PcStiTiTa^isSafaSa v gotovini. Posamezne Številk« Navadne Din *—*75„ ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO » lulutj. * Marf-boru. Jurčičev* at« Ut d* L nar)-•'ropjo. Telefon Intsrurb- St. 274, UPRAVA m nahaja v Jurčičevi nlid Sl. A pritličje, desno- Telefon St. JM. SHS poSbnoSekovnl r»čm» Ste*. 11.787. Na naročila bre* denarja m m* ozire. «•* Kokoput fn •• vračal Posamezne Številk« Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50. .TABOR- izhaja vsak dan, razvea nedelje h) praznikov, ob 18. ari « datumom naslednjega dne tar atar mesečno po pošti D 10*-—, ra f »omstvo D 18*—, dostavljen na < D 11*50, na izlcoznlee D 1' im era ti po dojfovoru. Naroča se pri opravi .TABO. MARIBOR, Jurčičeva ulica štev« u« Številka: 56 Maribor, sobota 10. marca 1923, Zadnja napori. w.. Maribor, 8. marca. .. 2aduji teden: volilne borbe je pred ,Kakor se je v prvih njenih pooet-... kazala na vseh straneh splošna apa-zlasti še takrat, ko so je naenkrat iavila kot posledica osebne častihlepju cela kopica strank, tako se je v at*njih dneh volilno razpoloženje močno gibalo in valovi volilnega boja se jnjajo visoko. Vse stranke so prepla-1 J'e v deželo z agitacijo, nekatere , yeSj0, druge z manjšo vehemenco, ne-ere s poštenimi sredstvi, z načeli in jurnenti, druge s podkupovanjem, te-°riem iu pijačo. Klerikalci napenjajo vse Sile, da pojejo strašno blamažo, ki so jo do-'Veli leta 1920. Njihova bojna sredstva . laž, obrekovanje in demagogija. Pod J-inko slovenske avtonomije so skrili °3 protidržavni in protinarodni prodam rimskega klerikalizma; služi jim °Pet prižnica in' spovednica v svrho naj-» 6 volilne agitacije; poslužujejo se jsk, ki so še vedno zaljubljene v dr. . °rošca; poslužujejo se podkupovanja strašen j a s peklom in hudičem. Vera v? bila v nevarnosti, ko je v Ljubljen. °f Jeglič volil komuniste, te najhujše ^ffinike vere in' cerkve, danes ko se ^dstvo ponovno hoče otresti nadvlade .^ptalizma in jerobstva duhovne go-. . e>_ je seveda vera naenkrat zopet v jveČji opasnostt. Medtem pa njihovo Sc*pisje proti vsem naukom vero in °rale krade bližnjemu čast iti odreka stenje, žal da bodo klerikalci v očigled gePoti naprednih Slovencev v taboru k?®ostojne in narodnosocijalne stranke, ®ta odbili skupno napredno fronto, af, leh volitvah najbrž želi uspehe, ki v Jih pri strnjenih naprednih vrstah nik-^ no mogli. 5^, ravi slovenski 'naprednjaki v mestih s deželi uvidevajo dan za drtem bolj, 1hačfre ^ volitval za boj med dvema trn 00 nasProtnima frontama: med ^ ? naprednjakov z dr. Kukovcem na med fronto dr. Koroščeve rimske de. Uvidevajo, da je edino v fronti aPredne kmeeko-obrtne zveze res opa-Jja ,nasProtuik klerikalizma. Uvidevajo, Urit?6 !r®ba braniti edinstvenost H krvjo Puhi°f^ene države proti klerikalnim, re-tist aife,kim in vsem’ drugim separa- Uvidevajo, da je treba z vsemi rji j zabraniti ponovno nadvlado kle-jg a i*nta Da Slovenskem’. Uvidevajo, da ba z vsemi močmi braniti pridobi-'5» J^ariborske oblasti proti klerikalnim da _rIbarjevim' mahinacijam. Uvidevajo, 'strančice v parlamentu ne bode ta|'Sar Pomenile in’ da tvorijo le ovr- 'da j*I)6*Wo delo v parlamentu. Uvidevajo, *e8n° ^eba v narodno skupščino poslati gospodarske strokovnjake Peto-tigj*®1 Puklavca, Rebeka itd. in' Me poli-l5r e hujskače Korošca, Pušenjaka, devTnerja, Drofenika ali Radiča. Uvi-da je treba streti teror in’ korup-radikalske mafije. 80 volilno gibanje V zadnjih ^ DT-^10g0°no razmahnilo. Somišljeniiki hi ^atelji naše demokratske misli naj svesti, da so zadnji dnevi odlogi «Ra P°mcMa. Naši napredni kmetje W ® Zavedajo, kaj bi pomerjal zanje ‘tciv R^ailec resni gospodarski delave latijear:.tiaši obrtniki, kaj bi pomen jal Nik.-^hov stari bojevnik Rebek. Vsi ^H*io jriborskega okrožja naj se za-’ haj pomeni za uresničenje marn-* °*3^asti dr, Kukovec, ki je to r^j-? V bojih izbojeval. Ako V »**»*».- u-ULV,«ru»r*iww-ni m kraja, iz ust uo ust, dokler ni bila znana v slednji planinski vasi. Deset lot po svoji ustanovitvi je Matica otvoriln v Ljubljani glasbeno šolo za klavir, gosli ia splošno glasbeno teorijo — skromen slovenski konzervatorij, ki ga ni ustanovila država, kakor ga jc dala Nemcem, ampak je nastal iz naše narodne samopomoči, se razvijal in izpopolnjeval, dokler ni v jeseni leta 1919 res postal — jugoslovanski konzervatorij. Zavod, dete »Glasbene Matice«, so lahko meri z drugimi srednjeevropskimi konzervatorij!. V šolskem letu 1921-22 je štel 1009 gojencev in 56 učiteljev. Duša tega zavoda jc zopet — Matej Hubad. Leta 1891. so v »Glasbeni Matici« u-stanovili pevski zbor, ki je prvič nastopil snomladi leta 1892 pod vodstvom Mateja Hubada. Do lanskega leta je priredil v naši ožji domovinj 167 koncertov, koncertiral pa je tudi na Dunaju, v Trstu, v Opatiji, v Reki, na Sušaku in v Zagrebu. Leta 1919 je Matica ustanovila tudi orkestralni zbor. ki se lepo razvija. Od koncertov »Glasbene Matice« je bil v takratnih razmerah največjega pomena koncert na Dunaju. V »Koledarju družbe sv. Mohorja za leto 1898« ga je navdušeno opisal prof. Štritof: tu je izšla tudi slika takratnega pevskega zbora. Koneort se je vršil dne 23. in 25. marca leta 1896 v dvorani dunajskega glasbenega društva. »Glasbena Matica« se je hotela s koncertom zahvaliti Dunajčanom za njihovo pomoč povodom velikega potresa, ki je napravil Ljubljani ogromno škode. Zahvalila pa se je na ta način, da je pokazala Dunajčanom slovenski značaj Ljubljane iri lepoto slovenske pesmi, obenem na tudi višino slovenske kulture. Zamislimo se v takratne razmere, pa bomo spoznali, da je »Glasbena Matica« storila veliko uslugo naši narodni stvari. Dunaj je bil takrat središče srednjeevropskega kulturnega življenja, sedež aristokracije iri duševne elite. U-speh slovenske pesmi na Dunaju je bil za takratne razmere fenomenalen. Hkratn je bil nastop »Glasbene Matice« pravi dogodek za dunajsko slovensko kolonijo. Prof Štritof nam živo slika navdušenje dunajskih Slovencev, med katerimi jo dehval tudi sedanji Nestor slovenskih književnikov Josip Stritar. Opisuje presenečenje, ki 8o ga doživeli danajski glasbeni krogi in tamošnje občinstvo sploh. Naši. so šli na Dunaj v strahu, da ne bodo mogli ogreti nemških src, ki co povrh tega šo glasbeno razvajena. Tem večje je bilo veselje, ko so vsi dunajski listi hvalili umetniško kvaliteto »Glasbene Matice« in melodijoznost slovenske pesmi. »Wiener Journal« je pisal: »Na česar naučili.« Zelo pohvalno so se izrazili glasbeni kritiki drugih listov, n. pr. »Neues Wiener Tagblatt«, »Neue Freie Presse« i. dr. »Glasbena Matica« je na dunajskih koncertih izvajala slovenske narodne in umetne pesmi, potem Fibicho-vo »Pomladno romanco« in Bruckrier-jev »Te Deum«. Jugoslovanski triumf pa je doživela »Glasbena Matica« ob svoji petdesetletnici v jeseni minulega leta. Vsem je še v svežem spominu, s kakim navdušenjem so bili Matičarji sprejeti v Beogradu, Novem Sadu. Subotici, Sarajevu iri drugod. Impozanten jc bil njen nastop v našem kraljevem Beogradu. Kralj, ministri in zastopniki tujih držav so prisostvovali Matičinemu koncertu in izra- sti ne bodo dobili iri ostali bodo tor^j brez poslanca. Isto bo tudi v Ljubljani ter v ljubljanskem volilnem okrožju, kjei stoje še slabšo. Ali pa ni Skoda zavreči nekaj tisoč naprednih glasov, kateri bodo koristili samo klerikalcem? Trezni narodni socijalisti to uvidevajo saim, le nekaj kričačev jo še, ki še vedno niso spregledali. Mi narodnim socijalistoih nismo nevoščljivi, privoščili bi jim t”, tri in več poslancev, žal pa nam je z&nJ8 vsled sedanjega obupnega stanja. Mi jih še pravočasno svarili in vabili, 11 •‘■.1 sc združijo s svojim kandidatom na Di,sl skupni napredni listi, kjer bi njihovi sovi vsaj ne bili vrženi stran. Nis°t”.. poslušali, zato bodo oškodovani naj'503 oni sami, in prišlo bo prepozno spo*”6 nje in ž njim seveda tpdi kesanje. M010* pa jih bo vsaj ta šola izpametovafa. Štajerskim kmetom' In obrtnikom J; pravočasno upoštevanje. Prekmursk1 kandidat Napredne kmečko-obrtne je na zmagonosriem pohodu skozi Tt°* murjo. Morebiti dobi več glasov Dcg° bode štajerskim gospodarskim krog010 prijetno. Zakon določuje, čo sta dva okr®' ja združena, da dobi tudi namestnik dat, če je glavni kandidat v vsakem °" kraju dosegel toliko glasov, da po m51®' žini glasov v razmerju z drugimi volil1”' mi okraji na dotični okraj vsakemu ** sobe odpade mandat. Če bi dobil g, ^ har v soboškem okraju 4000 in v lendcR »kem 2500 glasov, kandidat mariborsk®6 ga in celjskega okraja pa v obeh red® le 2400 glasov, bil bi izvoljen pred St® jenskim najmočnejšim kandidatom P®* leg Kiihara tudi namestnik Kovač. A* torej štajerski okraji nočejo za e®*3 !’ morajo gledati, da bode tudi pri na* v JJfrato 3« *pa jim delajo velike preglavice Šuštor-šičevei in saroostojneži. Edino volilno okrožje, kjer stoje primeroma Se dobro, jo mariborsko-celjsko. Splošna sodba je, da v novi narodni skupščini klerikalni klub no bo štel več nego kvečjemu 15 poslancev ter ne bo napram celi zbornici, ki bo štela 313 poslancev, ničesar pomenil. In za tak liliputanski klubček se tako živo bijejo nekateri naši klerikalni priganjači. 15 klerikalnih poslancev iz cele države ne bo moglo napram 298 poslancem drugih strank napraviti ničesar in ničesar doseči. Kako drugače bo lahko zastopala svoje volilco demokratska stranka, kateri celo nasprotniki priznavajo, da bo dobila najmanj 80 poslancev irt bo to*ej tako močna, da se brez nje ne bo ^oslo vladati. Zato pa naj vsak volilec, ki. hoče biti v parlamentu res zastopan, ^°li demokratsko stranko. Demokratska franka je izbrala svoje kandidate iz vrst volilcev, vseh ver in vseh Stanov, *at0 bo v njej in v njenih poslancih rta-Sel lahko vsakdo najboljšega zastopnika, klerikalna stranka je v Jugoslaviji obujena na smrt, pred katero je ne reši bobeno mazilo in noben žegen. Grdo žaljivko je zapisal klerikalni *Slov, Gospodar« na račun našega urad-,bistva, ko mu očita, da se je vdinjalo rapalskemu terorju in radikalski korupciji. TTradništvo bo na ta zlobni insult dalo dne 18. marca primeren odgovor. »Slov. Gospodar« od minulega četrtka dela svojim ovčicam korajžo S krepkimi »juhe« in »aufbiks«-klici. Laži se-^sda kar mrgoli v njem. Med drugimi barvira pod plaščem imunitete g. Pušenjaka laž, da So obrtniki z g. Novakov D^d zajadrali v radikalski tabor. Laž -i® imela še vedno kratke noge, g. Pušenjak. Ni čuda, če za take laži dobivate klofute. Pa seveda, Sedaj par dni prčd Molitvami je treba natresti še ovčicam ij^kj nekaj korajže, zato »Slov. Gospodar« kar plava v zmagi, ki pa 18. marca be b0 tako izgledala, kakor jo slika »Slov. 6°sp.« sedaj. Značilno je tudi, da se je "Slov. Gosp.« Spravil v svojem članku bajprej na demokratsko stranko, dasi je b° njegovem' mnenju sploh več ni. Logi-a’ da se bo,gu usmili! V Lifmerku pri Ormožu jo imel vče-baj shod naš kandidat g. Petovar. Udeležba je bila zadovoljiva. Tudi v teh krajih se opaža veliko zanimanje za »Kmečko ,**brtno zvezo«, zlasti pa za njenega kandidata g. Pctovarja, ki bo kot domačifl bajuspešnejše zastopal naše koristi. Dnevna kronika. r- *■“ Osebna vest. Ravnatelj državnega Zdravilišča Rogaška Slatina g. dr. Fran ter je pomaknjen v šesti činovni raz-'l državnih uradnikov. Minister prosvete v Zagrebu. V Za-Krebu se mudi minister prosvete Miša ■dnnovič. , Radikalci pošiljajo Wrariglovce na ^®i°! Radikalci nameravajo obnoviti pozvano pogranično četo, v kateri so nžbovali večinoma pripadniki bivše ranglove armado. S tem bi prišlo ob rnh tisoče naših domačinov, ki služijo ri finančni straži. Pritožbe zoper posto-. a^je_ Wranglovcev, ki so mislili, da se ^iajo v bližini Turkestana, so še v .e^em spominu. Radikalno manevrira-'e_8 »pogranično četo« vzbuja med ob ®inim prebivalstvom' upravičeno !fte-SQdovol,istvo. j . Jadranska Straža v Ljubljani. V Sil ani bila ustanovljena Jadranska rl> » a' Predsedenik je dvorni svetnik r' Marn. Obletnica srbske kraljevine Drte 7, j.AT.ca starem koledarju 22. februar-brcM i)0^ekl° 41. let, odkar je bila Srbija (V . ®^®na za kraljevino. 17. pešpolk ^ojvoda Mišič) Si je izbral ta dan za 30 »Pukovsko slavo«. b®š+ i. ^”4 s« zaključujejo blagajne pri Vibri ^ uv°dbo novega poštnega pra k6]jlca’ ki jo stopil s 1. marcem tl. v preneha blagajniška islužba za ktv a *n ^Plačila pri poštah, ki imajo ne Ur® do 18. ure. pol ure pred kou-^11rudnih ur, t. j. ob 17. uri 30 min. Saki .^adi slabega spričevala v smrt Di-Tv'*' razreda gimnazije v Skopi ju, bie« lakovič je dobila ob koncu L se-)l?l „a,lz latinščine slab red. Oče — šol-^ ornik — ji je zapretil S kaznijo, n?eKS 'slabo spričevalo. Bela si radi 1 upala domov, temveč je krenila k no usodo. Ciganka je napovedala slaba znamenja. To je deklico še bolj razburilo. Sklenila je, da si konča življenje. Ko se je zmračilo, je skočila v Vardar in zginila v valovih. Trupla doslej še niso našli. — Dar kraljeviča Jurja za invalide. Kraljevič Jurij je poklonil invalidskemu udruženju v Beogradu po svojem zastopniku odvetniku Ačimoviču za zgradbo invalidskega doma 1 milijon dinarjev. — Mussolini častni predsednik devetega mednarodnega ženskega kongresa. Odbor, ki vodi priprave za deveti mednarodni ženski kongres za volilno pravico, ki se bo vršil letos v mesecu maju v Rimu je sklenil podeliti Mussoliniju častno predsedstvo. Mussolini je to čast seveda z veseljem sprejel in med italijanskim žeirstvom je vzbudilo to zopet kclosalno navdušenje za voditelja fašistov. Odbor je izdal tudi poseben proglas, v katerem se zahvaljuje Mussoliniju ter pravi, »da je nadvse presenečen in vzradoščen nad tem njegovim korakom, s katerim je pokazal kot načelnik vlade veliko zanimanje za vsa ona politična in' so-cijalna vprašanja, ki zanimajo današnjo ženo.« Prepričan je, »da bo utisnila njegova oseba kongreisu velik pomen itaii-janstva«. Tako prihaja torej tudi mednarodno žensko udruženje pod — Mussolinijev klobuk. — Bivši cesar Viljem pričakuje — otroka. Iz Dooma poročajo, da bivši nemški cesar vodi pogajanja, da bi se njegovi ženi omogočila skorajšnja preselitev n'a otok Krf, ker noče. da bi bil otrok, ki ga pričakujeta, rojen’ v pregnanstvu. To delikatno željo bivšega nemškega 'cesarja si razlagajo na dvojni način: ali se hoče Viljem na »lep« način iznebiti Svoje žene, ki ca je baje zelo razočarala, ali pa ga jo StelnaeKov poskus' res tako pomladil, da je na stara leta postal — srečni oče. Celiske vesti Celje ima dve volišči. Mestni magistrat celjski razglaša, da sta za Celje določeni dve volišči pri volitvah v narodno skupščino. Za volilce stanujoče sever-ho Ljubljanske ceste, Prešernove ulice, Aleksandrove trlice in Krekovega trga je volišče I. v telovadnici meščanske šole, južno teh ulic pa v pritličju mestnega magistrata. Nova davščina na vrednost nepremični« v slučaju prodaje se je sklenila v zadnji seji celjskega obč. sveta na Isti način, kakor je že sklenjena v Mariboru in v Ljubljani. Novi dohodki se bodo rabili zlasti za povišanje plač mestnim u-službencem. Nova zajutrkovalnica v Celju. Tvrdka Frece & Plahuta je otvorila v Aleksandrovi ulici popolnoma novo preurejeno delikatesno trgovino. Prostori so jako okusno preurejeni in opremljeni. Novo podjetje jo za Celje nujno potrebno. Odprodajo vojaških objektov je celjski obč. svet ponovno sklenil in’ bo predložil vojaškemu erarju primerno ponudbo z izdatnimi financijelnimi olajšavami glede odplačila. Volilno gibanje v celjsko-vranskem okraju. V torek, dne 6. t. m. so je vršil javni shod JDS v Št. Jurju ob j. ž., na katerem' sta poročala kandidata Itobek in prof. Mravlak. Razvil se je v sijajno m’a-nifestacijo napredne demokratske misli. Vsi drugi shodi So v trgu klaverno pogoreli, stvarnosti in lepemu programu JDS pa si nihče ni upal ugovarjati. JDS. Stari cigairtbi, da ji črta iz "je- SEJA NAČELSTVA MARIBORSKE KRAJEVNE ORGANIZACIJE .TDS v petek 9. t. m. ob 6. url v tajništvu. Sokolstvo. o Sokolsko društvo v Mariboru priredi v soboto dne 7. aprila tl. v veliki dvorani Narodnega doma akademijo z izbranim telovadnim sporedom članov in članic. Prijateljska društva prosi odbor, da blagovolijo vpoštevati ta dan pri določevanju svojih priredb'. Objave. § Mestni kino. III. epoha veleznnind-vega pustolovskega filma »Carstvo Džungle« in sicer »Nevesta smrti« v 6. činih se predvaja v petek, soboto, nedeljo in popdeljek. Mariborske vesti. Murlbor 9. marca 1923. m Smrtna kosa. Dne 9. tm. je umrl pri svojem zetu g. majorju Dušanu D. Petkoviču g. Viljem E. Rioger, vpoko-jeni inšpektor ministrstva šumarstva in rudarstva. Pogreb so vrši 11, tm. ob 4. (16.) uri iz kapele na Pobrežju. S pokojnikom je zapustila življenje velika in poštena slovanska duša. Pokojni Rieger je potekal iz slovite praške obitelji Riegcr-Trojski, ki je dala Čehom mnogo slavnih delavcev na kulturnem in nacionalnem polju. Bodi mu lahka naša zemlja, ožaloščeni obitelji pa naše sožalje! m Metternichov režim se uvaja zadnje čase posebno pri nas v Mariboru; to občni imo z vsakim dnem bolj. Persekucije proti posameznikom in1 organizacijam, ki niso po godu g. Ivanu Hribarju, postajajo že naravnost neznosne in presegajo celo metode, katerih se je posluževala pokojna Avstrija proti Slovanom. Tako šikanira naša policija po želji g. Hribarja organizacijo jugoslovenskih naeijona-listov na ta način, da ji prepoveduje celo navadne seje raznih odsekov, ker jih ni prijavila policiji, čeprav spadajo pod dolžnost prijave le občni zbori in javni shodi. Istotako je prijavila policija državnemu pravdmištvu odbor iste organizacije radi znanih lepakov, katei*o je sama cenzurirala in vise še danes po mestu. Policija ve prav dobro, da je vse to brezplodno jahanje po paragrafih, toda ona hoče šikanirati. Če misli, da bo s takim postopanjem kaj dosegla, se strašno moti. Nasilje rodi samo odpor — tako je bilo vedno in bo vedno. m Kam gre mleko? V zadnjem času se pojavlja v Mariboru zopet občutno pomanjkanje mleka, vzrok temu je baje ta, da neka »velesloveriska« podjetja pošiljajo naše dobro mleko preljubim prijateljem in sosedom onkraj meje. Ali ni nobene oblasti, ki bi bila pripravljena poskrbeti, za to, da bi se kril najpreje domači trg in bi se komaj ono mleko, kar ga je odveč, 'smelo izvažati? Kako pridemo mi do tega, da smo brez mleka, med tem’ ko ga pijejo naši sovražniki? Ali je tudi to posledica rad tkalskega prijateljstva s prelatom Seiplom? m Nalepljonje lepakov. Policijski ko-misarijat nam' jo poslal sledečo objavo: Ker jo ravno pred volitvami zelo razširjena razvada naleoljnja lepakov na raznih krajih in stojimo tik pred volitvami v narodno skuščino, opozarja policijski komisarijat na določila § 2 tisk’, zak. gla-jena razvada nalepljen j a leoakov rta raz-voljeno le rta krajih, ki so oblastveno na lašč v ta namen določeni. Nedopustno j: vsako tako lepljenje na raznih javnih, kakor tudi privatnih poslopjih in napravah ter vsako onesnaženje zidov z napi si. V vsakem konkretnem slučaji so bode strogo postopalo po predpisih tisk. zakona. Ker se z raznimi agitatoričnimi napisi in nalopljenjem lepakov 'nele hudo poškoduje razna poslopja temveč se s takim početjem tudi kvari lepo zunanje lice celega mesta, dobijo vsi tukajšnji organi stroga navodila, da postopajo z vso strogostjo in brezobzirno proti krši teljem zakona. Naprošajo sc pa tudi vsi lastniki poslopij, da sodelujejo pri izsleditvi storilcev. m Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani prispe v Maribor v soboto ob 16. uri. Na kolodvora se vrši slavnostni sprejem, h kateremu vabimo vljudno vsa kulturna društva v Mariboru. Po sprejemu se poda zbor z godbo na čelu v Glasbeno Matico, pevke pa od tod v »Vesno«. Koncert prične točno ob pol 20. uri, na kar občinstvo vnovič opozarjamo. Po koncertu prirodi naša Matica zboru v kolodvorski restavraciji večerjo, zbor odpotuje ob 24. uri. Ker je v kolodvorski restavraciji komaj toliko prostora, da ga zasedejo pevci in pevke ter nekoliko povabljenih, prosimo občinstvo, da ne zasede gostom namenjene prostore. Kdor še nima vstopnice, se naj požari, ker jih je le še malo na razpolago. — Odbor. ni Žensko društvo vabi svoje članice, da se polnoštevilno udeležijo sprejema ljubljanske »Glasbene Matice«. m' Slovensko obrtno društvo rt a s prosi za objavo sledečega obvestila: Sloven- sko obrtno društvo naznanja vsem svojim članom,' da je tajnik vsled napadov raznih časnikov na omenjeno društvo prosil za dopust do af). marca, katerega jnu. je odho" tudi dovolil, ,Vgled tega se do omenjene dobe ne bodo sprejemala stranke. V nujnih slučajih so jo obrniti izključno na predsedstvo. m »Stražin« zaupnik pobegnil v Avstrijo. V kavarni »Central« je bil kot plačilni natakar nameščen neki Vili Triuker, ki je stal v tesnih' zvezah S »Stražo« ter sporočil blagoslovljenim gospodam vsako besedo, ki jo je 'slišal od političnih nasprotnikov. Še pred par dnevi je prinesla »Straža« po njegovi1 informaciji neko notico. V torek ponoči' pa je ta gospod nenadoma izginil iz Maribora in sploh iz naše države ter pobegnil na Dunaj k svoji ljubici, peki bivši natakarici kavarne '»Central?, ki1 je bila pred par meseci izgnana iz rtaše državo radi nedostojnega obnašanja. Triuker je pustil v Mariboru v bedi svojo legitimno ženo in nedorasle otroke. To je nov dokaz, kakšni tipi se zbirajo krog »Straže«. Katoliški list je nanje res' lahko ponosen'. m V soboto, 10. tm. v Grajski tleti koncert polnoštevilne železničarske godbe »Drava«. Začetek ob pol 20. uri. m Vlom v stanovanje. Dne 5. tm1. je bil izvršen vlom v stanovanje kleparja: Jelenka na Aleksandrovi cesti. Tat je' odnesel nekaj obleke in denarja. Preiskava je dognala, da je izvršil vlom kleparski vajenec Josip Hrastnik, rojert v Gradcu. S ponarejenim ključem je odprl1 stanovanje; denar je zapravil, obleko pa skušal prodati. Nadebudni mladenič je bil izročen' sodišču. m Nevaren tiček pod ključem. Dde .17. februarja se je prijavil rta policiji nek možakar, ki se je izdajal za Ivana Borteli. Nosil jc vojaško obleko ter pra-: vil, da je invalid in' se vrača iz ujetni-i štva. Pripovedoval je dolgo storijo a\ pobegu irt povratku preko Soluna, Skop-Ija, Niša itd. V Zagrebu je baje dobil od komande mesta dokumente za Ljubija-: no, ki pa so mu bili med potom ukradeni. Policiji se je zdel možakar sumljiv,j zato ga jo obdržala v zaporu in napravi-, la daktiloskoptične slike. Na podlagi tebi slik je javila zagrebška policija, da je dozdovn.i Borteli nevaren vlomilec in1 tat, kojega pravo ime jo Josip Cizelj. Zasledovan je radi številnih tatvin v Zagrebu*, Ljubljani in drugod. i m Policijska kronika. V Ljudskem vrtu jc bil aretiran dijak tretjega letnika' učiteljišča Janko K., stanujoč v Slovenski ulici št. 36, ker je skupno is svojim 10 letnim bratom ukradel 2 m dolgo klop. — Dne 7. tm’. Sta našla dva šolarčka rta bregu ob Dravi nasproti Ruške ceste št. 25. omot, v katerem je bil odpravljen ženski plod. Policija je uvedla preiskavo. ; — Pri tvrdki »Kristal« zaposleni delavec Karl Burkor je pri Svojem odhodu izmaknil, več ogledal, vrednih 10.090 K. i Bunker je bil izroedtf Sodišču. — Na policijo jc pribežala 1. 1908 rojena Marija!' Pukič ter prijavila, da je zbežala od Svojih stariŠev v Radvanju, kor jo vediidj pretepajo. Oddana jo bila v otroško za-: vetišče, proti Staričem’ pa je uvedena pre-i iskava. — Ob 11. uri je našel stražnik na Frankopanski cesti 3 letnega otroka, ki je zašel. Odpeljal ga je rta stražnico, kam'or ga je prišla kmalu nato iskat mati, žeria nekega delavca, ki je bila zaposlena pri delu, mod tem pa je otrok’ izginil. — V Ormožu jo bila aretirana Seka Frartca Bregant, ki je odnesla svoji znanki iz zapora, med tem’, ko je bila ta še zaprta, z njenega doma razno obleko in druge stvari v skupni vrednosti 30.000 krori. Narodno gledališče Repertolre: Petek, 9. marca. Urh', grof celjski, B. Sobota, 10. marca. Zaprto. Goseodarstvo. g Produktna borza v Novem Sadu, 7. marca: pšenica 445, ječmen 310, oves 285, koruza 237.50 ,za april 260, fižol 430, moka pšenična »00« 675, otrobi pšenični 160; tendenca: neizpremenjeria. g Tržne cene v Zagrebu. Živinski Sejem: voli II. vrsto 10.50—12.25 Din., III. vrste 7—8 Din. za kg žive teže; krave 4—10.75 Din., teleta 12—15 Din., svinje 13.75—26.75 Din. Seno: 175—200 Din. met. stot; deteljica 225 Din, slama 125—137.50 Din., drva 350—450 za voz — pšenica met. stot Din. 437.50—4.55, koruza 240—305 Din'., rž 350- 387.50, ječmen 305—315; oves 292.0—305 D, fižol pisani 450, beli 400— r450 DišC., moka: 00 675—700, št. 2 650—C75,' fet. 4. 625—650, otrobi 170—190. g Oddaja naprave železne stresne konstrukcije. Dne 15. marca 1923. sc bo ivršila pri računskem oddelku ministrstva za zgradbo ponovna ponudbena ■dražba za napravo železne strešne konstrukcije na poslopju Narodnega gledališča v Skoplju, h kateri (licitaciji) se ■vabijo in smejo vlagati ponudbe samo Saše domače tovarne. Predmetni oglas je Jr pisarni trgovske in obrtniške zbornice (V Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava in montaža strojev za električne centrale. Dno 13. ‘marca 1923 se frrši v računskem oddelku ministrstva za gradbe II. ponudbena dražba za dobavo in montažo III. grupe st o jev električne ■centrale za dvorec v Beogradu in sicer kot neomejena družba ( za naše domače 'in za tuje ponudnike). Predmetni oglas 'je v pisarni trgovske in' obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom r>a vr^gled. J g Predsedstvo »Ljubljanskega vele-Sejma« sporoča vsem' društvom:, korporacijam, klubom itd., da se letošnji ITT. vzorčni velesejem vrši v času od 1. do 10. geptembra ter jih naproša, da blagovolijo Svoje nameravane kongrese, koncerte 'itd., sklicati oziroma prirejati v času le-. tošnjega velesejma. Vse svoje tozadevne j Kamere, željo itd. naj blagovolijo sporočiti uradu »Ljubljanskega velesejma« v j Ljnblajni. Porotno sodišče. t! Maribor, 8. marca. j ' I * Tatinska družba. >T Danes 'se je pečala porota S tatinsko trojico, ki je ogrožala ek o mi ves ptujski okraj. Bo to iz mariborske kaznilnice po-fcegli kaznjenec Alojzij Lešnik, njegova priležnioa Ana Simonič in njen sin A-leksander Simonič. Dne 18. avgusta je pobegnil Lešnik, 35 letni mož, samec, že 13 krat radi tatvine predkaznovan, ki je bil obsojen na 8 let ječe, iz mariborske kaznilnice ter se podal k svoji priležnici, ■45 letni Ani Simoničevi, ki je služila s 1 tevojim 17 letnim! sinom! Aleksandrom Simoničem pri posestniku Janezu Kuharju v Zg. Velovlakn. Tam' se je Lešnik I peka j časa skrival v hlevu, Simoničeva pa mu je prinašala hrano. Med tem je | Szvrševal v okolici razne tatvine, bodisi | Isam ali pa v spremstvu 17 letnega Ale- ksandra Simoniča, pa tudi v družbi Ane J Simoničeve. V noči dne 17. septembra sta vlomila Lešnik in Simoničeva pri posestniku Grafu v Radomerščaku, odnesla 10.000 E v gotovini ter razno obleko, nekaj zlatnine in živil v skupni vrednosti 61.920 K. Nato so vsi trije zapustili Velo-vlak ter pričeli pravo potepuško življenje. Najprej so potovali v Ptuj. kjer so prenočili v hotelu Osterberger kot družina Kosi. Potem so odpotovali v Varaždin, Lešnik pa se je podal zopet v domače ln-aje, da bi dobil nov'h sredstev za veselo in brezskrbno življenje. S plenom se je vrnil v Varaždin in' ko je denar pošel, 'so snovali zopet nova »podjetja«. Ko sta se čez nekaj časa 1 ošnik iri 17 letni Simonič zopet pod ila na »ekspedicijo« in vlomila pri posestniki Novaku na Humu, je Lešnika doletela roka pravice. Bil je zasačen pri delu ih izro-čf n oblasti. Tako so prišli na .led celi | »družini«. Izvršili so skupno riebroj več- j jiu iri manjših tatvin' in pozna sc, da So j bili sami strokovnjaki, kajU tud’ Ana j Simoničeva je bila radi tatvine že D j krat predkaznovan a iti je imel njerl sin' Aleksander reS »dobro« šolo. Obtoženci dejanja deloma priznavajo, deloma pa skušajo tajiti. Sodba se glasi: Alojzij Lešnik 5 let, i Ana Simonič 1 leto iri Aleksander Simo-! nič 6 mesecev težko ječe. Maribor, 9. marca. Svojo snaho zastrupila. Danes se je zagovarjala pred poroto , 641etna Terezija Škerlak, vdova v Sta-; njevcih, ki je obtožena, da je zastrupila svojo snaho. Obtoženka je polovico svojega posestva prepustila svojemu oženjenemu sinu .Tanošu, pridržala pa si je j hasek celega posestva. Pod isto streho ; biva tudi drugi sin' Jožef s svojo ženo Terezo iri otroka Gize In in Trmo. Oba sina sta z ženama opravljala dela zunaj hiše in na polju, mati, današnja obtoženka pa je kuhala za vse- Dne 16. septembra ; lanskega leta je bila obtoženka' sama doma in kuhala večerjo. Ko so se zvečer vrnili ostali s polja, je bila večerja že ’ pripravljena na mizi, kjer so imeli vsak ; svoje določeno mesto. Ko so začeli jesti, ! je dala Cila Škerlakova tudi svoji hčerki nekaj žlic juhe. Mati ji je to zabrani-, la, češ, da je otrok že jedel. Med tem je s začela Cila Škerlakova tožiti o bolečinah v želodcu ter praviti, da ima juha okus po gnilih jajcih. Janoš Škerlak, njen mož je premešal ostalo juho na krožnika svoje žene ter opazil na dnu drobna rumena zrnca, ki jih je pokazal navzočim. Mati je nato hotela to juho pojesti, kar pa so ji drugi zabranili. Janoš Skeriak je nato zlil juho v steklenico ter se odpravil z ženo k zdravniku dr. Musterju v Križevce, ki je ženi izpraznil želodec, omenjeno juho pa poslal kemičnemu zavodu univerze v Ljubljani. Tara so ugotovili, da je bil juhi primešan arzenik. Tudi hčerka Irma, ki je zavžila le par žlic te juhe, je ves dan’ bruhala iri tožila o bolečinah v želodcu. Ker ni bilo razen obtoženke nikogar doma in je ona sama skuhala in razdelila večerjo, je očividrio ona zastrupila juho. S svojo snaho ni živela dobro in sta se ravno pred par dnevi hudo skregali. Obtoženka zanika vsako krivdo. Izid razprave ni doprine- | sel točnih dokazov. Porotniki so stav-■ ljena vprašanja zanikali, vsled česar je ' bila Škerlakova oproščena. _____ --------------------------------i Šport. ] : Člani prvega nogometnega moštva i ISSK Maribor, kateri imajo še izposojo* ; ne društvene kroje in čevlje, naj isto j vrnejo najpozneje v soboto dne 10. trn. j popoldne od 3. do 4. ure v društveni sobi • na igrišču. Kdor se temu pozivu ne bi J odzval, se ga ne bode verificiralo: P1r0.tl j njemu se pa bode še povrh tudi dlscip’1* j narno postopalo. — Odbor. : L SSK »Maribor«. Vaja prvega in r^ zervnega nogometnega moštva ISSK »Maribor« se vrši v nedeljo dne 11. tn& popoldne od pol 15. do pol 16. ure v Ljud-skem vrtu. Vsi igralci morajo biti ob navedenem času na svojem mestu. — Ka” petan. Mate Oskrbnik z dobrimi spričevali išče službo na veleposestvu. Nastop takoi. Naslov so uve v upravi lista. 487 2—1 Zamenjam sveje stanovanje s tromi sobami tv vili) proti stanovanju t dvema sobama. Naslov povo uprava lista. 476 3—S URE, žopne in stenske, popravlja naj-ohdneie tvrdka R. Bizjak urar, Gosposka ul St. 16, Maribor. 433 15-7 Kmetovalci, kateri želijo, da se napravi na njihovem posestvu bre/plačno gnojenje z umetnimi gnojili v svrho preizkušnje. na,i javijo svoj. naslov tvrdki Toneje & Rozman, Maribor, Aleksandrova cesta St. 35. 473 3—9 Perilo po najugodnejši ceni prodaja samo B. Veselinovič in drug. Maribor, Go-rposka ul. 26. 458 15—3 Slanina debela, soljena, 3 kom. 100 kg. prodaje se v celili komadih po 130-50 Din kilogram Božidar Jovanovič, zastopnik tvrdke i Markovič, Maribor, Aleksandrova [cesta 55. 481 6—2 II-— ir r- ir—JI-— ir o-1,— ic-mr— n-— - n—ji— ■ — ICupim «R#» za svojega sorodnika trgovsko hišo ali hotel Ormožu, Ptuju ali Mariboru; eventualno tudi mlin žago, vinograd ali lepo posestvo v ptujski, ormoški ali ljutomerski okolici. Ponudbe z rtatančni«1 opisom, izmero posestva in zadnjo ceno na: BoktO* Janžekovič, šef odseka pri poštni direkciii v Ljub* jani. 477 3-2 Podpirajte Jugoslovansko Matico! vrst® perila m ctama> =^==agssj Israjse, m P®*«©, Siisso H bSnaclio itd* ||1 IzdeHuJa po Cjiraraa za kq» Ljl eSn©*«*11 W©St©, otroško M |$ cenah iludmlla Backsiss’1 MARBBOR* l&eroSIka cesta št. | Mihel Zevaco: [Markiza Pompadonr. It Zgodovinski roman. — Poslovenila IRosaadra. ( (Dalje.) (46) , if »Torej,« — je vprašal neznanec, — »vi hi jo radi videli!« — »Rekel sem vam! že, — le enkrat še riaj bi se moj pogled naslajal na oboževanem bitju, — potem rad umrjem!« — »Tu se pač ne gre za smrt, — vi ste še mlad in bodete živeli še mnogo let, — čaka vas ljubezen in morda tudi bogastvo! — Iri če vas oblast in bogastvo ne ’ mika, — vas lahko osreči sama ljubezen. 'Jaz vam ponudim sredstvo, pomoč, da 1 So zopet lahko vidite, — ne samo za hip, kakor ste si poželeli, ampak za vedno, vsaki dan, — in možnost, da jo ljubite, [da morda i ona vas vzljubi. — Ne da u» Jmrete pred njenimi očmi, ampak, da ži-iVite, jo obožnjete iri se naslajate v sreči njenih poljubov.« — D’ Assas je sklenil roke in’ težko dihajoč šepetal. — »Jaz blaznim', gospod, — vi me 'sto-trite blaznega! — Ali pa — najbrže se norčujete iz moje nesreče!« — »Mladenič!« — je rekel nato gospod 'Jakob strogo. — »Jaz nisem od onih, ki ge šalijo z moškim srcem.« — »Im vendar, vi veste, da sem jetnik! Iz Bastilje se ne pride, kadar je kdo vsled kraljeve volje notri!« — Gospod Jakob je na to izza 'nedrij potegnil neko listino in jo ponudil vitezu. D’ Assas jo je prečita! in se stresnil. — Bil je to odlok o takojšnji izpustitvi Viteza! — Vitez d’ Assas je vzkliknil z radostjo človeškega bitja, katera ga je popolnoma prevzela, da ne more niti spregovoriti. — Stegnil je Svoji roki proti neznanemu možu, ki jo prišel v njegovo ce- lico ter mil prinesel žarek ljubezni, žarek prostosti! — Ali ravno tako hitro je zopet poble-del, — zazdelo se mu je, da se obraz neznanca pači v neznanskem posmehu, — da je iz vrhunca njegove radosti padel v najglobokejši prepad obupa, — da so se vrata njegove celice trdno in brezupno i zaprle za vedno! — j Gospod Jakob je zopet zganil pismo ! ter ga spravil za jopič, — rekoč mu: j »Sedaj pa, dragi prijatelj, sediva in se j pogovoriva!« — j Vitez je natančneje pogledal osebo, ki mu je govorila s skoro neprikrito | grozečo ironijo, katero je bil zapazil tudi ; pod krinko hladne uljudnosti. — ! Gospod Jakob je kazal približno pet- ■ deset let, — iri njegov obraz je bil čisto navaden’, kakor kakega priprostega meščana, — riikdo, kdor bi ga ne bil natančneje opazoval, — ga ne bi imel za kaj drugega. — Njegov pogled navadno zasenčen od dolgih trepalnic in nirk, je redkolcedaj vzplamtel, — a plamen je hitro ugasnil. — Njegove roke so bile bele in gojene, — kot od kakega prelata — Kadar je bil sam, — je bilo S njegovem obnašaunju nekaj veličastnega, — mirnega in mogočnega ponosa človeka vzvišenega nad množico. — Got>vo sc je v svojem srcu rogal vladarski slavi, možno mu je bilo po svoji volji riašiu- j vati narode k krvavi vojni, in jih po-j tem zopet pomiriti le z jednim gibija-j jem, znakom svoje lepe roke. — Ali vsega tega d’ Assas ni računal, pojmil, le občutil je to nevidno moč in oblast. — ! Ker je bil pa pogumen in’ mlad, Hi Sn-[ til v sebi ono groze, ki je morda name-) raval neznanec, ampak le ono veselje, ka-| terega čuti mlad, vitežki pogumen mož, ■ kadar se mu nudi boj, — bitka. —> »Kdo Ste, gospod?« — »Zovem se gospod Jakob',« — je odgo-| vorii počasi neznanec, — »sem miren * meščan rrf dolini sorodnik družine Poi- ssori, — da, tako daljen sorodnik, dn se i mi sploh zdi, da se je moji bratranci pe j spominjajo. — Ali, imel sem priložnost, da sem se približal Ivani, — ki bi bila nekako moja nečakinja, — njena lepota [ me je zavzela a bojim se, da postane ros< srečna! — Evo, to sem, — ali* vam za- j došča, mladeniči« — j jj »Ne,« — je odgovoril d’ Assas hladno, s »rie, ker mi to iie pojasni ničesar. — Po-j sebno pa mi vaše razlaganje ne pojasni, i kako ste vi, — mirni meščan zamogli dobiti listino, katero bi težko dobil sam' minister, — da ste dobili odlok takojš-j i njega oproščen j a.« — i »Kmalu se bova razumela, dečko, kaj-| ti vidi se, da ste jako bistroumen, iri bi-i stroumnost olajša pogajanja. — Torej vi ; ne verujete mojemu mirnemu meščari-| stvu?« — j »No gospod!« — je odgovoril d’ Assas, kateri se je začel čutiti nekako slabo — »In imate prav! — Ze vidim, da som prisiljen' govoriti jasrio!« — »To bo pač najbolje!« — »In najbolj kratko! — Ali ste že 'slišali o kardinalu Fleury?« — »Kraljevemu odgojitelju? Brczdvoiu'-. no!« — j »Da, — in jaz sem njegov naslednik, i njegov nadaljevatelj!« — ! »Torej mi je čast govoriti s cerkve-i nim dostojanstvenikom?« — j »Da, — tako je!« — je odgovoril go-! Spod Jakob. — | Iri v tem potrdilu je bil tak' naglas, ; povdarek resnice, veličanstvo oblasti v njegovih besedah, da se je d’ Assas malo obotavljajoč se, — slednjič priklonil globoko. — Gospod Jakob' pa je zopet nadel kritiko ponižnosti in govoril: , ( »Jaz Sicer nisem ne v tako visoki i službi, iri za odlično stopinjo, katero je J kardinal Flenry tabo vredno zastopal, —1 nisem iri ne bil bi je vreden. Ali' jt(ri tovo pa sem navdahnjen od isto tl oboke - veže mojega prodnika. — Z druge »tr»ts! --------------------- pa delujem tudi popolnoma v zaupanem mi od njega, — in čeprav se se odločil, da ostanem vedno le v tej1" za kulisami, iri se ne vmešavam v d žavne posle, — imam vendar nekoliko o lasti nad kraljem, glede njegovega sobnega življenja, — Razumite me bro, gospod, — ako ostaue kralj na P° čednostnega življenja, — zdi še mi, Dunaju bi se lahko od tega zbora mar6 tem naredim državi prav veliko ušli:*2 ' Kajti ne služi se narodu le na boja6, polju iri v ministrskem svetu, — | služba ni važna in zgodovina pač fi® govorila o meni, — a.li — če obvarul0. Ludvika XV. pred Skušnjavami ljubcz^’ ali ne obvarujem Francijo dosti revo 1 bede, — da mogoče nesreče?« — »Res je, — gospod!« — je odgnV°^j vitez z neprikritim spoštovanjem. " * , zasledujete na ta način dobro Ta dal® I nosno politiko. — Nereden kralj s sv»J I mi strastmi pomenja nesrečo za cel® ► 1 jestvo, — blazni troski, — nezmerni ^ ki, — to vse izsili upor in vojno, pridobi zadosti zlata, s katerim 60 šča kapricami nenasitljivih ki , . ,« —■” Tu se je vstavil v 'svojem' govor®^ mahoma zopet prepaden, prestraši' »Oh,« — je govoril tiho, — »in kr® jL-, ljubi! ~ Da. kralj ljubi njo! - ^e®r , ca!« — - ... # -n fCT* GoSpod Jakob je prijel viteza ko, pa mu zamolklo rekel: hešod0* »Vi ste spregovorili Strašne *nto- mladenič! — Vi govorite o ^vfnl^ater® ni ji Poisson, ne res? — Od H3®< ji -- ljubite vi? — Da, res je, kralj jo Tn radi tega sem jaz prišel semkaj-šajte me!« — ^ D’ Assas je potegni” z trudno r o • vročem čelu. — Pozabil je bil ^ ^ ljubezen, — in kaj bode sedaj s 1 (Dalje priM