VSMlšfffli TJISUHB SB-fe^fBl. Leto XVII., št. 274 LfuMjana, sreda g, novembra pffb Cena t Din w ^javaifltvo. ujuLujoua, r>narijevb ulice 4. — reieroc 9L 312*. 3123. 81^1 3125, 8126f mseratm oddeieK. Ljubljana. Selen-ourgova ai. x — lei iSdz. 3492. Hodružaics Maribor- Gosposka ulic? St a - leletoc St <£45d Podružnica Celje tiooenova allca fit i. — leleton St 190 Karani pn poŠt sek m vodih: JLjub sjana St 11 842 Prage čisto 78.1S0. Wir>r. S! inrs 241 vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 26.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 0. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. il&riboz. Gosposka ulica 11. Telefon 6V 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Telefon fit 65 Rokopisi se ne vračajo Španija in Evropa Že preden se je začela notranja vojna na Španskem, se je nahajala Evropa v toliki razprtiji, da niso bili več redki politiki, ki so govorili o neposredni vojni nevarnosti. Začela se je že takrat, ko so se pojavili prvi poskusi, da bi se udarne metode iz notranjepolitične bor-be prenesle tudi na mednarodno politično področje. Vendar je prav posebno n^:pel evropski položaj šele veliki konflikt, ki se je razpletel v zvezi z abesin-sko vojno, ker je postavil nova interesna nasprotja, namreč med Veliko Britanijo in Italijo, pa hkrati zbližal I al.io z Nemčijo in ustvari] s tem osnovo za znamenito politično os Berlin— Tlim, ki jo je postavil na dnevni red Mussolinijev govor v Milanu V to razmerje sil je prišel izbruh državljanske vojne na španskem. Razpa-lil je znova nasprotja med velikimi in malimi evropskimi narodi, nasprotja, ki so se bila ta čas pričela že polagoma polegati. Znova je postala vojna nevarnost v Evropi aktualna in obče vznemirjenje se je vnovič stopnjevalo. Vendar se pri tem situacija neprestano spreminja, deloma pod vplivom mednarodnih dogodkov, deloma pod vplivom notranjepolitičnega razvoja v raznih državah. Odkar je Nemčija postala hit-lerjevska, se je zdela Evropi nekako osamljena, ako izvzamemo njeno sodelovanje s Poljsko. Francija je začela vztrajno iskati tesnejšega zbližan ja z Italijo, bolj in bolj pa se je tudi Anglija oddaljevala od Nemčije. Abesfciska vojna je to razmerje prevrgla in pustila za seboj važno dediščino v obliki angle-ško-itali janskega na-sprotstva, iz katerega se je rodilo zbližan je med Berlinom in Rimom. Državljanska vojna v Španiji ie to zbližam je končno pretvorila v ju ecej čvrsto zvezo, obenem pa je posivila v ospreinje tako tehtne drusre probieme. da je močno izgubilo na ostrini i udi nasprotstvo med Italijo in Angino. Anglija se je mogla zopet umakniti nekoliko v ozadje, v svojo tradicional-ro in priljubljeno vlogo mentorja z nevezanimi rekami. Tembolj važen faktor pa ie postala Sovjetska Rusija, ki je po dolgih letih prvikrat zopet nastopila t;>r celotno evropska sila. Aktivno rusko poseganje v španski konfikt je rodile predvsem ta sad, da se je Italija definitivno od'o čila za nemško protisovjetsko tezo. Kakor je zr-ano. ni bi'o v tradiciji rimske polivke. da bi bila v nasprotstvu z Rusijo. Že s carsko Rusijo je Italija vedno stremela po dobrih odnošajih. t ako ^ pa Je ostalo tudi po boljševiški revoluciji, čeprav so bila med obema državama velika načelna nasprostva, posebno odkar se je Italija odločila za fašizem. Toda žc ko je Rusija začela aktivneje posegati v evropsko politiko, se ji je zače-l.i Italiji odmikati in se bolj in bolj približevati berlinski tezi. Vzrok tej preorientaciji ni samo načelnega značaja, saj se Italiji komunizma pač ni treba bati. Nikjer ni slišati tako malo o komunističnem notranjepolitičnem odporu ka,kor na Apeninskem polotoku. Komunizem je v tej državi tako iz-trebljen, da tudi za bodočnost ni nevarnosti, čeprav bi morda zavladal na Španskem. Južno in severno od Alp s a na vladi režima, ki onemogočata kakršnokoli notranjo borbo še tako spretnih in drznih zunanjih emisarjev. ' Po vsem tem je težko divomiti, da so n .-i i za italijansko preorientacijo glede stališča do Rusije vsaj v enaki meri n : dnarodno političnega načelnega značaja. Ker se v Srednji Evropi vsaj zaenkrat ni bati nikakih komplikacij, so med Nemčijo in Italijo vsaj za nekaj časa izločena interesna nasprotstva. V pogledu svetovne politike lahko hodita obe velesili isto pot in se uspešno druga drugo podpirata. V interesu obsh držav je z^sti, da se osiabi Rusija, odnosno da se vsaj prepreči naraščanje njenega vpliva na evropske zadeve. To stremljenje je poleg ideoloških nagibov v prvi vrsti od'očilo, da sta se Italija in Nemčija tako odločno postavili na stran španskih nacionalistov. Ob španski aferi se danes Evropa deli v glavnem na štiri skupine držav. Na strani generala Franca je poleg Italije in Nemčije enako odločno tudi Portugalska. Na strani madridske vlade je Sovjetska Rusija. Tretjo skupino tvorijo" države, ki usmerjajo vse prizadevanje na to, da se konflikt omeji na Španijo samo. Na čelu te skupine stojita Francija in Anglija, ki z vsemi sredstvi stremite po nevtralnosti, ne glede na to, s katerim španskim taborom sirnpatizira njuno prebivalstvo. Ves ostali svet Evrope, med njim Mala antanta in Balkanska zveza, stoji ob strani in se tudi diplomatske borbe ne udeležuje. Evropa se danes s strahom vprašuje, ali se res more iz strahotne državljanske vojne izcimiti večji evropski požar. Situacija izgleda mnogokrat zelo napeta in nevarna, pa še se zdi. da višek še ni dosežen Na drugi strani pa pijav gotovo v nobeni zainteresiranih držav pri vseh ideoloških nasprotstvih ni volje riskirati skrajnosti. Ako pomislimo, kako napeta se je zdela situacija v ča- FRANCOSKI PRITISK NA RUSIJO Če ustavi Rusija podporo madridski vladi, bosta Anglija in Francija pridobili tudi Nemčijo in Italijo za nevtralnost Pariz, 24. novembra, o. Agencija Havas je objavila danes uradni komunike, v katerem francoska vlada ponovno naglasa, da bo Francija v pogledu dogodkov v Španiji vztrajala na svoji dosedanji politiki nevtralnosti. ki sloni na londonskem nevtral-nosfnem paktu ter na dejstvu, da Francija v sporazumu z Anglijo ne priznava nobeni stranki v Španiji značaja vojskujoče se države. Komunike naglasa, da je ta sklep sprejet v soglasju z angleško vlado, ki za vzema enako stališče. Kakor se doznava v dobro poučenih krogih sta Anglija in Francija sedaj na delu. da poglobita politiko nevtralnosti tudi pri drugih državah zlasti pri Rusiji, da bi na ta način preprečili neposredno intervencijo Italije in Nemčije v korist generala Franca. Tako se doznava, da je ime! zunanji minister Del bos snoči dolgotrajne razgovore z ruskim poslanikom Potemkinom in turškim poslanikom Siiadom. Pelbos je od obeh zahteval. naj v interesu evropskega miru ustavita nadaljnje pošiljke orožje In vojnih potrebščin madridski vladi, da bi se na ta način moarel uspešno zajeziti tudi dovOz za generala Franca iz druerih držav. Turčija naj bi /ubranila vsnk prevoz orožja, muni-cije in družili vojnih potrebščin skozi Dar-rianele. Delbos je oba poslanika obvestil tudi o razgovorih med Parizom in Londonom in obljubil, da brsta Francija in Angli ja na prihodnjem zasedanju nevtralnostne-ga odbora predlanrali »^repe. ki bodo one mogočiH vsako nadaljnje vmešavanje v španske zadeve s stnn? simnatireriev »e-ner^ln Franca, toda pot-e'mo ie. da t"d: Rusija pokaže dobro vol?" in ust""? nadafi-n?e transporte 7,3 m-^dsko vfadn. London, 2-1. novembra, o. Vsem članicam londonskega odbori ter madridski in nacio- nalistični španski vladi je bil danes dostavljen predlog, ki ga je sestavil pododbor za nevmešavanje v španske zadeve v pogledu mednarodne kontrole nad tujimi letali. Pododbor predlaga uvedbo strogega nadzorstva nad vsemi španskimi letališči ter nad inozemskimi letališči, ki so oddaljena od Španije do 2.500 km tako da bi ta kontrola olv segala vso Evropo. Pa bi se mogli kontrolirati tudi transporti letal iz Rusije, naj bi se točno določila pot po kateri smejo tuja letala leteti 17. inozemstva v Španijo. Ta zračni koridor bi bil pod stalno mednarodno kontrolo in bi bilo vsako pošiljanje pomoči eni ali drugi stranki po zračni poti onemogočeno. Zastopniki Nemčije Ttalije in Portugalske so sc izjavili proti tem predlogom. ki pa so bili z večino glasov sprejeti. Plenarna seji londonskega odbora, ki bo sklepala o teh predlogih, upoštevajoč mnenja, ki jih bodo podale posamezne zainteresirane vlade. bo 27. novemlvra popoldne. Anglija prepovedala izvoz orožja London, 24. novembra, o. Angleška vlada je sklenila predložiti poslanski zbornici zakon o splošni prepovedi izvoza orožja in municije ter vojnih potrebščin iz Anglije. Ta zakon ima predvsem podkrepiti angleško politiko nevtralnosti naprav dogodkom v Španiji. Zakonski nnčrt ki ga je trgovinsko ministrstvo danes že predložilo vladi v odobritev, določa zelo visoke denarne in zaporne kazni za vse one. ki bi prekršili to prepoved. Lastniki lidij so z vsem svojim premoženjem odgovorni za kapitane in posadke nncleških trgovskih Indij ki h: se pregrešile zoper določbe teirn zakona. Take ladje bi tudi tnVoj irrnbil« vsako zaščito s strani angleških ohlrsti. ga je razumljivo, da sc skuša civilno prebivalstvo čimprej rešiti iz tako močno ogroženega mesta in da so sedaj transporti civilnega prebivalstva na dnevnem redu. Včeraj in danes je bilo prepeljanih v Valcn-cijo, Alicante in nekatera obalna mesta okoli 3000 otrok in žensk. Oviedo v vladnih rokah Gibraltar, '24. novembra, g. Brezžična |>o staja v Malagi, ki je v rokah vlade, je danes opoldne Sporočila, da so vladne čete v pretekli nori zavzele Oviedo. To jim je uspelo s pomočjo 2 km dosega predora, ki so ga asturski rudarji pod minirali in nato pognali v zrak središče mesta Largo Caballero odklanja sovjetski režim Predsednik republikanske vlade Largo Coballero je danes izjavil v Valenciji: V nasprotju z raznimi trditvam.} v tujini ne stremi vlada republike po tem. di uvede na Španskem sovjetski režim. Njen glavni namen je ohranitev republikanskega parlamentarnega reda. kakor je določen z ustavo, ki si jo je španski narod sam svobodno izglasoval. Naši nasprotniki so oznanjevalci diktature in antiparlamenta-rizma. Ko so izzvali državljansko vojno pod fašističnim znamenjem, so izvršili neštet grozodejstev proti intelektualcem, proti zelo uglednim državljanom. proti vsem tistim. ki so ostali zvesrti obstoječemu sistemu. Program moje vlade je program zbiranja vseh demokratskih sil. voljnih braniti parlamentarne svoboščine proti diktaturi. Bližajoče se zasedanje parlamenta v Valenciji bo simbol popolnega soglasja med vlado in veliko večino prebivalstva. Kdo je tcrperirral „Miguel Cervantes" London. 24. novembra. A A. (Heuter) V londonskih diplomatskih krogih mislijo, da je v cartasen^ki luki torpedirala špansko križarko Miffuel Cervantes« španska podmornica. o kateri že tri tedne ni bilo ničesar slišati. Ta podmornica španske vlade je ime la nalogo vršiti nadzorstvo v gibraltarski morski ožini, a se ni vrn'-la v svoje oporišče. Ni izključeno, da se je nridružila nscione lHom. Vojni svet generala Franca Salainauca, 24. novembra, o. V glavnem &tanu generala Varele je zajedal včeraj po poldne vojni svet irenerala Fanca, ki so se ga udeležili generali Varela, Molla in Sa liguet ter poveljnik karlističnih prostovoljec^-polkovnik Rada- Na posvetu so razpravljali o po'oža.iu pred Madridom in sestavili nov načrt. Čim se popravijo vremenske prilike lxi izvršen po dobri topniški in letalski pripravi splošen napad na Madrid. Sklicanje parlamenta Madrid, 24- novembra, g. Vlada je sklenila sklicati parlament za 1. decembra. Horthy v Rimu Prirejen mu je bil izredno svečan sprejem — Značilni komentarji italijanskga tiska isdnarodiii problem Pariz, 24. novembra, b. V zvezi z napovedjo blokade barcelonske luke, ki je povzročila spočetka veliko vznemirjenost, prevladuje sedaj tu resnejše in mirnejše gledanje na položaj, dasi v dobro informiranih krogih ne prikrivajo težkoč. ki bi se utegnile pojaviti na mednarodnem področju ako bi Francova vlada zares skušala izvesti svojo namero. V tem primeru bi se utegnile pojaviti hude mednarodne komplikacije. katerih možnost v Parizu in Londonu že sedaj predvidevajo in skušajo zato zavzeti napram njim povsem jasno stališče, ki ga diktirajo sedanji mednarodni položaj in znani mednarodni predpisi o morski blokadi. Po mnenju krogov, ki črpajo svoje informacije neposredno v zunanjem ministrstvu, o nameri prave pomorske blokade zaenkrat sicer še ne more biti govora. Francova nota pomeni samo grožnjo bombardiranja Barcelone, nikakor pa ne prave napovedi blokade. Blokada je namreč že pravo vojno sredstvo v mednarodnem smislu, katerega namen je, preprečiti sovražni stranki dostop v določene luke. Toda vse mednarodne teorije se strinjajo v tem. da mora biti vsaka blokada efektivna in ne s.imo dozdevna, to se spravi, da mora država, ki jo hoče izvesti. zares razpolagati s primernimi silami, da jo la;hko uspešno izvede. Razen toga je treba vsako blokado regularno in formal- no kot tako tudi napovedati in mora veljati za vse ladje enako. Prvo vprašanje, ki se sedaj v tej zvezi pojavlja, je. ali razpolaga Francova vlada zares z zadostnimi pomorskimi silami, da blokado uspešno lahko izvede. Drugo vprašanje se tiče mednarodnega priznanja kvalifikacije vojskujočih se strank obema španskima vladama, ker je ureditev tega vprašanja v tesni zvezi s pravicami in zadržanjem t-akozvanih nevtralnih držav. Praktična rešitev obeh vprašanj je mogoča le na ta način, da druge države priznajo obema sprtima strankama kvalifikacijo »vojskujočih se strank«. To je spet mogoče le tedaj, k2dar vsaka izmed sprtih strank izpolni nekatere važne pogoje, ki jih zahtevajo mednarodni predpisi. Med te spadajo: dejanska oblast nad določenim ozemljem, regularna vlada ter organizirana armada, ki se lahko pokorava mednarodnim predpisom o vojni Po mnenju pariških uradnih krogov sta danes obe sprti stranki v Španiji v položaju, da se jima lahko da ta mednarodna kvalifikacija. To bi bilo v sedanjem položaju celo potrebno, ker bi se potem obe stranki v medsebojni vojni morali strogo ravnati po predpisih mednarodnega vojnega prava, kar bi samo zmanjšalo sedanjo krvoločnost in tako pripomoglo k omiljenju nehumanega načina medsebojnega pobijanja. Države pa. ki bi obema sprtima strankama to priznanje podelila, bi lahko navzlic temu ostale še naprej nevtralne. vlia ss nov, splošen Napen generala Franca, da se čimprej polasti glavnega mesta Španije Odbor za obrambo Madrida je opoldne izdal tale komunike: Na vseh madridskih bojiščih vlada popolno zatišje. Dež in sneg onemogočata vojaške operacije. V odseku univerzitetne naselbine so nacionalisti popolnoma blokirani v okolici več poslopij in so se njihove čete umaknile pred hudim protinapadom naših čet. ki se jim je posiečilo zavzeti precejšen del poslopij. Pri tej priložnosti so madridske čete dobile v roke precejšen vojni material. Madridski branilci so sklenili, da posvetijo današnji dan, kolikor je le mogoče, počitku in evakuiran ju madridskega prebivalstva. Francovo vojno poročilo Seviljski radio je davi ob 8.30 poročal: Na eseorialski fronti je sovražnik skušal izvršiti napad na postojanke pri Rabledu, a smo ga odbili Na madridski fronti so pri 1 sih abesinske vojne in že marsikrat po-i prej, da so takrat trčili drug od dru-| gega bitni interesi, potem bomo tudi na i sedanjo situacijo gledali mnogo bolj I mirno in optimistično. nekem napadu na južnem odseku imele čete madridske obrambe 7C mrtvih. Naše letalstvo je vrglo na poslopje vojnega ministrstva več težkih bomb, ki so uničile mnogo municije in živeža. Letalci so nekatera poslopja posebno dobro zadeli, zlasti kaznilnico. V odseku Siguenci so sovražne čete izvršile napad. Nacionalisti so izvršili protinapad in zasedli San Andre de Gongosto. Na bojišču je obležalo 40 sovražnih vojakov, naše čete so pa zaplenile 1 tank. V odseku Čase de Campo so nacionalisti s podporo tankov zavzeli ves zapadni park. Nacionalisti so napadli ves okraj med vzorno jetnišnico in vojašnico don Jaima II. Vsa ta poslopja so močno utrjena in jih madridske čete ogorčeno branijo. Zaradi slabega vremena je letalstvo nekoliko popustilo, tem živahnejše pa je delovanje topništva 2000 žrtev letalskih napadov V preteklem tednu je bilo ubitih v mestu samo zaradi neprestanega zračnega bombardiranja okoli 2000 oseb Spričo te- R ro, 24. novembra, o. Prvi obisk madžarskega regenta Horthyja v Italiji pote a v znaku največjih svečanosti, ki naj posvedočijo tesno povezanost Madžarske to Italije tako v notranjem političnem, kakor v zunanjem političnem pogledu, že na meji v Postojni so sprejeli Horthyja z največjimi častmi. Kljub nočni uri so ga pričakovali na postaji oiiposlanci italijan. skega kralja in italijanske vlade. Po pozdravu je Horthy s svojim spremstvom v ■katerem sta poleg soproge tudi ministrski predsednik dr. Daranyi in zunanji mini-| ster Kanya ter člani civilnega in vojaške-j ga doma madžarskega regenta, stopil v j italijanski dvorni vlak, sestavljen iz dveh ; trzovoznih lokomotiv in sedmih luksuznih ! salonskih vozov. Na postaji v Bologni sta i vstopila v vlak madžarska poslanika pri i Rvirinalu in Vatikanu. V Firenzi sta Hor-thyja v imenu italijanskega kralja pozdravila knez Ruffo in admiral Miraglia. Razen tega so se sprejema udeležili predstavniki kraljevnih civilnih in vojaških oblaatev. Na peronu je bila tudi častna četa. Sprejem v Rimu V Rimu je bil madžarskemu regentu prirejen izredno svečan sprejem. Na kolodvoru Termini so ga pričakovali in po. zdravili italijanski 5-ralj in kraljica, ministrski predsednik Musrolini z vsemi člani vlade, zastopnik diplomatskega zbora, predstavniki fašističnega parlamenta in senata, člani velikega fašističnega sveta ter oddelki raznih fašističnih organizacij. Od kolodvora do Kvirimala je tvorilo vojaštvo špalir, ob mimohodu odličnikov pa je sviralo 16 vojaških ga3b. Vse mesto je v zastavah. Guverner Rima je izdal na prebivalstvo proglas, v katerem podčrtava pomen tega obiska to poziva prebivalstvo, naj pokaže predstavnikom prijateljskega italijanskega naroda, kako Italija in ves italijanski narod stojita za težnjami Madžarske. Zagotovilo podpore revizionizmu Vsi listi posvečajo svoje uvodnike obesku Horthyja ter naglašajo tesno povezanost med Italijo to Madžarsko. »Popolo d* Ita-lia« opozarja na nadžarske reviziomistič. ne težnje in zagotavlja. da je Italija čvrsto odločena pomagati Madžarski, dsa pride do svojih pravic. ^Dokler se 4 milijoni Madžarov, ki so nasilno odcepljeni od Madžarske, ne vrnejo domovini, ne more biti govora o dokončni ureditvi Podunav-ja. Italija bo imela pri tem odlično besedo in že danes lahko zagotovimo, da bo v polni meri zastavila ves svoj vpliv, da popravi krivice, ki so se zgodile Madžarski z mirovnimi pogodbami. Daranyi in Kanya v avdienci pri kralju Popoldne sta predsednik madžarske vlade Daranyi in zunanji minister Kanya odšla v kralejv dvor. kjer ju ie sprejel italijanski kralj in abe^inski cesar. Potovanje skozi Jugoslavijo Beograd, 24. novembra. AA. Na svojem potu v Rim je ekselenca admiral Horthy, madžarski regent, potoval snoči s svojim spremstvom skozi našo drža/vo od Kotori-be do Rakeka. Na postaji v Kotoribd ga je pozdravil ban savske banovine dr Viktor Ružič. Izjava Daranyia Budimpešta, 24. novembra, b. Pred svojim odhodom iz Budimpešte je dal ministrski predsednik naslednjo izjavo zastopniku vladnega lista ,Magyarorszag«: Naše zgodovinsko prijateljstvo z Italijo je našlo v novejšem času svoje zunanje dokaze najprej v pogodbi, ki jo je leta 1927-podpisal grof Bethlen v Rimu, nato pa v rimskih protokolih iz leta 1934. to 1935., ,ki so k naši zvezi z Italijo pritegnib še Madžarsko to jo povezali z nami. Prepričan sem, da pomeni sedaj to naše skupno prijateljstvo zelo mnogo ne samo v pogledu naših političnih, gospodarskih to kulturnih odnošajev, temveč tudi za ugoder razvoj v srednji Evropi. Tudi Ribbentrop na poti v Rim London. 24. novembra. AA. Nemški poslanik Ribbentrop je davi odletel z letalom v Rim, kjer bo ostal nekaj čas. »Preas As&o-ciation« poroča, da je bilo to njegovo potovanje nameravano že pred nekai časa, vendar ni v nikaki zvezi s političnimi vprašanji zadnjih dni. Vprašanje Reke Rim, 24. novembra. w. V zvezi s prihodom madžarskega regenta Miklosa Horthy-ja v Rim se bavijo listi tudi z vprašanjem reške luke. ki se more po njenem zemljepisnem položaju smatrati kot naravna luka Madžarske. Večji del madžarskega izvoza žita gre danes preko Reke. Po ugotovitvi možnosti razširjenja reške luke za madžarsko trgovino izjavljajo listi, da imajo rimski dogovori iz leta 1934 veliko važnost za reško pristanišče, ker predstavljajo krepko podlago za gospodarsko obnovo v Podu-navju. Ti dogovori niso ekskluzivnega značaja. temveč se lahko razširijo tudi na dru-jre države. Reka predstavlja zvezo med Italijo in Madžarsko. Nemčija odpovedala pomorski sporazum V Londonu so prepričani, da se pripravlja na oboroževalno tekmovanje na morju London, 24. novembra, o. Veliko pozornost v angleških pomorskih in vladiih krogih je zbudila najnovejša akcija Nemčije. Nemški poslanik Ribbentrop, ki se je vče-rai vrnil iz BerUna, kjer je prejel nova navodila, je danes posetil zunanjega ministra Edena ter v imenu nemške vlade zahteval reviziijo angleško-nrmškega pomorskega sporazuma, ki je bil sklenjen lansko "leto. S tem sporazumom je bilo oboroževanje Nemčije na morju znatno ome;eno Sedaj Nemčija zahteva, da se ta pogodba revidira, ker omejuje svobodo Nemčije na morju, zlasti v pogledu oborožitve V londonskih krogih prevladuje vtis. da se pripravlja Nemčija sedai. ko se je popolnoma oborožila na kopnem in v zraku, na oboroževalno tekmovanje na morju. Angleški krogi so nad tem skrajno presenečeni in nagiašajo, da Angliji sedaj ne preostane nič drugega, kakor da zavzame stališče probi taki nemški zahtevi, zlasti še. ker tudi nemški sporazum z Japonsko diši po tem, da ie naperjen ne samo proti Rusiji, marveč tudi proti Angliji. Novi francoski notranji minister Pariz. 24. novembra. AA. Uradno poročajo, da je Maks Dormoy imenovan za notranjega ministra. Ljubljanski mestni svet Da bi bili elegantno in trajno oblečeni, to Na dnevnem redu so bile le razne tekoče zadeve Ljubljana, 24. novembra. Ljubljanski mestni svet se je danes po-poldue sestal k javni seji. Pred prehodom na dnevni red je župan dr. Adlešič sporočil, da je banska uprava sprejela ostavko mestnih svetnikov dr. Ivana Stanovnika, Alojzija Kocmurja in inž. Laha in da je na mesto teh treb m umrlega profesorja Evge-na Jarca imenovala za mestne svetnike: trgovca z moko Josipa Bahovca, hotelirja Antona Koritnika. trgovca s semeni Maksa Severja in profesorja na Srednji tehniški šoli inž. Rudolfa škofa. Trgovec Maks Sever je odklonil imenovanje zaradi prezaposlenosti v poklicu. Gg. Josip Bahovec in inž. Skof sta položila običajno zaobljubo, g. Koritnik pa na seji ni bil navzoč. Nadalje se je župan spominjal 6. t. m. umrlega upokojenega mestnega pisarniškega ravnatelja Ivana Dražila, 13. t. m. umrlega meščana čevljarskega mojstra Martina Radovana ter sinoči preminulega mestnega šoferja in gasilca Vinka Zgajnar-ja. Sanacija mestne hranilnice Obširno poročilo je župan podal o sub-skribciji mestnega obligacijskega posojila in o podelitvi posojila s strani Hipotekarne banke. Obligacijsko posojilo je bilo sub-skribirano v višini 37.350.000 Din od 441 podpisnikov. Sedaj nastaja vprašanje, ali naj se obligacijsko posojilo zviša na celo opdpisano vsoto ali pa reducira subskrip-cija na določenih 20 milijonov. Hipotekama banka je dne 11. t. m. definitivno odobrila mestni občini posojilo 30 milijonov po 7 odstotkov za 15 let. Prvo anuiteto 1,599.200 Din bo treba plačati 1. julija 1937. Za to posojilo zastavlja mestna občina občinsko do-klado na državne neposredne davke, poleg tega večji del svojih stanovanjskih hiš. in sicer SO novih in 17 starih zgradb, na katere pa Hipotekama banka ne bo vknjižila zastavne pravice, nego le zaznamovala vrstni red. S temi denarnimi transakcijami bo omogočeno Mestni hranilnici, da postane zopet likvidna. Fond za brezposelne Nato je župan poročal o zimski akciji za brezposelne in bedne. Mostnina, ki jo nabirajo brezposelni sami, je dosegla 14.682 Din prostovoljna socialna davščina na sobe in uslužbence je dala doslej čistih 106.137 Din. Ustanovil se bo fond za zaposlitev brezposelnih. S tem fondom se bodo izvajala koristna javna dela. pri katerih bodo zaposleni izključno le brezposelni. Prvo tako delo bo kanalizacija jarka in močvirnih predelov na vznožju šišenskega hriba. Dela se prično že v prihodnjem tednu. Zupan je končno apeliral na ljubljansko prebivalstvo, da podpira zimsko akcijo ljubljanske občine. Na predlog m. s. dr. Likarja se bo o poročilu župana radi fonda za brezposelne vršila še debata. Pritožbe proti mestnim davščinam Nato je župan prešel na dnevni red. Najprej je poročal načelnik finančnega odbora prof. Dermastja. Zamenjava mestnega sveta z zemljiščem Dougana Rudolfa je bila odklonjena. ker vrednost tega zemljišča ne odgovarja vrednosti mestnega sveta. Mestni svet iA rešil dalje 265 ugovorov proti mestnim hišnim davščinam za leti 1935/36 in 1036/37. Zavrnil je 232 ugovorov kot neos-novane. ostalim pa je ugodil delno ali popolnoma. Enako je mestni svet rešil 28 ugovorov zoper takso na pse ter vse te ugovore zavrnil kot neosnovane. Borba za koncesije Na poročilo načelnika gradbenega odbora m. s. dr. S tek ta je bilo rešenih več par-celacijskih zadev. M. s. Zupan je podal poročilo obrtno-in-dustrijskega odbora. Ivanu Flerinu je bilo izdano dovolilo za neomejeno izvrševanje buffeta na ljubljanskem aerodromu Vladi-mirju Nazorju se je dovolilo za krčmo v Puha rjovi ulici odreklo. Večja debata se je razvila o tretjem predlogu tega odbora na prošnjo Goljar Terezije za dovolilo, da sme prenesti svojo gostilno iz Dravelj v Zapuže št. 21 Predlog odbora je šel za tem. da se ta prcnr>s dovoli, pri glasovanju pa je bil predlog z 21 proti glasovom odklonjen in prenos ni bil dovoljen. Pod tem vtisom se je vnela tudi za prihodnjo točko dnevnega reda živahna debata. Lončar Josip je prosil za dovolilo za costilno in kavarno v Frankopanski ulici št. 1. kjer je bila prej znana Keršičeva gostilna. Odborov predlog je šel za tem- da se dovoli samo koncesija za gostilno, ne pa 7.a kavarno. Pri glasovanju sta bili z večino glasov podeljeni obe koncesiji. Prošnjam Tvana Povšeta za dovolilo za krčmo v Povšetovi ulici 22 (Kodeljevo) in Ivane Hajdinger za gostilno v Doberdobski ulici št. 3 ni bilo ugodeno. Kmetijske cenilne komisije M. s. Florjančič je podal poročilo kmetijskega odbora glede izvolitve cenilcev po pravilniku o likvidaciji kmečkih dolgov. Poročevalec je predlagal, da bi se imenovale štiri take komisije ena zt Barje, druga za Moste in Stopinjo vas tretja za Zcrornjo Šiško Koseze in Dri vi je. četrta pa za Vič. Za člane teh komisij je predlagnl Izidorja Florjančiča iz Dravelj Jožeta Černeta iz Zgornje Šiške. Franca Černeta iz Most. posestnika Franca Knrpeja 7. Zaloške ceste. Franca Novaka z Viča. Antona Sojcrja. Franca .Tar^a in Edvarda M°zota iz Črne vasi ter mestnega kmet:jsVe7 debate soglasno sorejeti. Mestna ženska realna gimnazija V imenu personalno pravnega odbora Je poročal m. 3 Avgust Novak o pravilniku upravnega odbora mestne ženske realne jrimnazije in pravilniku o vporabi službenih koles. Po pravilniku upravnega odbora mestne ženske realne gimnazije zastopa z. vod ljubljanski župan ali njegov zakoni! namestnik, upravljajo in vodijo ga p; ravnateljstvo, upravni odbor in mestu svet. V pedagoškem in didaktičnem pogle du je zavod v smislu zakona podvržen nad zorstvu državne prosvetne oblasti. Učne osobje zavoda in z njim združenih tečaje* imenuje mestni svet, ki sklepa tudi o spre membah organizacije zavoda, a tako, da ima njegove sklepe potrditi še državna pro svetna uprava. Upravni odbor sestavljaj* predsednik. 8 zastopnikov (vsaj dve gospe in vsaj trije člani mestnega sveta), ravna tel j zavoda in zastopnik učiteljskega zbo ra. Poslednja dva imata na odborovih sejah le posvetovalni glas. Upravni odbot deluje po tri leta. Člani upravnega odbora za svoje delo ne prejemajo nikakih od škodnin. V debato o pravilniku je poseglo več občinskih svetnikov. Na predlog m. s. inšpektorja West.ra je bilo sklenjeno, da se pravilnik predloži najprej ravnateljstvu in učnemu zboru zavoda v izjavo, sprejet pa je bil pravilnik o vporabi službenih koles. Predlog za uvedbo tajnih volitev v mestih Sledila je razprava o sedmih samostojnih predlogih in interpelacijah, župan je najprej prečital prvi predlog m. s. Likarja in Ivana Kralja za katerega sta predlagatelja zahtevala nujnost. Predlog se je nanašal na spremembo zakona o mestnih občinah in na čim prejšnji razpis novih volitev v mestne svete. Mestni svet naj bi naprosil kr. vlado, da bi čimprej ali pa vsaj v okviru finančnega zakofla za 1937/38 izvedla reformo sedanjega zakona o mestnih svetih v tem smislu, da bi bili vsi člani mestnega sveta izvoljeni na podlagi splošne, tajne in enake volilne pravice ter po proporčnem volilnem sistemu. Na podlagi take spremembe zakona naj bi kr. vlada nato v najkrajšem času razpisala volitve za mestne občine. župan je k predlogu pripomnil, da je treba v smisiu zakona sklepati o njegovi nujnosti z dvetretjinsko večino. O nujnosti se je razvila razprava in predlagatelj m. s. Likar je nujnost utemeljeval. Posamezni občinski svetniki so ga ponovno prekinjali. Predlagatelju se je pridružil še m. s. dr. Ko run, vendar pa je bila nujnost z veliko večino odklonjena. V imenu večine je m. s. dr. Kamušič izvajal, da sicer ne odobrava sedanjega volilnega reda. vendar ni potrebno, da bi večina še enkrat poudarjala svoje demokratično stališče, ki je že itak splošno znano. Vlada 1e že izjavila, da se bodo vsi politični zakoni spremenili in da bodo uvedene tudi tajne volitve. Ker je tako zagotovilo že dano, je predlog brez pomena in zaradi tega tudi ni nujen. Samostojni predlog in interpelacije Drugi samostojni predlog, ki so ga vložili m. s. Ivan Kralj in tovariši, je zahteval čimprejšnjo gradnjo tramvajske proge do pokopališča pri Sv. Križu m gradnjo mrtvaške veže. Župan je odgovoril, da bo najbrž o gradnji mrtvaške veže že na prihodnji seji mestnega sveta lahko predložil konkretne predloge. Tudi na naslednji predlog istih predlagateljev glede minimalnih prejemkov za mestne dnevničarje je župan odgovoril, da je zadeva že v obravnavi. M. s. dr. Bohinjec je zahteval, naj se mestna pragmatika interpretira tako, da se eventualni predujemi mestnega uslužbenstva v primeru smrti ne smejo odtegovati od pokojnine, odnosno posmrtnine. ki pripada vdovi. Župan je odgovoril, da se mora službena pragmatika izvajati, v ostalem pa ima vsaka vdova pravico do pritožbe na mestni svet. M. s. dr. Bohinjec je dalje predlagal, naj bi se v obliki zadruge ali na kak drug primeren način osnovala bolezenska zavarovalnica za mestno prebivalstvo, ki ni drugače zavarovano za primer bolezni. Sem spada ogromna večina mestnega prebivalstva. Občina naj bi to akcijo moralno in denarno podprla. Predlog je bil odkazan zdravstvenemu odboru. Sledila je interpelacija istega mestnega svetnika glede ureditve uradnih ur. Sedanja ureditev nc zadovoljuje mestnih nameščencev Treba jo je na novo preštudirati in dognati, ali res stvarne potrebe na rokujejo sedanjo ureditev, ki je povrh šc različna od one v državni upravi. Župan je odgovoril, da je bila nova ureditev vpeljana v sporazumu z zvezo mestnih nameščencev, šele kasneje so začele prihajati pritožbe. Deljeni delovni čas je bil uveden, ker so v uradih veliki zaostanki. Ko bodo odpravljeni, se bodo zopet lahko uvedle prejšnje uradne ure. Tajna seja Ko so bili še nekateri samostojni pred logi odkazani pristojnim odsekom je bila javna seja zaključena, ki ji jc sledila taj na. Za mestno zdravnico je bila imenova na dr. Jožica Žitkova, za oskrbno sestro pa Bogomila Slapšakova. Izvedena so bila nekatera napredovanja pri mestni hranil niči in sklenjene nekatere upokojitve. Cankov odpotoval Beograd, 24. novembra, p Bivši bolgarski ministrski predsednik Cankov, ki se je dva dni mudil v Beogradu in je posetil tudi ministrskega predsednika dr. Stojadinovi ča, je danes z nemškim potniškim letalorr odpotoval v Berlin, kjer namerava ostat delj časa. Novinarjem je izjavil, da je njegovo potovanje docela zasebnega značaja V Beogradu je bil poslednjič pred 11 let Od takrat je Beograd zelo napredoval ter ga je sedaj s svojimi palačami zadivil. Kai se tiče odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo je Cankov naglasil. da veruje v še tesnejše zbližanje. Dodal je, da igra Jugo slaviia vodilno vlogo na Balkanu in da uspešno posreduje tudi med Bolgarijo ir Turčijo Peter živkovič obolel Beograd, 24. novembra, o. Predeedni JNS s. Peter Živkovic je lažje oboleL Po nasvetu zdravnikov ne Suie za nekaj dni za- $1 želite n vsi! In ta želja ae Vam lahko izpolni, če kupujete blagO« Cene našega blaga za obleke bo od 120.— do 180.— dinarjev po metra VLADA P A R R Č I N Tkanine za vsak žep ln vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 tn v vsakem večjem mestu Jugoslavije. pustiti etanovaaja. 1 Beležke Obrekovanje je tudi v politični borbi greh Ob priliki tragične smrti francoskega notranjega ministra Salengroja, ki je padel kot žrtev brezobzirnih klevet političnih nasprotnikov, se je oglasil v zaščito časti mrtvega pokojnika katoliški župnik Geor-ges Roche. Bil je s pokojnim Salengrojem v nemškem ujetništvu ter preživel z njim trenutke, ko je Salengro v imenu 40 francoskih ujetnikov odpovedal pokorščino nemškim oficirjem, ki so jih hoteli prisiliti k delu v tovarnah, v katerih so pripravljali jeklo za nemške granate. Salengroja so Nemci takoj vrgli v zapor in obsodili na dve leti ječe. Po mišljenju župnika Rochea je popolnoma izključeno, da bi bil pokojni Salengro dezerter. Dočim se je postavil župnik Roche v obrambo časti pokojnega sotrpina v nemškem ujetništvu pa je lillski škof in kardinal Lienard izrekel nekaj besed, ki niso naslovljene samo na francoske desničarje, nego na vse one, ki uporabljajo laž in kleveto v borbo proti političnim nsprotnikom. Kardinal Lienard je dejal med drugim: »Pred tem odprtim grobom se čutim dolžnega ponoviti, da politika ne opravičuje uporabljanje sredstev, kakršni sta kleveta in blatenje. Oboje je greh, ki ga Bog obsoja. Nihče nima pravice posluževati se vseh sredstev, da pride do svojega cilja. Tisk, ki se je specializiral v tej smeri, ni krščanski. Mi odbijamo od sebe tak tisk v imenu Onega, ki nam je zapovedal ljubiti tudi svoje sovražnike«. Visoki francoski cerkveni dostojanstvenik je povedal svoje mnenje, kako sodi o obrekovanju v politični borbi. Odlične katoliške duhovnike, ki so lastniki »Slovenca« in drugih listov svojega podjetja, že cel mesec brez uspeha milo prosimo, naj tudi oni povedo svojo sodbo. Mogoče se bodo odločili vsaj sedaj, ko jim je dal zgled francoski kardinal... „Slovenčevo" spreobrnjenje Mariborska »Delavska politika« je v članku o samomoru francoskega ministra Salengroja izrazila mišljenje, da je Salengro padel kot žrtev boja delavstva s fašizmom. »Delavska politika« se je s to trditvijo po-služila stare metode svojega kolege iz ljubljanske Kopitarjeve ulice. »Slovenec« je namreč tudi do najnovejšega časa za vsako nesrečo krivil »fašizem«, pri čemur je seveda mislil vedno na jugoslovenske nacionaliste. Odkar pa glasilo Katoliške akcije s prijaznimi očmi gleda na razne fašistične podvige širom sveta, je zaradi besede »fašizem« postalo zelo občutljivo. »Slovenec« je prišel do prepričanja, da je obotno, če se vsaka nesreča na svetu pripisuje fašistom. Huduje se nad »Delavsko politiko«, češ: sedaj bo torej vsega kriv fašizem. »Ce hribovska vas nima učitelja in jim oblast nekoga pošlje, je to že žrtev fašizma. Ce dobi kdo jetiko, je zopet žrtev fašizma. Ce bo zima huda, bo tega kriv fašizem. Ce bodo poplave, bo to sad fašizma. Vse križe življenja bi socialistični tisk rad prevalil na fašizem«. Fašisti so, kakor čujemo, v znak pohvale poslali v Kopitarjevo ulico častni znak svoje organizacije. Popravljeno imenovanje Nedavno je vodstvo Privilegirane agrarne banke imenovalo za novo ustanovljeno podružnico v Ljubljani vodilne uradnike. Sedaj čitamo v »Slovcncu« sledeče poro- iilo: »Ker se je zadnjič imenovano vodstvo podružnice PAB v Ljubljani izvršilo brez sporazuma z merodajnimi činitelji, je bilo prvotno imenovano vodstvo te podružnice v Ljubljani razveljavljeno ter imenovano novo. Imenovani so za upravnika podružnice PAB v Ljubljani dr. Povh, za taj-lika Burja, za knjigovodjo Jošt, za uradnica pa Lojk. Vsi uradniki centrale PAB v 'eogradu.«... JRZ na Hrvatskem Ob zaključku občinskih volitev v savski anovini je dal finančni minister g. Du-an Lctica kot predsednik banovinskega od->ora JRZ za savsko banovino beograjske-nu »Vremenu« doljšo izjavo. Uvodoma ugotavlja, da JRZ ni postavljala svojih ist v čisto hrvatskih krajih, kakor tudi ne -• krajih, kjer so Hrvati v večini. Bilo je amo nekaj izjem, za katere odgovarjajo rajevne organizacije JRZ, ki so hotele sešteti svoje pristaše. V savski banovini je •9 občin, kjer nimajo Hrvati absolutne •rcmoči. V teh občinah, kjer imajo večino irbi, je postavila JRZ svoje liste in dobila po uradnih podatkih 77 občin. Spričo tega postaja JRZ v savski banovini važen političen činitelj, s katerim bo treba v bodoče računati. Mačkovski prvak proti demokraciji Te dni so pričeli prodajati po savski ba-;ovini tradicionalni koledar »Božičnica«, dgovarja več današnjim potrebam in da e koraka z duhom časa Očita ji tudi. da niso posebno upravičeni njeni napadi pro- 1 italijanskemu fašizmu in nemškemu na->dnemu socializmu. Hitler in Mussolini sta ostala to, kar sta, samo zavoljf zapadne lemokracije. Oba sta otroka one demokracije, ki je izgubila dušo. Njuni pokreti so zato pravzaprav tudi demokracija, čeprav svoje vrste.« Okrog sporazuma Situacija sili k dejanjem — Polemika med oficfoznim „ Vremenom" in dr. Mačkovim ,, Hrvatskim dnevnikom44 Živahna diskusija o sporazumu med Beogradom in Zagrebom se v javnosti nadaljuje in dokazuje, da se bližamo odločilnim dogodkom V trenutku se še ne more reči, kaj nam ti dogodki prinesejo. Malo verjetno je, da definitivno rešitev v pogledu rešitve hrvatskega vprašanja. Načelna stališča se tu preveč razlikujejo m glede postopka še tu ni videti možnosti nekega sporazuma. V ospredju stoji predvsem vprašanje, kdo naj bo partner, s katerim bo začel dr. Maček odločilne razgovore. JRZ reklamira to vlogo izključno za sebe in ponuja dr. Mačku sodelovanje. Do rešitve hrvatskega vprašanja naj bi se potom tega sodelovanja prišlo v etapah. Prvi mescci naj bi se porabili, da se uvedejo v državi državljanske svoboščine. Nato bi se pristopilo k volitvam in pred novi parlament naj bi bila postavljena vprašanja, ki so v zvezi z rešitvijo hrvatskega problema ter se potem postopalo, kakor predvideva ustava Združena opozicija smatra, da bi bila Koalicija JRZ z dr. Mačkom preozka osnova. Ona je za široko koncnetracijo. Misli, da ima gotove prednosti pred JRZ, ker je nekatere načelne poglede dr. Mačka že usvojila, pa je tudi glede nadaljnjega postopka voljna stopiti nekoliko na drugačno pot. Voditelji beograjske združene opozicije smatrajo celo, da bi bili oni pozvani voditi tako koncentracijo, ker so se oni izpostavljali i za hrvatsko vprašanje in za državljanske svoboščine in ker nudijo zato dr. Mačku večje garancije, nego kdorkoli drugi. Zdi se, da ena in druga beograjska stran smatra neizogibno, da se mora današnja situacija skoraj spremeniti. Po listih je o tem že vse polno ugibanj m sc pripisuje posebna važnost 6. decembru, ko bodo izvršene zadnje občinske volitve. Izključeno pa tudi ni, da se pride do ugotovitve, da zaenkrat ni mogoče ničesar odločilnega storiti in da je zato treba še počakati. Glasilo dr. Mačka odgovarja v posebnem članku na teze, ki so bile v Beogradu postavljene glede rešitve hrvatskega vprašanja. Kakor smo včeraj zabeležili, stoji JRZ na stališču, da je treba hrvatski problem reševati na temelju in v okvirju veljavne ustave, in da sc da sporazum najbolj sigurno izvesti v koaliciji JRZ in bivše IISS z izključitvijo beograjske združene opozicije in b. SDS, kakor tudi JNS. Bivanje kneza namestnika v Londonu London, 24. novembra AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je zadnje dni prebil z britanskimi državniki in zastopniki britanskega političnega sveta na raznih seetan-kiib. Razen tega je Nj. Vis. knez namestnik sprejel dr. Milivoja Piljo, pomočnika zunanjega ministrstva, ki mu je poročal o poteku trgovinskih pogajanj 1 Veliko Britanijo. Iz državne službe Beograd, 24. novembra, p. V v'§jo skupino evta napredovala carinika Viktor Vauhnik in Ciril Švajger v Ljubljani. Premeščeni so cariniki kontrolor Matej MiheUč iz Gornje Radgone v Zagreb. Otmar Fabrin^č iz Subo-ticeV Ljubljano, Dašan Mitmvič iz Osijeka na Jesenice in Julij Tot z Jesenic v Maribor. Za pomožnega knjigovodjo sta imenovani uradniški pripravnici pri finančni direkciji v Ljubljani Josipina Vart^č in Alojzija Vindišer. Finančni pristav Fran Gomolj je premeščen od vardarske k dravski finančni direkciji. Z odlokom notranjega ministra je premeščen ereski pristav Andrej Jarc iz Ptuja v Kočevje in Fran Hartman od policijske uprave v Liubljani k banslti upravi v Ljubljani. Z odlokom prometnega ministra je postavljen za administrativnega uradnika v Ivo-toribi bivši železniški uradnik Rudolf Car-man, po potrebi službe pa sta premeščena posta jenačelnilka Feliks Završnik iz Vu h reda — Marenberg v Metliko in Albert Golob iz Metlike v Vuhred — Marenberg. Nobelova mirovna laureata Haag, 24. novembra, a. Letošnja Noblo-va mirovna nagrada je bila podeljena argentinskemu zunanjemu ministru dr. Saavedru Llamasu in znanemu nemškemu pisatelju Karlu von Ossietzkemu . Argentinski zunanji minister dr. Saave-dro Llamas ai je stekel posebne zasluge za sklenitev miru med Paragvajem in Bolivijo, a tudi sicer se je odlikoval s svojim delom za mir. V mednarodni politiki je dal pobudo za kolektivni pakt, ki nosi njegovo ime. V argentinski vladi je poprej zavzemal položaj prosvetnega in pravosodnega ministra. Po poklicu je univerzitetni profesor. Pisatelj Kari von Oasietzkjr se je odliko, val po svojem publicističnem delu in po propagandi za mir. Kot urednik revije »Weltbiihne« je dolga leta deloval v pacifističnem duhu. Zaradi svojega udejstvo-vanja je moral tudi mnogo pretrpeti in je več let prebil v koncentracijskem taborišču, oi>oder so ga še le nedavno izpustili. Noblova mirovna nagrada mu je pač najlepše zadoščenje, »Hrvatski dnevnik« odgovarja: »Ponudba, ki ne vodi računa o neodstopni zahtevi Hrvatov, se ne more smatrati za resno. Dr. Maček je daleč od tega, da bi se spu-čai v kakršnekoli kombinacije, ki bi nekomu prinesle strankarsko korist toda kompromitirale hrvatsko stališče. Kar se tiče odklanjanja bivše SDS. smatra dr. Maček to stranko za predstaviteljico onih Srbov iz hrvatskih krajev, ki se strinjajo z dr. Mačkom. Protiviti se sodelovanju a temi Sibi je nerazumljivo.« Knr se tiče srbijanske združene opozicije, »Hrvatski dnevnik« priznava, da se ta trudi voditi račun o neodstopnem stališča dr. Mačka Izjave dr. Kostiča, ki je že na^ javil, da so si združena opozicija in dr. Maček zelo blizu, pa se zdijo organu dr. Mačka prepojene velikega optimizma, katerega upravičenost bodo morali pokazati šele čas in pa dela Iz razprav in informacij beograjskega časopisja je razvidno, pravi dalje »Hrvatski dnevnik«, da je hrvatsko vprašanje tako važno in njegova nujna rešitev tako potrebna, da se ne more več odlagati. Samo poudarjanje pripravljenosti za sporazum še ne pomeni nič in je samo sipanje peska v oči, dokler ne obstoji dobra volja, ki pa jo je mogoče dokazati le, ako se ne ponuja sporazum na osnovi, na kateri ga Hrvati sprejeti ne morejo. Časi Markovih protokolov so prošli in hrvatsko vprašanje se da odstaviti z dnevnega reda samo takrat, kadar bodo sprejete one zahteve Hrvatov, ki jih jc dr. Maček naznačil kot conditio sine qua non. Polovična rešitev ni nikaka rešitev. Proti temu stališču »Hrvatskega dnevnika« vztraja oficiozno »Vreme« na tem, da so gledišča JRZ in KDK v važnih točkah vendar identična, kakor to izhaja iz skop-Ijanskega govora ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Prvo je želja JRZ, da se med strankarsko političnimi činitelji reS tudi cel kompleks zadev, ki tvorijo tako-zvano hrvatsko vprašanje. Drugačna stališča so identična tudi v tem, da naj pri reševanju sodelujejo one stranke, ki imajo sigurno in ogromno večino med Srbi, Hrvati in Slovenci. In tretjič, da so ostale manjše skupine za sodelovanje nepotrebne, da celc škodljive. Vendar bi vprašanje bivše SDS tu ne delalo težkoč, pač pa mora biti srbi-janska združena opozicija izključena. Gospa Marija Turk f anrrrtnkmn rtffPrtr Snoči ob 21. je umrla v Ljubljani v 09. letu starosti gospa Marija Turk, soproga bivšega ljubljanskega podžupana in starešine slovenskih gasilcev, g. Josipa Turka. Bolehala je fce dalje časa in jo je smrt rešila sedaj trpljenja. Pokojnica zapušča tri sinove: Vilka, lastnika menjalnice, Rajka. narodnega poslanca ljubljanskega in AJbi-na, trgovca ter hčerko Elo, poročeno 1 lastnikom pogrebnega zavoda v Splitu, g. Konradom Reicherjem. Vrli slovenski ženi in materi časten spomin, globoko prizadeti rodbini na-še iskreno sožalje! Antonescu odpotoval v Varšavo Bukarešta, 24. novembra. AA. Zunanji minister Antonescu je danes ob 13.30 odpotoval v Varšavo. Med potjo se bo ustavil v Krakovu in položil venec na grob maršala Pilsudskega. Antonescovemu obisku pripisujejo v rumirnskih političnih krogih v seom.ine. Naprošajo pa se vsi, da prijavijo ravnateljstvu nameravano udeležbo (absolventi tudi leto šolanja) po možnosti do 1. decembra t. 1. Grm kliče! Na svidenje! DANES P R E MIE RA Boris Karlof v dvojni vlogi Film strahu in groze! Boris Karlo! Nad vse napeta vsebina! Ta film prekaša vse njegove dosedanje nepozabne filme ,Frankenstein' in ,Frankensteinova nevesta' Danes v kinu Slogi CMD na Kočevskem Kočevska Reka, 24. novembra. Zadnjič se je oglasil v »Jutru« iz te, pri nas Slovencih tako pozabljene deželice g. Zupane iz Stare cerkve pri Kočevju, danes pa naj vam še moje vrstice povedo kaj več o življenju slovenskega živ-Ija onkraj Kočevja. Za marsikaterega Slovenca se konča z Ribnico in njeno »siiho robo« slovenska zemlja in se začne kočevcika deželica, kjer da žive le Koče. varji... Ni moj namen, da vas s temi kratkimi vrsticami prepričam o številčnem razvoju Slovencev tod, marveč vas povedem preko visokega Fridrihštajnskega gozda po dobro speljani državni in banovinski ce:ti mimo Livolda in štalcarjev do Kočevske Reke, prijazne kočevske vasice, ki je danes sedež obsežne, za Kočevjem naj-obširnejše občine enakega imena in razvijajoče se trdnjave slovenskega nacionalnega življa. V vsej obširni občini, obsegajoči glavne kraje, sedeže nekdanjih občin: Borovec, Gotenica, Morava, vse do Brige, prebiva v znosnem sožitju s Kočevarji do polovice Slovencev in družin mešanih na. rodnosti, ki imajo v vseh teh kirajih bodisi slovenski oddelek, ali pa je že ustanovljena čisto slovenskega šola. Leto za letom raste v prebivalstvu slovenske narodnosti močna narodna zavest, ki se vse bolj prebuja, kar se kaže tudi v ustanavljanju narodnih organizacij. Poleg že osnovanih podmladkov Jadranske straže v večini sveh šol se je začel narod navduševati za obrambno organizacijo CMD, ki že nekaj let obdaruje revno slovensko šolsko mladino za Božič. Tako so se zbrali preteklo nedeljo v narodni gostilni pri Butini v Kočevski Reki številni Slovenci iz obširne občin in so osnovali CMD podružnico za vso občino. Pristopilo je takoj 30 članov, krog Ker odpravi Vim tako prizanesljivo nesnago, je posebno dober tudi za čiščenje barvanih in lakiranih pred-, metov vseh vrst, kateri - ako se čistijo z Vimom — ostanejo dolgo kot novi. pa še ni zaključen. Zbor je vodil marlju-i, vztorno požrtvovalni poštni upravnik g-Jože Marincelj, ki je bil tudi izvoljen za prvega predsednika nove podružnice CMD na Kočevskem. Podružnici in njenemu odboru želimo, da čim bolj razširi svoj okoliš ter združi v svoje okrilje vse narodno zavedne Slovence v tem pozabljenem kotu naše domovine. —ar. Orientacijske naprave na grajskem stolpu Z njih pomočjo bodo gledalcu znana imena vseh višjih gor v območju razgleda Ljubljana, 24. novembra. Vsak kraj v naprednih državah, kamor prihajajo tujci in ki ima razgledno točko, ima prav gotovo napravo, po kateri je mogoče razbrati vse točke na horicontu, ki se odpirajo očem. V Ljubljani smo dolgo časa zaman čakali na kaj takega. Naš grad je razgledna postojanka, kakršnih je le malo po drugih krajih, toda tujec, ki je prišel na stolp, ni mogel vedeti, kaj prav za prav vidi. če po naključju ni imel poleg sebe človeka, ki bi mu razlagal. Zdaj je ljubljanski tujskoprometni svet napravil tej pomanjkljivosti konec. Dobro bi bilo. da bi kaj sličnega napravili tudi na nebotičniku. Na grajskem stolpu je bila danes v opoldanskih urah majhna otvoritvena svečanost ličnih orientacijskih naprav. Otvoritvi so prisostvovali predsednik tujskoprometnega sveta dr. Štele, član sveta inšpektor We-ster, dr. Brilej za SPD. zastopnik »Jutra« in ljudje, ki so naprave izdelali. Orientacijske naprave obstoje iz dveh mramornatih plošč na katerih so nazna-čene in vzdolbene smeri vseh važnejših vr-šacev. ki jih je videti s stolpa. Označene so tudi višine gor. pri najmarkantnejših pa še zračne razdalje od Ljubljane. Na plošči je pritrjena posebna vizirna naprava, podobna vizirju na vojaški strojnici, ki se da poljubno naravnati na izvestno točko, na plošči pod vizirjem pa takoj bereš, kaj gledaš. Večja plošča je nameščena na severni 6trani in obsega ves razgled od Gnnade v Polhograjskih Dolomitih do Ciclja v Zasavju. Krasen solnčni jesenski dan je omogočil 6ijajen razgled, kakršniih je v letu le malo. Nad Sv. Katarino se je mogočno dvigal zasneženi orjak Triglav, zraven njega pa 2417 m visoka Kukova špica. Do Stola je bilo nato vse zavito v meglo, od Stola dalje pa so se spet jasno odražali vrhovi Karavank in Kamniških planin, kakor Kočna, Grintavec, Skuta, Brana. Kamniško sedlo in Ojstrica. Desno od Šmarne gore je v znatno nižji soseščini mogočno sameval zasneženi Storžič. Slabši je bil razgled proti jugozapadu. kjer je nameščena druga nekoliko manjša, orientacijska plošča. Na njej sc vrisani vsi dolenjski in notranjski vršaci, odpirajoči se pogledu, ki ga je pa danes zastirala gosta barjanska megla. Ta plošča obsega vse markantnejše vrhove od Sv. Ahaca do najzapadnejše točke Triglava. Plošči, ki bosta vsekakor dobro služili svojemu namenu, je po navodilih insp. Westra izdelal znani kartograf Oskar Del-kin. izklesalo iz sivega koroškega mramor-ja pa kamnoseško podjetje Toman. Vizir-no napravo je izdelala delavnica za precizno mehaniko Beseničar. Rodbinska drama v Hrast ju pri žusmu Žena je v obupu poskusila umoriti svojega moža Celje, 24. novembra. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. šuihadolnik, se je zagovarjala danes zaradi poskusa umora 454etna posestnica Marjeta Marcenova iz Hrastja pri Zusmu v šmarskem srezu. Obtožbo je zastopal šef drž. tožilstva dr. Požar, obtoženko je zagovarjal odvetnik dr. Ernest Kalan. Marjeta Marcenova je poročena že 21 let. Z možem Janezom se ni nikoli prav razumela. Ima 9 zakonskih otrok, za katere | mora skrbeti predvsem ona. Od moža ni dobivala v zadnjih letih niti obleke, marveč so ji obleko oskrbeli starejši otroci. V prejšnjih letih je bil mož surov samo v vinjenosti, v zadnjem času pa je začel ženo sovražiti na očiten način. Vedno jo je zmerjal, pretepal in odganjal od hiše ter trdil, da bo dobil drugo žensko. Letos spomladi je napadel svojo ženo z vojaškim nožem, a mu je k sreči ušla. Pobegniti je morala večkrat z doma in se skrivati pri sosedah. V petek 19. junija t. 1. jo je začel zopet grdo zmerjati. Rekel ji je, da je ne trpi več pri hiši in da bo dobil drugo žensko. Nagnal jo je od hiše in ji zagrozil, naj se mu ne prikaže več pred oči, ker jo bo sicer »vkon-čal«. Marcenova se mu je umaknila k svoji 6estrični Mariji Tanškovi in ostala pri njej do sobote 20. junija zvečer. Šele v temi je šla skrivaj domov, da bi videla svoje otroke. Mož je bil v hiši, a ga ona ni videla. Pred hišo je našla 17-letno hčerko Pavlo in 13-letnega sina Janeza, ki sta ji povedala, da si je oče pripravil sekiro in jo skril za svojo posteljo ter izjavil, da bo 6vojo ženo ubil. če se mu zopet prikaže. Zato je šla Marcenova spat na domači (hlev, ni pa mogla vso noč zatisniti očesa. Ves čas je razmišljala o svojem bednem položaju. Tako je dozorel v njej sklep, da mora moža usmrtiti, ker je bila prepričana, da bo sicer mož ubil njo. Sklenila je, da bo zjutraj pričakala moža blizu hiše pod češnjo. kamor je prišel mož vsako jutro. Njegovo puško je imela že od petka skrito pri hiši za hlevom pod neko desko. Puško, ki je bila prej na peči v mali sobi. je vzela, ko je pobegnila pred možem, ker se je bala, da bi mož ne streljal za njo. V nedeljo zgodaj zjutraj je Marcenova vstala, vzela puško in šla z njo pod češnjo čakat moža. Nabito puško je držala pripravljeno za strel. Ko je prišel mož iz hiše čez vinograd proti češnji, je v razdalji kakih 50 korakov sprožila proti možu in ga zadela v levo oko. Šibra je poškodovala zrklo, tako da so morali zdravniki oko odstraniti, ker je bila nevarnost, da se vname še desno oko. Obtoženka je vse skesano priznala. Priče so izpovedale, da je Janez Marčen slab gospodar, dočim je njegova žena skrbna in poštena gospodinja. Marčen je začel sovražiti svojo ženo, ker je v zadnjem času pogosto zahajal k svoji vdovljeni svakinji Po navedbalh prič ljudje pomilujejo Marce-novo in pravijo, da je škoda, da ni svojega moža zares ubila. Sodišče je sodilo po obtožbi, smatralo pa je. da sta bila v času. ko je obtoženka izvršila svoje dejanje, njeno pojmovanje narave in pomena dejanja ter možnost ravnanja temu primerno zmanjšana. Zato je obsodilo Marcenovo 6amo na 4 mesece strogega zapora. Tolšči podvrženim in mišičastim, pri katerih se kažejo znaki raznih tegob zaradi nezadostnega izločavanja sokov, pomaga odlično večtedenska pitna kura z naravno »Franz-Josefovo« grenčico. Taki ljudje morejo tudi doma — a. pod nadzorstvom svojega zdravnika — delati kuro za hujšanje. Ogt T«g. 8. br. 15486/35 Počitniška organizacija dijaštva je v isedelf® imela občni zbor v Mariboru Maribor, 24. novembra. V nedeljo so se zbrali na oblastnem ol> poudaril, da je zrasla misel FS v Sloveniji, kjer je tudi FS najboljše organiziran in čnem zboru na državni trgovski akademiji ! najbolj razširjen in se morejo vsi drugi v Mariboru delegati podružnic dravske oblasti Ferialnega saveza. da se porazgovore o delu. uspehih in neuspehih v preteklem letu in dajo smernice za bodoče delo. Prišli 30 delegati iz Ljubljane, Celja, Ptuja, Murske Sobote, Kranja in delegati mariborskih podružnic. Občni zbor je vodil dolgoletni. predsednik dr. Josip Mihelak. ki je bil ponovno postavljen od g. ministra pro-svete za predsednika dravske oblasti, za podpredsednika pa g. prof. Kuljiš Andro. Po otvoritvi je prisrčno pozdravil predsednika centrale F. P. g. prof. Raška Di-mitrijeviča. predsednika savske oblasti g. prof. Franja Poljanca. podpredsednika centrale 2T. prof. Lapajneta. g. direktorja Modi-ca kakor tudi vse prisotne delegate. V imenu centralnega odbora je pozdravil občni zbor g. predsednik prof. Raško Dimitri-jevič. ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da lahko osebno pozdravi zbrane delegate v imenu centrale. Ni še dolgo od kongresa v Skopim, kamor so prišli Slovenci v tako častnem številu in danes spet lahko ugotovi veliko udeležbo. Nato je pozdravil zbor še predsednik Savske oblasti, ki je učiti v tem pogledu pri Slovencih. Želel je čim tesnejših stikov med savsko in dravsko oblastjo, ki sta najmočnejši v državi. V imenu vseh mariborskih podružnic je navdušeno pozdravil vse profesorje in delegate, ki so prišli iz vsefh kotičkov Slovenije, predsednik podružnice Ferijalnega saveza na dižavni trgovski akademiji v Mariboru g. Fock, ki je izrazil iskreno željo. da bi ferijalci z občnega zbora odnesli najlepše vtise. Dr. Mihelak se je zahvalil za te tople besede vsem govornikom. Poslana je bila brzojavka ljubljanskemu županu g. dr. Adlešiču s prošnjo, naj se zavzame za težnje FS zlasti glede zemljišča za dom FS v Ljubljani. Delegati so z odobravanjem. sprejeli ta predlog Preden je podal agilni tajnik oblasti Dra-šček Stojan poročilo upravnega odbora je predsednik dr. Mihalek odkril zboru najvažnejša vprašanja, s katerimi naj se občni zbor pozabava in je očrtal v glavnih obrisih važnejje uspehe letošnjega dela. Ugotovil je, da za upravni odbor še nikoli ni tako brezskrbno in lalhko polagal idejni in materialni obračun ministrstvu prosvete, centrali in zbranemu občnemu zboru kot v tej priiiki, ko lahko navede mnogo konkretnih uspehov. S ponosom trdimo lahko, je dejal, da FS ni samo velikega pomena za dijaštvo med počitnicami, ko omogoča z vsemi sredstvi (prenočišči, prehranjevanjem) potovanja po domovini, temveč da postajajo njegove podružnice živahna ognjišča, . ki zbirajo našo srednješolsko mladino tudi za kulturno in dutbovno udej-stvovanje. Lepi dokazi za to so na pr. prireditev Cankarjeve »Lepe Vide« v ljubljanskem dra.mskem gledališču, kjer je kritika z velikim zadovoljstvom pohvalila napor dijakov podružnice FS na drž. trgovski akademiji v Ljubljani; nadalje uspela akademija mariborskega dijaštva večer pred občnim zborom. Počitniška zveza pa širi svoj razmah še v druge panoge dostopne mladini; zlasti skuša organizirati smuške sekcije, toda ne v pravcu rekorderstva, temveč v pravc-u načela, da mora tudi smučanje biti le koristno sredstvo za dosego lepih ciljev organizacije in lepe vzgoje. Nadalje je predsednik poročal o nakupovanju lastnega doma. za katerega je oblast zbrala in iztisnila iz centralnega proračuna 240.000 Din. Čas zahteva, da ta denar nujno investiramo, kamorkoli. Sledilo je tajniško poročilo. Dravska oblast je imela letos 2747 članov. Plačevanje se je vršilo s čeki — to je prva oblast v državi, kjer so uvedli tak način plačevanja — ki se je popolnoma obneslo. Pri planinskem odseku je bilo včlanjenih 1382 dijakov, 518 več, kakor lani. člani, ki plačajo 5 Din poleg članarine dobe posebno legitimacijo mladinskega odseka SPD in s tem vse ugodnosti, ki jih nudi SPD svojim članom. Zanimivo je poročilo o zavetiščih. V dravski oblasti, kjer je potovanje najbolj razširjeno v vsej državi, so bila letos poleg 8 že prej obstoječih organizirana še 3 zavetišča, tako da je skupaj 11 zavetišč. Ferialni savez bo skušal tudi drugo leto organizirati kako novo zavetišče, ker se zaveda, da mora biti čimveč postojank za potujoče dijake-ferijalce. V teh 11 zavetiščih je bilo letos 763 dijakov, ki so 903 krat prenočili. Največji je bil obisk na Bledu, kjer ima FS svoj dom »Bledeč«. V krajih, kjer so zavetišča, daje FS tudi velike ugodnosti pri prehrani dijakov. Letos je bilo v ta namen porabljeni nad 8.000 Din. Blagajnik in poročevalec nadzornega odbora g. direktor trgovske šole v Ljubljani je izjavil, da je poslovanje od potrdila do potrdila pregledal za centralo g. prof. Plavšič iz Beograda, ki je našel vse v naj-točnejšem in najpreglednejšem redu. Enako je oblastni nadzorni odbor, sestavljen iz 4 profesorjev, pregledal blagajniške knjige in našel vse knjiženje in vse izdatke v najlepšem reda. Zsto je g. minister prosvete dal upravnemu odboru razrešnico. Potem je | sledil najvažnejši del občnega zbora: predlogi delegatov za bodočo poslovno dobo. Sklenjeno je bilo, da se uvede v program narodno-obrambno delo. Mariborske podružnice so v tem pogledu že precej storile, saj ima vsaka podružnica svojo šolo v obmejnem ozemlju, kjer izvede vsako leto bo-žičnico. Govorilo se je zelo mnogo o osnovanju smučarskih sekcij, dalje o skupnem delu s SPD o poglobitvi kulturnega delovanja podružnic, o organiziranju tečaja za funkcionarje podružnic in pa o domu v; Ljubljani. Delegati so sprejeli resolucijo in proračun. Predsednik je nato zaključil zelo uspeli, 3 ure trajajoči zbor, nakar so odšli delegati na skupno kosilo k »Orlu«. Zve-i čer so se poslovili izvenmariborski delegati od svojih mariborskih tovarišev, vsi pa so ponesli domov najboljši vtis in voljo do dela. za čim lepši razvoj FS. Prejšnji večer so mariborske podružnice FS priredile lepo akademijo, kjer so nastopili dijaki z lepo izbranim in naštudiranim koncertnim programom. Velik uspeh akademije je bil za sodelujoče dijaštvo in profesorje najboljše priznanje, za FS pa lep uvod za drogi dan, ki je pokazal, da dijaštvo in profesorji pravilno pojmujejo vzajemno ferijalno sodelovanje, ker je bil ves občni zbor na dostojni višini. Minister prosvete je postavil za predsednika nadzornega odbora g. prof. Vrhovnlka, za podpredsednika pa g. prof. Košaka. I Ifj <,ralja smeha I staaiio ta oiio Cigansko dekie v najnovejši muzikalni burki jjg Va film prekaša nepozabni film H »Fra Diavolo« | Matica Jamčimo Vam, da se boste topot izvrstno zabavali in od srca nasmejali ! DANES PREMIERA ! ace * \ eiika propaganda za naše obmorske kraje na Amrleškem. Fo bivanju angleškega kralia v Dalmaciji se vsa Anglija zelo zanima /a naše obmorske kraje. Jugoslovenska ekspresna agencija v Londonu, ki pošilja v naie kraje večino angleških turistov, ie sklenila izdati obširno brošuro, v kateri bodo opisani vsi kraji od Sušaka do Boke Kotor-ske Posebna pozornost bo posvečena seveda krajem, ki jih je obiskal angleški vladar, tj. Rabu, šibeniku, Splitu, Korčuli, Dubrovniku in Boki. Brošuro bodo tiskali v več sto tF*>č izvodih ter jo v propagandistične ^vrhe delili [X) vsej AngHji. Agencija je že zahtevala pri nas potrebno gradivo in podatke za svojo velevažno publikacijo. * iskanje spomenikov iz dobe hrvatskih kraljev. Arheološka ekspedicija pod vod. stvom zaslužnega arheologa in zgodovinarja Luje Maruna je obiskala Vrpoljac in tam vzela v najem neko njivo, da jo bodo prekopali. Arheolog Marun je prepričan, dia so tam ostanki starohrvatske cerkve in morda tudi grobovi nekdanjih hrvatskih velmož. že prvi dan so odkopali fragmente nekega sarkofaga in odlomke plošč z latinskimi in starohrvatskimi napisi. istočasno, ko bodo kopali v Vrpoljcu bo opravljena v Koljanah pri Veliki temeljita revizija starohrvatskih izkopanin. Arheološki pregled tega okoliša je bil izveden že pred 30 leti pod vodstvom znanega zgodovinarja doma Petra Stami-ča. Našli so ostanke starohrvatske bazilike. Arheolog Marun pa je prepričan, da igo tam še drugi važni spomeniki iz dobe hrvatskih kraljev. * Učiteljstvo krškega &reza je imelo v soboto svoj letni občni zbor. Kljub veliki oddaljenosti se je zbralo v Krškem okrog 80 čla nov. Videti je, da učiteljstvo bolj ko kdaj prei zgoščuje 6voje vrste. To je še posebej fcvedočUa napeta pozornost navzočega članstva in zanimanje za vsa aktualna stanovska vprašanja. Predsednik g. Pečnik je podal situacijsko poročilo, primerno času in razmeram. Med drugim je prečital slovo predsednika Ivana Dimnika od tovarišev v dravski banovini. Učitelj Herbst je poročal o skupščini banovinske sekcije ter o skupščini udruženja. Užitek ie bilo poslušati ga. Iz tajniškega poročila smo zvedeli podrobnosti 0 tegobah današnjih dni. Blagajnikovo poro čJo je izzvenelo sicer ugodno, toda kritiku" ,oče na naslov zaostankarjev. Kakor v drugih društvih je bil osnovan obrambni fond-Zboru se je tudi predstavil novoimenovani srečki šolski nadzornik ter je orisal v dalj-Seni govoru svoje poslanstvo Slednjič je bila predložena kandidatna lirSta za novo upravo. Dolgotrajno odobravanje je potrdilo priljubljenost nosilca liste g. Horvata, ki je bil (iosedaj srečki šolski nadzornik Zadovoljni &o se učitelji razšli na svoie domove. * Drugi natečaj za slike in kipe v Narodni skupščini je b:l objavljen v Službenih novinah 7. t. m. št 258. Razpisane so 4 freske, ena v veli. osti 14 m 30 na 5 m 60 za 100.000 Din, tri pa v velikosti po 1 m 90 na 2 m 10, skupaj za 60.000 DM. Dalje dva kipa po 3 m visoka v marmorju; plastika naj predstavlja državno ure. ditev in za 1: o n oda jut v o v osebnostih Kralja Petra Osvoboditelja in carja Dušana, "^rmin za oddajo osnutkov 15. iamuar 1937., pogoji natečaja so isti, kakor pri prvem, tudi žirija je ista. Društvo slovenskih likovnih umetnikov. * Organizirani novinarji prevzamejo »Ko. pri ve«. Zagrebška sekcija Jugoslovenskega novinarskega združenja bo 1. decembra prevzela v svojo last in vodstvo humoristično satirični tednik »Koprive* v Zagrebu. Tako bo zdaj že drugi humorističnosatirični Ust v rokah organiziranih novinarjev. Beograjska s©kci:a Jugoslovanskega novinarskega združenja izdaja, kakor znano. »Ošišanega ježa«. * Urejevanje zagrebškega glavnega kolodvora. Zagrebška železniška direkcija bo te dni razpisala 'ieitaciio za graditev perona na zagrebškem državnem kolodvoru in podzemnega hodnika, ki bo vodil do perona. Z delom bodo pričeli takoj po dovršeni licita eiji, da bi bil ves kolodvor urejen še pred začetkom glavne turistične sezone. Sedanji edini slavni peron bo razširjen na 11 m. S '— --------a* r— —...... .....~ - ---a 33 m. Kazen treh peronov bosta na zahodni «:rani kolodvora dva perona, tam kjer sta že zdaj. na vzhodni strani pa eden. Te perone bodo polagoma dali pod streho, ker 4 milijonski kredi! zadošča samo za streho nad glavnim peronom in nad obema vmesnima glavnima peronoma. To tej preureditvi kolodvora ftolnikoni ne bo treba več prestopati tirov in prvi peron ne bo ograjen, ker se bo 1 a7,teza 1 do tira * Aktualna knjiga. Privatni docent dr. Stojan Bajič, čigar ime je v naši pravni literaturi že dobro znano, je pravkar izdal novo strokovno delo. ki predstavlja nekakšen uvod v pri nas povsem neobdelano pravno področje, za katero se je g dr. Bajič na naši univerzi tudi Specializiral; v področje delovnega prava. Naslov knjigi je »Delovno pravo«, splošni del- Knjiga je izšla v samozaložbi. dobi se pa v razprodaji pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Šelenburgova uljca. Ker je knjiga po svoji vsebini za današnji čas še prav posebno aktualna, bomo o njej še posebej spregovorili. Oglas je registr. pod S. Br 6704 od I. HI. 1935. Vozne olajšave za državne upokojence. Dosedanje železniške legitimacije, katerih veljavnost še ni iztekla. se podaljšujejo do zamenjave za nove. toda najdalje do 31 decembra 1937. Upokojenci in upokojenke, ka terim izplačuje prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj ji čim prej pred" lože svoje legitimacije zaradi podaljšanja njih veljavnosti za leto 1937. zlasti če so že izrabili ali pa za leto 1936 ne nameravajo izrabiti vseh voženj. Hkratu naj plačajo na čekovni račun št 10011 za vsako legitimacijo 4 Din, in sicer za železniško znamko 2 Din, za nabavo novega kupona 2 Din. Kuponi za leto 1936 v letu 1937 ne bodo veljavni. Železniško znamko more kupili pri železniški blagajni vsak upokojenec sam in jo predložiti dravski finančni direkciji hkratu z legitimacijo. Znamke pa ne sme nalepiti v legitimaciji nihče sam. Kme prositi za novo * Novi grobovi. V Krškem je umrla gospa Klotilda Engeisbergerjeva. mati uglednega trgovca. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri, v četrtek ob 10. _ V Ljubljani je umrla gospa Mara Maksimovičeva, soproga kapetana I. stopnje. Pogreb bo danes iz Lepodvorske ulice 20. — V Mariboru je umrla gospa Marija Celestina. Pokopali jo bodo danes ob 15. na frančiškanskem pokopališču. — V Zagrebu je umrla gospa Ernesta Kosova, soproga carinskega uradnika v p-Pogreb bo danes ob 15. na Mirogoju. — Pokojnim gospem blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Novo planinsko zavetišče v zapadni Bosni. Agilno hrvatsko planinsko društvo »Mosor« iz Splita je v nedeljo otvorRo novo planinsko zavetišče na Cincar planini v za-padni Bosni. Iz Splita se je 50 članov društva odpeljalo z avtomobilom do Livna, od tam pa so jo maihnili preko gora na strmo Cincar planino, ki je poikrlta s debelo plialStjo snega. Planincem se je pridružilo lepo število prebivalcev iz Livna in okoliških vasi. Po slovesni otvoritvi novega planinskega doma so se podali planinci na 2.600 m visoki vrh Ctaear planine, od koder je krasen razgled do Vlašiča, Čvrstice in drugih bosanskih planin * Zanimive volitve v Skoplju. člani zbornice TOI v Skoplju so v nedeljo volili svoje predstavnike v vse zbornične odbore. Volitve so bile tajne in volilna agitacija je bila še bolj živahna, kakor nekdaj pri volitvah v Narodno skupščino. Na vseh vozilih od avtomobilov pa do primitivnih vozov, ki vozijo po predmestju, so bili razobešeni volilni le taki. Z največjo živahnostjo so se volilne agitacije udeleževali cigani k v®eh predmestij. Po ciganski koloniji se je namreč razširila ve6t, da je nosilec ene zbornične liste velik sovražnik ciganov iin da se je zarekel, da bo cigane v 24 urah odpravil iz predmestij v Rokumijo, kakih 5 km dalje od sedanjih ciganskih rezidenc- I®to6asno pa se je tudi razširila vest, da je nasprotnik tega kandidata zaščitnik ciganov. Takoj so »e pojavili volilni letaki, tiskani v ciganskem jeziku. Naslov teh letakov se je glasil »Amala-len Romalen«. zaključni poziv pa: »Nekovel sasto o Dime Naetič!« _ Gotovo so tudi ti letaki pomagali, da je Dimitrije Naetič zmagal z 936 glasovi ali 8 odborniki, dočim je dobil njegov nasprotnik samo 324 glasov in 3 odbornike. * žalostna smrt otroka. V Glogovcih blizu Št. Vida pri Stični je 41etni sinček posestnika Alojzija Perhaja utonil v gnojni jami na domačem dvorišču. Njegov oče se je zgodaj zjutraj napotil v 2 in pol km oddaljeni Št. Vid. otrok, ki je bil brez varstva, pa je padel v gnojnico in utonil. Ko se je oče vrnil, je povsod iskal otroka, naposled pa ga je našel mrtvega v ereznici. + Krvav spopad med gozdarjem in kmeti. V gozdu Letinac v o 'olišu Hrvat, ske Kostajnice je 58-letni gozdar Bašna-žič s svojim sinom, ki je gozdarsko pripravnik, zasledoval tatove, ki so posekali dve mladi bukvi. V gozdu je naletel na mladega kmeta Petra Dorušiliča iz Mračeva, ki je ukradeni les tovoril na voz. Kmet je na logarja naščuval svojega psa, potem pa zbežal in poklical na pomoč svojega brata in neke sosede. Ko so kmetje prihiteli, je gozdar izjavil, da bo v povračilo škode zaplenil vola. Kmetje so s srepelci ln sekirami navalili na gozdarja in njegovega sina, ki sta v silobranu streljala. Kmet Peter Dorušilič je bil smrtno zadet, gozdar in njegov sin pa sta bila nevarno ranjena. Oba so odpremili v zagrebško bolnišnico. S krvavim spopadom pa se bavi zdaj preiskovalna komisija. Marsikaj si lahko ogledate v našita izložbah, a še več če stopite v trgovino. Stofe, svilo, platno, flanele in druge tkanine vam prav radi razkažemo Iz Celja n Manufaktura" k. d. trgovina, ki vas želi boljše postrečl Mestni trg 17. u— Na umetniški razstavi mladih bo imel danes ob 18. 15 vodstvo umetnostni kritik dr. Rajko Ložar. Ker bo razstava odprta le še tekoči teden, vabimo vse ljubitelje k ogledu razstave. u— Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi pevsko vajo izjemoma pet minut pred pol 20. Prihodnja skupna vaja bo v četrtek 3. decembra ob 20. u— Šentjakobsko-trnovska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda proslavi petdesetletnico svojega delovanja v soboto 28. t. m. ob 20.15 na šentjakobskem gle-daliiškem odru v Mestnem domu s slavnostno predstavo »Janez Sonce«. Na ta pomembni večer vabi vse člane in prijatelje narodno obrambnega CM pokreta k obilni udeležbi. Vstopnice se dobijo v prodaji do pet 'a zvečer v delikatesni trgovini Anton Verbič v Stritarjevi ulici in sicer sedeži po 12, 10, 8 in 6 Din, stojišče po 3 Din. u— Ne zaradi družinskih razmer, temveč zaradi pravde jc šel v smrt. >Jutro« je včeraj poročalo o samomoru 38';etnega Vinka Zgajnarja, šoferja reševalne postaje. Kakor nam je pokojniova vdova, katero je ostavil z dvema nedoraslima otrokoma, včeraj sporočila, je bil vzrok pokojnikove smrti naslednji: Vinko žgajnar Ako je glavobol posledica zaprtja 2—3 AETIN-DRAŽEJE dr. Wandera. vzete zvečer, omogočajo Vam drugo jutro lahko iztrebljenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.—. in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 7724/34 * »Naš mornar« in žepni koledarček Jadranske straže. Pravkar je Izšel ilustrirani koledar Jadranske straže za leto 19H7-»Naš mornar«, ki ima obi'o poučnega in za bavnega štiva. Poleg podatkov o pomorstvu, o naši državi, o jugoslovenski trgovinski mornarici, o največjih trgovinskih ladjah sveta in o podobnem prinaša tudi druge zanimive in poučne članke. Dobi 6e v vseli knjigarnah i.n trgovinah s papirjem po 10 Din. Jadranska straža je Izdala tudi lično opremljen žepni koledarček majhnega priročnega formata za vsakdanje beležke po S Din. Priporočamo! * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo izdelavo. Ii Ljubljane U_ Dijaki Trgovske akademije čestitajo g. Jelačinu. Včeraj dopoldne so dijaki Trgovske akademije veletrgovcu in bivšemu predsedniku zbornice TOI g. Jelacinu prisrčno čestitali k njegovemu življenjske-mu jubileju. Islkreno so sc tnu zahvalili za vnemo in ljubezen, ki jo je posvetil trgovski akademiji in njenemu diijaštvu ter izrazil željo in prepričanje, da bi njegova pomoč ostala naklonjena zavodu in djja-štvu Ganjen se je g. Jelačin za čestitke zahvalil ter na glasil, da je že takrat, ko je obiskoval trgovsko akademijo v Pragi., mnogo mislil na ustanovitev takega zavoda v središču Slovenije. Dijakinje so slav-Ijencu izročile za vošoilo lep šopek- u_ Simultanka mojstra Pirca. šahovski mojster Vasja Pire bo imel v petek ob 20. v kletni dvorani hotela »Metropola« simultanko proti 40 izbranim ljubljan9' im šadiistom. Večino nasprotnikov bodo postavili ljubljanski klubi, ostala mesta bodo pa zasedli odličnejši neorganizirani amaterji. Prijava znaša za organizirane šahiiste 10 Din, za neorganizirane pa 20 Din. Mojster Pire je pred hudo nalogo, kajti Ljubljana velja za najmočnejše šahovsko središče v Jugoslaviji. Vendar pa smo prepričani, da se bo naš državni prvak glede na nedavne uspehe na turnirju v Podjebradih tn na šahovski olimpiadi v Miinchenu dobro držal. I MIKLAVŽA IN — ZA CAS OD 21. NOVEMBRA DO 31. DECEMBRA 1936. — JE TISKOVNA ZADRUGA,' ' ' ' ' ",' 8 * — v * " iz svoje knjižne zaloge ZBIRKE MLADINSKIH KNJIG po izredno znižanih cenah Din 25.*, Din SO.- in Din 190.- za zbirko. Oglejte si sezname zbirk v njenih trgovinah — v LJUBLJANI — šelenburgova ul. 3, in v MARIBORU Aleksandrova 13* KINO IDEAL Marta Eggerth, Hans Sohnker v sijajni opereti ,Kneginja čardaša4 Popolnoma nova kopija. Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. u_ Najlepše ocene najboljših čeških in tujxh kritikov spremljajo 'koncerte znamenite mlade češike pianistke Vere ŠvLhliko-ve. Enoglasno poudarjajo njen izredni talent, njeno veliko igrajoče se tehniko, obenem pa njeno jasno in globoko občuteno predavanje. Švihlikova je brez dvoma eden največjih klavirskih talen-tov. kar jih je bilo kdaj izšolanih v zlati slovanski Pragi. Na povratku iz Sofije, kjer koncer-tira te dni, bo pokazala svojo umetnost tudi v Ljubljani v petek 27. t. m. na koncertu v mali filharmrvniični dvorani. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Zborovanje Zveze slovenskih gospodinj zavoljo zamrzlih vlog Je siklicano za petek ob 20. un v Delavski zbornici. Govornice bodo obravnavale zamrzle prihranke gospodinj v hranilnih zavodih, napore naših podeželskih kred:tnih zavodov za pravično rešitev kmet.^ke razdolžitve. resolucije in spomenico, kd bodo odposlane na pristojno mesto. u— Ljubljanski Sokol ponovno opozarja članstvo, kateremu je letos pretekla 6-me-sečma poizkusna d">ba. da prisostvuie predavanju br podstaroste dr Frana Kanda-reta, ki bo v petek 27. t. m- ob 20. v društveni sejni dvorani. Kdor se ne udeleži tega predavanja, ne bo oa praznik 1. de-eembca pafeaSfea k mbBbbI CBPblfrtf, se je pol leta pravda! z dediči zaradi hiše, ilsd jo je on prevzel v Orlovi ulici po svo jem očimu. Skrbno je delal in se trudil za to hišo, zato je s strahom pričakoval, da bo morda vse njegovo delo zaman. Njegova žena, ki je poznala njego.e skrbi, se je trudila, da morebitna neugodna sporočila s sodišča ne bi prišla v moževe roke. Na nesrečo pa je bdlo ravno v ponedeljek dopoldne izročeno sodno pismo v roke Vin>u žgajnarju. V pismu mu je bilo sporočeno, da je pravdo izgubil in da bo moral dedičem izplačati 55.000 Din. To ga je tako potrlo, da se je podal s svojega stanovanja v Mestnem domu k materi v Orlovo ulico, nato pa se je zaprl v klet in se obesil. u_ Huda nesreča v tvornici »Titanu«. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek 28 letnega oženjenega delavca Lojzeta štupar ja, staiiujočega v Homcu in zaposiienega v tvornioi »Titanu« pri Kamniku. Imel je opravka z nekakšnimi popravili na IranSmi-siji, pa mu ie jermen zajel roko in uiu jo odtrgal nad komolcem. u— Potepuhova tragika. V ponedeljek so na ulici aretirali znanega potepuha Jožeta Fajdigo, ki je od nekod s Krasa doma, a se .je prekladi] že skoraj preko celega sveta in je bil že nekajkrat zaprt. Zadnji čas se je ukvarjal največ z raznimi tihotapskimi posli med Avstrijo in Jugoslavijo. Nedavno pa je v neki hiši v mariborski okolici, kjer so mu domači ljubeznivo postregli s prenočiščem, ukradel gospodarjevo obleko in suknjo ter izginil brez sledu. Ko so ga včeraj pripeljali na policijo, so mu najprej slekli suknjo in prerezali nekaj šivov v podlogi, izipod katere sta se izluščila na dan 2 bankovca po tisoč lir. Fajdiga je kar strmel in ni mogel verjeti niti lastnim očem. Pojasnili so mu. da je denar spravil tjakaj resnični, gospodar suknje, ki je tatvino kajpak takoj prijavil. Prav bridke volje je Fajdaga odhajal v zapor, zakaj nekaj dni se je med Mariborom in Ljubljano klatil lačen in žejen in še sanjalo se mu ni, da nosi pod pazduho tolikšen denar. u— Vlomilci v špediciji g. RajTra Turka. Včeraj ponoči so neznani tatovi vdrli v pisarno špedicije na Masarvkovi cesti 9, ki je last g. Rajka Turka. Ko je zjutraj prišel sluga. Ivan Sojar v službo, je našel vrata odprta. V blagajno pa je bilo vlomljeno. Na mizi je ostalo še orodje, ki ga vlomilci v naglici niso utegnili vzeti s seboj. Bila je »svinjska noga«, majhen sveder, ki se je pri vrtanju odlomil, in nov velik sveder. Sojar je o vlomu takoj obvestil svojega šefa, ki je prihitel v pisarno in obvestili kriminalni oddelek. V špedicijo je takoj odšlo več organov kriminalnega oddelka in preiskava je dognala, da so vlomilci odnesti iz blagajne 1900 Din, pobrali pa so tudi par zlatih verižic in uro iz predala. Svoje delo so opravili na prav £itrokovnjaški način in so stene blagajne izrezali s »svinjsko nogo«. Razen svojih vlomilskih priprav so pustili na raznih preimetih tudi nekaj prstnih odtisov, ki jih je daktiloškop Podobnik z lahkoto posnel. Podjetje je seveda proti vlomom zavarovano. Vlomilci so se gotovo nadejali velikega plena a so se dovolj razočarali. Podjetje namreč vsak dan sproti dviga denar v banki in to Sele potem, ko dobi od železnice avtze in od carinarnice carinske deklaracije ter s teh dokumentov točno razvidi, kaikšne zneske potrebuje za plačila. V blagajni ima le neznaten drobiž. CINKARNA d. d. CELJE sprejme zanesljivega elektromonterja z daljšo prakso, veSčega vseh motorskih ! nooravil.« e_ Celjski mestni «vet bo imel v petek 27. t m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu eo poročila predsednika in odborov. e— Ugotovitev. Na našo včerajšnjo ugotovitev. da je zastopnik Smučarskega kluba v Ceiju pred predavanjem g. Luthra v Celju v svojem pozdravnem govorni trikrat rabil izraz »Cilli« namesto Celje, smo naprošeni za ugotovitev, da je prizadeti rabil nemški naziv Celja nehote in brez kakršnegakoli namena, ker mu je nemiški naziv Celja v nemškem govoru v naglici ušel. To lojalno objavljamo brez vsakega nadaljnjega komentarja. mim Premieri! Muriioln« burka cigansko dekle Kralja »meha STANL10 IN OLIO TEMT.«'? 27zam Danes premiera filma grnoie in n&p.tosti Črna soba V gl. vlogi BORIS KARLOF T$7F( i -KT-Tff Slagerfilm z EL1SS0 LANDI KONIGSMARK e_ Dijaški kuhinji t Celju «o darovale rodbine Bolharjeva, dr. Juhartova in Vodla-nova v Celju 150 Din namesto cvetja na grob g. Ivana Vorbacha v Celju- e_ Umrl je včeraj zjutraj v Kovinarski ulici 6 v starosti 80 let valčni mojster v p. g. Adolf Menzl. Pokojnik je služboval polnih 45 let v celjski cinkarni. Pogreb bo jutri ob 15. iz hiše žalosti na okoliško pokopališča, V Liscah 45 je umrl včeraj 731etni delavec Jožef Skoberne. e_ Kino Union. Danes ob 16 30 in 20.30 velefilm »Mesto Anatol« z Gustavom Frgh" lichom 'n dve nrediffri. KINO METROPOL. Danes »ABECEDA LJUBEZNI« in nov zvočni tednik. Iz Maribora a— 1. decembar v Mariboru. V okvira letošnjiih prvodecembar&kih slovesnosti je tudi tradicionalna sokolska akademija na predvečer v mariboiskem gledališču za katero je med Mariborčani izredno živahno zanimanje, saj nastopita ob tej priliki tudi zmagovita oiimpijca in člana Sokolskega, društva Maribor-matica. br. Leon Štrukelj in Tošo Primožič. Dne 1. decembra ob 9. dopoldne bo skupna proslava vseh mariborskih sokolskih društev v Narodnem domu. Ob 10. bo v stolnici slovesno cerkveno opravilo. Ob 11. bo slovesna otvoritev in blagoslovitev novega šolskega kompleksa v V. mestnem okraju, ki je bil. kakor znano, zgrajen v smislu sklepa prejšnje mestne uprave v počastitev spomina blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja. a— Šahovske novice. V okviru tekmovanja za prvenstvo Slovenske šahovske zveze se bodo v soboto 28. in v nedeljo 29. t. m. preizkusili na šahovskem bojišču šahi-sti Mariborskega šahovskega kluba in šahovske sekcije tukajšnje podružnice Udruženja jugos^venskith nacionalnih železničarjev in brodarjev a— Posestna izprememba. Frančiška Lip-ša je kupila od trgovca Matije Lupša del (hiše v Slovenski ulici 36 za 80.000 Din. a— Kje je 31.000 Din. Gostilničar in mesar Filip Meršnik od Sv. Lovrenca na Pohorju je prijavil oblastvom. da je izginilo iz njegove blagajne 31.000 Din. ki »o bili v neki kuverti. Ugotovilo se je. da ni ni-kakšnega sledu o kakšnem nasilnem odpre t ju blagajne ter so orožniki zaradi suma tatvine aretirali ter zaslišali domačo deklo, ki pa taji vsako krivdo. a— Slana je pobelila v noči na torek Maribor ter bližnje vrhove. Na oknih so se že zarisale prve »rožce«. a— Gostilniški pretep. V neki pekarski gostilni je nastal med nekaterimi gosti prepir, ki je prešel v fizično obračunavanje. Vmes so se čuli streli. Napadalci, za katerimi se sedaj vršijo poizvedovanja, bo razbili ekoro ves inventar ter demoliraJi m kar jhn je prišlo pod roko. a— Samomor v bolnišnicL V ponedeljek t večer okrog 20. je skočil skozi okno drugega nadstropja mariborske splošne bolnišnice v samomorilnem namenu 67-letni bivši voznik Ivan Klinar. po rodu iz okolice Ptuja, pristojen v Maribor. Obležal je na betonskem tlaku dvorišča ter je pri padcu treščil t glavo na kamen, da si je razbil lobanjo in je bil pri priči mrtev. Klinar je bolehal na pljučih ter je bil že delj časa v bolnišnici. Ker je že precej okreval, bi bil moral te dni zapustiti bolnišnico. V bojazni pred bodočnostjo, ker ni vedel, kam naj gre, se je že pred dnevi izTazii nasproti ostalim bolnikom, da bo izvršil samomor. Njegove grožnje pa ni nihče vzel resno. Ko so njegovi sotrpini v isti sobi v ponedeljek zvečer dobili injekcije in so trdno zaspali, je Klinar vstal iz postelje in »e pognal skozi okno. Njegovo odsotnost so opazili še le pozneje, ko so našli odprto okno. Bolniki so o tem takoj obvestili bolniške sestre, ki so šle Klinarja iskat. Našle so ga mrtvega na dvorišču. Iz Kranfa T— Radijske motnje. Trgovci T radijskim aparati so naslovili na poštno direkcij« prošnjo, da nastopi proti radijskim motnjam, Pri na6 je namreč zaradi sibnih motenj poslušanje radia čisto nemogoče. Upamo, d« bo direkcija kaj ukrenila proti temu. Z Jesenic s— Prenehajte z vlaganjem prošenj. Kranjska industrijska družba javlja, da je dnevni dotok in število prošenj za delo prekoračil vse meje mož :iosti pregledovanja in odgovarjanja- KID opozarja, da bo vse nadaljnje prošnje vračala in nanje ne bo odgovarjala. Število prošenj na sprejemnem uradu presega 3000 in nudi dovolj izbire za eventualne potrebe pri podjetju, zato so v*r nov? nrožnje odveč in le v zamudo poslovanju. oipodarstvo Aktualna vprašanja naše gospodarske politike (Iz predavanja generalnega tajnika Zbornice za TOI g. Ivana Mohoriča) Ljubljana. 23. novembra. Sinoči je pod okriljem Društva industrij-cev in veletrgovcev predava! v društvenem lokalu v Kreditni bank; minister n. r. in generalni tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič. Predavanje ie bilo izredno dobro obiskano in je bilo med poslušalci opaziti mnug-u odličnih zastopnikov našega gospodarskega življenja. Sestanek je vodil društveni predsednik industrijec gospod Stane Vidmar, ki je p zdravil vse navzoče, zlasti pa češkoslovaškega konzula inž. S. Minovskega. Predavanje je bilo kljub zgoščenosti zelo obširno in se o njem baš zaradi pozne ure ni mogla kaj posebno razvit.: debata Odlikoval pa je predavatelja širok razgled v našem gospodarskem svetu poleg velike iskrenosti, ki si ne zavezuje oči pred neprijetnimi in nezdravimi razmerami, ki vladajo v našem gospodarskem »vetu Predavatelj je svoja izvajanja osredotočil predvsem okrog problema naše zunanje trgovine in pa likvidacije kmečkih dolgov, ki ves naš poslovni svet globoko tangi ra ker je urejena po enotnem sistemu za vso državo, neglede na to. dia so prilike v dravski banovini povsem drugačne kot v drugih. Dotaknil pa se je tudi vprašanja javnih del in starostnega ter onemo-glostneaa zavarovanja. K vprašanju naše zunanje trgovine je predavatelj opozoril na bo, da so se me-rodajni krogi pri nas vsa zadnja leta varali s tem, da so bili polni optimizma ob dejstvu, da smo imeli še v krizi za okrog 400 milijonov aktivno trgovinsko bilanco Pri tem pa so pozabili, da so celo Angleži. ki jih nikakor ne moremo smatrati za slabe trgovce, opustili sistem svobodne trgovine in pričeli uvajati kontingente. Pri nas smo ves ta čas mislili, da si luksus. ki ga danes predstavlja svobodna trgovina še vedno lahko dovolVno Puščali smo vrata odprta, da so inozrrnci brez vsakih omej-itev uvažati svoie blago v našo državo in si ga dali iziplačati. naši izvozniki pa so bili v neugodnem položaju, ker Jugoslavija z drugimi državami n' imeli pogodb in smo nlačeval' z devizami Druge države so nrrn za naše bla<7o v mnogih primerih puščale enostavno le svoje terjatve Maše delegacije so sicer hodile v inozemstvo. vračale pa so se praznih rok Enaka razočaranja smo doživeli v kliringu. .Jugoslavija je v kliringu dala n pr-pol milijarde Din kredita Nemčiji, ne da bi vedeli, kako b-omo prišli do tega denarja. _ \ končni trgovinski bilanci je imela naša država aktivni presežek izvoza 430 min ionov Din toda ta aktivni presežek je predstavil nekako zamrzlo denarno vlogo, kakor so tiste Pri denarnih zavodih. Kaj storiti v taki situacija? 51; smo isto pot naprej kakor doslej in smo delali prav nasprotno kakor so delale druge države, ki so z vsemi sredstvi podpirale izvoz. Te podpore naš izvoznik ni imel. bi! je celo oviran, zlasti s posebnim zaračunavanjem valut od strani Narodne bank<\ k; je izvoznike nekako kaznovala s tem. da j;m je odvzela polovico d^viz po nizkem ofici-e'nem teča;u. Ta devizni rež;m izvozu nikakor ni bil v prid. Že od 1 1929 smo se borili tudi za ta-kozvane preference, s katerimi pa tudi nismo dosegli zadovoljivih uspehov, ker so se pri njih ozirali le na žito iz Vojvodine, na pride'ke .Tužne Srbiie in na izrvoz živine Za Slovenijo pi je najvažnejši izvoz Iffsa sai pokrivajo 42% površine Slovenije gozdovi. Z lesnimi pridelki pa pri teh preferencah nismo prišli v poštev. čeprav smo se morali vedno boriti s težkooami, smo vendar izvaža'i v Italijo okrog 2 tretjini lesa in smo imeli fam pred nveljavlieniem sankcij za 250 milijonov Din terjatev. Pni pogajanjih, ki so se potem vršila, pa so morali delegati ugotoviti. da stoli Italija pred razvrednotenjem lire. Zamudili smo prsvi čas za likvidira-nje naših terjatev v Italiji. Pasivno bilanco beležmo tudi v prometu s Francijo za 98 milijonov, z Nizozem-? ko za 49 mi'i;onov, z Rumunijo. gdkoder dobavljamo izključno nafto za 51 milijonov in za 161 milijonov v prometu z Anglijo, neglede na Trepoo, ki je eno red-kih_ podietij, ki je tudi v najslabših letih plačevala visoko diividendo. Take konstaifaoije dajejo misliti. Za naš Svinčenim in bakrenim rudnikom v Jugoslaviji se obetajo še večji dobički le včeraj »mo poročali o velikih dobičk-h angleške družbe Trepča Mine6, ki eksploatira rudnik svinčeno — cinkove rude v Trep či v Južni Srbiji. Družba je izkazala za leto 1935-36 č:s'.i dobiček v višini skoro 100 mi lijonov Din pri delniški glavnici, ki znaša 270 milijonov Din. Pripomnili smo tudi, da izvira ta dobiček iz dobe, ko ie bila cena svincu še znatno nižja nego je danes. Prav zadnie dni se je na Svetovnem trgu cena svincu po novno znatno dvignila. Medtem ko ^e je v letu 1934 cena svincu na londonskem trgu g:ba'a na višini okrog 11 funtov za tono. je znašala letos v poletju približno 15 funtov zadnie tedne pa Se stalno dviga in je te dni poskočila že na 23 % funta za tono. Če upoštevamo da 6e je družbi dobro izplačala produkciia že leta 1984. ko ie znašala cena le okrog 11 funtov, tedaj si lahko predstav Ijamo kakšne dobičke črpa ta družba 6edaj našega narodnega bogatsva. ko je cena še enkrat višja nego pred dvema letoma. Tudi cens bakru Se stalno dviga. Dočim se je gibala v letu 1934, na višini na okrog 30 funtov za tono. je že letos sredi leta narasla na 3fi funtov, danes pa notira v Londonu že 44 % funta. Po vesteh iz Pariza ua-meravn Francoska družba bonskih rudnikov sredstva z povišanega kapitala od 15 na f>0 milijonov frankov porabiti za odkrivanje no vih rudnikov bakra v naši državi in za znatne nove investicije. izvozni in uvozni promet bi bil potreDen zdrav sistem in točen načrt, merodajnih gospodov pa kljub vse*n naporom ni mogoče prepričati o nujnosti prenehanja s po-Utiko odprtih vrat nasproti inozemstvu, proti kateremu bi bila potrebna obramb-bna politika. Misliti je treba na nemško blago, ki preplavlja trge. Tam mi ne moremo izrabiti naših aktiv, ker nam ponujajo le uvoz in nam pošilja,jo v zadnjem času inženerje z neštetem projekti, da bi nam gradila ceste, železnice itd. Situacija je za nas toliko bolj neugodna, ker ima naš izvoznik opraviti z raznimi notacijami valute. Pozabiti tu-di ne smemo na razvrednotenje denarja v nekateriti državah, kateremu bi se morali prilagoditi, če hočemo vzdržati konkurenco zlasti v tujskem prometu. 300 milijonov, ki lih do-naša turizem, ni vsota, ki bi jo bilo krat-komalo zavreči zlasti ker nam prinaša devize. na katere nam iz drugih virov v teh negotovih časih ni računati. Ze na konferenci v Banjaluki so zastopniki zbornic obširno utemeljili potrebo zmanjšanja tečajnih diferenc, ki prinašajo izvozniku le izgubo ....i V par besedah se je predavatelj dotaknil neugodnosti v trgovinskih odnosih s posameznimi državami. Glede Italije, ki je naš največji interesent in s katero smo se po ukinjenju sankcij morali pogajati v posebnih okoliščinah, je predavali- poudaril, kako nujno je. da se sklene defini-tivna pogodba, da ne bi potekel doseženi provizorij. ki je terminiran do marca. Avstrija, s katero smo že tri leta aktivni zaihteva uravnovešenje bilance. Navzlic aktivnosti naše bilance z Avstrijo je bil šiling pri nas v času, ko je v drugih državah kazal tendenco k padcu, več ko čvrst. S Češkoslovaško imamo kljub vojnim dobavam pasivno bilanco in se nam doslej še ni posrečilo izravnati blagovni saldo. Je pa tudi CSR v ugodnem položaju deloma zaradi devalvacije pa tudi zaradi tega ker ima ugodno vodno pot po Donavi. Grčija je za naš jug naprirodnejše tržišče. Glede Male antante se smatra, da se v gospodarskem pogledu ne da nič pridobiti. To naziranje pa je pogrešno, ker bi se dalo veliko napravita, vedeti pa .je treba, kako in kaj. V Španijo se je naša delegacija šla pogajati na predvečer državljanske vojne in je lahko zadovoljna, da se je vrnila vsaj z zdravo kožo. Z Egiptom ima Jugoslavija le provizorij in nobene trdne pogodbe. Z Nemčijo, pa se nam je primerilo, da smo bili sredi letošnjega poletja pasivni, medtem ko smo bili še lani aktivni. Z mnogimi državami nimamo pravih trgovinskih, pogodb. Tako imamo pa n. pr. s severnimi državami še deklaracije izza časa, ko je vodila Srbija carinsko vojno z Avstrijo. Z USA, s katero imamo 240 milijonov prometa, pa imamo 55 let staro pogodbo nekdanje tnale Srbije. Z Južno Ameriko, kjer žive številni naši izseljenci pa sploh nimamo nikakih pogodb, čeprav vzdržujemo poslaništva, enako z Južnoafriško unijo, s katero bi lahko razširili naš promet za pol milijarde Prerokovanja, da se pričenja doba konjunkture, pri nas zaenkrait nimajo podlage. Sicer pravijo, da vojvodinski kmetje imenjavajo le tisočake in da delajo nekateri obrtniki v 3 izmenah, pri nas pa sedaj izvažamo mesečno za 2 do 3 milijone lesa. mediem ko smo ga prej izvažali za 20 milijonov. Odgovor na vprašanje, ali bi moglo naše gospodarstvo prenesti starostno in one-moglostno zavarovanje, k' bi zahtevalo okrog 100 milijonov, je našim gospodarstvenikom znan. Naš položaj nikakor ni takšen, kakor ga rado opisuje »Narodno blagostanje«, ki govori, da v državi Slovenija nadlkriljuje vse pokrajine po konjunkturi. Glede cest se naši gospodarski krogi sicer ne upirajo modernizaciji in bi bili^ pripravljeni zanje primerno žrtvovati. imajo pa pomisleke glede načrta zakona o cestnem fondu. K temu predlagajo naj bi železniška uprava odstopila za cestna dela polovico svoje prometne takse, ki je najvišja v Evropi in ki je 26 držav sploh nima. Glede likvidacije kmečkih dolgov pa je mnenje, da bi se moralo pri njih upoštevati kdo lahko plača in koliko. Ureditev plačevanja oq bi bilo treba urediti po posebnih prilikah posameznih banovin- Kreditno zadružništvo in likvidacija kmečkih dolgov V nedeljo smo poročali, da so imele re. ditne zadrugre ljubljanskega okrožja, včlanjene v Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, pretečem petek konferenco o vpra-gantu 1'kv'darije kmečkih dolgov. V ponedeljek 23. t ul je bilo tako zborovanje y Mariboru v dvorani »Narodnega doma«, ki so se ga udeležili zastopniki kreditnih zadrug mariborskega okrožja. Udeležba je bila mnogoštevilna, kar je pač dokaz živega zanimanja za to važno vprašanje. Zborovanju je predsedoval mariborsk-1) član zvezine uprave g. dr. Leopold Boštjančič, pozdravil pa je zborovalce tudi domačin g. dr. Kac Poročali so uradniki zveze ,in sicer o pomenu in posledicah likvidacije kmetskih dolgov g. ravnatelj Trček, o izračunavanju kmetskih dolgov pa revizor g. R.ožet. Po številnih pojasnilih zamotanih predpisov so zborovaloi daii tudi duška splošnemu razpoloženju, ki gre za tem, da se v Sloveniji upoštevajo ne samo trenotni interesa zadolženih kmetov, temveč da se tudi ohrani ljudska denarna organizacija in čim bolj zviša likvidnost in varnost hranilnih vlog. Na predlog zastopnika ruške posojilnice g. Koruze so zborovalci z aplavzom sprejeli resolucijo, ki je bistveno enaka oni, ki smo je objavili v nedeljo. Gospodarske vesti = Gram radija stane le še 1.65 milijona Din. V severozapadnem delu Kanade v bližini velikega Medvedjega jezera so letos v aprilu odkrili bogata ležišča uranovega si-jajnika, iz katerega se pridobiva radij. Ležišče je pričela v velikem obsegu eksploati-rati družba Eldorado gold Mineš Ltd. ki ji je v kratkem času uspelo pridobiti prvo unčo radija (1 unča = 31 gramov). Kako bogata so ta ležišča, nam priča že okolnost, da družba zaznamuje produkcijo v unčah, medtem ko računajo na Češkem in v Kongu produkcijo v mlligramih Kaj pomeni ena unča odnosno 31 gramov radija pa lahko poznamo če upoštevamo, da imajo bogatejši fizikalno-medicinski instituti le po nekaj gramov te najdragocenejše kovine. Kakor se zdi, ima Kanada ie prevladujoči vpliv na svetovnem trgu radija, kar je imelo tudi za posledico, da je cena precej popustila, in sicer od prejšnjih 70.000 na 33.000 dolarjev odnosno od 3,500.000 na 1,650.000 Din za gram. = Prva anuiteta za odplačilo kmečkih dolgov. Privilegirana agrarna banka objavlja: Vsi kmečki dolžniki denarnih zavodov (bank in zadrug, razen nabavljalnih kon-sumnih zadrug), ki uživajo ugodnosti po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, naj pošljejo svoje začasne anuitete Priv. agr. banki, oddelku za likvidacijo kmečkih dolgov po čekovnem računu Poštne hranilnice Beograd št. 51—200. Na položnici je treba navesti ime in priimek dolžnikov (in očetovo ime) na čigavo ime se dolg glasi, bivališče s hišno številko, okraj (srez) ter naziv in sedež denarnega zavoda, ki mu je doslej dolgoval. Dolžniki, ki so dolžni zasebnikom ali ustanovam, ki niso denarni zavodi v smislu čl. 7. odst. 1 uredbe o lik/i-daciji dolgov, naj denarja ne pošljejo banki, ker njihovih dolgov banka ne prevzame. Opozarjajo se dolžniki ki pošiljajo denar bodisi po denarni nakaznici, bodisi po čekovnem računu Poštne hranilnice, na računu Poštne hranilnice, na račun dolga pri bankah in zadrugah, da shranijo sprejeta potrdila pošte, ker jim bodo služila za dokaz za izvršeno vplačilo ker Priv. agr. banka za takšna vplačila ne bo dajala posebnih potrdil. = Dražba pušk in orožja. Glede na čl. 35. pravilnika za izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja (SI list štev. 77 od 16 VIII 1928) razpisuje sresko nafelstvo v Ljubljani iavno licitacijo orožja zaplenjenega po členu 40 cit z-ikona. kojega lastniki se niso pnshižili pravde, ki jim io daje člen 22. odstavek drugi zakona ° nošen iu in posesti o^zja (Slu/H list štev 72 od 1. avrtusta 1928). Na licitaciji, ki bo 17. decembra t 1 v oocVipiu sreskega načelsitva v Ljublfani. Hrenovi ul. štev 11- s pričetkom ob 9 uri se bodo izdraži-le razne lovske puške flobertovke in samokresi Lic;tacije se vrnejo udeležit.; le osebe, ki so že v posesti orožnega 'ista ali dovoMenja za nabavo orožja Na dražbi nabavljeno orožje m^raio potem prijaviti občemu un^avnemu oblastvu prve stopnje v roku 8 dni in p ros; ti 71 orožni Ms*, odnosno za vpis v s+ari orodni l'«t. ali pa za dovoljeni? zn nosest OTožia. Istočasno se bo prodalo tud' oar zarub1:enih bicikliev. = V oktobru so narasle vloge pri 8 slovenskih hranilnicah. Tudi v oktobru letošnjega leta so nove vloge pri hranilnicah naraščale. Iz podatkov Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani se vidi, da so vloge pri 8 (od 29 hranilnic) v dravski banovini presegale dvige ter je pri teb hranilnicah naraslo skupno stanje vlog. Pri ostalih hranilnicah so vloge padle, in znaša stanje vlog pri slovenskih hranilnicah ob koncu oktobra 1024.8 milijona Din. Posebno ugodno so se razvijale vloge v tekočem računu, ki so narasle v oktobru pri 8 hranilnicah, dočim je števib tekočih računov naraslo pri 11 hranilnicah (od 20 hranilnic, ki sprejemajo tudi vloge v tekočem računu). Razveseljivo je. da so znašale 31. oktobra pri 5 hranilnicah skupne vloge več kakoT so znašale na koncu 1. 1935, in da izkazuje ta dan 8 hranilnic več vlog v tekočem računu kakor ob koncu leta 1935. Borze 24. novembra Na ljubljanski borzi so se med oficael-nimi tečaji nekoliko okrepile devize London, Newyork in Trst. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.65, za* angleške funte pa je bilo povpraševanje po 241.75. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8-5950. v angleških funtih po 242 in v grških bonih po 31.75, medtem ko so se klirinške nakaznice v lirah nudile v Beogradu po 2.55. Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradu 14-0713. v Zagrebu pa 14-0850, odnosno za konec decembra po 13.9350. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil promet v vojni škoda po 380. pozneje pa se je nudilo blago po 378 (v Beogradu promet po 378). Zaključek je bil samo še v delnicah Šečerane Osijek po 155. Ljubi iana. Amsterdam 2350.66 — 236526, Berlin 1743.52 — 1757.40, Bruselj 733-45 — 738.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 212.16 — 214.32, Newyork 4304.76 — 4341-07, Pariz 201-97 — 203.41. Praga 153.44 — 1.54.54, Trst 227.94 — 231.03. ' Curih. Beograd 10. Pariz 20.2750, London 21.32. Newyork 435-125. Bruselj 73-60. Milan 22,95, Amsterdam 235.90, Berlin 175, Dunaj 76.75. Stockholm 109.80, Oslo 107.10, Kobenhavn 95.1750 Praga 15.40, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 376 — 378, 4% agTarne 50 — 52, 6% begluške 69 — 70 6°/o dalm. agrarne 65.75 bi, 7% invest. 85 — 85.75, 7«/« Blair 77.25 bi., 8% B'air 86 — 87.25: delnice: Narodna banka 6900 den.. PAB 194 _ 196, Trboveljska 210 — 250. Šečerana Osijek 157 — 158, Šečerana Veliki Bečkerek 700 — 900, Gutman 50 — 60. Dubrovačka 235 den., Jadranska 350 den.. Nagice 550 bi., Gutman 50 — fiO, Danica 40 den-, Beograd. Voma škoda 377.50 — 378 (378), 6% begluške 69.50 — 69.75 (69.50), 7%> stabiliz. 84 den.. 7% Drž. hiip. banka 89.25 — 90. 7% Blair 76-50 — 77 (76.50). 8% Blair 86 _ 87 (68.50). Na.rodna banka 6980 — 7050 (7000), PAlB 195 — 1%. "^■».flrffsv^- tržišča ŽITO + Chicago, 24. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 116-75 ,za maj 115, za julij 104.375; koruza: za dec. 105.30, za maj 97.625. + Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica (78 kg): baška in banatska 153 _ 156: sremska in slavonska 154 — 156; baška ladja Tisa 163 — 164; ladja Begej 162.50 — 163.50; ladja Kanal 160 — 162: baška io banatska. ladja Dunav 162 — 164: sremska ladja Dunav 161 — 162: sremska ladja Sava 159 — J60. Rž: baška 125 — 127.50 Ječmen,- baški in sremski, 64 kg 108.50 - HO; jari 68 kg 122.50 — 125 Oves: baški. sremski im slavonski 102 _ 104 Koruza; baška in sremska 100 _ 102: banatska 98 - 100 Moka: baška in banatska 240 _ 250: ^2« 220 - 230: *5« 200 - 210: »6« 180 - 190: »7« 140 -150: »8« 105 - 110 Otrobi; baSki. sremski banatski 77 — 83 Fižol: baški beli brez vreč 205 — 210: z vrečam' 210 — 215 BOMBAŽ -f Llverpool, 23. novembra. Tendenca j »talna. Zaključni tečaji: za dee. 6.53 (6 52), j za maj &50 (6.47), za akt. GJŽ5 (648}. 1 (Šport V nekaj vrstah V ponedeljek se je g. Carl Luther, ki je imel v Ljubljani in v Celju zelo uspeli predavanji, odpeljal v spremstvu naših smučarjev na Bloke, da si ogleda domovino srednje-evropskega smučanja. Posetil je Novo vas na Blokah in vas Metije, kjer je zbral še nove podatke, napravil precej fotografičnih posnetkov in dobil Se dva para po več sto let starih prav originalnih smuča. Te fotografije in one, ki jih je pred leti dobil od saveza z Blok, bo uporabil v seriji predavanj kot diapozitive-Ta predavanja bo imel v letošnjn zimski sezoni v Nemčiji. Napisal pa bo tudri več člankov o Blokah in naših planinah ter o svojem sedanjem obisku naše Slovenije sploh. Na povratku z Blok si je ogledal še Zupanovo jamo pri Ponovi vasi. včeraj dopoldne pa je odpotoval v Monakovo. Kakor smo že poročali v jxmedeljski številki. je vodja moštva Conoordie takoj v Beogradu vložil protest proti tekmi z Jugoslavijo. ker prvi.polčas ni bilo savezme-ga stranskega sodnika. Kakor se sedaj do-znava, pa Concordia ne bo potrdila tega ustmenega protesta. Kakor se zdi. so Angleži zadovoljno! z igro, katero je do sedaj pokazal Gradjanski- Gradjanski je že dobil ponudbo, di bi tudi prihodnje leto gostoval v Škotski. V načelu je že dosežen sporaizum. Mogoče pa bo šel Gradjanski ceU v Južno Afriko. Stvar je namreč tale: Liverpool in Hearts bi morala prehodnje leto oditi na turnejo v Južno Afriko, in sicer s kombiniranim moštvom. Toda ta turneja ie Angležem preveč naporna in so zato predlagali Gradianskcmu. da bi on sprejel to ponudbo, a Angleži bi s svo-je shrani napravili vse. da bi južnoafriški savez pristal na to spremanbo. Stvar je torej š» zelo negotova. Tudi Hajduk se pripravlja na turne'o. in sicer v Italijo- Bivši igr-č milanske Ambrosiane. sedaj trener in igrač Hajduka Blaževič. se pogavi da b; Haidulk za Božič igral v R^mu. Milanu. Bariu in še v nekaterih italiijansk^h mestih Hajduk bi svo^e moš'vo za to turnejo ojač l s kakim dobrim napadalnim igralcem iz Zagreba ali Beograda. Tek skozi mesto Maribor ISSK Maribor priredi v torek 1. decembra ob 10.30 tek skozi mesto Maribor za prehodni pokal narodnega borca Toneta Vahtarja. Propozicije za ta tek so: Start je točno ob 10.30 na Koroščevi ulici (pred bivšim igriščem ISSK Maribor). Proga vodi po Koroščevi ulici, Maistrovi ulici, Zrinjskem trou. Kolodvorski ulici, Aleksandrovi cesti do cilja na Trgu Svobode. Skupna dolžina proge cca 1810 m. Pravico starta imajo člani vseh v JLAS organiziranih klubov, verificirani in neve-rificirani, člani ostalih klubov, Sokoli, vojaki in dijaki slovanske narodnosti Prijave brez prijavnine je nasloviti najkasneje do 30. novembra 1936 do 12. na naslov: ISSK Maribor, M. E. Šepec, Grajski trg 2. Upoštevajo se le pismene prijave. Nagrade: zmagovalec prejme prehodni »Vahtarjev pokal«, ki ga brani atlet g. Flas, član SK Marathon, Zagreb. Ostalih 5 plasiranih tekmovalcev prejme častna darila, oziroma diplome. Vsi startajoči pa dobijo spominske trake. Častno pokroviteljstvo prireditve je prevzel g. komandant mesta Maribor. Prireditev se vrši po pravilih in pravilnikih Jugoslovanskega lahkoatletskega saveza. Predaja nagrad zmagovalcem se vrši takoj po končanem teku na Trgu Svobode. Drsalnim klubom Drsalni savez pozivlje vse klube, ki se bavijo s katerimkoli športom na ledu, da se vpišejo v drsalni savez. V jeseni 1935 je bil ustanovljen Jugoslovenski drsalni savez, ki ima naslednje naloge: napredek športov na ledu, organiziranje javnih prireditev in nadzorstvo nad njimi, propaganda za vse športe na ledu, nasvete glede teh športov, zastopanje našega drsalnega športa doma in v inozemstvu itd. V svojem pazivu pravi drsalni savez: Da bo njegovo delo čim plodovitejše, pozivlje drsalni savez vsa udruženja, ki se bavijo s športi na ledu ali ki imajo zanimanje za to, da postanejo člani tega saveza. Do sedaj je v savezu 14 klubov, in sicer v Zagrebu 6, v Karlovcu 3, v Ljubljani 1, v Si-sku 1, v Mariboru 1, v Celju 1 in v Beogradu 1. Pogoji za vpis so: člani so lahko redni, podporni in začasni. Vpisnina znaša 100 Din, a članarina 100 Din za sezono. Drsalna sezona se računa od 1. oktobra do 30. septembra. Poživljamo vse one, ki se žele vpisati v savez, da napravijo to čimprej z ozirom na bližnjo sezono. Ako hočejo sodelovati v hokejskem prvenstvu, naj to posebno omenijo in naj to javijo takoj, da bi se mogli izžrebati po pokrajinah, kjer imajo svoje sedeže. Obenem se poživljajo vsi oni, ki žele sami prirediti javna tekmovanja, da javijo to savezu takoj in naj navedejo zaželjene termine, da jih bo mogel savez v svoji razpredelitvi upoštevati. Program prireditev za to sezono se bo poslal vsem članom, ko bo izgotovljen. Ako želi kdo podrobnosti o vpisu ali o drugem, naj se obrne na tajništvo Jugo-slovenskega drsalnega saveza, Zagreb, Ko-zarčeva 5—3. Službeno iz LNP. D revi bo ob 20. po seji p. o. seja u. o. SK nv»vn glasba. — 19: Orkestralen koncert — 20.45: Veseloigra »Lduibeaea bi ljubosumnost«. — 7ZA&: Od- Avtouioblfizem pred lefl Reforma angleškega ločitvenega prava Duhovščina se poteguje za olajšanje ločitev AngfleSko družinsko pravo je, kakor znano. popolnoma zastarelo, že večkrat so ga hoteld prenoviti, a ni Slo. Kakor je videti, bodo ®edaj reformirali vsaj tisti del. ki 6e tiče ločitev zakona. NadSko! camterburyjski dn pravosodni minister eta se izjavila za reforme in zveza angleških duhovnov je že potrdila zakonski načrt. Doslej eo po angleškem zakoniku poznali samo en razlog za ločitev: zakonoloan. V bodoče bodo priznavali ie zlonamerno zapustitev zakonskega druga. grozovitost, neozdravljivo duševno bolezen, pijančevanje iz navade in dosmrtno ječo. Toda za priznanje teh razlogov kot lo- čil venih razlogov je potrebno, da bosta za« kone ter skuša svoj re-sor spremeniti v najidealnejši na svetu. Pogled na veliko sinod niš ni co v S al nt Chamaou na Francoskem po strašni nesreči. Križ naznačuje mesto, kjer je nastal požar ln se je vnelo 500 ton smodnika. Od diktatorja do tocilca Nastavila ga je njegova bivša nastavljenka Od časa do časa se pojavlja v listih ime nekdanjega slavnega modnega diktatorja, pariškega krojača Poireta, ki je svojo kreacije računal nekoč po 20.000 do 30.000 frankov. V teh vesteh obžalujejo vsi njegovo žalostno usodo, ki ga je napravila čez noč za berača, in čeprav mu, kakor je videti, pri vsem obžalovanju nihče noče pomagati na noge, se mož vendarle lahko po-baha, da je slaven vsaj še potem, ko je njegova slava prešla. Sedaj že daij časa ni bilo o njem nič slišati. Zadnjič so pisali o njem, da je navezan na podporo za brezposelne in da kosi v neki pariški ljudski kuhinji. Sedaj so se ga spet spomnili, in sicer kot barskega mešalca. Pred nekoliko tedni je bivša manekenka odprla v Parizu bar. iskala je tocilca in mešalca, pa ga je našla v Poiretu, ki so ga bili kratek čas prej vrgli zavoljo zaostalih najemnin iz njegovega elegantnega stanovanja v četrti Saint Honore. (Ce bo ga res vrgli iz elegantnega stanovanja, Polkovnik Rasnon Franco »loviti španski letalec in brat generala Franca, vodi ta čas v Rimu pogajanja za aktivno italijansko intervencijo v Španiji. Na sliki ga vidimo ob njegovem prihodu v Rim. bi bil to dokaz, da mu vendarle še ne gre tako hudo, pa čeprav prejema podporo za brezposelne in je v ljudski kuhinji.) Bivša manekenka in bivši modni diktator sta oba s Korzike doma, zato sta se hitro sporazumela. Poiret je bar preslikal s korziškimi motivi in obisk je velik. Morda si bo mož le pomagal naprej, čeprav so časi, ko je ustvarjal velike revije maneke-nov seveda za vslej prešli. Še mnogi se spominjajo njegovih pravljičnih sprejemnic v četrti Saint Germain. Kdor je tam vstopil, ni mogel dobiti vtisa, da je obiskal krojača, temveč da ga sprejema svetovnjak od pete do glave. Število njegovih modnih domislic in ekscentrično-sti je bilo neizčrpno. Za kliente se mu res ni bilo treba potegovati, saj so se tepli zanj. On je to dobro vedel in je bilo zato zelo težko priti do njegovih slovitih uprizoritev. Njegova kariera se je pričela neobičajno. Včasih je bil tekač v neki trgovini z dežniki, pa ne morda zato, ker bi si moral služiti vsakdanji kruh, temveč zato. ker je bil njegov oče, trgovec, mnenja, da mora vsak mladi človek začeti od vsega začetka. Ze takrat je mlad Paul rad gledal lepe ženske in njih toalete pa si je izmišljeval izboljšave in spremembe na teh toaletah, ki jih je vestno zapisoval in risal v svojo be-ležnico. Nekega dne je stopil s takšnimi risbami k Worthu, tedanjemu najbolj znanemu pa^ riškemu damskemu krojaču. Worth si jo risbe ogledoval z zanimanjem, pa je mlademu možu ponudil sijajno mesto. Poiretove kreacije so kmalu zbujale več zanimanja, nego je bilo Wovt.hu prav in ko je neka stara ruska kneginja ob pogledu na kitajski večerni plašč, ki ga je bil komponiral Poiret. padla v omedlevico, je gospodar mlademu možu odpovedal. Ta se je pa sedaj osamosvojil, začel je z malim in je kmalu dospel do Saint Germaina. Njegove turneje po Evropi so bile nekaj takšnega, kar so pričakovali z veliko nestrpnostjo po vseh prestolnicah. Seveda je potoval z orient-ekspresom in- so ga spremljale čete najbolj apartnJb mnnekenov. Ta dekleta si je znal Poiret izbirati z očmi umetnika, znal si je izbrati vse temperamente, vse barve las in vsak kožni odtenek. Sedaj pa je njega nastavila b;v5n manekenka. Življenje ima včasih domislice... Matuschke ne bodo obesili Vsak dan 7 milijonov dolarjev škode Stavka ameriških pomorščakov traja že mesec dni in še mi videti, kdaj se bo končala. Statistiki so izračunali, da povzroča ta stavka vsak dan okrog 7 milijonov 'škode. Zdi se. da bo kmalu še večja, kajti združenje kapitanov, krmarjev, pilotov in ladijskih inženirjev je tudi sklenilo, da se tej stavki priključi. Na podlagi tega sklepa je prenehalo že doslej delati 4000 ladiifikih častnikov, od teh samo v New Yorku 2000. Te dni smo obširneje poročali, kako »e zloglasni atentator na brzovlak pri Bia Tor bagFju, Silvester Matuschka, v budinipeštan-fcki jetiuienici pripravdja na 6mrt. Do usmrtitve pa ce pride, kaiti madžarsko pravosodno ministrstvo je 6edaj odločijo, da mu spremeni smrtno kazen v dosmrtno ječo. To je storilo na podlagi izročitvenega sporazuma med Avstrijo in Madžarsko, ki določa, da se nad Madžarski izročenimi zločinci ne sme izvršiti nobena kazen, ki bi po avstrijskih zakonih v danih primerih ne bila dopustna. Pred kronanjem angleškega kralja Zavoljo vojne zblaznel Znani španski skladatelj Manuel D© Fegr la, učenec DebusSyja, se je šel ee pred pr-četkonu državljanske vojne zdravit na Mg-loriao. Kakor poročajo sedaj francoski Usti, ^je pod vtisom strahot bratomorne vojn*: zblaznel in so ga morali spraviti v Mazni-;Co. De FaMa je učakal v ponedeljek 00 lefe Zakon in barva las Ameriški privatni docent dr. Kclly hoče t razčistiti vprašanje, kateri tipi se skladajo i najbolje v zakon. Pri tem mu gre v prvi ■vrsti za barvo las. Ali je bolje, da se poroči plavolas moški s plavolaso žensko, ali pa da si poišče rjavolaso družico? Na njegov poziv se je oglasilo kakšnih G00 mladoporočencev in zaročencev, ki so se obvezali, da bodo točno zapisovali v dnevnik, " kadar se bodo med seboj kaj prepirali. Obvezali so se tudi, da bodo zapisovali po-, drobnosti o telesni konstituciji in duševnih sposobnostih svoiih otrok. V letalu na premiero V teh časih, ko pripravljajo na v®eh koncih in krajih bodočo vojno z letali, je skoraj čudno elišaiti, da morejo ta letala rabiti tudi miroljubnim, celo razvedrilnim namenom. V Franciji organizirajo ta čas posebno letalsko službo, ki naj da gledališkim navdušencem v provinci priliko obiskovati najvažnejše pariške premiere. Mesto Lvon je skrajna točka tega gledališkega voznega reda. Pol ure potem, ko zavesa zadnjič pade, 6e bodo obiskovalci z dežele že vozili nazaj. Sedaj premišljujejo tudi o tem, da bi uvedli slično zvezo med Parizom in Londonom za obiskovanje najzanimivejših g!edaliških in glasbenih prireditev. ®@&OQ@@@Q@@Q@& Postani in ostani član Vodnikove družbe Diva prodaja svojo vilo Znana filmska zvezda daodette Colber-tova, sd je zgradila pred letom onuonu so razstav m repiouunuji UUCli »i« vsa A, ki Ju bosta nosila kraljica Mary in kralj Edvard v slavnostnih dneh prihodnjega maja. >Vkti se mi. da ženske za s-voje obleke vse premalo trosijo!« je dejal nekdo. — »Gotovo niste poročeni!« je menil nekdo drugi. — »Pač — z neko šiv-ljo«. R. URBAN: 3 Vstajenje gospoda Treeja Roman »Nobenih ne,« je odvrnil sluga, »to je, naklonjen je bil še dvema človekoma. Prvič gospodični Adlercreuzovi — in drugič, če ne smem pohvaliti, tudi meni.« »Kdo je prav za prav gospodična Adlercreuzo-va? je hotel Robin vedeti. »Gospodična Margaret Adlercreuzova je mlada Švedinja, ki jo je vzel gospod Tree kmalu po pri-četku svoj? bolezni za osebno tajnico.« »Potem jo zaslišimo,« je rekel višji nadzornik, :na kar je sluga nadaljeval: »Zadnje tedne so mučili gospoda Treeja hudi napadi, tako da je ostal zdravnik časih po vso noč v hiši. Tisto popoldne pred svojo smrtjo, takole okrog petih, je dobil moj gospodar nov napad in je ukazal, naj po telefonu pokličem doktorja Tay-lorja. Ta je dal staremu gospodu injekcijo, nato pa takoj spet zapustil Porters Hali, češ da ima še nujen obisk pri nekem bolniku. Čez nekaj ur je dobil gospod Tree hude krče, in zdravnik, ki sem ga raoral spet poklicati, mu je vbrizgnil morfija, na kar je bolnik globoko in trdno zaspal.« »Kje je mrtvaški list?« ga je prekinil policijski zdravnik, ki je blodil z mislimi kdo ve kod in ki se mu je bil duh šele ob slugovih zadnjih besedah vrnil v resničnost. »Dr. Taylor, ki je živel že peto leto v Wembleyu, je bil nedavno prevzel izpraznjeno mesto občinskega zdravnika in postal š tem hkratu mrliški oglednik.' Zato je sam izpolnil mrtvaški list, in ta list je z drugimi običajnimi papirji vred v rokah pogrebnega zavoda.« Dr. Wood je pokimal in se znova pogTeznJl v svoje posebne misli. »Ko je gospod Tree tako globoko zaspal,« je nadaljeval Stone, »se ga nismo upali buditi, šele okoli poldne, ko smo se vsak trenutek nadejali zdravnika, je šla gospodična Adlercreuzova v bolniško sobo in našla starega gospoda že mrtvega.« »To je bilo v petek?« je dejal nadzornik Barton. »Seveda, v petek, torej dne 20. marca. Takoj potem, ko je gospodična Adlercreuzova opazila, da je gospod Tree mrtev, je prišel dr. Taylor — « »Povejte nam zdaj svoja nadaljna opazovanja,« je rekel Robin, »kolikor so v zvezi z dr. Taylorjem in njegovim strašnim koncem.« »Ko je dr. Taylor zatisnil svojemu prijatelju in bolniku oči in napisal mrtvaški list, je poklical gospodično Adlercreuzovo in mene v salon ter nama naročil, kar je bilo treba zastran pogreba. Meni se zdelo to popolnoma v redu, zakaj gospodar mi je bil nedavno prej povedal, da je v primeru njegove smrti dr. Taylor določen za izvršilca oporoke. Dobil sem torej nalogo, naj se neutegoma peljem ▼ London in. osfcrbim to in ono. Ko sem se vrnil, je bilo zvečer, in ura je bila deset. Poiskal sem dr. Taylorja in ga našel v pisalni sobi pokojnega gospoda, kjer se je ukvarjal s pregledovanjem njegovih papirjev.« »Katera soba je to?« je Barton prekinil slugo in položil tloris, ki ga je bil prej napravil, na mizo. »Tale,« je rekel Stone, ko se je izpoznal, in pokazal na tisto mesto risbe, kjer je bilo zapisano »soba umora«; »to je soba, kjer so potem našli dr. Taylorja mrtvega. Tu,« je nadaljeval, »je spalnica gospoda Treeja, ki jo je gospod nadzornik označil kot .mrliško sobo' in kjer leži gospod Tree ta mah na mrtvaškem odru.« Višji nadzornik si je pazljivo ogledal načrt, med tem ko je sluga nadaljeval poročilo. »Ko me je dr. Taylor odslovil, sem šel v svojo sobo, ki leži v pritličju zraven hišnih vrat, in legel spat. Okoli polnoči sem se predramil; slišal sem, kako je dr. Taylor, ki je imel sam svoj hišni ključ, odklenil vrata in odšel. Drugo jutro je bilo mnogo posla, ker so vsi mogoči ljudje iz okolice prihajali na običajne sožalne obiske, ki jih je sprejemal dr. Tavlor kot pokojnikov prijatelj, mimo tega pa tudi dobavitelji in uslužbenci pogrebnega zavoda, ki so položili mrtvega gospoda Treeja na oder in okrasili hišo s črnim suknom. Popoldne se je gospodična Adlercreuzova odpeljala v London, da si oskrbi žalno obleko. Kmalu po njenem odhodu je prišel z avtomobilom gospod Eugene Taylor •—« »Halo, kdo je pa to?« se je presenečen oglasil Robin. »Gospod Eugene Tayfor Je brat pokojnega umorjenega dr. Johna Taylorja.« »Ali je tudi ta prihajal v hišo?« »Da, čeprav ne tako pogosto.« ""* »Gospod Tree torej ni bil njegov prijatelj?« Sluga se je pri tem vprašanju adrznil, & se takoj spet zbral in rekel: »Prijatelj — ne ravno. Zdelo se mi je celo, kakor da bi bil gospod Eugene Tay-lor mojemu gospodarju zoprn in bise ta samo bratu na ljubo prijazno vedel proti njemu.« Barton je šepnil višjemu nadzorniku nekaj na. uho, na kar je ta pokimal in prepustil zasliševanja njemu. »Povejte mi, Stone,« je vprašal Barton, >ali j« občeval gospod Tree še s kom drugim?« »Gospod Tree ni imel sorodnikov, le kdaj pa kdaj ga je obiskal kak star znanec izza časa njegovega službovanja v Indiju« _ ; »Koliko let je bilo gospodu Treeju?« »Minuli mesec je obhajal svoj šestdeseti rojstni dan.« »Koliko let je bilo dr. Taylorju ?« > Mislim, da je bil v triintridesetem letu.« In njegovemu bratu, gospodiu Eugenu Taylor» ju?« »Ta utegne biti kaka tri leta starejši.« »Je bil zdravnik oženjen?« »Ne, kolikor vem.« »Ali se je gospod Tree sam bril?« »Ne...« je odgovoril Stone, ki ga je to čudno vprašanje očividno zmedlo, »jaz sem ga bril vsak dan.« PRIGODE POREDNEGA BUBI.IA ,i JANKO i i IN STANKO SKOK, CMOK § IN JOKICA {$ 1 j PRIGODE ! GOSPODA »i KOZAMURNIKA KRALJ DEBELUH » SINKO DEBEUKKO dateljev, katerih stremljenja in tudi učinki so enodnevni. Ni čuda, če se je Arnič posvetil pretežno religioznim na^t rojenjem in prenesel težišče notranje razgibanosti glasbe iz svetnega v samostansko. S tem ®i je ves problem poenostavil in usmeril v določen, nesporen prav-ec, sa,j živi cerkvena simfonična glasba svoje lastno, vase pogreznjeno življenje in nima ter noče imeti nobenih skupnosti z ostalim zunanjim svetom. V tem bhiMu je tudi Arničeva glasba &vojst- K oltarni pregled Dela Otona Župančiča v novi izdaji V treh lično opremljenih knjigah (po načrtu pesnikovega sina Marka Župančiča) je izdala Akademika založba v redakciji Josipa Vidmarja »Dela Otona Župančiča«. Prvi zvezek (192 str.) obsega povečini tvarino iz zbirk »Čaša opojnosti«, «Cez plan« in »Sa-mogovori«, drugi (224 strani) pa vso ostalo iiriko (iz zbirk" >V zarje Vidove«, »Pisa-nice«, >Lahkih nog naokrog«, »Ciciban« >Sto ugank«), dalje v Paberkih 21 pesm5, ki so nastale po zbirki »V zarje Vidove«, fragmente Jorrle« ter epigrame in napise. V tretjem delu so ponatisnjena dramatika dela: Noč na verne duše«, > Veronika Dese-niška« in »Iz nenapisane komedije«. Vsak zvezek ima svojo prilogo; Prvi najnovejšo pesnikovo sliko, drugi risbo drevesa z Župančičevim tekstom v facsimilu, tretji pa faesimile njegovega zasebnega pi&ma s poti na Norveško. Naslovna stran v rdečem tisku, i a sen odbran papr in okusna vezava, to so nadaljnje grafične prednosti nove izdaje Župančičevih del. Ni dvoma, da Župančič v izdaji Akademske založbe ustreza živi potrebi slovenskega knjižnega trna. Prvotne zbirke 6o razprodane. takisto dobra antologija »Mlada pota«, medtem ko je zbi:ika »Naša beseda« zgrešila smoter in ni mogla niti zdaleč kriti potrebe po izboru, ako ne že po zbranem delu našega največjega pesnika. Tej f^otrebi ustreza šele pričujoča izdaja v Vidmarjevi redakciji- Urednik se je omejil na izbiro pesmi in na njih razvrstitev; ni spiral uvoda (kakor n. pr. v antologiji Gradnikove poezije) in ne opomb ob koncu zvezkov. Hotel je menda, da ostane e-m bolj v ozadju za pesnikovim živim de-lom. Kajti to, kar simo dobili v teh treh zvezkih. :ii zbrano delo v kritični izdaji, marveč obsežen izbor najboljšega, kar je Župančič ustvaril, izbor, ki je namenjen šti-vu, ne pa študiju. V novi izdaji se nam Oton Župančič prvič prikazuje z vseh strani; kot ljubeznivi pesnik erotičnega življenja, kot vreli izpovedo-\;i!ee domovinskega občutja, videč in klicar na prelomni dobi, ko evitajo Vidove zarje; kot refleksivni pesnik, ki potaplja svojo vi* dovHo misel v kozi nično brezbrežnost, enako pozoren za skrivnostni glas nerojenih bitij v na« kakor za sij vseinirsikih meglic, za upor prometejskega duha enako ko pan* teistično doživljanje božanstva. Dalje kot mladinski pesnik, ki mu je ot roška duša tako blizu, da nenaivno, resnobno an vendar veselo doživlja njen svet in ga znova ustvar- Cerkven koncert Blaža Arntča Pro J! i petek je priredil svoj koncert skladatelj Blaž Arnič kot koncert v ljubljanski stolnici, prj katerem je nastopil sam kot avtor in izvajalec, spremljan od pomnoženega radijskega orkestra pod vodstvom dirigenta D. M. šijanca. Spored je oblegal skladbe dall'Abaca, Regra, Premrla, Kiuiov-ca in v pretežnem delu lastna Arničeva dela. Navedene kompozicije je izvajal na or-glah Arnič sam ter z izvedbo dokazal, da užva [>o pravici sloves , dobro uvežbanega organieta in smiselnega interpreta. Pri da!l' Aba^ovem cerkven&m koncertu leži težišče skladbe v godalnem orkestru in prihajajo orgle le bolj kot basso conjtinuo v poštev. Toliko več zahteva od organista Reger, čigar scherzo kaže v^e prednosti in obenem neugodnosti sloga tega izkoreninjenega pred klasičnega romantika, ki je na prelomu dveh dob kazal pot naprej, obrnjen sam e pogledom nazaj. Čustvena vznesenost, dru* žena s konlrapunktiono natrpanostio ia včasih prenasičenostjo, so posledice tega notranjega razdora, ki mu ni dal prave opredelitve- Premriove variacije na Riharjevo že kar domačo popevko »Ti o Marija« so nam bile predstavljene v Arničevi prozorni, priprosti instrurnentaciji za orkester in orgle. Kiuiovčev prehidij v c_duru je pestra, gladko tekoča skladba za orgle, pri kateri pride instrument do lepe veljave. Navedeni del sporeda je tvoril uvod v glavno po!ovico, ki je bila namenjena Arni-čevim skladbam. Na prvem mestu Antifona iz »Te Deumc<-simfonije in potem trodelna »Symphonia resurrectionis:. Arnič je skladatelj zelo osebnostnega kova: ne da bi gledal na levo in desno, ne da bi se zgledoval na primerih ostalih skladateljev in obenem ne da bi razmišljal, kaj pričakuje doba od njega, komponira po svojem lastnem smislu, zaprt vase, kot ereniit, sVest sj Svojega duha in v prepričanju, da je njegova glasba aktualna za vsakogar, čeprav je odmaknjena od življenja v asketstvo. V tem ima gotovo neka- sorodnih potez z Bruoknerjem in je v svoji izvenživljenjski pozi nedvomno upoštevan ia vredna kvaliteta Njego slog sicer še ni popolnoma dognan in se v njem kosajo heteregeni elementi izvirajoči iz raznih poprejšnjih vplivov. Njegova drža pa je vzorna in seriozna, vsekakor bolj serioz' iia, kot jo kaže večina mladih povojnih 6k'a- ja v njegovih likih in simbolih, v njegovih značilnih metaforah. In zopet kot ironik in satirik iz >Jerale«, iz »Epigramov in napisov« tudi tu strog nasproti «ebi in drugim, skeptik in skoraj brezhumorno šegav. In še kot pesnik krajine in zemlje, ki je izmed vseh najbolj prisluhnil notranjemu glasu slovenske narodne pesini in ki je z druge strani v >Dumi« najlepše zapel visoko pesem naše zemlje in njenega foveka. In slednjič ga nova izdaja prikazuje kot pesnika simbolistične dramatske slike in kot avtorja sha-kespeareko zasnovane tragedije o Veroniki Deseniški. Glede ureditve te izdaje Zupančičevega pes. niškega dela je treba omeniti, da je v pr vem zvezku urednik do cela razbil prejšnjo enoto zbirk »Časa opojnosti«, »Čez plan« ^n sSamogovori«. Tako urejeno zbirko je simptomatično začel z zadnjo pesmMo iz knjige >Cez plan«: "V teh težkih dneh?:. Tvarino je razvrstil tako, da imamo zdaj v prvem delu (PeSmi) izbor najpristnejše lirike, drobnih, pretežno erotičnih pesmi iz omenjenih treh knjig. Drugi del obsega ciklus »Manom Josipa Murna Aleksandrova^, v tretjem so peSmiizpovednega in opisnega značaja, četrti del (Ob poti) združuje balade in druge pesmi z epionim prizvokom, v skupini >Proti razgledom« pa so refleksivne in programatske pesmi od »Klica noči« do »Dume«. Medtem ko doklej urednik razporeja pesmi či«to po svoje, da&i smiselno *n prav nič v škodo učinku teh ciklov (navaden ponatis zbirk bi celo učinkoval stereotipno), se pri zbirki »V zarje Vidove« nenadno ustavi in jo spoštljivo prenese v novi izbor celotno in po prvotnem vrstnem redu. Mladinskim ciklom slede »Paberki«, ki bi bili lahko razdeljeni v nove cikle ali priključeni prejšnjim, če bi urednik pred zbirko >V zarje Vidove« ne bil odložil svojih meril, ki s0 ga vodila k spreminjanju prvotnega vrstnega reda. Značilno je, da «o ostale Izven >De!a< najnovejše Župančičeve peSmi — nemara zato, ker tvorijo začetek novega zvezka Župančičevega pesniškega dela, ki bi se kdaj naslonil na pričujočo izdajo. Takisto pogre; šamo prozo; ali smemo ludi tu pričakovati samostojen zvezek? Glede na visoko me®to, ki ga zavzema Oton Zupančič v naši literaturni hierarhija in na zanimanje, ki ga vzbuja njegovo delo celo v inozemstvu (študije Cronie, Tes-niera in dr.) je kolikor moči popolna izdaja Zupančičevih del zadeva nažega kulturnega prestiža. —o. stvena, pomembna in uvaževanja vredna, prav tako kot njegov napor, priboriti si izrazna sredstva, ki bi povečala pestrost tega načina komponirania. Tako moremo od njega mnogo pričakovati, predvsem pa obogatitev in preusmeritev naše cerkvene glasbe. Koncert je bil odUčno obiskan in izvedba v vsem zelo zadovoljiva. Arnič kot njegovi spremljevalci dirigent M. D. Šijanec in njegov orkester — bi biLi gotovo deležni priznanja občinstva, če bi prostor, kjer se je koncert vršil, to dopuščal. L. M. Š. Zapiski Češka pesniška zbirka o Jugoslaviji. Predsednik Moravskega pisateljskega kola v Brnu, pisatelj in senator Jaroslav Marcha izda v prihodnjih dneh pesniško zbirko >Zpčvy na Jugo&lavii«, ki obsega večje število motivov iz Dalmacije, Sumadije, Bosne in drugih naših pokrajin, med njimi tudi pesem o Ljubljani. Predgovor je na pesnikovo željo spisal naš urednik Božidar Borko. Knjiga izide v krasni opremi na japonskem papirju pri Mor. pisateljskem kolu v Brnu. »Proteus« prinaša v najnovejšem (8.) zve-jku članek Bergta Berga »V džungli«, ki ga je po avtorizirani nemški izdaji prevel P. Grošelj. Pisec živo slika favno indijske džungle, v kateri še živi nekaj desetoric orjaških indijskih nosorogov, ki so že zapisani smrti, zlasti pa opisuje tigra, pantra in indijskega črnega medveda. Dr. Edvard Pajnič je prispeval članek »Zdravljenje in mazaštvo med Slovenci v preteklih stoletjih«. Spis se naslanja na rokopis zbirke ljudskih zdravil in receptov iz začetka odn. prve polovice prejšnjega stoletja. P. L. razglablja vprašanje »Odkod sol v morju?« Med drobnimi vestmi čitamo informativne zapiske o svetovni vojni in ameriških kačah, o vplivu genetike na spolni problem, o volkovilh. v Vardarski banovini, o povratnem batu v jugoslov. narodni pesmi in značilno beležko o tem, kako je proetolni-ški tisk »populariziral« znanost. Med književnimi novostmi so ocene Vidmarjevega »Oslovskega mostu« in Škerlovega spisa o človeškem telesu in telovadbi. K vprašanju naše kulturne propagande. Praške »Literarne novine« so priobčile v številki z dne 20. novembra tole gloso: »Deset zvezkov obsegajoča «Jihoslov. knihov-na» ima očevidno enako poslanstvo kakor «Edition Polonnaise» ali «Anthologie des Conteurs Hongrois d' Aujourdhui«, ki jih v dobre-m izboru izdaja pariški Rieder. Samo da si Poljaki in Madžari to propagando plačajo, medtem ko je moral češki založnik Jugoslov. knjižnice globoko seči samo v svoj lastni žep. Ne dvomimo, da literatura v večji meri združuje bratske narode kakor pa družno življenje na plaži, vendar stalno čakamo, da se tudi na slovanskem jugu pojavijo obljubljeni zvezki Češke knjižnice«. Shakespeare v sovjetih. Iz nekega poročila posnemamo, da je 1. 1931 izšlo v sovjetski Rnsiji 10 knjig Shakespearovih spisov v nakladi 52.000 izvodov. L. 1935. je že izšlo 11 zvezkov v nakladi 850.000 izvodov. PRELJUBO VESELJE OTROK JE V TEH KNJIŽICAH. Naj ga bodo deležni za MIKLAVŽA IN BOŽIČ! Po Din 12 jih dobite v vseh knjigarnah. Po pošti jih razpošilja uprava „JUTRA". Glad po knjigi se kaže tudi v tem: Državna, založba je hotela izdati ljudski izbor iz Puškina v 150.000 izvodih. Ko je napovedala to izdajo v listih, je prejela 600.000 prednaročil. Razstava jugosiovenske knjige v Brnu. Čsl.-jihoslov. liga je organizirala za december razstavo slovenske, hrvatske in srbske knjige. Gre za izbor iz naših literatur. Knjige bodo tudi na prodaj. Izbor jugoslovenskih pravljic je »apOTe- dalo založništvo L. Mazač v Pragi, znano po svoji izdaji Jugoslov. knjižnice. Izbor je priredil in pravljice prevei neumorni 80 letnik Jan Hud&c. Vam bo pomagal, da zopet zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč. Ne bodite neprijatelj samemu sebi! Obolenja pri meni ali bolečine pri mesečni čiščl (menstruaciji) Vam ublaži Hersan-čaj. Ali Vas moti odebelelost (zamaščenost) ? _ Ali hočete biti vitki? — Potem morete uporabljati HERSAN CAJ. Zakaj bi trpeli na revmatizmu in protinu (glhtu), če to ni potrebno? HERSAN CAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSAN ČAJ pomaga tudi pri arteriosklerozi ln hemoroidih (zlati žili). Ali res ne veste, da je HERSAN ČAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic? HERSAN ČAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri: »RADIOSAN«. ZAGREB, DUKLJANINOVA ULICA 1 br. l&S8i'!833 CENE MALIM OGLASOM t*u 5«) pur za t»e8edo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno prl-rtojbmo Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo «luž!> Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi odinjstva :n boljše kn hlnje, sprejme večja gostil na ria 1 želi s 1 jinn«r-jem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra i>od »Stalna služba« 30006-1 Pošteno in snažno dekle ki 1obro kuna »prejmemo Plafa Dir 300 Naslov vne.ii (w>sl Jutra. 30i7 Absolventinjo trgm ske šole i znanjem ■emšf-:ne. sprejme tovarna T Mariboru. Ponudbe oo opl. >'Id. .Jutra ood >7. a T'»t ntC*'. 30312-! Frizerko dobr" moč sprejmem takoj proti dobr' plači Kiin=te!i Stanko frizer Kranj. 1 Mlinarski pomočnik dob. tak',; službo. V« lični m!'n Ljiibliana Vič 30328 1 Brivskega pomočnika prvovrstne?.; Iglavca 'a ni o za moško stroko sprej Bi» 7. l./XTI. salon Ojud Aleksander Ljnbljana Knn gfresri tr? <5 30300 -i Natakarico ea gostilno v Celit. spr^j Biemo takoj. Le pridne >n poštene naj se javijo Na pismene ponudbe se ne >zi ni Naslov v v=^b r>osl Ju trn TfMo-t Kuharice olj kuharja ga.ni ■■■st-n.in spre-me re-tnv rs< 'i Ponudbe na .!1 m :»od »Stalne na Bl>>-' en ie* 1 Začetnica t i> ■ rl>'ktnim znanjem sin ve-vl.e srbohrvaške m nem ke soresnjmli m;»■ slo ve iske *t.'-misr.«fijp in stro je| :i lab: tako: stalno ■fnžbo v korespondenSni v bliž-ni Celja .,pde:r. -amo one ia •■sija i!i .koLce Pomni b a :-U7 Jntra v '"e lili pod 'na'-k« -S" nem idmcv« 30344 1 Šivilja t.\ obleke n perilo gTe na lom Ponudbe na ogl odd. Jutra t«od »Nizka »ena. Krojačica žel: službo, gre 7,a gospodinjo k gospodu Naslov v vseli posl Jutra 30333-2 Beeeda 1 Din lavek 0 Din 303C5-2 m Šifro iU lajanj,- aa*lov» Din N«jma.njš: inwk 17 Dia. Klavir (Stutzfliigel) zelo dober za ceno Din 10.000. naprodaj. Naslov v vseh nosi. Jutra. 30314-26 LAlMi Lokale v centrumu na Tyrševi, primerne za pisarne ali mirne obrti. oddam. Naslov v vseh posl Jutra. 30040-19 Dir N« jman jš" Din Izredna prilika! ! Bosendofer. salonsk kla Keseda 1 Din tav-k 3 Din vir skr>ra; nov anslPjka M 1*0 »1- lajanje .aslov* mej,a.nika. fnt0 pobiran na predaj z:, oolovien' ce no! Naslov r v«pb ooslo ., 1 valnienh »Jutra« Iscemo potniH I .30346-26 . prodajo poljedelskh '--- -r.rojev in Dotrebščin. v so ' lelovanju s provizijsk.ml . istopniki Spr-tn pro'la ;—30 ,et -tar. ki so it .»otoval . JedilllirO .-opolnim znan;»m ploven i m(vJprno iohro '".hranieno D nemsk-ira lez'ka , p za/.eijeno tud. znanje brva ^ >>|pfjj!n sčme k' se nt- boJ^ na • 30034 1-1 :x>r» potovanja n si žele i _" rstvarit stalno -lgurno me -to anj nasluvijo -voje )b5;rne astnoročni pisane ;«>nudb^ s fotograf jo za i ulevo plače točne na^e-ibo,* Lokal 7, inventarjem prodnin na Miklošičevi cesti, v vseli posl Jutra Naslov 30.0:6-19 oddam na osi »Lokal«. Lokal Pismene ponudbe odd Jutra pod 3f>330-19 V centru Ljubljane oddamo iokale za trgovce obrtnike avt^ielo vn;<-e Naslov v vsob oosl. ftitra 19 1 losedanje prakse ene pod »J^utnik« n i? />ajrreb n rete na J7JT7-3 Podzastopnika za eel-o Dravsko banovino za mfllo tekst In" kolekcijo spr»jmemo proti provizji. Naslov v vseh re^I jMtra Nemško dngo mladiča 2 meseca starega krasno barvan črrjr bel pro da Albin Vre^ek l,i VII Celovška c ?A 27 Beseda i Din lavek S Dii 30020-5 m Šifre »I lajanje aslnvs Din Najmanjši cnesefe '7 Din C--»aostojnt» gospa te l-i , nt"! T'-otna crevorT po-i ■■!<•!!• nem-!; - išče služ b k Od- F -v 'ah e N -strip in'i-'hr na 'S! Maribi' -,od 3 ?.|0-1 blr-gair.ičarko sf" a:"TTi Ponudb" na ogl. o' h;t-n v Mar;born ood »1111 ;bor» I i L>lL lav»» 6 t>» Sifrr ili lajanj* "slovs D v Bohinju 30301 6 Novo stelažo pult prodam Naslov vseh ih*»1 Jutra «17 5 Zidani paviljon b t>r 'metn -esti naprodaj Md bolezni Ponudbi aa »t! >dd Jutra t> d »Pa vil »on« 3'»:»! 6 Železno peč manjšo prodam. Vič. na Brdo X4. cesta 30332-6 Bl^.gajničarko za Kavarn,'> :n bar mlajšo F-*rrt>-!'no tt> <'' tudi /ačet ner, neir.vežbanol .možna s!"venskcga srbo hrvatskega :ezika f sled ti S predpo g >* -jir^im^mo Pismene ponudb- - sliko na jgl. od I Jutra v Ijnhljan: po«1 »T/.ven l.iubliane« I" ?S t. m. Ponudlv oriio/it.' Din '». v rnumkab 7.a '>d govor. 3>343-l Vsaka .t^1 divek 3 Dii '.t la;ine na=lov„ s Lun oajminiš1 Mlndo dekle pridno. pošteno vaieno i vseh hišniii lei išče službe | za takoj. Oeni ponudbe na i ogl. oiid Jntra ped šifro I »'.lOOc. 3032."-? >•»-•)» [>n lavek 8 Dir 'n 3ifrr i|- tajanj, iiUovs : D-n N11 ima n iS' r.ne*es •7 rvi, Kislo zelje, repo novo prvovrstno u gUivice /a sarmo v sodčkih lo Oavlja 00 naročilu v r»aki množin: brezkonkur^ni* a. cen- Onstav Erklavec. Ljubljana Koleljevo Pov 5»tovs 10 Telefon >5 91 281 33 Čajno maslo .Teebutter^ kupujem stalno. vsako količino Ponudbe ■ na Beno Zičkar 7.aMotor« 30284 29 Šivalni stroj f»oarroz!jiv nemšk; fnbrikat a okroglim čolničkom ka teri tudi Stika, počen, na prodaj. Nova trsovina fyr ševa 36. 3 29 Pfaff — Singer skoraj novi šivalni stroji. ;>oeen: naprodaj or: »Pro met« Nasproti Kržnnske cerkve 30324-29 Tiskarski stroj ročni kupim Ponudbe t ceno in opisom na ogl oddelek Jutra pod »Ročni«. 3„ Briljontne uhane kujiim Ponudbe na .g,. Jutra pod »Zmerna odd. V Brežicah i, okul c. so naprod«! niSe stavbišča ^nograd- sa lovnjakl ?ozdov- ti ta 'krožen 1eT- Attemsovesa velepnsestva Vprašati- In2 M klan 0. Brež ee 267 30 Lepa vila olizu eentrnma na najlepšem položaju solnčna lega 1 gospodarskim poslopjem in velikim vrtom naprodaj. Prevzame se lahko tudi večja hipoteka Naslov v vseb posl Jutra S1039-20 Stavbišča Zemunu 6000 - 10.000 kv m na sami obali Du-nava proda poceni Stevan Gradiin Zemun Pašičev trg 5. ?0139-20 Enonadstropna hiša bližini nove lesene eer ve v Vodmatu. novodogra jena naprodaj kot Midi ■sokopritlična hiša na Smartinsk: cesti Delno se lahko plača s knjižicami ljubljanskih denarnih zavo-fov. Poizve se I. Oražem. Predovičeva ul. 5. 30077-20 Ugodna prilika! Večje zemljišče v Ljubljani je ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl Jutra. 30311-20 Hubertus nepremoftljlv cemnosiv m v | različnih oarvan po Din 250 — ter | vsa druga obla-| 33; 7 . On t Dii 5iIrr i|: lajanje naslov-, 1 r>in Hranilne vloge vseti lenarnit /.avod"\ nakup in prortaju oroti lakojšnjemu ilačilu izvrS' naiii^odneje Al Planinšeb Ljubljana. Beethovnova ul 14/1 Telefon 35-10 314-16 Trgovka išče iw>so:0 I naprej ga razpošilja: B. Marlnko\ Sremski Carlovci FYuškf> ?ora Kupujte domače blago! V „JUTF*Uci! G Th. Rorhmsn Hranilne vloge Ljubljanske Kred trie li-uike in Ljud [Kisojil inbl ansk kupim In plačam ,-iajvišio ?ot»o tnfcoi v jotovim Al Planinšck Liiibliana, Beethovnov,- cl 14/T Telefon ^5-11 V globoki žalosti sporočamo, da je naša ljubljena mama, gospa arija Celestina previdena s tolažili sv. vere po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Truplo nepozabne pokojnice bo položeno dne 25. novembra ob 15. uri na frančiškanskem pokopališču k večnemu počitku. MARIBOR PARIZ. PENCBERG. dne 24 novembra 1936. FELIKS, ing.; sestra EMANUELA, ZORA, mag. ph., otroci; FRANC PANČUR, brat — in ostali sorodniki. izvolit: sami izpolniti spodnji kupon in mi Vam brezplačno in neobvezno postavimo na poskus najnovejši ]Pflj[f.lJJS JPLilSflO Naši plačilni obroki počenši Din mesečna omogočajo vsakemu, da si nabavi PHILIPS Ime in priimek Poklic Kraj in ulica Mesečno lahko plačam v ime odplačila Din H. SUTTNER - LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA 6 V globoki žalosti sporočamo, da je naša dobra, ljubljena soproga, mama, gospa v 63. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere po kratki bolezni umrla. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 25. novembra ob 3. uri iz mrtvašnice pokopališča v Zagrebu. Zagreb, Sv. Jur ob J. ž., Maribor, dne 24. XI. 1936. BLAŽ KOS, car. uradn. v p., soprog; ALFRED KOS, nast. mešč. š., GIZELA pl. MOGILNICKIJ, otroci; TINKA KOS, roj. GAJŠEK, snaha; Ing. VLADIMIR pl. MOGILNICKIJ, zet ln ostalo sorodstvo. iJnsefiraite v „0"utt*&i"t >7 16 Bese.:a i Dir. iav<-k s Uii. ia 4ifre il. lajanje naslova 5 Din Nojmapiš' znesek 17 l*i Javna dražba hiše, gospodarskih poslopij, hleva, garaže, shrambe vozov. šupe, vrta itd parcele 69'2, 3. Vodmatsk: trg 4, bo 26. novembra ob 10.. sodišče. soba 16. Najmanjši ponudek D;n 1A3.35S.->i. -Kave ja Din ifiOOO. 'zrabite priložnost .741*2-32 Dvosob. stanovanje s kopalnic«. popolnoma prenovljeno, poceni oddam. Staretova C7 <1 30338-21 E:iosob stanovanje v tretjem nadstropju, čisto, sončno oddam za december samo eni da.mi ali gospodu. Vprašati G-osposv, tska 10. I. 31302-21 Stanovanje solncno r mirno obstoječe h 4 sob. ko;wlnice i. t. (1. nd&am takoi ali pozneje v vil' blizu Sv. Jožefa Na-skrv v vseli pf>sl Jutra. 30313-31 1 IHo l»v-k ' Du Silro >1' lajanj- .asjov« > Din NojmanjV 'ji<»ek •1 t>-n Toplo sobo lepo, čisto s souporabo kopalnice. oddam za 10. december. Naslov v vseh posl Jutra. 30310-23 iSobe iiie Opremljeno sobo s posebnem vhodom v cen tni mesta iš"em. Ponudbe i na ogl. odd. Jutra pod »December« 27:J87-2.3a i 75 ker je bi i Kozamurniku med bombar-d!j ar jem ščipahiik pade! z nosu, ga je nef cl k optik«, da mu ga poprav?. Ko ,;e prišel drugi dan ponj, je zagledal v iz-«c5b! tako krasno kamero, da jo je hote) fa^o.i kupiti — »Ali. možica!'. sa; iriaš do;na izvrsten aparat!« je vzklik .rospa Kor^rnnrn5^ »Mar se res ne "boš nave«ioal zapravljanja?« sapruga pešadiskog kapetana I. ki. Mila P. Maksimoviča posle duge ali teške bolesti preminula je 24. novembra 1936. godine u tri časa. PogreD ce biti 25. novembra 1936. godine u 15. ča-sova iz kuče žalosti Lepodvorska ulica br. 20./I. Ožaloščeni za navek majka KATARINA NASTIC, suprug MILE i sinovac MILOŠ, študent Šumarsko-Poljoprivrednog Fakulteta 4. godine. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra< Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno 4 d, kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za lnseratni d(A je odgovoren Alojz Narok - W v Ljubljani