Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 45.	V	Ljubljani,	v	petek	dne	28.	julija	1911.	Leto	I.
Zarja izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18* , polletna K 9-—, četrtletna K 4*50. — Zal inozemstvo K 30-—. — Naslov; Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani. Šelenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in ..	od 6.—7. zvečer.__________________
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo wZarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—'/27. zv.— Reklamacije poštnine proste.
Zanimajte se za politiko!
V	polit čnem življenju sedanjega časa stoje po vsem civiliziranem svetu parlamenti v ospredju in igra parlamentarizem najvažnejšo vlogo. Brez natančnega poznavanja parlamentarnih institucij ostane človek vsleo tega pravi tujec v politiki. Tudi o svojem lastnem položaju v družbi ne more dobiti jasnega pojma. Najvažnejši dogodki mu ostanejo neumevni. Časopisje, ki poroča o parlamentarnem delu iu o parlamentarnih bojih, mu je previsoko, pretežko in vsled tega neplodno in nezanimivo. Posledice takega neznanja so pa jako žalostne in opazujemo jih posebno lahko med Slovenci.
Politika je dandanes vsakdanji kruh za vsakega človeka; nekdaj je bila le potica za razne veljake in odličnjake. Vsako, torej tudi politično znanje se je smatralo za privilegij plemeuitašev in bogatinov. Polagoma se pa le razširja spoznanje, da poseza politika v življenje vsega ljudstva in da je navsezadnje tudi odvisna od ljudstva. V svojem jedru ni politika nič drugega kakor gospodarstvo celote in velikih skupin: Države, dežele, občin itd. Gospodarstvo pa je podlaga vsemu družabnemu življenju in vsem njegovim pojavom.
Ne brigati se za politiko je torej greh nad samim seboj iu nad svojimi. Kdor se ne briga za politiko, tudi ne more vplivati nanjo. Pač pa jo vodijo tisti, ki se vedoma in namenoma bavijo ž njo, a vodijo jo seveda sami sebi v prid. čim več pa hočejo koristiti sebi, tem več morajo škodovati drugim, namreč tistim, ki ne morejo odločevati, ker se ne brigajo.
Na žalost je med našim ljudstvom še velikansko število onih, ki ne poznajo politike. Večinoma si mislijo: „Gospodje, ki so za to, bodo že opravili." Vidi se pa, da »gospodje, ki so za to“, vendar ne opravijo, kakor bi želelo ljudstvo, ozirome kakor bi koristilo ljudstvu. Vzemimo na primer davke. Sicer jih menda nihče ne plačuje posebno rad, vendar pa ljudje vsaj nekaj temno vedo, da mora vsaka skupnost, tudi država, dežela itd. imeti dohodke in vire zanje. Toda kdo določa davke, način obdačenja, razvrstitev bremen itd., je veliki večini nejasno iu človek, ki občuje z ljudstvom se mora čuditi, če posluša, kako si po-gostoma ljudje ne le v hribih, ampak celo v mestu, razlagajo taka vprašanja. Tisoč in tisoč glav še misli, da predpisuje cesar davke, drugi znajo povedati, da jih zahteva davkarija, nekateri govore kar o „gospodih“ in morda največ je tistih, ki sploh ne razmišljajo o tem.
Vtekakor pritrdijo ljudje, če jim kdo razlaga, da so davki potrebni. In to je naravno v času, ko je vsako gospodarstvo brez denarja
MAKSIM GOBKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
— Mnlčal sem . . . videč, da te marsikaj v mojem življenju žali . . . hudo mi je bilo za tvoje srce, a pomagati nisem mogel, nisem znal! Mislil sem, da se nikoli ne spraviš z nami, da si ne osvojiš naših misli... da boš molče trpela, kakor si trpela vse svoje žive dni. To mi je bilo težko 1.. .
— Andrjuša me je marsičesa naučili —je dostavila mati, da opomni Pavla na tovariša.
— Pravil mi je o tebi! — je smeje dejal Pavel.
— In tudi Jegor. Rojaka sva .. . Andrjuša me je hotel naučiti celo branja. . .
— A ti si se sramovala, pa si se začela sama skrivaj učiti ? . ..
— Ali je prikukaval I — je zmedeno vzkliknila; prevzeta od prekipevajoče radosti, ki ji je napolnjevala prsi, je dejala Pavlu:
— Poklical bi ga! Namenoma je odšel, da ne bi motil. Matere nima . ..
— Andrej! . . , — je poklical Pavel skozi vežne duri. — Kje si?
— Tukaj sem. Drva bora cepil. . .
— Zato to je časi.. . Pojdi sem!
— Pridem . ..
Ampak on ni prišel; vstopivši v kuhinjo je skrbno 'dejal:
— Nikolaju bo treba naročiti, da pripelje drv, jih je prav skopoma. Glejte, mamica, kako
nemogoče. Toda kdo bi se upal trditi, da so bremena in koristi davkov razdeljeni po resničnih ljudskih potrebah? Z nobeno rečjo ni ljudstvo tako nezadovoljno kakor z davki; a prav malo je takih, ki vedo, da imajo vpliv na to in da bi sami lahko odločali, kako da se imajo davki plačevati in kako porabiti.
Kakor s tem, je pa tudi z drugimi javnimi vprašanji. Ljudstvo ne pozna politik«, se ne zanima zanjo, jo prepušča „tistim, ki so za to poklicani“ in posledica je, da se vodi politika proti ljudstvu in proti njega resničnim interesom. Politično neznanje je največji politični sovražnik ljudstva.
Srednješolske reforme.
Stare so tožbe, da je sedanja uredba srednjih šol zastarela in da se ne vjema z zahtevami življenja. .Star je prepir o humanistični izobrazbi in o učenju mrtvih jezikov. A preden bodo ta vprašanja v Avstriji rešena, bodo že naši otroci imeli sive lase. Vendar bi storil veliko krivico našim učnim ministrom, kdor bi jim očital, da se ne brigajo za reforme na srednjih šolah. Zlasti sedanji minister grof Sttlrgkh je v tem oziru zelo priden; to priča velikanska poraba papirja za naredbe in instrukcije v naučnem ministrstvu. Tudi njegovi predhodniki niso bili v tem oziru ravno najVečji lenuhi; črnila so vedno dosti potočili v upravi avstrijskega šolstva. Sttirgkha pa menda še nobeden ni prekosil, seveda je gospod minister zato grof. Ali tudi pri nas je veliko hudobcev, ki nikoli nočejo priznavati pravičnih zaslug in se obregujejo ob vsakem činu višje modrosti.
Koliko kritike je bilo, ko je prišel ukaz, da se vpeljejo na srednjih šolah strelne vaje! In vendar priča ta uvedba, ne gl“de na njeno patriotičuo tendenco, da jo je izumil globok mislec, kakršnega ne porodi vsak dan. Lahko je demagogom zahtevati, da se skrajša vojaška služba. Ali na to ne mislijo taki hujskači, kakšen udarec prizadene skrčenje pre-zenčne službe paradnemu maršu, lepim linijam pri sprejemu in podobnim važnim rekvizitom militarizma. S krvavečim srcem so pred leti odpravili takozvano prezentiranje s puško, ki je spadalo med najlepša vojaška dejanja. Tako važno je bilo prezeDtiranje za vzgojo pravih vojaških čuvstev, da si zdaj belijo glavo, kako bi ga zopet vpeljali. Ali kako naj se to stori, če se vzame vojaškim učenjakom kar celo leto ?
Tu prihaja svetemu militarizmu naše prosvetljeno naučno ministrstvo, najvišja instanca naše kulture, na pomoč. Srednja šola ima vo-
dobro je Pavlu 1 Namesto, da bi državna oblast kaznovala puntarje, jih krmi.. .
Mati se je zasmejala, od sladke radosti ji je umiralo srce ia kahor opijanjena je bila; ampak skrbno se ji je oglašala želja, da vidi svojega sina mirnega kakor zmerom. Preveč lepega je bilo v njeni duši. in hotela je, da ji ostane prvoveselje njenega življenja enkrat za vselej v duši, enako živo in silno, kakor je prišlo. In v strahu, da ne bi izgubila sreče, jo je urno zakrila, kakor lovec redko ptico, ki jo je slučajno vjel.
— Zdaj pa obedujmo!. .. Ti, Paša, nisi še ničesar zavžil? — je skrbno vzkliknila.
— Ne. Snoči mi je paznik povedal, da me ižpuste iu danes se mi ni dalo — ne jesti, ne piti. ..
— Prvega sem srečal starca Sizova . , .
—	je pripovedoval Pavel. — Opazivši me je prišel čez cesto pozdravit. Eečem mu, da naj bo previdnejši z menoj — nevaren človek sem, pod policijskim nadzorstvom. Kaj zato, je dejal. In veš, kako je izpraševal po svojem nečaku? Kako, je dejal, se vede Fjodor? Kako pa izgleda — lepo obrašanje v ječi? No, je dejal, ali ni izbleknil zoper svoje tovariše ? In ko sem mu povedal, da je Fjodja pošten in pameten človek, si je pogladil brado in je ponosno izjavil — Sizovi v svoji rodbini nimamo slabih ljudi. . .
— Starec nima slame v glavi! — je dejal Andrej in pokimal z glavo. — Pogosto se razgovarjava ž njim, pošten mužik je. Ali Fjodjo kmalu izpuste?
jaščini odvzeti najtežje breme in učinkovati še bolj koristno kakor veteranska društva.
Kdorkoli je bil pri vojakih z dušo in s telesom ter z odprto glavo, kakor se spodobi navduščenemu ces. kr. državljanu, zlasti pa če je proslavil in dosegel visoko stopnjo korpo-rala ali pa celo Bcugsfirerja“, ve, da nič ne obremenjuje vojaške izobrazbe tako močno kakor strelni pouk. Tu se mora vtepsti v rekrutovo bučo, da je med rusko in navadno palico razlika, da se puška lahko nosi čez ramo ali pa v balanci, naučiti ga je treba, da je patrona za puško vse kaj drugega kakor pa-trona za slikanje sob in da nima nič opraviti s cerkvenim patronom. Kadar je srečno dovršen ta elementarni pouk, mu je treba dopovedati, da se puška nabija od zadaj, ampak da strelja spredaj. Ali največje težave nastanejo, kadar pride praksa. Ce že zna vojak vse „gvergrife“, če loči komando „fertik“ od *fa-jeru, tedaj se pojavi največja skrb; kajti streljati ni dovolj, treba je tudi zadeti. Že raznovrstnost ciljev zahteva pravo matematično glavo. Zakaj tu imamo cele figure, pol figure, glave, premične cilje, izginjajoče cilje itd. itd. Pa naj se že obrača ta reč sem ali tja, ne da se pomagati. Ce imamo vojake, je navzezadnje neizogibno, da znajo tudi streljati.
Ali koliko dragocenega časa pogoltne ta sitni in presitni pouk, vse te vaje v vojašnici iu na streljišču, pa poljsko streljanje itd! Koliko časa se izgubi za prvi in najvažnejši pomen vojaščine — za parade! Ne sme se misliti, da je taka parada le sladilo vojaške službe. Velikanski je njen praktični pomen. Posrečeno ali ponesrečeno defilirauje lahko odloči, če si bo dal polkovnik napraviti hlače z rdečimi našivi, ali pa če si bo kupil cilinder. In marsikateri stotuik se bolj boji parade pred brigadirjem, kakor Turkov in Japoncev. Tisoč manj skrbi bi bilo, če bi bilo manj streljanja, pa več Časa za razdeljeni marš in za vaje v „rihtungu“ in „dekungu“.
Slava ti, grof Sttlrgkh, ki se pojavljaš, rešitelj v stiskah iu težavah! Ce bodo gimnazijci in realci znali streljati, bo le še treba, da se vpelje ta krasni pouk tudi v ljudskih šolah poleg veronauka iu pri vojakih lahko pridemo do idealne službe. Paradui marši in priprave za vizite postanejo največja slast vojaškega življenja in največje nevarnosti na majorskih in generalskih vogalih se bodo igraje premagovale.
Ali nekaj pelina je vendar kanilo v kupo medu. Ali je res, da niso oficirji najboljši in najidealnejši pedagogi? Torej je res mogoče, da dosegajo drugi ljudje boljše vzgojne uspehe, celo v takih rečeh, kjer je militarizem najbolj doma.
Skoraj bi se vtihotapil tak dvom v srce človeku, če čita najnovejšo naredbo naučnega
— Mislim, da vse izpuste! Nič ne govori zoper lije kot Isajeve ovadbe, a kaj more on izpovedati ?
Mati je hodila semintja in ogledovala sina; Andrej je stal pri oknu, položil roke na hrbet in poslušal Pavlovo pripovedovanje. Pavel se je sprehajal po izbi. Brada mu je v tem času pognala, tenke, temne kocinice so se mu vile po licih in blažile rjavo barvo njegovega obraza. Njegove mračne oči so gledale strogo.
— Sedita! — je dejala mati posadivši jed na mizo.
Pri obedu je pravil Andrej o Ribinu. In ko je končal, je Pavel z obžalovanjem vzkliknil:
— Ce bi bil doma — ga ne bi bil pustil. Kaj je vzel seboj ? Razdraženo in zmešano glavo.
— No, — je dejal Malorus in se nasmehnil, — človeka štiridesetih let, ki se je tako dolgo boril z medvedi v svojem srcu — ne preobrneš ...
In začelo se je prerekanje in govorila sta besede, ki jih mati ni umela. Še po obedu sta sipala drug drugemu prasketajoče učene besede. Časih pa sta govorila čisto preprosto.
— Stopati moramo po začrtani poti in niti za korak ne smemo odstopiti v stran! — je trdo in odločno izjavil Pavel.
— In če srečamo na poti nekaj milijonov, ki nas gledajo sovražno . ..
Mati je poslušala ves prepir in je spoznala, da Pavel ne ljubi kmetov, a Malorus se vleče zanje dokazujoč, da je tudi kmete treba poučiti. Boljše je razumela Andreja, in zdelo
ministrstva, ki odločuje, da se vpeljejo o počitnicah v obsegu vsakega vojnega zbora pri posameznih domobranskih polkih posebni kurzi za profesorje in učitelje srednjih in strokovnih šol, na katerih se poučuje streljanje. Te profesorje in učitelje hočejo izobraziti za strelne inštruktorje, kajti pokazalo se je zadnje leto, da so bili uspehi strelnih vaj najboljši v tistih šolah, v katerih jih niso vodili tuji oficirji, ampak domači učitelji.
O, glorija oficirska, kako globoko te je ranil Sttlrgkh, minister in grof! Najvišje vrhunce na zemlji si presegala. Kdo bi se bil mogel kosati z oficirjem v salonu, kdo bi mogel napraviti enako figuro na ulici, kdo tako globoke vtiske na utripajoča [srca buržoaznih devic? Kaj so vsi učenjaki sveta v primeri z oficirjem, tem polbogom moderne družbe?
Pa naenkrat? Kaj si storil, grof Sttlrgkh? Ne le za matematiko in astronomijo, ne samo gramatiko in mineralogijo, celo za streljanje so navadni civilistovski učitelji, ki niti ne razumejo, kakšen čar razodeva žvenketanje sablje po tlaku — še za streljanje so taki plebejci sposobnejši od oficirjev!
O tempora! O moreš!
Pošljite naročnino, čeješe niste!
NOVICE.
* Papež Pij, ki je nekaj bolehal, je zopet zdrav. Nekaj dni pa še ne bo sprejemal obiskov.
* Papež proti spiritizma. Iz Rima
poročajo, da razglasi papež v kratkem encikliko, ki bo obsojala spritistične eksperimente.
* Skof nazarenski. Pred kratkem so prijeli, kakor se je poročalo, v Memmingenu nekega človeka, ki se je izdal za za „nazaren-skega škofa“, in pa njegovega „diakona“. Drugi dau so oba izpustili, ker so bili baje njuni papirji v redu. „Škof“ si je lastil ime „Malek Benjamin Verdel, arhimandrit nazarenski in tirenski.“ Pri sebi je imel spise, po katerih mu je baje bilo dovoljeno brati maše in pobirati denar v ta namen. Ko so ga preiskovali, je imel sedem različnih oblek na sebi. Nadalje so našli pri njem 2000 mark denarja, pa karte bavarskih okrajev Švabsko in Novigrad, kjer je hotel počastiti ondotne samostane s svojim obiskom. Ko so ga v Man-heimu izpustili, je odšel v Donauworth. Na manheimskem kolodvoru je pozval občinstvo, naj poklekne in sprejme njegov blagoslov, česar pa ljudje niso hoteli storiti. Ko so ga v Donauw6rthu aretirali, je zahteval, da ga odpravijo v bolnišnico. Dognali so, da je dosle
se ji je, da ima prav; ampak vselej, kedar je Pavlu kaj rekel, je plašno čakala na sinov odgovor, da uvidi, če ga ni užalil Malorus. Kričala sta drug nad drugim brez zamere.
Od časa do časa je mati vprašala svojega
sina:
— Ali je tako, Paša?
Sin se je nasmejal in odgovarjal:
— Tako je 1
— Vi, gospod, —je dejal Malorus s prijazno zlobnostjo, — do sitega ste se najedli, pa ste slabo prebavili in v grlu vam je obtičal košček . . . Izplahnite si grlo . ..
— Ne norčuj se!... — ga je prekinil Pavel.
— Resno je, kot na črni maši I...
Mati se je tiho zasmejala in zmajala z glavo.
XXIII.
Bližala se je pomlad in sneg se je tajal; blato in saje iz tovarniškega dimnika, skrite pod njegovo odejo, so se pokazovale. Od dne do dne jih je bilo več, in vse predmestje je izgledalo neomito, odeto v cunje. Po dnevi je kapalo od streh^ in sivi zidovi hiš so bili potni in utrujeni, po noči pa so se posvetile ledene sveče. Vse pogostejše je sijalo solnce. In potoki. izlivajoči se v močvirje, so začeli glasneje žuboreti. Opoludne se je nad predmestjem razlegala vesela pesem pomladnih upov.
Povsod so se prebivalci pripravljali na praznovanje prvega maja.
_______________________ (Dalje.)
pri sleparil »za maše" 7000 mark. Med platnicami njegovega molitvenika so našli izkaze
o	svotah, ki jih je bil poslal v neko pariško banko. S tem je dokazano, da je govoril neresnico, ko je pravil, da nabira denar za sirske samostane. »Diakon", ki je pri aretaciji izginil kakor kafra, se je baje odpeljal v Švico, da tam nadaljuje svojo nalogo. Zdaj se je tudi zvedelo, da je „arhimandrit“ v odsotnosti škofa Kepplerja v rotenburški stolni cerkvi bral mašo v škofovskem ornatu. Poročajo tudi s Predarlskega, da je tam že leta 1907 uganjal enake reči. Takrat je pripovedoval, da nabira denar za neko sirotišnico v Speyru in je nabral čez 10.000 kron.
*Vrnti8lavski župan in soc'alisti. Vra-tislavska občina hoče zgraditi Dom za veliko slavnostno dvorano. Socialni demokratje so izjavili, da bodo glasovali za to, če bo dvorana vsem političnim in verskim Strankam na razpolago. Zupan dr. Bender je pritrdil. Na zaduji seji ga je interpeliral neki član katoliškega centruma, če po dobrem prevdarku vztraja pri svoji besedi. Zupan je na lo odgovoril: „Vzdržujem svojo besedo tudi glede na socialne demokracijo. Dobro vem, da je bil nadžupan nekega drugega mesta (Colberga, kjer je občina dovolila dvorano za Beblov shod) v podobnem slučaju kaznovan, češ da pospešuje socialodemokratična stremljenja, ali to me ne bo oviralo. V takem slučaju se bom kar sam ovadil. Zakaj tako se ne vodi boj proti socialni demokraciji, da se ji odreka enakopravnost."
* Milionar, ki »panča" mleko. Policija v Sobotici na Ogrskem je obsodila večkratnega milionarja Adolfa Halbrohra, ker je leta in leta mešal mleko, na dvajset dni zapora in 900 kron globe. — Taki so tisti „kmetje“, ki se zanje potegujejo „Slovenci“.
* Samomor vpričo preiskovalnega sodnika. V Budimpešti so v torek pripeljali nekega Maksa K 1 o p f e r j a , ko je bil so dišču izročen zaradi žepne tatvine, pred preiskovalnega sodnika. Ko je prišel v sobo, je pohitel do odprtega okna, pa se je strmoglavil na cesto, kjer je mrtev obležal. Kazuovau je bil že osemkrat.
* Mina eksplodirala. Pri strelnih vajah blizu Varšave je eksplodirala mina, v kateri je bilo poldrug pud smodnika. Dva vojaka sta ubita, dva častnika in štirje vojaki so težko ranjeni.
* Spor v Francoskem višjem vojnem svetu. Kljub vsem demantijem se odločno trdi, da je podpredsednik vojnega sveta, general Michel, že dolgo Časa sprt z ostalimi člani vojnega sveta. V zadnji seji so glasovali proti njemu vsi člani sveta, tudi vojni minister. O rešitvi spora se širita dve domnevi: Po prvi Michel odstopi in postane njegov naslednik geueral Pau; po drugi pa bo imenovan general Pau za načelnika generalnega štaba in za generaliNsima francoske armade.
* Nova trgovinska pogodbu z Bulga-rljo. Iz Sofije paročajo, da se v kratkem prično med Avstro Ogrsko in Bulgarijo pogajanja zaradi nove trgovinske pogodbe. Pogajanja se bodo vodila v Sofiji.
* Cene živil In obieke in delavske plače v Starem Rimu. Pri današnjem splošnem zanimanju za draginjsko vprašanje in
LISTEK.
MALKONTENT:
Poglavje o zadovoljnosti.
Če smemo verjeti zgodovinarjem, doktorjem svetega pisma in drugim učenjakom, so bili že davno pred nami ljudje na svetu. Z zagovorniki starega testamenta smo se seznanili, še preden smo kaj vedeli o neanderdol-skem in kiapinskem človeku. Ne upam se trditi, da smo bili zadovoljni z vsem, kar so nam pripovedovali Mogoče da je današnja najmlajša mladina kaj drugačna, česar pa ne verjamem, ali takrat je bila taka jeza nad Evo, nad kačo, deloma tudi nad Adamom, da bi se jim bilo vsem skupaj prav slabo godilo, če bi bili po kakšnem naključju zašli kam v ljudsko šolo. Otroška nezadovoljnost pa se je že dotikala tudi drugih reči, ne samo izgubljenega paradiža. Onih, ki so kar brez kritike verjeli, je bilo zelo malo; vsi drugi pa so bili nezadovoljni, ker jim je bila vsa reč nejasna, premalo razložena ali pa celo neverjetna.
Že takrat so bili učinki zelo različni. Neki fantič — zdaj je že davno sodnik in ima veliko stikov z državnim pravdnikom — je bil tako hud, da je z rdečim svinčnikom pomazal Evo vse povprek, kjerkoli jo je zasačil na kakšni sliki. Neko punče je moledovalo vse ljudi, do katerih je prišlo, kakšno da je tisto jabolko, pa če so dandanes tudi taka jabolka in kje se dobe. Drug deček pa je kategorično trdil: »Resnico nam taje."
Bodisi že kakorkoli. Nezadovoljnost je bila že v paradižu doma, dasi je bilo tam vse tako lepo urejeno, da si ni bilo žuliti nič lepšega. Pa si je Eva vendar želela in Bog je dovolil.
boju za zvišanje plač-delavcem in obrtnikom bodo gotovo marsikoga zanimale tozadevne življenske razmere v Starem Rimu. Edini dokument, ki nam v tem oziru daje točna pojasnila v rimskih časih, je razglas cesarja Dijoklecijana iz leta 301, ki je naslovljen; »De pretiis rerum ve-nolium". Ta ukaz vsebuje najvišje cene. po katerih se je sploh še smelo blago prodajati. Iz tega sledi, da je bilo blago navadno in v raznih krajih gotovo v še veliko ceneje kot se navaja v tem ukazu, če se spremene takratna denarna vrednost, uteži in mere v današnje, dobimo na primer, da je smel stati hektoliter rži največ 6 K 30 v, torej več kot polovico manj kot danes. V istem razmerju stojita grah in fižol. Najdražja je bila leča po 10 K 50 v. Prešičevo meso,	sveže,	je bilo najdražje	po
66 v, prekajeno	po 88	v. Kilogram	gnati	je
veljal^največ 1 K	10 v.	Goveje meso	samo	44
v, mast 66 v in	surovo	maslo 88 v.	Olje,	ki
se je takrat kakor tudi še danes, posebno v Italiji, zelo pogosto rabilo pri kuhi, je bilo različno po kakavosti in sicer od 40 v do 1 K 30 v. Nasprotno pa so bile takrat morske ribe dražje kakor rečne in potočne. Prve so stale od 88 v pa do 1 K 33 v, druge pa samo od 44 do 88 v kilogram. Po ceni pa so bile ostrige, ki se jih je dobilo najmanj sto za
1	K 83 v. Domače vino se je smelo prodajati najdražje po 27 v, boljša vina pa so dosegla ceno od 51 v do 1 K. Iz teh podatkov raz-vidimo, da so bila živila pred 1600 leti približno za polovico cenejša. Drugače je bilo z obleko, čevlji so bili po ceni. Navadni čevlji so stali 2 K 16 v, boljši 4 K 40 v. Dalmatika pa, to je platnena moška^ spodnja obleka, je stala od 27 K do 180 K. Ženska vrhna obleka pa od 31 do 162 K. Pri tem pa moramo vpo-števati tudi dejstvo, da so bile stare obleke veliko bolj trpežne iu da je nosilo eno obleko večkrat več rodov. Delavske plače so bile majhne Vsi delavci so imeli hrano pri delodajalcih. Poleg hrane so dobivali na dan poljski delavci po 45 v, pastirji po 36 v, zidarji po 90 v, kovači po 90 v itd. Najboljše plače so imeli sobni slikarji, ki so imeli poleg hrane 2 K 70 v dnevue plače. Ta Dijoklecijanov ukaz nam priča torej jasno, da delavci, ki so bili navezani na ročno delo, v onih časih niso bili prav nič na boljšem kakor danes.
*	Statistiku o gozdovih na zemlji. Dr. Elegert je napisal v glasilu pariške geografske družbe zanimivo poročilo o stauju gozdov na zemlji. On trdi, da je na celi zemlji 1518 miljonov hektarjev gozda, kar bi odgovarjalo skoro četrtini trdne zemlje. Največ gozda izmed vseh dežel ima Kanada, in sicer 325 milijonov hektarjev, torej precej več kot cela Evropa, ki ga ima tudi skoro eno tretjino svojega obsega, namreč 303 iu pol milijona hektarov. Tri četrtine evropejskega gozda pripada Rusiji in Skandinaviji. Najbolj pogozdeua je Finska, ki ima polovico gozdov, kar se skoro lahko trdi od Bosne in Hercegovine. Izmed evropejskih držav ima Rusija 210 milijonov hektarov, Skandinavija nekaj čez 20 milijonov, nato pride Avstrija, ki ima 16 mil. gozda, dalje Nemčija 14 mil. in Francija 10 milijonov. Najmanj gozda ima Španija, ker so uničili cele pokrajine gozdov, kar sedaj bridko občutijo. Omenjeno naj bode, da ima Indiia
Ali še več! Bog sam je bil nezadovoljen, ker ga Adam in njegovo rebro nista ubogala, pa je poslal svojega angelna kar z gorečim mečem nadnja. In to ni bila edina nezadovoljnost božja. Tako nezadovoljen je včasi postal z ljudmi, da jih je enkrat ugonobil s po-vodnjo, enkrat z ognjem in žveplom, včasi pa jih je kar zaporedoma mučil z najrazgovrst-nejšimi iu nB|bolj rafiniranimi nadlogami.
Ali če še tako verno vzdihujemo po paradižu in njegovih slasteh, na vekomaj izgubljenih, smemo vendar nekoliko verjeti tudi tistim učenjakom, ki nam dokazujejo, da so bili že pred stoterimi tisočletji na svetu ljudje, pa nam kažejo njih lobanje in čeljusti, čudni so bili tisti ljudje precej, vsaj za naše pojme. Sami sebi se najbrže niso zdeli čudni. Nikakor pa ni verjetno, da bi današnji ljudje hoteli biti taki, če bi jim bilo dano na prosto, da se jim telo pokrije z dlako, da se jim roke podaljšajo kakor opicam, ali pa da si ohranijo da našnjo podobo. Kdo ve, kaj bi nam odgovorili oni, ki nam najbolj goreče priporočajo zadovoljnost, če bi jim ponudili tak povratek ? Da bi to pograbili z veseljem, ni kaj verjetno.
Toda kaj se pravi biti zadovoljen? Nič drugega ne, kakor sprejeti razmere brez ugovora, brez nasprotovanja, kakršne so in mirno vztrajati v njih. Da so bili tisti ljudje, ki so pred tristo ali štiristo tisoč let nomadizirali po naši Evropi, prebivali po brlogih, živeli od same surove hrane in umirali brez zdravnika in duhovnika, da so bili tisti ljudje zadovoljni, bi morali mi še dandanes stanovati po votlinah, jesti nekuhane in nepečene jedi in živeti tjavendau brez obleke, brez orodja, brez šole in celo brez cerkve.
Priporočevalci zadovoljnosti so večinoma pobožni krščanski ljudje. Ali če bi bili naši praočet|e plavali po sami zadovoljnosti, tedaj dandanes niti — krščanstva ne bi bilo. Kako naj bi tedaj živela vsa nebeška armada na zemlji od papeža do zadnjega kaplana? Kako
50 mil. hektarjev gozda in Japan, o katerem so vedno mislili, da je najrevnejša država na svetu glede gozdov, ima celo 2 3 milijonov hektarjev.
Argentinsko meso in vlada.
V naslednjem izpopolnjujemo poročilo o shodu, ki smo ga v kratkih potezah očrtali že včeraj. Sodr. Fran Bartl je otvoril shod s kratkim nagovorom, v katerem je osvetlil najnovejši korak avstrijske vlade, ki je prepovedala nadaljno uvažanje prekomorskega argentinskega mesa. Vsi vemo, da je v Avstriji sedaj
vprašaDje mesa najaktualnejše in da bodo cene domačemu mesu do jeseni nedvomno še poskočile, tako da si delavec ne bo smel privoščiti niti tistega koščeka mesa, ki ga je še doslej imel. Ljubljansko delavstvo je za neomejen uvoz mesa, za odprtje mej. Sedaj ko ploveti po morju dve v Trst namenjeni in z agentinskim mesom obloženi ladji, je vlada prepovedala izkrcanja tega mesa. Ia veleagrarni izkoriščevalci iu drugi špeku-lantje bodo porabili to priliko, da še bolj poskočijo s cenami.
Parlamentarno akcijo, katero so započeli socialno demokratični poslanci, pozdravlja tudi ljubljansko delavstvo z veseljem ter protestira proti nakanam agrarcev, ki delujejo nato, da da bi se prepovedalo uvažanje prekomorskega mesa.
Sd. Etbln Kristan
zavrača najprvo z ironičnimi besedami njer-gauje klerikalno-agrarnega »Sloveuca", češ da socialni demokratje delajo z argentinskim mesom — komedijo. Seveda argeutiuskega mesa, nam ni treba. Naši bifteki in bržole so po grošu in nemaramo za smradljivo, umazano in zmrznjeno argentinsko meso, ki ga še pes ne povoha. Take besede bi bile »Slovencu" všeč, dočim je resnica o argentinskem mesu tale.
Delavstvo v Avstriji je doseglo po dolgih bojih dovoljenje od vlade, da se sme v Avstrijo uvažati nekaj argentinskega mesa.
Po kratkem opisu Argentinije, nje splošnih gospodarskih razmer, oudotne živinoreje in zavodov, ki na debelo razpečavajo meso ua vse strani sveta, je pokazal »Slovenčevo" hinavščino v jasni luči. Največ mesa se iz Argentinije izvaža na Angleško; fini jezik Angleža, ki ni navajen na nezabeljene žgance in na polento, visoko ceni to »zmrznjeno meso". Angleški delavec zahteva vsaj dvakrat na dan mesne hrane in angleška vlada, ki ni tako bornirana in agrarno zaslepljena kot so naše avstrijske vlade, pospešuje uvoz mesa, da zadosti potrebam prebivalstva. Kar je za Angleže dobro, tudi ne more biti
za Avstrijca slabo.
Govornik na to oriše boj ljubljanskih konsumentor na Vodnikovem trgu pri mesarskih stojnicah za argentinsko meso, ko je prvikrat dospelo v Ljubljano. V dokaz, kako je teknilo to »smrdljivo" in »nevžitno" meso tudi njegovim sovražnikom navaja veliko zanimanje duhovnov, ki so pokupili velike množine argeutinskega
   .
naj bi nam tedaj sploh pridigali zadovoljnost ?
Ni druge — vso to reč je treba obrniti in zaklicati : Slava nezadovoljnosti! Pereat zadovoljnost !
Povest o Evi v paradižu je pomembna. Ker je bila nepokorna, je človeštvo izgubilo rajski vrt. Nepokorna je bila iz nezadovoljnosti. Neznanje ji ni zadostovalo, koprnela je po spoznanju. Nebesa so kaznovala strašni greh, ki mu je ime nezadovoljnost. In v njem je vir tisočih drugih grehov.
Ali če bi to bilo resnično, tedaj ne bi bilo na svetu nič drugega kakor sam greh. Zakaj vse kar so tekom nepreglednih stoletij ustvarile človeške glave in človeške roke, je plod nezadovoljnosti. Pobožni možje po vseh deželah zasledujejo in preganjajo fanatično vse, kar je nagega, če je tudi le na platno slikano ali iz kamna izklesano. Ljubljanski škof se n. pr. še do današnjega due ni potolažil, da muza na Prešernovem spomeniku pred frančiškansko cerkvijo nima kožuha. Ali odkod naj bi bili prišli kraljevski plašči, duhovniški talarji, damske robe pa navadne delavske cape, da ni bilo v ljudeh nezadovoljnosti z mrazom, dežjem in bujo ?
Težave našega življenja so velike, največje pa pač tiste, ki so jih napravili ljudje sami. če poslušamo vse lepe nauke, tedaj kratko-malo ne vemo več, kako se izogniti grehu in kako se ga rešiti. Nagota je greh ; torej se moraš oblačiti. (Le mimogrede: Z grehom menda sveti gospodje tudi niso zadovoljni r) Ali obleka je posledica nezadovoljnosti, posledica greha, torej tudi sama pregrešna. Kaj pravi logika ? če se ne oblačiš, grešiš; če se oblačiš, grešiš. Tretje možnosti pa sploh ni, dokler ne bodo otroci z obleko namesto kože prihajali na svet.
V tak vrtinec prihaja človek neizogibno, če sluša moralne pridigarje. Potem pa naj bo v tem vrtincu še zadovoljen 1
mesa in ga deloma sami zavžili, deloma pa dali katoliškim študentom v Št. Vidu; ti so bili mesa ravnotako veseli, kakor brezverski študentje. Kako je argentinsko meso teknilo njegovim zakletim sovražnikom, pa najbolj jasno dokazuje
dogodbica o klerikalni tercljalkl in drgentinskein mesa, ki se je pripetila v Sp. Šiški. Ukusnosti tega »meška" ni mogla prehvaliti pobožna in verna čitateljica »Slovenca" napram svoji sosedi, ki ga ji je bila ta podtaknila, čeprav se je preje z vsemi štirimi branila tega »drgentinskega mesa".
Najnovejši dogodki in boji za meso.
Govornik sodrug Kristan preide nato k najnovejšim dogodkom, ki so nastali vsled prepovedi poljedelskega ministrstva, da ne.sme v Avstrijo nobena deka argentinskega mesa. Ta prepoved je povsod, posebno na Dunaju, povzročila veliko ogorčenje. Tudi meščanske stranke so se zadnje dni pod pritiskom ljudskega gibauja zganile in so spoznale, da morajo v boj proti vladni naredbi, da si ohranijo moč.
V	parlamentu,
takoj po otvoritvi je bilo vloženih osem nujnih predlogov oziroma interpelacij zaradi argentinskega mesa. Včeraj je naš novi ministrski predsednik že odgovarjal na interpelacijo meščauskih strank in pojasnil svoje stališče. Kakšno bo to vladno stališče, smo uganili lahko že vnaprej. Kot pohlevna ogrska ovčica je ministrski predseduik izjavil, da o tem ne moremo sami odločevati, ampak moramo poslati prošnjo v Budimpešto, če nam ogrska gospoda milostno dovoli, da smemo Avstrijci tudi kaj jesti. Taka sramota je doletela nas Avstricel če hočeš ti avstrijska para je3ti, moraš prositi grofa Khuen-Hedervaryja, da ti v to milostno dovoli. (Veselost.)
Naši gospodarski interesi.
Avstrija je država, ki se je v zadnjem času močno industrializirala. Naša mesta so se povečala, po deželi so se ustanovile tovarne, odprli rudokopi in so se zgradile železnice. V mestih in v industrijskih krajih so se zbrale in nakopičile ogromne množine delavcev.
Interesi ogrskih magnatov
so povsem različni od naših. Na Ogrskem so v industriji še precej za nami. Na Ogrskem se nahajajo še velika posestva, na katerih se prideluje pšenica in redi živina. Meso, ki ga pri nas jemo, ni avstrijsko meso, temveč je ogrsko meso. In gospoda, ki na Ogrskem živino redi — ne kmetje, ampak madjarski baroni — hoče imeti v politiki glavno vlogo.
Da pa nas madjarski baroni izžemajo, je zasluga bivšega ministra dr. Weisskirchnerja. Politika tega čudnega trgovinskega ministra je bila naperjena proti trgovini. Ta dr. Weiss-kirchner se je navadno izvijal: Vsled neke tajne pogodbe, ki jo je sklenila Beckova vlada, smo vezani, da moramo prositi dovoljenja v Budimpešti. Pri vsem tem je Weisskirchner nedolžen kakor angeljček iz nebes. Iz krogov nekdanje Beckove vlade pa je dobilo dunajsko časopisje sporočilo, da se je dr. Weisskirchner
Pa še nekaj! Exempla truhuut. Zgledi vlečejo bolj od najslajših besed in najlepših naukov. Namesto da vam toliko govore o zadovoljnosti, bi bilo bolje, da nam jo pokažejo v praksi. Ali fabrikaut, ki zahteva od delavcev, da naj bodo zadovoljni s tremi kronami na dan, je nezadovoljen, če profitira petdeset tisočakov, ko jih je pričakoval šestdeset. Duhovni gospod, ki je na prižnici z vso svojo zgovornostjo slikal blaženo siromaštvo, kriči, kar mu dovoli grlo, če se zdi kmetu, da mu je preveč računal za krst. Tudi tukaj se praksa silno razlikuje od teorije. Brez zgledov pa so vsi nauki mrtvi.
Torej amen 1
V	življenju tisočerih generacij, venomer se bojujočih s prirodo, z razmerami, z uredbami in tako venomer ustvarjajočih in napredujočih, je bila nezadovoljnost glavni smoter vsega dela in vseh bojev. Ona je kazala razvoju pot. Kar ima človeštvo, ima zahvaliti nezadovoljnosti. Bodi za to blagoslovljena!
Nezadovoljnost je bila, je in bo. Tisti, ki so bili nezadovoljni, dokler so hoteli pridobivati, so postali zadovoljni, ko so dobili vsega dovolj, pa priporočajo zadovoljnost onim, ki nimajo sence povoda zanjo. Ali vse priporočanje mora ostati brezuspešno. Saj so izganjali nezadovoljnost ljudstvu z ostrejšimi sredstvi kakor hudiča obsedenim. Pa je niso izgnali s puškami in z bajoneti. Nezadovoljnost je stremljenje po zadovoljnosti. Popolna zadovoljnost pa je nemogoča, ker je človek nepopoln in nepopolno človeško življenje. Vsak uspeh, vsako izpolnitev lahko zadovoljuje: ali dokler je življenje. Vsak uspeh, vsaka izpolnitev lahko za-doAoljuje; ali dokler je življenje, ostane še vedno toliko neizpoljnjenega, da se odpira nezadovoljnosti venomer novo polje. Vedno goni človeštvo na novo delo in ustvarja novo življenje, ki bi ga zadovoljnost morala spraviti v lužo.
Živela torej nezadovoljnosti Slava ji!
^isto navadno po domače — zlagal. To ni bilo nič novega, saj se je Weisskirchner večkrat zmotil.
Včeraj pa je nastopil v zbornici Gautsch, ki je izjavil, da je pri sklepanja avstro-ogrske splošne pogodbe nastalo vprašanje, kaj potem, če bi avstrijska ali ogrska vlada pri razlaganju te pogodbe imeli različne nazore. Paragrafi se namreč razlikujejo od ostalih znamenj in črk po tem, da so na poseben način za-krivljeui, da jih lahko zvijate na desno ali na levo, in tako se je določilo v tajni pogodbi, da, v slučaju nesoglasja obvelja oni nazor, ki ja strožji. — Prejšnja vlada je toraj sklepala pogodbe o katerih ljudstvo prav nič ne ve. To je povedal včeraj Gautsch in pri tem je delal komplimente ljudstvu, komplimente izkoriščevalcem, mestnim zastopnikom in agrarcem ter patriotom. Gautsch je govoril tako, da je imel »Slovenec" res veselje nad njim.
V nadaljnem govoru omenja sodr. Kristan gospodarsko politične odnošaje s Srbijo, kritizira t> go vinske pogodbe z balkanskimi državami in prehaja potem k vprašanju o pospeševanju
domače živinoreje.
V Avstriji se redi strašno veliko volov in drugih takih — ov, samo zaklati se jih ne sme. Da je v Avstrij, res premalo živine, je vzrok, ker se naša država spreminja v industrialno državo, vsled česar se ne bo mogla trajno prehranjevati domačo živino. Pitano govedo se že sedaj izvaža v tujino. Mesa pitane živine mi ne poznamo, le dolge vlake lahko gledamo, iz katerih mole rogovi najlepše živine. Vozijo jih večinoma na Nemško, deloma v Italijo in celo v S v i c o , ki ima baje sama najlepšo živinorejo. Švica kupuje od nas živiuo, ker agrarni baroni vedo, da imajo v Švici denar, avstrijska para ga pa nima. In eksport naše živine v tujine se je v zadnjih letih povzdignil. Kakšen pomen ima pospoševanje domače živinoreje? Kdo ima pravi dobitek od tega pospeševanja? Tisti, ki živino prodaja. Mi pa zahtevamo pomoči, ker potrebujemo mesa. To pospeševanje živinoreje ne bi moglo rešiti naše mizerije, ker, ne bi bilo toliko blaga, kolikor ga potrebujemo in imeli bi še vedno prazne želodce, čeprav bi pospeševali živinorejo. V prvi vrsti se gre za to, d a pride na avstrijski trg toliko mesa, kolikor ga ljudstvo potrebuje.
Pravijo : Oene domačemu mesu niso prav nič padle, čeprav je prišlo argentinsko meso v Avstrijo. Mi pa verno, da je bilo argentinsko meso po 60 krajcarjev, domače pa čez 2 K.
V jeseni bo še dražje. Argentinsko meso pa ne sme v deželo! Če kdo komedijo uganja, tedaj so komendianti doma v katoliški tiskarni in v tistih hišah, ki so ji sorodne, ne pa pri socialnih demokratih.
Da je socialna demokracija tudi za pov-zdigo domače živinoreje, dokazuje Bennerjev la Schrammlov predlog o draginji.
Ta predlog vsebuje natančne podatke, kaj uaj država stori, da bo imelo od živinoreje ljudstvo kak dobiček. Ostal je pod mizo, kamor so ga spravili oni komediantje. ki sedaj deklamirajo o pospeševanju živinoreje.
Mi nismo zaljubljeni v argentinsko meso. Ali kje drugje dobiti mesa ? Zahtevamo, da se od-pro meje živini, da se nam da mesa. Volja in moč delavstva se bo pokazala tudi v tem vprašanju.
Ljubljana in Kranjsko.
— Lagati so zna »Slovenec", da bi bila zabava velikanska, če ne bi bil namen vsake take „katoliške“ laži podel brez primere. Humoristično je, dokler »Slovenec" kvasi, da Angleži zato radijedo argentinsko meso, ker drugega nimajo. Če bi bilo to rasnično, tedaj bi bilo razumljivo, da ga jedo; vendar pa še ne, da ga radi jedo. Ali tudi resnično ni, saj je tudi Slovenčevim statističarjem dobro znano da se uvaža na Angleško živina in meso še iz mnogih drugih dežel, razlika je le ta, da na Angleškem ne plačujejo, kakor v Avstriji oderuške carine za uvoz. Kako ljudstvo „ne mara" argentinskega mesa, se je najbolje videlo v Ljubljani, kjer se je okrog stojnic argentinskega mesa po cele dneve vse trio. Poštenja-koviču „Slovencu“ pa gre največ zato, da bi prikazal socialne demokrate kot uničevalce kimta. Tukaj sega njegova nesramnost že v ne dosežne višave. »Krščanski list“ se laže in laže, da »Zarja" napada ubogega kmeta, nikdar pa ne pove, da sam neprenehoma prav po ligvorjansko zlorablja ime ubogega kmeta r interesu najbrezobraznejših agrarnih pijavk in oderuhov. Z listom takega kalibra se sploh preneha vsaka polemika z argumenti.
— Pevski odsek „Vzajemnosti“. Pevska skušnja bo nocoj, v petek točno ob 8. v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6 ter prihodnji teden vsak večer ob istem času. Sodrugi pevci so prošeni, da se udeleže vaj v polnem številu zaradi slavnostne prireditve dne 6. avgusta.
— Hitrost brzovlakor na jnžnl železnici. Pred kratkim so na progi Dunaj-kjubljana preskusili vlak, sestavljen iz stroja in
treh četveroosnih voz najnovejšega tipa, da do-ženo, v koliko bi se dala zvišati brzina na tej progi. Povprečna hitrost brzovlakov proge Du-naj-Trst znaša sedaj 55 kilometrov na uro. Ker vlaki na mnogih postajajo, in ker mimo ostalih postaj vozijo z zmanjšano hitrostjo, je bizina na prosti progi znatno večja. Novi tiri (sistem Goljat), ki jih je uprava uvedla na vsej progi, dopuščajo brzino 100 kilometrov na nro; stroji bi lahko prevozili 120 kilometrov na uro. Vlak za poskušnjo, ki je bil opremljen z vsemi pripravami za zarisavanje brzine tekom vožnje, je prevozil progo Dunaj-Ljubljana, t. j. 445 kilometrov, vštevši pavze na postajah, v 7 urah, dočim potrebujejo sedanji brzovlaki 8 ur in 45 minut. Progo Dunaj-Trst, t. j. 580 kilometrov bi prevozil v devetih urah in pol. Povprečna brzina bi se dala brez nevarnosti zvišati za 20 kilometrov na uro. Vlak, ki odhaja opoldne z Dnnaja, bi dospel ob pol 10. v Trst. Vlak, ki prihaja v Trst ob pol 7. zjutraj, bi odhajal z Dunaja — namesto ob 7. in 20 minut — ob pol 10. zvečer.
— Nova razlskavanja v Postojnski jaint. Dne 20. t. m. se je posrečilo jamoslov-cema Perkotu iz Postojne in Lahnerju iz Linča na novo otvoriti v Postonjski jami na njenem najglobokejšem mestu ob vznožju Kalvarije, ko sta odstranila muogo vdrtega skalovja, 200 m dolgo kapniško galerijo s krasnimi tvorbami iz sinterja ter globokimi tolmuni. Po tej najdbi znaša skupna daljava Postonjske jame okroglo 21 km.
— Dramatično društvo r Ljubljani
je vložilo prošnjo na ravnateljstvo c. kr. železnic v Trstu, da bi se ja časa zimske sezone 1911./12. tovornemu vlaku, ki odhaja iz Ljubljane proti Jesenicam po 11. ponoči, priklopila dva voza III. in II. razreda ali normalno vsak igralni dan, ali pa vsaj vsak četrtek, praznik in- v nedeljo, kar bi omogočilo prebivalcem mest, ležečih ob tej progi, obiskovanje gledališčnih predstav in koncertov v Ljubljani.
— Tatinski vojak. Poročali smo že, da so te dni našli za vodovodnim rezervarjem v Tivolskem gozdu bajonet in uniformo nekega vojaka 17. pešpolka. Vsa zadeva ima nekoliko širše ozadje. 14. t. m. je bilo osobju kazinske kavarne iz spalnice ukradeno več obleke, blagajničarki pa zlat prstan. Sumili so vojaka, ki je v kritičnem času obiskal tam zaposlenega hlapca Franca Jakopina iz Dobrunj. Hlapec dolgo ni hotel izdati svojega gosta, poizvedbe pa so dognale, da je bil vojak njegov brat, ki je bil zaradi vloma že večkrat kaznovan. Hlapca je policija izročila sodišču; njegov brat vojak Mihael Jakopin pa je iz strahu pred kaznijo pobegnil in ga doslej še niso dobili.
— O najdenem mrtvecu se še poroča, da ni identičem z delavcem Vincencijem Var-gazono ter da se njegova identiteta doslej še ni mogla dognati. Star je okoli 45 let, srednje močne postave, rjavih precej močnih brk in kostanjevih las. Oblečen je bil v rjav zimski suknjič, temuosivkaste hlače, imel je zelenkast klobuk, slabe močce nakovane črne čevlje na zadrgo in novo križasto srajco. Levo nogo je imel v kolenu trdo, tako da je hodil, kakor je soditi po obuvalu, z njo bolj po prstih. Obleka je splošno kmečka. Kdor bi vedel o njem kake podatke, naj se zglasi pri policiji.
— Obup pognal dekleta v valove. Predsnočnim je na Poljanskem nasipu neki ključavničarski pomočnik dalje časa opazoval 19letnega dekleta. Stala je na bregu in nepremično zrla v vodo. Ko se je čez nekaj časa hotela zagnati v Ljubljanico, je skočil za njo in ji šiloma zabranil izvršitev samomorilnega namena. Na policiji je dekle prizualo samomorilni naklep in izpovedalo, da ji vsled preganjanja in šikauiranja gospodinje, pri kateri je zaposlena kot natakarica, ni več obstanka. Dekleta, ki je doma iz Vrhnike, je policija čez noč pridržala. — Včeraj popoldne pa so videli na Ježici dekleta, ki je vsa potrta šla proti savskemu mostu. Uro pozneje je prijatelj našega lista, ki se je kopal v Savi, našel kakih sto korakov pod železniškim mostom na produ ženski klobuk, torbico, čevlje in glavnik, ki jih je oddal na Ježici. V pompaduri je bilo troje pisem, med njimi eno na starše. Dekleta, ki je nedvomno skočila v valove, doslej še niso našli.
— Pogorelec brez pogorišča. V Sp. Šiški so aretirali 51-letnega Vinka iz Lesnic na Hrvaškem, ker se je izdajal za pogorelca in z ubožnim listom pobiral miloščino.
— Iz Zagorja ob Savi. V Zagorju smo imeli svoj čas „Katoliški dom", v katerem so se prirejale razne prireditve z namenom »v Kristusu preporoditi" tukajšnje delavce. Ko so pa Krekovi učenci končno izprevideli, da jim v Zagorju klerikalna pšenica nikakor noče v klasje, pa je bil konec vsem tem prireditvam in hiša je prešla v last rajnega župnika. Po njegovi smrti pa jo je dobil sin klerikalnega vpokojenega zagorskega nadučitelja Grosa, ali. po domače Štuba. In ta poslednji je sedaj oskrbnik te hiše. V hiši ima več strank, od katerih prav pridno pobira najemnino, sicer se pa prav malo briga za nesnago v hiši. ki je danes v pravem pomenu besede pribežališče podgan, miši, š č u r k o v , s t e n i c in sličnih takih čednih živalic. Tudi stranišča ima v takem stanju, da to prav neljubo obču-
tijo celo sosedi, človek bi menil, da je gosp. Gros vsekakor dolžan skrbeti za red pri hiši in gledati, da se odpravi največja nesnaga. Ali kaj še! Gospod Gros ima druge skrbi. Največje skrbi mu povzroča naša »Zarja". V hiši stanuje nek naš sodrug, ki je naročnik »Zarje". Kakšen zločin I G. Gros ga je poklical k »ra-portu" in zahteval od njega, da »Zarjo" opusti, ali pa mu odpove stanovanje. To je res že nesramnost skrajne vrste, kakršne je zmožen samo tak zakrknjen klerikalen bacek. Kaj briga vendar njega, kakšne časopise kdo čita! Naj se briga raje za svoje podgane, stenice in ščnrke, naj pa pusti naše sodruge pri miru, ki bi jim bilo pod častjo, da bi si dali tozadevno od kakega omejenega klerikalca predpisovati, kaj smejo iu česa ne smejo čitati. Našemu sodrugu pa menda na vse zadnje tudi ne bo posebno hudo, če se bo moral ločiti iz zavetišča podgan, stenic in ščurkov . . . Toliko za danes, če bo pa g. Gros svoje neslanosti še nadaljeval, pa mu povemo še več. Sploh bi zagorskim klerikalcem svetovali, da bi bili malo manj nesramni!
— Poštni golob. Te dni je bil na ljubljanskem trgu prodan golob; ko ga je kupo-valka zaklala, je opazila na nožiči obroč z napisom »A. K. Dunaj 320.“ Najbrž ga je kmetica upehanega vjela in na trgu prodala.
— Kisovec pri Zagorju. Zadnjo nedeljo smo imeli v gostilni pri Grčarju dobro obiskan shod, na katerem sta govorila sodrug čobal in sodrug Mrak, prvi o političnem položaju, drugi o važnosti organizacije in delavskega časopisja. Na shodu je vladalo tako za organizacijo kakor za naš delavski dnevnik veliko navdušenje. Ali glejte, sodrugi, da ne ostane samo pri navdušenju, temveč pojdimo na delo od moža do moža. Ojačimo našo strokovno organizacijo in z njo vred razširjajmo po možnosti našega »Budarja", vzporedno s tem pa delujmo vztrajno in marljivo tudi za razširjanje našega političnega lista. Ne samo dolžnost, ampak naravnost interes slehernega delavca je, da je naročnik našega delavskega dnevnika »Zarje". Torej na delo, sodrugi!
— V Idriji je umrl v sredo zvečer sodr. Ivan Kokalj, podžupan v Idriji, po poklicu rudar. Strla ga je proletarska bolezen — jetika. Pogreb bo v petek popol. na idrijsko pokopališče. Zapušča 4 nepreskrbljene otroke.
— Utonil je v Rabelskem jezeru vojak Franc Vanič, ki je služil pri deželni brambi. Bil je tam v družbi s štirimi svojimi tovariši in je hotel preplavati jezero od severo-zahod-nega brega pa do otoka. Na sredi pota je opešal in se potopil vpričo tovarišev, ki mu niso mogli pomagati, ker niso imeli nobenega čolna.
— Nezgode. Žagarju Petru Povšetu, uslužbenemu na parni žagi na Vrhniki, je stroj odtrgal sredinec na desni roki. — Mizarskemu pomočntku Stuparju pri Feliksu Staretu v Preserjih je stroj odrezal vse prste na desni roki. — Konji so se splašili in je mesarjev sin Jožef Klokovčouik iz Zagorja padel z voza in si zlomil desno roko.
Elektrokinematograf »Ideal" Franc Jožefova cesta št. 1. Hotel pri Maliču. Vsak torek, petek in soboto nov spored! Ob ugodnem vremenu bo poslednja večerna predstava ob 9. na velikem vrtu. Spored za soboto 29., nedeljo 30. in ponedeljek 31. julija. Danes večer smeha lepe slike in koncert filharmonije. Soboto, nedeljo in ponedeljek pri večnih predstavah krasna slika iz življenja. Divja noč pogled v nočno življenje velikega mesta. Ta slika ni za šolsko mladino. — Vsak ponedeljek, sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek Slovenske Filharmonije od 8. ure naprej na vrtu ali v dvorani.
Koroško.
— Dvojen samomor. V soboto so našli ob Vrbskem jezeru blizu Celovca častniško kapo in velik ženski slamnik. Policijska poizvedovanja so pokazala, da je izginila 19letna hči nekega brivca Elza L. Obenem pa so pogrešali tudi poročnika Karla H., čigar oče biva sedaj na letovišču ob Vrbskem jezeru. Včeraj zjutraj pa so potegnili oba iz Vrbskega jezera in sicer ne daleč od prostora, kjer so našli kapo in klobuk. Zaljubljena sta vsled nesrečne ljubezni izvršila bržkone skupni samoumor.
— Utonil je v Poljanšicl 29 letni posestnik Ivan Pivk, po domače Cestnikov Jože, iz Podgore pri Gorenji vasi v Poljanah. Peljal je na vodo konje, kako pa je ravnal, da je padel v vodo, se še ne ve. Pokojni, ki je bil dober gospodar, zapušča vdovo, ki je stara 59 let. s katero se je poročil pred dvema letoma.
Goriško.
—	Dva vojaka utonila v Soči. V nedelje popoldne se je kopal v Soči pri Zdravčini četovodja pri lovcih v Gradišču Kolarič. Vodo je tam globoka nekaj metrov. Kmalu ga je prijel močan tok reke, ga potegnil s seboj in Kolarič je izginil pod vodo. Hoteli so mu pomagati, ali vsaka pomoč je bila zaman. Dva vojaka sta iskat truplo. Eden izmed teh, Wan-dler po imenu, je onemogel in utonil, drugi se
je komaj še živ rešil na breg. Po dveh urah šele so spravili na suho Kolaričevo truplo, drugega vojaka truplo pa je dvignil s trikratnim potapljanjem kadet Ivan Wachoter. Sedaj je velika vročina. Soča je mrzla voda, zato ni čuda, če prime krč človeka, ako skoči vanjo gorak.
Istra.
— Avijatik Widmer v Opatiji. Iz
Opatije poročajo : Avijatik Ivan W i d m e r priredi prihodnje dni s svojim aeroplauom polet čez kvarnerski zaliv med Opatijo-Lovrano in Beko.
— Zaradi kolere. Iz 'Pulja poročajo: Da se ne zanese kolera iz Trsta tudi v Pulj, je odredila zdravstvena oblast, da se imajo vsi potniki, kateri pridejo v Pulj s katerim koli parnikom iz Trsta, zdravniško preiskati. Tudi morajo vsi taki potniki v Pulju oddati zdravstveni oblasti svoje naslove, da se jih zamore pet dni opazovaii, seveda ne da bi se jih pri tem motilo v njihovem poslu.]
Trst.
— Eybaf In Gregorin sta objavila v »Edinosti" odprto pismo svojim volilcem. Ta farbarija se popolnoma vjema z našim poznavanjem tržaških narodnjakov. Badovedni smo le, kako bodo ljubljanski liberalci kvitirali nove brce, katere jim dajeta naša »dična prvaka". Eybar in Gregorin pravita v svojem pismu: »Spomini na ravnokar završeno volilno borbo so v naprednih krogih onemogočili trezno premišljevanje o nujni potrebi in eminentni koristi naše zveze v narodnem oziru". Torej: Liberalci ne znajo trezno premišljevati! Naj se zahvalijo Bybaru in Gregorinu ... V svojem zanimivem pismu imata tudi sledeči odstavek ». . . morala veudar vpoštevati tudi one glasove, ki so nam poročali o možnosti, da bi trajno zlobno iu razburjajoče hujskanje vbu-dilo nezadovoljnost v enem delu najinih vo-lilcev . . .“ Naše »hujskanje" tukaj pač ne more priti v poštev. Gregorin in Bybar ne bosta nikdar priznala, da bi mogel socialno demokratičen glas vplivati na njune volilce. Torej moreta Gregorin in Bybar misliti le na liberalno časopisje, ko govorita o »zlobnem in razburjajočem hujskanju". »Slov. Narod" in »Jutro" torej sedaj vesta, kako ju sodita Bybar in Gregorin. Naš poklon!
— Za razsvetljavo tržaške luke nameravajo postaviti velike reflektorje, kakor jih imajo vojne in financarske ladje. Ob zadnji veliki nesreči se je namreč pokazalo, kako nezadostno je luka razvetljena.
— Kolera v Trstu. Od časa, ko je umrla Busjanova, se ni prepetil v Trstu noben nov slučaj kolere. Iz zdravniškega nadzorstva so izpustili šest oseb, tri sumljive bolnike pa so oddali v bolnico. V otroškem oddelku bolnice so konstatirali pri 5 letnem dečku H. Schvvarzu, da je kolerabacilonosec. V tem oddelku je bil tudi svoječasno za kolero umrli deček Mariani in 2 letna deklica Mozetičeva, ki je imela tudi koleravibrijone. Oboleli sta s sumljivimi znaki zopet dve osebi. Zjutraj so peljali v bolnico cvetličarko Marijo Pertot, o kateri je bakterijologična preiskava dognala, da nima kolere, marveč le neko, po učinkih koleri podobno želodčno bolezen. Izid bakterijo-logične preiskave pri 7 letnem Alojziju čer-golu, ki so ga pripeljali popoldne v infekcijsko bolnico, pa še ni znan. Iz Pulja poročajo, da je tam na Lloydovem parniku .Gautschu" obolel en mornar za kolero.
Državni zbor.
Dunaj, 27. julija.
V današnjo debato sta posegla tudi poljedelski minister in vodja trgovinskega ministra. Trudila sta se, da odvrneta pozornost zbornice od glavne stvari in zabavala poslance z lepimi pravljicami o povzdigi domače živinoreje in o organizaciji doaiačega trga. Vodja trgovinskega ministrstva je pa tolažil avstrijsko prebivalstvo z zatrdilom, da draginja ni specifično avstrijski pojav. Sodrug Sehuhmeier je pošteno bičal hinavsko politiko avstrijskih vlad in pozival zbornico, da se otrese agrarnega jerobstva. Klerikalci so tudi pri današnjem glasovanju pokazali svojo pravo barvo: 8 Češkimi in nemškimi agrarci so glasovali proti predlogu, ki ima namen pospešiti rešitev mesnega vprašanja. Tem ljudskim »prijateljem" je seveda na tem, da se ublažitev sedanje draginje kar najdalje zavleče.
*
*	*
V današnji seji je zbornica nadaljevala razpravo o mesni draginji.
Posl. H r a s^k y (mladočeh) protestira proti temu, da bi se Ogrom za dovoljenje mesnega uvoza dale kakšne kompenzacjje; izreka se zahteve, v nujnem predlogu izražene. Govor poljedelskega ministra.
Poljedelski minister baron W i d m a n n izvaja, da je trajno ublažitev sedanje draginje pričakovati le od povzdige domače živinoreje in od smotrne organizacije domačega trga. Uvoz prekomorskega mesa je po ministrovih.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Naslov: Tolst6viška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer Je tudi gostilna, letovišče in prenočišče, gj 0 @ Svoji k svojim!
mislih le začasen pripomoček. Zaradi vetcri-narnih pomislekov (?) je umestna najstrožja previdnost. Minister je nato govoril o umni živinoreji, o pomnožitvi in izboljšanju domačega zaroda, o izpopolnitvi organizacije za vnovčenje živine, naloga te organizacije, drugih aprovizacijskih inštanc in konsumnih društev bo, da preskrbe konsumenta s cenenim mesom. Toda organizacija trga je potrebna ne le za živino in meso, temveč tudi za mleko, zelenjavo, jajca, sadje, ribe itd.
Voditelj trg. ministrstva o draginji.
Voditelj trgovinskega ministrstva dr. M a-t a j a izvoja, da draginja ni avstrijska prikazen, temveč splošen pojav, kar kažejo parlamentarne ankete v Nemčiji, na Francoskem, v Švici in celo v Zedinjenih državah. Glede mesnega uvoza izjavlja dr. Mataja, da je uvozni kontingent Rumunlje že davno izčrpan, da Srbi letos ne smejo nič več mesa uvažati v Avstrijo in da mora Švica sama uvažati argentinsko meso. Končno obljublja, da trgovinsko | ministrstvo v kratkem izda statistiko o rodbinskih budgetih posameznih slojev prebivalstva.
Posl. vitez P a n t z (kršč. soc.) graja nedosledno agrarno politiko avstrijskih vlad Jin izjavlja, da kmetje v alpskih deželah, ki se pečajo v glavnem z živinorejo, nimajo od žitne carine nobenega dobička. Vlada dela brez glave, brez vseh statističnih podatkov. Ali se mar vlada boji s statističnim gradivom na dan? Ne le v mestih, temveč tudi na deželi vlada veliko pomanjkanje mesa; konzum mesa se je vsled industrializacije močno povzdignil, pa vendar še zelo zaostaja za konzumom v drugih državah. Nato govornik pobija enostransko agrarno politiko, ki jo propagira vitez Hohen-blum, pod katerega komando stoje avstrijske vlade.
Po B a u c h i n g e r j u in W e d r i govori posl. Schuhmeier (soc. dem). Sramotno je, pravi govornik, da je treba za vsako tono mesa poulične demonstracije, da se morajo ljudje za vsako deko prerekati s policaji, ki potrebujejo ceneno meso prav tako kot demonstrantje. Edino izhodišče iz sedanje draginjske mizerije je uvoz mesa. če ni v teh časih ministrova izjava, da ne sme nič več mesa v Avstrijo,
zločin nad interesi prebivalstva, potem ne vem kaj je zločin ? Hinavščina, ki ki jo uganja vlada, je razvidna iz protislovij, v katera se zapletajo ministri. Zadnji čas je da umolknejo gospodje na ministrski klopi, če ue se drug drugega s svojimi govori v mesnem vprašanju zadavijo. (Veselost). Od ,vsega 'po-četka, odkar prihaja v Avstrijo argentinsko mfso, so vsi ljudski sovražniki na delu, da ga prebivalstvu
pričrnijo in priatudjjo.
Z zadostnim uvozom argentinskega mesa je treba zatreti živinsko oderuštvo. Seveda mali kmet je prav tak siromak kot delavec v mestu. (Pritrjevanje). Oderuštvo je dama pri velikih agrarcih; tako ukoreninjeno je pri njih, da celo milionarji med njimi
pančajo mleko, da jim ostane nekaj več dobička. Prejšnji minister se je zastran mesnega uvoza izgovarjal na tajno pogodbo z Ogrsko, sedanji ministrski predsednik pa pravi, da tajne pogodbe ni, j da je Weisskirchuer nedolžen, da pa je uvoz iz Argentinije v veterinarnem oziru nevaren. Da bi le naša dorpsča. živina bila tako zdrava kakor argentinska I Nato kaže na uvoz argentinskega mesa na Angleško, kjer je zadnji čas veljal kilogram mesa 64 vinarjev.
O ministrskem predsedniku izraža govornik sumnjo, da je hodil k Hobenblumu v šolo in mnogo ministrovih besed je najti tudi v Hohenblumovih letakih. Hobenblum, ta agrarni komedijant brez primere, trdi v enem svojih letakov, da so socialni demokratje z zvišanjem delavskih mezd povzročili draginjo. Podobno se je izrazil tudi ministrski predsednik, Besnica pa je, da je najprvo bila draginja In šele potem so delavci zahtevali višje mezde. (Pritrjevanje.) Avstrijski parlament se mora končno ohrabriti in
zdrobiti verige, v katerega oklepajo avstrijske vlade. In v tem trenotku mora parlament od avstrijske vlade zahtevati, da ni dekla ogrske gospode !
Dalje naznanja govornik, da bo soc. dem. stranka v odseku predlagala, da se dovoli dobivanje argentinskega mesa ne le občinam, temveč tudi konsumnim društvom, velenakup-nim družbam in mesnim obrtnikom. Socialni demokratje privoščijo agrarcem vse, kar jim vlada naklanja, ampak
industrijsko prebivalstvo ne more čakati dotlej, da se v.)e to izvede, kar je poljedelski minister napovedal in do česar ima agrarec Pautz tako malo zaupanja. (Klici: Ta že pozna
svoje ljudi!) Govornik poziva zbornico, da glasuje za njegov predlog in da prisili vlado k izpremembi dosedanje enostranske agrarne politike.
Za Eistererjem (kršč. soc.) izjavi slov. klerikalec Hladnik, da bo njegova stranka glasovala proti Beumannovemu predlogu. Za mladočehom Formankom se zaključi generalna razprava. Za generalnim govornikom U d r ž a 1 om (contra) in W e d r o (pro) pridejo na vrsto stvarni povpravki; kršč. soc. dr. Heilinger očita Weiskirchnerju da je kršil ustavo in nezaslišano varal svoje volilce.
Pri glasovanju je bil skoro soglasno sprejet predlog, da se vsi predlogi glede mesne draginje odkažejo draginjskemu odseku; s 255 proti 123 glasovi je bil sprejet predlog, da odsek tekom 24 ur poda ustno poročilo. Proti temu predlogu, ki ima namen pospešiti vso zadevo, so glasovali poleg čeških in nemških agrarcev slovenskikle-r i k a 1 c i.
Nato se je nadaljevala razprava o krvavih dogodkih v Drohotiyczu.
Do pol 9. je govoril posl. Straucher, na kar je seja bila zaključena.
Prihodnja seja bo jutri ob 11.; na dnevnem redu je razprava o bančni predlogi in pa o predlogu posl. Seitza (soc.-dem.) o obtožbi Bienerthovega kabineta.
*
*	*.
Proti špirltovemu kartelu.
Poslanec K r a u s je vložil interpelacijo na finančnega ministra, ki zahteva zakon proti kartelom ter pravi, da industrija špirita ni v stiskah in je zato špiritov kartel neopravičen. Interpelacija zahteva, da se takim rafinerijam, ki so v kartelu, odtegnejo vse davčne pogodnosti.
*
*	*
Konferenca klubskih načelnikov.
V	današnji seji načelnikov so se razdelila predsedniška mesta v odsekih sledeče: v legitimacijskem odseku soc. dem. D a s -z y i n s k i , v narodnogospodarskem soc. dem. dr. Ellenbogen v odseku proti uimam češki agrarec S o u k u p , v draginjskem prof. Mandič, v pristojbinskem Čajkovski. Soc. dem. Pernerstorfer je naglašal, da je nujna rešitev imunitetnih zadev častna dolžnost zbornice.
ZADNJE VESTI.
Mesna draginja.
Dunaj, 27. julija. Glavna vnovčeval-nica živine je povabila organizacijo konsumeu-tov, mestnih obrtnikov in druge, na aprovi-zaciji mest in industrijskih krajev z mesom interesirane korporacije na konferenco, ki bo jutri dopoldne.
Budjejeviška sprava.
Praga, 27. julija. Načrt češko-nemške sprave za mesto Budjejevice, ki je izdelan v sporazumu s češkimi in z nemškimi volilci, ima namen, zavarovati Cehom in Nemcem primerno zastopstvo v občini in v okrajnem od boru. Predlaga se izprememba šolskega zakona v tem zmislu, da ima vsaka narodnost s svojimi sredstvi skrbeti za svoje kulturne in izobraževalne potrebe. Sklep, da se prepusti budje-jeviškim Npmcem en državnozborski in en de-želnozborski mandat, je še odložen. Čaka se na izjavo vlade. Potem se predloži spravni načrt češkemu in nemškemu ljudskemu shodu. Od obeh se pričakuje, da pritrdita. Potem bodo v občinskem svetu Cehi in Nemci ločeno glasovali, če 8B ima pozvati vlada, da predloži v tepi zmislu zakon deželnemu zboru.
Velik požar na Dnnajn.
Dunaj, 27. julija. Danes zvečer ob 8. je na lesnem trgu tvrdke Kruli v bližini kolodvora severne železnice in v bližini petrolejskega rezervoarja tvrdke Siemens & Schuckert izbruhnil velik požar, ki se vedno boljinbolj razširja. Gašenje je zelo otež-kočeno. Številne požarne brambe iz vseh dunajskih okrajev skušajo ogenj omejiti. Na pomoč je moralo priti vojaštvo. Očividci zatrjujejo, da je ogenj nastal vsled eksplozije.
Dunaj, 28. julija. Doslej ob 2. ponoči požar še vedno narašča. Plamen obvladuje obširno skladišče tvrdke Kruli in sega na petro-lejne rezervoarje. Požarna bramba ne more obvladati groznega elementa. Neki uradnik, ki ga je tvrdka nedavno odpustila, se je javil policiji kot požigalec.
Obstrukcija na Ogrskem.
Budimpešta, 27. julija. Danes je na novo vloženih pet prošenj za dopust od strani Justhove in Kossuthove stranke. O vseh se je glasovalo po imenih. Pet prošenj je bilo zavrnjenih, o dveh bo jutri zbornica sklepala. Ker se je ves čas potratil s poimenskim gla-
sovanjem, je bila seja prekinjena, ne da bi se nadaljevala splošna dobata o brarabnih predlogah.
Albanija.
O e t i n j e , 27. julija. Pogajanje turškega poslanika z voditelji Malisorov se nadaljujejo. Kazpoloženje med ubežnimi Malisori se je iz-premenilo. Zdaj sami žele, da bi se mogli vrniti v domovino. Gre pa še za pogoje. Voditelji pričakujejo, da dovoli turška vlada nove koncesije.
Carigrad, 27. julija. Ob črnogorski meji je bil včeraj hud boj med vojaštvom in vstaši. Zatrjuje se, da so vstaše podpirale močne črnogorske čete. Vstaši so bili premagani.
S k a d a r , 27. julija. Novi vrhovni poveljnik je s svojim štabom dospel semkaj.
Solun, 27. julija. Potrjuje se, da je bila v Skadru velika manifestacija za dosedanjega vrhovnega poveljnika Torgut Ševketa. Zbor je odposlal vladi prošnjo, naj pusti Torgut Ševketa na dosedanjem mestu, češ da napravi izprememba poveljništa slab vtisk na čete in na prebivalstvo.
S o 1 u n , 27. julija. Pri železniškem mostu čez Vardo med Strošnico in Demirkapom je bolgarska četa napadla turško stražo, ki šteje 14 mož. Boj je trajal poldrugo uro, potem so se Bolgari umaknili.
Carigrad, 27. julija. Turška vlada namerava izjaviti, da je vstaja v Albaniji končana pa pozvati Crnogoro, naj razoroži in ji izroči malisorske begunce.
Solun, 27. julija. Mohamedanski Ar-navti v južni Albaniji so organizirali vstaške čete in stavljajo enake zahteve kakor Malisori. Med njimi so bivši višji turški uradniki.
Francoski socialist izgnan iz Nemčije.
B e r o 1 i n , 27. julija. Na shodu nemških in francoskih strokovnih organizacij je govoril tudi francoski socialist Y v e t o t o militarizmu in razoroženju. Hkratu je ostro kritiziral politiko nemške, kakor tudi francoske vlade. To priliko je porabilo vladno nazadnjaško časopisje in zahtevalo, da se mora tega revolucionarja izgnati iz Nemčije. Vlada ie tej želji ustregla in izdala izgonsko povelje. Y v e-t o t je že zapustil Nemčijo.
Anglija in Maroko.
London, 27. julija. Potrjuje se, da je obisk atlantiške eskadre na Norveškem odpovedan. Reuterjeva korespondenca pravi: Vsled izpremembe programa o gibanju domače in atlantiške eskadre se je pred par dnevi sklenilo, da se opusti obisk švedskih in norveških luk. Oficielno se zatrjuje, da ni to v nobeni zvezi z marokanskim vprašanjem. Londonsko časopisje pravi: Ce bi bil položaj res tako nevaren, tedaj ne bi Anglija odpoklicala svojih ladij iz bližine Nemčije, ampak bi gledala, da pošlje čim več ladij v Severno morje, zakaj odločitev bi padla tara, ne pa pred Agadirom. Splošno se sodi, da je največja napetost minila
London, 27. julija. Doslej še nepotrjene vesti pravijo, da so mornariški rezervisti obveščeni, da bi lahko nenadoma dobili poziv na aktivno službo. Domača in atlantiška eskadra, ki sta v pripravi, štejeta skupaj 47 linijskih ladij in 27 oklopnjač, med temi 14 dread-nougthov. 23 linijskih ladij in 14 oklopnjač ima že danes popolno bojno število mornarjev.
B e r o 1 i n , 27. julija. Tukaj se sodi, da je absurdna misel, da bi moglo zaradi Maroke priti do vojne med Anglijo in Nemčijo.
L o n d on, 27. julija. V spodnji zbornici se je A s q u i t h dotaknil maroškega vprašanja: Med Francijo in Nemčijo so pogajanja, katerih se Anglija ne udeležuje. Naša želja je, da se med obema državama doseže časten sporazum, o katerim bi zamogla angleška vlada reči, da njenih koristi v nobenem oziru ne ogrožuje. Trditve, da se vmešavamo v pogajanja med Francijo in Nemčijo glede zapadne Afrike, so zlobno izmišljene. Že od začetka stojimo na stališču, da moramo v to vprašanje aklivno poseči le tedaj, če ne pride do sporazuma. To je naše pravo.
Požar t Carigrada.
C a r i g r a , 27. julija. Po oficieluih po-ročih je zgorelo v Balatu 485 hiš, 78 prodajaln, 5 šol in 4 džamije. Poročilo pravi, da je ogenj slučajno nastal. Škodo cenijo na 5 do 6 milionov turških funtov. V raznih delih mesta se še ponavljajo požari.
Položaj v Perziji-
Teheran, 27. julija. Parlament je izvolil izmed svojih članov poseben deželni brambovski svet, ki šteje devet članov. V vojaških vprašanjih ima brezpogojna pooblastila in je samo parlamentu odgovoren. Tak brambovski svet so hoteli že prej ustanoviti, nasprotoval pa mu je Sipahdar, kar je posebno poostrilo sum proti njemu. Pripravljajo
se ekspedicije proti Mohamed Aliju. Bahtjari so obljubili, da postavijo takoj 2000 jezdecev" na noge. Vlada računa, da bo imela trikrat toliko vojno moč kakor Mohamed Ali. Za glavo bivšega šaha je razpisana nagrada. Vlada je najela ljudi, ki imajo Mohamed Alija umoriti.
Teheran, 27. julija. Za poveljnika ekspedicije proti bivšemu šahu je imenovan Mojz es Saltaneh.
Teheran, 27. julija. Begent Nasr ul' Mulk, ki je dobil od bivšega šaha poziv, da naj skrbi za red v Teheranu do njegovega prihoda, je Mohamed Aliju brzojavil, naj čim hitreje zapusti Perzijo, da ga ne dohiti sodba ljudstva.
Teheran, 27. julija. V Kermanšahu je popolna anarhija. Oblasti so pobegnile. Med nasprotnima strankama so krvavi boji po ulicah. Tudi iz Hamadana so oblasti zbežale. V Mešedu agitira duhovščina proti ustavi.
London, 27. julija. Tukaj ne verjamejo, da bo imel Mohamed Ali uspeh. Vesti o številu njegovih pristašev, ki jih razširjajo prijatelji bivšega šaha, so močno pretirane. Tudi finančnih sredstev ima parlament gotovo-več na razpolago in to je v Perziji poHebno važno.
Splošni izpor na Norveškem.
K r i s t i j a n i j a ,	27.	julija. Bivši
justični minister Castbergje danes v državni zbornici stavil predlog za takojšnjo ustanovitev obligatoričnih razsodišč; za spore med delavci in delodajalci. Obenem so voditelji vseh strank skupno s socialnimi demokrati vložili predlog, v katerem zahtevajo takojšnjo ustanovitev fakultativnih razsodišč in da vlada prevzame obvezno posredovanje med delavci in delodajalci še pred izbruhom stavke. Javnost zahteva od delodajalcev, da odstopijo od svoje namere glede splošnega ižpora. Zveza delodajalcev je že v konservnih tovarnah v Stavangerju sklenjeni splošni izpor delavstva umaknila. V zadnjih treh dneh so bile po vsej Norveški impozantne demonstracije proti splošnemu izporu.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Sprejme se spreten
- kamnosek -
v stalno delo pri
Josip Cihlar
tvornica cementnih izdelkov v Ljubljani.
Anton Zupančič
knjigovez
Ljubljana, Slomškova ulica 31
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigovešRo stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.
StampUje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje Itd.
Anton Černe
graver in Izdelovatelj kavčukovih B	Stampllij
Ljubljana, Stari trg štev. 20. Ceniki franko. -
Priporočamo / novo trgovino / z manufak- /	,
turnim
blagom	/
:fc /	& / &
/ v sp5 / Ljubljana
/ Stari trg št. 1
r	(prej Bazar)
postaja elektr. železnice