208. številka. Ljubljana, v ponedeljek 14. septembra. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI NAROD. Izhaja v»ak dan ive««r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za a vb t ro - og e r 8 k e dežele za vse leto lf» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld . za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jedeu mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, i*o 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna5>t. Za oznanila plafinje se od četiristopne petit-vrsto po ti kr., če se oznanilo jed enkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in p« 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. Upravnifitvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V katero šolo vpišimo svoje otroke? Tako ne bodo te dni poupraševali tisti stariši, katerim je kaj mar na tem, da se njihovi otroci v šoli kaj prida nauče. In dobro je, ako to zadevo resno premislijo, kajti baš od tega, da stariši svojim otrokom izbero pravo šolo, odvisna je vsa bodoča sreča ali nesreča njihovih otrok. Ako zaide deček v prvih letih Šolanja po krivdi svojih starišev V nepravo šolo, potem ne dobi dobre podlago niti za srednje šole, niti za nudaljno izobrazbo, je tedaj oškodovan h svojimi stariši vred za vse življenje. Katera pa je prava šola? Čujemo upraševati skrbne stariše. Prava šola je tista, ▼ kateri učitelji vaše otroke poučujejo o koristnih rečeh v muterinem, domačem jeziku, katerega otroci že od doma toliko znajo, da zamorejo razumeti, kaj jim učitelji razlagajo.. Ako tedaj doma v družini govorite in molite slovenski, tuko upišite dečke ali v I. mestno šolo v Poljskih ulicah, ali pa v H. mestno šolo na Cojzovi cesti, deklice pa ali v dekliško šolo pri sv. Jakobu, ali pa v nunsko šolo. Dasiravno se vse te šole imenujejo slovenske zato, ker so namenjene slovenskim otrokom, je v tunder strogo ukazano, da se morajo v njih dečki in deklice pridno učiti nemškega jezika celih dolgih šest let po veliko ur na teden. Poleg teh slovenskih šol so se ustanovile in se vsled popustljivosti naše konservativne stranke jako bitro širijo tudi čisto nemške mestne šole, v kojih učitelji in učiteljice z otroki govoro izključ-Ijivo samo v nemškem jeziku. Ako bi te šole obiskovali samo otroci nemških starišev, bi mi ne imeli najmanjšega ugovora zoper nje. Vsakemu svoje! Toda temu ni tako. Pred nami leži letošnji BJahresberichtM deške nemško šole. In kaj vidimo v njem? Da samo 3 0 nemških otrok razume svoje učitelje, 118 slovenskih dečkov pa debelo gleda šolske stene, ker revčeki nemško govorečih učiteljev ne razumejo. Ti bodo ostali puhloglave'! vse svoje življenje, ker se niso učili praviluo misliti, kar je le v materinem jeziku mogoče. Nemška dekliška šola nam letos ni doposlala LISTEK. Na Mavrici] in v Avstralijo.) Jednakomereu, južno-vzboden veter je omogočil, da Brno za pot od otoka Diego Gareia do Mavriciju potrebovali samo devet doij. Na potu se nam ni primerilo nič, kur bi bilo vredno obširnejšega popisa. Le jedeukrat prestrašil nas je klic „Mano iiber liord" ; neki mornar pal je bil v morje. Vrgli so mu vrv, katere se jo prijel in ga potegnili na krov. Na srečo baš ta čas ni bilo morskih volkov blizu naše ladije, kajti da so bili, bi izvestuo mož ue bil prišel več živ mej nas. Potovauje samo ob sebi je bilo dokaj zabavno; naš kuhar nakupil je bil več prašičev in mnogo rac, katere so nam kaj dobro dišale. — Dae 14. novembra zapazili smo v bližini Mavricija ležeče otoke Kond Island, Serpent Island in Fiat Island. Šele okolu desete ure predpoludne zapazili smo Mavricij, zakaj obkrožali bo ga gosti, sivi oblaki megle. Vzhajajočega solnca topli osoji razpršili so meglo in pred nami ležal je lep, gorat otok. Posebno lepo •) Glej podlistek „Iz Pulja do Mavricija" v „Slov. Narodu" it. 140 in 141. BJahre8bericht-aM, najbrže zato ne, ker je lani poslanec Hribar v deželnem zboru malo pregloboko pogledal v njegove skrivnosti. Radi tega poglejmo v lanski. Tu stoji črno na belem, da ima ta čisto nemška šola samo 7 3 nemških, a 102 slovenskih deklic ! Ako tedaj seštejemo slovenske dečke in deklice teh dveh uemškib šol, vidimo, da je zašlo 2 2 0 otrok v neprave šole. Ali m to grozna bedarija slovenskih starišev, ki svojim otrokom ne privoščijo pametnega pouka na slovenskih Šolah V Kako vse drugače delajo pa Nemci v tej zadevi. Niti jeunega nemškega otroka ne najdete na slovenskih šolali, ker Nemci dobro vedo, da se zamore otrok samo takrat v šoli kaj prida naučiti, ako svojega učitelja razume, kar mu razlaga. Vender smo trdno uverjeui, da, ako bi slovenski Btariši znali, kako so te nemške šole urejene, bi jim gotovo ne izročali svojih otrok v pouk. Dolgi dve leti se ti slovenski otroci ne uče niti Bloveuakega branja. Še manj pa si moremo misliti pobožno slovensko mater, katera bi ostala mirnega ures, ako bi vedela, da njeni otrok v Šoli ne sme niti svojega stvarnika v svojem jeziku moliti, niti se verskih resnic v tem jeziku učiti, kar se privošči celo otrokom Indijancev in Culukafrov. Gospoda klerikalna, glejte, tukaj je pa v resnici vera v nevarnosti, to so brezverske šole, ker iz teh otrok ne bodo nikdar vzrasli uueti katoliki. Toda tukaj se delate glube in slepe, ker Vam je dobro znano, da se v škofijski palači in še nekje germanizacija rada vidi. Dragi slovenski stariši! Ako torej želite svojim otrokom srečo, in to je brez dvoma, ogibajte se te dni s svojimi otroci Mahrove hiše na Cesarja JoBipa trgu, potem realke in tiste velike hiše v ŠpitaUkih ulicah, v koji ima trgovec Majer svoje štacune, ker na vseh teh krajih preži nemški moloh po Vaših otrocih! Pri tej priliki opozorimo naše mogočne konservativce na neko veliko nedoslednost. Lansko leto ste zagoali zaradi šole v Dragi v deželnem zboru strašanski krik. (To je bilo malo je bilo gledati vrhove gorft, zakrite še deloma od oblakov. Ob 4. uri popoludne ustavili amo „Sajido" v luki otoka Mavricija, v Port Louisu. Po velikosti jo primerjati ta otok naši kršni Istri. Mavricij je vulkanskega postanka in nima uiti posebne faune, niti bogate rlore. Iz začetka ni bilo na otoku drugih živalij nego ptičev in žužkov. Za njimi naselile in razplodile so se — podgane, katere so utekle iz ladij, ki so tu ponesrečile. Kar je drugih živalij, prepeljali so vse Evropci, posebno mnogo je i zdaj še prašičev in jelenov. Nekdaj bilo je na Mavrici ji posebno mnogo onih čudnih, no; u podobnih ptičev, katere bo imenovali dodlos. Veliki ti ptiči bili so iz začetka zelo krotki in njih meso kaj ukusno. Zategadelj pobijali so jih prvi naseljenci tako, da jih zdaj ui več najti. Kot posebnost omenjam, da ti ptiči niso imeli perutnic. Muzej v Port Louisu čuva nekaj fotografij teh zanimivih ptičev in tudi nekoliko jajc, katera ho večja nego nojeva. Siromašno je tudi rastlinstvo. Glavno drevo je palma, katere je več vrst, a posebno uspevata kokosova palma in kajenska palma, ki je visoka in vitka ter mnogo lepJa od kokosove palme. Redka je datlova palma. Razveo tega rasejo Še različne druge vrste drevja, izmej katerih omenjam samo pesku v oči.) Vender je šlo tukaj samo za 20 slovenskih otrok, a v Ljubljani ravno tisti konservativci v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu razširjajo nemške šole kar slepo tja v jeden dan, da se potem v njih germauizuje kar po stotine slovenskih otrok. Ko je deželni predsednik odgovarjal na interpelacijo o zadevi šole v Dragi, takrat je posebno poudarjal, da je deželni šolski Bvet opetovano izdal vodstvu in nadzorniku strog ukaz, da naj v začetku šolskega leta po Btariših pozvedujeta, katerega jezika so njihovi otroci bolj zmožni, v tisti oddelek naj se pa upišejo in hodijo. Dobro! Ali ga res ni več moža v deželnem šolskem svetu kranjskem, kateri bi uaavetoval, da se izdaj na \hu vodstva Ljubljanskih javuih šol jednak ukaz, kakor se je izdal za Drago? Vedite rodoljubje doma in izven Kranjske, to je jeden poglavitnih uzrokov, da smo se ločili v dva tabora, ker pravi narodnjaki iz dejanj vidimo, da naši konservativci s svojo popustljivostjo v narodnih rečeh iz starega slovenskega gesla brišejo — dom — stekajo m raznih sebičnih zaslug 8 tem, da Nemcem in vladi na liuhav prav pridno kouser-virajo — staro germanizacijo! Plemenitega Plenerja bojni klic. Sedanji vodja nemško-liheralni stranki, bojeviti Plenor, predstavil se je te dni svojim voliloem, da jim poroča o delovanji nemške stranke v državnem zboru, o uspehih, katere je dosegla v minolem zasedanji in o nadah in namenih za bodočnost. Ze to, da je bas malo lojalni Plener vodja nemško-liberalni stranki, je vidno znamenje, da je dobila mej Nemci krmilo v roke ona frakcija, kateri ni toliko za centralizacijo državne uprave i u za liberalno principe, nego za prevlado nemške narodnosti nad dragimi narodi avstrijskimi. 0 svojem času, ko so votlih liberalno Nemce še Herbst, Giskra e tutti (jnanti, namerjali so sicer s slovanskimi narodi ono isto, kar namerja dandanes go spod Plener, toda tedaj skrivali so se srumožljivo ta svoj naklep pod plašč državniško modrosti, do-čim se jim to zdaj ne vidi več potrebno, da, celo banano, mangos in ananas, osobito pa drevo leksi, katero rodi ukusen sad, ki je zelo priljubljen. Podoben je malemu jabolku, a ukus mu je takšen, kakor grozdju. Glavni jirideiek rodovitne zemlje je pa cukrova trs. Sade jo v velikih množinah, a kadar dozori, odpeljejo je v tovarne, kjer izdeljujejo sliidor, dočim izvažajo drugod kur cukrovo trsje. Na bogatih jdantažah pridelujejo tudi mnogo ruma in bombaževiue, indiga in vanilije. Rum ui posebno ukusen in zategadelj ga ne izvažajo mnogo, dočim je kupčija z drugimi produkti zelo živahna. Otok Mavricij je primeroma obljuden, zakaj po zadnjem ljudskem štetji je baje 300.000 stanov-nikov, od katerih četrtina v glavnem mestu v Port Louisu stanuje. Plemena so ti Btanovniki kaj različnega, dve tretjini je Indijce?, jedna četrtina Kv-ropcev, ostali pa so mešanci, deloma potomci nekdanjih sužnjev, deloma Madagaskerci; glavua obče-valua jezika sta |>a le francoščina in angleščina. Ves otok obdajajo koralniki, in sicer zelo gosto; le ondu, kjer se iztekajo kake reke v morje, moči se je približati otoku samemu. V sredini in na zapadni strani je Mavricij zelo gorat, nekateri vrhovi so visoki do 3000 Čevljev, dočim je na iztočni straui raven. Reke so poleti navadno izsuše in po* stanejo le tedej večje, kadar nastopi perijoda dežja. z nekim zadoščenjem kažejo vsemu svetu gola rebra svojega politiškega programa, iz katerega so odstranili vse res liberalne postulate, kojih omeniti se liberalnemu Plenerju niti vredno ni videlo. Gospod plemeniti Plener, kateri si je z vstraj-nim ščuvanjem proti deželni razstavi češki stekel novega ugleda v svoji stranki, omenil je koj v uvodu svojemu velikemu govoru tudi uzrokov ki so zakrivili, da je razpala bivša državnozborska večina in da se je položaj izpremenil Nemcem v basen. Glavnih uzrokov jeden je po sodbi Plenerjevi skrajnih klerikalcev naskok na moderno ali, kakor pravijo nekaterniki bolj vulgarno, na brez versko šolo. — To je jako zanimivo in opozarjamo na to izjavo sosebno našega kolego na Valvazorjevem trgu, ki je o svojem času z občudovanja vredno doslednostjo bobnal ob svoje izzakulisne informacije in trdil, da so politiškega preobrata krivi zgol in jidino | t t Mladočehi. — Plener trdi sicer: drugi uzrok, daje grof Taaffe ostavi! stare svoje prijatelje in krenil drugim potem, je zmaga mladočeških kandidatov pri deželnozborskih volitvah 1. 1889. — toda narod češki izrazil je s tem samo nezadovoljnost svojo z nepotrebno popustljivostjo starooeskih poslancev ter ni grešil proti državnim interesom čisto nič, Lich-tensteinov predlog je pa viden izraz, da mrze klerikalci kulturo in napredek in da postavljalo nad državne potrebe hijerarhične svoje interese. Klerikalne frakcije nestrpnost in hojevitost z jedno Btlfftttl, odločno postopanje Mladočehov z druge, to sta torej uzroka, da se je grof Taaffe začel pogajati z največjimi svojimi nasprotniki, da jim je gladil pot do upliva in veljave in sad tega približevanja so bile Dunajske punktacije, proti katerim se je dvignil ves češki narod. Plenerju pa še vse to ne zadošča. Grofa Taaffea izjava, da se bode držal nesrečnih punktacij, da ne popusti od nemškega uradnega jezika, odpust Dunajevskega, — krvoločnemu Plenerju je to vse prejemalo in ginljiva, srce pretresajoča je tožba njegova, da Nemci, vzlic temu, da so največja stranka v državni zbornici, ne morejo sestaviti večine sami iz sebe, da vlada proti njih v najvišjih krogih globoka nezaupnost, da se javljajo celo tendencije in težnje sestaviti zopet staro večino s pomočjo katere se je grof Taaffe ognil tolikim politiškim plitvinam in pečinam, in konečno, da vlada ne podpira stabilnega grupo vanj a strank. Kar se dostaje Plenerjeve pritožbe glede stabilnega grupo vanj A strank, vidi se nam, da jo je premeteni mož navlašč v nekako naivni obliki iz-nesel pred svoje volilce, kajti ne zdi se nam ve-rojetno, da bi vodja nemški stanki ne vedel, da je grofa TaalVea državniške spretnosti alfa in ornega baš to, da kolikor mu je mogoče ovira vsako stabilno grupOVanje strank, da jih celo slabi in cepi, kajti nejasne strankarske razmere so najboljša če ne jedina opora njegovi vladi, so ono čarobno sredstvo, s pomočjo katerega se je vzdržal toliko let na ministerskem fauteuil-u. Za izpremembo uplel je gospod Plener v svoje poročilo tudi kratko in kar najmanj karakteristično in zanimivo kritiko narodno-gospodarskega delovanja poslanske zbornice a se hitro zopet povrnil na po- Kakor priroda, jo tudi prošlost tega otoka zelo zanimiva. Leta 150;") vozil se je tod Don Pedro de Mascarengoa, ter kar na krat zapazil pred soboj otok, ki ga do tedaj zemljepisci niso poznavali. Don Pedro polastil se je odkritega otoka Mavricija v imenu kralja portugalskega. Portugalci niso potoka nikdar dejanski v posesti imeli, vzlic temu, da Don Pedrovega odkritja niso razglasili; pač pa so prepeljali na otok mnogo prašičev in jelenov ter obilo kuretnine, kar je vse zelo dobro uspevalo. Leta 1598 plule so tri nizozemske ladije v tem delu velikega oceana in v drugo odkrile lepi otok Mavricij. Ladije so bile namenjene v Ustavijo, a ker jib je nevihta speljala s pravega pota in jim je že nedostajalo živeža, iskali so kak otoČič, da bi se preskrbeli z najpotrebnejšimi stvarmi vsuj za silo- Slučaj zanesel jih je pred otok Mavricij. Le-tu so našli obilo dodlosov, že prej omenjenih ptičev, ki so bdi povsem krotki. Nizozemci napolnili so svojih ladij kašče s tečnim mesom ter sploh tako divje pobijali te ptiče, da je že pet let pozneje neki nizozemski trgovec poročal v svojo domovino, da so dodlosi zelo reuki. Nizozemci nasadili so tudi različne rastline, ki so vse kaj dobro uspevale ter svojemu vladarju Moricu Nassauskemu na čaBt imenovali odkriti otok: Mavricij. (Dalje priti.) litiško polje ter se bavil z ono stranko, ki mu je najbolj zoperna, z Mladočehi. Naglašal je, da je naš notranji položaj povsem podoben položaju, kakor je bil pred dvajsetimi in tridesetimi leti ter očital Čehom, da hočejo ustanoviti neodvisno češko državo, kateri bi bila priklopljena tudi Morava in Slezija, da namerjajo odstraniti sedanjo ustavo (katero so Nemci zase tako prikladno prikrojili) in jo izp remen iti v federalistiškem zmislu, da so sovražniki dualizma in nemškega državnega jezika, da klepljejo celo naklepe proti zvezi z Nemčijo ter de-monstrujejo za Rusijo in Francijo, in dal konečno globokemu in patrijotičnemu svojemu gnevu duška s klasiškira zagotovilom, da bi izpolnitev čeških želja prouzročila prevrat državnega reda kakor leta 1871. Da je Plenerjevo sklepanje sofistično ter da nikakor ne izvira iz premis, ki smo jih naveli, tega pač ni treba posebe dokazovati, njemu tudi ni do tega, da to dokaže, nego zadošča mu, da ima povod klicati Nemce na boj. Napoved Plenerjeva, da bodo Nemci v bodočem zasedanji deželnozborskem z vso odločnostjo terjali izvršitev Dunajskih punktacij, ter tudi v državnem zboru skušali definitivno rešiti parlamentarno situvacijo, je bojni klic, ki ne bode ostal brez primernega odmeva. „ Razmere so dozorele v toliko, da bi se lahko začela nova doba notranje politike" — s temi besedami končal je Plener svoje poročilo, ter izrazil s tem upanje, da dobe on in tovariši njegovi v kratkem vodstvo države v roko. — Smelo bi bilo trditi, da so Plenerjeve nade za bodočnost jalove in nične, obratno, prav lahko je mogo če, da se umakne grof Taaffe možem Plenerjevega mišljenja, a gotovo je, da se bodo v tem slušaj i zbrali vsi avstrijski Slovani pod narodno zastavo, da bodo tako vlado pobijali z vsemi sredstvi, in gotovo je tudi, da bodo zmagali, kajti dandanes je sicer marsikaj mogoče, narodov uničiti pa ni več mogoče. Politični razgled. m o fra u j c dežele. V Ljubljani, 14 septembra. Potovanje cesarjeve na Češko. Program, ki se je otieijelno določil za bivanje Nj. Veličanstva cesarja v Pragi, veleva, da bode cesar dvakrat obiskal razstavo in ogledal uaj-važneje češke in nemške zavodo. Za dan 27. septembra je določena avdijenca vseh okrajnih načelnikov Češke pri cesarji in se je bodo udeležili načelniki okrajnih zastopov obeh narodnoatij. liazpor mej JJunajskimt socijatninii demokrati. Mej socijatnimi demokrati na Dunaji nastal je razpor, vsled,katerega je bil izključen iz stranke delavski vodja Hanser, ki je bil ob času zadnjih državnozborskih volitev postavljen za kandidata socijalnih demokratov v dveh Dunajskih okrajih. Dalje se je sklenilo, da njegov list n Volkspresse" tako dolgo ne velja kot glasilo stranke, dokler Hanser ne odloži uredništva. V vsem tem so menda mero-da; n a osobna nasprotstva mej Hanserjem in vodjo socijalistične stranke dr. Adlerjem, ki tekmujeta mej Baboj za prvenstvo v vodstvu stranke. V n a n J c držiiTe. Xovo rusko posojilo, lz Pariza se poroča, da se bode novo ruako posojilo sklenilo Še le koncem meseca oktobra, ker se je mej ruskim finančnim mininstrom in banko Credit Lvonais določil rok za emisijo na dan 6. oktobra. Posojilo znaša 600 milijonov frankov in Be bode obrestovalo po 3% v zlatu. Akopram se bode vršila emisija tudi na druzih borsah, bode se je v prvi vrsti udeležil le francoski kapital ter tako pokazal svoje zaupanje v Rusijo in zahvalnost na Kronstadske manifestacije. JJardunelsfco njtrašanje. Še vedno čitajo se po časuikih najbolj fantastične kombinacije o znanih dogodkih v Carigradu. Hamburški „Correspondent" n. pr. pravi, da je postopanje Rusije v tem uprašanji le prvi korak, da se Rusija polasti Carigrada. Rusija hoče le ustvariti precedenčni slučaj, da pri prvi jednaki priliki reši orijeutno uprašanjo z jednim udarcem. Dalje pravi ta list, da ima Rusija v Črnem morji dovoljno Število parobrodov, da lahko ukrca v 24 urah 30.000 mož 8 potrebnimi topovi ter ž njimi napade Carigrad. Avstrija da je baje svarila Turčijo, toda zaman. Društvo xa naseljevanj*' Židov. Angleški list »Times* prijavlja pravila novo-osnovanega društva za naseljevanje zidov. Glavnica znaša 2 milijona funtov šterlingov v 20 000 delnicah po 100 funtov. Sedem podpisateljev pravil, mej njimi baron Rothschild, vzemo vsak po jedno deluico, baron llirsch vzame jih 19.990. Glavni sedež društva bode v Angliji in bode društvo po- speševalo izseljevanje zidov iz vseh tacih krajev, kjer jih preganjajo. Posebno bodo v raznih krajih severne in južne Amerike osnovalo kolonije za narodnogospodarske, trgovinske in druge namene. Hoj proti šolam v Belgiji. Ultramontanska vlada v Belgiji pričela je boj proti ljudskim šolam. Število občin, v katerih od leta 1884. ni več nobene državne šote, je blizu 500, in to še ne zadostuje klerikalcem, katerih listi javljajo, da je minister notranjih zadev in pouka podpisal celo vrsto ukazov, s katerimi se dovoljuje občinam, da smejo razpustiti jedino šolo, da prihranijo stroške za nje vzdržavanje. Učiteljem, kateri imajo po zakonu iz I. 1884 pravico na Čakaluiuo 1000 frankov na leto, odtega se ta vsota. Za to se pa množe samostauske šole kakor gobe po deževji in narašča vedno njih število. Dopisi. I/. Žužemberka 11. septembra. [Izv. dop.j Žužemberk je postal v novejših časih slaven trg, kraj, kjer se dokaj znamenitega pripeti. Kaj bi pa ne, saj se nikjer uu morejo ponašati s tako lepim in znamenitim ptičem, kakor ga imamo v nas. Saj ga poznate, g. urednik! Čudno je le to, da je dokaj ljudij tukaj, ki nikakor nočejo priznati zaslug tega ptiča. V laseh sta si namreč dve stranki; jednu trdi, da je Žužemberk postal znamenit radi Žčin-kovca, drugi pa, da Ščinkovec radi Žužemberka. Obe imata prav. Žužemberk je bil znamenit že pred Šinkuvčevim dohodom radi gospoda, ki z mezincem gospoduje in vlada v fari in občini, ter svojim fa-ranom prav po svoje uro navija; pošteno zaslovel je po širnem svetu vender še le s prihodom Gu-stelnovim. Dosedaj smo mi z Višujegorci nekako tekmovali, da, še prekosili so bili nas s svojo modrostjo, ker jim nismo znali piskra „narobe" obrniti, kojega so imeli .oni zakrpati, a sedaj bo daleč za-ostaii. Kako to? uprašali bodete radovedno. No, kje pa je bil 8. septembra t. 1. shod „Katoliškega političnega društva", ali v nas ali v Višnji gori ? Da, Višnja gora s svojimi vernimi in nevernimi ovčicami se od sedaj naprej z nami nikakor meriti ne bode zumogla, saj s tako slavnim dnem, kakor smo ga zabeležili mi pretekli torek v kroniko Žužemberško, se ona nikakor pouašati ne more. Išče naj ga po svoji slavni kroniki sedanjih in preteklih daij, a zaman jej bode ves trud. S takim slavnim dnem ponašati se moremo le mi, mi ki z račje lupine pijemo in v božjem strahu živimo, Živimo tako, da so še kolovodnje „Katoliškega političnega društva" z g. Gregoričem vred z nami zadovoljni, ko je vender obče znano, da ti gospodje ne kažejo vsakej malenkosti svoje zadovoljstvo. Moramo jim torej pač prav po volji biti, da so nas v torek toli osrečili, ter se nam skazali toli milostne. — Ža v nedeljo pred Malim šmarnom oznaujevali so gg. župniki in kapelaui raz prižnico o velikem pomenu s Katoliškega političnega shoda", ter so ljudi v krški iu te-meniški dolini spodbujevali, udeležiti se tega znamenitega shoda v obilnem številu. Že dopoludne slavnega dne oznanjevala je raz žužemberški farovž rumeno-bela zastava, kaj slavnega se bode vršilo popoludne; slovenska zastava pokazala je pa še le popoludne svoje sramežljivo glavico raz visoko lino zadnjega furovškega trakta, kakor da bi hotela reči: „ Poglejte, naprej drugi, potem dolgo nič — uapo-sled Še. le jaz. o kolu 12. ure napomioanega dne pripeljal se je generalisimus g. kanouik KI u n, oblastno sedeč v lepem vozu, nekaj uric pozaeje pa njegov „štab", obstoječ iz gg. Žitnik, Povše, Gre-gorič. Ko je od daleč in blizu pripeljalo se kacih 7 četovodij, okoli 250 vernih poslušalcev, (mej njimi skoraj polovico nevolilcev), »tvoril je g. prvomestuik na hodniku lepega žužemberškega farovža zborovanje. Na to poprime besedo deželni poslanec gosp. Ig. Žitnik, ter ljudem razklada na dolgo in široko o deželnih dohodkih in izdatkih. Da se je Bpodtikal tudi nad sedanjo šolo, to je itak ob sebi umevno. Otroci na kmetih se vse preveč uče, dovelj bi bilo jih poučevati v verouku, branji, pisanji in nekoliko računstva. — Aužokov gospod govorili so kaj lepo o državnem zboru in njega delovanji, ter o državnih dogodkih iu troških. Tudi ta gospod pobrskati so nekoliko po brezverski šoli ter obljubili poslušalcem, da priborijo jim s svojimi somišljeniki prej ali slej versko šolo; pristaviti so pa s kislim obrazom, da je sedaj za tako šolo še malo upanja, Gosp. dr Gre-gorič in tudi naš Gustelj razinrcvarila sta liberalne liste zlasti „Rodoljuba" priporočevaje navzočuim, okleniti se ,Domoljuba." Predno se je zborovanje zaključilo, povedal je navzočim neki gospod (mislim da Klun) micao basen od ovac in volkov, ki ao se skupaj na pašniku pasli. Volčje bo jih nadlegovali, a psi, ovčji čuvaji, ao volke srdito odganjali. Naposled svetujejo volčje ovcam, da naj pse od pode, potem se bodo lehko mej saboj sporazumeli. Mična basen to! Gosp. M. Taučar, župnik žužemberški, zahvalil se je, da si je zbralo vodstvo ^Katoliškega političnega društva" ravno Žužemberk za volilni shod, na kar je prvomeatnik zaključil zborovanje s trikratnim „živio" na sv. Očeta in našega presvetlega cesarja. Ljudstvo se je potem okoli 6. ure mirno razšlo. Koliko so zanimivih govorov razumeli, ne vem, a mislim, da je bila prav umestna kritika neke male deklice, ki je rekla: „Samo trije gospodje, drugi so pa sami kmetje'. Z ŽIlipolJ pri Celovci 10. septembra. [Izv. dop.] V nedeljo dne 6. t. m. popoludne, ko ste se kranjski, primorski in štajarski Slovenci „grlili" z brati Hrvati tam doli v kraljevskem Zagrebu, nau-duševali so tudi nas zaspano Korošce in to v preprosti kmetski hiši z bodrečimi govori trije različni „bratje" slovenski: Korošec, Kranjec in Štajaree. Imela je namreč isti dan naša podružnica družbe sv. Cirila iu Metoda svoje prvo zborovanje, katero se je navzlic preneugoduemu vremenu izvršilo jako povoljno, da je vredno o njem izpregovoriti dve, tri besede. Ob treh popoludne so pozdravljali grmeči topovi prihajajoče goste, da je odmevalo od „Žiuga-rice" tja preko do Celovca. Iu prišli ho na zborovanje naše naslednji gospodje: domaČi naš župnik Čemer, Lipe Haderlup s svojo soprogo iz Celovca, potem Franjo C o 1 a r i č, orgljarski mojster iz Borovelj in pa Vatroslav II o 1 z, potovalni urudnik bauke „Slavije", tem so se še pridružili še nekateri dijaki. Ko je podružnični načelnik g. Prosekar, inteligenten posestnik na Plešivcu, pozdravil častite goste in zbrane podružničarje, oglasil se je na željo g. Haderlapa Ljubljanski gost, g. Holz, kateri nam je v krepkem svojem govoru razkladal povod in namen družbe av. Cirila in Metoda. Pripovedujoč nam iz življenja imenovanih apostolov slovanskih, koliko sta morala prebiti sumničenja iu preganjanja zbok tega, ker sta našim pradedom oznanjevala sveto blagovestje v slovanskem jeziku, zlasti pa, ker sta bogoslužne obrede opravljala v milozvučni slovenščini, poživljal nas je govornik, da naj isto-tako tudi mi Slovenci čuvamo in branimo te najdražji nam svetinji, kateri sta nam prinesla sveta brata solunska, to je: sveto krščansko vero in pa pivsladki jezik slovenski, kajti, dejal je s posebnim naglasom, ako zavržemo posvečeni svoj jezik, v katerem nas je mati učila moliti, odpremo tudi svoje srce pogubljivemu ueverstvu, z nemščino namreč nam hočejo upihniti sovražniki naši ta dva plamena ob jednem: kdor zataji telesuo roditeljico svojo, ta se izneveri ponajveč tudi duševni materi, sveti cerkvi . . . Na to nas je g. Lipe Haderlap v poljudnem, pov86 poučljivem govoru opozarjal na raznovrstne nevarnosti, katere prete naši narodnosti ter gmotni in duševni blaginji naši po prezaupljiveui občevauji s presebičuimi, razuzdanimi in brezverskimi meščani Celovškimi. Povedal nam je pri tem nekoliko prav živobojuih vzgledov, kam zabrede kmet, ako bo preiskreuo brati z mestno gospodo, da bi bilo želeti, da nam svoj govor priobči v kakšnem časopisu. In tretji govornik, g. Fraujo Colarič, združil je govora svojih predgovornkov v skupno celoto ter na njuni podstavi ruzvil svoj govor nekako tako-le: „Danes smo tukaj trije govorniki, trije različni sinovi jedno matere : g. Lipe, Korošec, predragi nam Ljubljanski gost pa Stajarec in jaz rodom Kranjec. Iu ker sta vrla moja brata govorila vsak v svojem zmislu, prvi o krščanski veri, drugi pa ob upauji v lepšo bodočuost našo, pridružim se jima jaz z zdravico preblaženi krščanski ljubezni. Troje nas jc danes tu različnih bratov jedne ter iste matere Slovenije, troje imamo tudi božjih krepost i j iu te so: vera, upanje in IjuUe/on... V poslednji dobi naglasa se prečestokrat vera, vera in zopet le vera. Jaz pa pravim: Ne samo vera, živa krščanska vera, temveč tudi tolažiluo upanje, zlasti pa goreča in oblaževaina ljubezen krščanska — vseh troje teh božjih hčerk, teh troj edinih sestric nebeških združenih v skladnem sporazum ljenji, mora resnično rešiti, osrečiti in vzveličati vse človeštvo! Zatorej povzdignem čašo ter zakličem: Čuvajmo sveto krščansko veru, katero sta nam priuesla sv. Ciril iu Metod; gojimo pa tudi Bogu udano upanje v lepšo bodočnost, katero želimo vsem sinovom matere Slovenije; naposled negujmo pa še posebno iskreno bratovBko ter pravo krščansko ljubezen in prepričan sem, da bodemo srečni na tem in onem svetu I" Burno odobravanje pritrjevalo je dolgo temu uprav poetiškemu govoru in gospod župnik Čemer zahvalil se je vsem trem govornikom z ginjenira glasom. Ko se je občna naudušenost nekoliko polegla, zapeli so čili naši mladeniči nekoliko slovenskih pesmij, katero sta vešča Prosekarjeva brata sprem -Ijevala na citrah. Tu 86 je pevcem pridružil tudi veseli naš popotui gost iz Ljubljane ter nam zapel raznovrstnih pesmij, slovenskih in hrvatskih, ka-koršnih še mi zapuščeni Korošci nismo utišali nikoli! In tako Bino se radovali pozno v noč ter se razšli s prepolnimi srci — »do veselega svidenja I- Domače stvari. — ( Društvo„Pravniku) napravi prihodnjo nedeljo, kakor smo že poročali, izlet v Sežano. Iz Ljubljane bodo udeležniki odhajali zjutraj ob G. uri s kurirnini vlakom ter dojdejo v Sežano ob */t9. uri, ob jednem z isterskimi pravniki. Tu pri-•čakajo ostalih primorskih udeležili kov, ki pridejo v Sežano z brzovlakom ob 91/* ori zjutraj. Ob 10. uri odpeljejo se vsi na vozeh v Lipico ter obiščejo tudi znamenito Lokavako jamo. Ob 2. uri popoludne je skupui obed v Sežaoi v gostilni gosp. župana Mahorčiča in sicer, če bode vreme ugodno, na privatnem vrtu, kateri blagovoljno prepusti gosp. župan. Kasneje bode še razgledovati je po prijazni Sežani. Zvečer odidejo izletniki v Ljubljano ob 9. uri, proti Trstu in Gorici pa ob 7S;4 uri. Na ta izlet povabljeni so vsi društvemki, a dobrodošli so tudi drugi gostje iz pravniških krogov. Zauiinanje zanj je veliko in oglasilo se je že mnogo udeležencev. Nadaljna oglasila vsprejema iz Kranjske in Štajerske društveni tajnik dr. Majarou v Ljubljani, iz Primorske pa dr. Gregor in, odvetnik v Sežani. — („Glasbena Ma ti ca".) Učenci, ki žele ustupiti v šolo „Glasbene Matice", zglase naj se dne IS. in 19. septembra t. 1. od 4 — 6 ure popoludne in dne 20. septembra t 1. od 10—12 ure dopoludne v šolskih prostorih (Gospodske ulici, knježji dvorec II. nadstropje), kjer se bode vršilo upisovanje. Poučevalo se bode v igri na klavirji, goslih in na raznih drugih instrumentih, v petji, teoriji in harmoniji. V glasbeno šolo vsprejtno se samo otroci udov „Glasbene Matice". U dnina za 1 učenca znaša 1 gld. 50 kr. na mesec, upis-uina 1 gld. in društvena udnina 2 gld. za vse leto, katere zneske uplačati je takoj po vsprejemu. Odbor. — (Za posebni vlak v Prago) dne 21. septembra t. I. delajo se obširne priprave. V tukajšnji potovalni pisarni .los. Pavlina dobivajo se že vozni listi, prospekti vožnje in Praških slav-nostij ter se tudi lahko naroči na stanovauje in listke za gledališče itd. Že tretji dan po prihodu tega vlaka v Prago začnejo se cesarske slavnosti, za katere se delajo velikanske priprave. Z voznim listkom dobi se ilustrovau obris Praške razstave brezplačno. — (Hymen.) Danes poročil se je g. Vilko Po 11 a k, inžener, zdaj v Trientu na Tirolskem bivajoč, rodom iz Tržiča, z gospodično Pavlo S mole j, hčerjo c. kr. šolskega nadzornika v p. Čestitamo ! — (Dolenjska železnica.) Na podlagi potrjenega zakona o garanciji dežele kranjske za Dolenjske železuice in na podlugi zakona, vspreje-tega v državnem zboru, pričelo je trgovinsko mi-nisterstvo obravnavati z deželnim odborom kranjskim in z konsorcijem za zgradbo železnice. V kratkem se je nadejati najviše koncesije za zgradbo teh železnic. Glavna proga Ljubljane — Trebuje-Novomesto ima 825 km., stranska proga iz Gro-Buplja v Kočevje pa 49 km, skupaj torej 181*8 km. Država da subvencijo 2Va milijonov gold., ki se bode pričela izplačevati 1. 1893 v 5 letnih obrokih po 500.000 gld. Ostalih 7*/a milijonov goldinarjev (zgradbeni stroški se namreč proračunani na deset milijonov goldinarjev) se bode dobavilo z izdajo 4proc. prijoritnih obligacij, in prijoritetnih delnic s 4proc. zamudno dividendo in z izdajo gla-vinskih delnic, katerih morajo intereseti prevzeti najmanj za 600.000 gld Državni zaklad se vender sme obtežiti s tem na nobeu način. — (Deželna razstava Goriška) otvorila se je slavnostno v soboto opoludne. Kot za-Btopnik vlade bil je prisoten namestnik vitez JRi -n al d in i iz Trsta, razven tega mnogi dostojanstveniki, uradniki in župani z dežele. V imenu kmetijske družbe kranjske bila sta navzočna : predsednik cesarski svetnik Murnik in tajnik Pire. Deželni glavar grot Coronini imel je opoludne slavnostni govor, na kar je namestnik razstavo proglasil otvor-jeno. Razstava, prirejena v proslavo 125 letnice kmetijske družbe goriške, nahaja se sredi mesta, na prostoru poleg velike vojaško založnice, in je razdeljena v 1'2 oddelkov: l). Zemljeznanstvo in polje-znanatvo, 2). orodje, stroji iu druga oprava. 3). Naravni zemljiščui pridelki in njih surovi izdelki ; 4). vina, žganja in kisi; 5). domače živali, 0). pridelki živinoreje in koristnih živalij. 7). kmetijski in kmetijsko-obrtnijski pripomočki; 8). gozdarstvo in gozdarske obrti . 9). živinozdravilstvo; 10). izdelki kmetskih domačih obrtnij; 11). razne kmetijske Btavbe; 12). pouk v kmetijstvu in dotičnih obrtih. Glede kmetijskih strojev in orodja in za vse kmetijske in kmetijsko-obrtnijske pripomočke je razstava mej na rodna, za vina, žganja, kise, ribarstvo, živinozdravilstvo, podkovarstvo in za kmetijski pouk avstrijska, za vbo druge stroke in predmete pa de žoln a, in v tem oziru pristna slika najlepšega in najboljšega, kar goriška dežela premore, kar se prideluje na polji, v viuogradib, v gozdu. Lepa je razstava, ukusno razvrščena in okrašena, zatorej naj naši rojaki nikar ne zamude po-setiti solnčno Gorico in lepo razstavo, o kateri bodemo še obširneje govorili. — (Pozabljen denar.) Dne 14. avgusta pozabil je neznan kupčevalec v pisarni pivarne bratov Kozlerjov svoto denarja. Ker se do daues se nihče ni oglasil za te pozabljeno novce, se s tem pozivlje ingubitelj, naj se oglasi v gori imenovani pisarni, kjer se ni a bode izročila dotična izgubljena vsota. — (Redka naravna prikazen.) Pri postaj ici na Črnučah stoji mala jablana, katera sedaj že cvete četrtikrat. Prvič jo cvetela maja meseca in rodila debela jabolka, katerih sedaj ni več na drevescu. V drugič je cvetela julija in vidijo se na drevescu kot oreh debela jabolčka. V tretjič je cvetela v avgustu in vidi se kot lešniki debel sad in sedaj v sredi septembra ima četrto cvetje. To je gotovo redka naravna prikazen. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Budimpešta. 13. septembra. Pri delih oh uravnavi soteske pri železnih vratih razletela se je v zrak amerieanslca vrtalna ladija. Dva delavca bila sta raztrgana v drobne kosce. Dva druga na kopnem bila sta tudi ubita in je mnogo ranjenih. Sreča je bila, da se ni imel na ladijo privezan čoln z dinamitom, ker bi bilo to prouzročilo neizmerno veliko nesrečo. Beligrad 13. septembra. (Jrška vlada dovolila je za vsprejem srbskih dijakov v Atenah vsoto 15.000 frankov. London 13. septembra Peterburški dopisnik „Tim.es" javlja, da je za mesec april bodočega leta napovedana splošna mobilizacija ruske vojske, da se praktično poskusi nova vojna organizacija. Pogodbe z železnicami in za dobavo vojnega materijala so se baje že sklenile. Novi Jork 13. septembra. Dekret Cilenske junte prizna srebrne in papirnate novce Bahnacedove, kar je vzbudilo občno zadovolj-nost. Banke so se zopet odprle in promet se zopet pričel. Bistrica 14. septembra, Romunski vojni minister Lahovarv dospel popoludne, da pozdravi avstrijskega cesarja in se podal s svojim pobočnikom v stanovališčc. Potem £a VSprejel cesar in pozval k dvornemu obedu. Carigrad 14. septembra. „(Jonstanti-nopel Agence" javlja iz kompetentnoga vira, da je govorica, da je Kiamil paša predložil Sejkuiislaniu prošnjo s 40 podpisi za odstav-1 jen je sultana, popolnoma izmišljena, isto tako verzija, da je iznenadno ugašenje plina v Ildis-kiosku in po njem prouzročena razburjenost v zvezi z zadnjo ininistersko sprememba. Niti zarote ni bilo, niti se je je kdo bal. Koferi j no »uro«'-k o 12. septembra. NaDunaji: 4, 20, 15, 62, 49. V Gradci: 18, 43, 47, 60, 84. ID-anajska "borza, rine* 14. septembra t. I. (Izvirno telegrafi^im poročilo.) včeraj — Aimi«* Papirna renta.....*M. 90 96 — KUi. 91-15 Srebrna renta...... 90 85 — , 91 — Zlata renta......, 10975 — „ 109 80 67„ marčna ronta .... „ 1< 2 10 — „ 102-10 Akcije narodno banko . . „ 1008— — „ 1009 — Kreditno abcije......27H BO — „ 279 25 London.......„ 117 2') — » 117 15 Srebro........ „ —•-- — „ —■— Napol.......... 9 30 — . 9 28 C. kr. cekini....... 5-58 — . 58 Neuofike marke.....„ 57 57»/, — . 57 52,/, Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega in tolazilnega sočutja ob bolezni in smrti gospe Barbare Valente 4 pl, Pilbach za obile prekrasne vence, mnogobrojno udeležbo pri spremljevanju k zadnjemu njenemu počitku, izrekajo odkritosrčno iu najiskrenejAo zahvalo vsem p. n. ranjke prijateljem iu znancom (760) žalujoči sorodniki. V Ljubljani, dne 13. septembra 1891. Dva dijaka (763) vsprejme v stanovanje in hrano mestni učitelj v Florijanskili ulicah št. 31, II. nadstr. Šolske knjige za vse srednje in ljudske šole, vse šolske potrebščina namreč pisalne, risalne, slikarske itd. dobiti je dobro in ceneno pri J- GtZOITTIITI-jvi Mestni trg- Mt. 17. (752—i) Od pluga do krone. (745—2) Francoščino m angleščino poučuje (758—1) Ana Bold, Sv- Petra cesta št. 27. Ona gospodičina, ki se je vozila iz Zagrebške razstave dne 9. septembra dopoludne v Ljubljano in bila 111 cj vožnjo opazovana od dveh gospodov, naj vsprejme pismo „poste restante" v Ljubljani pod imenom zadnje stacije, kjer smo se ločili in zadnji pozdrav dali. (751—i) Ljubljana, Spitalske ulice 10. Poslovne knjige, kopirne knjige, knjige beležnice. Izboren vez, najboljši papir, čedno fn ukusno z natančnimi linijatu-rami, ceneno. Biblorhaptes (priprava za sešlvanje pisem). Zapisne in skrilne knjige, beležnice, folijo knjige, ozke priročne knjige, glavne knjige, knjige v četrtlnki, knjige kazalnice. (456—15) Knjigarna Jg. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg Kongresni ttg št. 2 Ljubljana Kongresni trg št. 2 priporoča svojo popolno zalogo vseli v tukajšnjih in v vnanjih zavodih, zlasti c. kr. veliki gimnaziji iu c. kr. nižji gimnaziji, c. kr. veliki realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišči tukaj, privatnih šolah ter ljudskih in meščanskih šolah uvedenih v najnovejših Izdajali, broširanih in v trajnih Šolskih vezih, po uujiii/jili cenoli. (765—1) Stev. 449. (753—1) Začetek mestnih ljudskih šol. Na mestnih ljudskih šolah Ljubljanskih, in sicer: na I. in II. mestni petrazredni deški ljudski šoli, na mestni nemški deški ljudski šoli, na mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu, na dekliški šoli v uršu-linskem samostanu in na mestni nemški dekliški ljudski šoli se začne šolsko leto 1891 92. v petek 18. dan septembra 1891. 1. Upisovanje bivših in vsprejemanje novih učencev in učenk se bode vršilo 16. dan septembra, in sicer: Za I. petrazredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji v Poljskih ulicah, za II. petrazredno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti, za nemško deško ljudsko šolo v Mahrovi hiši na cesarja Josipa trgu št. 12 (pri tleh na levo), za dekliško šolo pri sv. Jakobu v redutnem poslopji, za uršnlinsko šolo v uršuliuskem samostanu ; za nemško dekliško šolo v Spi t alsk ih ulicah št. 10 (kresi j a) v I. nadstropji. C. kr. mestni šolski svet Ljubljanski 7. dan septembra 1891. i jjgfvgjjjt finančni zavod na svetn. Največje in najbogatejše društvo za zavarovanje na življenje. Ustanovljeno zgol na podlagi vzajemnosti leta 1842. Garancijski zaklad iznaša 7622s milijonov frankov. Ta zaklad je za vee nego ISO milijonov truukov večji o«l zakladu katerega koli aro val nega društvu na svetu. Od leta 1843 plaćalo se je zavarovancem (762—1) 1600 milijonov frankov iu Nieer i:t<» milijonov kot zavarovaneev deleže o«l dobitka. Ta rezultat je, primerjan uspehom drugih zavarovalnic, Glavno ravnateljstvo za Avstro-Ogersko: na Dunaji, I., Lobkovvitzplatz 1 Glavni zastopnik za Kranjsko s ALOJZIJ LENČEK, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št, 5. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'.