Erscheint jeden Samstag Einzelpreis 10 Rpl STAJERSKI GOSPODAR Verlag und Schrittteitung: Marburg a. u. Drau, Badgasse 6 - rernrui 25-67 Bezugspreise: in der üsse so bili v četrtek deli sovražnih odredov obkoljeni in uničeni. Vzhodno od Aljfirja so bili uovi težki napadi sovje- t Novi udarci nemških podmornic Potopljenih je bilo tudi v preteklem tednu mnogo de-settisočev ton sovražnih ladij - Prodiranje osi v tune-zijsko-alžirskem ozemlju S PANIEN »s/v/tiA MAIACA »mmalie ¡¿MS j CAoa% mera W^iwuaet — "«O v E aa jiL, v» MALTA iwWPiBMS* es l \ S Tvtort m dii o «t-¿n«^' '• *Kenas& fgjgjS^' FRANZ D S. NORDAFRIKA S A E A t A iariana T P i M 11 5 LIBYEN Največji dogodek v operacijah proti Angliji je bil sporočen pretekli petek s strani nemškega, vrhovnega poveljstva: nemške podmornice so v Severnem Atlantiku napadle spremljavo ter potopile iz iste po večdnevnih žilavih bojih 15 ladij z 78.000 brt., obenem pa še dva rušilca in neko korveto. Nemške podmornice so razen tega potopile pred Severno in Srednjo Ameriko ter vzhodno od Kap-stadta osem ladij s skupno 42.000 brt. Tako je izgubil sovražnik razen omenjenih vojnih ladij zopet 23 ladij s skupno 120.000 brt. Vojne operacije proti Angliji in Ameriki so v preteklem tednu potekale takole: V Cireuajkl so se nem-ško-italljanske čete ločile v četrtek še nadalje od sovražnika, medtem pa je nemško letalstvo bombardiralo angleška «klopna vozila. Pri Derni je bila z bombami zadeta neka težka angleška križar-ka in neki rušilec. Nemško-italljanske bombe so padale tudi na Bone ter na motorizirane sovražne kolone ob alžirsko-tnup/.ijski meji. V noči na 19. november so izvedli nem- WeltbiH Der neue Kriegsschauplatz in Französisch-Nordafrika ški hitri čolni sunek proti angleškemu otoku ter potopili iz močno zavarovane spremljave štiri trgovske ladje z 900 brt. Zapadno od Gibraltarja je neka podmornica potopila tri sovražne transport-nike s skupno 15.000 brt. ter še torpe-dirala neko nadaljnjo ladjo. Bombe so deževale tudi na Philippeville in Alžir. Angleško letalstvo je izgubilo od 1. do 10. novembra 249 letal, v istem času je Nemčija izgubila v operacijah z Anglijo 97 lastnih letal. V področju Agetlabie v Clrenajki, so bili odbiti močnejši anglčški napadi. Letalstvo je prizadejalo sovražniku težke izgube. Nemško-italijansko letalstvo je bombardiralo 23. novembra Alžir, kjer je bilo poškodovanih več ladij. Neka 7000tonska ladja je celo zgorela. V noči na 23. november so angleški tov krvavo odbiti. V Stalingradu so bili sani« boji manjših liaskočnih odredov. Po petkovem poročilu so se v Zapadnem Kavkazu izjalovili sovjetski protinapadi. Pri Alagirjn in vzhodno od Mosdoka so boljševiki brezuspešno napadali, dočim sta bili dve obkoljeni sovražni skupini uničeni. V Stalingradu so nemški naskočili odredi zavzeli par blokov hiš ter zlomili sovražne protlsunke. V soboto je dospelo poročilo, po katerem so bili v odseku Tereka odbiti vsi sovražni napadi ob velikih izgubah za Novjcte. V uspešnih napadalnih in obrambnih bojih v tem prostoru je bilo v času od 25. oktobra do 19. novembra ujetih 18.300 sovjetov. Uničenih ali zaplenjenih pa je bilo v istem «'-asu 189 sovjetskih tankov, 283 topov hi 630 težkih pehotnih strojnic. Južno od Stalingrada in v stepi Kalmikov je prešel sovražnik s podporo številnih tankov k napadu. Pri tem je ifila neka sovražna motorizirana skupina j-azbita. Tudi v soboto so se razvile ob . Donu velike obrambne borbe. Nek sovjetski konjeniški ]w>lk, ki je vdrl skozi nem-v ške postojanke, je bil obkoljen In uničen. Izjalovil se je tudi |>oskus boljševi-l 'iv, priti s številnimi čolni preko reke Neve, In sicer v nemškem ognju. V Nalčikii je bilo po nedeljskem poročilu veliko vojnega plena, ki je prišel v foke nemškim in romunskim četam. OI» Tereku sta bili obkoljeni in uničeni po tem poročilu dve sovražni skupini. Južno od Stalingrada in v velikem loku Dona so se v nedeljo nadaljevale srdite obrambne operacije. Neki nemško-romunski protisunek je vrgel 600 sovjetskih ujetnikov in je bilo razen tega uničenih 25 tankov. Neka nemška oklopna divizija je v dveh dneh razbila nadaljnjih 36 sovjetskih tankov. V Stalingradu so bile zavzete nove postojanke ter se je odbilo več sovjetskih protisunkov. Jugovzhodno od jezera Iliuen so se izjalovili sovjetski napadi, prav tako tudi poskusi boljševikov, prekoračiti reko Nevo. V ponedeljek je bilo v Kavkazu le nekaj lokalnih bojev. Južno od Stalingrada in v velikem loku Dona so nadaljevale nemško-romiuiske čete svoje težke obrambne boje. Po torkovem poročilu je slabo vreme preprečilo večje operacije v Kavkazu. Ju-gozapadno od Stalingrada. ter v velikem loku Dona so vdrli sovjeti po brezobzirni uporabi ljudstva in materijala. v obrambno fronto na Donu. Podvzeti so bili protiukrepi. V trdih in razgibanih bojih je bilo v dveh (lneh uničenih več sto sovražnih tankov. V Stalingradu so bili samo lokalni boji. Jugovzhodno od jezera II-nien se je izjalovil sovjetski napad. Ob izlivu Volhova so nemški letalci uničili več transportnih vlakov. bombniki napadli več krajev severozapa-dne Nemčije. Nastala je požarna škoda, zlasti v Stuttgartu. Deset letal je bilo zbitih na tla. Po poročilu z dne 24. t. m. so nemški strmoglavci v severoafriškem gorovju iälWftiMfc -IHK: RAD.-Kriegsberichter Tomaschek (Wb.) Auf den Gebirgsstraßen des Kaukasus. Eine Radfahrabteiliing des Reichsarbeits-dieustes unterwegs. uspešno bombardirali kolodvore, kolone bi artilerijske postojanke. Pred Oranom je neka nemška podmornica zadela angleško križarko ter jo verjetno potopila. Nemško-italijanski oddelki prodirajo uspešno v alžirsko-tunezijskeni ozemlju. Doslej pa še ni bilo bojnih operacij večjega razmaha. Pred Alžir jem so nemška letala uničila nek desettisočtoiiski par-nik, (lrug transportnik je zgorel, dočim sta bila dva rušilca poškodovana. Nemške letalske bombe so povzročile v Alži-ru, Boneu ter v Philippevillu velike požare in razdejanja. Bombardirali pa so Nemci tudi sovražne kolone in železniške cilje. __ D t o c k und Verlas- Marburger Verlags- uiti Drnckerei-Oes. m. b. H - Verlagsleitung: Euoi Baiunsartner; Haiiptschriftleitcr Friedrich Golnb: ¡lile in Marburg a. d. Drau. Badgasse 6- Zur Zeit für Anzeigen die Preististe Nr 1 von t Juli 1942 gültig. Ausfall der Lieferung de> Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebssturuns gibt keinen Ansprach auf Rückzahlung de» Be7ugs-geldes. PK.-Aufn.: Kriegsberichter Har'ng (Sch) Deutsche U-Boote kontrollieren die Meere. Der Kampf gegen die feindliche Versorgungsschiffahrt, den unsere Ü-Boote mit standig wachsendem Erfolg auf den Weltmeeren führen, macht auch eine Überwachung und Kontrolle des neutralen Schiffsverkehrs notwendig, um zu verhindern, daß unter neutraler Flagge unseren Feinden lebenswichtige Güter zugeführt werden. — Auf unserem Bild links wird ein neutraler Frachter gestoppt und aufgefordert, sich der Kontrolle zu unterziehen. Das Bild rechts zeigt wie der Kapitän des Dampfers mit seinen Papieren an Bord des U-Bootes kommt Ergibt die Prüfung der Papiere, daß die Ladung einwandfrei ist, kann das Schiff seine Heise ungehindert fortsetzen. Jamstvo za dokončno zmago Te dni, ko se Nemci in zavezniki x vso silo upirajo na vzhodu besnim napadom smrtno ranjenega boljševiz• ma, se spominja poleg Nemčije, Japonske in Italije vsa s silami osi oziroma Trojnega pakta združena Evropa obletnice pakta proti komunistični internacionali. Nemški in zavezniški vojaki so že v dosedanjem poteku vojne na vzhodu imeli dovolj prilike, spoznati »raj delavcev in kmetov«, in to tako temeljito, da ne potrebujejo za podrobnejšo razlago boljševizma pač nikakih protikomunističnih brošur ali spisov. Življenje v vsej sovjetski nagoti so spoznali v neskaljeni obliki, tem večje je radi tega vsem skupno odklanjanje vsega, kar se jim je prezentiralo kot rezultat židovsko prikrojenega boljševizma. Obletnica pakta proti kominterni je vzdramila Evropo, ki se danes bori z Nemčijo na čelu za novo obliko družabnega in gospodarskega reda, iz njenega neposrednega opazovanja vojnih dogodkov. Zares, včasih je treba obletnic, da se sodobniki vsaj ne-kolih:o osredotočijo na vse tisto, kar ?e gibalo današnjega dogajanja. Pomisliti moramo, da je bil pakt proti kominterni v vsej stvarnosti tisti dokument, s katerim si je nacionalno in socialno misleča Evropa vzajemno z nacionalno in socialno izravnano Azijo zavarovala življenje proti vsakemu napadu s strani anacionalnega in protisocialnega komunizma. V zvezi s paktom proti kominterni pa prihajamo do ugotovitve, da se sovražni tabor — tu mislimo izključno na ta-kozvane »demokracije« — od vsega početka ni hotel zavedati globljega poslanstva te pogodbe. V paktu proti kominterni so videli Angleži in puhloglavi Amerikanci zgolj nekako zvezo »fašistično« usmerjenih držav Evrope in Azije z zgolj »imperialističnimi« cilji, toda popolnoma so pozabili, da je pakt proti kominterni edma zdrava magna charta, na kateri /e možno zgraditi kakršenkoli red na svetu sploh. Dokler so države in na-rodi inficirani ali okuženi z bacilom boljševizma, dokler je gotovi del inteligence teh narodov dostopen naukom iz Moskve, v teh državah in narodih pač ne more biti notranjega ™TU, red(i in prave konsolidacije. Nemčiji, Italiji in Japonski gre zameša, da so zbrale okrog sebe celo vrsto držav, ki so spoznali strup boljševizma ter se pravočasno oklenile velikega obrambnega instrumenta. Danes bi bilo še prerano, govoriti o tem, kako daleč je že zastrupljen organizem angleškega in ameriškega naroda. V enem svojih velikih govo rov je Fiihrer že omenil veliko nevarnost, ki preti Angliji, ako se bo boljševizacija javnega in celo cerkvenega življenja v Angliji nadaljevala tako brezobzirno kakor sedaj, ko so »demo-plutokracije« in boljševiki kot zavezniki v vročem objemu svojega vojnega zavezništva. Kar sta spoznali obe veliki sili Trojnega pakta, je bilo očitno vsemu svetu: spoznalUsta nevarnost, ki preti vsemu zapadnemu in azijatskemu svetu, ako bi se val komunistične propagande lahko nemoteno razširil po vsem svetu. Fiihrer je že neštetokrat orisal smisel borbe, ki jo je v letih notranjega vzpona moral nujno izvojevati z notranjimi sovražniki. Njegov zvesti oproda dr. Goebbels, borec za nacionalsocialistični Berlin, je priča, da komunisti v taboru notranjih nasprotnikov sicer niso bili številčno največja, zato pa tem nevarnejša skupina. Kakor je moral nacionalsocializem nujno obračunati s komunisti v notranjosti države, tako je morala napočiti ura — po Fiihrer-jevih besedah najtežja v njegovem življenju —. ko je bilo treba udariti po boljševiškem zmaju v obliki Sovjetske Unije. Tragika meščanskega dela v taboru naših sovražnikov je v tem, da niso zapopadli vso neizogibnost tega spo- pada in da niso uravnali svoje politike tako, kakor bi velevali celo nji-ho vi lastni interesi. To gigantsko vojno, ki bo dokončno likvidirala ves boljševizem, so sovražniki izgubili po prevdarnem mnenju nekega madžarskega lista že s tem, da so odbili močnejšo podlago nadrejenega svetovnega nazora. Temu nasproti pa vlada v taboru Trojnega pakta in sil osi sve-tovno-nazorna izravnanost, ki je dosegla medtem že stopnjo zrelega edin-stva. Vsi na strani Nemčije in Japonske se boreči narodi so medtem že spoznali, da gre v tej ogromni borbi mimo prostora, žita, petroleja in surovin še za nekaj več, namreč za obstoj narodov, ki pod nobenim pogojem nočejo pripustiti uničenja svoje samobitnosti. Cela vrsta narodov je v spoznanju svoje nacionalne zavesti in v hotenju svoje socialne in gospodarske funkcije prevzela borbo proti boljševizmu kot vrhovni nauk vsega političnega izživljanja. V tem velikem spoznanju se vsi ti narodi radi spominjajo dokumenta, s katerim je dobila ta borba proti brezdušnemu boljševizmu svojo mednarodno politično in pravno obliko. Poleg nepremagljivih vojnih trum Trojnega pakta in osi je tedaj pakt proti kominterni zgovorno jamstvo za dosego dokončne zmage. * Fiihrer je sporočil portugalskemu prezidentu Carmoni dne 24. t. m. k 73. rojstnemu dnevu svoje prisrčne čestitke. Novo orožje Nemčije s strahovito učinkovitostjo Tankovski metalci ognja mečejo smrtonosni ogenj čez najvišja poslopja Stalingrada - Nemške strojnice, ki oddajajo po 3000 streiov na minuto, kosijo vrste boljševikov Iz Berlina poročajo: V Stalingradu — od 24 mestnih %krajev jih je, kakor znano, 22 v nemških rokah — so v torek naši grenadirji uničili v združenem ognju svojega težkega pehotnega orožja številne sovražne možnarje in težke metalce granat. V boju z neko močno utrjeno hišno skupino, je dosegel naš novi tankovski metalec ognja uničujoči učinek. To novo orodje ima brizgalno cev, ki jo Je možno vihteti na vse strani. Posadka lahko s to cevjo meče smrtonosni plamen preko petnadstropnih ta še višjih poslopij. Tankovski metalec ognja je s težkim orožjem zavarovan pred napadi. Posadka lahko Izstreljuje iz notranjosti tega tanka umetno meglo, v kateri se tank V par sekundah skrije pred sovražnikom. Zadostoval je kratek napad s temi tan-kovskimi metalci ognja ta že je bil kompleks hiš, ki so ga boljševiki branili žilavo več dni, v plamenih skupno z vso posadko. Pod zaščito tankovskih metalcev ognja so nato vdrli naši grenadirji v omenjeno skupino hiš ter zlomili zadnji odpor. V Stalingradu so se v torek nadalje razvili uspešni skupinski napadi naših grenadirjev. Boljševiki so skušali izpadati iz utrjenih ruševin ter iz kletnih prostorov tovarniških poslopij. Vsi obupni boljševiški poskusi so se zlomili v ognju nemških pehotnih topov ter strojnic. Pri teh srditih napadih se je Izvrstno obneslo novo nemško pehotno orožje, zlasti pa nove strojnice, ki so prizadejale boljševikom najtežje izgube. Te strojnice se odlikujejo po ogromni brzini streljanja. V teku ene minute zapusti 3000 krogel cev take strojnice. Učinka takega ognja si skoro ni mogoče predstavljati. Vsak sovražni val, ki bi poskusil prodreti pred cevi teh strojnic, bi se zrušil že po prvih strelih. Boljševiki že poznajo detonacije teh strojnic, saj dobro razlikujejo med dosedanjimi tak-tak-tak-zvoki ta med neprestano detonacijo novih »električnih« strojnic, kakor jih sami na-zivajo. Kadar začne taka strojnica delovati, je slišati samo dolgo zategnjeni eksplozivni zvok. Ujeti boljševiki so pripovedovali, da morajo tam, kjer se pojavi »električna strojnica«, tako} prenehati z napadom ter se čimprej umakniti v dobro kritje. Položaj v Francoski Severni Afriki Pred drugim razdobjem zavezniške ofenzive? - Sile osi še v Sredozemskem morju niso imele nikdar tako ugodnega položaja kot sedaj - Pobod osi v Tuneziji Iz Berlina poročajo: Londonski »Daily Telegraph« je mnenja, da stojimo pred drugim razdobjem razvoja položajo v Severni Afriki. S tem priznavajo, kar smo te dni opetovano poudarili: Angleži so tako upehani, da lovijo sapo, prav tako pa tudi Amerikanci ne pridejo s svojim pohodom nikakor z mesta. Oba partnerja sta doživela razočaranje. Niti ni uspelo generalu Montgomeryju obkoliti Rommelove armade, še manj pa je zavo-jeval ameriški general Eisenhower po lahki zasedbi Alžirja in Maroka na bliskovit način Tunezijo, kakor si je to tako lepo predstavljal. Sile osi še niso imele v Sredozemskem morju nikdar tako ugodnega položaja kot danes. S hitro zasedbo Tunezije je dobila os v roke dragocen ključ. S posestjo najboljše sredozemske luke Bizerta, je izbila Amerikancem iz rok vse karte. Tu se je zopet nekako maščevala bojazen ¿•pred lastno hrabrostjo. Ta bojazen je zadrževala admirala Cunninghama, da pri iznenadno-uspešnem zamahu ni prodrl do najbolj vzhodno ležečih luk. Omejil se je zgolj na izkrcanje do Alžirja in do Bou-gieja. S tem pa je že priznal nadmoč Bil osi v srednjem delu Sredozemskega morja. Z naše strani se je to pogreško takoj izkoristilo. Sovražnik je izpregle-dal, da se bomo — uprti na Bizerto in Tunis — z močnimi silami vrgli na važno hribovito zaledje. General Eisenhower ae je — namesto, da bi zavzel kar vso Severno Afriko — omejil zgolj na zavojeva-nje bojnih pozicij ob libijsko-tripolitan-ski meji. Te postojanke so končno ključ za južni sektor Scedozemskega morja. Nato je Eisenhower poskusil nadomestiti, kar je bilo zamujenega. Preložil je izkr-cavanja v vzhodni luki Philippeville in Bone, toda ta poskus se je slabo obnesel. Obe imenovani luki ležita pod udarci letalstva sil osi in podmornic, ki se tamkaj dan in noč borita proti anglo-ameriškemu izkrcevalnemu brodovju. Položaj je sedaj pač tak, da je os s svojim pohodom v tu-nezijskih gorah gotova, dočim se nasprotnikove vedete šele pretipujejo polagoma in čakajoče v nekaterih gorskih predelih. Tudi bivši angleški vojni minister Ho-re Belisha je bil prisiljen, izjaviti argentinskemu listu »Razon«, da se je »ameriški vojni pohod« v Tunezijo iz »nerazumljivih razlogov« zavlekel. To je po mnenju tega Žida tembolj »obžalovati«, ker je Nemcem medtem uspelo zgraditi med Sicilijo in francoskim protektoratom Tu-neziio nekak »zračni most«. Hore Belisha je sila žalosten, da so bili Nemci zopet hitrejši, ker so v stanju, pošiljati tanke in čete po letalski poti v Afriko. Ce k vsemu temu še pomislimo, da je tune-zijsko prebivalstvo sprejelo sile osi z velikim navdušenjem in da imajo v predelih, ki jih je zasedel Eisenhower, vse polno nemirov in uporov, imamo precej zaokroženo sliko položaja v Francoski Severni Afriki. * Reichsfrauenfiihrerin Gertrud Scholz-Klink, voditeljica nemškega ženstva, je obiskala te dni Finsko, kjer si je ogledala naprave finske ženske organizacije Lotta Svard. Izrek tedna Nemčija bo kljubovala vsem napadom Vojni prostovoljec nemške armade v prvi svelovni vojni ter pesnik, tolmač in oznanjevalec usode Nemcev, Gorch Fock, je nekoč zapisal: „Wir gehen hellen Blickes in diesen Herbst und den klaren Winter hinein mit dem Gedanken, nicht, daß die Stürme an unserem Hause vorbeigehen, sondern daß wir sie bestehen". Po našem bi se to reklo: „Mi gremo z jasnim pogledom v to jesen in vedro zimo in sicer ne mnenja, da bodo nevihte šle mimo naših hiš, temveč da jih bomo prestali". Predno si te misli, ki jih je NSDAP vzela za izrek tega tedna, bližje ogledamo, nie bo škodovalo, če na kratka popišemo življenje tega moža Gorch Fock je bilo ime, ki se ga je pri svojih delih kot pisec posluževal pisatelj Johann Kinau. Rojen dne 22. avgusta 1880 na polotoku Finkenwär-der pri Hamburg-u, je služboval kot uradnik ladijske družbe Hamburg—Amerika Linie. S pisateljevanjem je začel že leta 1910 z malimi pripovedkami kakor na primer „Schuliengripper und Tungenknieper", ki v prav drastični obliki slikajo življenje ribičev. Temu ie sledilo več del, in sicer leta 1912 Hroman „Hein Godenwind, de Admiral von Moskitonien". Leta 1913 je izdal svoje glavno delo v obliki romana pod imenom „Seefahrt tut not". Leta 1914 je izpod njegovega peresa izšel zvezek pripovedk „Hamborger Janrnoo-ten". Leto dni pozneje je izdal knjigo „Fahrensleute. Neue Seegeschichten". Kot dramatik je Fock nastopil z dramo „Cilli Gohrs", ki je izšla leta 1914. V vseh svojih delih se je posluževal narečja „hochdeutsch", dialoge je pa pisal v nižjedanskem narečju z veliko udarno močjo in robatim humorjem. Ob izbruhu svetovne vojne je postal vojni prostovoljec. Junaško smrt za Nemčijo je našel v največji pomorski bitki, ki se je vršila leta 1916 pri Skageraku med nemško in angleško mornarico in sicer dne 31. maja 1916. Iz njegove literarne zapuščine so po njegovi" smrti izšte še izpod uredništva A line Bussmann leta 1917 „Sterne überm Meer, Tagebuchblätter und Gedichte". Kakor je v svetovni vojni 1914/18 Gorch Fock pred jesensko-zimsko dobo napovedal, da gre nemški narod z jasnim pogledom v jesen in da z vedrim čelom pričakuje zimo, zavedajoč se pri tem, da bodeta zima in jesen polni neviht in napadov, ki jih bo narod ,vzdržal, tako veljajo te misli tudi za letošnjo jesen in zimo na celi črti. Vojna vihra, ki divja skoraj v vseh delih sveta, kjer se bijeta dva svetovna nazora, stari in novi red, ali stari in novi svet, na življenje in smrt, zahteva od Nemčije kot nosilke bodočega novega in boljšega reda največjih žrtev. Da je tako gigantski boj kakor je dar našnji, povezan z vse mogočimi težavami, ki ležijo v ogromni meri na ramah nemškega ljudstva, v smislu današnjega izreka tedna, res velika nevihta, ki jo bo naše ljudstvo v bljižar joči zimi prestalo, kakor je prestalo in premagalo vse dosedanje vojne težave, ki so položaj front in zaledja spravile v fazo, ki dela Nemčijo in z njo vred Sprung iit einem fahrenden Sowjet-Panzerzug Von Kriegslierichter Arvo Pekonen (Angehöriger der finnischen PK) PK. „Da a bemerkte ich plötzlich in einer Lntfernung von eiwa 20 Metern einen sowjetischen Oberst auf einem Schimmel, mit einem langen Säbel an der Seite, der auf mich mit seiner Naganpistole zielte. Aber der Schuß ging fehl, und gleichzeitig habe ich meine Pistole abgedrückt. Der Mann fiel vom Pferde. Ein anderes Mal ging ich einen schmalen Fußpfad entlang hinter meinem Meldegänger. Plötzlich strauchelte ich auf dem glatten Urwaldpfad. Das war meine Rettung; denn im selben Augenblick traf eine Kugel den Vorangehenden in den Hinterkopf. Das war meine fünfte ähnlich wunderbare Rettung. Einmal ging die Kugelserie eines Schnelladegewehrs zwischen meinen Füssen hindurch; ich aber blieb unverletzt. Ein anderes Mal lehnte ich mich an eine dünne Birke, die plötzlich von einer aus kurzer Entfernung abgeschlossenen Nagankugel zersplitterte, sodaß ich von dem Luftdruck noch ein paar Tage lang Ohrensausen hatte." Wie eiu Abenteurer Roman Es ist, als ob man den spannen»* den Aljenteuerromau eines halbwüchsigen Jpngen liest, wenn man die Er-zänlungen des neuen Mannerheimrilters Leutnant Reino Kalervo Korpi hört von dem, was ihm bei dem tollen Vor-wärtsstürmen und auch später poch passiert ist, wobei dieser kaltblütige Soldat vom Swir mit seiner Kompanie oft in ejne äußerst schwierige Lage geriet, oder wie er bei seinen tollkühnen Patrouillengängen dem Feind beinahe in die Arme lief. „Einmal war er ¡*>gar nahe daran, mit ein paar Männern einen ganzen Panzerzug zu erobern, wurde aber dabei vom Feind umzingelt und war gezwungen, auf sein so gut begonnenes Unternehmen zu verzichten. Abi er die Umzingelung durchbrach, vernichtete er mit Seiner Kompanie eine ihm in den zasedeno in povezano Evropo nepremagljivo, je jasno kakor beli dan. Nacionalsocializem je v svojem notranjem boju z nasprotniki pokazal toliko sile, da ga nobeden tudi najhujši naskok od strani nasprotnikov ni uničil. Nemško ljudstvo, zbrano okrog svojega Fiihrer-ja, je leta in leta stalo v nudili bojih s preživelim židovsfco-plulokratskim svetom doma, dokler ni končno zmagalo. Današnja vojna je prav za prav nadaljevanje preganjanja v notranjosti Nemčije premaganega in v tujini v anglosaških plutokratskih deželah še obstoječega ostanka kapitalistič-no-boliševiških izkoriščevalcev 1 judstva za židovske interese. Trdna odločnost in pripravljenost, doprinesli vse žrtve, ki jih l>o zahteval boj na frontah in v zaledju do končne zinage našega orožja, bosta na celi črti omogočila, da bomo prestali vse naskoke naših nasprotnikov, jih odbili ter s končnim lastnim napadom in naskokom srečno zmagali. Naši pogledi v bodočnost so torej jasni in vedri, ker vidijo kako bo po naši • zmagi, nemškemu ljudstvu in seveda tudi nam Spodnješlajercem, ki spadamo v usodno skupnost Velike Nemčije ter vsem ostalim narodom Evrope omogočeno boljše življenje ter trajen mir. Rücken gefallene feindliche Gruppe von mehreren hundert Mann bis auf d<^i letzten". So berichtet der offizielle Tagesbefehl im Zusammenhang mit seiner Ernennung über das tollkühne Unternehmen, das nur ein unerschrockener Draufgänger mit seinen ebenso kaltblütigen Kameraden ausführen konnte. Der Sprung zur Alurmanbahn „Ich halle elwa 4Ü Mann bei mir", erzählt er selber von dieser Begegnung. „Wir hatten gerade die Murmanbahn erreicht und waren hinter dem Bahndamm in Stellung gegangen, von wo aus wir den Bolschewisten auf der andern Seile des Bahndammes Eierhandgranaten ins -Genick warfen. Da nahte eiu feindlicher Panzerzug. Das war eine Beute, auf die sich ein Angriff lohnte. Als der Zug vorbeifuhr, sprang ich auf, und ein Offizier l'olgte meinem Beispiel. Wir hatten die Absicht, den Zugführer und den Ileizer zu erschießen und lins auf diese Weise des Zhges zu bemächtigen. Aber unglücklicherweise mißlang unser Sprung. Der Zug fuhr wohl zu schnell, sodaß wir uns nicht festhallen konnten. Wir fielen herunter auf den Bahndamm. Stellend fingen wir dann an, auf die dort befindlichen Sowjeis zu schießen, und nun wurde es eilig. Die Bolschewisten hatten sich gerade zum Essenfassen angestellt; aber als uns der Ober.sergan L mit der Schnelladepistole unter dem Arm zur Hilfe kam, wurde nichts aus der Mahlzeit. Aber nun wurde es auch für nns eilig." Das Ende der Geschichte war jedoch, daß der Leutnant mit seiner Mannschaft anfing, die her angetroffene, sowjetische 'Waldabteilung zu verfolgen. Er vernichtete dabei etwa 400 Sowjets und machte 1000 Gefangene. Die eigenen Verluste betrugen nur fünf Verwundete. Anfangs halten die Soldaten wegen ihrer geringen Anzahl etwas gezögert, einen offenen Ar.griff auf eine so große Obermacht zu eröffnen; alxsr dann packte sie der Wagemut. Die Bolschewisten wurden Vernichtet. Ihren Anführer, einen OU-rsI, führte das Schicksal Leutnant Körpi in den Weg, und dieser liquidierte ihn in einem re- ZANIMIVOSTI * Španski Maroko bi hoteli zasesti? V Rimu registrirajo vesti, po katerih svetujejo razni angleški krogi svoji vladi zasedbo španskega Maroka. Ti glasovi so vsekakor v protislovju z obljubami ln zagotovili, ki jih je dal Roosevelt španski vladi. Toda znano je, da se sovražniki ne držijo danih zagotovil, ako jim to ugaja. Po vsem tem ima španska vlada prav, da je sila nezaupljiva napram Amerikan-cem in Angležem. Koliko so Roosevelto-va zagotovila Španiji vredna, izhaja že iz dejstva, da je vstopilo na tisoče španskih' rdečih armistov v severoameriške vojne odrede v Severni Afriki. Bolj vidno pač Zedinjene države niso mogle pokazati svojo mržnjo do španskega režima. * Poseben časopis za ameriške vojake v Evropi. V palači najbolj uglednega dnevnika »Times«, ^ ki je last angleške gelrechten Zweikampf wie zu Friedenszeiten. Kampf mit den Erd.osh Bolschewiken Auch sonst hat Leutnant Korpi dein Feinde schon häufig Auge in Auge gegenübergestanden. Während der Einnahme von Änislinna hörte er einmal, als er einen Fußweg entlang ging, hinter sich in scharfen Tin „Ruki werch!" (Hände hoch!). Blitzschnell wandte sich der Leutnant um mid griff zur Pistole. Gleichzeitig bemerke er hinter einem. Baum einen Bolschewisten mit einem Schnelladegewehr im Anschlag. Eine Minute lang ließen sie einander nicht aus den Augen und beobachteten die kleinste. Bewegung. Dann warf der Bolsche-vvist plötzlich seine Waffe weg und hob die Jlände. Der spannende Moment war vorüber. Als Korpi auf das am Boden liegende Schnelladegewehr zeigte und fragte, warum er nicht abgedrückt habe, lachte der Bolschewist und sagte: „Njetl" Jeder nach seinen Art. Von ganz anderer Art aber war der Erdloch-Rolschewisl, den Korpi aufforderte, sich zu ergeben. Der Mann hob auch seine Hände hoch; alier im selben Augen blick zog er eine Handgranate) unter seinem Kinn ab, sodaß der Kopf zerschmettert wurde. Dieser Mann zeigte sogar in seinem Fanatismus die passive Seile des russischen Charakters. Viel hat Leutnant Korpi, dieser tüchtige Soldat geleistet, bevor er sich das Mannerheimkrcuz verdiente, einen Or. den, der nur dem Tapfersten verliehen wird. Aber tüchtige Soldaten sind auch seine - Männer. Es mag hier eiu Beispiel von den schweren, viele Wochen dauernden Kämpfen um Weihnachten 1941 erzählt werden, als die Bolschewisten eine Ge eno fensive in Annus un er* nahmen. Man Lag im Schnee dem Feind gegenüber, nur einige Dutzend Meter voneinander entfernt. Leutnant Korpi versprach jedem Mann seiner Kampfgruppe, der von der andern Seile ein sowjetisches Maschinengewehr „evakuieren1' könne, 14 Tage Weihnachtsurlaub. Das gegenüberliegende feindliche Bataillon halte Sechs Maschinengewehre« Fünf von Korpis Leuten erhielten den Urlaub. Einer holte sogar zwei Maschinengewehre von der andern Seite, sodaß das feindliche Bataillon nun keines mehr halte; er holte das eine ans 2T> Meter und das andere aus 100 Meter Entfernung. konzervativne stranke v Londonu, izdajajo za ameriške čete, ki se nahajajo v Angliji, posebno glasilo, urejevano po urednikih iz Zedinjenih držav. Celotno gradivo, kakor tudi slike, sprejema do-tični list iz Amerike ter izgleda, da ameriške vojaške oblasti niso zadovoljne s pisanjem angleških listov, ker bi sicer ne tiskali lastnega časopisa. * Turški parlament se bo dne 15. decembra sestal k seji, ki bo sklenila razpust zbornice. Volitve bodo čimprej razpisane. * Danski kralj Christian je po prestani pettedenski bolezni toliko okreval, da so zdravniki lahko dovolili njegovo preselitev iz bolnišnice v kraljevski dvor. * Cripps nI več član vojne vlade. Po poročilih Reuter-ja, je Stafford Cripps izstopil iz vojnega kabineta ter postal minister za produkcijo letal. Njegovo mesto v vojnem kabinetu je prevzel Her-bert Morrison. Scherl-Bilderdienst (Reichsverkerhsmin.) Groß sind die Leistungen unserer Eisenbahner im Osten. Auf den Rückzügen hatten die Bolschewisten überall die Gleisanlagen zerstört. Irotzdem war und ist es dringend notwendig, den Nachschub für unsere Truppen sofort sicherzustellen. Hier ist von den deutschen Eisenbahnern Ungeheures geleistet worden, wie ja auch der Führer in seiner letzten Rede gerade die Lösung dieser schwierigen Aufgabe besonders hervorhob. — Unser Bild zeigt Eisenbahner, die eine, von den Sowjets zerstörte Strecke wieder herstellen. Junastvo Spodnjestajercev Junaštvo Spodnještajercev v prvi svetovni vojni se v celoti radi obsežnosti ne more zajeti niti z izdajo najdebelejših knjig. Od slučaja do slučaja skušamo s kratkimi popisi našo današnjo mladino opozarjati na poedine junaške čine mladih spodnještajerskih mož v vojni 1914— 1918. Leta 1916. so štiri stotnije spodnještajerskih prostovoljcev K. k. Freiw. Schiit-zenfeldbataillon Marburg XV, ležale na jugozahodnem bojišču ob gorovju Ger-made, nedaleč od morskega letovišča Si-stiana in grada Devin. Sami mladoletni prostovoljci izpod 18 let so tvorili tam nekakšno rezervo prve bojne črte ter hkrati držali obalno fronto, da se nasprotnik ni mogel izkrcati ter istočasno ščitili težko artilerijo, ki je stala tam okrog. Področje bataljona je biio stalno izpostavljeno ognju sovražnih topov dalj-nostrelnih tipov, ki so uničevali vse, kar jim je nudilo cilj. Mladim in hrabrim Spodnještajercem, ki so od tam vedno silili v borbe prve vrste, da bi se bojevali na bajonet in z ročno granato, je to obstreljevanje prizadevalo ogromno škode. Bilo je ranjenih in mrtvih. Po sovražnih ubežnikih, ki so se našim cojnim črtam predajali ter izpovedali vse, :ar so vedeli, so naša poveljstva dozna-a, da je sovražno topništvo, ki prostovoljnim strelcem toliko nagaja ter naši i :žki artileriji in vsemu dovozu povzroča čutno škodo, popolnoma neobčutno zo-er našo artilerijsko obstreljevanje. Po osnetkih, ki so jih napravili naši letalci :r po ugotovitvah naših opazovalnic, ka-or tudi po izpovedi ujetnikov in dezer-•erjev je bilo znano, da so postavljene sovražne baterije, ki streljajo čez morski zaliv, v lagunah ob ustju reke Soče oziroma Stoba. Nekakšno tehnično čudo je pa predstavljalo destvo, da so vsi ti to- povi stali na zemljišču, ki je bilo vidno samo, kadar je bila oseka in je morska voda padla. Ob plimi ali porastu morske vode, so pa topove s pomočjo modernih avtomatičnih dvigalnih naprav pogreznili in odpeljali v zemljo na varno, in sicer tako, da so bili varni pred vodo in našim obstreljevanjem. Radi tega smo na naši strani že do neke meje vedeli, kedaj nas bodo ti zahrbtni topovi obstreljevali. Moštvo In oficirji prostovoljcev pa seveda niso mirovali. Neprestano se je tuhtalo, kako priti dobro skritemu In zavarovanemu sovražniku na vrat. Največ zanimanja za zadevo je kazal lajtnant H., po letih najmlajši, komaj nekaj nad 20 let star, že večkrat odlikovan ter večkrat ranjeni oficir, ki je seveda tudi služil prostovoljno. Ta mladi mož je bil strumen, hraber in vnet ter vsestransko drzen in podjeten oficir. On sam je osebno izdelal načrt za uničenje Stoba-baterij, ki ga je želel sam izvršiti. Poveljnik ba- taljona in odseka se je prijel za glavo, ko je študiral drzno zamisel, ki se je glasila: a Za uničenje Stoba-baterij potrebujem čoln na vesla, štiri ladijske rešilne pasove, tri može-naskočnike, ročne granate in razstreljivo. Razen čolna in plavalnih pasov preskrbim vse sam, ostalo prosim, da se izdejstvuje pri vojnomornari-ških oddelkih. Ko imam vse pripravljeno, odveslam zvečer iz sistianskega zaliva po predhodnem študiju seznama na naši strani položenih morskih min ter obvestitvi vseh naših straž in opazovalnic, proti Stobu. Za osem kilometrov morske poti bom predvidoma potreboval kako uro. Sovražno minsko polje, ki čuva in onemogočava vsako naše približanje, mi je kolikor je to naši poizvedovalni službi znano, izročiti, da se izognem sovražnim minam, žarometi naše obale morajo v kritični noči Stobo razsvetljevati tako, da bo meni vidna, sovražnim žarometom pa otežavala in onemogočavala razsvetljevanje moje morske poti. Po izkrcanju, ki nam mora uspeti, tudi če prepustimo čoln morskemu valovju ter s plavanjem premostimo najbolj nevaren del poti, nakar sledijo dejanja. V drznosti napada, ki bo nasprotnika iznenadil, bo večina uspeha, če se med vožnjo vse posreči. Ko dosežem trdna tla pod nogami, bo naloga vseh štirih, da z ročnimi bombami uničimo posadko, nakar bomo z razstrelivom uničili topove. Se vrnem z možmi nazaj ali ne, izstrelek zelene rakete bo znak, da se je nalogo izvršilo. Prosim za temeljito proučitev predloga, za skorajšnjo odobritev in ureditev predpriprav, da zamisel lahko izvedem. Pripominjam, da je ideja za enkrat še moja tajna; da pa imam med vojaki moje stotnije nad sto mož, ki se prostovoljno javljajo za vsako najnevarnejšo akcijo, na izbiro, ne da bi pomišlali ali vpraševali, za kaj gre.« Načrt, ki ga je ta mladi častnik izdelal in'želel izvršiti, je pri višjih poveljstvih trčil na odklonitev, izreklo se mu je pa priznanje za iniciativo ter pohvalo za vojaško tehniško znanje, ki ga je v svoji dobri volji z načrtom pokazal. Sto-ba-baterije so seveda tudi poslej povzročale mnogo škode ter obstreljevale čete, ki so v dotičnih postojankah zamenjavale prostovoljni bataljon. Sele predor in umik sovražne fronte, ki je pozneje isto porinil daleč nazaj do Pijave, je te svojevrstne artilerijske pozicije ob Stobi odstranil. Pri zasledovanju umikajočega nasprotnika so sodelovali seveda tudi naskočniki spodnještajerskega prostovoljnega bataljona Marburg IV. Spodnještajerci v inozemstvu Prebitek prebivalstva naše lepe, zelene Spodnje Štajerske je že od nekdaj moral s trebuhom za kruhom v druge dežele. Železnice na Tirolskem, industrija v današnjem protektoratu, rudniki v Westfalen-u, Sleziji, Belgiji itd., daljna Kanada, Zedi njene države Severne Amerike, Argentinija, Avstralija, z eno besedo, vsi deli sveta bi o tem lahko nekaj spregovorili. Spodnjcšta-ierca se najde na vseh celinah. Povsod, Kjer je naš človek iskal delo in zaslužek, sc je ludi obnesel. S pridnostjo in podjetnostjo so se po zaslugi prirojenih jim talentov za tuje jezike povsod hitro vživeli ter bili cenjeni delavci in naseljenci. Pred, leti izvršeno veliko potovanje Spodnještajerca, ki se je na istem zanimal za življenje in delovanje svojih rojakov v tujini, nudi podlago nadaljnjih izvajanj. Zc v železarnah, rudnikih in kamnolomih na področju, ki jim pravijo Ost mark, ni manjkalo delovnih rok iz Spodnje Štajerske. Nekoliko dalje v Švici so Spodnještajerci kot dobri obvlado-valci tujih jezikov lepo zastopani. Kakor v nemškem, tako jih najdemo tudi v francoskem in italijanskem delu Švice kot natakarje, hotelske vratarje, garderoberje, sobarice, kuhinjske pomočnice itd. V Franciji in Belgiji je pred sedanjo vojno živelo mnogo naših Frančekov in Mick, ki so opravljale razna dela. V kratkem času so se povsod naučili jezika dežele, ki jim je dajala zaslužek in so' bili radi tega priljubljeni. V Parizu je bilo več naših ljudi, ki so s svojo spretnostjo in detavoljnostjo, po-kazano prvotno s težjim delom, na deželi, našli namestitve, ki jih tudi Francija ni dajala vsakemu lastnemu došle-ku iz podeželja. V francoskih pristaniščih se trči na delavce in mornarje, ki so nekoč vasovali po naših vaseh. Vožnja iz Francije preko Rokavskega kanala v Anglijo omogoča potniku, ki se za to zanima, brez vsakega iskanja, srečanje z našimi ljudmi, ki jili je življenjska i>ot vrgla v službovanje angleškemu kapitalu. V raznih poklicih se jih najde. V Londonu v neki mali banki-menjal-nici sedi celo Spodnještajerc doma nekje v Kreis-u Cilli, ki se je pred leti kot samouk doma naučil angleščine, šel za nekim svojim tam živečim sorodnikom, se spopolnil v izgovorjavi ter je danes blagajnik, ki s strankami, občuje v štirih jezikih. Vožnja iz Southiim-ptona v Angliji preko kanala nazaj v Cherbourg na francosko obalo ter od tam po oceanu ob španski obali do La Conine in dalje do Lisabone na Portugalskem, je dokazala, da se Spodnještajerc naseli tudi v teh dveli državah. V enemu najboljših restavracijskih lokalov Lisabone, ki si ga ogledajo navadno vsi potniki prekomornikov med prelovarjenjem pošte in prtljage, ko ladja sloji v luki, servira mladenič kakih 30 letj ki skupine svojih tujih gostov nagovarja-v šestih jezikih,: kakor jih pač sliši govoriti, kadar prihajajo. Vožnja med Lisabono in Pernambu-co v ibero-ameriški državi Braziliji, je zbiralcu pričujočih podatkov na sami angleški veleladji po naključju odkrila, da je - med ladijsko posadko mož, ki je rodom nekje iz okolice Luttenberg-a ter kot nekdanji mornar avstro-ogrske mornarice v službi ladijske družbe, ki ga uporablja izmenično za vožnje med Anglijo in Severno ter med Anglijo in Ibero-Ameriko. V Braziliji stojijo potniške ladje, ki prihajajo iz Evrope, razen v Perna:«-buoo tudi v lukah Bahia, Rio de Janeiro in v Santosu, po 8 do 12 ur, kar potnikom omogoča obiskovanje notranjosti imenovanih mest. Tudi v teh lukah se lahko najde posamezne Spodnje-štajerce, ki so se na delu po raznih delih prostranega podeželja naučili portugalščine ter si v mestu zbrali boljše eksistence. Po navadno izredno nemirni morski vožnji med Santosom in Montevideom, slednje je glavno mesto republike Uruguay, se na isti način lahko najde v tem za Rio de Janeiro drugem najlepšem obmorskem mestu Ibero Amerike, naše ljudi kot uslužbence, obrtnike in male gostilničarje. Komaj nekaj ur vožnje iz Monievidea deloma še po Atlantskem morju, ostanek pa po zlivu veletoka La Plata, se doseže največje mesto Ibero Amerike, Buenos Aires, ki je glavno mesto republike Argeutinije in šteje nad 2 milijona ljudi. Argentinija je bila vedno najbolj privlačna dježela za evropske naseljence radi odlične zemlje in ugodnih pogojev za ustanavljanje kmetij. Pri m^mb few „M» hmšžt &4s 3.. S JBf > tL PK.-Aufn.: Kriegsbericht. Schelm (Seh), Brückenbau aut der Straße nach Tuapse. Fast täglich berichtet der OKW-Bericht von den harten Kämpfen unserer Trap-peu an der Straße nach Tuapse an der Kaukasusküste des Schwarzen Meeres. — Deutsche Pioniere bei der Wiederherstellung einer von den Bolschewisten ge« sprengten Brücke, während die Straße noch im feindlichen Artilleriefeuer liegt. tem te logično, da v tej republiki ne manjka ljudi, ki so nekoč po naših vaseh prepevali znane spodnještajerske pesmi, že v Samem pristaniškem priseljeniškem hotelu, ki lahko sprejme več tisoč gostov, je naš poročevalec v restavracijskih velekuhinjah odkril dva kuharja, ki sta medsebojno govorila spodilještajerski dialekt, obvladala sta pa seveda tudi španščino. Skratka: Spodnještajerc, ki ga posebno zadnjih 25 let domača zemlja ni mogla preživljati, se je izselil v inozemstvu ter ga najdemo v vseh zemljah. Z svojo prilagodljivostjo, pridnostjo in jezikovno nadarjenostjo mu je navadno uspelo preriniti in doboje-vati se s trdimi žulji in veliko potrpež- ljivosti do eksistence. Marsikateri je pri tem v kruti tujini kljub vsem predpogojem in trdni volji, Seveda tudi propadel. Razmere za delo in službe so se medtem na Spodnjem Štajerskem v veliki meri izboljšale ter je gotovo, da ho po vojni Spodnja Štajerska v stanju zaposliti in prehranjevali vse svoje sinove in hčerke, ne da bi bilo treba jim odhajati v tujino, kjer se do neke meje, če že ne zgubijo, vsaj odvojijo od svoje rodne materne zemlje, ki jo znajo najbolje ceniti in spoštovali šele tedaj, ko jih je življenje vrglo daleč črez morja, kjer jim Icljub bogastva, ki ga vidijo, ne more ugajati tako, kakor tam kjer jim je kot otrokom tekla zibelka. Popis prebivalstva Spodnje Štajerske bo v nedeljo, dne 22. novembra 1942 Vsako načrtno politično delo, ki naj vodi do uspeha, sloni na predpogoju, da pozna prostor In prebivalstvo. Obnovitveno delo, ki se Je po priključitvi Spodnje Štajerske v območje Velike Nemčije izvedlo po aprilu lanskega leta, je prineslo marsikatero strukturno spremembo. V namenu, da se te izvršene spremembe pravilno izkoristijo in zbere za obsežno in načrtno nadaljnjo politično delovanje organizacije Steirischer Heimatbund potrebne podatke, se bo po navodilu Bundesfiihrer-ja na določen dan, to ie, v nedeljo, dne 29. novembra 1942, ob 0.00 uri, popisalo vse prebivalce področja Spodnje Štajerske, kjer politično deluje organizacija Steirischer Heimatbund. Popis v preseljeniškem področju A se bo izvršil šele po sprejemu istega v oskrbovanje organizacije Steirischer Heimatbund. Popisovanje naj zajame stanje prebivalstva ob času, ki je določen. Radi velike zaposlenosti se bo povpraševanje začelo že v soboto, dne 28. novembra, ob 12. url opoldne, mora pa biti do ponedeljka, dne 30. novembra, ob 19. url zvečer, Izvršeno. Prebivalstvo Spodnje Štajerske se poziva, da se v času. ko bo popi-sovalna komisija zahtevala podatke, stavi isti na razpolago ter delo olajša. V slučaju, da je eden ali drugi na vsak način prisiljen, da bo odsoten, je na mestu, da družinskemu poglavarju da vse podatke, ki so za sprejem potrebni, na razpolago. Odsotni gospodinjski poglavarji so dolžni skrbeti za namestnike, ki morajo biti v stanju resnično in točno odgovoriti na vsa vprašanja. Ako inora kakšna družina na vsak način odpotovati, mora ista svojemu stanovanjskemu sosedu staviti vse podatke na razpolago, da se popisovanje ne otežkoči. Spodnještajerc!! Ostanite na dan štetja doma in pomagajte popisoval-niui komisijam to obsežno delo vestno In hitro Izvršiti! GOSPODARSTVO Dortmaschinengemeinschaft (vaška sti ojna skupnost) nov način skupne uporabe kmetijskih strojev V Kreis-u Cilli se je prvič na področju Nemčije ustanovilo vaške skupnosti ali združbe kmetijskih strojev. Vsaka od 34 v Kreis-u se nahajajočih velikih občin ima danes lokalnim potrebam odgovarjajoč park kmetijskih strojev. Vsaka občina je nosilka vaške strojne skupnosti, ki skrbi za shranjevanje strojev in vzdržuje za to potrebno lopo ter strojnika, Ki čuva in gleda na stroje. Kjer imajo vlačilce, se nastavi tudi voznika. Kmetijski posestniki si stroje lahko po potrebi izposodijo, za kar je plačati najemnino, ki se ravna po vrsti izposojenega orodja in po času uporabe strojev. Višina najemnin je zelo nizka ter vsebuje edino lastne stroške in malenkosten prispevek za izplačanje strojev. Sredstva za ureditev teh vaških strojnih združb se je dobilo večinoma od šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem. Nekatere občine so seveda vložile prispevke tudi iz svojega. Obnavljanje in izpopolnjevanje strojev se bo v bodoče vršilo iz občinskih sredstev ter iz presežkov, ki bodo doseženi z izposojevanjem strojev. Obračunavanja se bodo vršila potom občinskih blagajn. Na čelu vaške strojne skupnosti stoji župan. To je oblika, ki ima pri organizirani uporabi strojev veliko pred- nosti, ker jamči za racionelno uporabo strojev in orodja na mnogoštevilnih kmetijah. Nastavljen vodnik vlačilca in čuvaj strojev sta hkrati jamstvo, da se bo j v redu vzdrževalo in čuvalo stroje in orodje, kar je danes nad vse dragoceno. Kmetom bodo te vaške strojne skupnosti omogočile tudi upoznati se z raznimi tipi strojev in orodja, kar jim bo na podlagi pridobljene izkušnje omogočalo in olajšalo odločitev in izbiro za nakup večjih ali manjših lastnih strojev. V shra-njevalnicah strojev in orodja so urejene tudi male popravljalnice, ki vaškim strojnim čuvajem omogočajo opravljati manjša popravila na poškodovanih strojih in zamenjavati gotove dele. že letošnjo jesen se je velik del žetve v Kreis-u Cilli spravilo in predelalo s pomočjo vaških strojnih skupnosti. Zanimanje kmetovalcev za strojne skupnosti je veliko, dosedanji uspehi precejšnji in je računati s pomnožitvijo in povečanjem v nekaterih velikih občinah, ker je to potrebno in svr-ham primemo. Na opisan način rešen problem kmetijskih strojev v današnjem času se je v Kreis-u Cilli odlično obnesel. Saj živimo v časih, ko je nakup Strojev in orodja težaven in je razpoložljiv materija! treba vsestransko izrabiti. Prva tekma v molži na Spodnjem Štajerskem V Kreis-u Pettau gredo vse težnje za tem, da se dvigne produkcijo kmetijstva. Ker sta proizvod mleka in živinoreja nekoliko v zaostanku, je Ernahrungsamt v Fettau-u, nedavno v Altendorf-u, občina Golldorf, na posestvu vzorne kmetije Or-nig, kjer redijo odlične mlekarice, z velikim donosom mleka, priredil storitveno tekmo v molži. Za prireditev je inšpektor Urek preskrbel vse, da se je 15 udeležencev lahko na hiter način podvrglo izpitu in da je v pogledu sprejema in stanovanja bilo vse v redu. Kot zastopnik Kreisbauernfiihrer-ja StraachiH-a je Stabsleiter Dr. Lattmann pozdravil udeležence tekme in to' posebno Landesgefolgschaftswart-a. Pollinger-ja od urada Landesbauernschaft Steier-niark ter razne Landesfachschaftswart-e različnih kmetijskih skupin, ki so pri tekmi deloma sodelovali. V svojem izvajanju je objasnil, da se v tretjem Reich-u Adolf-a Hitler-ja kmečko ljudstvo drugače ceni, kakor je to bil primer nekoč, kar se vidi že iz te prireditve. Preje se ni nikdo brigal, če molzec tudi molžo razume. Danes se pa tudi že na Spodnjem štajerskem pospešuje izobraževanje delovnih sil po kmečkih posestvih. Temu je sledila razlaga, ki jo je podal Pollinger o pomenu in ciljih take okrožne molže, ker tudi poklic molzca je važen. Prava molža je izredno važna v življenjskem boju nemškega ljudstva za njegovo svobodo in pravičen mir. Nato je govoril Kreisgefolgschaftswart od prehranjevalnega urada Marburg, tovariš Scharovvetz, o socialnem skrbstvu 'juclstva po kmetijah, kakor ga uvajajo v Reich-u in se ga bo tudi uvedlo na Spodnjem štajerskem. Delo je pač na kmetijah umevno veliko bolj obsežno in radi tega tudi bolj težavno kakor v industriji in obrti. Pri tekmi je zmagala Emilie Woschitz iz Podwinzen, Nr. 13, pri Pettau-u, ki je z 81 točkami dosegla najvišji cilj. Za udeležence tekme je bila kritika Landes-fachschaftswart-a za mlečno kontrolo Talbauer-ja, o storitvah izpitnikov, izredno podučljiva in za bodoče delo koristna. Z objavo zmagovalcev se je ta prva tekma ene strokovne skupine v kmetijstvu Kreis-a Pettau zaključila Navzoči Landesfachschaftswart-i štajerske in Koroške so imeli sestanek, ki ga je vodil Landesgefolgschaftswart Pollinger, katerega se je udeležil tudi častni Kreisabteilungsleiter III, prehranjevalnega urada v Pettau-u. Gospodu inšpektorju Urek-u, ki je bil Kreisgefolgschaftswart-u Schneider-ju pri vseh pripravah v pomoč, gre tem potom posebna zahvala. Pozor! * Prehranjevalni in kmetijski minister bo govorih Kdor ima radio in razume, nemščino, naj posluša v nedeljo, dne 29. novembra, govor Staatssekretar-ja Bak-ke-ja, ki ga bo imel na velikem zborovanju kmetov v Posen-u ob 13. uri. Slišalo se ga bo po vseh nemških radiooddajni-cah. Govornik, ki vrši službo državnega ministra prehrane in kmetijstva, bo dal kmetskemu ljudstvu parole in navodila za delo, ki ga naj kmetje opravljajo bodoče mesece v četrtem, vojno-gospodarskem letu. Uit vetdutdteik von 18 bis 7» Uhr! GOSPODARSKE VESTI x 10.000 ovčjih hi jagnečjih kož je kupila Madžarska od Španije in Portugalske. Cena 600.000 pesosev se je poravnala v švicarskih frankih. Madžarska industrija za oplemenjevanje ovčjih kož je važna panoga madžarskega izvoza. X Nemško-hrvatsko tvrdko za pridobivanje smole bodo ustanovili na Hrvatskem. Nemčija vloži v podjetje, ki ba družba z omejeno zavezo, 50.000 RM. X Argentinija stavlja gospodarska podjetja pod državno kontrolo. Argentinska vlada odreja državno kontrolo za razne industrije, ki so za gospodarstvo in obrambo Argentinije važne. Da se prepreči morebitne špekulacije, pridejo tudi večje trgovske tvrdke pod državno kontrolo. Precejšen del teh podjetij je v rokah Židov. X Skupen produkcijski odbor za Zedi-njene države Severne Amerike, Kanado in Anglijo ustanavljajo. Njegova glavna naloga bo, da koordinira surovine in produkte, ki so na razpolago. Kanada eks-portira sedaj več kakor polovico svoje celotne produkcije v Zedinjene države in v Anglijo. X V Ukrajini dobimo vzorna kmetijska posestva. Glavna uprava državnih posestev v Ukrajini je v Kijevu imela svojo sejo. Kakor posnemamo po časop.su »Deutsche Ukraine-Zeitung«, se je na tej seji slišalo številke, ki so vredne, da jih objavimo. V Ukrajini se nahaja 2215 državnih kmetij od najmanjših, pa do takih, ki merijo 60 tiSoč in celo 80 tisoč hektarjev. Povprečna velikost je pri 2850 hektarjih. Celokupna ploskev teh posestev meri levjih 6,300.000 hektarjev, kar odgovarja velikosti Belgije in Holandije skupaj. In vsa ta zemlja je najboljša črna zemlja. Vsa ta državna posestva morajo postati vzorne kmetije v pravem smislu besede po nemških smernicah. Radi tega je potrebno, da pride dober in zravnan človeški rod kmetijskih delavcev v dotič-ne kraje. Za te ljudi se mnogo stori. Izboljšujejo se skupne kuhinje, ustanavljajo se nove, v saniternem pogledu se gradijo moderne naprave, dodeluje se jim deputatna zemljišča ter potrebno orodje, v-kolikor se to z ozirom na še obstoječo vojno stanje sploh lahko nabavi. Stanje živine se je radi neumornega dela in bri-ge kmetijskih voditeljev napram lanskoletnemu močno dvignilo. Tudi mlini in pekarne delajo s polno paro, kolikor jih še ni v obratu, začnejo v kratkem z obratovanjem. Skratka, eno kolo sega v drugo, gospodarstvo je v pogonu, nemška zavedna znanost je zopet oživela celotno aparaturo državnih posestev ter jo spravila v pogon. X Ibero-Amerika čuti pomanjkanje petroleja. Odkar je Roosevelt večino ibe-ro-ameriških držav spravil v svojo gospodarsko odvisnost, so države Venezuela, Kolumbija Argentinija, Trinidad, Peru in Ekvador, ki so leta 1941 producirala 42,2 milijona ton petroleja po pogodbah tako neugodno vezane na dobavo petroleja Zedinjenim državam, da same trpijo pomanjkanje. To pomanjkanje se najbolje izraža v kmetijstvu, ki mu primanjkuje gonilnega olja za kmetijske stroje, olja za mazanje, kakor tudi za ostale panoge domače industrije. Požrešnost An-glosasov v Zedinjenih državah Severne Amerike pač v nobenem pogledu ne zaostaja za lakomnostjo njihovih bratrancev v Angliji. UMNI KMETOVALEC_ Kaj je še treba storiti ? Letošnja jesen je izredno dolga in lepa, to je, ni ne snega, ne deževja. Zato je mogoče vse delovne dni izkoristiti. In res imajo letos kmetje večinoma vsi potreben nastilj in dr.va za zimo že doma, kljub dejstvu, da je letošnjo jesen že znatno manj delovnih moči na kmetijah, kakor jih je bilo k letu oeorej. In zato se bo marsikateri" kmečki gospodar, ki je hitel z delom ter ima že Bteljnik in drvarnico polno, njive posejane ali pa sprašene, umetni gnoj in ap-»eni prah že raztrošen (kar pa ni nujno, da bi bilo že sedaj napravljeno!), vse kmetijsko orodje in stroje že lepo oči-žčene in podmazane, shranjene tako, da bo varni pred padavinami in meglo, čebelnjak že zaopažen, vse strehe in okna ter vrata v redu — tak skrben gospodar torej, ki je vse, kar je pred prihodom zime nujno potrebno storiti, že napravil, se bo vprašal: »Kaj je treba še storiti? Vreme je lepo in suho, niti premrzlo ni, zato bi se dalo še kaj napraviti, a česa naj se lotim, kar je res potrebno?!« Morda bo ta ali oni gospodar sam opazil to in ono, kar je še nujno potrebno, a prepričani smo, da jih je mnogo, ki bi se praskali za ušesom ter se lotili zdaj te zdaj one malenkosti, dokler ne bo prilika, ki se zdaj najbolj ugodno nudi za marsikatero delo, zamujena. Zato jim bomo mi nekaj zelo važnih in prav v tem času nujnih del pokazali: 1. čiščenje vodnjakov, cistern Ui re®er-varjev. Pomanjkanje vode je letošnjo jesen vsepovsod zelo občutno. Mnogo vodovodnih napeljav je že odpovedalo, mnogo studencev čisto usahnilo, predvsem pa čutijo pomanjkanje vode kraji, ki so navezani na vodnjake in cisterne. Medtem, ko v povprečnih letih niso nikoli izpraznili vodnjakov in vodnih rezervarjev do dna, marveč kvečjemu do globine, do koder segajo cevi vodnih purnp, črpajo letos s pomočjo veder vodo prav z dna vodnjakov in rezervarjev. Seveda voda iz takih globin, kjer se je leta, morda desetletja sesedala nesnaga na dno, ni čista, marveč motna in večkrat tudi slabega okusa. Posledice uporabe take vode so se že pokazale: v raznih krajih so namreč že javljeni slučaji raznih nalezljivih bolezni, katerih vzrok je uživanje nečiste, oku-iene vode. Prav v sedanjem času, ko so vodnjaki in vodni rezervarji takorekoč prazni, imamo najugodnejšo' priliko, da jih temeljito očistimo. Pravzaprav bi morali čistiti vodnjake vsako leto, pa tudi vodne cisterne in re-rervarje redno, a navadno se ustrašimo dela, ki je zvezano s črpanjem vode, in Bi mislimo: za eno leto ho že še dobro! Letos pa smo vodo, v kolikor je bilo uporabne, itak že izčrpali. Motna in blatna voda, kolikor je je še na dnu, pa je nezdrava. Kvečjemu prekuhano smemo uporabljati. Lotimo se torej čiščenja vodnjakov Čimprej"! V ta namen potrebujemo predvsem leseno ogrodje, ki ga postavimo nad vodnjak tako, da lahko nanj pritrdimo leseno vreteno, na katero bomo navili vrv in obesili vedro. Opozarjamo, da mora biti tako ogrodje trdno in zanesljivo postavljeno, kakor tudi vreteno in vrv dovolj močno pritrjena in trdna. Kajti pomisliti moramo, da bomo vlačili nesnago iz vodnjaka, medtem pa bo ostal čistilec na dnu in bi pomenilo zanj gotovo smrt, ako bi se bodisi vreteno zlomilo, bodisi vrv utrgala, bodisi vedro odvezalo. Pravzaprav bi smeli čiščenje vodnjaka zaupati samo mojstru vodnjakarju. žal je teh mojstrov in strokovnih delavcev prav malo. Vsekakor pa mora biti pri čiščenju vodnjakov prisoten vsaj eden, ki je v tem delu izkušen. Imejmo pred očmi, da je čiščenje vodnjakov življenjsko nevarno delo in se ga ne lotimo neizkušeni, nepripravljeni, ali neprevidno in nepremišljeno! Preden se spusti čistilec v vodnjak, je treba ugotoviti dvoje: prvič, ali je zrak na dnu vodnjaka zdrav, in ali je obod vodnjaka dovolj trden. Pogosto je namreč zrak na dnu vodnjaka zastrupljen, ker se iz razpadajoče nesnage tvorijo strupeni plini, predvsem ogljikov okis. V tako zastrupljenem zraku se človek onesvesti in se zaduši. Zato naj se nikdo ne podaja v vodnjak, preden se ni preizkusil zrak v njem. V ta namen spustimo na vrvi gorečo svetiljko na dno vodnjaka in jo nekaj časa pustimo goreti. Ce začne svetiljka brleti, ali celo ugasne, je to znak, da je zrak v vodnjaku zastrupljen in ne smemo čistiti vodnjaka sami, marveč neutegoma poklicati strokovnjaka — mojstra vodnjakarja. Enako važno je, pred pričetkom čiščenja vodnjaka prepričati se o trdnosti obodnega zidovja. Mnogi vodnjaki so namreč zidani brez malte, ali .pa je malta slaba in ne veže kamenja več. V teku desetletij se je zato kameniti obod vodnjaka zrahljal, kar se posebno v zgornjem delu rado zgodi. Ce torej zdaj začnemo vodnjak čistiti, zadostuje lahko udarec vedra ob steno, da se obod sesuje — in ubije, ali docela pokoplje onega, ki čisti dno vodnjaka. Zato moramo natančno pregledati vsak pedenj vodnjakovega oboda in po potrebi nevarna mesta prej popraviti ali nanovo pozidati, preden začnemo vodnjak čistiti. Mnogo ljudi je pri čiščenju vodnjakov že našlo smrt, kei-so se spustili na dno, ne da bi se prej prepričali o trdnosti vodnjakovega oboda. Delavec, ki vodnjak čisti, mora biti privezan na vrvi, tudi če smo postavili v vodnjak lestvo. Bodisi, da se klin na lestvi odlomi, bodisi, da se delavec onesvesti, bodisi, da se pripeti karkoli drugega — s pomočjo vrvi utegnemo čistilca hitro izvleči in rešiti. Nadalje mora čistilec paziti, da veder ne napolnjuje do roba, kajti sicer je v nevarnosti, da mu pade iz prepolnega vedra blatni pesek iz višine nazaj na glavo. Ko je vodnjak dodobra očiščen, je treba na dno natrositi' za pedenj flebelo plast čistega eviža ali drobnega rečnega peska (mivke). Na to plast pa potrosimo mešanico žganoapnenega prahu, zdrobljenega bukovega oglja in kuhinjske soli. To plast pa spet na tanko pokrijemo s svi-žem ali rečno mivko, žgano apno, lesno oglje in kuhinjska sol dajejo namreč vodi dober okus in jo obenem razkužujejo. Čiščenje vodnih rezervarjev in cistern je bolj enostavno, ker so stene in dno iz betona. Pri čiščenju teh ostrgamo dno in stene, pregledamo, ako morda ni na 1 a-kem mestu omet odstopil, ali morda i a-stala razpoka, kozi katero lahko voda uhaja. Vsa taka mesta je treba popraviti, to je zaliti s cementom. Vso notranjščino cistern oziroma rezervarj »v nato premažemo z »Inertolom«, dno ; a posujemo istotako z mešanico oglja, ap-nenega prahu, kuhinjske soli in sviža ali mivke, kakor pri vodnjaku, vendar v manjši količini. 2. Popravljanje iu napravijanje potov. Malone vsa kmečka pota se nahajajo v zelo slabem stanju, posebno, ako jih uporablja več posestnikov, ali pa morda vsa vas. Sosed o sosedu je mnenja, da bi bil bolj dolžan popravljati pot: »Saj več vozi po njej, kakor jaz!« Posledica je, da potov ne popravlja nikdo, da so obcestni in čezcestni kanali zasuti itd. In kadar bo začelo deževati, bo drla vocia po sredi ceste, jo razdrla in odnesla z nja gramoz na travnike. Drugo leto ne l j mogoče niti trave kositi, niti po cesti voziti ... Zato naj bi zdajle, v jeseni, vsi sosedje, ki pot uporabljajo, vzeli kakšen dan na ramo motike in lopate, pa šli svojo pot popravljati! Predvsem je treba očisdti obcestne kanale, kar se pravzaprav izplača že zato, ker je blato iz obcestnih jarkov najboljša podlaga za napravo komposta. Razen obcestnih pa je treba očistiti tudi čezcestne kanale, ali pa jih nanovo napraviti, ako jih ni dovolj. Čimbolj strma je namreč pot, na tem manjše razdalje je treba napraviti čezces:ne jarke. Vendar je treba napravljati čezceajie jarke na potih, koder tu pa tam tudi kak avto privozi, drugače, kot v primeru, če vozimo samo z vprežno živ.no. Medtem namreč, ko pridejo pri vožnji z živino zelo globoki in široki kadunjasti čezcestni jarki kot počivališča v poštev, so vendar taki jarki vožnji z avtom največja- zapreka. Za taka pota priporočamo, vkopati v tla, poševno k smeri ceste, dva tramiča, tako, da tvorita približno 10 cm globok in 8 cm širok žleb. Taki jarki se zelo imenitno obnesejo, pod pogojem, da jih redno čistimo. Napravljanje in čiščenje čezcestnih jarkov prihaja v poštev seveda samo v klancih. V ravnini teh ne napravljamo, pač pa globlje obcestne jarke, da se pota prej osušijo; iz istega vzroka nasipi jemo pota v ravnini tako, da so na sredi najvišja in da deževnica odteka na obe strani s cestne ploskve. V ravnini in na mehkem svetu sploh, je zelo važno redno posipanje potj^ in zadelovanje kotanj. Skoro neverjetno je, kako malomarni so kmetje mnogokje v tem oziru. Leto za letom * mučijo živali in razbijajo vozove po kotanjasti poti, ne da bi si vzeli par dni časa in navozill skupaj potrebno kamenje in gramoz, pa zasuli te kotanje. Nekje se je dogodilo, da je kmet zvrnil voz sena na sicer ravni poti, ki pa je imela na enem mestu globoko kotanjo. To ga je izmodrik) in drugo leto je — naprosil par močnih mož, da so na tem mestu prijeli voz, da se ni zvrnil... Mi pa raje take kotanje zasujemo, pa bo za nas, kot za vse druge, ki po tej poti vozijo, vožnja lažja. Ako je kamenje in gramoz na razpolago, je zdajle pred zimo, najpripravnejši čas, da potar na mehkih tleh tlakujemo; vsa pota pa, ki jih stalno uporabljamo, vsaj z gramozom posujemo, da se ob deževju ne napravlja blato. Kjer ni kamenja na razpolago, posebno v gozdovih, lahko pota na mehkem svetu utrdimo tudi tako, da jih tlakujemo s primerno debelimi,, enakomernimi, v. pregostih nasadih izsekanimi jelovimi ali borovimi debelci. Zdajle, jeseni, je tudi najpripravnejši čas, da pota v prestrmih klancih prelomimo, da napravljamo in popravljamo mo-stiče, da preozka pota razširimo, da na-kopljemo nova pota, koder je potrebno. 3. Zajezovanje hudournikov, utrjevanje obrežij itd. V hribovitih krajih so hudourniški potoki pravo zlo. Ob suhem vremenu komaj da polzi sled vode po strugi. Toda po nekaj dneh deževja se spremeni potoček v bobneč tok, ki z divjo silo drvi po strugi, trga bregove in povzroča plazove. škodo, ki jo hudourniki povzročajo, lahko omejimo, ako strugo na več mestih zajezimo. In sicer morajo biti jezovi tako blizu skupaj, da je gornji rob spodnjega jezu višji kot dno zgornjega jezu. Seveda je potrebno, da so jezovi pravilno zgrajeni, ker jih sicer hudournik ob prvem večjem nalivu razdere. Zdajle, ko so potoki skoraj suhi, je napravljanje jezov najlažje. Tudi utrjevanje bregov, zabijanje pilotov, napravljanje nasipov itd. je najlažje izvršiti sedaj, ko nas voda pri delu ne ovira. 4. Obnavljanje osuševalnih naprav na travnikih. Velik del naših travnikov je močviren in osušitve nujno potreben. O priliki bomo opisali, kako se osuševalna dela na travnik:h izvajajo. Zelo mnogo travnikov pa je bilo v teku desetletij že umetno osušenih, deloma z zaprtimi odvajalnimi jarki, mnogi pa tudi z odprtimi jarki. In te odprte osuševalne jarke na travnikih je treba od časa do časa obnoviti, to je, izmetati iz njih blato in prst, ki se je nabrala ter posekati travo in korenine, ki so se v jarku razrasle, tako, da ovirajo odtok vode. Tudi za to delo je letošnja dolga, suha jesen kaj pripravna. 5. Obdelovanje vrtov, rigolanje tal za nove nasade itd. Sicer smo prepričani, da ste to delo že izvršili, vendar za vsak primer le vprašamo: Ali ste svoj domači vrt že pre-lopatili? če še ne, pohitite s tem delom, ki ne sme izostati! In kdor namerava spomladi vrt povečati; ali morda nasaditi nov nasad breskev, trte, šparglja itd., ima tudi letošnjo jesen najlepšo priliko, da zemljišče zrigola, bodisi na roke, ali pa z rigolnim ali rajolnim plugom. Samo pohiteti bo treba, da nas slabo vreme in sneg ne prehitita. * * Ne zasplte na tekočem vozu! Voznik, ki vozi s konji ali voli, naj se, tudi če je utrujen, na vozu med vožnjo ne prepusti spancu. Ko voznik čuti, da ga utrujenost spravlja v, zadrego, naj raje stopi z voza ter gre peš, da na ta način prepreči nesrečo, ki se lahko pripeti njemu, konjem ali volom in seveda tudi vozilu in morebitnemu blagu, ki ga prevaža. Posebno po podeželskih cestah, kjer ni mnogo prometa, se lahko zgodi, da radi otrujeno-sti voznik zadremlje, žival sama pa tudi nikdar ni popolnoma zanesljiva, lahko pa pride tudi do kakšnega karambola itd. Torej ne spite na vozovih kakor ko-čijaži! PK.-Kriegsbericht. Grimm-Kastein (Wb.) Die Feldpost Ist da! Die Nachrichten aus der Heimat werden von unseren Terek-Kämpfern mit besonderer Freude in Empfang genommen. MALE VESTI * REICHSJUGENDFÜHRER ARTHUR AXMANN OBIŠČE MARBURG. Tekom prihodnje nedelje, dne 29. t. m., pride Reichsjugendfiihrer Arthur A x m a n n v Marburg. Akoravno se ta dan vrši popis prebivalstva hi je treba, da se ljudje nahajajo v svojih stanovanjih, se prebivalstvo mesta Marburg poziva, da se udeleži sprejema našega voditelja mladine. Pri tem je Reichsjugendfiihrer-ja pozdravljati ter se po končanem sprejemu podati takoj zopet v svoja stanovanja, kdor od i>opi$ovalne komisije še ni bil zajet. * Flihrer je počastil soprogo romunskega državnega vodje Antonesca. Nemški poslanik v Bukarešti je izročil soprogi maršala Antonesca, gospej Mariji An-tonescu, lastnoročno pismo Führer-ja ter častni znak z briljanti za nemško ljudsko skrb. S tem je Führer Antonescovi izrazil priznanje in zahvalo za negovanje ranjenih nemških vojakov. * Stanovanja v Marburg-u. Stanovanjski urad mesta Marburg je potom oglasa v dnevniku »Marburger Zeitung« prosilcem za nova stanovanja razglasil, da ima urad 3656 prošenj za dodelitev novih stanovanj, medtem, ko se le tu in tam najde in izprazni kako stanovanje. Stanovanjski urad je v težnji za tem, da bi v mejah možnosti vsem prosilcem pravično ugodil, začel s ponovnim pregledom vseh teh predlogov za stanovanja. Ocenitev potrebe je vezana na vse mogoče momente, ki omogočajo kolikor najbolj pravično rešitev. Pri tem je razumljivo, da se mora stanovanjski urad v prvi vrsti ozirati na javne in šele v drugi vrsti na privatne interese in. potrebe. V kratkem dobijo prosilci dostavljene vprašalne pole, ki jih je točno in pravilno izpolniti. Dobro je tudi, če se zani-manci za stanovanja sami sebe Izprašajo, dali jim je neizogibno potrebno, prositi za stanovanje, ki jih primanjkuje in se radi vojne ne morejo graditi v taki meri, kakor bi bilo treba. Vsak prosilec je pa lahko zagotovljen, da bo njegov predlog po uvidevnosti in potrebi pravično in objektivno ocenjen, Kdor ne pride takoj na vrsto, si lahko to razloži na ta način, da je pred njim dobil stanovanje nekdo drugi, ki ga je bil še bolj potreben. Prazna m nezadostno zasedena stanovanja je treba prijavljati, prijavljati je tudi taka, ki se jih lahko izprazni ln sicer na: Wohnungsamt v Kernstockgasse 6/L Prebivalstvo mora s .svojo uvidevnostjo samo pomagati prebroditi stanovanjske težave, dokler traja vojno stanje. Po vojni se bo pa seveda vse to zadovoljivo rešilo in uredilo. * Dodelitev nemških preseljencev v Krels-u Pettau. V Kres-u Pettau so te dni kot prvi Kreis na Spodnjem štajerskem končali z dodelitvijo nemških preseljencev. Pri tej priložnosti so priredili slavnost, ki so se je udeležili vsi prese-ljenci ob navzočnosti zastopnikov organizacije Steirischer Heimatbund in države. Kot zastopnik Reichskommissar-ja für die Festigung des deutschen Volkstums, je Sturmbannführer Schallermeyer pozdravil preseljence ter dvignil pomen proslave. Sledila je slavnostna izročitev dodelllnih odlokov štirim Nemcem iz Buchenland-a, ki so v imenu svojih ostalih tovarišev podali zaobljube zvestobe in udanosti. Nato je govoril Kreisführer in Landrat Fritz Bauer ter sporočil pre-seljencem pozdrave prebivalstva Kreis-a Pettau. Preseljenci se bodo v svoji novi domovini kmalu počutili kakor doma ter veselo delovali za politične cilje Spodnje štajerske. V imenu preseljencev je podal zgodovinski pregled o naselitvi v Buchen-land-u tovariš Becker. V svojem izvajanju je med drugim izjavil: »Kakor smo brez pomislekov sledili pozivu Führer-ja, tako obljubujemo, v vseh položajih biti zvesti podaniki nove Nemčije. Vsi izmed nas imamo trdne sklepe, da povsod, kamor se nas postavi, izpolnimo Jotični prostor ter bomo vedno in povsod zastopali nemške interese.« * Zaslužni šolnik. Pod gornjim naslovom je objavil dnevnik »Tagespost« sledečo počastitev: 30. novembra poteče 50 let, odkar je umrl odlični šolnik Dr. Franz Ritter von M o č n i k, ki Je bil naposled deželni šolski nadzornik za štajersko. Rojen je bil leta 1814. v Pri-morju kot kmečki sin ter je absolviral gimnazialne in licealne študije v Ljubljani. Tu je bil njegov učitelj duhoviti profesor Schulz von Straßnitzki, ki ga ja navdušil za matematiko, njegovo poznejšo glavno nalogo. Močnik je bil pozneje učitelj na normalki v Gorici, univerzitetni profesor v Lembergu in Olmützu, deželni šolski nadzornik za Kranjsko, za štajersko in Koroško, od leta 1869. pa samo še za štajersko. Leta 1871. je bil iz zdravstvenih razlogov upokojen. Odlikovan je bil z visokimi redi, obenem pa je dobil plemski naslov. Njegovo delovanje v avstrijskem šolstvu je bilo usmerjajoče. Njegove šolske knjige so skozi desetletja prevladovale pouk računstva in so doživele 59 izdaj. Pa tudi njegova matematična dela so upllvala na višji računski pouk. Ko je umrl, je bilo na avstrijskih srednjih šolah več njegovih šolskih knjig v 39 izdajah v uporabi, in sicer 9 nemških, 8 italijanskih, 5 hrvatskih, 4 poljske, 4 rusinske, 4 slovenske in 2 romunski izdaji. Močnikova velika in trajna zasluga obstoja v tem, da je temeljito preustrojil računski pouk in da Je Izgradil njega duhotvorno silo. Pa ne samo kot matematik in računski metodik si je Ritter von Močnih pridobil naziv enega izmed prvih šolnikov svoje dobe, tudi kot šolski svetnik in deželni šolski nadzornik si je pridobil hvaležnost vseh tistih, ki so mu bili službeno podrejeni. Njegova natančnost, prijazen način občevanja in blag značaj so bili viri mnogo dobrega.« •* Seja funkcionarjev organizaciji Stei-rischer Heimatbund za Kreis Pettau. Nedavno je Kreisführer Bauer imel sestanek z Ortsgruppenführer-ji in Fiihrungsamts-leiter-ji, katerim je dal navodila za nadaljnja delovanja Pri tem se je hkrati izravnalo vse nejasnosti. Kreisführer se je spomnil odhajajočega pooblaščenca za šole, tovariša Brandl-a, hkrati je pa pozdravil njegovega naslednika tovariša Kersch-a. * Preprečite škodo, ki jo povzroča zima! Dolžnost vseh je, da se prepreči škodo, ki jo povzroča mraz. Zmrzovanju izpostavljene vodovode je treba zaščititi. Hladne prostore je treba zamašiti in zadelati tako, da ne bo povsod vleklo in pihalo v nje, če skozi iste tečejo cevi. Cevi, ki tečejo po podstrešjih, se morajo izprazniti. Okna na straniščih, stopniščih in vežah se morajo zapreti. Treba je pomisliti, da primanjkuje delovnih sil, ki bi popravljale morebitno škodo. Kako se odstrani nastalo škodo, ki jo povzroči mraz? Za raztalitev Se ne sme uporabljati odprtega plamena, temveč v vročo vodo namočene cunje. Samo strokovnjak se lahko poslužuje spajalnih naprav s plameni. Previdnost pri talitvi preprečuje požare. Pravočasno podvzemanje protiukrepov, ki onemogočajo, da bi zmrznile vodovodne cevi, je sveta dolžnost vseh. * Preprečite kvarenje in gnitje krompirja v domačinstvu! Krompir, ki ga imajo domačinstva po svojih shrambah, se mora prebirati. Hladno vreme je povzročilo, da se je krompir po zunanjih upli-vih ranil in da obstoji že nevarnost, da se ga lotijo povzročitelji gnitja, ki so prenosljivi od krompirja do krompirja. Nagnit krompir je treba takoj obrezati in uporabiti. * O prodaji božičnih drevesc v Mar-burg-u. Oberbürgermeister mesta Marburg je s posebnim odlokom uredil letošnje prodajanje božičnih drevesc. Vsi posestniki gozdov in trgovci, ki so doslej vsakoletno na trgu v Marburg-u prodajali božična drevesca, morajo svoja imena in svoje naslove najkasneje do 1. decembra t. 1, javiti na naslov: Dem Oberbürgermeister der Stadt Marburg a. D., Gewerbe- und Marktamt, Marburg a. D., Kern-stockgasse 2, H. Stock. Poznejše prijave se seveda ne bo moglo upoštevati, ako želijo tudi za letošnji božič prodajati božična drevesca. * Kontrolirajte zaloge krompirja. Krompir zmrzne že pri 0 stopinj in postane sladek. Tak krompir se potem ne drži več. Zato je treba krompirjeve kleti in shrambe pred mrazom zaščititi. Pred okna krompirjevih kleti je treba natla-čiti slame ali slično stisnjeno v starih vrečah. Ob dnevih, ko ni nevarnosti, da bi zmrznilo, se pa mora krompirjeva skladišča zračiti. Notranja temperatura kleti naj bo rned 6 do 8 stopinj nad 0. Več toplote bi Škodovalo. Krompir tudi ne sme ležati v močno ogrevanih prostorih ali pa v kleti blizu parovodnih cev!. Krompir ni nikdar sipati na gola tla, temveč na deske. Krompir naj leži samo do 80 cm debelo na kupih. Pri prebiranju je gledati in poskušati z lahkim pritiskom roke, če je krompir mehak, kar znači, da je pod olupom nagnit. Tak krompir je treba takoj odstraniti. Kdor te nasvete upošteva, se mu krompir ne bo pokvaril. * Policijska ura v Zagrebu. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je odredilo policijsko uro za gostilne, kavarne itd. na 23. uro. Kino-gledišča in gledališča zapirajo že ob 20.30. * Iz ljubljanske pokrajine. Letos poteka 50 let, odkar je dobila Ljubljana vodovod. Z gradnjo vodovoda so pričeli že leta 1888. Vodovod so zgradili v Klečah, rezervoar pa nad Tivolijem. Stroški so znašali 573 tisoč goldinarjev. Ker je bila oskrba z vodo zamišljena samo za 30 tisoč prebivalcev, so morali v teku let spričo porasta prebivalstva večkrat razširiti vodovodne naprave. * Velik požar v Londonu. Po Sestnajst-dnevnem prizadevanju je londonsko, gasilstvo sedaj pogasilo požar, ki je nastal v južnem Mortonu v nekem skladišču za star papir. V tem skladišču je ogenj izbruhnil dnevno na kakem drugem mestu. Med požarom se je ogromao poslopje zrušilo. Večje število gasilcev so morali prepeljati v bolnišnico. * Ameriške čete so se izkrcale v Ekua-dora. V Guayaquilu (Ekuador), v Južni Ameriki, so se izkrcali ameriški vojaški in letalski odredi. Prezident del Rio je pred svojim odhodom v Washington pristal na ta ameriški vojaški ukrep. Kakor mnoge druge ibero-ameriške države, tako je tudi Ekuador pokleknil pred »svetovnega vladarja« v Washingtonu. * Tudi vlceguverner v New Yorku je republikanec, šele sedaj se je izvedelo, da je pri volitvah dne 3. novembra zasedel mesto viceguvernerja države New York tudi republikanski kandidat. Republikanski kandidat Thomas Wallace je namreč premagal svojega demokratskega nasprotnika Polettija. * Tako izgleda demokratična in humana Anglija! Inozemsko časopisje poroča, da so v Angliji uvedli zopet telesne kazni, to se pravi, batine. Prve take kazni s palicami so baje na podlagi teh novih kazenskih določil že izrekli. — Kolikor nam je znano, ima abesinskl cesar neguš Haile Selasije, ki je danes zaveznik Anglije, v boju zoper sile osi, v svojem kazenskem zakonu določila, ki odrejajo, da se za kazen človeku odseka gotove ude, kakor prste, roko, nogo itd. Angleži so od tega svojega najnovejšega zaveznika gotovo prevzeli nekaj abesinskih predpisov, da bi se s svojimi afriškimi zavezniki izravnali. * Obratovodja tovarne letal, znamke »Messerschmitt-Werke«, je umrl. Po kratki bolezni je nedavno umrl v Augs-burg-u obratovodja tovarne »Messerschmitt-Werke«, ff -Brigadeführer Theo Croneiß. Pokojnik je imel ogromne zasluge za razvoj in dvig imenovanih tovarn. * Nove plačilne enote. Za področje Reichskommissar-ijata Ostland, je uvedena nova plačilna enota Ostlandmark. Nosilka te nove plačilne enote je »Notenbank im Ostland«, ki je ustanovljena po vzgledu uveljavljene nemške državne banke, podprta na rešitev, ki se je našla v Ukrajini. Ta nova državna banka »Notenbank im Ostland« ima za svoje bankovce, ki glasijo v Ostlandmark-ak, kritje v načinu, kakor je pri bankah, ki so lastnice denarja običajno in še v zemljiščih, ki ležijo v Ostmarkl in so cenjena na dve milijardi Ostlandmark. * Zapustila je očeta in odšla v samostan. Tako poročajo inozemski listi o osemnajstletni hčerki znanega francoske- ga generala de Gaulle-ja, ki se bori ob strani Angležev in Amerikancev zoper sile osi. Dekle se baje ne strinja s političnimi nazori svojega očeta, ker stoji na stališču, da njegovo mesto ni v vrstah Angležev in Amerikancev, temveč med Francozi, ki so okrog maršala Petain-a. * Spodnještajerci imajo pravico na pri-pomoč za otroke. Prijave za sprejemanje pripomoči za otroke je bilo najkasneje do 30. septembra 1942 oddati pri finančnih uradih (Finanzämter) ali davkarijah, če se je želelo pripomoč sprejemati počenši s 1. aprilom 1942. Kdor še do 31. decembra 1942 pri finančnih uradih vloži prošnjo za denarni dodatek za otroke, se mu bo istega izplačalo za čas od 1. aprila 1942. * Važno za kupce in trgovce! Iz uradne strani se omenja, da se v nasprot-stvu b četrto nakaznico (Reichskleider-karte), na takozvano drugo in tretjo oblačilno nakaznico (zweite und dritto Reichskleiderkarte), katerih veljavnost je podaljšana, lahko brej vsakega nabavnega listka (Bezugschein-a) kupuje zimske plašče, moške in fantovske obleke ter posamezne dele in gornje blago za izdelavo istih. Pri nakupu je zahtevati ozi- roma oddati samo odrezke. Kakor je bilo že svoječasno razglašeno, teče veljavnost druge Reichskleiderkarte do 31. avgusta 1943, tretje pa do 30. junija 1944. * Zborovanje v okrožju Cilli. Kakor povsod, so tudi v okrožju Cilli politična zborovanja, ki jih prireja organizacija Steirischer Heimatbund, sijajno obiskana.. Na prvo zborovalno nedeljo se je po raznih shodih zbralo nad 25.000 ljudi, ki so z velikim zanimanjem in odobravanjem poslušali poročila govornikov, ki so obdelali na lahek in za vsakega razumljiv način naš vojnopolitični, gospodarski in splošen položaj, predvsem pa obravnavali aktuelnosti naše lepe Spodnje1 štajerske. * To so junaki! V Ameriki imajo ponoči posebno obmorska mesta strogo zatemnitev. Ker so pa Amerikanci vse drugo prej kakor vojaki, se ni čuditi, da jim ta zatemnitev povzroča dovolj brige. Ameriško časopisje je objavilo, da so nedavno obalne straže nekega mesta na zapadu opazile nekaj sumljivega plavati po morju. V mnenju, da gre za sovražno podmornico, so začele razne straže in celo strojnice in artilerija streljati na dotič-no sumljivo točko. Ko so na ta način alarmirali in vznemirili vse čete in še velik del civilnega prebivalstva spravili v kleti, so ugotovili, da gre za plavajoče deblo nekega drevesa, ki so ga smatrali za podmornico. Strah ima pač tudi pri Amerikancih velike oči. * Roosevelt je v Francoski Severni Afriki dopustil otvoritev framasonskih lož. Kakor znano, je Petainova vlada v Francoskem Maroku pozaprla vse framason-ske lože. Na Rooseveltovo povelje so sedaj zopet otvorili te lože; v Casablanci so mimo tega aretirali veliko število oseb. * Strahovit orkan v Angleškem Hon-durasu. Po poročilih italijanskih listov, je razsajal te dni strahovit orkan nad glavnim mestom angleškega Hondurasa, Belise. Več okoliških vasi je bilo zasutih od zemeljskih plazov. Vsled strahovitih nalivov so nastale tudi velike povodnji. Uničenih je bilo mnogo zalog lesa in živine. Prebivalstvo je zbežalo v hribovje. 125 oseb je bilo ubitih. 800 rodbin je brez strehe. Koliko žrtev ie med domačini, še ni znano. * VVendeU VViliKie napada Churchill-a. Kakor znano, je Vvenued Vvnlkie nedavno v nekem govoru zavzel nasprotno stališče k cnuicmil-ovi iz^vi, Ki gre za tem, da žeti CJhurch.lt po sedanji vojni obdržati svoj imperij, ¡sedaj je Wiukie napisal Članek ter ga objavil v neKem gujorsKem listu, m sicer s prav ostre» nerjo zoper Churchill-a m Anglijo. Med cug.m govori o tem, da morajo Zeuinje-3 uržave voditi borbo za uresničenje ci-„ev in želj milijonov ljudi, kar je tre-a takoj začeti. Neki švedski list doda-_ k temu članku, aa imajo Winkie-jeva vajanja ostro usmerjeno strelico zoper aurctuil-a in njegove vojne cilje. Po em tem je jasno razrvidno, da sta si .atranca in zaveznika Churchill in Roo-velt co neke meje v laseh. Roosevelt namerava po sedanji vojni polastiti ovih dežel, ki spadajo sedaj še pod akobritanski imperij m to mu bo naj-ije uspelo, če izgubita Anglija in Ame-a vojno, kar je itak sigurna stvar, .urchill, ki mu «gre za njegov im-rij, bi pa seveda rad zmagal in pre-¡gal Nemčijo in njene zaveznike s /jo, materijalom in denarjem Zedinje-a držav, ne da bi Amerikancem za vse nekaj od svojega odstopil. To je res o in odkrito zavezništvo, vredno ži-sko-plutokra takih državnikov Chur-.1—Roosevelt-ovega kova VViilk.e kot advokat in branilec ko-Jiistov. Pri vrhovnem zveznem sodišču tinjenih držav Severne Amerike teče •enaka preiskava zoper emigranta in ■lika komunistične stranke v Kalifor-Wiiliama Schneidermanna, ker je s .ojo komunistično gonjo šel tako daleč, so mu same USA-oblasti odvzele ame-ko državljanstvo. Sedaj je pa prevzel •stopstvo v tej zadevi kot advokat znani endell Willkie, ki je našim bralcem že -iian izza zadnjih predsedniških volitev v Zedinjenih di nvah, še bolj pa po svojem potovanju v London, čungking in Moskvo, kjer j# xot posebni odposlanec predsednika Rc velt-a opravljal razne važne diplomata e funkcije ter se prav posebno odliki, al s poljubljanjem plesalk po razni!i nočnih lokalih, v diplomatskih opn.-. .. h pa streljal kozle, da se mu je cel s ei smejal, Roosevelt-u in njegovim zave: nikom pa v političnem oziru škodoval. Advokat VVillkie je pred sodiščem v ugovor svojega klienta patetično pc ar j al, da Ima Schneidermann pravico, v t o vati v Stalinov manifest. To je Str. m gotovo v ponos in veselje, saj je na <•! vsaj enega politika, ki se zavzema i,. njegov manifest. Zabeležbe vredno je, rs ¡ma Stalin razen Willkie-ja v Zedinjenih ržavah, tudi v Londonu poklicnega advokata Stafford Cripps-a in oba igrata v dem .ratskiH državah kot politika velike vlc-e, hkrati pa zastopata interese boljševikov, kjer se jima zdi potrebno. * Amerik.,,>ci se zanašajo na jadralna letala. Vrho< ni poveljnik letalstva Zedinjenih držav, generalni lajtnant Arnold, je velepotezn objavil, da bo otvoril največjo jadralr*-letalsko šolo sveta. Jadralna letala o bo baje odslej izdelovalo za letalstvo oborožene sile kar na te- kočem traku. Jadralna letala bodo seveda tudi največja na svetu in jih bodo uporabljali za prevoz čet in vojnega mate-rijala na fronte. Skoraj vsi konstrukter-ji jadralnih letal v Ameriki bodo postavljeni za učitelje in predavatelje jadralnih letalskih učencev. Med njimi se nahajajo tudi mnogoštevilne ženske. Po mnenju Arnold-a bo na ta način premostena nevarnost, ki jo s prevozom čet m vojnega materijala povzročajo podmornice. Največji zračni vlačilci bodo rešili probleme, ki jih največji ladijski transport-niki na morju ne zmorejo, ker jih podmornice lahko torpedirajo, kar pri zračnih transportnikih ne bo mogoče. — Vse to bo "generalni lajtnant Arnold seveda rešil s svojim dolgim jezičkom, ker v<5 vsak lajik, da se z jadralnimi letali danes še ne more prevažati čete, vojni materijal itd. preko oceanov, najmanj pa v tako velikem obsegu, da bi jadralna letala nadomestila pomorsko vožnjo tovornih in transportnih ladij. + Stalinov tast. Kakor znano, je Stalin v drugič poročen s hčerko žida Lazarja Kaganoviča, ki je do nedavno razen vodilne funkcije v komunistični stranki, zavzemal hkrati položaj ljudskega komisarja ali ministra železnic. Poročila nevtralnih opazovalcev vedo povedati, da je Stalin svojega »papaja« moral čisto lepo in mirno »odžagati«, ker so sovjetske železnice v strahovitem stanju. To pa žida Kaganoviča ne bo spravilo ob politične funkcije, ki jih baje sedaj prav pridno opravlja- v svojo in v korist svojih krivonosih sorodnikov. Kar se slednjega tiče, ima že lepe uspehe. Rodbine Kaganovičev so mnogoštevilne In z velikim številom članov in vse te bližnje in daljnje sorodnike je tast mogočnega diktatorja spravil do najvišjih položajev, ki jih Sovjetija lahko nudi. Njegovi štirje brati sedijo v najvišjih uradih in tvorijo sestavni del židovske klike, ki je v Sovjetiji odločilna. * Židovski emlgrantje kot dolarski milijonarji. Veliki finančnik Zedinjenih držav Severne Amerike, Porter, je v časopisu »American Magazine« objavil in popisal premoženja raznih, iz Evrope dospelih emigrantov židovske rase. Tako, piše na primer, da je neki emigrant iz Češke takoj po svojem izkrcanju v Ameriki postal lastnik industrijskih podjetij v vrednosti nad deset milijonov dolarjev. Cela vrsta sličnih, iz Evrope pobeglih ptičev je tudi milijone dolarjev, ki jih je prinesla iz Evrope, naložila v razna podjetja, hiše, briljante itd. Med drugimi je baje bivši pariški Žid Eduard Roth-schild prinesel, ko je kot begunec pribe-žal v Ameriko, na roki prstan, ki Je bil tako težko obložen z raznimi safirji, bri-Ijanti in biseri, da so ga strokovnjaki cenili na milijon dolarjev. Dotičnl prstan seveda ni predstavljal njegovo edino In glavno premoženje, ki si ga je nagrabil, ko je zapustil Evropo, ki jo je izkoriščal na vseh koncih in krajih, temveč je ta prstan nosil samo nekako mimogrede na roki. Glavno premoženje je imel shranjeno seveda drugod. Alfons Rothschild iz Wien-a, je pa samo v enem samem kovčegu nosil toliko takozvanega družin- skega kinča, da bi bil lahko v Wien-u kupil velik del mesta. Glavna bivališča teh židovskih pijavk, ki jim je uspelo od evropskih narodov prisleparjeno bogastvo spraviti čez veliko lužo ter rešiti svoje glave, so luksuzna mesta Palm, Beach, Lake Placid in Reno, kjer zastonj čakajo na zmago Anglije in Amerike, ki bi jim naj omogočila vrnitev v Evropo. * Kavkaz je bogat na gozdovih. Področja, ki so jih nemške čete zasedle le. tošnjo jesen na Kavkazu, so najbolj ob-raščena z gozdovi v vsem gorovju Kavkaza. Južno in jugovzhodno od Majkopa se nahaja 400.000 hektarjev obsegajoči naravni park, ki je bil zaščiten in sega do morske luke Soči ob Črnem morju. To gozdovje, v katerem še ni pela sekira ali žaga, je seveda neprehodno in v prometnem pogledu revno, razpolaga pa z ogromnimi rezervami lesa. Tu so kraji, kjer 3tojijo do 60 metrov visoke bele jelke. Od celotne gozdne prostornine, ki obsega 6 do 7 milijonov hektarjev, odpade 40 odstotkov na hrastovo in bukovo drevje. V nekaterih področjih, kakor na primer v Georgiji, rastejo dragocena drevesa za predelavo, kakor: platane, plemeniti kostanji, zelenike, lavo ri kast a črešnje, tise. itd. Kavkaz pozna 335 vrst drevja, medtem ko je v naših krajih v Evropi komaj 60 vrst. V Georgiji stoji nekaj večjih žag, tovarn papirja in iz-delovalnic dog. Tudi stanično volno so ža začeli nekoliko izdelovati. Ko bo nova uprava izgradila nekoliko cest, bo Kavkaz ogromen vir lesa, ki se ga bo lahko prevažalo širom Evrope. O kakem ome-na vrednem izvozu do danes v tem področju seveda še ni bilo govora, razen furnirjev, ki uživajo odličen glas. * Angležinje so proglasile Anthony-ja Eden-a za ostarelega moža. Londonski radio je nedavno poročal, da je zunanji minister Velike Britanije znani »lepi in najboljše oblečeni gospod Anglije«, Anthony Eden, obiskal neko tovarno, kjer so ga delavke navdušeno pozdravile. Ta izraz veselja pa baje ni veljal gospoda Eden-u kot mlademu in lepemu možu, kakor si je on do sedaj vedno domišljal, temveč ženske so ga kar odkrito označile, da je že »star ded«. Navihane bab-nice so mu namreč, predno se je od delavstva poslovil, zapele tisto znano angleško narodno pesem. »He is a good fel-low«, to se pravi: »On je dober stari gospod«. Vse to je pa angleško časopisje tudi pridno objavilo, kakor je do nedavno še pisalo o njegovi mladosti, lepoti in lepih oblekah. Kako se Eden, ki se še vedno šteje in baha, da je po letih najmlajši minister Velike Britanije, sedaj počuti, pa angleška poročila ne objavljajo. Eden je atar nekaj nad 40 let * Lord Cranborne — Crippsov naslednik v Churchill-ovi vladi. Churchill je imenoval dosedanjega speakerja vlad« v Gornji zbornici, lorda Cranborne-a, kot naslednika dosedanjega ministra Cripps-a, ki ga je Churchill že postavil na hladno. Churchill se obdaja vedno bolj s svojimi ljudmi, da bi si kril hrbet spričo ha-zardnega kurza, s katerim vodi Britanski imperij v propast. UNTERSTE8RER ! Die Unterste.ermark ist und bleibt deutschI In deinem Inn/esse ist es, die deutsche Sprache mu beherrschen. Darum lerne und sprich deutschI SPODNJEŠTAJERC! Spodnja Štajerska je In ostane ne mikal V tvojem interesu /e. da obvladaš nemški jezik. Zato se ull in poslužuj nemščine I * Češka »vlada« v Londonu. Zgodilo se je v tretjem tednu novembra t. 1., da je »prezident Češkoslovaške«, znani dr. Edvard Beneš, sporočil iz nekega londonskega hotela, da je njegova »vlada odstopila«. Dr. Beneš je nadalje sporočil strmečemu svetu, da je »demisijo« te vlade »sprejel« in da je »ministrski predsednik« v ostavki bil pooblaščen k sestavi nove »vlade«. Na čelu te »vlade« je slejkoprej znani momsinjor dr. Sramek, ki je že pod predsedstvom dr. Milana Hodže pomagal likvidirati Beneš-evo državo. Vodstvo »zunanjega ministrstva« je še nadalje v rokah Jana Masaryka, ki se ima zahvaliti za svojo diplomatsko kariero itak samo svojemu pokojnemu očetu. V ostalem je dr. Beneš »izmenjal v svoji vladi« par »Slovakov«, ki se mu niso zdeli vredni »ministrske časti«. Dr. Beneš je imel ob tej priliki govor, v katerem je hujskal prebivalstvo češko-mo-ravskega protektorata ter grozil vsem svojim nasprotnikom. Doslej je še vsak poskus, motiti mirni razvoj v protekto-ratu, končal sila slabo za češki narod, ki se je imel za vse nevolje zahvaliti samo bankroterskemu »prezidentu« v Londonu. * Napoleonovo pismo za 87.000 frankov prodano. Nedavno je bilo v Parizu na javni dražbi prodano pismo, ki ga je francoski cesar Napoleon I. napisa: dne 27. oktobra 1792 na naslov nekega Queu-za. Pismo je cesar podpisal z »Bonapar-te«. * Fantazije Amerikancev o bodoči Evropi. Ameriški profesor zemljepisja na Columbia-univerzi, George T. Renner, je objavil sestavek pod naslovom »Karte za novi svet«, v katerem je na podlagi geopolitičnega preudarjanja razpravljal o oblikovanju Evrope in ostalih delov sveta po končani vojni. Tozadevni članek z do vseh podrobnosti izdelanim zemljevidom Evrope je objavil v »Colliers Maga-line« ter so ga tudi nekateri ameriški listi do neke meje označili za pomanjkljivega. Največ prahu je pa objava dvignila v Turčiji, ker bi Turčija po teh" načrtih morala po vojni Dardanele odstopiti Sovjetom. Bilo je letos oktobra, ko so vladni krogi v Washingtonu bili prisiljeni, da so k zadevi zavzeli svoje stališče. Izjavili so na kratko, da gre za članek in zemljevide navadnega profesorja p,rivatne univerze, ki po ameriških zakonih lahko objavlja svoje misli in nazore. V resnici pa je bil Renner, glasom angleških poročil, najbližji sotrudnik Roo-eevelta pri izdelovanju takozvane atlan-tik-karte, ki predstavlja vojne cilje Roo-sevelt-a in Churchill-a. To dejstvo govori za to, da so Renner-jevi načrti in zemljevidi izdelani in objavljeni z znanjem vlade v Washingtonu. Renner je v svojih načrtih razdelil Evropo v devet velikih področij. Za Nemčijo predvideva vsa nemško govoreča področja, kar bi tvorilo nekakšne nemške zvezne države. Finska, švedska in Norveška bi se naj združile v takozvano Finsko-Skandinavsko Unijo. Iz bivše Jugoslavije, Grčije, Bolgarije in Romunije je ustanoviti takozvano Balkansko Unijo ali Zvezo Jugoistočnih držav Evrope. Sovjetija bi naj dobila Bu-kovino, Dardanele in vse baltiške države. Nekdanji državi Češkoslovaška in Poljska bi se združili, v svoj^estav bi pa dobili še Madžarsko. Ta država bi potem tvorila zapadno slovansko državno Unijo in bi bila zvezana z Vzhodnim morjem. Italija bi naj postala nekoliko večja, Francija nekoliko močnejša. Iberijski polotok, to sta Španija in Portugalska, Unsere wöchentliche Sprachecke 11 DER RITT') DURCHS KORNFELD') Einstmals3) ritt4) ein Fürst5) mit seinem Gefolge®) über Feld7). Dabei kamen sie an eine Stelle8), wo der Weg") einen Bogen10) machte. Ein Junker11) dachte: »Der gerade Weg ist der beste.« Das war aber in diesem Falle'18) nicht wahr; denn er ritt mitten durch ein Kornfeld hindurch18). so daß viele Halme14) und goldene Ähren16) zertreten16) wurden. Der Fürst sah den Übermut1') des jungen Mannes und verwies18) ihm sein Tun mit strenger19) Miene20). Doch damit war die Sache21) noch nicht abgetan, wenn es auch vielleicht der Junker dachte22). Am Abend war beim Fürsten große Tafel23), und auch der Junker war dazu geladen24). Jeder Gast25) erhielt20) auf seinen Teller wie gewöhnlich ein Stück Brot, der Junker aber nicht. Aller Augen") richteten28) sich auf ihn, so daß er "sehr bald verlegen29) um sich blickte und sonst wo zu sein wünschte, nur nicht an der fürstlichen Tafel. Endlich80) erhob81) sich der Fürst und sprach: »Seht32) Ihr nun, was für eine herrliche3') Sache es um das liebe Brot ist? Ein andermal'4) reitet das Getreide nicht wieder nieder, sonst35) seid Ihr nicht wert, daß Ihr das liebe Brot eßt.« Ausschneiden und aufheben! bi skupno tvorili Iberijsko republiko, oziroma Unijo. Belgija in Holandija se pa združita v takozvani »Britsko-holandcki Commonwealth«, to je v skupno državo, pod angleškim klobukom. — Tako Renner in njegovi načrti, ki jih bodo Ame-rikanci lahko uresničili tedaj, kadar bodo premagali sile osi. Ker se pa to nikdar ne bo zgodilo, bodo Renner-jeve zamisli ostale samo sanje in pobožne želje. * O pošiljanju angleškega vojnega ma-terijala v Sovjetijo. V zastopstvu zunanjega ministra Eden-a je v angleškem zunanjem ministrstvu državni podtajnik Richard Law objavil številke vojnega materijala, ki ga je Anglija od oktobra 1941 pa do oktobra 1942 poslala Sovjetiji. Številke so sledeče: 3052 letal, 4084 oklepnikov, 30,031 tovornih avtomobilov, 100.008 ton gonilnega olja ter 138.000 ton raznega drugega materijala. Vse te pošiljke so šle po morju proti sovjetskim lukam Arhangelsk in Murmansk. — To so res lepe številke. Nastane samo vprašanje, koliko od tega materijala so Sov-jeti dobili v svoje roke z ozirom na potopitve, ki so jim angleški konvoji v severnih vodah vedno izpostavljeni. * Anglija bo po sedanji vojni zelo uboga. Znani angleški gospodarstvenik Archibald Hurd je angleškim politikom, ki kujejo načrte za povojno Anglijo, povedal odkrito v brk, da bo Anglija tudi v slučaju, da zmaga v tej vojni, silno uboga. Po njegovem mnenju bo Anglija po vojni morala trdo in grenko delati, da bo spravila uvoz in izvoz v soglasje. Anglija nima veliko, kar ji je potrebno za prehrano, razpolaga le s premogom, ki ga bo morala zamenjavati za živila. Za tako trgovino so potrebne ladje, ki jih bomo šele po letih lahko dogradili. Pot, po kateri bo korakala povojna Anglija, bo trda in kamenita. Vse to drži, razen zmage. Zmagala bo seveda Nemčija in radi tega "bodo po tej vojni izostale tudi vojne odškodnine, ker jih Nemčija Angliji ') Ježa, ') žitno polje ') nekoč, 4) jahal, 5) knez ') spremstvo, 7) polje 8) mesto, 9) pot 10) lok, ") plemič I2) slučaj '") skozi, 14) bilke ,5) klasje, 10) pohoditi I7) prevzetnost 1B) skregal ,9) strogo, 20) obraz ") stvar 2S) mislil 23) gozba. pojedina 24) povabiien I5) gost, 2C) dobil ") oči, 28) obrnile I9) v zadregi so) končno, «') dvignil ") glejte! 33) krasna ,4) drugič 3S) sicer Izrežj in shrani! ne bo plačevala, kakor jih je morala po prvi svetovni vojni. * Majski je starosta vseh sov ets .ih diplomatov. Zastopnik sovjetske vlade nri vladi Velike Britanije v Londonu, Majsk , je našim bralcem že znan. Kakor p^rfa-jo dopisniki svojim listom iz M skve, vodi sovjetsko zunanje ministrstvo ali Iro-misarijat Maiskega na čelu vseh sve ;h diplomatov. Ta možak je namreč edini sovjetski poslanik v tujini, ki že i-'es5t let zastopa Stalinovo državo v Lindi- u. Med tem časom je zunanjepolitični položaj Anglije in Sovjetije večkrat zahteval, da je Majski moral odpotovati v Moskvo ter dalje časa ostati doma, dokler se situacija ni zopet preobrnila v smer, ki ^e zahtevala njegovo navzočnost v Londonu. Ko je pa prišlo leto 1939., se je pa njegova služba olajšala, ker so Sovjeti rj Angleži začeli paktirati proti Nemčiji. Razvoj dogodkov mu je njegovo m;si'o seveda še olajšal in danes vel ia ta irr>ž v Moskvi pri Molotovu in Stalinu več kakor vsi drugi diplomatski zastopniki Sovjetije v inozemstvu. Majski je malomeščanskega porekla. Rodil se je 1. 1884. kot sin intelektualca v Omsku v S'bi-riji. Bil je prvotno socialni demokrat. Pod Kerenskim je zavzemal važne funkcije, in še leta 1920. so ga v Moskvi komunisti aretiral;, ker je imel neke soci-alno-demokratsko orientirane polifčne govore. Takrat je pa iz ječe pobejrnil in prišel v London, kjer se je naučil angleščine, kakor vsak najboljši Anglež, kar mu je pozneje mnogo koristijo. Kot poslanik pri angleški vladi, se je seveda vedno odlikoval z iz samega sovraštva iz-virajočo gonjo zoper nacionalsocializem ter končno v angleških židovskih pluto-kratih našel svoje zaveznike. Majski je v bivši carski Rusiji študiral pravo in — akoravno komunist — živi v Londonu razkošno, kakor vsi ostali plutokratski lordi, še bolj pa njegova žena, ki s svojimi luksuznimi oblekami poseka večino žen visoke angleške aristokracije. TO IN ONO Poglavje o pijančevanju O pijančevanju se je uporabilo že imnogo besed in tiskarniške barve. Težko bo najti na zemlji pokrajino, kjer bi se ne našlo poedinih ljudi, ki v uživanju alkoholnih pijač prekoračijo mejo potrebe. Dežele, kjer gojijo vinsko trto, kakor na primer naša Spodnja Štajerska, poznajo vinske bratce, na Bavarskem, ki je etaroznana dežela izdelovanja dobrega piva, pa oboževalce dobrega piva. Med prvimi in drugimi se najde ljudi, ki od teh pijač uživajo večkrat nekoliko preko svojih potreb. Človeku, ki je spravil v svoj želodec večkrat količino alkohol vsebu-jočih tekočin, se razburi kri, ki se nato dviga proti možganom. To povzroči, da ee tak človek naenkrat čuti bolj iniciativnega. Izgovarjava postane glasnejša, pogum in energija rasteta in če uživanje alkohola nadaljuje, doseže stanje, ki mu pravimo pijanost. Človek, ki ga alkohol dobi v svojo Oblast, nima več tiste normalne razsodnosti kakor v treznem stanju. Njegovo mišljenje preide do neke meje v podzavest. Marsikdo je v pijanem stanju izklepetal tajnosti in izvršil dejanja, ki bi se jih drugače v treznem stanju nikdar ne lotil. Individij, ki mu pijano stanje usmerja misli in dejanja, navadno ravno takrat pokaže svoj pravi značaj. Misli in nagoni, ki jih kot trezen in razsoden skriva v svoji globoki notranjosti, da bi se prikazal v lepših značajnih potezah in da si ne bi škodoval, pridejo v pijanosti v vsej svoji goloti do izraza in na dan. Marsikatera zakonska žena spozna šele v zakonom leta in leta častila in oboževala, ljenjskega tovariša, če ga je opazovala v Vinjenem stanju. Lahko sta se pred zakonom leta in leta častila in oboževala, lena kot dekle na takratnem fantu ni fridelo in opazilo lastnosti, ki jih je spra- vila šele pijanost v zakonu na svetlo. Pijan človek je v tem pogledu precej podoben človeku, ki ga je nekaj hudo razjezilo. V obeh slučajih nima človek samega sebe v oblasti in se pokaže v svoji pravi luči takšnega, kakoršen je. Alkohol je Odstranil krinko in komedije niso mogoče. O pijancih so misli deljene. Marsikateri nepoboljšljiv uživalec alkohola nikdar ne prizna, da ga pije preveč. Ljudje, ki ga sami radi srknejo nekoliko več kakor za žejo, ne najdejo veliko smisla za probleme in pogovore, ki se vrtijo okrog pijančevanja. Razumen človek, tudi če je nepivec, pa tudi nikdar ne obsoja zmernega uživanja alkoholnih pijač, saj jih je končno narava sama dala v to svrho. Ker nam daje alkoholne pijače narava, je že iz tega sklepati, da njih zmerno uživanje zdravemu človeku ne more škodovati, če mu že ne koristi. Vse, kar pa o<>RAM-D-LAMPE MIT DER OOPPEIIV^ ? Besser für Dich — ? besser für alle! S o 2 O O S I o Wirtschaftliche Stromausnutzung muß heute gewährleistet sein, denn elektrischer Strom wird meist mit Kohle erzeugt. Osram-D-lampen mit der Osram-Doppelwendel sorgen für beste Umsetzung des Stromes in licht. Fordern Sie darum ausdrücklich Osram-D-lampen. wenn Glühlampen ausgewechselt werden müssen I OSRAM-LAMPEN > s o r-> 5 ö Jie/Zfic&t iur wenig tfhvm ! L " T 21 J) JiAM-D-lAMPE MIT OER OOPPEl^ gre preko mere, se pa maščuje, kljub mnenju, da gre za »božje kapljice«. Saj tudi preobilno uživanje hrane človeškemu organizmu škoduje. Takih primerov j» seveda bolj malo, ker so redki, ki bi v»č jedli kakor želodec zahteva, pač pa mnogi, ki več pijejo kakor je potrebno. V takem primeru je umljivo, da mora alkohol, ki človeka nekako omami, istemu tudi v zdravstvenem pogledu škodovati. Ljudje, ki jim je uživanje alkohola prešlo v navado in strast, si v največ slučajih razen zdravstveno, škodujejo tudi v drugih pogledih, življenja družin, ki so očetje zapravljivi pijanci, so za to dobro vidni dokazi. Mnogo revščine, bolezni in nesreč je vknjiženih na račun tistih pivcev alkoholnih pijač, ki jim je žeja neugasljiva. Po svetu so hodili in še hodijo pijanci, ki ne smejo imeti denarja, ker ga zapijejo do zadnjega ficka. Strast po uživanju alkohola je namreč veliko močnejša, kakor pijančeva dobra volja, ki je tu in tam ne manjka, ko pa pride do pijače, pa zopet prekorači dovoljeno mejo. Kronike družin v vseh zemljah, kjer so roditelji bili strastni in neozdravljivi alkoholiki, so pri vseh narodih žalostno ogledalo slabih socialnih in sploh zdravstvenih razmer. Družinski poglavarji, ki so svoje plače pri sprejemu zapili, ženo in otroke pa pustili v gladu, nesnagi, v cunjah, v žeji, zimi in splošnem pomanjkanju, so povzročili in še povzročajo sebi, svojim najdražjim, lastnemu narodu in človeštvu ogromno gorja in škode. Trenutno v Evropi radi vojne ni možnosti, da bi se izživljali kronični pijanci. Konzum alkoholnih pijač je v rokah državnega gospodarstva, ki ga radi pomanjkanja uvoza iz prekomorskih dežel urejujejo tako, da ne popijejo nekateri več litrov vina dnevno, temveč, da ga vsak dobi nekaj. To ima dobro stran, ker se bo marsikateri »velepotrošnik«, ki bi ga rad pil sebi in svojim v škodo, nekoliko zravnal z normalnimi pivci ter se pijančevanja odvadil. * Anatolski potres je zahteval žrtve. Kakor poročajo iz Istanbula, je porušil nedeljski potres v Anatoliji v mestu Iskiilip 150 hiš. Tudi v okolici je nastala velika škoda. V Kadračiju, kjer ni ostala nepoškodovana niti ena hiša, je zahteval potres dvoje smrtnih žrtev. o Riba, ki spleza na drevo, živi v Avstraliji.' Pravijo ji riba-plezalec in je čisto svojevrstna med ribami. Dihala te ribe se nahajajo v njenem repu. Njen običaj je, da iznenada skoči iz vode na suho ter skače proti najbližjemu drevesu, iz katerega si ogleda svet od zgoraj. Od ostalih rib se razlikuje samo po plavutih, ki so izoblikovane kot kremplji. To vrsto rib se je doslej našlo samo v Avstraliji v močvirjih Magrova in v Queens-land-u. o Jabolčno drevo je dvakrat obrodilo. V Baden-u, v starem delu Reich-a, se je v sadonosniku nekega kmeta rana vrsta jabolk, katere prvi pridelek so spravili že avgusta, kmalu potem zopet razcvetela in sedaj so lahko spravili popolnoma v redu dozorela jabolka drugega pridelka v enem samem sadnem letu. Vzrok je iskati v izredno toplem vremenu leta 1942. o O manganu. Ruda mangan je potrebna pri vlivanju železa ter pn predelovanju in izdelovanju ter oplemenitenju raznih drugih predmetov iz kovin. Obo- PK.-Aufn.: Kriegsbericht. Reimers (Wb.) Der Flugzeugführer hat kaum seine Maschine verlassen, schon ist das technische Personal zur Stelle, um die Maschine wieder startklar zu machen. Aber bevor alle Hände mit anpacken, sollen die Kameraden noch schnell einen »kleinen Gefechtsbericht« hören. Alle folgen gespannt den Worten des Jagdfliegers. Der Oberbürgermeister der Stadt Marburg a. d. Drau Zahl: 058/42. Marburg, am 25. November 1942 Bekanntmachung Uber die Vornahme einer allgemeinen Viehzählung am 3. Dezember 1942 Über Verfügung des Chefs der Zivilverwaltung in der Üntersteierniark wird am 3. Dezember 1942 eine allgemeine Viehzählung durchgeführt Jeder I lerhalter ist verpflichtet, seinen Tierbestand richtig und vollständig anzugeben. Er bezeugt die Richtigkeit seiner Angaben durch Unterschrift auf der Zählbezirksliste. Wer Angaben verweigert, falsche oder unvollständige Angaben macht, sowie wer den Zählern den Zutritt zu den Stallungen verweigert, hat empfindliche Strafe zu gewärtigen. In jeder viefibesitzenden Haushaltung muß am Tage der Zählung (3. Dezember 1942) eine Person anwesend sein, die dem Zähler die verlangtem Auskünfte erteilen kann. Falls eine viehbesitzende Haushaltung am Tage der Zählung nicht aufgesucht sein sollte, ist der Haushaltsvorstand verpflichtet, entweder persönlich oder durch einen vsn ihm Beauftragten sogleich am nächsten Tage (4. Dezember 1942) die Angaben zur Zählung' bei der zuständigen Bezirksdienststelle bzw. in der inneren Stadt beim Statistischen Amt, Kärntnerstraße Nr. l/II, zu machen 1584 gez.: Knaus roževalni industriji je torej mangan neobhodno potreben. Pri tem pa ne gre samo za malenkostne količine, kakor je primer pri oplemenitenju finih kovin, temveč za mangan v večjem obsegu. Ko se je začela današnja vojna, so naši nasprotniki kričali, da nas bo kaj kmalu hudič vzel, ker nimamo za oboroževanje potrebnih kovin, predvsem pa mangana, ki je nenadomestljiv in v rokah naših nasprotnikov. In kakšna je slika v pogledu mangana danes? Nemčija si je šla po mangan tja, kjer ga imajo. Vzela si ga je z orožjem. Rudniki mangana v Nikopolju, kjer je kaka tretjina manganske produkcije cele Sovjetije, ne daje potrebno količino mangana samo Nemčiji, temveč hkrati tudi celi Evropi, ki je z njo povezana. To nam je rešila naša slavna oborožena sila v škodo naših nasprotnikov, ki jim sedaj marsičesa primanjkuje. fUemet dmeipt Jedes Won kosten für Siellengesuclle 6 Rpf. das fettgedruckte Wort 26 ftpf, für Geld-, Realitätenverkefir. Briefwechsel u. Heirat 13 Rpf. das fettgedruckte Wort 4O . Rpf. für alle übrigen Won anzeigen 101> of. aas fettgedruckte wor. 30 ftp». Oer Worf preis gilt bis zu 12 Buchstaben le Wort Kennwortgebuhr bei Abholung der Angebote 35 Rpf. bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunlisgebühr tür Anzeiger, mit dem Vermerk : „Aus" «"•»'• •» «er Verwaltung oder GeschäHssteJie- 20 Rpf. - Anzeigen-Annähme-sehluss: Donnerstag um 11 Uhr. ..Kieme Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages fauclt gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindest-ttebühr far eine Klein* Anzeige f- «M ZU VERKAUFEN Veikauisanzeiaen (üebrauclitwaren) dürieti uur mehr mit Preisanuabe veröffentlicht werden Dampfbackofen 3,20 in lang, 2,20 m breit, mit 2 Etagen und allen Zubehör um 1500 RM zu verkaufen. Stefan Krischan, Bäckerei, Marbur, Unter-rotweinerstraße 5. 1575-3 nhfällp Allpapier, Madern. Schnei« nu in mg derabschnitte, TeMilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5. 160-4 2 Schweine Leitersberg. zu verkaufen. Johann Diinant, Koschagg 65. 1578-3 I ZU KAUFEN GESUCHT4 Kaufe Schaf-, Ziegen-, Kitz- und ,lou,c Rehfelie. Remer, Gerberei, Marburg, Brimnilorf, Haydngasse 34. 1547-4 Wildkaslanien Jfa,uftf al|iährlicJ' Arbeiter, Draugasse o. Fernruf 26-23. 1412-4 r STELLENGESUCHE löiähriges Mädchen mit gutem Lehrzeugnis wünscht in Gemischtwarenhandlung auslernen, mit ganzer Verpflegung im Hause. Zusohrift'en an Kathi Wiltuschnig, Unter-Kappel 107, Post Oswald a. d. Drau. 1574-5 Guterhaltene Freitonhatmonika 3 bis 4-reihig sowie eine Hobelbank zw kaufen gesucht'. - Anfragen in der V.erwal-' tung. 1572-4 OFFENE STELLEN ; Vor EinstelluBc von Arbeltskräfien muß die Zustimmumr de». zus«ndi«en Arbeitsamtes ein-aeholt werden Hemdennäherinnen werden sofort aufgenommen. Wäsche-fabrik Hido, Lang & Lichtenöcker, Ci!!;, Ünterkötting. 1132-6 Freiwillige für den Wachdienst in den besetzten Gebieten, auch Pensionisten, Rentner, jedoch unbescholten und einsatzfähijj, im Alter von 24 bis 60, zu sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft bei allen Arbeitsämtern und bei der Werbeleitung für die Ostmark: Thiel Rudolf. Werbeleiter, Graz, Sackstraße 27, Tel. 42-42. und Innsbruck. Für größeren Weingartenbesitz werden sofort für ständigen Posten Wirtschafter u. Pferdeknecht (möglichst Ehepaar) gesucht. Zuschriften an: von Kodolitsch, Kaag bei Friedau. 1537-6 Braves Mädchen das perfekt kochen kann, wird gesucht. Anfragen: Blumengeschäft Spittsu, Te-getthoffstraße 29. 1552-6 Näherinnen und Deckennäherinnen werden gesucht. WEKA, Marburg/Drau, Tegetthoffstraße 15. 1569-6 Lehrmädchen freude,für, 0e- misclitwarenhaudlung hat, wird sofort aufgenommen. Verpflegung im Hause. Zuschriften unter .-Neues Lokal« an die Verw. 1576-6 Hausgehilfin wird mit Verpflegung und Bezahlung zu einem Kind sofort aufgenommen. Zuschriften unter »Geschäft« an die Verw. 1577-6 Ehrliches, fleißiges Stubenmädchen Oder Mädchen für alles gestiebt. Franz, Meilingerstraße 19, Marburg/Drau. 1579-6 Bäcfterlehr junget, sofort gesucht. Backerei Franz Schober, Marburg, Friedrich-Jahn-Platz 2. 1580-6 Hausgehilfin mit Kochkenntnissen wird aufgenommen. Trafik, Domgasse 1. Marburg. 1581-6 I ahrlliin wird in der Gemischt-'-"H Warenhandlung Hans Gruber, Schönstein, Untersteiermark, aufgenommen. 1587-6 Winzerleute und ein Knecht der landwirtschaftlichen Arbeit vertraut, werden aufgenommen. Anschrift in der Verwaltung. 15S6-6 Butp-JUckismie arouiq. ourgplatz 1 tjakeeftüdi mit Theo Linnen Hans Moser Wolf Albacb-Retty Hannelore Schroth 1585 Liii Film der Heiterkeit und Lebensfreude Für Jugendliche nicht zugelassen! GeSUChl nach Kirchberg (Biiheln) fiir reiclisdeutschen Haushalt Mädchen, welches Freude zur selbständigen Pflege eines 16monatigen Kindes und Instandhaltung einer Zweizimmerwohnung hat. Kenntnisse in deutscher Sprache, einfaches Kochen und Wäscheinstandhaltung erforderlich. Eilangebote mit Angabe von Referenzen und Lohnansprüche unter »Zuverlässig« an die Verwaltung. 1588-6 L VERSCHIEDENES 3 Tagespreise für jede Menge Altmaschinen, Eisen, Metalle, Abfälle al-ler Art Übernehme Abwracksbetrlebe. — Lagernd große Auswahl Autoteile, Maschinenteile und Nutzeisen. Max Weiß — Nagystraße 14, Tel. 21-30. Vormals Gu-stintschitsch. 1375-14 Prothesen^l^_-HoLedei-oÄ. dische Apparate, Leibbinden, Gummi-strümpte, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. E g g e r, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstraße 3, Olli, Marktplatz 13. 762-14 Kuh Verwaltung. wird für 3 Monate in Fütterung genommen. Anschrift in der 1573-14 Jlmeiseneier, Arnika sowie alle Heilkräuter kauft laufend jede Menge W. G R E M S E, Kräutergrosshandlung Graz, Gartengasse 22 1519 Zahnpflege-Rezept im Kriege Wer Vollkornbrot, Früchte und vorwiegend ungekochte pflanzliche Kost gründlich kaut, wer bei gelegentlichem Mangel an Zahnpaste, wie Chorodont, behelfsmäßig die Zähne—morgens und vor allem abends— mit Zahnbürste, Zahnstocher und lauwarmem Wasser reinigt, und wer mindestens einmal jährlich eine Zahnuntersuchung durch den Zahnarzt oder Dentisten vornehmen läßt, tut alles, was er im Kriege fürvdie Erhaltung der Zahngesundheit und damit der Allgemeingesundheit tun kann. Verlangen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zufall" von der Chlorodont-Fabrik, Dresden N 6. Der Oberbürgermeister der Stadl Marburg a. d. Drau Gewerbe- und Marktamt Zahl: 136-21-1 ' Marburg, den 23. November 1942 Weihnachtsbaummarktregelung 1942 Zwecks Regelung des Weihnachtsbaummarktes 1942 fordere ich alle Erzeuger (Waldbesitzer) und Händler, die bisher auf dem Marburger Weihnachtsbaummarkte Weihnachtsbäume verkauft haben, auf, ihre Namen und Wohnanschriften (Adressen) dem Oberbürgermeister der Stadt Marburg a. d. Drau, Gewerbe- und Marktamt, Marburg a. d.Drau., Kernstockgasse Nr. 2, II. Stock, sofort, spätestens jedoch bis zum 1. Dezember 1942 schriftlich bekanntzugeben. Spätere Anmeldungen können nicht berücksichtigt werden. 1583 Im Auftrage: Dr. Weber e. h. Der Bürgermeister des Marktes Gonobitz, Landkreis Marburg (Drau) Verlautbarung! Am Donnerstag, den 3. Dezember 1942, findet in Gonobitz ein Viehmarkt statt. Beginn des Auftriebes 8 Uhr früh, Ende desselben 12 Uhr mittags. Das aufgetriebene Vieh muß mit Ursprungszeugnis versehen sein. 1582 Der Bürgermeister: gez. Raditsch landes-Hypolkekenanstalt für Steiermark i GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15 Korn munalda riehen Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land CILLI, Postfach Siedlungsdarlehen Haftung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt