RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Krško d. d., VIPRINT 80 g/m 2 . Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Krško d. d., VIPRINT 80 g/m 2 . RAZISKAVE IN RAZVOJ Raziskujemo in razvijamo Raziskujemo in razvijamo | november 2017 | 18 | XLV | november 2017 | 18 | XLV IZVLEČEK Papir je ploščat, porozen material, sestavljen iz naključno porazdeljenih in med seboj prepletenih vlaken rastlinskega izvora. Vlaknine v proizvodnji papirja razvrščamo po izvoru, kemični sestavi, lastnostih in namenu uporabe. Les je danes najpomembnejša surovina za proizvodnjo celuloznih vlaken, pridobljenih s kemično, mehansko in termično obdelavo ali s kombinacijo le-teh. Morfologija celuloznih vlaken se nanaša na obliko, strukturo, površinske značilnosti in prečni prerez. Glede na namen in značilnosti papirja so vlaknom dodani pigmenti, polnila, klejiva in druga kemična pomožna sredstva. Mehanske, fizikalne in kemične lastnosti papirja so določene s kemično sestavo, strukturo, morfologijo in tehnološkimi postopki pridobivanja vlaken. Naloga papirničarja je, da celulozna vlakna v postopku priprave in mletja obdela tako, da so sposobna tvoriti vodikove in medvlakenske vezi, in da z mešanjem vlaken različnega izvora in morfoloških lastnosti izdela papir želene kakovosti. Izdelava papirja je kompleksen kemični in fizikalni proces. Lastnosti in uporabnost končnega izdelka – papirja je odvisna od uporabe osnovnih surovin in tehnološkega postopka izdelave in predelave. Ključne besede: morfološke lastnosti vlaken in papirja, molekulska in nadmolekulska struktura vlaken in papirja, kemične vezi, fizikalno-kemične lastnosti papirja, merilne tehnike ABSTRACT Paper can be defined as a flat porous material composed of random stochastic networks of plant fibres. Cellulose fibres for paper production differ in raw material, chemical structure, properties and end use. Nowadays, wood is the most important raw material for the production of cellulose fibres, which are produced by chemical, mechanical and thermo-mechanical processes, or a combination of those processes. The fibre morphology includes shape, structure, surface characteristics and cross-section properties. Various agents are added to paper stock to enhance or tomodify the bonding and coherence between fibres. The mechanical, physical and chemical properties of paper are determined by its chemical and physical structure, the morphology of fibres and the technological process of pulping. Paper production is a very complex chemical and physical process. By choosing a good cellulose pulp, papermaker can produce paper products of desired quality. Today, a wide range of products can be made from paper, which are used for very different purposes: communication, culture, education, art, health and safety, as well as storage and transport of all kinds of goods. In this way, it is almost impossible to imagine a life without paper. The properties and usefulness depend on basic raw materials, and technological conditions of production and converting. Keywords: morphology of fibres and paper, molecular and supramolecular structure of fibres and paper, chemical bonds, physical and chemical properties of paper, measurement techniques Marjeta ČERNIČ 1 STRUKTURNE LASTNOSTI VLAKEN IN PAPIRJA STRUCTURAL PROPERTIES OF FIBRES AND PAPER 1 UVOD Papir je ploščat, porozen material, sesta- vljen iz naključno porazdeljenih in med seboj prepletenih vlaken rastlinskega izvora. Je splet bolj ali manj čistih celu- loznih vlaken, pridobljenih iz vlaken lesa ali enoletnih rastlin. Z razvojem kemijske in celulozne industrije so se za pridobiva- nje celuloznih vlaken razvijale vedno nove tehnologije. Danes je les najpomembnejša surovina za proizvodnjo celuloznih vlaken, pridobljenih s kemično, mehansko in ter- mično obdelavo ali s kombinacijo le-teh. Glede na namen in značilnosti papirja so vlaknom dodani pigmenti, polnila, klejiva in druga kemična pomožna sredstva. V papirju so vlakna med seboj povezana s kemičnimi vezmi. Naloga papirničarja je, da vlakna v postopku priprave in mletja obdela tako, da so sposobna tvoriti vodi- kove in medvlakenske vezi, in da z meša- njem vlaken različnega izvora in morfolo- ških lastnosti izdela papir želene kakovosti. Izdelava papirja je kompleksen kemični in fizikalni proces. Lastnosti in uporabnost končnega izdelka – papirja je odvisna od uporabe osnovnih surovin in tehnološke- ga postopka izdelave in predelave [1]. Kakovost lesnih vlaken je odvisna od vrste in kakovosti lesa. Zaradi ustrezne sestave in dolžine celuloznih vlaken je najboljši les iglavcev, vendar se zaradi pomanjkanja in cene le-teh uporablja tudi les listav- cev in vlakna enoletnih rastlin. Vedno bolj pomembna je tudi uporaba recikliranih vlaken različnega izvora. Znano je, da vse- buje list papirja velikosti formata A4 z maso 5 g povprečno 16 x 10 6 vlaken, ki so med seboj povezana s približno 16 x 10 7 vezmi [1, 2, 3]. Glede na surovinsko sestavo, proizvodni postopek in dodelavo ima papir zelo raz- lične lastnosti. Osnovne značilnosti vseh papirjev so higroskopnost, anizotropija in viskoelastičnost, nehomogenost in dvostranost. Papir je higroskopičen material, njegove lastnosti se spreminjajo s spremembo klimatskih razmer v okolju. Papir je nehomogen material, sestavljen iz homogenih sestavin, kot so vlaknine, pol- nila in z zrakom napolnjene pore. Papir je dvostran material, in sicer predvsem zaradi tehnološkega postopka izdelave. Papir je lahko elastičen kot trdna snov ali plasti- čen kot zelo viskozna tekočina, zato ima viskoelastične lastnosti. Ker ima v različ- nih smereh različne fizikalne lastnosti, je anizotropen, kar je posledica anizotropije posameznih vlaken in vzdolžne naravna- nosti vlaken v papirnem traku pri izdelavi na papirnem stroju [1, 2, 3, 4]. 2 MORFOLOŠKA STRUKTURA VLAKEN IN PAPIRJA Papir je izjemno občutljiv in zapleten sis- tem zamreženja, ki ga opredeljujejo surovi- ne za pripravo papirne snovi (vlakna, delci vlaken in polnil) in postopek izdelave na papirnem stroju. Najpomembnejša surovi- na so vlaknine, ki jih razvrščamo po izvo- ru, kemični sestavi, lastnostih in namenu uporabe. Morfologija vlaken se nanaša na obliko, strukturo in površinske značilnosti. Mehanske, fizikalne in kemične lastnos- ti papirja so določene s kemično sestavo, strukturo, morfologijo in tehnološkimi postopki pridobivanja vlaken [1, 3, 4, 5]. Rastlinska vlakna lesa in enoletnih rastlin nastanejo v naravi pri procesu fotosinte- ze. Celuloza, ki je v naravi najbolj razširje- na organska spojina, predstavlja v rastlinah skeletno substanco, ki je sestavljena iz mo- nosaharida -D-glukoze, v katerega pri hi- drolizi tudi razpade. Je naravni linearni poli- mer (polisaharid), sestavljen iz D-glukoznih enot. Iz -glukoze nastane škrob, medtem ko iz -glukozne enote celuloza. Ta se v lesu in enoletnih rastlinah ne nahaja v čistem stanju, ampak jo spremljajo predvsem lignin in strukturno podobne hemiceluloze, ki jih moramo v postopku pridobivanja celulo- znih vlaknin odstraniti [1-4]. Naravna in kemična vlakna so po zgradbi polimeri, sestavljeni iz majhnih ponavljajo- čih se enot, monomerov. Primarna struktu- ra polimerov je določena z vrsto in vrstnim redom monomerov. Polimeri v celuloznih vlaknih so organskega izvora, zato se kot osnovna atoma pojavljata ogljik in vodik, lahko pa se pojavljajo še kisik, dušik, žveplo in nekateri halogeni elementi. V moleku- li organskih spojin so atomi povezani z močnimi kovalentnimi vezmi, ki so primar- ne; med molekulami atome ali atomske skupine povezujejo šibke medmolekulske vezi, ki so sekundarne. Vezi se tvorijo med atomi ali atomskimi skupinami v isti mole- kuli (intramolekulske sekundarne vezi) ali med različnimi molekulami (intermolekulske sekundarne vezi). Medmolekulske reakcije vključujejo privlačno in odbojno delovanje znotraj makromolekule in med molekulami, ki so Van der Waalsove, vodikove, ionske in kovalentne vezi. Vrsta in jakost medmo- lekulske reakcije je odvisna od kemične na- rave ponavljajoče se enote, kot prikazano v preglednici 1 [5, 6]. Vrsta vezi Energija (KJmol-1) Dolžina (nm) kovalentna 300 - 500 0,15 (C – C, C – N, C – O) 0,11 (C – H) 0,135 (C = C) vodikova 10 - 50 0,34 dipol – dipol >10 0,4 Van der Waals 10 0,4 Preglednica 1: Razlika v energiji in velikosti kovalentne in medmolekulskih vezi Table 1: Differences in energy and dimensions between covalent and intermolecular bonding Van der Waalsove sile nastajajo med se- gmenti makromolekul in so prostorsko neu- smerjene; delujejo na razdaljah do 0,4 nm, jakost je obratno sorazmerna z razdaljo. Vodikove vezi nastanejo med makromo- lekulami, ki vsebujejo skupine –OH, =NH, –NH 2 , –C N, učinkujejo na razdalji, ki ni večja od 0,34 nm, in imajo vedno določeno smer. Kovalentne in ionske vezi so primarne kemične vezi, ki povezujejo atome v makro- molekule in vplivajo na zamreženje makro- molekulskih snovi [3-6]. Atomi ogljika, vodika in kisika pri povezova- nju oblikujejo enote -D-glukoze, ki se po- vezujejo v dolge neskončne verige molekule celuloze z dvema vrstama kemičnih vezi. Osnovna močna vez je kovalentna vez, ki povezuje molekule glukoze v celulozno ve- rigo, medtem ko slabšo ponazarja vodikova vez, ki je pomembna pri povezovanju celu- loznih verig pri oblikovanju papirnega lista. V mehanizem vezave so vključene tudi Van der Waalsove sile, ker pa je privlačnost med molekulami majhna, učinkujejo le na krat- kih razdaljah. Verigo celuloznih molekul, ki sestoji iz 3000 do 5000 glukoznih enot in se oblikuje prek vodikovih vezi, pri pove- zovanju v plasti prek Van der Waalsovih sil imenujemo mikrofibrili. Geometrija kratkih vezi C-H zmanjša razdaljo med plastmi, Slika 1: Shema polikristalitne strukture celuloznega vlakna [7, Wathen, 2006]. Figure 1: Scheme of the polycrystalline structure of cellulose fibres zato se jakost Van der Waalsovih sil močno poveča in je obratno sorazmerna 6-kratni jakosti medmolekulske razdalje. Mikrofibri- li imajo dobro povezavo med seboj in med plastmi, vsaka nenatančnost v stopnji pove- zave oziroma kristalitnosti (slika 1) vpliva na slabšo sposobnost povezovanja pri obli- kovanju lista papirja [1, 4, 6, 7]. Nadmolekulska – mikrofibrilna struktu- ra celuloznih vlaken Nadmolekulska struktura papirniških vlaken je tesno povezana s predstavo o fibril- ni sestavi naravnih celuloznih materialov. Opisuje notranjo strukturo, medsebojno prostorsko razporeditev in značaj sil medse- bojnega učinkovanja strukturnih elementov, ki oblikujejo makroskopsko polimerno snov. Mehanske in druge fizikalne lastnosti poli- merov so odvisne od molekulske strukture in se prenašajo na makroskopsko telo prek nadmolekulske organiziranosti. Že zgodnje raziskave orientiranih naravnih polimerov so pokazale predstavo o njihovi amorfno – kristalitni sestavi, ki vsebuje urejena (krista- litna) in neurejena (amorfna) področja. Ele- ktronsko-mikroskopske raziskave naravne celuloze so odkrile njihovo mikrofibrilno naravo in omogočile pojasnitev nadmole- kulske strukture celuloze [8, 1]. Za razumevanje lastnosti celuloznih vlaken in njihovega odziva pri različnih vplivih mo- ramo poznati strukturo na različnih ravneh. Strukturo na molekulski ravni pojmujemo kot kemično sestavo makromolekule ali na- nometrske strukture z dimenzijami, ki so manjše od 1 nm, o mikrofibrilni ali nad- molekulski strukturi govorimo pri dimen- zijah okrog 10 nm, v območju okrog 100 nm pa se nadmolekulska struktura zliva z mikrotopografijo vlakna pri dimenzijah okoli 1000 nm (optični mikroskop). Pojem strukture obsega mikrotopografijo površine in videz vlakna (reže, brazde, pore) in jo imenujemo makromorfologija ali makro- morfološka struktura vlakna (videz, površi- na, prerez). Neodvisno od tehnike merjenja je najmanjši vlaknu podoben del, mikrofi- bril. [8]. Mikrofibrili se združujejo v snopičaste mor- fološke strukture. Združevanje poteka s silami privlaka med ploskvami sosednjih fibrilov, predvsem z vodikovimi vezmi, ki uredijo kristalite sosednjih fibrilov podobno kot okolica. Pojav združevanja je odvisen od mehanizma sočasnega nastajanja mikrofi- brilov pri rasti celuloznih vlaken. V preseku mikrofibrila je več sto makromolekul in prav RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Krško d. d., VIPRINT 80 g/m 2 . Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Vipap Videm Krško d. d., VIPRINT 80 g/m 2 . RAZISKAVE IN RAZVOJ Raziskujemo in razvijamo Raziskujemo in razvijamo | november 2017 | 18 | XLV | november 2017 | 18 | XLV tako makrofibril sestavlja več sto mikrofibri- lov. Mikrofibril je osnovni morfološki gra- dnik nadmolekulske strukture celuloznih vlaknotvornih polimerov s tremi osnovni- mi značilnostmi, ki ponazarjajo geometri- jo, dvofaznost in anizotropijo. Rast celuloznega vlakna je povezana s počasnim, vendar neprekinjenim sesta- vljanjem gradnikov na nadmolekulski rav- ni. V naravnih celuloznih vlaknih obstaja neprekinjen prehod med skrajnima obli- kama, urejeno in neurejeno strukturo. Združeni mikrofibrili tvorijo fibrilno struk- turo nizke entropije, ker se združujejo, ko so še urejeni in preden dosežejo viso- ko entropijo, ki se kaže v večji ali manjši neurejenosti. Urejenost molekul označu- jemo s pojmom kristalinost, ki ponazarja delež kristalitne oblike glede na celotno vlakno [slika 2]. Slika 2: Shematični prikaz dvofazne molekulske urejenosti znotraj mikrofibrila celuloze Figure 2: Schematic presentation of two-phase molecular orientations within the cellulose microfibril Slika 4: Prečni prerez papirnega lista gramature 60 g/m² – vsebuje mesta z višjo in nižjo gramaturo na zgornji in spodnji strani papirja Figure 4: Cross-section of a 60-g/m²-hand-sheet comparing regions of low and high basis weight (top and bottom) Slika 3: a) mikroskopski posnetek površja papirja velikosti 1 mm², b) dvodimenzionalna mreža prepletenih celuloznih vlaken, ki izključuje proste konce vlaken Figure 3: a) microscopic image of 1 mm² of paper surface , b) two-dimensional random cellulose fibre network approximation excluding free fibre ends Poenostavitev se uporablja v strukturnih modelih, ki so prikaz kvantitativnih rezul- tatov strukturnih preiskav. Za opazovanje so primerne raznolike fizikalne metode, kot so TEM, SEM ali presevna rastrska elektronska mikroskopija (TSEM). Popol- nejša opredelitev kristalitne oblike snovi je mogoča predvsem z rentgenskimi metodami. S širokokotnim rentgenskim sipanjem (WAXS) so možne raziskave nanometrske strukture, z ozkokotnim rentgenskim sipanjem (SAXS, SALS) pa raziskave mikrofibrilne in nadmolekul- ske strukture. Amorfno obliko polime- rov karakterizirajo širokopasovna jedrska magnetna resonanca (JMR), polarizira- na fluorescenca in dinamična mehanska spektroskopija [8, 1]. 3 STRUKTURNE LASTNOSTI PAPIRJA Papir je izjemno občutljiv in zapleten sistem zamreženja, ki ga opredeljujejo surovine za pripravo papirne snovi (vla- kna, delci vlaken in polnil) in postopek izdelave na papirnem stroju. Vlakninske surovine, ki se v največji meri uporabljajo v proizvodnji papirja, kartona in lepenke, imenujemo primarne vlaknine. Vse vrste odpadnega papirja, ki se večkrat ponov- no vračajo v postopek izdelave papirja, kartona in lepenke, tudi postopek recikli- ranja, imenujemo sekundarne vlaknine. Papirna industrija danes uporablja vlakna, ki jih pridobiva iz lesa in enoletnih rastlin. Les je naraven kompozitni material in fizi- kalno-kemični kompleks celuloze, lignina, hemiceluloz in ekstraktivnih snovi. Vlakna v rastlinah in lesu niso homogena, ločijo se po strukturi in funkciji. S predelavo lesa in enoletnih rastlin po mehanskem, termomehanskem in kemičnem po- stopku dobimo različne vrste celuloznih vlaken, ki se uporabljajo za izdelavo raz- ličnih vrst papirja. Lesna vlakna vsebujejo okrog 40 do 50 % celuloze, 20 do 30 % lignina, 25 do 35 % hemiceluloz in 2 do 8 % ekstraktivnih snovi [4, 5]. Morfološke lastnosti celuloznih vlaken so zelo pomembne. Cilj papirničarja je, da pripravi vlaknine tako, da tvori- jo čim večjo vezno površino med vlakni. Za medvlakensko povezavo je potrebna minimalna dolžina vlaken, ki je soraz- merna z utržno jakostjo papirja. Debelej- ša vlakna so primerna za voluminozen, absorptiven papir z nizko razpočno in natezno trdnostjo, vendar visoko raztr- žno odpornostjo. Zaradi fibrilne struktu- re celuloza slabo nabreka z vodo, zato je povezanost med vlakni slaba. Hemice- luloze zaradi nizke SP dobro navzemajo vodo in nabrekajo in so zato pomemben dejavnik pri oblikovanju vezi med vlakni. Jakost medvlakenskih vezi je odvisna od površinske kemije vlakna, vendar le na ravni nadmolekulske in mikroskopske strukture. Lastnosti mehanskih povezav med vlakni in delci vlaken (fine snovi) so odvisne od tehnološkega postopku izde- lave papirja [1, 9, 10, 11]. Papir je naključna mrežna povezava ce- luloznih vlaken, kot je prikazano na sliki 3. Če je dolžina vlaken bistveno večja od debeline papirnega lista, poteka zamre- ženje v ravnini dvodimenzionalno, zato je dvodimenzionalna struktura značilna za vse lastnosti papirja in je pomembna tudi za tridimenzionalno porozno struk- turo [10, 11]. V enostavni dvodimenzionalni strukturi so vlakna linearna in konstantne dolžine, medtem ko je tridimenzionalna porozna struktura odvisna od debeline in sposob- nosti preoblikovanja vlaken. V dvodi- menzionalni strukturi so pore izključene, kar vpliva na neprosojnost (opaciteto) papirja, voluminoznost in togo strukturo, porazdelitev por pa opredeljuje pretok tekočine skozi list papirja [10, 11]. Uporaben koncept za vrednotenje na- ključnega dvodimenzionalnega sistema je nastanek plasti celuloznih vlaken, ki določa lastnosti dvodimenzionalne mre- že, če so lastnosti vlaken nespremenje- ne, medtem ko število vlakninskih plasti izmerimo v prečnem prerezu papirnega lista. Povezana površina vlaken v plasti glede na celotno površino vlaken je re- lativna povezana površina (RPP). V tridi- menzionalnem sistemu zamreženja je po- večanje RPP pri naraščajoči osnovni masi omejeno s številom por. Pore neposredno opredeljujejo gostoto papirja in optične lastnosti, posredno prek RPP pa mehan- ske lastnosti in dimenzionalno stabilnost. Na stopnjo povezave vplivata organizaci- ja mrežne povezave in sposobnost upogi- banja vlaken, ki skupaj določata lastnosti papirja v Z-smeri. Na sliki 4 je prikazan primer porazdelitve por v papirnem listu v Z-smeri [9-11]. Še danes z razpoložljivimi tehnikami merjenja ne moremo natančno določiti tridimenzionalne strukture (3D) papirja [9, 10, 11]. Med boljšimi je tehnika do- ločanja 3D-strukture papirja z mikroto- mografijo faznega kontrasta rentgenskih žarkov s slikovno analizo v kombinaciji z metodami modeliranja strukture papirja. Za karakterizacijo se uporabljajo števil- ne mikroskopske metode, kot so: SEM (scanning electron microscopy), EDS (energy disperse x-ray spectros- copy), BSE (back scattering electron), SE (secondary electron image) in CLMS (confocal laser scanning microscopy) [8, 9-11]. 4 ZAKLJUČEK – PAPIR IN PRIHODNOST Papir ima veliko konkurenco v drugih materialih, predvsem na področju izde- lave embalaže, ravno tako v računalniški opremi in zlasti v medijih, vendar ima pred njimi tudi prednosti. Papir je izdelan iz obnovljivih surovin in ga je mogoče po uporabi reciklirati. Postopki reciklira- nja različnih vrst papirja so dobro razviti, saj se danes v evropskem prostoru upo- rablja za proizvodnjo novih vrst papir- ja že več kot 70 odstotkov recikliranih vlaken. V razvitih deželah se zavedajo pomena tradicionalne industrije izdela- ve vlaknin in papirja, zato vlagajo velika sredstva za raziskave in razvoj na podro- čju papirništva in interdisciplinarnih pod- ročij. V prihodnosti bo konkurenca med proizvodi potekala predvsem na osnovi kakovosti, izboljšanju ekoloških vplivov in znižanju porabe energije [1]. Na vsak proizvod iz papirja je treba gle- dati celostno, to je stalno zasledovati kakovost surovin, tehnološke razmere izdelave in vpliv končnega izdelka na okolje. »Eco-label« je evropski znak za kakovost okolja in je namenjen izdel- kom splošne uporabnosti, med katere so vključeni tudi izdelki iz tissue-papirja za higienske namene, časopisni, grafični in kopirni papirji [1, 12]. Uporaba EU eko- loškega znaka pomeni nove možnosti za zaščito potrošnika v skupnem evropskem prostoru. 5 LITERATURA IN VIRI [1] ČERNIČ, M. Morfološke lastnosti vlaken in papirja, V: HUMAR, Miha (ur.), KRAIGHER, Hojka (ur.). Trajnostna raba lesa v kontekstu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, Goz- darski inštitut Slovenije, Silva Slovenica. 2009, str. 149–164. [2] KIVIRANTA, A., 2000. Paperboard grades. Chapter 2. (ed. H. Paulapuro), Book 18 in Papermaking Science and Technology, Fapet Oy, Jyväskylä, Finland, 54–72. [3] RETULAINEN, E., NISKANEN, K. in NILSEN, N., 1998. Fiber and bonds. Chapter 2 (ed. Niskanen, K.), Book 16 in Papermaking Science and Technology, Fapet Oy, Jyväskylä, Finland, 54–87. [4] HAKKILA, P ., 1998. Structure and proper- ties of woody biomass. Chapter 4 (ed. Kel- lomäki, S.), Book 2 in Papermaking Science and Technology, Fapet Oy, Jyväskylä, Finland, 116–185. [5] CASEY, J. P ., 1988. Pulp and Paper; Chemistry and Chemical Technology, Volume I: Chapter 1-3. Cellulose and Hemicellulose, Lignin, New York , 1–152. [6] ALÉN, R., 2000. Structure and chemical composition of wood. Book 3 in Paperma- king Science and Technology (ed. Stenius, P .), Fapet oy, Jyväskylä, Finland, 11–57. [7] WATHEN, R., 2006. Studies on fiber strength and its effect on paper properties. Dissertation. Helsinki University of Technology (Finland), KCL Communication, 97 str. [8] BUKOŠEK, V., 1998. Mikrofibrilna narava vlaken-osnovne zakonitosti mikrofibrilne mor- fologije, Tekstilec 41, 7-8, 207-215; Pomen strukturnega modela v morfologiji vlaken, Tekstilec, 41, 5-6/, 127–133. [9] Handbook of Physical Testing of Paper, 2002, Chapter 14 (ed. Mark, R.E., Habeger, C.C. Jr., Borch, J., Lyne, M.B.), 2nd Ed., Revi- sed and expanded, Marcel Dekker, NY, Vol. 1, 792 str. [10] HOLMSTAD, R., ANTOINE, R. C., NY- GARD, P ., HELLE, T., 1999-2001. Quantifica- tion of the three-dimensional paper structure – methods and potential, COST E 11, 12 str. [11] PAAVILAINEN, L., MARK, R. E., UESAKA, T., RETULAINEN, E., KELLER, D. S., NAITO, T., 2002. Part 3. Structural Parameters – Fibers, Bonds and Paper in: Handbook of Physical Testing of paper, Volume 1 (Ed. by Mark, R.E., Habeger, C.C., Borch, Jr., J. , Lyne, M.B.), Marcel Dekker, Inc., New York-Base, 699–901. [12] Europa. European Commision. Envi- ronment. Eco-label. Products group. Paper Product. 2017. Dostopno: http://ec.europa. eu/environment/ecolabel/products-groups-an- d-criteria.html. 1 dr. Marjeta Černič, univ. dipl. ing., DITP Ljubljana e-pošta: meta.cernic@gmail.com