Stev. 268«
V Trstu« v ponedeljek 27. septembra IMS.
Letnik XI.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. hrančiška Asiikeg« št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konso:c.j Usta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aalikega št. '20. Telefon urednittva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znala: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta .............. • •	• 12.—
za tri mesece.....6"—
za nedeljsko I s d a j o za celo leto 5.20 za pol leta................. 2.60
		
-1	; I .j*	F
	L.	
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 9 vinarjev, zastarele Sevilke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Srokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......t ... „ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Ed:nosK\ Naročnini Id reklamacije se ^šiljslo upravi listi. Plačuje se Izključno le
upravi »Edinosti*. — Plača in toži se v Trstx Uprava in inseratni oddelek se nahajata v uilci Sv. FrančlSt* AsiSkega št 20. — Poštnohramlmčni račun Št S4I.65! ,
Vsi ruski napadi pri nočem JMsincu odbiti. Ob Ikvt In Styru delovanje Rusov peša. PH Vllelkl ruski navali zavrnjeni. Napredovanje Hemcev ob Berezini. iia iašKI fronti nič posebnega.
Vciihe bitke na zapadnem boiiStu se nadaljujejo. - Zavezniki dosegli samo delne uspehe.
Z GvstFijskHiukega bojišCa.
DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se objavlja:
26. septembra 1915, opoldne.
Sovražnik je tudi včeraj z velikimi silami nadaljeval poizkuse, da bi prebil našo fronto pri Novem Alekslncu. Že već dni tra;ajoča bitka se je končala s popotnim porazom za Ruse. Kjerkoli se ie sovražniku posrečilo trenotno vdreti v kak naš strelski jarek, je bil od naših naglo došlih rezerv povsod pognan zopet nazai. Še včeraj popoldne in zvečer se je južno Novega Alekslnca zaporedoma razbilo deset ruskih napadov in vzhodno Zalošč so bili sovražni oddelki, ki so se skozi razbite naše ovire prebili v naše postojanke, odvedeni kot ujetniki.
Na fronti ikva - Styr je delovanje sovražnika '»pešalo.
V vzhodni Galiciji vlada mir.
Na Utvinskem se bojujoče c. in kr. sile so potisnile nasprotnika pri Kraslnu na vzhodni breg gornje Sčare.
Namestnik šcia generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
Z nemfto-ruik^a Wča.
BEROLIN, 26. (Kor.) VeiJfcl glavni stan, 26. septembra 1915.
(Armadna skupina generalfeldniaršala Hindenbui ga.) Vzhodno Viiejke so bili ponovni ruski rapadi odbiti. Zapadno Vilejke se vrše srditi bo§i.
Na fronti med Smorgonom in Višnje-vom smo na več mestih udrll v sovražne postojanke. Boi se še nadaljuje.
Severozapadno Zabrezine smo potisnili Ruse preko Becezine. Dalje južno, pri Bje-latičih in Ljubči smo prispeli do Njemena. Ljetih je bilo 800 mož in uplenjeni dve strojni puški.
(Armadna skupina princa Leopolda bavarskega.) Sovražnik Je bil potisnjen dalje proti vzhodu. Ljetih je bilo 550 mož.
(Armadna skupina generalfeldmaršala Mackenseua.) Položaj je neizpremenjen.
jugovzhodno bojišče. — Pri nemških četah se ni zgodilo ničesar pomembnega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Stavke v moskovskih tovarnah.
KOPENHAGEN, 25. (Kor.) »Politiken« poroča iz Petre^rada: V mnogih tovarnaii v Moskvi delavci stavkajo. Več listov ne more izhajati. En dan je bila vsa Moskva brez listov. Magistrat je pozval delavce na delo. Stavke da se morajo kot izdajstvo domovine strogo kaznovati. Vsled obsežnih stavk so se sestali v Moskvi moskovska mestna duma in zemstva.
Bark v Londonu.
LONDON. 25. (Kor.) Ruski finančni minister Bark ostane već dni v Londonu. Bil je sprejet včeraj od kralja. Posvetovanja z zakladnim ministrom Mac Kenno še niso končana.
šnice Rdečega križa v Gorici. Sovražna artiljerija je petkrat zadela ta zdravstveni zavod, pri čemer ie ena granata u drla v operacijsko dvorano. Nadaljnih 53 k rogelj je padlo v neposredno bližino poslopja. Kakega vojaškega namena to po mednarodnih pravih protipostavno dejanje nI 1-melo, ker se daleč naokrog niso nahajale nikake čete.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml.
Demisija italijanskega mornariškega ministra.
BERN, 25. (Kor.) Kakor poroča italijansko časopisje, je italijanski kralj sprejel prošnjo mornariškega ministra Viale za odstop.	_
r»ti
1
fa
DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se objavlja: 26. septembra 1915, opoldne.
Včeraj se ie omejevalo delovanje Italijanov na srdito obstreljevanje po ženevski zastavi na daleč zaznamovane bolni-
Balkansko bojišče.
DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se objavlja: 26. septembra 1915, opoldne.
Jugovzhodno bojišče: Ničesar novega.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
Z imM* DOjiifo
BERLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. septembra 1915.
Zapadno bojišče. Boji, ki so se pričeli z nastopom več mesecev pripravljane fraucosko-angleške ofenzive, so so na večjem delu fronte nadaljevali, ne da bi se napadalci na imenovanja vreden način približali svojemu cilju. Ob obrežja so skušale tudi angleške ladje napade z artiljerijo, posebno z obstreljevanjem Zeu-briigga. Imele niso nobenega uspeha. Potem ko se ie eaa ladja potopila in ste biii dve drugi poškodovani, so se ladje umaknile.
V oddelku Yperna je imel sovražnik velike izgube; prospeiiov ni izvojeval. Angleži so pustili v naših rokah dva oficirja in 100 mož in 6 strojnrb pušk.
Jugozapadno Lilla se je nasprotniku posrečilo, potisniti eno naših divizij pri Loosu iz najsprednejše v drugo obrambno ' črto. Pri tem imamo seveda znatne izgube, tudi na materijalu vseh vrst, vzidanem med postojankami. Protinapad, ki se vrši sedaj, uspešno napreduje.
Razvaline nekdanje vasi Souchez smo prostovoljno izpraznili. Številni drugi napadi na tej fronti so bili gladko odbiti, na mnogih mestih z najtežjimi izgubami za nasprotnika. Pri tem se ie posebno odlikoval 39. deželnobrambni pešpolk, ki je moral pri predornem poizkusu v maju severno Neuvilla vzdržati glavni sunek. U-jeli smo tu nad 1200 mož, med njimi enega angleškega brigadnega poveljnika in več oficirjev in uplemii 10 strojnih pušk.
Tudi pri borbi med Reimsom in Argoni ie morala severno Perthesa ena nemška divizija vsled skoro 70 urnega neprestanega bombardiranja razrušeno najspre-unejšo postojanko izprazniti in se umakniti v drugo črto, nahajajočo se 2—3 km za Jaj. Sicer so se tudi tu Izjalovili vsi sovražni predorni poizkusi.
Posebno trdovratni so biii boji severno Mourmelon le Grand in tik zapadno Ar-gonov. Tu je tudi imel napadalec najtežje izgube. Severonemški in hesenski deželni brambovci so se bili izvrstno. Ujetih je
PODLiSTEK
GREŠN1CE.
Roman. — francoski spisal Xavier da Moiitćpta
—	Ljuba moja gospa baronica, saj veste, da sem vedno čislal in ljubil Karla. Pošten, imeniten dečko je, poznam ga, in vendar ne morem takoj odločno odgovoriti tako, kakor želite vi.
—	Torej me zavračate? — je vprašala moja mati in vznemirjenost so jej je še podvojila, kar je lahko misliti.
—	Ne pravim tega.
—	hi vendar____
Gospod de Clement jo je prekinil:
—	Ljuba gospa baronica, — je dejal, — naj pride Karel sam k meni, da se pogovoriva.
Ni lil Mogoče še nadalje siliti vanj. Moja mati je cdšla. ne da bi bila vedela pravzaprav, kaj naj misli o gospodu de Clernentu in ali smem jaz upati in se bati. Zdelo se pa ni verjetno, da bi bil gospod de Clement čutil potrebo, da bi me žalil z brutalno zavrnitvijo. Pet minut pozneje
sem stal pred njim, ves razburjen in z razklanim srcem, kakor pravijo mornarji. Njegovo rjavo in odkrito lice, drugače zelo dobrohotno, se mi je zdelo strašno svečano. Učinkovalo je name kakor Neptunovo lice v trenutku, ko izgovarja klasične besede: Quos ego!
—	Dober dan, dragec, dober dan! — je začel in mi podal roko, kakor da ne bi niti oddaleč slutil vzroka mojega poseta.
—	Dober dan. gospod de Clement! — sem odgovoril še bolj razburjen in v še večji zadregi.
Nekaj trenutkov je upiral svoj živalmi in upirajoči pogled vame, in nehote sem povesil oči. Po tem molku me je dobrohotno potrkal po rami in dejal:
—	Tako, tako, dečko, torej že mislimo na mlada dekleta? Domišljavamo si, da smo zaljubljeni?
—	Je več kot domišljija, gospod, zatrjujem vam, da je res____
—	Ej, ej! Ali je Margareta, ki jo ljubiš, ali njena dota?
—	Dajte mi svojo hčer brez dote, gospod, razpolagajte z njenim imetjem, kakor hočete, in videli boste, ali ne bo Margareta z menoj prav tako srečna, kakor zasluži.
bilo nad 3750 Francozov, med njimi 39 oficirjev.
V zračnem boiu so imeli naši letalci dobre uspehe. En bojni letalec |e zapadno Cambrai sestrelil eno angleško letalo. Južno Metza je poročnik Bolke, ki se je dvignil za poskušajo, zbil eno francosko letalo. Podporočnik Bdhm, ki se je dvignil v svrlio, da prežene iz treh letal obstoječe francosko brodovje, ki je nameravalo napastiaFreiburg, je sestrelil dve letali Le tretje je ubežaio.
Vrhovno armadno vodstvo.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 25. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Dardanelska fronta: V Anaforti so naše poizvedovalne kolone na levem krilu sovražnih strelskih jarkov'uplenile okoli 30 pušk in več vojnega materijala. Priborili smo si zopet del postojank, ki jih ie zasedel sovražnik pri izkrcanju na tem krilu.
Pri Ari Burnu obojestransko slabejše streljanje.
Pri Seddil Bahru ie eden naših oddelkov napadel na levem krilu z ročnimi granatami postojanke sovražnika za metanje bomb, nakar je bilo preprečeno metanje bomb.
Kavkaska fronta: Vzhodno Vana, v o-kolici Hošaba, so naše prednje čete premagale sovražnika, ki je bil prisiljen, da
je pobegnil v vzhodni smeri. Ostavil je v naših rokah množino pušk in vojnega materijala.
Sicer ničesar pomembnega.
Francoski r*arnik potopljen.
FRANKFURT, 26. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Aten: V Libijskem morju je podvodnik potopil francoski 5000-tonski parnik »Ravitaileur«. Moštvo je rešeno.	_
Vesti z Balkona.
LONDON, 25. (Kor.) Kakor poroča Reuterjev urad, je državni tajnik sir Grey sprejel včeraj opoldne zaporedoma poslanike Grške, Rumunije in Srbije. Grškemu poslaniku ie naznanil, da je dobil brzojavko njegove vlade, da se smatra mobilizacija proti Bolgarski kot odredba e-lementarne previdnosti.
BERLIN, 26. (Kor.) Privatni korespon-dent Wolffovega urada v Atenah poroča z dne 24. t. m.: Mobilizacija na Grškem pomeni, kakor mi je bilo znova potrjeno, ču-ječno oboroženo nevtralnost, ki ni proti nikomur provokatorična in ki se je brez nujne potrebe ne opusti.
ATENE, 26. (Kor.) Gunaris je bil brzojavno poklican h kralju.	___
ATENE. 24. (Kor.) (Zakasnelo.) Vlada je sklenila večje posojilo z grško narodno banko. Banka bo dala takoj predujem, ki bo znašal 12—20 milijonov drahem.
Razpoloženje v Atenah po proklamiranju mobilizacije je skrajno mirno. Javno mnenje odobrava varnostne odredbe vlade in jih smatra kot potrebne za varstvo dežele.
Časopisje naglasa mirovne namene Grške. Venizelosu prijazno časopisje poudarja, da je zveza med Srbijo in Grško ne-razdružljiva, naglasa pa tudi, da so bile odrejene vojaške odredbe ukrenjene le iz previdnosti in v varstvo dežele. Tudi o-
—	Kaj neki ti malopridnež! — je vzkliknil gospod de Clement; — ali morda misliš, da razdedinim svojo hčer?
—	Ne mislim ničesar.
—	Zakaj si mi pa rekel to, kar si mi rekel ravnokar?
—	Odgovoril sem na vaše vprašanje in obenem tudi na vaša žaleča podtikanja.
—	Bog mi odpusti! Zdi se mi, da si razžaljen.
—	Strela! Rekli ste mi nekaj____
—	Rečem ti, kar hočem, si čul? In če nisi zadovoljen, dragi moj, ti ni treba storiti drugega, kot da odjadraš, dokler je še veter ugoden.
Tu je Karel prekinil svojo pripovest.
—	Vedeti moraš, dragi moj Maurice. — je nadaljeval potem, da je gospod de Clement živa slika in prilika nesmrtnega tipa dobrohotnega godrnjača, ki ga je uprizoril Goldoni. Poznal sem ga dosti dolgo, da mi nikakor ni prihajalo na um, da bi se jezil zaradi njegovega bevskanja in njegove robatostj, aH pa se celo ustrašil. Nasprotno ml je bil ta osorni način sprejema skoraj jamstvo za dober uspeh. Zato sem mu, na mojo uro, odgovoril brez odlašanja, hitro in drzno:
—	Ne, ne grem.	^
pozicijonalno časopisje odobrava mobilizacijski sklep, vendar pa izjavlja, da pomeni izključno varnostno odredbo, ki je popolnoma neodvisna od političnih vprašanj, ki Še niso na vidiku. List »Nea Ime-ra« izraža nado, da bo Venizelosov kabinet odstopi!.
CARIGRAD, 25. (Kor.) Knez Hohenlo-he, ki je zastopal poslanika barona Wan-genheima tekom njegove odsotnosti, je bil popoldne povodom njegovega pred-stoječega odhoda sprejet od sultana v avdijenci.
ATENE. 24. (Kor.) (Zakasnelo.) Kakor poroča »Messager d' Athenes«, se je izrekla Francija pripravljeno, da otvori grški vladi kredit sto milijonov frankov v kritje vojaških izdatkov.
NEW-YORK, 25. (Kor.) »Associated Press« poroča iz Sofije od 24. t. m.: Včerajšnja prizadevanja diplomatičnih zastopnikov entente, da bi govorili z Radosla-vovim, so ostala brezuspešna. Popoldne predlože diplomatje entente zadnje predloge entente.
Mobilizacija sijajno napreduje. Vpoklicano moštvQ je izvrstno opremljeno. Pričakuje se, da bo bolgarska armada tekom nekaj dni pripravljena za boj.
RemmnKa ne mobilizira.
BUKAREST, 26. (Kor.) V včerajšnjem ministrskemf svetu je, kakor se glase soglasno vsa poročila, pokazala presoja položaja, ki je nastal po mobilizaciji Bolgarske in Grške, da za Romunsko ni potrebe, da bi odgovorila z enakimi ukrep).
Tretje avstrijsko yojno posojilo.
DUNAJ, 26. (Kor.) V poštnohranilni-škem uradu se je vršila včeraj pod predsedstvom guvernerja dr. Karla Letha seja konzorcija za izvedbo državnih kreditnih operacij. Razpravljalo se je o tretjem vojnem posojilu in vseh vprašanjih, ki prihajajo pri tem v poštev. Tako čas kakor tudi tržni položaj se smatrata ugodna za posojilo. Guverner predloži predloge konzorcija že v kratkem finančnemu ministru baronu dr. Englu.
prednji deli z doklado K 5'36 kilogram; zadnji deli z doklado K 5*92 kilogram.
Doklada sme znašati največ 20 do 25% teže mesa, ki ga zahteva posamezni kupec.
Mesarji, ki bi se ne držali določenih cen ali zgoraj označene teže doklade, se brez ovinkov izključijo od prodaje mesa, ki ga dobavlja občina.
Mesnice, v katerih se bo prodajalo to meso, bodo označene z napisom in pride-janimi cenami.
Cene mesa, dobavljenega po zasebnih prodajalcih, ostanejo seveda iste, kakor jih je že objavila mesarska zadruga.
Trst, 25. septembra 1915.
MESTNI MAGISTRAT.
J-V
^ f^ II•
Razglas.
Zaradi vedno naraščajočega pomanka-nja in težavnega, uvoza klavne živine v Trst, postaja v zadnjem času zadostna preskrba mesta z mesom vedno težavnej-ša. Zgodilo se je celo, da je prebivalstvo ostalo kak dan skoraj popolnoma brez mesa.
Da se izogne tej nevšečnosti in omogoči zadostno dobavo živine mestni klavnici, je ukrenil cesarski komisar, da se za sedaj* v torek, sredo in četrtek tega tedna
razdeli mesarjem prvikrat neka količina mesa^ ki ga je pred časom nabavila občina in ga dala hraniti v ledenicah Austro-Ainerikane.
Cesarski komisar si pridržuje, da določi za porabo niadaljnje količine zmrznjenega mesa. če se dotlej ne pomnoži dovoz žive govedi, oziroma če bi se dotlej ne mogla dognati po ces. komisarju že u-vedena pogajanja za uvoz danskega mesa.
Meso, ki je sedaj daje v prodajo občina in je moralo biti najboljše kakovosti, da se je moglo hraniti v ledenicah, ter se je moralo plačati že tedaj po visokih cenah, se bo prodajalo po naslednjih cenah:
—	Tako, tako! In zakaj ne, če smem vprašati ?
—	Kp sem prišel k vam, sem.imel svoj namen.
—	In kakšen namen, gospod bahač?
—	Namen, da dobim odgovor od vas. Rekel ste tako moji materi in čakal bom tega odgovora tako dolgo, da ga dobim.
—	Misliš?
—	Da, mislim.
—	In če ti ga ne dam danes zjutraj?
—	Ostanem do večera.
—*In če ti ga ne dam niti jutri?
—	Bom čakal cel teden, če bo treba,tcel mesec, celo leto, če bo treba.
—	Ne da bi odjadral od mene?
—	Ne da bi odjadral od vas.
Moje vedenje je očividno nekoliko presenetilo gospoda de Clementa. Zdelo se je, da je trenutek omahoval med nejevoljo in veselost jo. Končno je zmagala dobra volja. Potrkal me je vdrugo po rami in se začel smejati. Potem pa je vzkliknil:
—	Torej je le res! Ti ljubiš Margareto?
—	Obožujem jo.
—	Hm! hm! — Obožujem, to je kmalu rečeno.
—	Kaj je hitrejše rečenega, kot resnica?
—	No, seveda! Toda ali je to samo Iju-
DcmiiCe uesti.
Mesarska zadruga je določila naslednje cene za meso: prednji deli z doklado K 4'64, brez doklade K 6; zadnji deli z doklado K 5'36, brez doklade K 6'72^
Mestna zastavljalnica. Ker nam mestna zastavljalnica, ki je tudi pod nadzorstvom cesarskega komisarja, dosledno in menda načeloma ne pošilja svojih objav, posnemamo po menda pri njej boljše zapisanem »Lavoratoru«: Danes, 27. t. m., se bodo v mestni zastavljalnici prodajale zastavljene »dragocenosti« serije 135, zastavljene meseca januarja na zelene listke in sicer od št. 202701 do št. 205800.
C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo sporoča, da je vsled odloka c. kr. trgov, ministrstva z dne 22. IX. 1915 št. 29813/P ex 1915 razpošiljanje blagovnih vzorcev vojakom na bojnem polju pod znanimi pogoji raztegnjeno na sledeče vojno-po-štne urade: 27, 32, 38, 40, 42,44, 47, 50, 63, 68, 70, 71, 72, 75, 87, 92, 104, 132, 139, 162, 173, 206, 351, 352, 353, 355 in 507.
Umrli so: Prijavljeni dne 26. t. m. na mestnem fizikatu: Marega Rinald, 14 mesecev, Rocol št. 911; Rapotec Morski, 9 mesecev, ul. dei Porta št. 3; Špiler Karel, 4 mesece, ul. del Broletto št. 30; Vascon Alojzija, 37 let, Čarbola zgornja št. 204. — V mestni bolnišnici dne 26. t. m.: Kocijančič Andrej, 27 let; Kleva Josip, 33 let; Kucer Karel, 45 let; De Vecchi Karel 28 let.
„Kdo je to?M Angleški list „Daily Mail* jo obelodanil nedavno fotografijo skupine 23 anie-ških ujetnikov v Nemčiji v namen, da bi jih sorodniki v don.ovini mogli identificirati. Na vprašanje lista „Kdo je to ?■* je odgovarjal cel kup dopisov, v katerih so ljudje z veseljem javljali, da so izpoznali svojega sorodnika ali znanca. Ali nastale so tudi različne tragikomične zamene, ker je včasih tudi več rodbin izpozsalo v sliki kakega vojaka svojega očeta, sinu, moža. Rekord pa je dosegel neki ujetnik, za katerega se jc zglasilo 30 — zaročenk!
Ustavljeni Časopisi. Oblasti so zaustavilo izhajanje dnevnika O^trav.-kv Denniku,'ki j« od ?a-četka vojne izhajal dvakrat na d*n. Dalje so oblasti ustavile glavno glasilo poljske ljudsko stranke „Przija ciel I.uduu, ki je izhajalo v Kia-kovu pod uredništvom poslanci S-apinskega. Ustavljen je tudi židovski dnevnik „\Viener 3<*or-£'>nzeitung-, ki je bil i>i-i-n v hebrejskem jeziku. Lzroki tem odredbam se ne navajajo.
Prva krSČanska cerkev na Češkem. Dane- se vrši v Mladi Boleslavi slavnost tisočletnice obstanka cerkve v Mlaji Boleslavi, ki jo je zgrudil k»ez Vralislav kot i_rvo kršćansko cerkev na Češkem.
bimkanje ali prava ljubezen? Glej, to je vprašanje.
—	Prava ljubezen, gospod de Clement. Da, resna in odkritosrčna ljubezen. Na to vam dam svojo častno besedo!
—	Le ne razburjaj se, dečko. Verjamem ti, ker ti že ravno moram.
—	To je sreča!
—	Će bi ti pa povedal, da imaš tekmeca. kaj bi porekel na to?
—	Kaj bi porekel?
—	Da.
—	Da se prav nič ne Čudim za to.
—	Kajpak!
—	Vaša hčerka je predražestna in pre-Ijubka, da bi ne imela oboževateljev.
—	Glej, glej! Kako.lepo novico mi poveš!
—	Ne pripovedujem vam ničesar, česar bi vi sam ne vedel tako dobro, kakor jaz. Jaz vam samo odgovarjam. Če vam moja vprašanja niso všeč, zakaj me pa vprašujete?
—	Le mirno, le mirno! In če bi dostavil, da je ta tekmec bogat, zelo bogat, kaj bi rekel ti potem? Hin?
—	Rekel bi: tem bolje zanj.
(Dalje).
Stran II.
»EDINOST« *t. 268.
V Trstu, dne 27. septembra 1915.
Mm politične mil
Drugi časi — drugi govori! Kakor znano. je angleški minister Lloyd George sedaj najvneteji apostol — vojne. Leta 1900 pa je isti Lloyd George predložil zborovanju liberalcev resolucijo,ki je obsojala te danjo vojno v južni Afriki kot zločin in pogreško, storjeno po zahtevi neodgovornih kapitalistov. Resolucija je odklanjala opravičevanje te vojne kot nezadostno in neiskreno ter zahtevala od vlade pojasnila glede namenov, za katere se žrtvujeta življenje in kri.— Na mirovni konferenci v Cardiffu je isti Lloyd George podpiral resolucijo, ki je živahno protestirala proti strašni in kruti politiki, ki je v tejn, da se vojna razteza tudi proti ženskam in otrokom. V svojem govoru je ta tedanji zagrizeni nasprotnik vojne rekel med drugim: Postopanje generala Bruce Hamiltona v Veutersburgu, kjer je pozi-gal hiše, plenil zaloge ter ženske in otroke ki so prosili kruha, pošiljal k Burom, je bilo najpeklenskeji čin, ki bi ga mogel izvršiti katerikoli ropar. To je bila tista višja civilizacja, ki smo jo hoteli nesti v južno Afriko«. — Dne 1». januarja 1901. je rekel LIoyd George v novem reformnem klubu med drugim: »Ce bi javnost sedaj vedela, kaj jo pričakuje, bi napravila konec strahotam v južni Afriki. Govorili so jej, da bi odnehanje od boja pome-njalo znak slabosti in da bi jo vse dežele sveta smatrale za |o. Ali v kupcijskem Življenju je človek mož tisti, ki napravlja konec izgubam, čim vidi, da je stvar, v katero se je spustil, razočarala njegova pričakovanja. Slabič pa se brani, da bi možnosti nesreče gledal v obraz ter pričakuje, da njegovo podjetje prej ali sle] ubere bolje poti. Isto velja tudi za narode. Močan narod in močna vlada moreta gledati vsem možnostim v lice in reči: Ni vredno stroškov. Tako je govoril sedanji angleški minister za municijo še nedavno, tedaj, kofc— ni bil minister! Drugačni časi, drugačni govori in drugačne službe.	_
No, gospod d' Ovidio se je kaj neumno zaletel. Da je molčal, bi morda še kdo mislil, da je Italija morda vendar imela kak moraiično opravičljiv razlog za to vojno. D* Ovidio pa ovaja, da ga ni imela — nobenega. S tem člankom je pred vsakim mislečim človekom postopanje Italije še boij kompromitiral, nego je že kompromitirano. Naravnost vabi nas na malo ekskurzijo na polje razmerja med Avstrijo in Italijo v zadnjih treh desetletjih in v analizo njegovih »razlogov«. Utegnemo slediti temu vabilu.
Zakaj le Italija začela vojno ?!
* »Corriere delia Sera« je priobčil članek, ki ga je spisal kot znanstvena avtoriteta pripoznani senator d1 O v i d i o o razlogih, ki so prisilili Italijo v_voin<>- -
Shode po dolgotrajni vojni.
I. Fistiner slika v »Arbeiter Zeitung« na interesanten način škode, ki jih prinaša vojna za poražence in za zmagovalce! Leto vojne vsebuje neštevilo bede in stiske, žalosti in skrbi. Vendar vse nenadomest-ne izgube na človeških življenjih in na neposrednem ljudskem zdravju, razdejana imetja in zmanjšanje narodnega premoženja nikakor še niso največje zlo. Ne le, da vsak mesec vojne množi te posledice, ampak ustvarja tudi nove in zelo težke.
V vojnem območju in etapnem prostoru je opažal avtor velike izpremembe v poprej trdnih inoraHčnih naziranjih. V zaledju je Vedno večja pohlepnost po dobičkih in neizbirčnost v sredstvih v ta namen. Ti ljudje izgubljajo čut, da so sredstva, ki se jih poslužujejo, nedostojna. V velikih masah se opaža izprememba morale.
Tako tudi izprememba seksualne (spolne) morale. Zvestoba moža in žene pojema. Pisec sicer ne verjame raznih pripo-vedek o »nasilstvih«. Živel je skoro ves čas v operacijskem območju in videl je, da so taka poročila po veliki večini iz rod -ki fantazije. Res pa je, da snubljenje moškega ne naleta na zadosten odpor ženske, pri čemer igra v mnogih slučajih tudi denar svojo ulogo. A tudi tu ni glavno to, da se to dogaja, marveč da se dogaja brez sramu!! Torej vidimo tudi tu vsled dolgega trajanja vojne izpremembo morale, ki pa ne izgine hkratu z vojno.
Nadaljna nevarnost dolgega trajanja vojne je v dvojnem oškodovanju ljudskega zdravja. Ne le da se povrne domov toliko in toliko pohabljencev, marveč bodo mnogi vsled dogodkov in razmer v vojni, naporov, vremenskih neugodnosti, trpeli na lažnih drugih posledicah. Ne le, da dvanajst mesecev vojne ustvarja številno še enkrat toliko bolnikov, nego šest mesecev, marveč nastajajo še le po dolgem trajanju vojne nove. bolezni. Marsikdo, ki je pretrpel šest mesecev brez posebne Škode, začenja pozneje bolehati na tej ali oni telesni hibi. Bolezen, ki bi jo bilo v prvih mesecih lahko ozdraviti, postaja pozneje morda neozdravljiva. Torej tudi na zdravstvenem polju ustvarja dolgotrajna vojna nove Škode, ki Jih bo občutila prihodnja generacija.
Skoda je tudi v tem, da se izpremeni razmerje med obema spoloma: število žensk bo večje, nego ono moških. Moški, sposobni za ženitev, dajajo največji kontingent žrtev na bojišču, ker se najdalje nahajajo v boju. Z drugo besedo: doslej je vsaka ženska starostna plast dobivala odgovarjajočo moško. Odslej pa ne bodo mlajši ženski letniki imeli dovolj po starosti primernih — soprogov. Množile se bodo ženitve med starejšimi moškimi in mlajšimi ženskami in diference v starosti med možem in ženo postanejo večje. Razlike do dvajset let ne bodo redke. Ne da bi se to dogajalo vedoma in proraču-njeno. Večino bodo marveč razmere potiskale v to in zdelo se jim bo naravno, kar je bilo doslej izjema. Kot iziema naj že bo diferenca v starosti, ali razlika 20 let med zakonskimi bo dovajala do neskladnosti, ki ne morejo ostati brez vpliva na otroke. In to bo pomenjalo škodo za* prihodnjo generacijo.
• * »
Seveda smo posneli iz teh interesantnih izvaianj le čisto na kratko glavne mi-j sli. dočim jih pisec ilustrira in podkreplja z mnogimi podrobnostmi, da potem izraža željo, da ne bi vojna še dolgo trajala Niso mu torej pred očmi škode vojne kakor take. marveč škode dolge y o j n e. Zato želi čim hitrejega konca vojne. Priznava pa izrecno, da morajo po-pred nastopiti gotovi politični, strategični,
tehnični in moraiični momenti. Gotovo pa mu je, da tudi za zmagovalce ne more predolga vojna prinesti toliko koristi, da bi odtehtale vse označene škode in žrtve.
Nočemo oporekati piscu in odrekati njegovim trditvam opravičenosti. Vendar menimo, da bo mnogo odvisno od razsodnosti, inicijative in delavnosti poklicanih činitelje v, v koliko in kako dolgo bodo trajale posledice in škode vojne. Pri tem pa ne mislimo samo na faktorje državne uprave. Posebno kar se tiče škod moralične naravi, bo mnogo odvisno od sposobnosti in prave volje voditeljev in svetovalcev ljudstva. Ajco bodo vsi, ki jim je po znanju, po službenem in socijal-nem položaju in po ugledu, ki ga uživajo, dana .prilika, da vplivajo na ljudstvo, je uče in svare in navajajo na prave poti, ako bodo vsi ti vršili svojo narodno m človečansko dolžnost, se utegnejo raz-merno hitro celiti gospodarske in moralične škode, ki so pač neizogibne po vsaki vojni. Izrecno pa moramo poudariti, da ne mislimo tu le na inože kakega gotovega stanu, kake gotove socijalne plasti, ali kake strankarske pripadnosti, marveč se morajo vsi združiti na zdravilnem delu, da škode ne bodo tako velike in trajne ter da nam v doglednem času na razvalinah svetovne vojne vzklije novo srečnejše življenje!____
Nasilje in usmiljenje « boju.
Strašne bitke so bile — bitke kakršnih zgodovina ne pomni. Naši vojevalci so videli zemljo pokrito s prestreljenimi človeškimi telesi, so videli sela v plamenu, razdejane palače, ceste in železnice, privadili so se dežju krogel), naučili so se ciljati na sovražnika, prebadati, ubijati, u-ni ki so ostali doma, so gledali, kako so se polnile bolnišnice, gledali so žalostne obraze, neopisne rane. Iz resnosti junakov ki se vračajo, iz njihovega pripovedovanja, iz opisovanja v pismih in časopisih, se je dvigaj senca strahotnih dogodkov in je kakor megla legla na daljne kraje, megla je prekrila vse barve. Liste izgub z označanji: mrtev, ranjen, Ujet, so nas globoko diinile — zmage so drago plačane.
Kaj pa je danes pravzaprav junaštvo ? Ni več samo izraz moči, ampak sta poleg tega potrebna tudi bistra glava in jasen pogled v lice smrtni nevarnosti, premagovanje trudnega telesa, nadviadovanje duše do zadnjega diha, čvrsto zaupanje v samega sebe v tem svetu grozote, v e-deli smo, da bo U vojna stala neizmernih žrtev, ali nikdo ni hotel verovati v nepotrebna nasilja — saj živimo v dobi civilizacije! A vendar na vseh straneh: zasmehovani ujetniki, neobrazložno zažgana mesta, osramočene žene in dekleta, pomor j eni otroci...
Ali je moralo tako biti? Ali ni to strasno. ako sovražnika, ki je za hip legel k počitku, od daleč obsipajo z granatami? A glejte: uničiti ga, to je naloga vojne. Govori se: borimo se proti vojski, a ne proti mirnemu prebivalstvu — čuvamo njih in njihovo last. To je lepa, a ne vsi-kdar izvedljiva namera. Ko se čez polja gradijo strelski jarki, mečejo bombe v mesta, zasedena po sovražniku, tržišča, naselbine, se uničuje lastnina mirnega prebivalstva in to postaja žrtev celo svojih prijateljev. In nedolžni poedinec mora trpeti za končni cilj!! —
Meje nasilja stavlja vsakomur lastna vest. Ne pozabljajmo na prenapetost živcev — ure in ure treba vztrajati v morju granat, šrapnelov in bomb, treba izvajati naskoke z bodali, izmučiti se do skrajnih mej človeške moči, prihajati potem lačen in žejen v kako selišče, kjer si zopet napadan od prebivalstva — vse to v imenu domovine. Ali je Čudno potem, da prihaja do nasilja, ki je mi v imenu kulture toliko obžalujemo? Ali koliko tega se le izmišlja, koliko se sploh niti dogodilo ni tega, kar nam često pripoveduje pre-bujna fantazija borilcev!!
V vojni ni prave razlike med pravico in krivico. In vendar Nemci niso »barbari«, niti se mi ne bojujemo »barbarski«, ali nikar ne zahtevajmo od sovražnika onega, česar nam ne tudi ob najbolji volji ne more zajamčiti! Ali da se s strani naših sovražnikov počenjajo nasilja, na katera niti misliti ne moremo, ne da bi nam pokala srca od boli, to ie neodpusten
greh, ki ga nikoli več, dokler bo človeškega rodu na zemlji, ne morejo popraviti.
Taka izvajanja sem čital v »Kunstwar-ti«, ali vsekako treba previdno soditi o temi »nasilja«.
• * «
V najhujših časih bitk v fronti, pred fronto in za fronto slavi usmiljenje često tihe, četudi ne vsikdar opažene triumfe.
Naši so zavzeli neko mestece v Galiciji. Naleteli so na sedmero otrok, ki so jim roditelji pobegnili, in neko mater. Bataljon je odšel dalje; zadnji vojak je stopil iz vrste in stopil k objokanim otrokom. Odvedli so ga k ženi, ki je malo poprej v gromenju topov povilo mrtvo dete! Vojak je v naglici zbil iz desk malo krsto. Iz hleva je prignal izstradanega konja, ga vpregel v star voziček in položil dete v krsto. Potem je na pokopališču napravil majhen križ iz-dveh deščic. Deca so jadi-kovala, prepuščena sama sebi... Ko je izkopal grob, je položil vanj krsto in zmo-lil molitev, postavil križ na grob in ga posul z zelenilom z bližnjih vej. Otroci niso več jokali... In zopet jih je posadil na voz in odpeljal domov ter odhitel dalje za svojimi... Kolika plemenitosti v navadnem vojščaku ... ni bil niti korporal.
To je le drobna epizodica, a mogli bi jih našteti na stotine in tisoče. Kako so samo častniški sluge reševali častnike, koliko junakov je delilo svoj zadnji grižljaj s siromašnimi begunci, jim pomagalo spraviti iz plamena, kar se je rešiti dalo, obvezalo nesrečnežem rane, jih tolažilo ter lilo solze za njimi! Vse to spada v posebno zlato knjigo, knjigo plemenitosti in dobrote, kjer ne bo govora o maščevanju, o preliti krvi!
Prof. D. M—s v »Nar. Obrani«.
Cene rožnih iloil o Trstu.
(Dne 26. septembra 1915.)
Moka bela...........
Sladkor
Meso (goveja) sprednji deli • . < zadnji „ K . . Meso telečje .••••••».K
Meso koitriinoTO •••••..K
Vampi.............
Slanina fsoljena) .......
Gniat, kuhana .•••»••••< Gojat sirova Maslo sirovo Mast svinjska) Sir (amentalski) . . Kokofti • • * • • • PiUanci . . • • • Polenovka suha . .
„	namoCsna
Testenina ..... Rit ,••»*••• Fiiol
Bob........
Zelje (sladko) . . . Zelje (kislo) • • • . Kisla repa • • • • <
Ječmen .............
Fižol (atrofij vinaijar • • . . • Krompir	„ » • , * •
Grah	, .....
Paradižniki	m	• • • • •
Radič	» .....
Salati a • • • • • Zeleno . . . • . . Česen 0 • • • • • vebula » » • • • • Jajca m 1 • » • • Buče m • * • • * Pesa p • • • • • Malaaeans » • • • • « Kom are m • • • • • Mleko „ • • • • • Olj«	.....
. . K 0-78 kg . . K 1*— kg K 4 32, 5 62 kg . 4 48, 6 — kg 5-20 do 8 — kg 3 20 do 3 60 kg • . . K 2-— kg . . K 7— kg , . . K 10.— kg . . K 12 — kg K 5-60 kg
ms dansko masi*
najfinejše maslo
proda se po dnevnih cer»«fe w
; trgovini specijalitete.
Sueže čajna maslo, Jajca, perutnina in divjačina.
Trst, ul. Campanile št. 15
Prejel sem pličonce, kopune, tetreve, (fazane) in nalfinelii dezertni sir.

i JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge zajemno nizkih c<
I
I
vese, trliž po
cenah.
r
!
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
se le preselil In ordinira seda]
v Trstu, ul. Poste veccliie 12, vogal ulice delle Poste.
i
UMETNI ZOBJE.
. • • • K
.....K
K 7 — do K 8 — do
6 — kg 6 -40 k g 8'- kg 4 - kg
• •••••
. K 2 30, 2 40 kg , • • • 1*38 kg
.....K 1 60
... K 2— kg . . K 1*28 kg . . . K 1-60 kg . . K 24, 32 kg . . . K —-64 kg K 66. 60 kg . . K — SO . . . 32 36 icg ... 20. 24 kg . . . — 96 kg ... 24, 32 kg 4 do 6 merica 8 do 10 glava . . 8, 12 glava
•	8, 10 glava
. . K 64, kg . 20,24 komad
•	4, 8 komad 2 do 4 komad
•	10 komad 4 do 8 komad . . 56, 60 Jitar
K 4 — liter
g Zflloža dalmatinskega vina
3 lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu
I Filip Ivanišević
3
I
ulica Torre bfanca 18, Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
Gostilna-Buffet v ul. Nuova št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste.	m
8«/
i
ika zaloga vina
likerjev in špirita najboljših tovarn.
Prodaju na drobno m na debelo- - Cene zmerne.
Trst, ulica Sclitarlo št. 27
Železnafa KSna-uino
za holehne in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6900 zdravniškimi
IZBORNI OKUS.
spričevali.
IZBORNI OKUS.
Lekarno Serravalla - Trst
M > \
i
▼ sprejema od vsakega tudi če ni ud ■rdrafir*'. j + in jih obte- tj Oj večje zneske pc do a
♦	stoje po	_ . _	_
*	otvarga čekovne račune z dnevnim obresto-
▼anjem.
Kentni dsvak ptatujc
VUtra s« lahko po eno krono.
♦ pMfrc-taciljiitBi ratan 75J71
TEUTU IHt
tjMlm Jamstvo«
ulica S. Francesco Stev. 2, I. nadst.

J!
♦	Posojila
♦	«
o daj« &a osebni kredit in ne zeptevc f>
proti plačilu po dogovoru.	4*
Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 % dopoldne in od 3 do f> popoldne. J
*	--J
J Priporoča male hranilne Skrinjice, ki ♦
♦	so posebno primerne 2.1 družine. J

l&7>
♦♦♦♦♦♦♦♦
J4ĐRil»rSSA BA1VEA

KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pi5.ua, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
Trst, Via fassa dl Risparmio Stev. 5 (Lastno
VLOGE SA KNJIŽICE	FELLJALKE;
• /	DUBROVNIK
JL	KOTOR
LJUBLJANA
metkovio
opatija
sfl1t šibenik kadar
MENJALNICA
OBRESTOvifj* VLOG
in URmfleae po
dogovora.
AKREDITIVI, OEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA
Živahna trm m AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITL
PRODAJA 8REČK RAZREDNE lOTERTJE-
poslopje}
ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja arečic itd. brezplačno STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDIT!
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
•dtdP 12'/.
la od a1/, do 5 pop.

ESKOMPT HENIC