem vrnuli domu . . . Doma su rekli svima i sakom: Vredno je iti za zvezde te trakom, kajti svim kaže pravoga puta, zajnom iduči čovek ne luta. Bog zna je P s jajna ova se zvezda more na nebu videt još vezda — da bi mi mogli v naši ti cajti pravoga puta jenput več najti, da nas dopela sve k pravo j slogi da nismo kakti vu vreči rosi! Zgleda, da nema zvezde več ovc kad su se tulke javile nove . . . Svaka nam svetlost nekakvu dava, nemara se znati, koja je prava. Kajti još pri nas ovoga časa, jako još sim tam svet šalabasa. K cm re mu srce još da se umiri, veter črez dušu mrzli mu piri, bokček se mota v noči i v danu i nežna v koju kremi! bi stranu. Saki si svoiu zvezdu sad gleda nikak jen drugom naprvo neda. Takva vam jena zvezda je Aca. dugo več ona svetlost svud baca. Ali ta zvezda v zajni ti časi nekak polehko več se i gasi . . . V Zagrebu zvezde vidi se traček.
Ali kak mirno stoji sred neba. neče pokazat kam iti treba. Mnogi su vujnu vuprli oči, ali kam pe'a. doznat ni moči . . . 1 stara zvezda nazvana Mravec Neče pokazat stalni ien pravec. Kad zvezda Grga z Splita zablista »Ohzoru« negva svellost ni čista. 1 tak vuz naše zvezde mi mnoge Semremo najt još puta do sloge . . . Sekak bi pri nas sloga več bila Da se ni jedna Zvezda nam skrila. Nezina svetlost bila je jaka, samo na žalost skrila ju raka . . . Morti da najnu mislimo malo, pravog bi puta najti se dalo!. . .
Žmigavec.
ZaSreb. 10 jan. 1936.
•	Slavko Ostere v varšavskem radiu. V ponedeljek. 13. t. m. oh 22 uri bo varšavski radio oddajal koncert, ki ga dirigira sloveči poljski dirigent Fiedelberg. Na sporedu je poleg Bacha in Kodallyja Slavka OMerca »Suita za orkester v petih stavkihc.
» V šolskem radiu bodo v torek 14. t.m. ob 11. nastopili mali harmonikarji pod vodstvom prof. g. Pavla Rančigaja.
*	K vprašanju razširjenja pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev. K članku, objavljenem v >Jutru-s dne 5. t. m. na strani 8. smo prejeli naslednji popravek: Ni res, da delegat Vrevc (zeleni) ni podal mobene izjave na seji upravnega odbora Pokojninskega zavoda v Ljubljani z dne 10. decembra 1935. glede razširjenja pokojninskega zavarovanja. Res pa je, da je delegat Vrevc podal izjavo glede razširjenja pokojninskega zavarovanja, in sicer tako, da je poudaril načelno stališče številnih resolucij, sprejetih na odborovih sejah in javnih zborovanjih, ki se zavzemajo za docentralistič-no razširjenje pokojninskega zavarovanja. — Franec Vrevc, delegat občnega zbora in član upravnega odbora Pokojninskega zavoda v Ljubljani.
♦	Švicarji se zanimajo za graditev kopališča na Bafvieah. Turistični faktorji v Splitu so že večkrat naglasili. da sa Split ne more turistično razvijati dokler ne dobi novega modernega kopališča. 0 tem je govoril na zborovanju zveze za tujski promet tudi predsednik splitske mastne občine, ki je izjavil, da je občina pripravljena odstopiti kopališče konzorciju, ki bi se resno zavzel za njegovo ureditev. Uvedena je bila tudi akcija za ustanovitev delniškega društva, ki ti gradilo kopališče. Interesenti v Splitu so sedaj v zvezah tudi z neko švicarsko skupino, ki se zanima za graditev novega kopališča na Bačvicah.
♦	Ustanovitev gozdarske direkcije v Tuzli. Že nekaj časa so napovedovali, da bo v Tuzli ustanovljena nova gozdarska direkcija. Te vesti se sedaj potrjujejo z merodajnega mesta s pristavkom, da to začela nova gozdarska direkcija poslovati že 1. aprila. Njeno področje bo ves tuzlanski in del sarajevskega področja. Te dni bo v Tuzli posebna komisija določila in najela potrebne prosto re za gozdarske urade
♦	Delavca je treba najkasneje v osmih dneh prijaviti v zavarovanje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce na naslednje: Množe se primeri, da delodajalci ne prijavijo svojih delavcev v zavarovanje. Ko jih urad pozove k prijavi, opustitev prijave utemeljujejo s trditvijo, da so najeli delavce ali vajence samo za poizkušnjo ali da delavec ni izročil delavske knjižice in podobno Taki izgovori po zakonu o zavarovanju niso osnovani in jih urad ne more upoštevati. Pri javna dolžnost teče takoj od dneva dejanskega nastopa dela neglede na to ali je delavec najet za stalno, začasno ali samo za poizkušnjo. Delavec mora biti prijavljen
najkasneje osmi dan potem, ko je nastopil deio. Vsaka zakasnela alj neresnična prijava more delodajalcu povzročiti velika iz-daike, ako delavec (vajenec) oboli pred prijavo ali v roku osmih dni po zakasneli prijavi. Urad opozarja delodajalce, da jih more samo pravočasna in pravilna prijava delavcev (vajencev) varovati pred škodo, ki jim bi nastala v primeru obolenja (nezgode) neprijavljenega delavca.
*	Iz »Službenega lista«. »Službeni list Kr, banske uprave dravske banovine« št. 4 z dne 11. t. m. objavlja uredbo o izdaj; blagajniških zapiskov v znesku 500,000.0°0 Din, izpreimemibo pravilnika o uradniškem pokojninskem skladu, odločbo o združitvi komisij za likvidacijo agrarne reforme, popravek pogreška v pnHogi navodila k uredbi o izrednem delnem odpisu davčnega dolga, odredbo glede zasebnega kli ringa z Nemčijo, šestav0 oddelkov držav nega sveta in tržnih pravicah v litijskem 6rezu.
•	Smučarske tečaje priredi SPD v Ljubljani v koči na Veliki Planini in v domu na Krvavcu. Od 11. t. m dalje bo stalno vodil smulke tečaie v domu na Krvavcu <mu ški učitelj .JZSS g. Zupan Ervin. Prijave sprejema SPD v Ljubljani ali direktno oskrbnica doma na Krvavcu ga Gahron Ber ta. Cerklje pri Kraniu. Smuški tereni v okolici doma na Krvavcu =»o znani kot prvovrstni. Za začetnike so najlepši smuški te reni na Veliki Planini Od 15. t. m. dalie bodo v koči na Veliki planini stalni smučki tečaji pod vodstvom črnuškega učitelja JZSS g. Križmana Prijave sprejema pisar na SPD v Ljubljani.
Gospodinje, glejte na svojo korist: ADRIA žitna kava je izvrstna pa poceni!
Radio prenos s Pokljuke. Radiopostaje Ljubljana. Zagreb in Beograd bodo prenašale danes s Pokljuka olimpijski trening naših tekmovalcev. Govorili bodo trenerja llagen in Kuisma in pa olimpijski tekmovalci sami o olimpijskih igrah. Prenos bo trajal od 12.30 do 13. ter bo jako zanimi vo sestavljen. Opozarjamo vse smučarje nanj!
♦	Lovčen pred 20 leti. V včerajšnjem članku o avstrijskem zavzetju Lovčena so tiskovne napake pokvarile smisel odstavka, ki govori o pogajanjih m črnogorsko vlado in Avstrijci ki so omogočila avstrijsko zmago ter povzročila razdor v vrstah črno gorskih bramPovcev. Ta pogajanja je uvedel knez Mirko sin kralja Nikole, z nekaterimi člani < uogorske vlade, da bi Črna gora rešila ugled nepremagane države.
♦	Dom za matere in dojenčke v Zagrebu, ki je bil urejen po iniciativi Nj. Vel. kra ljice Marije, je bil te dni slovesno otvorjen. Nj. Vel. kraljica Marija med svojim zadnjim obiskoin v Zagrebu naklonila domu tudi prvo gmotno pomoč. V dom bodo v začetku sprejemali 40 do 50 mater z dojenčki, pozneje pa ga bodo še razširili.
♦	Silna draginja v Zadru. Od tedna do tedna je v Zadru večja draginja in občut. nejše pomanjkanje raznih živil. Med božičnimi prazniki so plačevali premožnejši meščani purane iz Like po 70 do 100 lir
♦	Obnova starodavno trojrirske cerkve. Te dni so se spet lotili obnavljanja trogir^ke stare opatijske cerkve sv. Janeza Krstnika. ki je bila zgrajena v začetku 13. stoletja. Z obnovo starega znamenitega evelišča so pričeli že pred nekaj meseci, a je bilo delo zaradi pomanjkanja sredstev prekinjano Se daj bo izvedeno popolnoma in bo ohranjena lepa starina ki jo občudujejo zlasti tuji prijatelji stare umetnosti.
♦	Visoko nagrado dobi. kdor najde truplo dne 20. decembra lanskega leta na tragičen način v Gruberjevem prekopu ponesrečena Marije Stuzzi. rojene Bertoncelj. Pokojnica je bila srednje posta\e in je imela na sebi razen obleke še drap—športni plašč. Kdor bi truplo našel naj zaradi njegovega piv voza v Ljubljano takoj obvesti rodbino V. Stuzzi. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 4, ali pa upravo ljubiiantske policije.
PROFESOR
dr. Oton Kauders,
predstojnik psihijatrično-nevrološke
univerzitetne klinike
V 6 R A Z U
JE OTVORIL SVOJO ORDINACIJO v Bergmanngasse 10, od 15 — IG. ure, telefon 58-29
HHHHHHCHSlHeSHHHE
♦	Usodna vožnja preko Morave v luninem mrku. Kakor je »Jutro« že včeraj |K>-ročalo iz Kruševca, je v sredo proti večeru v Moravi utonilo 8 ljudi, ki so se s čolnom vozili preko široke in deroče reke Morave v temi luninega mrka 0 tej strašni nesreči so se ugotovile še naslednje podrobnosti : v čolnu je bilo 9 ljudi. Deveti je bil i>o-sastnik Dragotin Karajevič, ki se je edini rešil. Odneslo ga je daleč do vrvi broda in na vrvi je še živ obvisel. Strašna nesreča je moža silno potrla. V njegovi hiši so se ponesrečenci gostili in spremljal jih je na njihov dom. Zanimivo je tudi naslednje usodno naključje: na istem mestu, kjer se je pripetila ta nesreča, se je pred 90 leti utapljal stari oče rešenega Dragotina in rešil ga je stari oče bratov Asentijevi-čev, ki so zdaj utonili.
♦	Nesreča pri trasiranju proge Bihač— Knin. Pri Škrbatskem Bugu, 28 km od Bi-hača. se ja pripetila nesreča, pri kateri bi bil skoraj izgubil življenje inženjer državne sekcija za graditev železniške proge BihaČ— Knin, Andrej Jegerov. Pri trasiranju je Je-gerov ob raki Uni na precej visoki steni postavil svoje instrumente in kmalu občutil, da se vdirajo tla pod njim. Geometer, ki je bil z njim. je srečno skočil na nasprotno stran, inženjerja pa je plaz vlekel kakih 50 m navzdol do proda Une. Po čudovitem naključju ga lavina ni ubila in obležal je tik ob vodi. Zlomil si je samo ključnico in močno poškodoval levo roko.
♦	K avtomobilski uesreči pri Domžalah nam piše Zveza šoferjev dravske banovine, da sta jo zakrivila mehanični defekt in polz-ka cesta Zato besede »da je šofer izgubil oblast nad volanom« niso umestne, ker so dvoumne. Zveza pozna svojega dolgoletnega člana, šoferja tega avtomobila, kot abstinenta, nekadilca in teoretično in praktično po polnoma izvežtanega v šofersko -mehanični stroki.
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
POPOLNOMA NOVO. ZADNJI IN EDINI TOVRSTEN FILM
SEZONE
TARZAN NEUSTRAŠNI
Sodeluje: olimpijski plavač in skakač
B U S T E R CRABBE
ZMAGOVALEC NA OLIMPIJADI V LOS ANGELESU. — SIJAJNI SKOKI, PLAVANJE, DIVJE ZVERI, LEVI, SLONI, TIGRI, ŽIRAFE. NAPETO DEJANJE, NEPOZNANA LJUDSTVA.
SMARAGDNI GRAD
SENZACIJA	SENZACIJA
NOVO!
PREDPRODAJA VSTOPNIC OD 11. do pol S. URE. DANES OB 3., 5., VA in 9'A NEPOVISANE CENE VSTOPNINL
Ml^Ha PKEM1ERNI KINO	IHMBHB
	
♦	Požar na posestvu kmetijske šole v Križevcih. Iz strojnega oddelka na posestvu srednje kmetijske šole v Križevcih je veter odnesel iskre na velik senik, ki se je vnel. Začetkoma je samo tlelo in so nevarnost tako pozno opazili, da ni bilo več mogoče rešiti velikih zalog sena in slame. Gorelo in tlelo ie 48 ur in šele tretji dan ja bila odstranjena nevarnost, da bi se s pogorišča raznesel ogenj na kake druge objekte, škodo cenijo na 350 000 Din.
♦	Požar in krvav dogodek v Prelogu. N'a posestvu premožnega kmeta Lesingerja v Prelogu je izbruhnil ogenj in zajel hlev in skedenj. Baje so požarno nesrečo povzročili neki dečki, ki so na skednju kadili cigarete. Gasilci so se z vso vnemo lotili gašenja, pripetila pa se je nezgoda, da je gasilec Glavina od glave do pet poli! z vodo nekega Blažeka. ki je praznično oblečen hitel mimo v cerkev, da bi bil priča pri poroki. Mož. ki ja bil menda malo vinjen, ni mogel razumeti, da se ie to zgodilo po nesreči. ves basen je pograbil kol in z njim hudo poškodoval gasilca.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v ŠIŠKI (Telefon 33-87)
Ne zamudite ogledati sd velefilma
GROF MONTE CHRISTO
po znanem A. Dumasovem romanu. NEMŠKI DIALOG. Elisa Landi in Robert Donat v gl. vlogah. Dopolnilo Paramountov tednik in
črtana šaloigra. Predstave v nedeljo ob 3. 5, 7, in 9; ponedeljek ob 7. in 9. uri.
V	nedeljo ob 11. uri matineja:
GltEŠNA NOC in šalo igra. Vstop Din 3.—.
V	torek komedija: NJEGOVA VIS. i^OSTREŠČEK
*	Nenavadna vaška afera zaradi časti-lilepnosti. V vasi Paklenici, ki spada pod občino Novska, so za božič v cerkvi uredili nov kor. Nekega jutra so se vaščani siiqo začudili, ko so videli na koru velik napis v pozlačenih črkah, ki pravi, da je kor daroval cerkvi predsednik cerkvene občine Dra-gi<i. Zaradi tega napisa se je razjezila vsa vas, ker je predsednik.cerkvene občine Dragic za kor prispeval toliko kot nič in se je hotel z velikim napisom samo poveličevati. Ponoči so napis odstranili. Dragic pa je-sodišču poslal ovadbo, da je bila v cerkvi izvršena zločinska poškodba predmetov, ki so jih darovali plemeniti ljudje, poleg t^ga pa tudi t.ogoskrunstvo. Sodišče je |>o-slalo v Paklenieo svojo komisijo, ki je seveda takoj odšla, ko so vaščani i>oiasninli vso zadevo. Častihlepnega Dragica so takoj odstavili kot predsednika cerkvene občine, zadeva pa bo imela ie svoje posledice pred .sodiščem.
*	Izropani grobovi. V Starem Sivru so oni dan opazili, da. je na pokopališču reformatorsko kalvinistične veroizj>ovedi odprta grobnica nedavno umrlega reformatorskega duhovnika Filipa Enga. Vrata v grol-nice so bila samo prislonjena in tako) se je videlo, da jih |<? nekdo s silo odprl, čuvaj |>okopališča je poklical sorodnike pokojnega duhovnika in ugotovili so, da je grob izropan Gnusni roi>ar je mrliču sle-kel suknjo, sezul čevlje, ukradel pa tudi velik zlat prstan in zlato uro z verižico Orožniki so takoj uvedli preiskavo in opis ukradenega prsiana. ure in verižice so dobili tudi zlatarji. Ko je bila preiskava že v teku, se je pri nekem zlatarju v So m boru zglasil neki mladenič ter ga prosil, naj mu zamenja zlat prstan. Zlatar se je takoj spomnil na opis prstana iz oropanega groba ter poklical orožnike. Groboskrunilec je 22 letni Karel \\ eiss. Zločin v grobnici duhovnika je priznal, domnevajo pa, da ima na vesti tudi druga groboskrunstva. ki so bila v zadnjem času izvršena na pokopališču v Starem Sivcu.
*	Ropar v cerkvi. Pred nekaj dnevi je neznan potepuh obiskal cerkev sv. Jurija v Izlakah pri Zagorju Vlomil je v nabiralnike in pobral, kar je našel drobiža v njih, iz monštrance v glavnem oltarju pa je ukradel zlato lunulo.
*	Evropa—Južna Amerika v dveh dneh-K notici, ki smo jo pod tem naslovom objavili v petek, dostavljamo še, da oskrbuje sta!n0 zračno zvezo med EvroPo in Brazilijo. ki je približala oba kontinenta, kakor doslej tega še nismo Dili vajeni v mednarodnem prometu, francoska družba »Air France«.
*	Planinski vestnik stopa z letošnjim etom v 36. leto obstoja. 1. številki, ki je izšla te dni, je vključeno ob tej priliki lepo napisano vabilo naročnikom in so-trudnikom, v katerem uredništvo je uprava zagotavljata za današnje čase redko pripravljenost, da ne bosta dopustila nobenega okrnjenja tega našega reprezentativnega obzornika. V uvodnem delu je tej številki priključen preged in potreben seznam pozimi oskrbovanih planinskih postojank osrednjega društva SPD. Pravo vsebino tvori kot prva — vezana beseda Alojza Gradnika v »Smučarjevi jutranji molitvi«. Pavel Kuna ver oživlja nato spomine na prve početke športnega in planinskega smučanji, ki segajo nekako do I. 1910. ko so bili obiskovalci p'anin pozimi le redke in občudovane izjeme. Prof. Janko Mlakar kramlja o planinstvu in alpinizmu, kakor ga je pred davnimi leti začel gojiti sam in kakor ga ponokod goji današnji rod. V naslednjem č'anku vodi čitatelje Josip VVester nn Golo Plie«evico najvišji vrh PHeševice. slikovite gorska gmote ni meji med savsko in vrbarsko ba-
novino. Pisec trdi, da Plitvičkih jezer in njene pokrajine okoli njih »ne pozna dovolj, kdor se vdaja le udobnemu užitku ob jezerih samih, ne da bi se povzpel tudi na vladarico te pokrajine, na Pljesevi-co.« V »kotičku« je ljubko napisan po-klon ljubki Kostrivnici pod vznožjem Bo-ča, našega »Severnega Triglava« izpod peresa dr. Alojzija Merharja. Med društvenimi vestmi čitamo na prvem mestu plemenito prošnjo mariborskega primarij* dr. Černiča vsem planincem, naj bi do letošnjega poletja poiskali primeren kraj in zbrali še kaj lisli in predlogov za zgraditev prvega planinskega zdravilišča za kirurško tuberkulozo v Jugoslaviji. Kronika društva be'eži nato otvoritev in blagos'o-vitev novega povišanega stolpa pri Sv. Parakraciju v zapadmem delu Kozjaka. ki se imenuje po njegovem glavnem delavcu in podporniku, župniku Pavlicu ter blagoslovitev kapelice na Kremžarjevem vrhu, kjer ima mislinjska podružnica SPD tudi že svojo kočo. Obširen in zelo laskav za delavnost naše osrednje in največje planinske organizacije je razgled po planinskih časopisih, iz katerega je razvidno, da je SPD v živahnih stikih z »vsemi« narodi, ki goie alpinizem, tja doli do dailjne Avstralije. — Planinski vestnik se naroča pri odboru SPD v Lju>b'jani in stare letno doma 50.— Din, v inozemstvu pa 75.— Din.
*	Pri zaprtju, motnjah v prebavi v«emi-te zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema m«»hko in škrohljeno perilo v najlepšo izdelavo.
*	Eno srce — ena radenska!
Iz Ljubljane
u— Predavanje češkega pisatelja A. C. Nora v Ljubljani. Dne 20. t m. predava pri nas pod okriljem Jč lige znani češki pripovednik in publicist A. C. Nor iz Prage. Predavatelj bo obravnaval moderno češko literaturo. Prijatelje češkega naroda opozarjamo že sedaj na to predavanje uglednega go§ta iz Prage.
u— Ljudska univerza. Prvo predavanje v letu 1936 bo v ponedeljek 13. t. m. ob 20. Predaval bo profesor dr. Ljudevit Kuščer o zelo zanimivem življenju v morskih globinah. Svoje predavanje bo pojasneval z mnogoštevilnimi slikami. Kakor vsa predavanja se bo vršilo tudi to v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta. Vstopnine ni.
SLAŠČIČARNA PELICON
WOLFOVA 14. podružnica KONGRESNI TRG
priporoča dnevno sveže prvovrstne
PUSTNE KROFE
torte, potice in bonbone — pri večjem odjemu popust.
u— Razstava slik Slavka Tomerlina. V
četrtek sa bodo zopet odprla vrata Jakopičevega paviljona: simpatični zagrebški slikar Slavko Tomarlin razstavlja svoje izbrane umetnine. Tomerlin je že pred leti priredil v Ljubljani dve uspeli razstavi. Razstavljal je po vseh mestih naše države in na Češkoslovaškem. Akad. slikar Tomerlin je absolvent praške akademije, na kateri sta mu bila vodilna učitelja sloveča slikat ja Ženišek in jugoslov. rojak Vlaho Bukovac. Tokrat razstavlja v Ljubljani okrog osemdeset slik, samih olj z izbranimi narodnimi . motivi, krajinami iz Slavonije, Dalmacije i.t.d. Naj bi razstava znanega hrvatskega slikarja vzbudila tudi pri nas živahno zanimanje!
u— Nezgoda ravnatelja šaplje. Ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda g. Danilo Saplja je v petek ponoči doma tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Reševalni avto je ranjenca prepeljal v Leonišče, kjer so zdravniki ugotovili precej težiko frakturo.
obcdbobcdbobobcdbcdbobc: OČESNI ZDRAVNIK
DR. R. BASSIN
se je preselil z Aleksandrove 4
v Gledališko ulico št. 4
nasproti opere. obobobobcdbobobobobc
u— Odbor sreske organizacije vojnih dobrovoljcev. Na svoji prvi seja se je uprava Sreske organizacije vojnih dobrovoljcev konstituirala takole: Upravni od. bor: Predsednik: Jeras Joško, I. podpredsednik: Lorger Alfonz, II. podpredsednik Žagar Joco, tajnik: Prinčič Edvard, blagajnik: dr. Hcbein Josip, odborniki: ing. Vidic Ignac. ing. Gržina Ladislav, dr. Turk Ernest. Gorečan Franjo, Železnik Rudolf. Jcras Srečko. Namestniki: Rakušček Vinko, Per Franjo, Fon Vekoslav. Vagaja Ludvik. Nadzorni odbor: Predsednik: Mi-kuž Drago, člana: dr. Kambič Mirko, šifrer Andrej, namestnika Javornik Ivan, Zorčič Franc.
RDEČI KRIZ	LJUBLJANA
predvaja v prostorih Elitnega kina Matice
epopejo našega naroda
legenda Oplenca
Predstave dane« ob 11. dopoldne
Zvočni kino Ideal H
Danes ob 3.. 5-, 7. in 9.15 vri rr. premiera sijajnega filma serenade
Ljubezen v troje
Smeh, ljubezen in nezvestoba. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
Danes ob pol 1L MATINEJA
HO R U K!!
u— Planine vas vabijo! Kateri planinec, M zahaja v Gorenjski kot, ne pozna Mihe — gorenjskega fanta, ki je pretaknil že vsak kotiček v naših gorah* In kaj vse Je izkusil in doživel na plezalnih pohodih z vrvjo ln klini preko strmih sten in ostrih grebenov? O vsem tem nam bo pripovedoval v dvorani Delavske zbornice 14. januarja zvečer. Dr. Miha Potočnik je humorist ta postregel nam bo tudi z >ocvirki< ter nas spravil v dobro voljo. Pokazal pa nam bo naše planine tudi v slikah, saj bo predavanje spremljalo okoli 100 diapozitivov, delo najboljših piunin-cev-fotoamaterjev. Planinci! Ne bo vam žal večera! Vstopnice so v predprodaji pri tt. >Alpina« ter Kolb & predalič.
A G R I P P A,
švedska kartoteka v obliki knjige je najcenejši in najboljši pripomoček vsakega vzornega knjigovodstva.
Navodila in prospekte daje tvrdka
M. TIČAR,
Ljubljana, kjer so Vam tudi na izbero vse tehnične in pisarniške potrebščine
ter trgovske knjige.
u— Spored koncerta, ki ga izvaja jutri v ponedeljek komorni zbor zagrebških ma-drigalistov je naslednji: Obrecht: Pasijon našega gospoda Jezusa Kristusa po sv. Mateju. 2.) Lassus: Super flumina. 3.) Vik-toria: Estate foites. 4.) Schiitz: Pater no-ster. 5.) Mozart: a) Quaerite primum reg-num Dei, b) Ave Maria, c) Adoramus te. V II. delu pa izvaja zbor dela naših avtorjev in sicer: 1.) Odak: Madrigal, 2.) Du-gan a) Hvaljen Izus. b) Lepi Juro. 3.) Do-bronič: Marija se dvigne. 4.) Asamič: Kadar prida poslednji čas. 5.) Grgoševič: Večer nam je rosa padala. Zbor zagrebških ina-drigalistov je v resnici izvrstna umetniška skupina, ki se je z vso ljubeznijo posvetila zl>orovskemu petju Vodi jo skladatelj Mla-den Pozajič. Cene posameznim sedežem od 30 Din navzdol. Koncert bo jutri v ponedeljek ob 20. v Filharmonični dvorani.
KINO ADRIAN
ŠT. VID
danes ob 4., 6., 8. uri 100% nemški film čarobnih lepot, napetih dejanj
Hotel na oceanu
DOPOLNILO: Kratki filmi.
u— K0,norna glasba bo imeta svoj praznik v petak, 17. t m. v Filharmonični dvorani. Ta večer bo nastopil znani Praški kvartet (Svejda, Berger, Černi inVečtomov) ter izvajal Mozartov c-dur kvartet. Sukov klavirski kvintet s sodelovanjem prof. Ravnika. prvo svojo izvedl>o pa bo imel na tem koncertu škerjančev najnovejši komorni kvartet, "ki je znan pod naslovom Kvartet IV. Vsako priporočilo je za Praški kvartet nepotrebno. Prvovrstni umetniki so to. Sedeži po običajnih cenah v Matični knjigami. — Kazina. Novi začetniški plesni tečaj se prične jutri ob .20 za vse nove interesente. Vsak torek in četrtek ob 20. nadaljevalni plesni tečaj. Posebne lire in informacije vsak dan. Dijaki — akademiki imajo popust
u— Pri mestnem poglavarstvu in pri mestnih podjetjih v Ljubljani so zasedena vsa službena mesta. Vsakršno vlaganja prošenj za sprejem v mestno službo je zato brezpredmetno in združeno za prosilce le z nepotrebnimi stroški. V primeru pa, da s bo izpraznilo kako službeno mesto, sa bo le-lo v smislu zakonitih določil javno razpisalo, tako da bodo vsi interesenti o tem pravočasno obveščeni.
POVEČAVE NA PAPIRJU
GEVAERT'GEVALUX
VAM NAJLEPŠE IZDELA TVRDKA FOTO-MATERIJ AL
JANKO POGAČNIK,
LJUBLJANA, TVRŠEVA C. 20. nasproti kavarne »Europa« iiiiiiimniinmiiii ijuuuu
u— Prostovoljni davek na stanovanjske sobe in poslovne prostore precej redno doteka. ker hišni gospodarji in upravitelji hiš pridno pobirajo pri svojih strankah nanj? odpadajoče zneske. Ta prostovoljni daven je spiejelo ljubljansko prebivalstvo z velikim razumevanjem in ni naletel pri straukah razen v radkih izjemah na odpor ali celo popolno odklonitev. Zdaj nam zima še prizanaša. kakor hitro pa zapade sneg in nastopi mraz, bo naval potrebnih na socialno politični urad ogromno narasel in treba bo izdatnih sredstev, da bo mogel pomagati vsaj najnujnejši potrebi. Zato ponovno prosimo vse hišne gospodarje in upravitelje, ki te prostovoljne davščine še niso pobrali) da to čimprej store, nabrani denar pa oddajo v mestnem socialno političnem uradu, soba 42 v Mestnem domu, II. nadstropje, ali pa sporoče. kam naj pride posebni po^ oblaščenec po denar.
u— Občni zbor Narodne galerije to 26.
januarja ob 18. uri.
u— Občni zbor Pevskega društva >Kra-kovo-Trnovo« b0 v nedeljo 2*6. t. m. 0b 10. dopoldne v gostilni g M. Soklič-a »Pred konjušnico« z običajnim dnevn»"m redom. Od'bor.
u— Telesno kulturno društvo Afena
priredi 17. t. m. v petek ob pol 19. v dvo-rani Okrožnega urada, Miklošičeva cesta Poučno predavanje s slikami o telesnih napakah otroka v dobi rasti. Predava šef ortopedičnega oddelka splošne bolnice g. primamj dr. Minaf. Vstop je prost.
u— Lutkovo gledališče Češkoslovaške obce vabi k predstavi »Gašperoek im povodni može, ki jo priredi v nedeljo 12 t m. ob 4. PoPoMne v Narodnem domu
L
t
u— Josip DaneS. eden najpopularnejših Aaših igralcev bo v petek 17. t. m. praznoval 35-ietni jubilej svojega oderskega dela in sicer v igri »Pesem s ceste«. Predstava bo izven abonmaja in bodo vstopnice na prodaj od ponedeljka dalje pri operni blagajni. Prosimo cenjeno občinstvo, da si zagotovi vstopnice pravočasno.
u— Predavanje dr. Egona Stareta v Ljubljanskem klubu. V torek, 14 t. m. ob 19.;'0 predava v Ljubljanskem klubu predsednik Jugoslov. - češkoslovaške lige v Ljubljani dr. Egon Stare o analizi strukture češkoslovaško - jugoslov. gospodarskih stikov in možnosti njihove poglobitve. Na predavanje odličnega poznavalca Češkoslovaške opozarjamo zlasti gospodarstvenike in članstvo Jč lige.
u— Sestanek Jugosloveuskega kirurškega
društva bo 14. t. m. ob 18. v predavalnici ženske bolnišnice. Spored: dr. Mina?: demonstracija Kienbockovi bolezni zapestja; dr. Lavrič: Ca tenkega črevesa.
n— Alpinistična šola. Otvoritveno predavanje g. dr. Rajka Ložarja bo v sredo 15 t m. v verandi hotela »Union«. Vhod skozi kino. Poleg prijavljencev vabljeni tudi vsi, ki se zanimajo za alpinistiko. T.k. Skala.
u— Lutkovno gledališče češkoslovaške obce vabi k predstavi >Gašperček in povodni mož«, ki jo priredi danes ob 4. popoldne v Narodnem domu.
u— Tradicionalen obrtniški ples priredi letos 1. februarja v Kazini že dvanaj-stič Obrtniško društvo v Ljubljani, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo.
u— Občni zbor zveze akademsko izobraženih žen. sekcija Ljubljana, bo v soboto, 25. t. m. ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona. Dnevni red: poročilo odbornic, poročilo revizoric in poročilo o občnem zboru Zveze v Zagrebu.
u— Sokol I Ljubljana-Tabor vabi članstvo na 28. redno glavno skupščino, ki bo v sredo. 29. t. m. v mali dvorani na Taboru. Dnevni red je objavljen na društveni oglasni deski. Uprava.
u— Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru ponovi danes ob pol 16. lutkovno igTo »Jureek v peklu«. Pridite vsi!
u— V nedeljo 12. I. 1936 ob 20. ima plesna šola na Tab0ru zaključno plesno vajo. Vsi prijatelji plesa vljudno vabljen..
u— šentjakobski gledališki oder je na iniciativo društva »Soče« — matice priredil prejšnji mesec lepo uspelo veseloigro« škandal pri Bartletovih« (Vzoren soprog), čisti dobiček je bil izročen društvu >Tabor« v humanitarne svrhe. šentjakobski gledališki oder je s to svojo plemenito gesto pokazal polno razumevanje za skrbi in težave naših emigrantov. Posnemanja vreden zgled.
u_ šentjakobska knjižnica v Ljubljani
Kongresni trg 7, je izposodila preteklo leto na 57.167 strank' 186.547 kniig. Ta naša največja javna ljudska knjižnica izposoja vsak delavnik od pol 16. do pol 20., ob nedeljah in praznikih od pol 10. do pol 12., najlepše knjige v 10 jezikih. V knjižnico oa vpiše lahko vsakdo, kdor se zadostno izkaže. Na razpolago tiskani imeniki knjig.
u— Pevci Ljubljanskega Zvona! Udeležite se danes, v nedeljo popldne ob pol 4. pogreba našega ustanovnega člana g. Matije Bončarja iz mrtvašnice drž. bolnišnice na pokopališču pri Sv. Križu. Odbor.
u— Planinski ples priredi SP(D v Ljubljani v soboto 1. februarja v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. Prostori bodo dekorirani. Obleka turistovska, smučarska ali promenadna, kakor kdo želi. Planinska prireditev je znana po svoji domačnosti in neprisiljeni zabavi. Jestvine in pijače se bodo nudile v planinskih kočah, ki jih nalašč za ta večer prenesemo v plesno dvorano. Planinci se le vsako drugo leto snidejo na svojem plesu. Takrat pa se prosto razvesele in navesele v planinski domačnosti. Vsak udeleženec prejšnjih planinskih plesov se rad spominja na prisrčne zabave v krogu planincev. Planinci pripravite se na planinsko noč 1. februarja ter pozabite takrat na dnevne nadloge.
u— Nekateri ljubljanski smetarji so — kakor nam piše državni uradnik — veliki gospodje. Ob novem letu je oddal svojo vizitko z novoletnim voščilom in milostno povedal, da pride po odkupnino drugič. Zdaj bo tega že 14 dni ,a smetarja še vedno ni na spregled pred stanovanjska vrata. Pred pragom cele hiše pa čakajo nanj tudi zaboji zvrhano polni jpmeti, ter si hišnica in služkinje belijo glave, kako bi si pridobile milost pri tem gospodu. Z vizitke namreč njegovega naslova ne moreno izvedeti. Ker pa vemo, da je pobiranje smeti v oskrbi mestne pristave, prosimo ta naslov navodil, kako naj se v bodoče vedemo do g. smetarjev, da se jim ne bomo več zamerjali. Sicer stanujemo tik ob Ljubljanici. Kljub temu smo nasproti mestni gosposki zelo ubogljivi in nam ne pride niti na misel, da bi komaj, komaj poglobljeno in izbetonira-no rečno strugo znova zasuli s smetani, ki se jim dvakrat na teden mimo vozeči se mestni gospod smetar je zlobno eareži. Zato moramo, zvesti svoji tradicionalni pohlevnosti in pognojnosti — Oj, Ljubljane^ oj, zaspanci, pravi že stara narodna pesem —, še dalje mirno čakati milosti mestne gospode.
n— Neslana šala na račun mestnih gasil-lev. Za dosego čim večje varnosti pred požarom se je svoj čas uvedel alarmni zvonec. ki veže velesejem z mestno gasilsko po-»tajo. Ta zvonec se vsak dan opoldne preizkuša. da ne bi kakšen nepredviden defekt iznenada prekinil to za primer požara vele-važno zvezo. Velesejmski oskrbnik je tudi včeraj kakor zmerom opravil pieizkušnjo in nato telefonira1 gasilskemu uradu, da se ugotovi, ali je naprava v redu. Ob 12.43 pa je alarmni zvonec iznenada vnovič zapel. V kratkem presledku ie dal pet zaporednih znakov, kar naj bi pomenilo, da je pomoč nujno potrebna. Gasilci so se takoj odpravili proti velesejmu. S seboj so vzeli orodni voz, motorno brizgalno. voz za pesek in aparat za gašenje s peno. Malo za poklicnimi bo prihiteli tudi prostovoljni gasilci. Na velesejmu pa se je izkazalo, da o kakšnem ognju ni ne duha ne sluha in da je šlo torej za neko povsem neduhovito, tedno potegavščino ki je gasilce stala samo nepotrebnega alarma ter precejšnjega napora in razburjenja. Take šale so brez dvoma vredne najhujše graje, saj bi se lahko primerilo, da bi kdo gasilce najprej poklical
v prazno, medtem pa bi drugje nastal požar in bi bila njihova navzočnost v resnici krvavo potrebna. Oblasti bodo najbrž ugotovile krivca, da njegov neokusni dovtip ne to ostal brez nagrade.
u— Zimske suknje, hranilne knjižice.
To sta dva sezonska predmeta, s katerima ima zadnjil čas kriminalna kronika največ opravka Krasti suknje po lokalih, spada brez dvoma med najlažje, najmanj riskantne tatinske posle in zaradi tega se te vrste tatvine v zimskem času v tako velikem številu množe. Ta teden je policija aretirala dva tatova, ki sta se specializirala na to stroko. Pri njiju so našli več ukradenih sukenj, ki jih je policija nato vrnila lastnikom. Skoraj vsi tatovi zimskih sukenj pa imajo po navadi tudi dobro organizirano prodajo nakradenega blaga tako da ga njihovi agentje odnašajo daleč od kraja tatvine, kjer je potem blago precej težko izslediti. Prav tako je postala že stara pesem o hranilnih knjižicah. Zadnjič je policija aretirala neko mlajšo žensko iz kamniškega okraja, ki je svoji prijateljici izmamila knjižico z vlogo 3500 Din. prav tako je policija izsledila tri dobre pajdaše, ki so novembra lani vlomili v hišo vrtnarja Herzmanskega na Večni poti in odnesli za nekaj tisočakov blaga.
u_ Poizkušen samomor 17-letnega fanta. Na Gruberjevem nabrežju, ki je zadnji čas postalo nekakšen rendez-vous samomorilcev, so predvčerajšnjim okrog 16. našli ljudje nezavestnega mladeniča, ki je dišal po lizolu. Bil je to neki komaj 17-letni ključavničarski pomočnik iz Rožne doline. Na pomoč poklicani reševalci so ga v naglici prepeljali na kirurški oddelek, kjer se je šele včeraj dopoldne zavedel. Kakor je v bolnišnici pripovedoval, se je bil doma nekaj spri z očetom in je v jezi popil dva kozarca lizola. Njegovo stanje, ki je bilo sprva precej resno, se je včeraj popoldne okrenilo na bolje.
u_ Prijava biciklov za leto 1936. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike biciklov, da prijavijo svoje bicikle od 15. januarja do 14. februarja. Za prijavo bicikla je uporabiti izključno le tiskovino, ki se dobi brezplačno na vseh policijskih stražnicah v Ljubljani. Prijavo je izpolniti s črnilom in kolekovano s kolekom za 5 Din in jo oddati skupaj s prometno knjižico v sobi št. 2, šubičeva ul. 5/1 med 8. in 14. uro. Istotam se dote tudi evidenčne tablice za one bicikle, ki tablic še nimajo. Eventuelne zamudnike bo zadela občutna kazen.
u— Plesna šola na Taboru Ima jutri v nedeljo zaključno plesno vajo v veliki dvorani na Taboru. Začetek ob 20. Vsi vljudno vabljeni.
u_ Vsako nedeljo od 4.-8. popoldanski ples ob znižani članarini v Jenkovi šoli.

APOTEKA
MrBAHOVEC
ttganju
r udih, bolečinah
▼ boku vzamemo
»N l B 0 L«
tablet« Jtr. Banov««. V lekarnah 20 uJM. On 20.— alt 40 ta bi. Du> 34.— t napisom proizvajalo«:
Apoteka Mr. L. Bahovec. Ljubljana Rog. S. Br. 17816/ai. VI. 1935

Iz Maribora
a— Za sPomenik kralju Uedinitelju v Mariboru so prispevali občina Ruše 2000 Din, Pogrebno društvo Radvanje 550, lekarnar Konig 150, dr. Pernat 300 Din, Po 100 Din pa Strelska družina Loka pri žu-smu, Jadranska straža Rogaška Slatina, prost, gasilska četa Gornja Bistrica in Društvo prijateljev angleškega jezika v Marrboru.
a— Afriški Sven Hedin v Mariboru. V
Ponedeljek 30. t. m predava v Ljudski univerzi o Froben>usovi'h ekspedicijah v Afriko njegov sotruidnik dr. Hans Rho-tert iz Frankfurta. Kakor znano, je Fro-beni<us največji raziskovalec Afrike, na-zvan afriški Sven Hedfcn.
a— Pravoslavno' novo leto. pravoslavni krogi v Mariboru bodo pričakoval1! novo leto v kavarni Jadran v ponedeljek 13. t. m zvečer. Ve«el program s kabaretnimi točkami z opereto »Dijaška rutežens. Vstopnine ni!
a— Kulturne novice. Danes dopoldne ob 11. bo v velito! kazinski dv0rani otvoritev razstave bolgarske grafike znane sofijske umetniške skupine »Novi Hudož-nici«. Razstavljenih je okc« 80 del. Razstavljajo: D. Bairann0v, K. Ganev, P. Ge-orgiew, P. Karšovski, V. Nedk0va, I. Ne-d0v, A Sorok'!n, V. Staikov, A -Stame-nov, St. Vene v in A. žen do v. — Jutri, v ponedeljek je v Ljudski u*« verzi predavanje prof. šedivyja 6 skioptičnimi slikami o bolgarski književnosti.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
RAZGLAS.
Upoštevaje sedanje gospodarske težkoče, je vodstvo sanatorija v Mariboru, Gosposka 49, telefon 23-58, uvedlo enotne tarife za oskrbo in operacijo tako, da stane pri vseh boleznih, ki ne trajajo dalj kot 10 dni (slepič, kila, golša itd.) sanatorijska oskrba z operacijo in zdravljenjem vred 2.500.— Din, za uradnike vseh vrst, ki živč samo od svoje plače, in njihove svojce pa 2200.— Din.
KIRURG DR. CERNIC, VODJA IN LASTNIK SANATORIJA.
lnnnnnrTinanDnnnnmnnnnnnnnnnf
a— Izpremembe. Ban dravske banovine je razrešil nekatere odbornike maren-berške občinske hranilnice ter imenovai za liranilničnega gerenta marenberškega dekana Mesnerja, na novo v odbor pa Karla Gajška, notarja in narodnega poslanca, trgovca Simona Temeka, posestnika Goloba, prejšnjega posoJ^niškega uradnika Lukasa ter gostilničarja šikerja
a— Jutri bodo podrli hišico št. 3 v Cvetlični ulici, ki stoji zraven PiTčevega paviljona. Porušenje hišice, ki j0 je kupila mestna občina od tvrdke Pinter & Lenart za 19.500 DAn, Se izvrši v zvezi z znanim regulacijskim načrtom Db voglu Aleksandrove ceste in Cvetlične ulice, ki je postala pereča spričo n0ve 4 nadstrop-ne Batjelove palače na tem voglu.	|
a— Tedenski protoleml. Na predvčerajšnji 6eji po*« e&Kega občinskega odbora &e je soglasno sprejel predlog, ua se lezo.o tzJoči iz pobreške občine in da postane saimo6tojna občina 6 stanjem pred komasacijo.
a— Barometer gospodarskega stanja.
Pri tukajšnjem sreskem sodišču je bilo v preteklem letu SM&9 ru bežni in izvršb. Raz«« ii zemdjeKajizuih viog pa je bilo <>357.
a— Usoda Scherbaumovega mlina. Kakor doznamo, so v teku Pogajanja med g. Scherbaumou in nekim tukajšnjim tiskarskim podjetjem za nakup oz. prodajo scherbaumovega mlina v Kopališki ulici. Pogajanja so tik pred ugodnim zaključkom in L« se preurejevanje mlina pričelo že letošnje poletje. S tem bo Maribor zo-Pet pridobil lepo, moderno stavbo.
a— Kašelj in smeh. V petek zvečer sta bila v kazin6kem poslopju kar dva incidenta. V Ljudski univerzi je predaval senator dr. Frangež iz Zagreba o sodobnih gospodarskih reformah Nemč'je. Pokašljevanje in nemir nekaterih navzočih bil tolik, da je moral senator dT. Frangež predavanje deloma prekiniti, deloma '.z-premeniti. — Istočasno Je bil v gledališču
oPerno-baietni večer in so študentje de; prosTama. ko je nastopil g. Bor s Pjlato, sprejeli s snnehom. V obeh primerih je in" tervenirala policija.
BANKA BARUH
PARIŠ (9°) u- BUE AUBER
Telef.: Opčra 98.15 — Telef : Opčra 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJ A: No. 1458.65 Ned. Dienst LUKSENBURG: No 5967 Luxembourg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice-
a— Jutri veliki proces. Pred tukajšnjim malim kazenskim senatom bodo sedeli jutri dopoldne na zatožni k.lol« 33 letni posestnik Ignacij Krištofič, 50 letni zasebni uradnik Franc Kenda ln 48 letni trgovec Ivan Wolfond i-z Maribora zaradi znane afere tukajšnje »Kmetijske ek8-Portne zadruge«, od katere je oškodovanih 19.000 oseb Wo!fond je obtožen le radi neks h meničnih zadev v zvezi z afero. Tretji glavni akter Matej žunkovič Pa J"e» kakor znano, umrl že v preiskovalnem zaporu v Zagrebu. Razprava se bo pričela ob 9. dopoldne v r^zpravni dvorani št. 53. Zanimanje za proces je ogromno.
a— Težji kriminal usiha? Lani je mariborska policija aretirala 1046 oseb radi pretežno manjših prestopkov. Hujiši primeri so bili le Susteršič, Kosanje in zadeva ključavničarja Franca Kranjca. Pravijo, da že dolgo vrsto let ni bilo tako malo težjih kriminalnih zadev.
a— K še ntpe trski ljubavni ža'oigr/. Ivana Klemenčiča ih PePco Sedičevo so včeraj v tukajšnji bolnišnici o.perira!i. K!eimenčiču je obtičala krogla v trebuhu, njegovi zaročenki pa tik nad srcem. Ivan Klemenčič je leta 1932 ubil v Oseku v Slov. gor. ženo posestnika J. čepeja in je bil radi tega obsojen na 4 leta težke ječe. Klemenčič je br.l radi dobrega vedenja v smislu zakona izpuščen na »dopust«, te dni pa so orožniki prejeli nalog, da ga privedejo v tukajšnje sodne zapore v svrho dosedpnja prekinjene kazni. To je Klemenčiča tako razburilo, da je Segel po samokresu
Iz Celja
e— Ljudsko vseučilišče. V torek ob 20. bo preaaval g. inž. Janko Kukovec iz Maribora o svetovni razstavi v Bruslju s šte-v iin ud* sikioptičnimi slikami. Svetovna razstava je bila lani ena najlepših in najzanimivejših. Priporočamo občinstvu, da se udeleži tega predavanja.
e— Zdravniški strokovni izpit je napravil pri banski upravi v Zagrebu g. dr. Slavko Perko, zdravniški pripravnik v javni bolnišnici v Celju.
V 24 URAH se zgotovijo obleke po meri. Angleški vzorci na razpolago. Modni atelje-MEšKO, Celje.
e— ■ nje oi('Ovi so se poiie«rGCiii, ivo
se je vračal 11 letni sin nočnega čuvaji Josip Bek iz Sečovega -pri Rogaški Slatini v petek v spremstvu nekega dečka doniov, je deček iavlekel samokres in se igral z njim. Nenadno se je samokres sproti in krogla je zadela Beka v desno nogo. V petek se je težko ponesrečila 4 letna delavčeva hčerka Jožef« Vrečkova iz Pečovja pri Teharju. Neki fantek ji je s sekiro odsekal prstanec na desni roki. •Istega dne si je 6 letna PoSestnikova hčerka Marija Kolškova iz Braslovč pr! sekanju smrečja presekala kite na desnem za* Pestju. Vsi trije otroci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Ukinitev zasebnih klavnic. Mestni svet je na svoji seji 20. XII. sklenil obvezno uporabo mestne klavnice za klanje za javno potrošnjo na vsem teritoriju mestne občine celjske. Proti temu sklepu so dopustne pritožbe na kr. bansko upravo v Ljubljani, ki bi jih bilo vlagati pri mestnem poglavarstvu v 15 dneh. Rok za. pritožbo prične teči od 13. t. m. dalje.
e— Od danes naprej sn«žke svetovne znamke »Trelorn« št 35—38 po 10.— in 16.— Din ter moške in ženske galoše vseh velikosti po 29.— Din. Stermecki, Celje.
e— Kino Union. Danes ob 10. matineja. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.30 ter jutri ob 16.30 in 20.30 oPereta >Ptičar« in zvočni tednik.
Iz Kranja
r— Jugoslovensko akademsko društvo je
razposlalo vabila za elitni akademski ples, ki bo 18. t. m. v Narodnem domu v Kranju. Kdor pomotoma ni prejel vabila, naj ga reklamria na JAD v Kranju, hotel ^Stara pošta«. Istotam se tudi rezervirajo mize.
Sodob^
fartilca.
mora dati odlično svetlobo, katera štedi oči in rivce, kakor žarnica
nitka o- dvojni oUačtucc
Z Jesenic
«— Kin0 Radi0 predvaja danes ob 15 in 20. nadvse zanimiv znanstveno-kultur-ni film »Junaki Arktike Celjuskinoi«. Med dodatki tudi risan film >prešmentani ropot«. Sledi velefilim »Kleopatrac.
Iz Kamnika
ka— Zobni atelje V. Stuzsi zopet redno sprejema.	,
Iz Tržiča
t— Zasavska podružnica SLD bo imela
občni zibor v soboto IS. t. m. 0b 17. v rudniški restavraciji v Trbovljah. P0občnem zboru prirerii podružnica veliko lovsko veselico v Sokolskem domu.
Iz Ptofa
j— Za vojaške obveznike. Mladeniči .rojeni L 1916. ki stanujejo na področju mesta Ptuja, se morajo javiti na mestnem magistratu v sobi vojaškega urada najkasneje do 31. t. m. dnevno od 11. do 12. Odsotne mladeniče morajo javiti njihovi starši ali pa delodajalci. V istem roku se morajo javiti tudi mladeniči, rojeni L 1916., ki ne stanujejo v mestu Ptuju, pa so semkaj pri stojni. S seboj morajo prinesti potrebne družinske in vojaške listine. Pozivajo se tu di mladeniči, rojeni 1. 1918.. stanujoči v Ptuju neglede na pristojnost, da se javijo pri vojaškem uradu v istem roku.
j— Ekspozitura borze dela v Ptuju nujno potrebna. Brezposelni iz našega sreza so primorani hoditi 26 do 50 km peš v Maribor na borzo dela ali pa se obračajo nanjo preko svojih občin. To posredovanje pa se često dolgo zavleče. Potreba ekspoziture borze dela se je zlasti pokazala, ko je bilo preko 100 delavcev odpuščenih iz >Pe-tovie« in so vsi dostavili delavske knjižice osebno ali pa preko mestnega urada podružnici borze dela v Mariboru že pred enim mesecem, pa še do danes ni izdanih pol in vrnjenih knjižic.
j— Tujski promet v Ptuju t 1. 1935. Ptuj je posetilo lansko leto vsega skupaj 2lt>3 tujcev, od tega 1454 iz raznih krajev naše domovine in 709 iz tujine, in sicer 456 iz Avstrije, 11 iz Francije, 66 iz Nemčije, 54 iz Češkoslovaške. 7 iz Rumunije, 5 iz Belgije, 2 iz Poljske, 16 iz Rusije, 44 iz Italije, 32 iz Madžaiske, 3 iz Anglije in 13 izostalili držav.
j— Lovski tatovi so s? spet pojavili v lovišču v Zabovcih in streljajo zlasti fazane. Posestniku Pičerku v Spuhlji so celo ukradli čoln, da se lahko prevažajo po Dravi v Zabovce.
j— Na poroki napaden. 30 letni mlinar in posestnik Gajzer Štefan iz Strajne je bil na poroki svoje sestre kot starešina. Pozno ponoči je na gostiji zmanjkalo vina, pa se je Gajzer v družbi s svakinjo napotil v zidanico po vinu. Ni pa še bil daleč od hiše, ko so ga obkolili trije pretepači iz Trnovske vasi in ga pretepli s koli, da je obležal nezavesten. Gajser je ostal nekaj dni v domači oskrbi, ker pa se mu stanje ni hotelo izboljšati, so ga prepeljali v Ik>1-nišnico. Gajser ima hude poškodbe po glavi.
Iz Murske Sobote
ms— Grob tragično preminulega poštnega šoferja Lukaška je dan po pogrebu obiskala iz Kraljevega Gradca v daljni Čeho-elovaški pokojnikova mati. Zenica je zamudila pogreb in ni našla drugega, kakor z venci pokrit grob in ruševine avtobusa ob železnici, s katerim se je njen sin peljal v smrt. S seboj je prinesla zabojček domače prsti, ki jo je sinu izsula na grob. Prav toliko prsti je odnesla s seboj domov. Ubogo ženico so vsi pomilovali__Poštno osobje je
80 let Ogrinčeve mame
Danes praznuje osemdesetletnico rojstva še vsa sveža in zdrava gospa Marija Ogrin-čeva, znana Ljubljančanka. Njen soprog, ki je bil paiznik v prisilni delavnici, je umri nekaj dni pred prevratom 1918. Vz-
gojila j* deset otrok, od katerih žive še štirje sinovi m pet hčera- Vsi so v ugodnih položajih. Dva sta strojevodja, eden šofer, eden trgovec. Od hčera sta dve omoženi, dve vdovi, najmlajša pa skrbno streže današnji jubilantlki. V ožjem domačem krogu s številnimi vnuki bodo danes slovesno proslavili redki jubilej. Se na mnoga leta!
sestavilo odbor za postavitev spomenika Lukašku, ki je postal žrtev svoje odgovorne službe.
ms—Slovo. Te dni je zapustil Mursko Soboto starešina finančne uprave g. T oš Fran jo, ki je bil premeščen v Zagreto. G. T oš se je uidejstvoval v nacionalnih dru-št/h, zlasti pri sokolu in strelski družini, ki ga bosta zelo Pogrešala. Iz hvaležnosti za njegovo deLo mu je hotel Sokol prirediti poslovilni večer, pa se je v svoji skromnosti tem« protivil. Delavnemu nacionalnemu možu in njegovi družini želimo na novem Službenem mestu mnogo zadovoljstva.
ms— Potres je trajal tri sekunde. Tudi tukaj smo občutili preteklo sredo močan potresni sunek. Nekako ob 17.18 se je nalahno stresla zemlja in se je zibala tri sekunde. V sofcah je pohištvo zaškripalo in ponekod je posoda v omarah zazvenela. V vaseh v smeri proti avstrijski meji pa ljudje niso občutili potresnih sunkov. Sličen potres je bil v našem kraju L 1923. prav na novega leta dan.
Iz življenja na deželi
KALOBJE. Za božič se je siroanasnun razdelila večja količina blaga. Za obdarovanje gre zahvala zlasti benski upravi, trgovcu Jančiču iz Maritoora, trgovcem Steraieckemu, Hladinu in Petku iz Celja, Grasseliiju iz Si.vnice in Salobirju iz Ka-lobja. Vsem v imenu šolskega vodstva in obdaroVancev najlepša hvala!
RADOVLJICA. Preteklo nedeljo smo imeli v Radovljici in v sosednjih Lescah prav prijetno popoldne in zabavni večer. V Radovljici je nastopila mladina, vsi, najmlajši, ki bodo prišli šele čez dve leti med abecedarje, v družbi tistih, ki su ziapustili šolske klopi, ali pa se izobražuje j o v srednjih šolah. Igrali &o Gollje v o mladinsko igro >Princeska in pastirček«. Toliko ljubeznivega videti se ima le redko priliko, kakor je bilo to pot v Sokolskem domu v Radovljici. Režiser br. Poljšak je pokazal, kaj vse se da doseči pr: mladini. Seveda so ga podpirali pri težke"' delu tudi dlrug». Med mladino &o se pokazali pravi igralski talenti. Vsi posetniki igre »o bili wnenadeni, ko so gledali kako temeljito so pojmovali mali umetnih svoje vjoge Zvečer pa so uprizorili člani Kulturnega društva v Lescah, nov© ljudsko 'igro »Na planini«, delo šolskega upravitelja Bu lovca iz Begunj. Buiovec se je to pot že četrtič pojavil med našimi kulturnimi delavci. Leta 1923. je bil napisal prav dobro uspelo mladinsko »Igro >Pehto< dve leti zatem »Vedamce« in kmalu nato simbolično igro »Bajko*. Za ljud6k0 igro »Na phaninic je porabil tragedijo, ki Se je d.ogi<ola 1910. na Begunjščici, ko je neki lovski čuvaj streljal na tri divje lovce in enega ustrelil H igri nastopijo najrazličnejši ti,« Zal, da je Bulo>'eC obdelal motiv v naPačni smeri. Namesto, da bi bil popolnoma izra<b»l večkrat dobro pričete zadev-ščine, je te kar opustil in si pomagal s ko-m/čnimi, prek0n? ičnimi sredstvi. Ceia ljudska igra se spremeni v revijo hitro Se menjajočih slik, povezanih in okrepljenih s lepo domačo pesmijo. Toda te slike so b«e prav v Lescah, v jedru prave Gorenjske, nekaj Posebnega. Sta* rutiniranl Igralci, ki prebijejo precejšen del leta v planinah, so tako imenitno podali prizore, da bi bilo dobro, če bi m. jih ogledali poklicni igralci. Prav Po«ebno je v tej igri zvenela čista, klasična gorenjš»na. izgovarjana pravilno, ne robato, brez primesi iz tujih jezikov -ta priidušanja, govorica, ki jo slišiš le še v rovtarskili Atenah. Dobro pa bi bilo, če b» a*'tor zadev-ščin0 nekoliko predelal, opustil pokanje •pušk na tihotapce in tudi zaroke so prepogoste. fiele po krajšanju bi dosegel Bu-lovec svoj namen: ponesti gla« v svet o našrh lepih planinah in o njihovih prebivalcih.	—s_
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. film »Črna krila<. Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik.
SLADKA GORA. šola je nedavno priredila božič« co % igrico »Božično P oš to t, Po kateri je Je*ušček razdelil 35 najsiro-mašnejšim šolarjem darila. V6em, ki so bili dobrega srca, izreka upraviteljstvo
zahvalo.
SMiARTNO Ofi PAKI. KJS je obdat«: iD . božičmoo 46 otrok. Društvo obstoja šele 7 let, a je v tem času izdalo za siromašne že okrog 40.000 Din. Lepa mu hvala! Posebna zahvala gre ustanoviteljici in predsednici gospe Koroščevi. — Sokol je bal preteklo leto prav delaven. Napravil »I je letno telovadišče in zgraidil telovadnico. Stavba je src©r lesena, a za zdaj zadošča in je tudi za prireditve primerna.
Vremensko poročilo
11. januarja. Ljubljana 7 765.5, 7.6, 80, W2, 10. —, —; LJubljana 14. 765.4, 8.8, 80, W3. 10 —, —» Maribor 7. 762.3, 8.0, 70, NW3, 6 — —; Zagreb 7. 763.4, 10.0, 70, WJNW6.' 7,'—,-; Beograd 7. 763.0, 9.0, 80, 92, 10, — —; Sarajevo 7. 766.7, ?0, 90 0, 4, —; SkoPlje 7. 770.0, 3.0, 90, 0, 10, —,' —;
Kumbor 7. 771.3, 9 0 90 0, 10 — _•
SpKt 7. 767.3, 10.0, 90, BI, 10 —' —; Rab 7. 766.2, 9.0, 90, SE1, 10* —
Temperature: Ljubljana 9.0, 5.4; Maribor 9.0, 6.0; Zagreb 12.0, 8.0; Beograd 16.0, 5.0; Sarajevo 12.0, 1.0; Skopih 4 0 M; Kumbor —> 7.0; Split 1B.0, ».0; Raj,'
v i
T
»JUTRO« 9t 9.
Gospodarstvo
Mezdni zaslužek delavstva v Sloveniji
Lani 534 milijonov, leta 1930 765 milijonov
Zaposlenost delavstva se lani v dravski banovini ni »boljšala, kakor smo to lahko ugotovili za leto 1934. Pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev je bilo lani povprečno zavarovanih 79.263 delavcev nasproti 79.010, 75.564. 77.653, 91.848 in 97.688 v prejišnjiih petih letih. V januarju in februarju je bilo število članov še precej večje nego v ustrezaj očih mesecih p rej snega leta, potem pa se je z malimi izjemami do novembra gibalo na višini izpod števila v prejišnem letu. Šeie proti koncem leta se je malo zholjšalo. tako da smo imeli v decembru za 960 članov več zavarovanih nogo v decembru prejšnjega leta.
Padanje mezd se je v druigi polovici leta pričelo ustavljati in je znaša-la v decembru povprečna dnevna zavarovana mezda 22.36 Din nasproti 22.40 Din v prejšnjem decembru. Povprečje dnevne zavarovane mezde za vse leto pa je znašalo 22.39 Din. to je za 0.24 Din manj nego povprečje za 1. 1934. Zato je tudi povprečni dnevni zaslužek vsega zavarovanega delavstva padel na 1,775.100 Din. dočim je v letu 1934. vnašal 1.7^8.400 Di.n. * letu 1933i pa 1,755.500 Din. Tz tega sledi, da je lani znale! celoletni zaslužek delavstva, zavarovanega pri OUZD le 533 milijonov Din. to je za okrog 4 milijone Din manj nego v prejšnjem letu (tu ni upoštevan zaslužek rudarskih in topi^ifikih delavcev ter nameščencev, zavarovanih pri bolniški blaga ini TBPD).
Gibanje povprečne dnevne mezde in letnega zas^raka je b'>> zadnja leta naslednje {v dinarjih)
leto 1925
1930
1931
1932
1933
1934
1935
dnev. mezda 22.01 Din 26.45 „ 26.21 „
24.38	„ 23.23 „ 2263 „
22.39	„
celoletni zasl. 481 milij. Din. 763 „ „ 722 ,, „ 568 „ 527 „ 537
0i34 v *»
Celoletni mezdni zaslužek 1. 1930 dosegel 765 milijonov Din. potem pa je stalno padal in je leta 1933. znašal le še 527 milijonov; naslednje leto se je malo dvtg-nil na 537 milijonov, lani pa je zopet nekoliko popustil na 534 milijonov Din.
Značilno je tudi razmerje med številom moških in ženskih članov. Številka za zadnjih 13 let nam kažejo, da odstotek žcnsK stalno narašča in da ženske delovne moči vedno bolj izpodrivajo moške Leta 1922. je znašati odstotek ženskih zavarovanih članov samo 24.55%. leta 1925. se je že dvignil na 30.47%. potem pa je počasi naraščal in je v konjuikturnem letu 1930. dosegel 32.59%. Tendenca naraščanja ženskih delovnih moči na račun moških pa je po-sitala zlasti izrazita v letih krize, kajti že leta 1931. ie odstotek ženskih članov narasel na 33.49%, leta 1932. na 36.50%, leta 1933. 38.05%. predlanskem na 38.55%. lani pa je dosegel že 3904%. V zadnjih 13 letih se je torej odstotek ženskih zavarovanih članov dvignil od 24.55 na 39.04%, dočim je v istem času odstotek moških članov padel od 75.45 na 60.96%.
Naraščanje čekovnega prometa
čekovne in hranilne vloge pri Poštni hranilnici so lani ob koncu leta znašale
dve milijardi Din.
Poštna hranilnica objavlja podatike o svojem poslovanju v mesecu decembru, iz katerih je razvidno, da so se v tem mesecu hranilne vloge na knjižice dvignile za 36.3 milijona Din in so znašale ob koncu leta 850.7 milijona Din. V zadnjih mesecih je bilo gibanje hranilnih vlog prav neenotno. Ob koncu septembra so vloge dosegle vsoto 824 milijonov Din, potem pa so dva meseca nazadovale in so ob koncu novembra znašale 814.4 milijona Din, v decembru pa so se zopet naglo povečale na 850.7 milijona Dim. število izdanih hranilnih knjižic se je dvignilo na 360.432 nasproti 312.852 ob kome« prejšnjega leta. Kako so zadnja leta naraščale hranilne vloge, nam kažejo naslednje zanimive števi&e:
Hran. vloge štev. br. fcnjiž.
1928.	36 milj. Din	32.700
1931.	334 „ „	177.260
1932.	443 „	216.960
1933.	564 „ „	264.500
1934.	718 „ „	312.850
1935.	851 „ „	360.430
V teku lanskega leta so hranilne vloge pri poštni hranilnici narasle za 133 milijonov Din, dočim je v letu 1934. znašal prirastek 154 milijonov, v letu 1933. pa 121 milijonov. Od konca kritičnega leta 1931. ko so nastopile pri nas znane denarne težkoče, so se "hranilne vloge pri Poštni hranilnici povečale za preko pol milijarda Din (za 516 milijonov). Tudi število izdanih hranilnih knjižic se je od tega leta več nago podvojilo.
Čekovne vloge so ob koncu decembra znašale 1189.4 milijona Din in so bile za skoraj 50 milijonov višje, nego ob koncu prejšnjega leta. Čekovni promet pa je v preteklem letu dosegel vsoto
65.760 milijonov Din, to je za skoro 2 in pol milijardi več nego v prejšnjem letu. Naslednja primerjam nam kaže gibanje čekovnega prometa v posameznih letih, stanje čekovnih vlog ob koncu vsakega leta in število čekovnih računov ob koncu
leta (čekovni promet		* "k ovne vloge v	
miliionih	Din):		
	čekovni	čekovne	število
	promet	vloge	ček rač.
1922.	17.270	225	8.300
1930.	65.500	979	19.200
1932.	56.590	945	21.900
1933.	60.990	158	23.400
1934.	62.400	1140	24.500
1935.	65.760	1189	25.440
Čekovni promet, ki je leta 1930. dosegel najvišje stanje 65.5 milijarde Dim, je zaradi krize naslednji dve leti nazadoval in je leta 1932. padel na 56.6 milijarde Din, potem pa je zopet pričel naraščati, talko tudi v lanskem letu, ko smo dosegli 65.8 milijarde Din prometa, to je že več nego doslej v najboljšem letu 1930. Seveda pa ne smemo iz teh številk sklepati, da se je pri nas denarni promet zopet dvignil na višino iz leta 1930. Naraščanje čekovnega prometa je nastopilo predvsem zaradi tega, ker so se v zadnjih letih gospodarski krogi pričeli v mnogo večji meri posluževati Poštne hramilnice za svoj denarni promet. To nam potrjuje tudi gibanje števila čekovnih računov kjer se naraščanje v letih krize ni prav nič zmanjšalo, temveč se je še povečalo, tako da smo lani že prekoračili število 25.000 računov. Čekovne vloge pa so lani ob kancu leta dosegle izredno višino skoro 1190 milijonov Dim. Skupaj so SI. decembra znašala pri Poštni hranilnici tuja sredstva v obliki čekovnih in hranilnih vlog 2040 milijonov Din.
Gradnja ceste
Ljubljana - Kranj
V >Službenem listu« dravske banovine je razpisana licitacija za gradnjo sodobnega cestišča na tretjem sektorju državne ceste Ljubljana — Kranj_ in sicer od Jem 625.50 do km. 633.95. Licitacija se bo vršila 7. februarja ob 11 .dopoldne v prostorih sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljana — Kranj v Ljubljani, Slomškova 19. ponudlbe se morajo glasiti v obliki popusta v odstotkih na vsote odobrenega proračuna, in sicer za dve alternativi: a) za cestišče iz cementnega betoma s proračumanimi gradbenimi stroški 7,186.550 Din; b) za cestišče iz asfaltnega betona s preračunanimi gradbenimi stroški 7,443.850 Din.
Kakor znamo sta se za tlakovanje sektorja, ki vodi skozi Ljubljano (v dolžini nekaj manj nego 1 km) vršili že dve licitaciji. Licitacija za gradnjo sektorja od Ljubljane do št. Vida (od km. 620.878 do ikm 625.050) se bo vršila 20. januarja, in sicer s proračunamimi gradbenimi stroški 4.5 milijona Din. Skupaj znašajo torej proračunani gradbeni stroški za gradnjo te ceste od središča Ljubljane do Jeperoe, v dolžini 16.5 km skoro 13 milijonov Din.
«»«»>»» »MM
Gospodarske vesti
__ Naš izvoz jabolk, češpelj in grozdja.
Po podatkih Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, smo samo lani od 1. julija do 20. decembra izvozili 3243 vagonov jabolk. Izvoz v Nemčijo se ni razvijal tako, kakor smo prvotno pričakovali, in smo več jabolk prodali v Češkoslovaško, namreč 1590 vagonov, v Nemčijo pa le 1239 vagonov in v Avstrijo 340 vagonov. Svežih cešpelj smo do konca izvozne sezone izvozili 2861 vagonov, od tega 1574 vego-pov v 'Avstrijo, 1069 vagonov v Češkoslo-
vaško in 139 vagonov na Poljsko. Znaten je bil tudi izvoz grozdja, ki je znašal od začetka julija do 10. decembra 860 vagonov, od tega je šlo 314 vagonov v Avstrijo. 260 vagonov v Češkoslovaško, 174 vagonov v Nemčijo in 102 vagona na Poljsko.
= Znaten dvig španskega izvoza živega srebra zaradi sankcij. V zvezi s sankcijami proti I ta.iij i je prišlo lami proti' koncu leta do znatnih sprememb na svetovnem trgu živega s rebra 5 ki ga oskrbujeta v pretežni .meri 'Itali ja in Španija. že pred u velja vrenjem gospodarskih sankcij pr0ti Italija s0 &e sankcijske držaive pričele oskrbovati s španskim živim srebrom v bojazni, da bi nastopile težkoče pri na bavi potrebnega živega srebra za potroš-nJ°. Taiko je Španija v avgustu, septembru in oktobru t. 1. izvozila 804 tone živega srebra nasproti 150 tonam v istih treh mesecih lanskega leta. Samo v oktobru Pa je znašal španski i-zivoz 331 ton, to je 10 krait toHko nego lani. Povprečna c©na je znašati a v oktobru 5020 zlatih Pezet na sproti 46G0 v avgustu.
= Znižanje obrestne mere, Obrtna banka kraljevin-; Jugoslavije d. d. v Ljubljani objavlja v »Službenem listu«, da bo do nadaljnjega obrestovala hranilne vloge na knjižice brez dogovorjene odpovedi po 3% bruto na leto. vloge z odpovednim rokom trah mcsacev po 3.5% in vloge z odpovednim rokom 6 mesecev po 4«/».
= Prva hrvatska stedioniea izplačuje vloge do 1000 Din. Prva hrvatska štedionica je doslej oprostila 30°/» glavnice hranilnih vlog do 5000 Din, sedaj pa objavlja, da so od 7. t. m. oproščene vsa hranilne vloge do 1000 Din in prenesene s starih terjatev na nove terjatve, ki so neomejeno na razpolago. Kot vloge do 1000 Din se smatrajo one vloge, ki 23. aprila 1932., ko j3 šla banka pod zaščito niso bile večje nego 1000 Din. Ker ima Prva hrvatska 'štedionica veliko število malih vlagateljev, bodo po tem sklapu uprave lahko razpolagali s svojimi vlogami številni mali vlagatelji.
= Iz trgovinskega registra. V trgovinskem registru so vpisane spremembe pri naslednjih tvrdkah: Izdelovalniea slovenskih in švicarskih vezenin, družba z. o. z. na Bledu
je zvišala osnovno glavnico od 237.500 na 500.000 Din. in sicer z vplačilom v gotovini Javna skladišča, družba z. o. z. v Ljubljan-je zvišala osnovno glavnico od 250.000 m
000.COO	Din z vplačilom v gotovini. V Hkvi dacijo je stopila Ilirska rudarska družba z. o. z. v Prevaljah.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Albina Pristernika, trgov ca v Mariboru, Aleksandrova 19 (izravnalni upravnik dr. Ivo šorli, notar v Mariboru, poravnalni narok 12. tebruarja ob 11.. prijavni rok do 6. februarja).
— Družba premogovnih rudnikov v Aleksincu dd., ki »na sedež v Bruslju, sklicuje za 24. januar izreden ob*ni zbor, ki bo sklepal o povečanju delniške glavnice od 6 na 15 milijonov belgijskih frankov in o pretvarjanju obstoječih delnic po 500 frankov v družbene deleže brez označene vrednosti. Produkcija premoga v rudnikih te družbe (Kraljevac in Novi Kraljevac pri Aleiksincu) se je dvignila od 104.000 ton v letu 1933. na 130.000 v letu 1934.
= Odobrena zaščita. Kmetijski minister je na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug dovolil zaščito naslednjim zadrugam: Posojilnici in hranilnici za Apaoko kotlino v Apačah r. z. z n. z. (odlog plačil za pet let od 9. januarja t.
1.	dalje za obveznosti nastale do 20. decembra 1933; obrestna mera za stare vloge 3% od 1. januarja t. 1.); Hranilnici in posojilnici za dobrunjako občino v S ostrem r. z. z n. z. (odlog za 6 let od 16. oktobra 1935. dalje za obveznosti pred 18. majem 1934; obrestna mera 2% od 18. maja 1935. dalje); Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. Martinu pod Vurbergom r. z. z. n. z, ,>odlag za tri leta od 16. oktobra 1935. dalje za obveznosti pred 4. junijem 1934; obrestna mera 2.5% od 4. junija 1935 dalje).
Dobave. Obči oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo 12.000 pol kon-ceptnega papirja in 900 pol rjavega kartona. Komanda pomorskega arzemala v Tivtu sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave borovih gred za jambore. Komanda podmorniške flotile v Tivtu sprejema do 3p. t. m. ponudbe za dobavo električnih žarnic. Pri ekonomskem oddelku gen. direkcije državnih železnic v Beogradu bo 21. t. m. I. javna ofertna licitacija za dobavo 4. strojev za rezanje navojev na vijake in matice, 22. t. m. za dobavo 1 stroja za preizkus spiralnih in polžastih vzmeti za lokomotive im vagone, 23. t. m. za dobavo 26.395, železnih ceyl (vodogrelne, pregrervalne im dimne cevi in 114 Manesmanovih oevi, do 7. februarja glede dobave materijala za postajo za preiakuševamje električne va-gonske razsvetljave, do 8. februarja glede dobave 955 kg lanemega olja, 262.263 kg firneža, 25.350 kg terpemtinovega olja, 15.837 kg sikativa im 511 kg rumenega šelaka; do 10. februarja pa glede dobave 2741.5 tom koksa in 1.987 ton kovaškega premoga.
Borze
Borza
N« ljubljanski borzi je znašal pretekli eden devizni promet 3-20 milijona Dm aasproti 10.63, 4-39, 3.98 in 281 milijona [>in v prejšnjih štirih tednih. V privatnem kliringu kakor tudi na svobodnem deviznem trgu so se tečaji v preteklem tednu dvignili. Avstrijski šilingi so se podražili na 9.20 — 9.25. angleški funti pa na 252J0. Na svobodnem deviznem trgu so se devize trgovale proti koncu tedna na baza 16.45 — 16.50 Din za švicarski frank (prejšnji teden na bazi 16.35 — 16.45). Na tej bazi so se trgovali svobodni francoski franki po 3.33 — 3.36, dolarrji pa po 50.45 — 50.85 Tem tečajem ustreza privatna premija okrog 49% na paritetne tečaje.
Devize
Čarih. Beograd 7, Pariz 20.3025, London 15.1775, Newyork 306.25, Bruselj 51.7750, Milan 24.50 Madrid 42.05, Amsterdam 208.75, Berlin 123.65, Dunaj 57.15, Stockholm 78.25, Oslo 76.25, Ko-benhavn 67.75, Praga 12.74, Varšava 57.95, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Blagovna tržišča
21TO
-r Chicago, 11. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 101.75, za juiij 89.625, za sept 87.875: koruza: za maj 60.75.
+ VVinnipeg, 11. januarja Začetni tečaji: pšenica: za maj 88.50, za julij 8S.75.
VINO.
-f Vinsk0 tržišče v dravski banovjm
(11. t. m.). ZaradJl toplejšega vremena s* Je vinska kupčija vsaj po Dolenjskem in Bizeljskem nekoliko ratpgibaJa, To pa največ zaradi izredno nizke oene, kakršne vinogradniki v teh kraj>h niso vajeni Mali vinogradniki, ki so zJasti v denarnih stiskah, še 3 Din za Kter ne dosezaJo- S Postaje Vitima—ruškega se je to sezono odpeljalo kakih 80 vagonov (okrog 8000 hI) vina, nekaj sto hektolitrov je pa šlo tudi a tovornimi a»vti. Ni sicer dostt za taka okoliša, kakršna sta virtemeki te krški, a nekaj že izda. Seveda Je Vna še dosti. Pomlad prinaša vinogradnikom krškega in brežiškega sress® zmerom ve« zanimam-cev za njihova osvežujoča vina te s tem seveda tudi <*vtg cen, lat Jfih tako željno vse pričakuje.
ŽIVINA
4- Svinjski sejem v Maribora. Na
svinjski sejem dne 10. t. m. je bilo pripeljanih 146 svimj, prodanih pa je bilo 74. Prašički 5—9 tednov stari, so se prodajali po 65—120 Dim za komad, 3—4 mesece stari po 140—200 Dim, 5—7 mesecev stari po 220—280 Din; svinje so se prodajale po 5—6 Din za kg žive teže te po 6—7 Din za kg mrtve teže.
B0MBA2
-f Uverpool, 10. januarja. Tendenca neenotna. Zaključni tečaj!: za Jan. 6.S1 (prejšnji dam 5.92), za julij 567 (6.79).
-f- New York, 10. januarja. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za jan. 11.67 (11.60), za Juiij 10.41 (10.25).
P O R T
Današnji nogometni program
Pokalne tekme za Z. P. na igrišču Her-mesa ob 13.15
Hermes : Moste
ob 14.30
Grafika : Svoboda.
Vstop k tekmam prost. Tekme ob vsajtem vremenu.
Olimpijski drobiž
Za olimpijski hokejski turnir, ki bo ena glavnih privlačnosti na tej zimski olimpiadi se seveda vsa moštva pripravljajo kar se da temeljito. Zdaj so nekatere države, da bi ojačile svoje reprezentance, segle še po prav čudnih sredstvih. Gotovo je n. pr., da bo Anglija v Garmischu za hokej postavila v svoje moštvo več Kanadcev. Pravijo — in dokazali bodo tudi. če bo treba — da so rojeni v Angliji in po angleškem pravu angleški državljani. Zdaj prihaja tudi iz Pariza vest, da namerava Francija po čim krajši upravni poti naturalizirati tri odlične hokeiste iz Kanade. Vse kaže, da zoper ta aranžman ne ho nikjer večjih ovir in bodo oni Kanadci še dovolj pravočasno postali — Francozi. Spet dokaz več, da ostane mnogo lepih besed o vzvišenosti olimpijskih idej pač le na papirju.
Veliki olimpijski zvon. ki ga bodo sedaj v kratkem prepeljali na svoje mesto v Berlin, bo dobil armado manjših »bratcev«, miniaturnih posnetkov iz porcelana za spomin na letošnje olimpijsko leto. Posnetek je 12.5 cm visok ter opremljen s težkim lesenim podstavkom; da bo veselje popolno ima vsak zvonček tudi kembelj. Prodajali se bodo olimpijski zvončki po 4.50 RM.
44 ameriških udeležencev za Garmisch je te dni na >Manhattanu« odpotovalo v Evropo; izkrcali se bodo 11. januarja v Hamburgu, Med aktivnimi je 14 smučarjev, 13 voza5ev za bob, 12 hokeistov in 5 hitrostnih drsalcev. Nekaj ameriških smučarjev je že to stran luže, nekateri drsalci in vozači za bob bodo potovali pozneje. Vsega bo v Garmischu okoli 100 članov odprave pod zvezdnato zastavo.
Jomiuri šimbun, to je ime velikega lista v Tokiju, ki bo imel za poročevalsko Službo z letne olimpiade svoje posebno letalo. Kakor zatrjujejo, bo to letalo med opravljanjem sflužbe postavljalo tudi nove letalske rekorde. Progo Berlin - Tokio bo baje preletelo v štirih ali celo treh dnevih.
Grški olimpijski odbor je sestavil proračun za udeležbo Grške na olimpiadi; Za količkaj primerno odpravo bodo porabili dva milijona drahem. Vlada je vzela številke v znanje in obljubila svojo pomoč, češ da je želja vseh, da mora Grška nastopiti v Berlinu kar se da močna.
Norvežani, veliki >neprijatelji« velikih skakalnic so te dni spet skakali na svoji novi rekordni skakalnici v Reni. Norveški prvak Kaarc Wahlberg jc skočil
najdalj 77 m in dosegel tudi najboljše mesto. Med tekmovalci ni bilo nikogar od onih, ki so nekoč proslavili Planico ta eo zdaj po vsem svetu raztreseni kot trenerji te atrakcije. Skakalnice >prihajajo« ▼ modo!
Jessi Owensa, eno največjih nad ameriške lahke atletike za Berlin, so >zašili<. Iz čudnih razlogov! Mož je ob vsem navdušenju za šport in skoke v daljino obesil študij na klin ter od oktobra do božiča ni opravil določenih iipitov. Univerze so nekoč sklenile, da ne bodo pustile nobenega dijaka na start, če ne bo izpolnjeval tudi svojih obveznosti pri predavanjih. Zdaj bo Owens do spomladi moral tičati za knjigami, potem pa bo spet dober amater. Razen če ne bo posegel vmes olimpijski odbor, ki mu tale Owemsov odmor najbrže ne bo šel popolnoma v račun
Švedi so imeli glavno preizkušnjo svojih moči za Garmisch v znanem zimskem središču Solleftei. Najboljši skakalec je bil Ericson 8 73 te 66.5 m, na 13.5 km teku pa je zasedel prvo mesto Hedjer-son s časom 1:05:39; proga je bila zelo težka. V Garmisch pojdejo 4 specialisti za skoke in 4 najboljši za kombinacijo.
Ameriška smučarska zveza je iz taktičnih razlogov, pa v nasprotju z amaterskim načelom za olimpijske tekmovalce, »reamateriziralac (to so strokovni izrazi, ki spretno prikrivajo pravo igro) celo vrsto poklicnih smučarjev, med njimi tudi znanega bivšega ameriškega tekmovalca Olfa Engena. On im njegovi tovariši so do pred kratkim romali iz kraja v kraj po Ameriki ter skakali in postavljali svetovne rekorde — vse za plačilo to mastne nagrade. Kakor se zdi, bodo imeli amaterji tudi na tej olimpiadi težavno stališče.
Norvežani so določili svojo reprezentanco za hitrostno drsanje na olimpiadi. V Garmisch pojde 7 drsalcev, in sicer novi prvak Ivar Ballangrud, prejšnja prvaka Bngnestangen in Staksrud ter še če-tvorica najboljših.
V okviru IV. olimpiade bo tudi važno zborovanje za zeleno mizo, to sicer Kongres mednarodne smuške zveze (FIS) od 11. do 14. februarja. Najvažnejše tudi sicer obsežnega dnevnega reda so predlogi, ki jih ni nič manj kot 15. Med njimi so predlagane spremembe mednarodnih tekmovalnih pravilnikov s poenostavljenjem računov za plasmame v alpski kombinaciji. Dalje predlagajo Švedi drugačno klasifikacijo skokov, Švicarji ponovno obravnavo amaterizma, Francozi določitev seznama z mednarodnimi termini za vsako leto, Angleži spremembo amaterskih določb in preimenovanje tako zvanih Fis-prireditev. Za nov sprejem »o zaprosile Španija, Holamdska, Belgija in Grčija. Na
Vsaka
'ASPIRIN-
TABLETA
nosi Bay«r-jev krii kot garancijo za pristnost Proti vsem bolečinam in prehlada
HBAS PIR1N
0(U* i« rejUtf. pod S. Br. 6704 od 1. UL 193S.
tem kongresu bodo oddana v organizacijo Fisina tekmovanja za 1. 1937 in 1958 im določen čas in kraj 15. kongresa Fise.
Občni zbor SK Ilirije. Upravni odbor sklicuje na podlagi § 13. klubovih pravil za četrtek, 16. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice nadaljevanje rednega občnega zbora z dnevnim radom, ki je ostal nerešen na občnam zboru dne 10. m. m., t. j. 1. volitve upravnega odbora, revizijskega odbora in razsodišča po §§ 15.. 20. in 21. klubovih pravil in 2. sklepanje o predlogih odbora in samostojnih predlogih članov po § 13. t. 5 do 7 pravil. V smislu § 13 pravil j 3 občni zbor sklepčen, če je navzočih y3 do glasovanja upravičenih članov. Ob nesklepčnosti se občni zbor vrši pol ure kasneje in je sklepčen brez ozira na število prisotnih. Dostop na občni ztor imajo samo člani in sicer s posebno izkaznico, ki se bo dobila pred dvorano proti izkazu z veljavno člansko legitimacijo. Po sklepu upravnega odbora se črtajo iz članskega imenika vsi dosedanji člani razen verificiranih aktivnih članov ki ne poravnajo zaostale članarine do vključno leta 1935 vsaj do 14. t. m.; za plačilo članarine se pri blagajni kavarne >Evrope< na razpolago poštne položnice. V smislu § 6 pravil imajo glasovalno pravico ustanovni in redni člani, ki niso v zaostanku s članarino do konca leta 1935.
Turistično - športni odbor za dvig lahke atletike in pripravo atletov za olimpiado. Cross - country trening za srednje in dolgo-progaše tar tehnični trening za metalce Fe vrli na igrišču Primorja danes že ob 8 30 dopoldne. V sredo 15. t m. ob 20.30 važna seja pri Slamiču. Udeležba vseh odbornikov obvezna.
Razpis prvenstva »Šiške« V priredbi 2.S.K. Hermesa se bo vršilo v nedeljo 19. t m. prvenstvo 1 šiške« v table—tenisu. I-grale se bodo naslednje discipline: 1. sin-gle gospodov 2. single dam 3. single novincev 4. double gospodov 5. mixed double in 6. moštva. Kdo bo lahko igral kot novinec se bo določilo na licu mesta. Moštvo tvorita dva igralca in se igrata najprej dva sinSla,—če je rezultat še neodločen, še en doubla. Vsak klub lahko prijavi neomejeno število moštev. Prijavnina je za discipline 1. 2. in 3. po Din 5. in za 4. 5. in 6. Din 6. Igra se s »Temac žogami. Prizivi se bodo uvaževali samo, če bodo vloženi pol ure po odigranju igre s prilogo 20.— Din, ki se v primeru ugodne rešitve priziva vrnejo. Prijave je poslati do incL 18. 1. na naslov Z.S.K. Hermes table—tenis, restavracija
Keršič, Celovška c. 36.
2SK Hermes (nogometna sekcija. Igralci L 6kuP*ne morajo biti danes ob 12.45 na igrišču.
SK Svoboda. Danes ob 9. članski sestanek v Delavski zbornici, nato seja odbora.
S K Svoboda. V nedeljo popoldne sodeluje prvo moštvo na pokalnem turnirju Hermesa. Ob 13. morajo biti na igrišču naslednji i«Talci: Jurčec, Skapim, Boggi-ja Zemljak, Proh, Habicht, Brlieh, Kom-pare, Zaje, Samar, Medvešček, Babnlk. Reditelji: Dropek, Svajger Turčič. Opremo mora vsak igralec pi»'.nesti seboj. Drugo oPremo je dvigniti dopoldne v garderobi pri gofspodarju. DoPoMtae ob 10. sestanek za rezervo m juniorje.
Vremensko poročilo. Bistrica - Boh. jezero: 1C, pooblačilo se je. mirno. Sv. Janez ob Boh. jex.. 10. jan.: —2 C, zjutraj megleno. Komna, 10. jan.: —4C. jasno, prakoi^O cm snega. Bled-Jezero po stanju včeraj: 1 C. jasno. Pokljnka. 10. jan.: —5 C, jasno mirno. 30 cm sreža. smuka prav dobra. Skakalnica uporabna. Rateče - Planica po stanju včeraj: 0C, barometer pada, visoka megla, 16 cm srenja. Kranjska gora po stanju včeraj: 0C, barometer pada. visoka megla, 15 cm srenja. Vršič, Krnica in Tamar po stanju včeraj: na 50 cm podlagi srenja 15 cm pršiča. Erjavčeva koča na Vršiču lo. jan.: —3 C, novega snega 30 cm. Zelenica, 10. jan.: —5 C, jasno, mirno, na 50 cm podlagi 20 cm pršiča. Smuka prav dobra. Krvavec, 10. jan.: —3C, sneži, zapadlo 10 em enega na staro podlago. Velika planina, 10. jan.: —2 C. vzhodni vet ar, 40 cm snega, Pohorje, Koča na Pesku, 10. jan.: —1 C, jasno, mirno 30 cm sreža. Smuka manj ugodna. Izleti nemogoči. Senjorjev dom: —2 C. zalo oblačno, mirno. 30 cm sreža. Peca, 10. jan.: —2C, zelo oblačno, mirno, 00 cm sreža. Smuka prav dobra.
Omejitev izvoza iz Rusije
Moskva. 11. januarja, d. V letošnjem letu bo znatno znižan izvoz nekaterih ruskih proizvodov, kar se utemeljuje z naraščanjem življenjskega standarda prebivalstva v Sovjetski uniji. Tako bo bržkone izvoz bombažnih izdalkov zmanjšan za 65 odstotkov, platnenih za 60. sukancev pa za 40 odstotkov. Izvoz porcelana bo zmanjšan nekoliko manj kakor na tretjino, stekleniih izdelkov na trinajstim), namiznega stekla pa na polovico. Popolnoma bo prepovedan izvoz ra«tlinskih masti, ki je znašal v preteklem letu 25.000 ton nadalje izvoz konzerv in jajc (300 vagonov) ter nakaterih vrst sadja. Razen tega bo tudi močno omejen izvoz rib, ribjih konzerv in kožuhovine V zvezi s tem je zelo zanimiva primerjava ruskega izvoza v zadnjih letih. Pred revolucijo je znašal izvoz industrijskih izdelkov ie 25 odstotkov, ostanak pa so predstavljali kmetijski izdelki. L. 1028 je bilo to razmerje fe 50:50, 1. 1935 pa je izvoz industrijskih izdelkov narasel že na 74 odstotkov celot-neoa izvoza.
Kraljestvo mode
Ena obleka — šest garnitur
Često sc niti ne zavedate, da Vam ta aH ona obleka daje povsem drugačen izraz, kakor ga imate v resnici. »V tej obleki učiiiikujete mladostno«, ste menda že večkrat slišali — ali pa: »Ta obleka vas dela starejšo«. Toda med mladostno in staro učinkujooo obleko leži cel svet odtenkov jn če se malo boij poglobite v to vprašanje, boste spoznali, da nimajo samo ljudje. marveč tudi obleke vsaka svoj pose-iaen izraz in da je torej obleka laihko: dolgočasna, zabavna, stroga, zapeljiva, prijazna, poudarjeno damska ali slkrcmna itd. itd. In končno še — strah vsake žene — slabo ukrojena obleka, ki ji dajejo gube na nepravem mestu videz predčasno postarane ženske.
Z obleko torej dostikrat oblečete tudi drugega človeka — vsaj na videz drugega človeka in zato velja za mnogo žen nepisano pravilo: kolikor oblek v omari, toliko značajev, toliko razpoloženj. Kako zabavna in nedolžna igra je to: za trenutek ali tudi za dalj pozabiti na svoj lastni jaz, ker ste oblekli drugo obleko!
»Zabavna, da... Toda koliko oblek bi morala imeti, če bi se hotela na ta način zabavati.« boste zavzdihnili.
»Koliko oblek? Eno samo!« odgovarja moda, ki se zadnje čase po sili razmer vedno bolj navdušuje za sodobno geslo: praktično in lepot
Saj gotovo niste brez perproste temne obleke iz svile ali dobrega volnenega blaga. Če jo nimate, vara svetujemo, da si jo nabavite ali pa da staro svetlo obleko pustite temno prebarvati. Izplačalo se vam bo, kajti takšna črna, rjava ali tem-nosiva obleka vam bo po novi modi zalegla za poljubno število oblek, ki se bo seveda ravnalo po številu vaših garnitur. In to je obenem ključ k tej zabavni in — ne pozabite — praktični modni igri: več različnih garnitur za eno ssmo obleko!
Obleka, ki jo vidite na naši skici, je kar se da preprosto ukrojeno in ima gladko krilo, moderne raglanske rokave in ozek vratni izrez, ki ga najprej okrasimo z učinkovitim klipsom. Takšna, kakršna je, učinkuje obleka že sama po sebi elegantno in izredno decentno ter jo morete seveda nositi tudi brez garniture.
Prva izprememba: klips odrpade, ob .vratnem izrezu ga nadomesti visok ovratnieek iz zelene ripsaste svile, ki ga zavežemo z mladostno pentlja (leva skica zgoraj).
Druga izprememba: moderen telovnik iz jagodovo rdečega svilenega žameta obleko docela predragači. Zadaj ie telovnik brez hrbta, po načinu telovnikov, ki jih nosi jo gospod ie k rrookingu. snredaj pa ga zapnemo z oglatimi gumbi iz sbrasa (sredin ia skica levo).
Tretja izprememba: širok, spredaj dvojno prepognjen ovratnik iz živomodre svile, ki ga ob vratu zaonemo s klipsom (le-v0 spodaj).
Četrta izprememba: okrogel ovratnik, ki ga sešijemo iz letos tako modernih zlatih vrvic in enako izdelan pas. ki ga na-
mesto zaponke zaključita dve čopki iz zlatih vrvic (desno zgoraj).
Peta izprememba: rdeč žametast ovratnik, ki je ob vratu drapiran, spredaj pa se razide v dva vzporedna konca. Pritrdimo ga s svetlo zaponko (srednja skica desno).
Šesta izprememba: preprosta, a učinkovita pentlja iz pastelnobarvnega tafta, ki jo spredaj pritrdimo na vratni izrez( zadnja skica).
Moderno okrasje
Tudi tukaj opažamo velik vpliv umetnosne obrti; v lepih barvah emajli-rane ploskve, sestave različnih kovin in preračunano primitivne oblike pričajo, da je moderno zlatninarstvo krenilo v novo smer. Nekaj zanimivih vzorcev modernih ogrlic vidite na naši skici: prva sestoji iz podolgovatih srebrnih obeskov. ki jih zaključujejo emajlirane cvetke, drugo sestavljajo polokrogle ploščice, emajlirane v podobi raznih namišljenih grbov, tretio pa si je modemi zlatar zamisel iz redko nabranih, podolgovatih koravd. ki so izdelane iz zobčasto sestavljenih zlatih in srebrnih delov.
Lepe oči
so dar narave, toda malokateri ženi je znano, da more s skrbno nego obliko in blesk svojih 061 izredno polepšati. Oči postanejo jasne in bleščeče, če jih vsak večer osvežite z očesno kopeljo iz mlačne vode. Pripravo za to dobite v obliki podolgovate skodelice za oči v vsaki drogeriji. Obliko oči določajo v veliki meri trepalnice, ki dajo očesu poseben čar. če 90 dolge goste in navzgor upognjene. Za nego trepalnic svetujemo, da si nabavite drobno ščetko za obrvi, ki si morate z njo vsak večer sistematično kr-
tačiti trepalnice v »meri od znotraj na vzven. Končno kanite na ščetko še par kapelj rioinovega olja in si z njim trepalnice dobro namažite. Če to staiao po. navijate, se vam bodo trepalnice presenetljivo okrepile in vaše oči bodo taišne kakor si jih želite: len?.
^ vaše geslo naj torej
ftl bode:
za vašo kožo ^ za vase lase
za vašega otroka
m
isS}
m M
<b

v
m
m
sm Š82
m


O	milo ^
šampon
otroško milo m z dodatkom
naravne svile


Zdravniška
posvetovalnica
»Triglav«. Oboje je verjetno v vzročni
zvezi.	,. . , ,
1) No^o si zvečer zavijte v toplo, suho krpo. Preden ležete k počitku, vzemite veliko noževo konico broma.
2.) Omenjena pasta je dobra in jo uporabljajte tudi v bodoče. Izcedek je običajen pojav, ker je tendenca celjenja slaba, odnosno traja celjenje dolgo časa. Vendar V as to ne sme vznemirjati, če upoštevate leta. Predvsem pa je potreben počitek. Ce hodite na izprehode. si nogo povijte; povijati jo morate zjutraj, preden vstanete, dokler je noga še splahnela, z elastičnim povojem počenši na stopalu. Na bolno mesto denite malo čiste gaze. Ce bi se v okolici bolnega mesta pojavila rdečica, jo namažite s ciukovo pasto.
>Siška«. 1.) To ni bolezen, marve5 ste jako senzitiven. Gre za popolnoma le nervozen pojav. Z dobro in trdno voljo odpravite ta nedostatek. Predvsem pa si morate biti v svesti, da nihče v Vas ne vidi manjvrednega človeka in da imate v sebi opravka z enakovrednimi, dasi predpostavljenimi ljudmi. Vselej, kadar se komu približate storite to samozavestno, seveda ne netaktno, ali izzivalno. Le poskusite s tako samovzgojo, ki je najboljše sredstvo, da se znebite ostanka iz pubertetne dobe. Kot pomožno sredstvo Vam priporočam brom.
2.)	Skrbeti morate predvsem za redno stolico. Druga zahteva je redno in izdatno čiščenje kože. Delajte zvečer parne kopeli za lice s kamilčnimi parami, nakar si s čisto krpo z lahnim (!) pritiskom iztisnite ogrce, nato pa kožo namažite z vazelino ali sličnim. Gnojnih mozoljev ne iztiskajte I
3.)	Le nikar si zaradi tega ne delajte skrbi. Je to skoraj reden atribut te življenjske dobe, ki se drži skoro vsakega Človeka ne glede na spol. Do gotovih mej je pojav popolnoma normalen, do večjega obsega pride pri nevropatskin osebah. Zgodbice o slabih posledicah za kasnejše življenje in vse ostalo, kar navajate, nimajo prav nobene realne podlage. Ce se kedaj pojavijo kakšne posledice, izvirajo iz drugih konstitucionalnih vzrokov. Bodite uverjeni, da bo tudi minilo, čim 6topi v Vaše življenje drug objekt. Narava terja svoje. Vendar kot omenjeno malo več samo vzgoje bi ne škodovalo. In šport.
»Ro—a«. Take spremembe so pogoste v primerih kot je Vaš, bi zaradi spremenjenih življenjskih razmer in načina življenja. Nevarnosti ni. nasprotno, je to znamenje, da je organizem zdrav. Sčasoma se zadeva avtomatično uredi.
»M. J.< Ne delajte večjih sprehodov, vsaj brez večkratnega počivanja ne. Svetujemo Vam sledeči prašek: luminal 0.05, theobro-min. n. s. 0.3, ki ga vzemite v primeru napada.
»A. Sp. Zg. K.< Je nekoliko zaostaL Že
sedaj Vam priporočamo »Larasan«. Navodila so sredstvu priložena.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Gospodična, gotovo miši te, da je naša pisarna prostor za sestanke, ker prihajate 10 minut prepozno v služ(bo?<
>Ne, gospod še', v t ©m primeru bt prišla pol ure prepozno«.
»Od koga Pa «i s«, Petrčefk, naučil te grde besede?«
»Od sv. Miklavža, ko je prišel k nam in se je v moji spalnici zadel v stol«.
*4 H
V	Hastingsu se Flohru res ni več posrečilo dohiteti Finea in tako se je turnir končal z zmago mladega Američana, ki je odoal v 9 kolih samo tri remije. Končno stanje turnirja je bilo: L Fine 7%, n. Flohr 6M, IU. dr. Tartakower 6, IV. Kol-tanowski 5%, V. Alexander 4. Slede Tho-mas in Golombek 3%, Michell in Tylor 3, Winter 2^. _ v kratkih turnirjih seveda igra često slučaj veliko vlogo. Tudi v Hastingsu je odločilo srečanje med Fi-neom in Flohrom iz prvega kola, ki je prineslo Flohru nezaslužen poraz. Za Finea pa je zmaga v turnirju velik uspeh, s katerim je šahovski svet močno opozoril nase. Reuben Fine (izg. Fajn) je star šele 21 let in je, kakor večina ameriških mojstrov polj&ko-židovskega pokolenja. 2e zgodaj je začel nastopati po ameriških turnirjih, 17 let star je postal že prvak slavnega Marshall-Chess-Cluba v New-yorku. Leta 1933 je zmagal na izredno močno zasedenem ameriškem predolim-pijskem turnirju in tako dobil pravico igrati v ameriškem moštvu na svetovni olimpiadi v Folkestoneu. Tu je s svojim prvim nastopom v Evropi imel zopet izreden uspeh: na 3. deski je dosegel 70% in drugo individualno mesto! V naslednjih letih je zabeležil samo na ameriških turnirjih nekaj dobrih, toda ne nadpovprečnih rezultatov. Tem bolj so presenetili Američani, ki so ga na lanski olimpiadi v Varšavi postavili na prvo desko v svojem moštvu. Splošno se je smatralo to kot taktika Američanov, zlasti ker se je Fine precej slabo boril in na koncu b težavo dosegel še častnih 53% in 10 mesto na svoji deski. šele po olimpiadi je postalp tudi po Evropi znano, da je imela njegova postavitev realno osnovo: tik poprej je bil namreč Fine zmagal na pan-ameriškem turnirju v Mihvaukeeju, pred Kashdanom, Dakeom itd! Po olimpiadi se je Fine udeležil z dovolj dobrim uspehom turnirja v Lodzu (delil je 2. — 3. mesto). Rezultat v Hastingsu mu sedaj odpira pot tudi na največje turnirje.
Za Flohra je pač smola, da mu je ušlo prvo mesto ravno letos, ko je bil turnir primeroma slabo zaseden. V mnogo močnejši konkurenci je doslej že štirikrat zaporedoma zmagal v Hastingsu, res lani samo skupno s Thomasom in Euwejem. Globljih posledic pa njegov letošnji neuspeh itak ne bo imel, na prvem večjem turnirju ga bo gotovo zopet popravil.
Velemojster' Tartakower s svojima mladima konkurentoma ni držal čisto koraka. Malo preveč je remiziral in ostal na 3. mestu. Dobro se je držal Belgijec Koltanowski, ki je doslej redno zelo uspešno igral v Hastingsu v stranskih mojstrskih turnirjih, letos pa vskočil v prvega kot rezerva za Keresa. Slabo pa so se plasirali vsi Angleži, niti eden izmed njih ni dosegel 50%! še Alexander ne, čeravno je dobil zadnjo nagrado. Istotako ne Thomas, ki je še lani presenetil v Hastingsu z izvrstno igro. Sicer pa je znano, da Thomas igra v zelo spremenljivi formi. Na zadnjem mestu je ostal c®lo Winter, sedanji angledki prvak.
V	rezervnem mojstrskem turnirju, ki je bal zaradi številnih udeležencev razdeljen v dve skupini, sta zmagala v prvi skupini skupno Dunajčan Klein in Ho-landec Landau s 7%. Tretji je danes Ene-voldsem s 5%. Zanimiv rezultat je dala druga skupina, v kateri sta igrala tudi stari nemški mojster Mieses in Spandki prvak dr. Rey. Kar polovica udeležencev je odnesla tu prvo nagrado. Rezultat je bil namreč: I.—V. Lenton, Mieses, Morry Prius (Holandija) in dr. Rev po 5y2, Oo1-lHs, Koblez 4, slepi Croaa in Jackson v >, nemška prvakinja gdč. Graf 2y2. Razen teh mojstrskih se je vršilo v Hastingsu še 10 stranskih turnirjev vsak z 10 udeleženci.
Damski gambit Beli: Flohr	Črni: Fine.
(Hastings 1935/36, 1. kolo)
1)	d2—d4	e7—e6
2)	c2—c4	Sg8—f6
3)	Sbl—c3	d7—d5
4)	Ld—g5	Sb8—d7
5)	e2—e3	Lf8—«7
6)	Sgl—f3	0-0
7)	Ddl—c2
To potezo je teorija nekaj čaša zavračala, češ da črni nanjo s c5 z lahkoto izenači. Moderna praksa pa je pokazala, da se mora za to izenačenje črni še prav pošteno truditi in zato zlasti Flohr v važnih partijah zopet rad igra Dc2 na tem mestu.
7)	.... .	c7—c6 Fine se v c5 raje sploh ne spušča; pa
tudi po igrani potezi ima težko pozicijo.
8)	a2—a3	Tf8—e8
9)	Tal—dl
Beli je dosegel znano idealno pozicijo. V damskem gambitu gre beli navadno s trdnjavo naprej na cl da prepreči c7—c5, sedaj pa stoji trdnjava na boljšem mestu, ker preprečuje pri običajnem razvoju črnega na dam. krilu (a6, de4 :, b5 in c5) otvoritev d— linije.
9)	... .	d5 : c4 Po 9) .... a6 se je orni menda bal
možnosti 10) c4—c5.
10)	Lfl : c4	Sfe—d5 Drugega kakor ta »razbremenilni sistem« črnemu ne preostaja več, ko b5 itd., kakor rečeno, ne gre.
11)	Lg5 : e7	Dd8 : e7
12)	0—0	Sd5 : c3
13)	Dc2 : c3	c6—c5 Tudi e5 ni Slo, ker bi po zamenjali
sledil mat na dS.
14)	d4—d5!	e6 : d5
15)	Tdl : d5	b7—b6 Pohleven poskus razvoja.
16)	Tfl—dl	Te8—f8 Boljšega ni, ker se mora črni izogniti,
preden igra Sf6, menjavi trdnjav s Te5. Potem bi namreč ne mogel več kriti točke f7.
17)	b2—b4!
Beli si hitro odpre še c—'linijo.
17	)............c5 : b4
18)	a3 : b4	Sd7—f6
19)	Td5—e5	De7—c7
20)	Sf3—g5
Sedaj ne gre h6, 21) Lf7 : +!, Tf7 ^ 22) Dc7:f Tc7:, 23) Td8+ in mat.
20)	...	Lc8—b7
21)	Sg5—e6!!
Krasna poteza, ki naj bi bila hitro o<$-ločila,
21)	...	Dc7—c6 Seveda ni šlo fe6:, 22) Le6:+ in
Dc7:.
22)	f2—f3	Lb7—a6 Še vedno ni šlo fe6:, 23) Te6: itd.
23)	Tdl—d4!
Ne 23) Sf8, Lc4: in Sf8 obvisi.
23)	...	Tf8—c8
24)	Se5—d8?
Na videz lepa poteza, ki pa še izgubi partijo in — turnir! Beli bi bil tu lahko dobil s 24) Tg5! na primer I. 24) ... Lc4:, 25) Tg7:+, Kh8, 26) Th7: + !!, Kh7: (ali Sh7:, 27) Td8 mat, ali Kg8, 27) Th8+ itd.) 27) Th4 + , Kg6 (aili Kg8, 28) Th8 + ) 28) Th6+! ter mat v dveh potezah. Nič bolje ni II. 24) ... fe6:, 25) Tdg4, Kf8 (edino), 26) Tg7:, Sg4:, 27) fg4:, e5 (ali Ke8, 28) Df6 ter mat) 28) De5: in mata na e7 ali g8 ni mogoče kriti
24)	...	Dc6—c7!
Seveda ne Td8:, 25) Lf7:+. Tako pa je skakač ujet.
25)	Td4—g4
Tudi 25) Tg5 ni več slo, radi enostavnega Lc4:.
25)	...	Dc7 : dS
26)	Te5—g5
S figuro manj še zadnji obupni poizkus.
26)...	Dd8—dl +
27)	Kgl—f2	Sf6 : g4+
28)	Tg5 : g4	g7—g6
29)	Lc4 : f7+	Kg8 : f7
30)	Tg4—f4 +	Kf7—g8
31)	Dc3—f6	Ddl—d7
beli se vda.
Vasja Pire.
jdnKo &ac
OH
Socialno zgodovinski roman
10
Kakor ukopan je obstal sredi ceste Sadnik in se je komaj poslovil od odhajajočih. Ko sta konja že potegnila, je vprašal Dobravca, kolik je kup. Dobra-vec je trikrat potresel z razprtimi štirimi prsti levice in se odkril z drugimi vred graščinskemu uradniku, razmišljal sam pri sebi:
ki je odšel počasi v klanec proti Preboldu ter
»Kaj neki naj rečem baronu? Kaj bo rekla bolehna baronica? Dvajset tisoč, ako treba! je naročil baron. ,Če gre pol gore' je vzkliknila baronica, samo da ne pridejo kramarji v naše mimo zatišje' To bo vik in krik! Sicer pa, kaj morem jaz za to, če so kar udarili?«
To je bilo razburjenja v gradu, ko je Sadnik povedal, da je mlin prodan. Baronica se je onezavestila, gospod je klel in obetal povrnitev pri višji gosposki, čeprav še sam ni verjel, da bi kaj opravil, kajti od leta do leta so bolj kopnele graščinske pravice Prebolda, ki je nekoč strahova! z vislicami, postavljenimi sredi kapeljskega polja, pol doline, zdaj pa je moral biti celo pri batinanju kmetov že jako oprezen, posebno od takrat, ko je Ilirija spridila kranjske sosede.
Po sijajnem obedu, ki ga celo razvajena Tržačana kar nista mogla prehvaliit, so se zmenili, da gredo takoj drugi dan napravit v Gornji grad pogodbo. Dva večera sta prenočila Tržačana na šempetrski pošti, tretjega dne pa sta se odpeljala s pogodbo y žepu v Trsti
Dobravec je spravil v svojo blagajno za podobo Janeza Krstnika ob glavo dejanega dva tisoč goldinarjev. Čez teden dni pa mu je pisal celjski trgovec Stallner, naj pride po deset tisoč goldinarjev, ki jih je poslala zanj firma Uhlich et Comp. iz Trsta.
Tisti večer, ko se je vračal Dobravec z zakladom iz Celja, je spet tekel na šempetrski pošti štiriintri-dešček. Pil je vsakdo, kdor je le prišel mimo, kolikor je hotel.
»Kakor na sedmini!« je pomislil župnik Fidelius, ko je bral v senci cerkvene lipe brevir. Začudil se je tej svoji misli, potem pa se prekrižal in vzdihnil: »Bog se nas usmili! Morda je spregovoril Gospod v moji misli.«
Dolgo noč je hrumela poštna gostilna. 2e tretjič so odpeli petelini jutrnjico, ko je prijezdil Dobravec domov. Jedva je dal konja v hlev in stopil v svu.io sobo, so se že odprla vrata in je prišla mati v spodnji obleki k njemu. Sedla je v vznožje in rekla:
»Janez, strah me je. Silo strašne 3anje sem imela. Stala sem pred hišo in gledala naš mlin ob BoljskL Kar je pričelo nekaj rasti iz njega. Od kraja nisem mogla razločiti, potem pa sem vedno jasneje videla, da raste iz tal čudna pošast, podobna tistemu seminarskemu Molohu v našem nemškem svetem pismu. Na vse štiri vetrove je imela pošast odprte goreče gobce, nad katerimi so se sukale ogromne zeiene oči. V dolgih procesijah so stali pred vsakim gobcem ljudje ne le iz naših vasi, temveč tudi iz sosednjih župnij: očetje in matere. Na rokah so nosili otroke; za obleko so se jih držali otroci. Kakor blazni so peli vsi čudno pesem in metali otroke v žareča žrela. Zdaj se je tu, zdaj tam utrgalo belo oblečeno dekle z vencem na griav kot nevesta in se pognalo samo v žrelo. Pošast je pa mirno mežikala z zelenimi očmi. Pri ljenih ostudnih nogah je stalo nekoliko gospodov, ki so z lopatami nasipali v velike vreče dukate, ki so prihajali iz trebuha pošasti, kakor da bi pre-
bavljala ljudi v zlato. V nemi grozi sem krikuila: .Ljudje božji, ne blaznite naprej! Gospode poglejte' Množica me ni hotela slišati, temveč je prepevala venomer svojo himno:
,Slava tebi, naš bog. ki si nas rešil žuljavih rok, boš otroke nam tešil*«*8
Vedno huje in huje sem hričala. Tedaj pa me je opazila pošast. Njene tace so se naglo daljšale. Ko sem v strahu napravila znamenje svetega križa, so tace res šle mimo mene naprej. Ozrla sem se in videla, da je zgrabila pošast s taco našo Marjetico, ki je pasla ovčke na rebri, in jo naglo pobasala v ostudni gobec. Strahotno sem zakričala in se prebudila. Te sanje so bile tako strašne, da mi še zdaj groza izpreleteva mozeg in kosti ter da še čujem pesem množice.«
»Mati, ne bodite čudni!« je pomirjeval sin. Sanje so kakor strah, ki je v sredi votel, okrog ga pa nič ni.« Položil ji je roko na glavo, ki je bila vsa tako vroča, da je vzkliknil:
»Bolni ste, mati. Ležite nazaj!«
»Pri tebi naj bom, Janez!« je prosila mati kakor otrok. »Ko me je tako strah.«
Mati ni čakala sinovega odgovora, ampak je zlesla k njemu. Sina je vino kmalu uspavalo, mati pa je še dolgo šklepetala z zobmi spričo groznih spominov.
Proti sedmim se je Janez zbudil in skraja kar ni mogel doumeti, kako je prišla mati v njegovo posteljo. Nato pa se je zdrznil in potipal njeno glavo. Kakor sam ogenj je gorela iz nje vročica. Potresel jo je, toda ni se zavedla Duhovnik in zdravnik sta prišla hkratu na Dobravo, toda bila sta bolj za tolažbo ko za korist.
Ves teden je bledla bolnica v silni vročici in klicala:
»Samo Marjetice, Marjetice ne... O ti negravž ti...«
Potem se je umirila in izdihnila, da ni nihče vedel kedaj. Zdravnik je rekel, da je umrla za pljučnico. Na Dobravi sta zavladala žalost in skrb, kako bo odslej, ho so « podrli hiši trije yogli,,
Tenki in obilni
Don Kihot In Sančo Pansa — Satiriki, zabavijači in asketi so snhci, komiki pa so okrogli-Skrivnosti Rontgenovega zaslona
Marburški psihiater prof. Ernst Kretsrti-mer je bil tisti, ki je povzdignil v sistem to. kar so tisočletja pred njim slutili in trdili preprosti ljudje, pesniki, upodabljajoči u-rnetniki in filozofi: to namreč, da je med zgradbo človeškega telesa in človekovim značajem, temperamentom in nadarjenostjo neko določeno razmerje.
Vedno znova citiramo vendar znano Cezarjevo besedo: >Pustite zajetne može okoli mene, takšne z gladko glavo in ki ponoči dobro spijo! Kasij ima votel pogled. Preveč misli. Takšni ljudje so nevarni. Da bi bil vsaj debelejši.« Pred dvema tisočletjema in pol je Homer pripovedoval o večnem prepirljivem Terzitu, ki je imel .»koničasto glavo«, Friedrich Nietzsche je napisal davno pred Kretschmerjein stavek: »Koii-ko usode tiči v malenkosti, da je človek malo debelejši ali malo bolj mršav.c Šolski primer za to, kako so umetniki vedno dobro spoznavali in predstavljali te zavisnosti, pa je podoba dobrodušnega, debelega Sanča Panse, ki mu že ime pomeni »trebušnik« v nasprotju z dolgim in mršavim njegovim gospodom Donom Kihotom, >vitezem žalostne postave.« Med tem, ko se Sančo Pansa vrti vedno okrog kuhinjskega osebja in ga zavoljo njegove prijaznosti vsi radi vidijo, med tem, ko prisega debeluh na paštete' in slaščice, pa žene mršavea v neprestanem nemiru naprej in naokrog borit se brez haska z mlini na veter.
Toda, da so razlike med Pansi in Kišoti še dosti globlje, nego so prvotno mislili, da ne zadevajo samo značaja in čustvovanja, temveč da so odgovorne tudi za zdravje in bolezen v največji meri in da se raztezajo na funkcije vsakega posameznega organa v nas, nas pouči pogled na rontgenski zaslon.
V Rontgenovi sliki vitkih ljudi opazimo najprvo to, da jim je kot, ki ga tvorijo rebra. dosti ožji nego pri debeluhih.. Zgornji del trupa jim je zato v razmerju s spodnjim širši, dočim prevladuje pri debeluhih trebušna partija. Zadnje ni v skladu z lepotnim idealom vitke linije, imajo pa debeluhi zato v drugih ozirih prednosti pred suhači. Tako jim drob ne visi brez moči navzdol, želodec jim je položen visoko in v pravo lego, pa se jim ne nateguje preveč. Zato je njih prebava boljša. Debeluhom gre jed v slast Ker pa nimajo prebavnih motenj {razume se samo po sebi, da govorimo tu o normalnih zdravih razmerah), jim je tudi življenje bolj vedro, družabno, dobrodušno.
Vse drugače je pri sušcih, ki jim je Želodec zavoljo njih telesne zgrajenosti povešen kakor vreča in ne more dobro opravljati prebavnega delo. Zato pa čutijo po izdatnih j obedih vsakovrstne težave, ki jim delajo mi- j sel na jed nesimpatično in vplivajo seveda tudi na njih značaj, da so nezadovoljni, mr-
Hripa na Grenlandiji
Kakor Poročajo i» AingrnakSaJSa na Grenlandiji, je med Eskimi na vzhoda*; obali feibruhnila epidemija hripe, Dos<lej Bo damske oblasti prejel® obvestilo o smrti 26 oseb. Med njimi so večinoma družinski očetje. Pomoč obolelim družinam je skrajno težka, ker žive da^eč narazen in je obala baš ta čas tako hudo obložena z ledom, da ne morejo nobene 'ladje blizu. Danska npravta Grenlandije ln danski kralj sta date na reapofliago "Velike vsote denarja, da se bolezen im beda med esfcitms<kimi dtražinacrrf zajeaita.
ki. često hipohondrični. Zato pa so satiriki, zabavljači in asketi vedno tenki ljudje, dočim si komikov ne moreš predstavljati drugače nego v lepi, okrogli obliki.
Vsak tip telesne zgrajenosti ima svoje prednosti in nedostatke. Za dobro prebavo in vedrino duha morajo zajetni ljudje plačevati z nagnjenostjo do raznih bolezni. Pljuča jim v telesu nimajo dosti prostora na razpolago, zato imajo težave z dihanjem. Glavna žila odvodnica jim je kratka in široka, zato trpijo Pansi radi za poapnenjem žil. Tudi sladkorna bolezen se jih rada loteva, saj 6i jo moramo predstavljati kot poapnenje v območju trebušne slinavke. Rev-matizem je isto tako njih tipična bolezen.
Temu nasproti grozi mršavcem, če izvzamemo želodčne motnje, prav za prav samo eno zlo: Njih pljuča so tako velika, da se pri dihanju često ne napolnijo z zrakom. V njih ostajajo torej neprezračena mesta, v katera se kaj rad vseli glavni sovražnik suhih ljudi, bacil jetike. Če so se pa tej nevarnosti srečno izognili do zrelih let, tedaj postaja čedalje manjša in sušeč ima potem več upanja nego debeluh, da doseže svetopisemsko starost. Med starci vidimo več suhih nego debelih ljudi — to pa ni samo zavoljo tega, ker s starostjo izginja tolšča iz telesa, temveč tudi zavoljo tega, ker so suhi ljudje v splošnem tolje oboroženi zoper nevarnost starih let.
Riba, ki plava, leta in hodi
Griva, ki zarase škrge — Plavuti na hrbtu — Zračni
luknji kakor pri kitu • • •
Svetovno znani akvarij v Monaku se ponaša s trenj novimi pridobitvami, z ribami, ki »padaj© med najbolj čudne, kar jih poznamo.
Prva teh rob ima na g>l«vi pravo levjo grivo. Toda za to svojo lepoto se mora bridko pokoriti. G.« va ji namreč rase čedalje bolj proti škrgam in jih Po desetih letih — kar je precej neznatna 6tarost za gilobokomonsko ribo — prerase tako, da se riba zaduši.
Zanimiva je tudi druga riba. ki zna oD-enem plavati, letati >ho®t»«. žival se blesti v čudovitih barvah, na obeh straneh trupa, za škrgami iona pravcate peruti, s kateVmd se jahko iz vode daleč požene Za svoj hm plenom ali pred svojimi zasledovalci. Ob spodnji čeljusti ima več šopov trdih tipalk 'n še bolj trde. rumene plavuti na trebuhu. S temi lahko spleza na kop-
Primitivno oboroženi, toda v boju uspešni
no in se po njem sprehaja-
Trecjega čudnega gosta doslej še nls0 mogli natančneje klasificira. l?je|i ao to rft>o, ki meri v dolžino poj^rugi meter pred Kratkim v avstralskem Novem Južnem W'a!esu. ž*val tehta nad 25 kg in nima zob, temveč saimo hrapavo ploskev v gobcu, jezik Pa ji je mesnat. Ima škrge, pa tudi dve puhaLni odprtini kakor kiti. To kaže, da pohaja dihat tudi nad vodno gladino. Ko^a J' j*3 ^rna i® trda, na hrbtu ima celo vrsto trnov, ki ležijo običajno ploskoma, če se riba brani, pa se postavijo pokonci. Ribo so ujeli z vrvico in se je celo na kopnem še dolgo besno brani-

štedite pri vsem, le ne pri zdravju!
ZDRAVJE JE PRVO IN GLAVNO! — POLEG TEGA BOLNIK, ČEPRAV MALO RABI, MNOGO STANE
Ta slika prikazuje abesinske vojščake iz somalske dežele, ki so prišli iz svoje ožje domovine v državno prestolnico, da se
poklonijo črn emu cesarja
Pred usmrčenjem je ubijal
Maščevanje »žvižgajočega morilca" pred smrtjo
V kaznilnici v Coliuimbusu (Ohio) bi moral končati te dni na električnem stolu dvojni morilec Franik Stallings, znan pod imenom >žvižgajoči morilec«, ker je
Sedemdesetnadstropna zgradba!
med svojim Zločinskim dejanjem in po njem, pa še med sodno razpravo žvižgal plesne šlagerje.
Njegova usmrtitev je bila določena za zadnji ponedeljek ob devetih zjutraj. Morilec je bil videti zelo miren in vdan ▼ svojo usodo. Ostavil je smrtno celico z žvižganjem. Do električnega stola so ga vodili z zavezanimi očrni. Tam je prosil, naj mu obvezo snamejo, kar se je zgodilo. Prebrali so mu smrtno obsodbo še effikrat ^ potem guvernerjevo izjavo, ki je njegovo pomilostitev odlklonil.
še vedno je bil miren. Ko pa ga je pri-jefl višji paznik Hermann za roko, da ga posadi na stol smrti, se mu je Stallings bliskoma iztrgal, segel je v nedrije in izvlekel doLgo britev, s katero je zamahnil proti pazniku. Hermann je odsikočil s svarilnim klicem, zločinec pa se je pognal proti jetnižikemu zdravniku dr. Irvineu in ga z britvijo vsekal. Irvine se je zgrudil močno ranjen na tla in je izgubil zavest.
Med tam so se bili ostali pazniki Zbrali m so planili na zločinca. Branil se je kakor pobesnel, p ©t krepikih mož ga je komaj ukrotilo, spravilo na električni stol izvršilo justifikacijo. Oblasti so uvedle strogo preiskava da doženejo, od kod je Stallings dobil britev. Zdi se, da miu jo je bila prinesla njegova ljubica, ki ga je obiskala zjutraj pred usmrtitvijo. Zločinec je hotel menda še koga vzeti s seboj na oni svet.
Bocfcefeflerjeva družba je T New Torku zgradila nebotičnik s sedemdesetimi nadstropji. Njegov aoeed aaleid ima »samo« SI nadstropij
Metulj, ki žre mrliče
Šakali in jastrebi niso edine živaii, ki Se al*.rajo po bitkah v Abesiniji k svoji gro&otmi pojedini. Družbo jim dela tudi neka vrsta živali, ki bi ji kaj takšnega ne prisodili — anajihni, pisant metulji posebne etiopske vrste, ki nosi znanstveno ime <charaxes lactetinctus«. Ta metulj se hrani najrajši z gnijočtm mesom, kakor je izvajal prof. Hale Carpenter z vseučilišča v Oxfordu. To vre to je odkril v zbirki metuljev bivšega britskega konzula v Adldis Abebi, sira Arnolda Hodsona. Ta je bij vnet zbiralec metuljev in si je v le»'h 1325.-1&27. omislil zbirko vseh etiopskih vrst.
SMUŠKE DRESE
kompletne iz najboljših lod-nov baznih babv, suknje, suknjiče, spobtne obleke kupite najcenejše pbi
DRAGO-SCHWAB
NA ALEKSANDROVI CESTI
ZANIMIVOSTI
Ženska Potreb nje do 14. leta dobrega 'Of op >i po 'aosjjB}« nvcpop n; "BfAiaipz leta dobre zunanjosti, od 40. do 60. leta osebnosti, od €0. leta datlje oskrbe
M
NAJBOLJŠA IN NAJBOLJ ZDRAVA VODA VAM OHRANJA ZDRAVJE IN DVIGA ŽIVLJENSKO MOČ !
Dnevnik kot učbenik
50.000 izvodov londonskega >Timesa< od 3. t m je naročil švedski radio na naštet svoj ;ga učitelja angleščine, ki hoče izkoristiti časnik kot učbenik za svoje ure v teku tega leta.
Poslušalci, ki se zanimajo za ta tečaj angleščine, prejmejo vsak po en izvod lista, ki jih bo stal le 2(5 orov. Pri tem vsebuje ta učbenik nemara več tesed nego kakšna druga učna knjiga. Vodja tečaja, lektor Allwo-od, bo s svojimi poslušalci predelal tudi in-serate, da bi jih seznanil tako z vseh strani z moderno angleščino, kakršna je res ▼ praktični rabi.
Za tiste, ki stoje pred izpiti
Kako si učno snov najbolje ohranimo T spominu T
Glede tega Je izvrSH. amgleSki p^hokjg prof Jota som zanimive poizkuse. Dognal je, da se učna snov ohrani najbolje v spo. tminn, če gremo Po učenja takoj spat. ©e počakamo s spanjem nekoliko ur, tec^j so (možgani zel 20 do 30 odstotkov j vofjni obdržati naučeno »nov.
Protf Johnson raalagsi, to na dv» načine. Ce med učenjem in spamjetm ne pride «.c vmes, dlajejo možgani učni snovi v spanju priliko, da se >vsedec A Ti pa Ponavljajo možgani, kj tudS v spanju ne ntfrujejo učno sn o v, ne da bi bdeča zavest to vedela, in tako se naučeno tem bolj temedjito zasidra v spcvminu.
Premikanje rastlinske
meje
Gozd prodira v ozemlja, kjer se je moralo rastlinstvo
svojčas umakniti ledu
N^edavno so ameriške oblasti sklenile, da bodo preko sredine Zedinjeniih držav zasadile verige dreves, kri naj bi preprečite nadfiljmo prodiranje srednjeameriških puščav v obdelana ozemlja. Botanik prof. Robert F. Griggs je v to s vrbo prepotoval velik del Severne Amerike, posebno severno Kanado in Aljaško, da t»; našel dxev0) ki hi bijo v ta namen najib0'j odporno.
Vrnil se je s presenetljivo ugotovitvijo. Odkril je namreč 50 do 60 let stara drevesa v ozemljih, kjer pred 150 leta prav gotovo ni bilo nobenih dreves, čim dalje je prodiral na sever, tem šibkejša &o bija ta drevesa, a vendar jim polarni mraz ni mogel do živega, Ta pojav se da razlagati le na ta način, da se drevesna meja Po" mika čedajje bolj proti severu, da si drevesa torej osvajajo Arktido.
Od zadnje ledene dobe na zemlji, kakor pravi prof. Griggs, ni še potekel predolg ča«. Rastlinstvo si sedaj osvaja o^mlj®' iz katerih se je moralo v tej ledini dobi
Princetown vabi Lindbergha
Mesto Princetovm na Angleškem, ki se ponaša, da se ni zgodil v njem od njegove ustanovitve 1. 1727. še noben zlo;'« n. je Povai« Lo Lindbergha, naj se na«eli s svojo družino v njem. Princetownske oblasti jamčijo slavnemu letalcu — ki je zbežal na Angleško, da bi mu roparji ne odnes]i še drugega » nčka — da bo v tem mestu popolnoma varen pred zločinci, da bo vse spoštovalo njegovo osebno svobodo in mjr Ponujajo mu celo moderno opremljeno hišo in zasebno letališče.
Bakterije pod spektroskopom
Francoska raziskovalca Dhere in Rapetti sta po vsej priliki odkrila zelo pomemben način za ugotavljanje bakterij. Kakor sta poročala te dni v nekem predavanju, jima je uspelo odkriti, da fluorescirajo poedine vrste klic na karakteristične načine, tako da je s spektralno analizo mocoče razlikovati posamezne vrste. Bacili jetike dajeio n. pr. svetlo proao v oranžno—rumenem pasu, prav tako karakteristična je črta bacila da-vice. Svojih raziskav znanstvenika ie nista
nk&tih.
umakniti Med drevesi! prevladujejo seveda Po ogromni večini najtrši iglavci, pridružujejo se jim pa tudi druge vrste rastlin. Ta.ko je Griggs v zemlji severne AJjaške odkril trose praproti. Računati je s tem, da se bo to prodiranje rastlinstva pr0ti severu še nadajjevaJo. tako da Postanejo večji predeli Aljaške in Kanade primerni za naselitev ljudi Po drugi fitra-ni pa vedo zem]jeznanci, dsa je takšno prodiranje ]e začasno. Ledne dobe se vračajo 'in umikajo, z njknd pa se premika rastlinska meja. Končno je le letf tisti, ki zimaguje v tem boju.
ZA VAŠ DENAR
ZAHTEVAJTE LE DOBRO, KVALITETNO MILO. KUPUJTE
HUBEBTUS
MILO — NAŠ KVALITETNI SLOVEN-SKI IZDELEK!_
ANEKDOTA
Ko je Peter Veliki obiskal cerkev Sorbon-ne, je objel kip kardinala Richelieuja in vzkliknil:
»Veliki mož! Ce bi živel v mojem 8a«u, bi ti dal polovico svojega cesarstva, da bi se od tebe naučil, kako mi je vladati drugi polovici!«
VSAK DAN ENA
»Zdaj pa fe krepke

KLJUČ SVETA - ZA VAS JE
PHILIPS RADIO APARAT
Typa 510 A
Din 270 -
mesečno.
Typa 944 a
Din 120'—
mesečno.
Prvovrstna izdelava Nizke cene Dolgoročno odplačevanje
Typa 510 A 5+1 cevni oktodni superpozi-cijski prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatlCna regulacija fadinga, skala z izpisanimi imeni postaj.
Cena .....Din 3835.—
na obroke naplačilo Din 278.— in 15 obrokov po . Din 270.—
Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik z „TW,V . j™, vdelanim dinamičnim zvočnik--tl, skala z izpisanimi imeni postaj.
Cena .....Din 1995.—
na obroke naplačilo Din 159.— in 18 obrokov po . Din 120.—
brezplačno predvajanje pri zastopstvu
H. SUTTNER
Ljubljana, Aleksandrova 6 Celje, Aleksandrova 9
Nedelja, 12. januarja.
Ljubljana 8: čač, sporočila, spored, — 8,16: Telovadba (g. Ciril šoukaJ). — 8.45: Z dobro voljo v novi dan! (plošče). — a. 15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Versko predavanje (p. dr. R Taminec). — 10: Ura operetne glasbe. Sodelujejo: ga MrMa Kogejeva, g. Vekosiiav Janko, prof. M. Lipovšek in Radio orkester — 11.40: Mladinska ura: Oiroci pred mikrofonom. — 12: Cas, spored, obvestila, plošče. — 12.30: Naši tekmovalci se pripravljajo na olins;* jado (reportaža s Pokljuke). — 15: Kmetijska ura. — 15.20: Po domače (Magistrov kvartet). — 16: Gospodinjska ura: Sladkor v gospodinjstvu (ga. Ailbina Travno-va). — 16.15: Koroški SLovenci pojo (P!o-žče). — 16.30: Razvoj slovenske drame. VI ura. — 19.30: Nacionalna ura: NnA' l.fudje v Ameriki (Milan Marjanovih iz Beograda). — 20: čas. poročila, spore 1.
—	20.15: Pesem in ples (Radio jazz in Pevski kvartet). — 21.15: Citraški koncert (g. E. Meagolits). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester.
Ponedeljek 13. januarja
Ljubljana 12: Ob modrih vodah havajskih (plošče). — 12.45: Vreme, poroo.la.
—	13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Uverture na ploščah. — 14: Vreme, borita. — 18: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Jam Kiepura Poje na ploščadi. — 18.40: Kulturna kronika: O ianskih starinskih izkopaninah (dr. Raj-ko Ložar). — 19: čas, vreme, poročila, spored, ubvesbla. — 10.30: Nac. ura: I>ne-vi i.n noči na našem Jadranu (Sive Mili-člč—iz Beograda). — 20: Koncertne suite igra Radio orkester. — 21: Koncert komornega tria. Sodelujejo g. SI. Korošec (flavta), Jermol Albert (violina), prof. Co meMi Ludvik (čelo). — 22: čas, vreme, Porodila, epored. — 22.15: Za ples m kratek čas (Radio jaraz).
Beograd 16: Koncert orkestra. -- 20: Prenos iz gledališča. — 22.30: lahka glasba. —24: Plošče. — Zagreb 12.10: Plošče.
—	17.1.5: Pevski koncert. — 20: Koncert £ag>r<eDSkega kvarteta. — 21: Dvorak »Slovanski plesi«. — 21.30: Mošlrl pevski kvartet. — 22.15: plesna muzika — Praga 19: Pester program iz Mor. Ostrave.
—	211.05: Beethoven IV. koncert za klavir in orkester. — Varšava 20.30: Lahka glasba. — 21: Stare nemške pesmi. — 22: Siimrfoničen koncert, — 23.05: Plesna muzika — Dunaj 11.30: Plošče. —13.10: Operna glasba. — 16.05: Kon. akademija. 17.20: Zbor kitaristov. — 20 Prenos prog. iz Linca. — 21: Mladinelki večer. — 22.10: Dunajske melodije. — 23.40: Plesna glas-
ba. — Berlin 18: Iz Stuttgarta. — 22.10: j Frenos iz Miinchena. — 21.10: Koncert orkestra tn sofistov. .— 22.45: Komorna glas-ba. — Miinchen IS: Orkestralen koncert. — 20.10: Novosti v vedri glasbi. — 21: Zvočna igra. — 23: Lahka glasba. — Stuttgart 13: Orkestralen in Pevski koncert — 20.10: Posaarskii večer. — 22.30: OrkestraJna glasba. — 24: šlagerji lz operet in zvoč»'h filmov. Rim 17.15: Vokalni in instumentalni koncert. — 20.35: Simfonični koncert. - 21.45: Pester večer.
Torek 14. januarja.
Ljubljana 11: šolska ura: Nastop harmonikarjev (jvodi prof. P. Rančigaj). — •Iz čeških oPer (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Balalajke na ploščah. — 14: Vreme, borza. — 18: Vsakemu nekaj! (Radio orkester). 18.40: Filozofija zadružnega gospodarstva (dr. F. Veber). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. uia: Jugoslovenski biolog Ivan Regen in njegovo delo (dr. Boris Znrnik iz — Zagreba). — 20: Prenos opere iiz Zagreba. V odmorih: glasbeno predavanje (g. ViEko Ukimar) ter naPoved časa, Poročila, spored.
Beograd 16.20: Arije in pesmi. — 16.50: Plošče. — 19.50: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Zagreba. —Zagreb 12.10: Plošče. — 17.i^: Orkestralen koncert 20: Prenos Charpentierjeve oPere »Luiza« iz Nar. gl©da.^oa. — Praga 19.10;, Koncert vojaške godbe. — 20: Bruchova »škotska fantazija. — 20.50: Zvočna igra — 21.25: Ovofakova III. simfonija. — 22.15: Lahka glasba. — Varšava 20 10: Simfoničen koncert. — 23.05: Pleisna muzika. —Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Iz zvočnih filmov. — 17.30: Koncertna ura. — 20.10: Barska muzika. — 20.40: Večer du-naske glasbe. — 22.10: Najznamenitejše Bachove klavirske in orgelske 6teladi>o-
—	22.50: Lahka glasba. — 23.45: Nadaljevanje koncerta — Berlin 18: Prenos jz Munchna. — 20.10: Orkestralen koncert. —22.30: Nemška narodna glasba. — Mii;v chen 13: Lahka go^ba orkestra. — 20.15: prenos Puccinijeve oPere »La .iohem.j*.
—	23: Plesni orkester. — Stuttgart 18:' Prenos ie Miinchena. — 20.10: MeSan glasbeni program. — 22.30: F.e6na nmzi. ka. — 24: Komorne skladbe a T>iha'«i in plošče. — Rim 17.15: Laaka 5n plesna glas-ba. — 20.35: Orgelski kGacert. — 21.16: Veselo'gra. — 22: P!e3.
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja, 12. jan.: ob 15. uri »Vesela božja pot«. Izven. Znižane cene; ob _20. uri »Siromakovo jagnje«.
Izven. Znižane
cene.
Pogreb g. Matije Bončarja
Sokol I. Ljubljana - Tabor siporoča svojemu članstvu, da je umrl naš zvesti član in podpornik brat Matija Bončar. Pogreb bo danes ob	uri k Sv. Križu. Pozi-
vamo članstvo, da se pogreba udeleži v čim večjem številu v civilu z znakom.
Iz Kamnika
ka— Zagonetna smrt kovača Jelenca se do danes ni pojasnjena Orožniki so uvedli obširno preiskavo, ki pa ni dovedla do nikakih pozitivnih rezultatov. Ugotovilo se je samo, da so ljudje, katere je bujna ljudska domišljija in govorica osumila zločina, na stvari popolnoma nedolžni. Orožniki so dalje ugotovili, da je Jelene v vinjenem stanju popo.noma izgubil orientacijo ter je večkrat cele noči blodil okoli, ne da bi vedel, kje stanuje. Skoro gotovo se laihiko sklepa, da je tudi v usodni noči hodil okrog in padel v naraslo Bistrico, kjer je žalostno končal. Ljudje, ki so si radi te žalostne smrti obetali senzacije, prav gotovo niso pri&li na svoj račun.
ka— Zvočni kino Kamnik predvaja v nedeljo in ponedeljek film »Suzan Lenox«, Kot predigra Foxov zvočni tednik in Mieky miška.
OGLEJTE SI
veliko izbero dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih
strojev, pneumatike in raznih delov. CENE ZNI2ANE!	CENIKI FRANK O!
»TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4.
TREPALNICE — OBRVI
loDe DUJDO rabi * (Kinjotjo preparata »AA1JSK.I SO&« Obrvi postaneju goste trepalnice dolge m svilene. Din 40.—. »VVIBRA« ima iste lastnosti obenem pa jih potemni Din 50.— »BLISKI SJAJ« iaj* očem jgnjevitost »vezoBt la polnost Krtu pa »DIAMANT« dajamčeao neškodljivo! Dia 50.—. La rast m tn ,jroti prhljaju Je oena-lkriljiv »BALZAM« Din 85.— SCHENKE razpošilja »Omnia«. oddelek 1/7. Zagreb. Unnduličevs nI 8/1 Poštnina pri planilo v naprej Din I.—. on po vtetjn pa M Hnarjev
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN ILUSTRIRAN CENIK!
Ong. SCHRODER
ZAHVALA
Za premnoge izraze sočutja ob izgubi predobre
mame, soproge in sestre, gospe
MARIJE ŠUŠTARŠIČ
roj. benedik
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Predvsem izrekamo najiskrenejšo zahvalo & duhovščini, g. zdravnikom, č. sestram usmiljenkani, Pevskemu društvu Krakovo-Trnovo in vsem, ld ste ji lajšali trpljenje, ji poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti.
V LJUBLJANI, dne 11. januarja 1936.
žalujoči ostali.
Ponedeljek, 13. jan.: zaprto.
Ljubljanska drama pripravlja naslednje novitete: v režiji inž. Stupice »Pesem s ceste«. Premijera bo v petek 17. t m. Obenem bo proslava 35. letnice umetniškega delovanja odličnega našega člana Josipa Gradiša-Daneša. Režiser Debevec pripravlja dramo »Dies Irae«, prof. Šesta pa Nu-šičevo komedijo »Pot okoli sveta«. OPERA Začetek ob 20. uri Nedelja, 12. januaria: ob 15. uri aPoij^ca kri« Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol: ob 20. uri »Manon« Izven Globoko znižane cene od 30 Din navzdol.
Ponedeljek, 13. januarja: Plesni večer Katje Delakove. Izven.
Ljubljanska opera pripravlja noviteto m prvo izvedbo v Jugoslaviji Soštakovičeve opere »Lady Magbeth«. Dalje Straueso-vega »Kavalirja z rožo« in češko opereto »Kaj dela Andulka?«
Šentjakobsko gledališč«
Nedelja, 12.: Matasanovega Načeta nesrečna snubitev«. (Maksel) kot popoldanska predstava.
Mariborsko gledalište
Nedelja 12.: Ob 15. Majda. Znižane eene. Ob 20. Beneška noč. Zadnjič. Globoko znižane cene. Ponedeljek 13.: Zaprto. Torek 14.: Ob 20. Bajadera. Red A.
ANEKDOTA
Peter Veliki si je bil uredil lepo naravoslovno zbirko, ki je bila za deželo, kjer se prej niso zanimali za takšne stvari, tudi precej velika. Kabinetni šef Jegušinski mu je predlagal, da bi od vsakega, ki bi hotel poseliti zbirko, pobirali rubelj za vstopni-
no, za njeno vzdrževanje in razširitev.
»Nikar«, je dejal Peter, »mislite, da boste ljudstvo zainteresirali za stvari, ki jih mora plačevati? Nasprotno: poskrbeli boste, naj vsakega, ki bo zbirko obiskal, pogostijo na moje stroške s kavo in pogačo. Tako bo zbirka kmalu dosegla moj namen, da bi postalo ljudstvo po njej Dolj izobraženo«
KAKO DIVNO BELE iM A l Et
ZOBE
Prepričajte m sami, • kako kitrico in . kako popolnostjo čisti K0LYN OS sobe in jim daje ble-5čei sijaj. Samo eo poskus in oikdar več se ne pogrnete k starim nernanstv enin metodam.
Znanost ae pozoa oobenegi drugega Izdelka, ki M dal tako naglo temnim in porumenellm robem belino ta sijaj kot KOLVNOS Poskusite K0LYN0S is moffofe ie danes.
KOLYNOS za!OtBE
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
i
Potrtim srcem sporočamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš predobri soprog in zlati oče, gospod
- •Matija <H©atc?®er
poštni poduradnik v p., posestnik in gostilničar na Sv. Petra c. 40
danes zjutraj, ob pol treh, po kratki, hudi bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči in se za večno od nas poslovil v 65. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 12. januarja 1936 ob 144. uri iz mrtvašnice državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 11. januarja 1936.
GLOBOKO ŽALUJOČI: TONČKA — soproga	VILKO in MILENA — sin in hčerka
ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Za premnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob težki izgubi našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica, gospoda
IVANA GRORUŠKA st.
mesarja, gostilničarja in posestnika v Brežicah,
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Štejemo si v prijetno dolžnost, da se še posebej zahvalimo vsem zastopstvom raznih oblasti, stanovski organizaciji, za izredno požrtvovalnost in trud g. primariiu dr. Cholewi, za poslovilni govor g. predsedniku dr. Drnovšku, prečastiti duhovščini in pevskemu zbora.
Nadalje se zahvaljujemo vsem za izražena pismena in ustmena sožalja, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem ostalim prijateljem in znancem, kateri so ga spremili na njegovi zadnji poti. Brežice, 10. januarja 1936.
ŽALUJOČI OSTALI
Točno plaeuj »Jutru« naročnino Varui svoicem zavarovalnino
ZAGREBŠKI
TRGOVSKI ZASTOPNIK,
ki potuje po vsej savski banovini v lastni režiji z najboljšim uspehom, išče še eno tekstilno tovarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zagrebčan«.
i
Sporočamo žalostno vest, da je dne 8. januarja 1936 zaspal v Gospodu, v bolnici v čakovcu, gospod
Friderik Sima-Gall
okrajni glavar v pok.
Pokopali smo ga dne 9. januarja 1936 na pokopališču v čakovcu.
Sv. maša zadušnica bo dne 16. januarja 1936 ob pol 8. uri v župni cerkvi v Dolnji Lendavi.
Dolnja Lendava, dne 10. I. 1936. Prijatelji In znanci pokojnika.
ELEKTR0INŽi*^MJA
DIPLOMIRANEGA^ŠČEELEKTO
NIČNA TOVARNA. POGOJI: ZNANJE DRŽAVNEGA IN NEMŠKEGA JEŽEK A.
VEČLETNA PRAKSA V OBRATU. PO-NUDBE S CURRICULUM VITAE, KATE
RE SE DISKRETNO UPORABIJO, NA OGL. ODD. JUTRA POD „TRAJNOu.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglaa in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—t
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«
odgovor, priložite
3«* V Tflitffl^Sh
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Oin 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra Ljubljana.
^J.JM J.I.JJ
Beseda I LMn. iavek ) ou» lis ilfro ali dajanje aaslova 5 Oln. Najmanj ii ineai k O Obt
Gostilna Kramar
Dolenjska cesta. Vsako nedeljo godba za zabavo in km tek čas. Vabi Tone Rejc 860-18
Danes godba
kdor se hoče veseliti in dobre volje biti. mora v restavracijo čarman priti. Za obilen obisk se urlporoča čarman. Zg. Slška.	1012-18
Že običaj je tak
da k Panju vsak pride rad, kjer dobro vLnc-e pije se in vedno veselo je. En kozarček al' pa dva. že vsakemu korajže da. — Vsak večer igranje klavirja. petje in druge prijetne •ra.be/ve za stare ln mlade. Zato kot po navadi »e vidimo pri »Panju«. Zato vsi in vse še danes v Vegovo ulico 1)0 — k »Panju«.
41-16
Bratec, kam
pa danes?
Pojdi na Glince k Mikliču. Tam boš pil dobro vince, dobil boš pa tudi dobro jelo. da boš prijel drugič »prt veselo.
1038-18
Konjarja
doeluženega kav&lerista veščega starega, za lahko delo k športnemu konju iščem. Ponudbe pod »Zvpst konjar« na ogl. odd. Jutra.
789-1
Kuharico
mlajšo perfektno za boljša restavracijo iščem. Oferte podružnici Jutra Maribor pod »Zanesljiva«.	800-1
Modistinjo
pomocnico
samostojno sprejme za stalno »Salon Chic« VVollo-va ul. 3.
853-1
Postrežnico
ki zna kuhati, čisto in pošteno sprejme Poženel, Ilirska, 21.
838-1
Trgovsko izvežbana moč
z kavcijo se išče za vodstvo podružnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Galanterija 1936«.
847-1
Fotografski
pomočnik (ca)
dober retušer se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko«
»70-1
Izšolan mlekar
»schweizer«. ki se lahko izkaže z najboljšimi referencami, se proti zahtevi plače takoj sprejme. Ponudbe na: Upraviteljsbvo Julio Meinl, p. Apače.
604-1
Slaščičarski
modi carski
pomočnik
svečar, vojaščine prost, išče zaposlen je proti skromni plači. Naslov v vseh posl. Jutra.	983-2
Perfektno kuharico
veščo samostojne kuhe ter vkuhavanja. sprejme večja trgovska hiš« Ponudbe s sliko in spričevali na- Nor-bert Zanier sin. Sv. Pavel pri Pre&oldu.
600-1
Sli+ibodobi
B-«e>1a 1 Oln Ia7ek	1 C
ta 5lfro al' laianjr	»«•»»»?
5 Oln Nairoa-'"	ene««* 17 Oln
Proda }3lkf>
perfektno. izurjeno. >prej. mimo v trgovino f papirjem in pisarniškimi potrebščinami. Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Stalno mesto«.
676-1
Gospodične
sprejme šiviljo v pouk šivanja lastne garderobe. Naslov v vseh poslovalni
cah Jutra.	330-1
Prodajalko
perfektno, izurjeno, sprejmemo v trgovino s parirjem in pieamSkl mi lotrebščinaml. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stilno mesto«.	745-1
Šivilja
perfektna. za samostojno izdelavo vzorcev, kostumom-. plet-ilne stroke, z večletno prakso, samo zanesljiva. prvovrstna moč, dobi takoj mesto proti dobremu plačilu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
88'.-1
Proda'a^ko
katera bi lahko trgovino sama vodila iščem za pekarno. ponudb'- na ogl. odd. Jutna pod »Kavcije zmožna«	864-1
Natakarico
izvežbano. sprejme v službo Nabavljalna zadruga uslužbencev držav, železnic
Vrtnarski pomočnik
zmožen, priden, pošten in samski, ki je vešč vseh v to stroko spadajočih del, kakor delo v cvetličnjaku. pridelovanja vsakovrstne zelenjave. oskrbe toplih gred in parkov, se sprejme po dogovoru plače. Ponudbe na: Upnaviteljetv« Jul. Meinl p Apače.
606-1
Uradnico
z znanjem slovenske ln nemške sten grafije z lepo pisavo, takoj sprejme industrija v I jub-ljani. Lastnoroč v> ,.i sane ponudbe Je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro >Urna strojepiska«.	P86-1
Zanesljiva oseba
srednjih let zmožna vo diti vsak" goapodtnstvo najraje sprejme službo na deželi. Dopise na ogl odd Jutra pod »Samostojna«.
988-1
Prodajalko
dobro verzirana v trgovini z mešanim blagom, želi premem iti službo v kakšno boljšo trgovino ali poelo-vodkinjo na podružnico. Zmožna primerne garancije. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Upeljana«.
777-2
Postrežnica
z gospodinjskim tečajem, išče službe. Kostercn. Zeleni log 9.
760-2
Dobra šivilja
želi mesta kjerkoli. Event. sprejme tudii službo sobarice ali kot |>o.moč gospodinji Nastrpr. lahko takoj. Naslov vse*, poslovalnica n jutra.	CS4-2
Dekle
pridno in pošteno, želi mesto sobarice k manjši družini. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra.
6
Zobotehnica
s prakso išče službo. Ponudbe pod »Detelica« na ogl. odd. Jutra.
804-2
Zastopnike
ta obročno prodajo naših I Ljubljani. Ponudbe na na-
posnemalnikov
brzoparil
iiikov itd. iščemo. Ponud be naslovita na »P-rsoris« Ljubljane poštni oredal
91. _31-'
Juri sta -
korespondenta
trgovsko izobraženega, t znanjem slovenskega. srbohrvaškega im emškega jezika. išče industrijsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.
769-1
Pisarniško uradnico
veščo strojepisja, stenografije in nemščine sprejm-em takaj. Ponudbe pod šifro »Začetnica« da ogl. odd. Jutra.	962-1
Samostojno moč
T vseh pisarniških poslih
slov- Zfldruga. Masarykova cesta K7.	886-1
Starejšo prodajalko
za samostojno vodstvo, veščo tudi železnine, sprejmem takoj za spodnjo štajersko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«.	885-1
Služkinjo
ki samostojno kuha. pridno. vsestransko npora.blji-vo, sprejmem. Samo Ogovarjajoče naj se zglasijo: Frankopanska 9, pritličje.
998-1
Hotelsko kuharico
srednjih let sprejmem takoj s soričevali sposobnosti. Plača 500 do G00 Din. Naslov v vseh •poslovalnicah Jutra.
1016-1
Natakarja
samca in blagajnika, z dobrimi spričevali. boljšo moč. sprejmem. Potrebna kavcija. Ponudbe na restavracijo »Ma.ksi.mir«, Zagreb.	sse-i
z znanjem slov. hrv. in nemščine sprejmem. Oskrba v hiši Ponudbe z cur- 5. ric. v-Kae. prepisi spričeval i -in pogoji pod »Trgovina v
Iščemo dekleta
za vse posle, kuharice, zasebne in hotelske, sobarice, natakarice in vzgojiteljice. Vsaka dobi lahko takoj nameščenje v Zagrebu, Ilira 29/1. nad., levo: Udru-ženje udovica i samostalnih žena. Pismeni odgovor Din 830-1
mestu na deželi« na ogl. odd. Jutra.	8'i3-l
Gospodična
ki želi. da se dobro postopa ž njo. dobi mesto gospodinje. Mora biti mlada, do 30 lel stara, čvrsta, zdrrvva. vitke postave, čiste preteklosti, vešča kuhanja, šivanja in ročnih del ter da zna opravljati *ndi druga hišna dela zn gospoda sam-ea, kletnega knjigovodjo v provinci. Ponudbe z a.m.it r sko fotografijo na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna«.
tee-i
Prodajalko
sprejmem za vodstvo podružnice v okolici Maribora. Kavcija Din 8.000 v gotovini ali knjižici. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Samostojni februar«.	&;9-l
Mojstra za trikotažo
samostojnega od cca 50 do 60 delavcev z moderno strojno opremo iRundstuhi. Doppelt-cylinder Automat, Ja-ckart Automat, Links Links Automat, Flach-maschine in razne pomožne mouerne stroje) isce: Trikotaža Zlatno jan je, Zagreb. Serma-ževa 4	742-1
Mesarski pomočnik
»Sokol« Ki ima veselje do telovadbe in ki bi bil zmožen voditi oddelek, dober, dobj službo. Naslov v vssh poslovalnicah Jutra.
741-1
Modistinio
prodajalko sprejme za stalno »Salon Chic« Wnlfova nI. 3.	. 8S2-1
Starejše dekle
i dežele, pridno, vajeno dobre meščanske kuhinje in vsega gospodinjskega dela, iščem. Javiti se pismeno: Franc Ravnikar. Ljubljana, Linhartova 35.
Sobarico
od 24 let naprej, ki zna šivati iščem za LJubljano in drugo sobarico za na Štajersko v samotni kraj, lahko je tudi začetnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čedna«.
1011-1
Frizerko
prvovrstno moč, sprejmemo takoj. Salom Klopčaver. Resljeva c.
953-1
Krojačica
za preproste stvari in za izboljša vanje, ki govori nemško in ki aela doma, dobi zap'*5lenje. Naslov v vseh rosVval-nicah Jutra.	914-)
Pošteno postrežnico
katera je vajena kuhe in vsftga gospodinjskega dela zmožna tudi nemšk-ga jezika sprejmem. Kladezna ul. 5. Krakovo Ljubi ana.
9U3-1
Hišnik
poročen brez otrok
Prodajalka
stara 18 let. izučene v trafiki, delikatesi in ši»eceriji. zmožna nemščine in kavcije .išče nameščenje. Čas Marica. Maribor. Gospo-.-vetsfca c. 14
t»:-2
Usnjar špecijalist
za kr m usnje bi rad premenil službo. Po audoe na ogl. odd. Jutra pod »Usnjar«
807-2
Mladenič
izvrstna pomoč v kuhinji z večletno prakso v inozemstvu, bi sprejel katerokoli bodisi mesto ne glede na plačo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
803 2
Plačilna natakarica
izvežbana, i dolgoletni mi spričevali išče mesta samo v boJJši gostilni ali restavraciji. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Trajno mesto«
793-3
Poštena postrežnica
želi zaposlen Je. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stanovitna«.
996-2
Učiteljska
abiturijentka
išče mesto vzgojiteljice aJi instrukcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pouk«.
1037-2
Mlada frizerka
spretna \ železni ondu-laciji in manlkiranju išče službo. Naslov v vseh posl. Jutra.
795.2
Gostilniška sobarica
2 znanjem nemščine, išče službo. Ponudbe pod »Simpatična m marljiva na ogl. odd. Jutra.
755-2
Dekle
staro 16 let, išče službo takoj, v mestu, najraje k malim otrokom ali za pomoč v kuhinji. .Cenj. ponudbe prosim na: Zapušek Ljudmila. Zabukovca 1£B. pošta Griže pri Celju.
1031-2
Kot sluga
ali skladiščnik, grem v službo. Sem priden, pošten, zmožen poprave vsake vrste orodja i.n vešč vseh panog vrtnarstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen nastop«.
970-2
Kot sobarica
iščem službo s l. ali 15. februarjem. Ponud be na podr Jm. ribot pod »Sobarica«.
1015-2
Izobraženo dekle
išče mesto za takoj kamorkoli. Ponudbe pod Vestna« na ogl. odd. Jutra.	1007 2
Gospodična
izuč*wia v špecerijski trgovini, želi kakršnegakoli za posl en ja. Pomagala bi tudi pri vseh gospodinjskih delih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rada delam«.
Zanesljiva oseba
išče mesto kot gospodinja k boljšemu, snmostojnemu gospodiu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo ima sama«.
80Ž-2
Perfektna kuharica
s'«rejša z dolgoletnimi *pri čevali izurjena v vseh delih gospodinjstva, želi primerno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -»Gospodinja«	807-2
2 meseca brezplačno
gre trgovski pomočnik, vsestransko izurjen. Mln.ša moč. Cenj. ponudibe na ogl. odd. Juitra pod »Dober prodaja ec«.
788-
114. \ in. med M. in IE. uro pri tvrdiki Krisper. Mestni trg 35.
9il3-l
Gospodična
i56e. Vprašati v torek dne | išče stalnega nameščeni« ■ - '	" "	"" v ugledni trgovski hiši. za-
četek brezplačen. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V »Ljubljani«.
855-2
Konjskega hlapca
mlndeg3. zanesljivega, treznega in marljivega, iščemo. Oženjeni imajo prednost. Navesti ie treba mesečne zahteve nlače. Cenj. ponud be na: npravi*elj«tvo Jnl. Meinl p. Apače.
696-1
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozostreler jre v Ameriko
Službe išče
Vsak. Desrds U p_r; ta vek i>m. «» lajanje laslovt 5 Oin aajaianiš' tne«ek 12 Oln
Vdova
s .ara 45 let. gre tudd kot samostojna gospodinja v boljšo hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena, točna in varčna«.
894 2
Gospodična
ljubiteljica otrok. 231etna. vešča šivanja in kuhanja, išče službe pri boljši rodbini. Ponudbe na o>gl. odd. Jutra pod »Dostojna in poštena«.
89S-2
Samostojna
kuharica
srednjih let z večletnimi spričevali želi službo gosp din Je ali pa kot kuharica pri manjši diU-žinl blizu Zagreba ali Beograda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
729-2
Šivilja
išče mesta, gre tudi kot sobarica. Naslov v vseh posl. Jutira	81*4-2
Agilen pomočnik
mešane stroke.dober želez ninar, s šoferskim izpitom, nekadil-c. pošten m vesten, 30. jan. vojaščine prost, želi 1. februarja namestitve. Božo Strupeh. Mokronog.
508-2
39
Toda lepi razgled, ki ga je imel med potovanjem po zraku, ga je odškodoval za prvi stra> In ko je bil spet na vrhu in zagledal stare prijatelje, se mu »e takoj vrnila dobra volja. »Pa *mo rešeni«, je zaklical, »raca na vodi!« A komaj je to izrekel, je od groze kar posivel. Medved je že spet dirjal proti njemu!
40
Gospodična
stara 17 let. z 6 a.osečno pisarniško [irmkso dobrimi relerencami. vajena gospodinjstva in otrok išče mesta. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »1. tebruar« na ogl. odd. Jutra.
6u:-2
Kontoristin ja
z dežele, stana 18 let, zmožna vsega pisarniškega dela. s 6 mesečno prakso, išče nameščenja. Ponudbe pod »iPridna« na ogl. odd. Jutra.	632-2
Prodajalka
stara 3B let zmožna knjigovodstva kores[>ondenoe. strojepisja, vodstva karto teke. nemščine in srbohrva
Urarski pomočnik
začetnik. lzučen išče primerne službe. Ima s/oje orodje. Plača po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
730-2
Gospodična
z dežele, ki je blia več let usiužbena v gosposki hiši, želi premenitl .ilužbo. najraje za sobarico ail natakarico. Ponudbe i.rr*ii na po-druž. Jutra v uelju pod značko »Dober zaslužek«.	726-2
Gospodična
s štiri razredno meščan sko šolo in maturo ter dvoletno prakso na pogodbeni i>ošti išče mesto blagajničarke v pisarni ali k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra |»d »Veselje,, do dela«.	700-2
Brivski pomočnik
zelo marljiv, mlad išče službo. Nastopi tak J, ali pozneje. Karol Tem-pes, brivski salon Smau cer. GuštanJ.
1^17-2
Gospodična
išče službe pri boljši rodbini, lzučena šivanja
ščine, želi primerne službe ' ln ma veselje do otrok, kjerkoli. Dopise na podrn? j Ponudbe na ogl. odd. nico Jutra na Jerseni«-ah Jutra pod »Marljiva ln pod »Takoj službo«.	| potrpežljiva«.
786-2 |	738-2
Kuharica
mlajšo želi preminiti službo s li>. januarjem v boljšo restavracijo ali hotel. — Gre tudi kot druga moč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	9V1-2
Natakarica
išče službo v Ljubljani ali bližini. Pridna in poštena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samofto na natakarica«.	94(7-2
Mladenič
vajen trgovine z mešanim blagom, želi mesta v trgovini ali kaj »ličnega Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
950 2
Vdova
pridna in poštena z odraslim sinom spre ime mesto hišnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnica«.
»59-2
Potnika
za prodajo mineralnih olj, sprejmem. Ponudbe na ogl. od. Jutira pod »Dobra provizija«.	8$4h5
Zastopstvo
tovarniško in angrosističao, išče absolutno dobro vpeljan potnik, s stanovanjem v Zagrebu. Manufaktekstil.-trikotažne. galanterijske, nirnberške in parfumerijeke stroke, eventuelno fiks. za vso Jugoslavijo. Branko Djurski. Radrišina 5. Zagreb.	90R-5
Potnika
z« vinsko trgovino, agilne-ga in veščega kateri pozna to stroko lahko je tudi po dogovoru deležen na dobičku za kar je potrebno nekaj kapitala ter dela za Ljubljano, Gorenjsko in Notranjsko. sprejmem. Sprejmejo se samo zanesljive d->bre moči. Ponudbe na ogl. odd. Jutira pod »Vinska veletrgovina«.
83ms
Telefonski aparat
skoraj nov, prodam po zelo nizki cwni. Naslov v vseh poedovaJnicah Juura.
»46-6
Razprodajam
vse vrst« zofe. Delničar, 6t. Vid ned Ljubljano, (nasproti cerkve).
1036-6
Otroški voziček
moderen, globok, sive barve, še dobro ohranjen pod polovično ce-nr naprodaj. Naslov v podružnici Jutra v Celju.	l<yJ3- S
Potnik
ki redno potuje po Dravski banovini in je pri špe-ceristih dobro vpeljan, dobi zastopstvo za kraje iizven Ljubljane. Celja im Maribora. renomirane tvrdke za kavo. čaj in kakao proti proviziji. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja na ogl. odd. Jutra pod Sposoben«.	883-5
Knjiga
j« ma Oin iavek l)it ta ilfro alt iajanje taslovs i 3in Najmaniil toeack n Oln
Ne odlašajte!
Takoj sedite ln pišite na »Družinski tednik«, Ljubljana, Tyr6eva c. 29/Jo, da Vam pošlje brezplačno začetek romana »Njena velika ljubezen«. Dokler je še na zalogi.
1008-8
Več zastopstev
tekstilne. steklarske in špecerijske stroke je oddati pri Društvu trgovskih potnikov. Člani reflektnnti naj »c 7,<rla.sijo v pisarni dopoldan. %	800-5
Potnike
trgovske pomočnike in šoferje. za obisk trgovce-v in privatnih strank. s>pre*m<»m proti fiksumn in proviziji.
kavcijo v gotovini ali zlatnini. Ponudbe na po-drunžico Jutra v Celju pod »Agilen. avto na razpolago« Znamko za odgovor.
1034-5
PoUlc
Seorda ' Oin tavek 1 D*n ca (ifro al' laianjr naslova Oln Nainiani&l cnrsek 17 Oln
Nemško
konverzacijo
in pouk nudi izobražena gospa. Skupaj zn dve osebi Din IX). za uro. Kongresni trg 1S/II.
27857-4
Nemško govoriti
in teorijo se nauče hitro vsi po moji najboljši metodi z največjim uspehom, za majhno ceno. Informacije od 10—Vjdti in zvečer. Beethovnova 4. pritličje, levo. K. Ljutova.
854-1
Inštruktor
akademik, z večletno prakso. poučuj« nižješolce v vseh predmetih, po zmerni ceni. Uspeh garantiran. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inštruktor«.
lOfcM
Dojeni" (leei
3e»-ns i Oln iavek Oln. l» 41fto ali laianj« nasi -a i Oin Najmanj«! »n-ek 17 Oln
Učenka
slovenskega in nemškega jezika zmožna, močna in zdrava, katera ima veselje do trgovine, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanj« v hiša. Ponudbe je postani na ogl. odd. Jutra pod »Veselje«
818-44
V trgovini
z mešanim blagom ee želi izučiti kjerkoli 16 let star fant z 2 meščanskima šolama ter velikim veseljem do te obrti. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenec«.	310-14
Prodam
l*<-*ed» ■ Oln iavek 5 Di ta (liro ali laianjc naslovi 5 Oin Natmanitl tneaek 17 Oln
Zračna blazina
skoraj nova. zelo dobro ohranjena, poceni naprodaj. Sv. Petra cesta 48.
718-6
Sladko seno!
3 vagone. Ia sladkega sciia prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Seno«.
545-6
Trgovska vajenka
absolventka mešč. šole, dobi mesto v trgovini t mešanim blagom, v industrijskem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrava ic poštena«.
830-44
Učenca
močnega sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo sinovi železničarjev. Josip Raz-boršek, Trbovlje«.
739-44
Potniki
3e>eila t Oin Iavek • Oin ca 4ifro ali lajanje naslova 1 Oin NalmanlSt cnesek 17 Oln
Provizijskega
potnika
.ščem; v poštev pridejo le >ni, ki so ie dalj časa z uspehom izvrševali ta do-. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »A. B.c.
710-5
Zastopnika (co)
za Ljubljano in okolioo, agilnega, resnega, mlajšo moč, išče Dalmatinska eks-portna tvrdka svežega cvetja. v glavnem nageljnov. Priporočljivo, da ima na raz(>olago majhen lokal za skladišče' cvetja. Zaželjena garancija za poverjeno bla go Din 3000. Zasiguran dostojen. dober zaslužek. Po-nu bp » relerencami pod 43378« .a Publicrta* Za greb.	762-5
Starine
73% popusta, krasen taber-nakelj Din 3.500, vitrina Din 300, škrana Din 500, miza Din 300 itd. Popravljam in renoviram: Tabor Josip, mizar. Rožna dolina cesta VHI/.13.
902-6
Fiat avto 503
štirisedežen, v najboljšem stanju, naprodaj za 8.600 Din. Eventuelno se zamenja za blago. Prevzamejo se vlo-žtve knjižice, manufak-tura, špecerija, pisalni stroj, radio aparat, vino etc. ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8. Telefon 34-44 (poleg gorenj, kolodvora.).
878-6
Backer's
Wolrtgesc.hichte najnovejše, prodam ali zamenjam za zlatnike. Mnak, Trbovlje, Loke SI.
9T>-6
Kredenca
za jedilnico, temna, iz orehovega lesa, se radi selitve ugodno proda. Vprašati Ropič, Poljanska cesfa 51/TT.	848 6
Solidno postel.io
3'l5X.lfJ0 cm, veliko, z mo-drocem na peresa ter s trodelnimi žimnicami i« morske trave, prodam. Na-s'ov v vseh poslovalnicah Jrtra.	861-6
Smučarske čevlje
gtr. 35 prodam. Nadov r vaeh posl. Jutra.
856-6
Leksikon Minerva
popolnoma nor prodam za 250 din. Zgane, Mala čolnarska 3.
T90-6
Sobno uro
lepo stoječo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
9314
ie>rUa i Oin Javek	. On,
ta llfro 'II dajanje	aslova
* lin Najmanjll	iar>k 17 Oln
Radio aparat
4 cevni, moderen, na električni priključek, proda ABC. Ljubljena. Medvedova 8. telefon ši-M (poleg gorenjskega kolodvora).
908 9
Amerikanski radio
6 cevni prodam za 2.300 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »iniložnost«.
880-9
3 cevni radio
Eumig prodam za Din 1BOO Ogled od WMi5. Ažbe>t<ova 4 Drofenik.
938-9
Oblačila
tie«eda I Oln iavek l lltn ta llfro al' lajanje iul«vi 1 Oln Naimanlil ineaek i7 Oln
Krasen bizam plašč
poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
OTl-tlB
Krznen plašč
murmel temno rujav, -(poi>olnoma nov ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1002-13
Pridelki
tieoeda I Oln Iavek ) Din » ilfro ali dalanjr naslova •i Dia NajnianjSI tneaek 17 Ola
Čisti med
čebeiai, trčan in preoejen, loOO kg, prodam večje ko. ličine. Vzorec in ceno poš Ijem na zahtnvo. — Drago Ivkovič, svečama, Gjurgje-vac. P odra vina.
634-33
Prima banaško
moko
za peke in privatnike, razna krmila, konrzo in druge deželne pridelke dobite najceneje pri »Ekonom«, Kolodvorska 7.
82TT-33
Specijalni stroj
in orodje u klefaria, pro-ilam po zolo nizki ceni. Na-F!Ov v vsel: poedovalnicah J'itrs.	67tk-2U
Nov čevljarski stroj
Dtlrkop (flaoh) Bamenjam za znamko Pfaff. Doplačam do 8Wt Din. Inforona-cije daje Perdan, Vidov-danska, Ljubljana ali Sitr-oiša, Kranj.	«77 <»
Pisalni stroj
skoro nov, radi izselitve prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Woodstock«.
753-29
Šivalni stroji
malo rabljeni in kolesa, poceni naiprodaj pri »Promet« (nasproti k rižanske cerkve).
981-39
Stroj
kombiniran z 2 priključenima motorjema, malo rabljen, naprodaj. Vzamemo knjižico Mestne hranilnice. »Sava« Kolodvorska.
B75-29
Pisalni stroj
in moško kolo, ugodno naprodaj. Oboje se lahko ogleda pri tvrdkl Ivan J%x ln sin LJubljana Gosposvebska 2.
»77-29
Motor
na sirovo olje Diesel lO—30 K.S, rabljen aH nov, v in-taktnem stanju, kupimo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dieselmotor«.
985-2)
Pisalni stroj
Adler, potovalni, v prvovrstnem stanju, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
#W5-29
Glasbila
Wili» Oln iavek l u ca ilfro ali lajanje naslov* i Oin Nalmanltl to°sefc 17 hi
Kratek klavir
dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
896-33
Spalnico
iz orehove korenine ter samsko spalnico poceni proda mizarstvo Josip Galjai Gospoevetska 111, dvorišče.	937-32
Pozor I PohiŠtVO »Sava«
Največja iz bera vsako
vrstnega pohištva — sod nlh ln kuhinjskih oprai Izvršujemo vsa mlzarsit^ dela po konkurenčnll cenah.
Spalnice . . . omare . • « , postelje . . . kuh oprave . , kuh. kredence . kuh. mize kuh. stoli . . otročje postelje otročji vložki . madracl žični vložki otročji madracl Dobi se tudi na obroke Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA« Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6, Wolfova ulica št. 4 Vzamemo hranilne knjižic« Mestne hranilnice.
974-.1B
1600	Din
400	»
150	»
700	»
425	>
120	»
50	»
325	>
60	»
220	»
90	>
140	»
Beseda I Oln. Iavek 3 Din t* Šifro ail dajanje naslova 5 Oin Najmanjši tneaek 17 Din
Buteljke
šampanjske, konjakove in druge steklenice, kupi Fr. Kham, Miklošičeva 8.
6G3-7
Vse vrste kož
kakor goveje, svinjske, telečje, sraove in jelenje kupuje tvrdka J. Lavrič. Cankarjevo nabrežje i m Dolenjska cesta. Rudnik 34.
366-7
Pisalno mizo
in omaro z rolojem, dobro nhnun ;«K), kupen. Ljubljana, Kariovška cesta št. 4.
906-7
Poravnave
plačanja dolgov
posredovanja kreditov in gotovine
na hranilne knjižice, naložbe kapitala (tudi tuaniL vlog), zaščitne ureditve, davčne napovedi, knjigo-vodstvene revizije, bilance in vse druge trgovsko go-&{>odareke posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Cesta J.K oktobra (Rimska c.) št. 7. (Za pismena pojasnila znamke).
782-116
Hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne ta Zadružne gospodarske banke, kakor tudi vseh mestnih (občinskih, hranilnic) kupuj envx Gotovina taikoj. Bančno Com. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za od govor 3 Din znamko.
799-1B
Kateri vpokojenee
boljši bi bil pripravljen posoditi samostojni gospodinji 10.000.— Din. Daflse pod »Osl-gursnje na I. mesto« na podružnico Jutra. Maribor.	796-16
Vloge
Zadružne gospodarske bajike pr<w±am takoj. Ponudbe na podr. Ji»-tra, Maribor pod 'Zadružna«.	798-16
Vse vrste kož
kakor goveje, svinjske, telečje, smove, gamsove in jelenje, kupuje tvrdka J. I<avrič, Cankarjevo nabrežje 1 in iKvlenjpka cesta. Rudnik 34.	694-7
Harmoniko
novo, fino, 5 vrstno, Luba-sovega izdelka, prodam za Din 2-800. Vzam«n za polovico zneska v račun suhe smrekove deske, I. in U. vrste, od 30—<30 mj'm debelosti. — Sibal Jože, mirar, Jesenice.	608-<3S
K roma ti en o
' harmoniko
v prav diobrem stanju prodam. Ogleda se lahko od 1B do W in od ID do 30 ure. Naslov v vseh posl. Jutra.	935-96
Klavir
(Boesendorfer) prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	9167-36
Klavirsko
harmoniko
štirikrat gla-šeno, ili30 basov, register, prodam. Ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Harmonika 130«.
1039-36
Blagajno
kupim, manjšo železno, og-njavarno, tudi ročno. Dopise na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Trgovina«.
893-7
Stol za zobno
ordinacijo
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Stol« na ogl. odd. Jutra.
1001-7
Berkel tehtnico
kupi Dovič Rozi, Pokopališka 36.	103S7
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenah
Cerne . juvelir
LJubljana. Wolfova ulica 3
Prvovrstnega sena
1 vagon prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Sladko seno« .
930-33
Jabolčnika
ca 40 hI iz najboljših vrst sadja proda To-mlnc. Globoko pri Bre žicah.	1009-33
Živ tali
Seseda • Oin. davek 3 Oln. za ilfro ali dajanje naslova 5 Oln NaJmaniSI tnesek 17 Din.
Dobrega čuvaja
volčje pasme prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
8112-87
Psica
angleške pasme viped, telo lepa se poceni proda. P »izve se pri S. Klimanek. Selen bungova 6.
899-27
Čistokrvne
nemške doge
6 tednov stare prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
955-27
Psica
bokser, 18 mesecev stara, izredno lepa. naiprodaj. Josip Devet&k, Rožna dolina c. IV. št. 17, LJubljana.
1006-27
Brejo kobilo
3etno, popolnoma zdravo m mirno, uporabno za vsako delo, prodam. Kalan Franjo, trgovec, Celje.
102&«7
Beseda I Din. iavek 3 Ota ta Ilfro ali dajanje naslov« Oin NajoianlV tnmfc
n Ola Motorje
Dynamo stroje, števce za tok. istosmern«. rabljene, ▼ dobrem stanja, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dynatnomaechinen«.
778-28
Avto, tfidto
Beaeda I Din. iavek S T i t? Ilfro ali lajanj« naslova i Ola Najmanjši tnrsek 17 Ota.
Avtotaksi
dobro ohranjen, iščem. — Javiti: Peter Belajnek, Kar-lovac, Riječka ulica 32.
754^10
Tovorni avto
vzamem v najem ali kupim. Ponudbe na podružnic- »Jutra« v Celju pod značko: »Dobrna«.	792-10
Chevrolet limuzino
prav dobro ohranjeno, radi odp tovanja ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl-fao »Prilika 1936«.
752-10
13/40 Ford
limuzina, 4 vrata, o sedežev, luksus moiol IJ932, prevozil samo .50.000 km na dobrih cestah v inozemstvu, v najboljšem s«anju, poceni naprodaj. Vprašati pod »Ford« na ogl- odd. Jutra.	8St>-10
Limuzino
malo voženo, dobro o-hranjeno najraje 6 sedežno, kupim. Starejši izdelki od 33 1. ne pridejo v poštev. Ponud be z natančnim opisom A. Erman, Kranj.
735-10
Baby avtomobil
ekonomičen, novejše ty_ pe zelo ugodno prodam, eventuelno zamenjam za novejše motonno kolo. pojasnila: Ostrežn.k trgovina, Pasaža-Nebo-tlčnika.	999-10
Knjižice
Mestne hran3n.ice ljubl.ian. ske in Občinske hranilnice
Knjižice
Zadružne gospod«fake hao-ke, vsaki zno&ek, kupimo in plačamo takoj v gotovini. Adamič. za«tioipn{k »Ste-dovne Zaidrage«, Ljubljana Goaposvotaka 8. Teleicn 32-85.
Kateri mizsur
z mojsterskim Izpitom, nepKjrcHČeiL, pristopi kot družabnik k miz. podjetju s primernim kapitalom. Vf nražatl čina prej, Alojz Dobnik. Šoštanj.	962-1®
Hranilne knjižice
Zadružne gospdarske banke in Ljudske posojilnice v Ljiibljaaii T vsaki višini po najvišji ceni takoj Izplačam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod za »Svojo vpo-
rabo«
918-16
Din 20.000 posojila
Sfie gostil ni^a-rka proti dobrim obrestiirn in jamstvu. Odplačevanje meieečno po dogovoru. Vprašanja pod »Garancija« na ogl. odd. Jutm.	2T/MJ3
Družabnika
s ca 30.0f>00 Din gotovine, kateri zamere podedovati in je vešč pisarniških d-eJ, sjjrejmem. Ponudbe na ogL odd. Jtrtra pod »&gurnc«4.«.
0»>-ll«
Družabnika
za dobroldočo trgovino z 40.000 dinarjev iščem. Ponudbe pod »Vlscfc zaslužek« na podr. Jutra v Mariboru.
1013-ia
Kupim knjižico
Prve hrvateke štedionioe <Jo Din 310.0^0 ter Celjske d. d. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Takojšnje poročilo«.
v Krškem, kupim. Ponudbe Hiše in posestva pod »Hranilne knjižice« na t ti 'i tu neto nrrvtniA tn lt
ogl. odd. Jutra.
737-16
Hranilne knjižice
prodaš te ali kupite
najbolje
potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zore
LJnbljana, Gledališka 12.
Telefon 38-10.
39-16
Družabnika
sprejmem v sigurno, dobro podjetje. Potreben kapital Din 1S30.000. Dividende lahko mesečno izplačam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Popolna varnost«.	505-16
Vložne knjižice
Ljubjjanske kreditne banke do vsote Din 65.000 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino«.
657-16
Ureditev dolgov
potom sodnih in izven sodnih poravnav Nasveti v konkurznih zadevah ln vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava m aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesionirana komercialna pisarna: LOJZE Z A J C. Ljubljana, Gledališka ul. 7. Telefon 38 18
250-16
Hrastovo spalnico
m kuhinjsko opravo prodam telo poceni radi selitve. Na ogled dnevno od 38.—ilR. ure. Klemenčdi, Ambrožev trg 3/U.
705-112
Javorje vo spalnico
in več perzijskih preprog prodam tudi na hranilne knjižice. Naslov v vseh poai. Jutra.	872-dfi
Vložne knjižice
od Spodnje štajerske, ljudske posojilnice do IlaO.OUO Din, Mestne Mairiborske hranilnice do 30.000 Din, Prve hrvatske štediione do 25.000 Din, Posojilnice v Slatini do 4.000 Din. prodamo. Naslov v vseh pod. Jutra.	8UM6
Hranilne knjižice
Prve hrvatske Jugoelo-venske banke. Srbske banke Zagreb. Jadransko podonavske banke, kupuje in prodaja Merkur banka, Pančevo.	27587-013
najugodneje prodate in ko-pite poonei Gosi[K>darske pisarne, Ljubi jana, Selenbur-gova ul. T/i. nad.
mas-.:«
Knjižice
Zadružne gospodarske banke, kupimo proti gotovini. Gospodarska pisarna. Ljubljana, Selenburgova 7/1.
Hranilne knjižice
Mesteve hranilnice ljubljanske, kupim. Ponudibe na Aloma Crvmpany 4. z o. z., Ljubljana.	901-ilfl
Davčne prijave
pritožbe, pojasnila: Davčna. posiovaJnica, L inituk, Selenburgova ulica 7/L
aoai-iiB
Vlogo
ljubljanske Meetme iirainilni-ce za Din 1830.000 in vlogo Ljubljanske kreditne banke Din 75.000, prodam proti takojšnjemu plačilu najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Najvišji ponudnik 36«.
Banovinske
knjižico do 300u000 Din, kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutna pod »Kranjska hranil niča*.
unes-i«
Hranilne knjižice
predno prodaate, »e obrnite na Društvo vlagateljev, J-ijubljana, Selenburgova tri. 7/L nad-	1004-06
2 hranilni knjižici
Kmetske posojilnice ca Din 35.000, 1 Zadružne gospodarske banke za Din 30.000 drugo za Din 9000 ter Ljubljanske kreditne banke za Din 98.0000. prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ►Najvišji ponudnik«.
940-d6
Brezplačno
stanovanje
* več sobami dobi, kdor posodi knjižice Mestne hranilnice do 40.000 Din proti vknjižbi na prvo mesto 800.000 Din vrednega poee-stvo. Knjižico sprejmem tudi kot posojBo na obresti. Ponudbe pod »Plačam visoke obresti« na ogl. odd. Jatm.
»JUTRO« št 9.
15
Nedelja. 12. L 1936.
Izgubljeno
UCMOJ* I lui Javefc 1 u^ 1» Hlro «11 dajanji ia»lova S Dla. Najmanjši tneMfe n Din.
Dsumsha zapestnica
ziatn. se je na£l* v gostilni Novak, Vič.
70S-38
Denarnico
i nekaj denarja sum izgubil od Poljanskega nasipa do Gosposke al. 115. Polten najditelj naj jo odda proti nagnadli na policijo.
851-38
Kotila i Otn. iaveb 1 Did ta Šifro aH dajanje naslova 5 Oln. Najmanj*! znese* 17 Oin.
Gostilno
oddam na račun v večjem
trgu, sodež sreskega na-čekitva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >\ najem« aJT-17
Peki in mesarji!
Ugodno se da v najem novo urejena pekarna in mesarija (mesnica in ledenica) v Keki. p. Hoče pri Mariboru ob novi avto-cestj na Pahorje. Do;.isi na P. L&dineg, Radvanje. p. Maribor.	797-17
Hlev za konje
in stanovanje odda.m. Naslov v vseli poslovalnicah Ju	774-17
Agenturno podjetje
v Zagrebu, i-zboroo idoče, spedjalne vrete, solidno, po vsej državi prvovrstno vpeljano, s krasnim zaslužkom, prodamo zaradi bolezni lfls'niika aH sprejmemo družabnika. Potrebno lrnUHO Din. Prodajo posreduje- poslovnica Pavle-kovič, 'Zagreb, IJAca li'lt-834-117
£]>ecerijska trgovina
v meetu na lepem prostoru dobro vpeljana se odda v najem. Najemnina za ■ .iftl Din 250 mesečno. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko: »Promet*.
791-17
Beseda ' oin davek ? Otn. z:i ilfro ali dajanje naslova 5 Din Naimaniil toesefc 11 Oln
Pekarno
dobroidočo, staro, oddam na prometnem kraju v Ljubljani. Naslov v vseh ivslovalnicah Jutra.
688-16
I^okal in stanovanje
65 odda v Petrov Sah pri cerkvi. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Petrov če«
278TO-1P
Prostor!
fisarniški im ordimacijeki. v Dalmatinovi ulici, pritličje, se takoj oddaje. Poizvedbe: Gradbena pisarna. Rimska cesta 2/1.
900-16 Trgovski lokal
g stanovanjem, oddam takoj. Tržaška c. 9. Pofeve te i s to ta. m.	807-1®
a
or>cja i Din. davek i Utu n ilfro «11 dajanj« n«slov» 5 Dla Najmanj« toesek 17 Din
Mlin in žago
s stalno vodo Imam na prodaj na prometnem prostoru, blizu kolodvora ln državnih cest. Cena primerna. Ako re-flektirate obrnite se na Anton Klemensa. Kranj Jezerska c, IT.
889-30
Pdsešiti
ieieja I Din davek ' Oin en Htro ali dajanje .oslova i Oin Natmanjil -nesel;
17 Oln
Luksurjozna hiša
krasna, z velikim vrtom, sadovnjakom. bazeni za kopanje, z vsem komfor. tom, s centralno kurjavo, električno in plinsko nape-ljnvo, 16 minut od centra Maribora, krasna lega, radi preselitve naprodaj Dokazano stane hiša 1,100.000 dinarjev, naprodaj pa za 350.000 Din. Ponudbe pod »Luksurjozno« na ogl. odd. Jutra.	692-30
Parcela
na iMrju, naprodaj. JOO kv. m. Pairave se Hrenova ul. 7. Kaučič.	906-30
Hišo
v bližin-i Kranja kupim do 45.000 Din. Plavam 30.000 s knjižicami Mestne ljubljanske , ostalo v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hi&o-«.
823-30
Trgovska hiša
v sredini mesta, na Gorenjskem, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
808-30
Hišo pri kolodvoru
pripravno za pekarno, prodam. Pojasnila daje M. Vrečko, Leskovec pri Krškem.	801-30
Nova hiša
z vrtom, S7-900, naprodaj. Brdo. Vič, Ljubljana, štrukelj.	838-30
Stavbena parcela
pni postaji Dovje-Moje-tira-na naprodaj. Primerna kot lesno skladlišče. Naslov v veeh posdovalraicah Jutra.
786-30
Posestvo
pripravno za vrtnarijo in vinotoč, z 8 oralov zemljišča, velikim sad on osni -kom. oddn.m za več let v najem. Josip Hočevar. Zidani most.	683-20
Hiša
s sadnim vrtam, V Dvoru št. M, &t. Vid nad Ljubljano, zastonj, za preskrbo 06letne os*be. Travnik. 2 njivi z vrtovi naprodaj za malo gotovino — radd družinskih ra-zmer. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
701-30
Enostanovanjsko
hišo
z vrtom o4> glavni cesti med kolodvorom in mestom Brežice, ziidajK) in na novo prenovljeno, prodam. Oena 65.000 Din. — Ivan Sercer, Aleševčeva ul. 40, Ljubljana vn.	eiii-ao
Lokal
t, točilno pravico ali brez Bče na prometnem kra-;n. ponudbe na ogl. odd
Jutra pod »1 marec«
ani-d®
Trgovino sadja
in delikates
prvovrstno, že več let vpeljano, v centru Zagreba, prodam zaradi rodbinskih razmer. Cisti mesečni dohodek Din SiPO. Z inventarjem in blagom naprodaj za rfiO.OOO Din. Resni -reflek-tanti naj stavijo svoje ponudbe pod »49346« na Pub-licštae, Zagreb.
701JB
Mlekarno
oddam na zelo prometnem kraju v centru. Naslov v vseh posl. Jutra.
860-19
Gostilno
na periferiji oddam v namera. Več pri Ivo Petrič Ljubljana, Gosposka 10.
839-lfi
Trgovina
ii kurivom naprodaj ali se sprejme družabnik. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Kurivo«.	845-1®
Velik loka!
vogal Resljeva cesta -Slomškova ulica, primeren za kavarniško in gostilniško obrt ali kot vsa.ko-jaki poslovni prostor (en-groe trgovina) ugodno oddamo za februar 'JB06. Pojasnila daje upra.va. Rešljiva ceeta 18.
891-dS
Restavracija
dobro idoča, bližina Ljubljane, cmonadstrapr.«. sobe za letoviščarje, gospodarska poslopja, vrtovi, velika parcela, letni donos Din 160.000. se proda za Din 900.000 radi družinskih razmer. Hipotek-v Din litO.OOO,- gotovina, deloma tudi knjižice. Reaiitetna pisarna, Ljubljana. Wolfo-va 1»
9r29-19
Pisarniški prostori
lepi, v m. nadstr. palače Ljubljanske kreditne banke obstoječe iz 3 sob in predsobe s pritiklinami se oddajo v najem. Dohod v pisarniške prostore poleg
dvigala. 927-:8 -
Trgovina
s špecerijskim in kolonl-jalnim blagom, v centru večjega mesta v Dravski banovini, na najprometnejši točki, ugodon naprodaj. — Potrebno Din 80.000, v gotovini. ostalo v mesečnih obrokih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko >Tr govina - takoj«.
loie-ie
Prodam liišo
pripravno za manufak turno trgovino, v zelo prometnem kraiju. Daleč ni nobene in bo v doglednem času velik promeit. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bliizu Ljubljane«.	G1B-30
Velika stavba
na razpolago kakršnikoli Industriji. Potrebna pogonska sila na razpolago. Dopise na fg! oddelek Jutra pod »Stavba«.	915-20
Enonadstropna hiša
na Igu, pripravna za trgovino ali obrt se proda. Informacije v ogl. odd. Jutra.
944-20
Večjo hišo
stanovanjsko, rentabilno kupim v Ljubljani.
Plačam 2/3 v gotovini, ostanek v hranilnih lcnjižicah. Ponudbe brez •posredovalcev na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanjska hiša«.
949-20
Trisobno stanovanje
komfortno, g centralno kurjavo, ugodno oddam. Vpra Sati: Vrtača 4.
999-31
Dvosob. stanovanje
čisto, s pritiklinami, oddam pri St. Jakobskem mostu. Cajzova l/I.
904-21
Dvosob. stanovanje
z vrtom, oddam za 300 Din, sobo s štedilnikom in »hrambo za lilO Din. Jnrč-kova pot 06.	907-31
Komfortni
stanovanji
dvo im trisobni, oddam s februarjem. Oesta v Rožno dolino D3/I.	781-21
Enosob. stanovanje
mirna lega, na periferiji, oddam. Istotam parketirana opremljena soba s posebnim vhodom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
809-31
Trisobno stanovan je
in lokal oddam. Vprašati upravnika Krekov trg 10. dvorišče desno.
893-31
Dvosob. stanovanje
9 pritiklinami oddam za 300 Din. Smarska c. 48. pri Sv. Križu.	»30-31
Trisobno stanovanje
oddam. Sv. Petra c. 40. Rajko Turk.	844-31
Dvosob. stanovanje
v I. nadstropju oddam pod enim ključem takoj ali I. februarja. Herbersteinov« 28.	840-31
Dvosob. stanovanje
oddam • mirni stranki g 1» februarjem. Mesečno 700.-Din. Novi trg 5/H. levo.
850-01
Dvosob. stanovanje
z dvema kabinetoma oddam. C v Rož. dol. 7.
8.0-31
Trisobno stanovanje
lepo, s kopalnico, pritiklinami in lepim vrtoan. oddam za 700 Din. Rožna dolina, Oesta IX. štev. 7.
879-31
Trisobno	stanovanje
v centrumu	se poceni odda. Naslov	y vseh posl. Jutra. 868-31
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam takoj. Povšetova H!. Kodeljevo.
866-21
Trisobno stanovanje
komfortno in eo lokal, oddam v sredini mesta s 1. februarjem t. 1. Naslov v vseh posl ovojnicah Jutra.
888-31
Trisobno stanovanje
komfortno s kopalnico in pritiklinami v Mariborski 23 takoj oddam. Poizvedbe pri stranki Saklič.
srra-ai
Dvosob. stanovanje
t kuhinjo ta pritikKnaini, v Novih Jaršah št. 5® pri Ljubljani; takoj oddam za 380 Din mesečno.
8f7Vt-ai
Enosob. stanovanje
s kuhinjo im pritiklinami v Šiški ia 350 Din mesečno, oddam solidni stranki. Poizvedbe pri Rozman Ivan-u v Gestrinovi ulici št. 5/VIII/9.	874ia-31
Dvosob. stanovanje
s kopalnico oddam za Enpril ali maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	711-21
Dvosob. stanovanje
eventuelno trisobno primerno tudi za modni salon ali slično odda za 1. maj M. Ravtar, Stari trg 10.
933-31
Trisobno stanovanje
krasno v n. nadstropju v centrumu mesta oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobno«.	957-21
3 sobno in 2 sobno stanovanje
s kopalnico, plinom ln uporabo vrta v s.-edini mesta takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«.
956-21
Stanovanja
jncii. > Din. javefc Uu. ta iitro alt dajanje naslova Ol» Najmanj« meack 17 Din.
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, sončno. I. nad. išče dvočlanska družina brez otrok za maj. Steka -Bežigrad. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena im točen plačnik«.
806-31»
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo. Lšče državni uradnik za maj. Cena do 600 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trd odrasle oeebe«.
837-aia
Stanovanje
3—3 soibno. iščem od 16. januarja. Eventuelno v predmestju. Ponudbe Da ogl. odd. Jutra pod »Miro«.
835-31«
Dvosob. stanovanje
išče starejši zakonski par brez otrok, v pokoiu ia maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sna?,no do 500«.
839-31a
Trisobno stanovanje
mirno, v vili, išče stranka 3 odraslih oseb za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje ali Vrtača«.
4c36-31a
2 ali 3 sobno
stanovanje
s kopalnico za marec, išče mirna stranka brez otrok v sredini mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »iPri-Učno«.	9!®-aia
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami s souporabo vrte po možnosti blizu tramvajske proge, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Februar«.
994-21a
Dijaške sobe
tfeocda I Din. davek i Dti. ta iifro al) dajanje naslova 5 Din. Najmanj!! tnesek J7 Din.
Dijaku
visokošolcu ali srednješolcu oddam leipo in zračno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
766-22
Dijakinjo
sprejmem v veo oskrbo v sredini mesta za mesečno Din 450.- Naslov v vseh posl. Jutra.	841-32
Sobo odda
Beseda I Din. davek S Din.
Šifro ali dajanje nasl. va S Dla Najmanj« toesek 17 Dla
Več pisarniških
prostorov
skupno ali posamezno oddajen s 1. feDruarjem pripravna za društva. Pismene ponudbe pod »Pisarna« aa ogl. odd. Jutra	326-23
Opremljeno sobo
solnčco i vbodom ia stopnišč« oddam m l-(3 ooetoe v - vili. Telefon ml razpolago. Koron, Večna pot >1.
876-33
Sobo
oddam. Pletaršnfflkov® nKca
Čedno sobico
s posebnim vhodom in vso oskrbo oddam g prvim februarjem. Stari trg 28/111. desno Sega.	901-35
Opremljeno sobo
oddam. PodanllSčakova 22. Bežigrad. LJubljana 7.	992-23
Lepo sobo
opremljeno oddam v cent. z 15. Zabjak 6.-I. S tema d.	100-23
Lepo sobo
z novim pohištvom, oddam 2 oseoama, okna na Mestni trg, poceni Cankarjevo nabrežje 23. m. levo.
997 23
Opremljeno sobo
veliko, s posebnim vhodom. takoj oddam 2 ali 3 osebam. Frankopan-ska 12.	995-23
Sobo
separiramo, lepo, mirno in sončno oddam takoj 3 osebam. Naslov v vseh posl. Jutra.	936-33
Separirano sobo
opremljeno, oddam eni ali dvema osebama. Na. slov v ogl. odd. Jutra.
917-23
Opremljeno sobo
komfortno, oentrum mesta, takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
946-38
Opremljeno sobo
oddam s 16. januarjem. — Barvarska steaa 6, na Poljanski cesti.
931-33
Sobo v centru
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
968-28
Lepo sobo
opremljeno in s posebnim vhodom, oddam pri Tivoliju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Prazno sobo
s centralno kurjavo in souporabo kopalnice, v cen tru, oddam samo dami. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	»41-33
Sobo
lepo opremljeno, vhod s stopnišča, souporaba kopalnice, oddam s 1. februarjem .Livarska ul. 5.
943-33
Sobico
prazno ali opremljeno, oddam takoj ali pozneje dami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	901-33
Sobo
oddam s posebnim vhodom dvema dijakoma. Poizvedbe Miklošičeva 14, trafika.
933-33
Opremljeno sobo
oddam takoj. Flora jan Sika ul. 33./II.
Pisarniško sobo
takoj oddam. — Drogerija
»ITermes«. Miklošičeva cesta 30.	767-33
Tristanovanjska
hiša
s sadnim vrtom ugodno na prodaj. Sp. Rad-vanjska c. 3a, N va vas ari bor.
1014-20
Vila v Celju
nova, 2-st-a.no vam j sk a, komfortna, pokletena, parketirana, z vodovodom, elektriko, angleškimi kloseti in vrtom, naprodaj za 1G5.000 L. Mejavšek, Samostanska 8, Celje.	1033-30
Moderna vila
s komfortnimi stanovanji, klet, vrt. naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bančne knjižice«.
1027-30
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam Povšetova c. 22. Kode-Ijevo.	954-21
Dvosob. stanovanje
takoj oddam v Zg. Šiški št. 2S7, nasproti nove šole.
946-31
2 sobi s kuhinjo
in vsemi pritiiklinomi, oddam. Tovarniška ul. 27.
9130-31
4 sobno stanovanje
konfort v II. nadstr. oddam boljši stranki. Pismene ponudbe pod »Napoleonov trg« na ogl. odd. Jutra.
960-21
Parcelo
vls-a-vis	Dolenjskega kolodvora	prodam. Po-izve se v	ogl. odd. Jutra	982-20
Stanovanje
odda
Beseda I Din. davek ; Dib ia 51fro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnes»li 17 Din
Stanovanje
lam v najem pri Prulskem mostu. Vprašati je na Sv. Petra cesti št. 45.
607-31
S 1. februarjem
1036, oddam v bližini gorenjskega kolodvora stanovanje obstoječe iz o sob, kopalnice ta pritiklin s souporabo vrta. Istotam je na razpolago velika vinska klet. Naslov v vseh posl. Jutra.
Komfortno
stanovanje
3-sobni odda za 1. februar v svoji palači na Aleksandrovi c. zavarovalnica »Dunav«. Informacije istotam v družbeni pisarni.
1004-21
Trisobno stanovanje
komfortno, sončno, center, oddam takoj ali s 1. februarjem. Poizve se: Erjavčeva c. 4a (hišnik).
J/)44-31
Trisobno stanovanje
lepo. čisto, sončno, z etažno kurjavo, plinom in ostalim komfortom. takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna ulica, v sredini«.	1035-31
Stanovanje
i. sobi z vsemi pritlkll nami oddam s 1. februarjem Tržna u1 5 Ljubljana VD.
063-31
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, elektriko, sončno, oddam enemu ali dvema gospodoma. Stan in dom, Postojnska ulica 2ST.	707-33
Prazno sobo
>ddam za februar. Ogleda se vsak dan od 10. do 12. ure dop. na Friškovcu 4.
806-23
Sobo
v Linhartovi ul. oddam gosrodu. Naslov v vseh poslovalnicah jutra.
802-23
Sostanovalca
akademika sprejmem (prš sv. Jožefu) ali oddam sobo mirni s Talni osebi. Naslov v vseh posl. Jutra.
816-33
Opremljeno sobico
posebni vhod poceni oddam (elektrika.) Stari trg
311/11.
93&as
Opremljeno sobo
s parketom in elektr. razsvetljavo oddam takoj. Naslov v vs .i posl. Jutra.
934-33
Opremljeno sobo
oddam takoj v najem. Florjanska ul. 20.
8®»-3?
Opremljeno sobo
s posebn im vhodom. oddam bol ijšemu rospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
887-23
Mirnega gospoda
sprejmem v zračno ln svetlo sobico poleg Ljudske kuhinje po nizki ceni. Ogleda se od
12. do 2. vsak dan pop. Bolha, Strel Iška 7 0-Tl.
978-23
Gospoda
sprejmem na stanovanje ln hrano za Din 400 mesečno. Sv. Jakoba trg 5.
972-23
Gospodično
kot sostanovalko sprejmem po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
971-23
Z opremljeni sobi
oddam takoj ali s Židovska ul. 6.1.
976-23
Separirano sobo
išče akademft. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Uino-ljaben«.	7B4-33a
Sobo
separlran vhod po motnosti v centrumu ldče za takoj gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemotem i«.
973 23a
Gospodična
išče snažno, soiidno sobo blizu Poljanske gimnazije t ali brez oskrbe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Sončna«.
833-38a
Dražbe
tie»eda i Oln. davek i Oln. ta ilfro ali dalanje naslovr < Dla Najmanj« tnesek 17 Dla.
Dražba
Radi opustitve gostilne se bo dne 13. in 1)4. januarja ob 9. uri zjutraj začela prostovoljna dražba Hotelskega in gostilničarskega inventarja. Razprodala se bo tudi vsa zaloga priznanih žlahtnih vin s posodo vred. Kajfož, Florijanska ulica 4.	772-32
Pojasnilo
Ker sva kupila hiši se objavljana dražba za 13. In 14. januarja ne bo vršila. Skušala bova sedaj nuditi cenjenim gostom še boljšo postrežbo, prenaredlla bova hotelske sobe ln v vsakem pogledu dvigniti ves obrat. Priporočava se za mnogoštevilen obisk. Frančiška ln Anton Kaj tež, Florjanska ul. 4.
990-32
Beseda i Din. lavek 3 Dib. tr fltro ali dajanje naslova 5 Dim. Najmanj« tnesek 17 Din.
Trgovski biro »Šumadija«,
Kragnjevac, s poslovalnico Beograd, Pašičeva br. 6/11,
telefon 29-997 posreduje v vseh poslih nakupa io prodaje. Specializirana je t državnih dobavah. Za vea dela v gornjih poslih j« tvrdka proto-kolirana. daje na željo vse potrebne Informacije ta reference.	_
27776-31
Avto podjetje
Pe&nlkar naznanja, da začne redni promet na progi Ljubljana - Zg. Kašelj, dne 14. t. m.
987-31
a Ota) d-vek I oin, a iltrc a dajanj* naslova S Din, najmanl« tnesek It Dla.
Kdo starejših
gospodov
bi pomagal mladi vdovi a treootne denarne stieke. —
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod aNeerečoa«.
Kateri inteligent
star 40—15 let, fceli prijateljske korespondence z osamljeno državno uradnico. Dopise na ogl. odd. Ju ara pod »Dežela«.
Ženitne in možitvene
ponudbe, nakup ta prodaje fKjsestev, hiš, oprem, rabljenih, strojev, kompanjone, zamene — objavlja Daxu-varean. — IPriJo-žite Din 8 znamk. Pišite: Daruvarčan, Daruvar.	778-34
Mlad gospod
akadem. izobražen, neodvisen, želi dopisovanje z inteligentno, neodvisno gospodično do 36 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kostjo«	9O0-(34
Ločenka
inteligentna želi poznanstvo dobro sltulra-nega gosp da. Ponudbe pod »Besna« na ogl. odd. Jutra.
T07-24
Mariborčanka
37 letna z zaslužkom, z dvema otrokoma, želi znanja z gospodom. Do plse pod »Miren enačaj« na podr. Jutra, Maribor.	728-24
Iščem
duševne oi«re pod »Wl_ twe 54« na ogl. odd. Jutra.	916-34
Gospodična
simpatična, dobro situirana, samostojna, želi znanja z boljšim, zoačajjiim inteligentnim, po možnosti s fa-kultertno izobrazbo, čedne zunanjosti, ki bi jo spremljal na ples. gledališče ta kavarno. Dopise na ogL odd. Jutra pod »Tovariš lllic.	1030-34
BHSBBBS
Med mestom In deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
BESESBBESGS
Vsaka beseda	t Din;
davek - Din, n	Hlro ali
dajanje naslova	i Din,
najmanj« coeaek	» Oln.
Trgovski sotrudnik
3B let star, mirnega značaja, i 33.000 Din, iš&e gospodično čiste preteklosti, trgovsko naobraženo, s primemo gotovino .radi ženi-tve ta osamosvojitve. Le resne dofaae s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tajnost častna stvar«.
Šivilja
2E let stara, s doto v gotovini 35.000 Din, poroči obrtnika ali slično. Pojasnila daje »Nada«, Zagneb, Praška ul. 6. Za tafomma-cije pošljite Din 30.
7f7-35
Provinci jalka
z zelo lepo doto, v gotovini 230.000 Din, išče zakonskega drugo. Pojasnila daje »Nada« Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 110.
m«
Polmeščanka
krasna črnka, z doto Din 1,900.000, išče zakonskega draga, bopatega na diuši ta srcu. Pojasnila daje »Nada« Zagreb, (Pmška ul. 6. — Za infoTOKuci/je pošljite Din. 10.	701-35
Vdova
zelo lepa, z doto [UOOOjOOO,
išče zakonskega droga. Pojasnila daje »Nada«, Zagr<h Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10.
7s035
Židinja
2) let stara, z doto 300.000 dinarjev, iš&e zakoneikega druga. Pogasniila daje »Nada«, Zagreb, Praška ui. 6. Za informacije pošljite Dan 10.	7UD-05
Pomorski kapetan
prijetne zunanjosti, z mesečnim diahodkoni 10.000 dtaarjenr, išče zakonsko družino. — pojaenila daje »Nada«, Zagreb, Praška uL 6. Za informacije pošTite Din dO.	748-25
Besnega znanja
želim z gospodom do 30 let, visoke postave, radi takojšnje ženitve. Opremo poeetlrajsm. Pomudbe pod »2clim detoc na ogi. odd. Jutra..	800-25
Vdova mesarica
3® let, se želi poročati f mesarjem, starim od 55
do 30 let, čedne zunanjosti z nekaj gotovine ali premoženja. Le resne ta neono-nkrnoo ponudbe na ogl. odd. Jnitra pod »Pomanjkanje znanstev št. fld&c.
70&35
Učiteljica
c dežele, dobra gospodinja, ■tavpatična, želi poro&tf 96 do JOletMga, izobraobt in eksistenci primernega (ca-
čajnega gospoda, samca aK vdirrca. Dota; oprema, nekaj gotovine ta pridne roke. Neononimno, resno pod »Srečen dom« na ogl. odd. Jutra.	7U5-35
Gospodična
n aomdeževama, muitkaflA-
na, srednje postave, t doto, želi poročiti istotiac kega gospoda, drž. uradnika, ikozničarja aJ5 drago v starosti 20—36 let. Le neme ponudbe s sliko, ki se vme, na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tajnost stroga •sOS«.	7S7-2S
Samostojen obrtnik
c lastno hišo v dobrem stanju, želi poroiiti primemo g-ospodSčno v Btaroeti 3B let. Vdove oiso izključene. Naslov ▼ vseh p<*l. Jutra.	&J&-26
Trgovec
z dofcro vpeljano tagovfco, poroči gospodično ali vdovo z večjim pwjmoiž<anjsm zaradi prevzema trgovine. Le resne ponudbe z navedbo razpoložljive gotovine pod »Sigurna im lepa bodočnost« na ogl. odd. Jutri.
7UME
Veleposestnik -
drž. uradnik
že11 znanja z gospodična lz boljše hiše. kapital nepotreben. Ponudbe s sliko — prednost štajerke stare do 23 let — na ogL odd. Jutra pod »Tajno«.
T40-25
Gospodična
Motna kuharica, s nekaj
gotovine, ponoči državnega ualnižbcnca ali sM"čno, od do 50 leit. Cenj. ponudbe rm ogi. odid. Jutra pod «Reenoc.	1006-SB
Mlada vdova
z 120.000 Din žedl poročiti gospoda mirnega značaja v državni službi ali tovarni na Jesenicah do 40 let. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tihi dom«.	T06-25
Ženitve in možitve
boljšh-i družabnih slojev podedujemo najveetneje ta najhitreje. Razpošiljamo informativne prospekte proti predplačilu Din 10 v poštnih znamkah - dSsk-netno. Imamo veliko izbero prvovrstnih ta odličnih partij obeh opoJov. FBite takoj po prospekte na »Remor«, Zagreb, pošta S.
838-85
INSERIRAJ V »JUTRU"
Razno
ieMMla I Oin. davek Un, ».r Ilfro ali dajanja naslova 1 Dla Najmanj« tnesek 17 Din.
PREMOG,
DRVA
SLOVSA Kolezijska ulica 19. Telefon 39-34
PIŠITE SE DANES I
Ostanki
mariborskih
tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žendko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 in samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suk-jijo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na
»KOSMOS«
razpošiljalnico ostankov mar i h. tekst, tovarn, Maribor, Dvo rakova cesta 1.
BREZPLAČEN I POUK v
!EINEL'HEROLDDiiFl
| M)RHC£GtASBlL- MARIBOR J0t
Narodna
Sobico
solnčno ln zračno oddam z vs0 oskrbo. Stari trg 28-IH levo.
961-23
Sončno sobo
lepo, vhod iz stopnic, oddam s 15. ali 1. februarjem blizu kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1003-23
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, s posebnim vhodom, oddam gospodčni ali gospodu Cesta na Rožnik 47.
1010-23
Gospodično
sprejmem v dobro oskrbo v centru mesta. Naslov T vseh poslovalnicah Jutra.
969-3B
Opremljeno sobo
sončno, oddam. KostelSc Ana, Karlovžka c. 15.
ID 13-68
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
980-23
Akademiku
oddam prlprosto sobico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
984-23
Komfortno sobo
v centru, mirno, oddam
boljšemu gospodu! Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
063-23
TJJ'
Akademik
išče sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra t navedbo cene pod šifro »Staijerc«
80£>-33a
Separirano sobo
zračno, z zajtrkom, iščeta dva dijaka za 1. februar v bližini univerze. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dijaka«.
Opremljeno sobo
ali sobo ta kabinet aii dve
sobe, snažni ta svetli, blizu centra iščem. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »S posebnim vhodom«
9M-33*

tiskarna
LJUBLJANA š
KNAFUEVA
IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA TER 8B PRIPOROČA

DRAŽBA HIŠE Z VELIKIM VRTOM
V četrtek dne 16. januarja 1936. ob 11. uri se bo prodala pri sreskem sodišču v Ljubljani, soba št. 16, na prisilni javni dražbi Pelčeva hiša v Ljubljani (vogal Kolezijske ulice št. 8 in Zeljarske ulice št. 1). Cenilna vrednost Din 410.000.—. Najnižji ponudek Din 205.000.—. Kavcija Din 41.000.—.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru me«ta, išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šiba«.
SM&ta
V Celju
išče solidna gospodična sobo z vso oskrbo za 1. februar. Ponudbe na »Ilirija«, Ljubljana, poštni predal 316.	----
Sobo
s hrano, iščem v eentro.
Ponudbe nn ogl odd. Jutra pod »Zmerna cena«.
1040.33*
Razpis licitacije
Krajevni Šolski odbor v Dobu pri Domžalah
i^.-pisuje za oddajo del pri nadaljni gradnji nove šole
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 30. januarja 1936. ob U. uri
v občinski pisarni občine Dob pri Domžalah. Razpisana so zidarska izvršilna dela, vsa mizarska, kleparska, steklarska dela, stre-lovodne naprave, Lutzove peči itd. Predpisana kavcija je 10%. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v % ter morajo teti pravilno kolekovane. Razglas o licitaciji je na vpogled na oglasni deski občine Dob ter sreskih načelstev Ljubljana in Kamnik. Pojasnila in drugo se dobi v občinski pi-
Krajevni šolski odbor v Dobu,
. .	dne 9. januarja 1936.
{Kdor ogtašufe ta ttoprodcif«p f
S^HBBDBBHOiHilH
KORESPONDENTINJA
se sprejme za mesec april pri veletrgovini v Ljubljani. Biti mora perfektna v nemški, srbo-hrvaški in slovenski korespondenci. Pismene ponudbe na ogl. odd. t. L pod »Stalna služba«.
o ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD1 CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD
VODILNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA IZDELAVO PLEMENITIH VRST JEKLA
IŠČE SPRETNE ZASTOPNIKE
2» njegove priznane izdelke iz jekla za naglo obdelavo, jekla za orodja, gradbenega jekla in kovane dele,
a posebno za sekanje trdih kovin
v Zagrebu in Ljubljani. — Javijo naj se samo oni gospodje, ki poznajo to stroko in odjemalce med večjimi in manjšimi podjetji za predelavo železa (strojne tovarne in tovarne za popravila avtomobilov itd.). — Ponudbe nasloviti pod šifro »Plemeniti čelik« na ogl. odd. Jutra.
OBC3aC3BC3IOBOBCDaOBOaOBCDBC3IC3BC3aca
IZ TEMELJA RENOVIRAN EN PREUREJEN
HOTEL BRISTOL
Beograd, Karadjordjeva št 50, palača »Bristol« v neposredni bližini železniške in parobrodne postaje
SE OTVORI 12. JANUARJA 1936. NAJMODERNEJŠI KOM FORT
Topla in hladna voda v vseh sobah - telefoni - kopalnice,
lift - centralna kurjava. Razkošni restavrant in kavarna sta opremljena s prvovrstno domačo in francosko kuhinjo in izbrano pijačo.
CENE ZELO ZMERNE — IZKLJUČUJEJO VSAKO KONKURENCO. — NAJVEČJA POSTRE2LJTVOST EV USLUŽNOST ZAJAMČENA VSAKEMU GOSTU.
Telefoni 26-7-03 in 26-7-04.
PODALJŠAJ SI ŽIVLJENJE!
življenje moremo podaljšaš, bolečin« preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti ojačM, neetalne Dvorano učvrstili, io nesrečne napraviti arečnel
Kaj je vzrok vsake bolezni?
Oslabi jen je fivcer. potrto«, izguba dobrih prijateljev a* svojih bližnjih.
1
razočaranje, strah pred boleznijo, slab m-in življenja a mnogo drugMi rariocof.
Zadovoljstvo
je najbolj*! zdravniki So pott, ki I*
morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti TVoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta poč je pa opaeuia ▼ w pravi, ki jo te more vsakdo, ki zahteva dobiti takoj k>
povsem brezplačno!
7 tej mali priročni knjižici je raztolmačen«, kak« morete * kratkem 6aeu io brec ovire med deiom ojo&ti živce ta nučiu »IpravitB slabo rapoMenje, trudno«, nstreeenoet, oeiab 'jen je spomina, nerazpoloženje t. delo in nebroj drugih letnih	w. Zahtevajte to razpravo, k« Vm» Sn midilti
mnofpo prtjrtiiib ur.
rastesrnack, Berlin SO,
MDohftelkirohplatz IS. Abt. 87.
Zane Grey:	41
Teksaški jezdec
»Bliže, tujec! Pokažite se!« je kratko ukazal
stražnik.
Duane je šel naprej, dokler ni bil tik pri možu. Svit ognja je trpolel Duanu na obrazu.
»Tujec ste, to utegne biti. Kako vam je ime in kaj hočete kapitanu?«
Duane se je obotavljal in premišljeval, kaj naj reče.
* Povejte kapitanu Macu Nellyju, da sem tisti, ki ga je povabil, naj pride po mraku v tabor«, je rekel
nazadnje.
Jezdni redar se je sklonil naprej in bistro pogledal nočnemu prišlecu v obraz.
>Naj pride eden semkaj — hitro!« je zaklical, ne da bi se obrnil proti tabornemu ognju.
»Halo, Pickens, kaj pa je?« se je naglo začul odgovor. Sledilo mu je urno teptanje težkih škornjev po mehkih tleh Temna postava je presekala odsev ognja. Nato se je pokazal zraven stražnika drug jezdni redar. Duane je slišal šepet, a ni mogel razumeti kaj govorita. Drugi jezdni redar je v brk nekaj zaklel. Nato se je obrnil in odšel.
»Halo, jezdni redar, zapomnite si: moj obisk je miroljuben in prijateljski, če nočete sami drugače. Mislite na to, da sem naprošen, naj pridem po mraku semkaj.«
Duanov jasni in predirljivi glas je segel daleč. Jezdni redarji, ki so pri tabornem ognju vlekli na uho, so slišali, kaj je rekel.
»Halo, Pickens, reci fantu, naj počaka«, je rekel glas, ki je bil vajen ukazovanja. Nato se je odtrgala iz temne, razgibane skupine ob tabornem ognju vitka postava in prihitela.
^Bodite previdni, kapitan«, je svareče zaklical neki redar.
»Mir — ti tam!« je bil odgovor.
Častnik — po vsem sodeč, je bil sam Mac Nelly — je prišel k jezdnima redarjema, ki sta stala pred Duanom. Nič se ni bal. Stopil je prav k Duanu.
»Jaz sem Mac Nelly. Če ste moj človek, ne izrecite svojega imena — zdaj še ne!«
Vse to se je zdelo Duanu čudno v zvezi z rečmi, ki so se bile zgodile zadnje čase.
»Davi sem govoril z Jeffom Aikenom«, je rekel Duane. »Poslal me je k vam — «
»Z Jeffom Aikenom ste govorili?« je tiho in presenečeno vzkliknil Mac Nelly. »To so novice!« A že se je obrzdal.
»Odstopita, moža! Pustita naju trenutek sama!«
Jezdna redarja sta se p opaši umaknila.
»Buck Duane! Res ste vi?« je vneto zašepetal.
»Da!«
»Besedo vam dam, da vas ne bomo prijeli — prijazno bomo ravnali z vami — ali hočete priti v tabor in se pogajati z menoj?«
i> Hočem!«
»Duane, vesel sem, da sva se našla«, je rekel Mac Nelly in iztegnil roko.
Duane je bil tako zmeden in presunjen, da se je komaj zavedal, kaj se z njim godi. Dal je kapitanu roko in začutil nedvoumni, topli stisk njegove desnice.
»Težko je razumeti, kapitan Mac Nelly, a zdi se
mi, da sem tudi jaz vesel, ko vas vidim«, je preprosto rekel Duane.
»Se bolj veseli boste! Pojdiva zdaj v tabor. Ne pokažite, kdo ste!«
Odvedel je Duana k tabornemu ognju.
»Pickens, vrnite se na stražo! Beeson, poskrbite za konja!«
Ko je prišel Duane za meskitovce, ki so skrivali tabor, je zagledal okoli ognja skupino kakih petnajst jezdnih redarjev. Blizu ognja je bila nizka, dolga lopa, kjer so stali ognji, in na eni strani majhna ilovnata hiša.
»Pravkar smo povečerjali, a gledal bom, da še kaj dobite. Potem bova govorila!« je rekel Mac Nelly. »Tu sem se ustavil in utaboril. Neko tatvino goved zasledujemo. Kar v hišo pridite, ko se najeste.«
Duane je bil lačen, a vendar se je podvizal z obilno večerjo, ki so mu jo prinesli. Radovednost in strme-nje mu nista dali miru. Edina razlaga, ki si jo je mogel misliti za svojo navzočnost v redarskem taboru, je bila ta, da si Mac Nelly obeta od njega važnih podatkov. Vendar to še ni pojasnjevalo kapita-nove vneme. Nekje v vsem tem je bila uganka, in Duane je komaj čakal rešitve. Po prvih zvedavih pogledih mu niso kazali redarji nobene pozornosti več. Vsi so bili že dolgo v službi — Duane je to videl — in vsi samo utrjeni, krepki možje. Vkljub šalam, ki so jih zbijali mlajši izmed njih, in vkljub razgovoru ob tabornem ognju je Duane videl, da je njegov prihod nenavaden dogodek, ki zbuja pozornost in ugibanje. Nedoločno je čutil, da redarji slutijo, kdo je.
Kaj kmalu je odprl vrata v hišo. *
»Stopite noter in sedite!« je rekel Mac Nelly in mignil ostalim, ki so bili v sobi, naj vstanejo.
»Pustite naju sama in zaprite vrata. Poročila bom že še pregledal.«
Na mizi, za katero je sedel Mac Nelly je stala svetiljka sredi razloženih papirjev. Pri luči je bil videti kapitan čvrst štiridesetleten mož vojaške vna-njosti s temnimi lasmi, temnimi očmi in pametnim, resnim bronastim obrazom, ki je bil strog, a ne neprijazen. Hitro je preletel z očmi nekaj papirjev in jih spravil v ovoje. Ne da bi vstal, je porinil pred Duana zabojček s smotkami. Ko se je Duane zahvalil, si je sam vzel smotko, vstal, jo prižgal s cilindrom svetiljke, nato pa sedel nazaj in pogledal Duana. Pri tem je zaman izkušal utajiti izraz nekakšnega zadoščenja nad utolaženjem radovednosti, ki ga je dolgo mučila.
» V to, Duane ,sem dve leti zaupal«, je izprego-voril.
Duane se je malce nasmehnil — s smehljajem, ki se je čudno prilegal njegovemu obrazu. Zgovoren ni bil nikoli. A tu se mu je zdelo govorjenje še posebno težko.
Mac Nelly je to čutil. Dolgo in resno je 7il na Duana. Njegovo naglo, živčno vedenje se je izpreme-nilo v zamišljenost.
»Strašno dosti vam imam povedait, a kje naj začnem?« je zamrmral. »Težko življenje ste živeli, odkar ste morali pobegniti. Nikoli prej vas nisem srečal, zato ne vem, kakšni ste bili kot mlad fante. Lahko pa vidim, kaj — nu, življenje jezdnega redarja tudi ni zmerom rožnato.«
Valjal je smotko med ustnicami sem ter tja in puhal oblake dima.
»Ali ste ko1 a j kaj slišali o domu, odkar ste zapustili We!Jston?« je vprašal zdajci.
>Ne!«
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
EERMET — VINO,
črnina iz Fruške gore,
Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora
' f Mf ffm-t/e/a in strojno ple-l l/efotrgovina vofne ' >
AVKO jat&MJttf^š
ZASTOPNIK
išče zastopstvo že deset let vpeljan v špecerijskih trgovinah v Ljubljani in okolici.
Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Agilen in kavcije zmožen«.
f / '»f / '-vn-5/ !x\f / '.x\5/	i,\,v=; 1»-, !>>-/ In
Nizozemske zelenjave in cvetlice
TVRDKA ZA SEMENOGOJSTVO IŠČE
ZASTOPNIKA
za Slovenijo za prodajo izdelkov vrtnarjem po katalogu, z visoko provizijo. Ponudbe z referencami na Proganda a. d. Zagreb, Jelačičev trg 5, pod šifro »Samen«.
glasbila;
SshrteidzR
lippiznona
f cS»0 odo i
tort NAJPOPOLNEJŠA in eenejša1
KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ največja domača razpošil3alna TVRDKA.
r. SCHNEiDEEt
IZDELOVANJE GLASBIL Iti GLASBENIH PRITEKUN
ZfiCREB .Hikolieevaul.lO/c
Violine_____od I)in ?l7navzgap| Havajsfe k,tare.
Kitare______• -148.- -
Mandoline... 98.- - KgSBS&ff Harmonike •• tO.- • y najceneje
ZAHTEVAJTE BnČŠS&r GSfflfl
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega najboljšega, nepozabnega brata in strica
gospoda
dr. Fran Tekavčica
odvetnika
nam je došlo toliko dokazov globokega sožalja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti.
Zato izrekamo tem potom vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali pokojniku mnogo krasnega cvetja in ga v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti našo najdskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč. gospodu župniku dr. Angeliku Tomincu za ljubeznjive obiske, g. dr. Veljku Spornu za nadvse vestno in skrbno zdravniško pomoč za časa pokojnikove dolgotrajne bolezni, predsedstvu društva »Pravnik«, advokatski komori, zastopnikom me3tne občine z g. županom na čelu, upravi narodnega gledališča, predstavnikom viš. dež. sodišča, univerze, rotarijskega kluba. Vodnikove družbe, Hubadove župe, dramatičnega društva, udruženja gledaliških igralcev, mnogoštevilnim stanovskim tovarišem, vsem prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način počastiM pokojnika.
LJUBLJANA - MOKRONOG, dne 12. januarja 1936.
ŽALUJOČI RODBINI TEKAVČIC — VENCAJZ.
.h.'	VJ^V^-'.•V.*- 1' j
8
I
ZAHVALA
Ob težki izgubi najinega predobrega ateka, gospoda
FRANCA UPEJA
sva prejela neštevilne ustmene in pismene odkritosrčne izraze sožalja. Vsem, ki so tako lajšali najino veliko bolest, številnim darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi poslednji poti, izrekava najino prisrčno zahvalo.
Prav posebno zahvalo pa sva dolžna zdravniku g. dr. Pečku, ki je tekom dolgotrajne atekove bolezni ne-le vršil svojo poklicno službo v najpopolnejši meri, temveč stal ateku in nama v najtežji uri kot vzoren prijatelj zvesto ob strani, dalje čč. duhovščini za številno spremstvo. Zahvaljujeva se zlasti g. notr. ministru dr. Korošcu za sožalje in svojo prisotnost pri pogrebu po svojem zastopniku g. banu dr. Natlačenu, dalje g. brežiškemu sreskemu načelniku Pokljukarju, mestnemu županu dr. Dertiov-šeku kakor ostalim govornikom, ban. svetniku Tratniku, g. Jožetu Janežiču iz Bizeljskega in biv. oblastnemu predsedniku dr. Leskovarju za poslednjo počastitev in priznanje dragega rajnega; mariborskemu županu dr. Juvanu, celjskemu županu g. Mihelčiču in podžupanu g. Stermeckemu, dalje zastopnikom občin, kulturnih, gospodarskih in stanovskih organizacij, gospodom dr. Hohnjecu, notarju Lesarju, dr. Ogrizku, sreskemu načelniku dr. Maršiču, Tomazinu, dr. Megušarju iz Kranja, Holyju, Deržiču, Vidmarju, nar. poslancu dr. Vebletu in Pevcu i. t. d. , pevcem za ganljive žalostinke, skratka vsem, ki so prispevali na kakršenkoli način k tolažbi v težkih dneh
BREŽICE, dne 11. januarja 1936. ZLATA BERGLEZ roj. LIPEJ Dr. VLADIMIR BERGLEZ.
ZAHVALA
Za mnogoštevilne izraze	«cčts§fvovn»l'i nh izgubi našer
ga nad vse ljubljenega
KORNELIJA
naše nade, izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Fajdigi in dr. Naubauerju, c. sestri Kolo-mani, preč. duhovščini, zlasti g. duh. svetniku g. Matiji škrbcu. Iskreno zahvalo smo dolžni g. dr. Jože Wilfanu za njegov občuten spominski govor in pevcem Akademskega pevskega zbora in Sokola za njih ganljive poslovilne pesmi. Zahvaljujemo se nadalje gg. sošolcem in akademi kom in vsem korporacijam, posebno gg. predstavnikom vojske in orož-ništva ter zastopnikom oblasti, občinskemu svetu, gasilski četi, Sokolu, Kranjskemu giasbenemu društvu i. dr.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali prekrasno cvetje in ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti k večnemu počitku.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so se ga spomnili v mislih in molitvah.
V KRANJU, dne 10. januarja 1936.
ŽALUJOČA RODBINA VINKO MAJDIČEVA.
Urejuje Davorin Ravljen. m Izdaja n konzorcij »Jutra« Adolf Sibnfkar. — Z* Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarje Prane Jezeršek, — Za ioseratnl del Je odgovoren AJo> Novak. — Ssl s Ljubljani,