____ VSAK DAN MALICE IN KOSILA W^^S^f^^V1 BIpS™^"RI B0GAT iZB0R /£W po NAROČILU \J£jrYm,U2 CII tei.53-575 VELIK SENČEN VRT Gorenjska^* Banka Banka s tam M aLIímex ínt. RAZSTAVNI SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME ZLATO POLJE 3K, tel.: 064/224-013 PESTRA IZBIRA KERAMIČNIH PLOŠČIC IN GRANITOGRESA HIDROMASAŽNE KADI IN TURŠKE KOPELI SANITARNA KERAMIKA ARMATURE KOPALNIŠKO POHIŠTVO Razstavni salon si lahko ogledate vsak dan med 8. in 19. uro. Hvala za obisk! V Teme Zreče z Gorenjskim glasom Prihodnjo soboto, ko bo te prva avgustovska sobota, bomo spet pripravili celodnevni Glasov izlet p° avstrijskem Koroškem. Program je zanimiv in pester obiskali bomo Celovec (tudi zaradi nakupov, ket so trgovine prvo soboto v mesecu odprte tudi popoldne), se sprehodili po Minimundusu, preverili temperaturo vode v Vrbskem jezeru, si našli čas za nakup v prostocarinski prodajalni Kompas MTS n° Ljubelju itd Avtobusi bodo zjutraj odpeljali z Jesenic oz. iz Radovljice, iz Škofje Loke ter Tržifa "uradni" start bo v Kranju. Prav tako bo zvečer pri povratku. Prispevek k stroškom izleta je tudi tokrat samo 3.800 tolarjev na osebo; za naročnike zgolj 3.100 tolarjev, za naročnike s plačano celoletno naročnino vsega 2.700 tolarjev. Za otroke - v programu izleta je obisk Minimundusa - je cena še posebej ugodna: zgolj 1.500 tolarjev za najmlajše, do 8. leta, oziroma 2.100 tolarjev za mlade bralce od 8. - Izleta. Število sedežev za izlet prihodnjo soboto, 3. avgusta, je omejeno! V četrtek, 8. avgusta, vabimo na izlet v TERME ZREČE, kjer se bomo kopali v bazenih s termalno vodo, zvečer pa zaplesali v hotelski restavraciji. Zjutraj bo avtobus rajio začel v Radovljici, peljal skozi Kranj in Škofjo Loko v Zreče - in zvečer seveda v obratni smeri. Poskrbeli bomo za popotnico - s praznim želodcem ni možno plavati. Kopanje bo v obeh zunanjih in notranjem bazenu, s tem pa bo mogoče izbirati temperaturo vode - v Termah Zreče je voda primerna za vse, za vroče in tudi za malo manj "vnete". Seveda bo tudi večerja in zabava s plesom, povratek pa pozno zvečer. Prispevek k stroškom izleta: 3.750 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane zgolj 3.200 tolarjev, za otroke samo 2.200 SIT. Na razpolago je le še nekaj sedežev - če bo za kopalni izlet v Zreče dovolj interesentov, bomo organizirali še eno podobno "termalno" rajžo! Dodatne informacije in prijave za katerikoli Glasov izlet: po telefonu 064/ 223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) ali 064/ 223 - 111. Poleg osebnih podatkov je ob prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! m ar M * Medicinski in ortopedski pripomočki Kidričeva 47 a, 4000 Kranj, • ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI • NOGAVICE PROTI KRČNIM ŽILAM • PROGRAM INKOTINENCE • POMOŽNA ZDRAVILNA SREDSTVA tel.: 064/21 87 87 ZA UDOBNO IN SPROŠČENO HOJO ORTOPEDSKA OBUTEV iu> berkemann fu> berkemann Spet na obisku v restavraciji z letnim vrtom v Domu borcev HRANA IN PIJAČA ZA VSAK OKUS Ko smo prvič obiskali mojstra Miča, ki vodi novo kranjsko restavracijo na Zlatem Polju v Domu borcev - SENZOR TRADE - smo vedeli, da se bomo, tako kot številni gostje, spet in spet vračali. Tokrat smo se oglasili v sončnem julijskem popoldnevu, ko se je na vrtu trlo gostov, ki so z veseljem naročali slastne čevapčiče, pleskavice s kajmakom, kotlete, piščance, jagnjetino ali odojka na ražnju, ki ga sicer ponujajo le ob koncu tedna* vešalico, pasulj prebranac... Ali pa le posedeli ob kozarčku osvežujoče hladne pijače na udobnih pletenih stolih. Saj veste, bife je odprt vsak dan od 8. do 24. ure. kuhinja že od 14. do 23-ure. Veseli vas bodo, Pa tudi vaših rezervacij p° telefonu 211 963. rtO* ENI i n DRUGI Brskanje po Medianini pomladanski raziskavi - papir in črnilo ter branost Nacionalci proti regionalcem Nekaj številk nazaj smo se s pomočjo Inštituta za raziskovanje medijev ozrli po slovenskih elektronskih medijih. Tokrat pride na vrsto klasika I saj veste, papir in črnilo. Na levi polovici nacionalni dnevni časopisi ter na desni regionalni časopisi. Izbor dela strani je povsem naključen. Nacionalni dnevniki in bralci Torej, na slovenskem redno izhaja pet dnevnikov. Delo, Dnevnik, Slovenske novice, Večer in pa Slovenec. Dnevno Časopisje lahko delimo na tako imenovani kvalitetni tisk in pa popularni tisk. Slovenci dnevnega popularnega tiska do pred kratkim skorajda nismo imeli, vse dokler niso začele izhajati Slovenske novice. Vsi ostali dnevniki naj bi potemtakem sodili v prvo skupino, prav vsi pa se proglašajo za strankarsko neodvisne. A vsaj za enega lahko z mirno vestjo trdimo, da temu ni tako. Pa pustimo to ob strani. Osrednji slovenski dnevnik V tujini je znamenje kvalitetnega Časopisa njegova velikost. In pri tisti, zares pravi velikosti vztraja edinole Delo. Torej naj mu pripade čast, da se predstavi prvi. Delo je dnevnik, ki ga tedaja Časopisno založniško podjetje Delo. Izhaja vsak dan, od ponedeljka do sobote, v nedeljo pa izide še nedeljska Številka, imenovana NEDELO. Delo je prvič izšlo leta 1959, danes pa je Samostojen časnik za samostojno Slovenijo. Delo velja za enega najkvalitetnejših, če Že ne za najkvalitetnejši slovenski dnevni Časnik. Mediana nam pove, da njegovi bralci najpogosteje kupujejo nove avto-niobile, osebne računalnike in pa stanovanja, ne odločajo pa se za nakupe Črnobelih televizorjev, psov, mačkov in Počitniških hišic. Časopis bere kakih deset odstotkov več moških kot žensk, bralci imajo vsaj srednješolsko izobrazbo. Največ bralcev Dela je v ljubljanski regiji, najmanj pa na Koroškem in Postojens-*em. Najbolj priljubljen slovenski dnevnik Skorajda iz iste hiše med bralce vsak dan razen ob nedeljah pridejo tudi Slovenske novice. Te so, kot smo že °rnenili, edini predstavnik dnevnega popularnega tiska. Torej, Delovo diametralno nasprotje. Njihov razpoznavni znak so ^arve na naslovnici in srednjih straneh ter seveda, kot se za tovrsten časopis spodobi* mastni naslovi in vsakovrstne senza-^je. Izhajajo od leta 1991,berejo pa jih Slovenci od 15. pa vse do 60. leta starosti. j!^ed njihovimi bralci najdemo vse pok-J|cne profile, prav tako pa jih ženske °erejo enako pogosto kot moški. Bralci se naJpogosteje odločajo za nakupe novih ?ytornobilov in pa stanovanj, nočejo pa Ujjeti črnobelih televizorjev, mobilnih elefonov, radiev in pa mačkov. Razlike branosti po regijah so skorajda zanemarljive, izrazito malo pa Slovenske n°vice berejo na Postojnskem. Najstarejši slovenski dnevnik Večer velja za najstarejši slovenski nevnik, svoj sedež ima v Mariboru in je SaJ delno regionalno usmerjen. Pravza- Med novinarji, ki delajo na 'nacionalnih časopisih', torej časopisih, ki jih berejo po vsej Sloveniji in pa med nami, ki delamo na regionalnih časopisih, se venomer vrstijo dokazovanja moči oziroma branosti. Kaj moremo, novinarji smo pač taki, da vsak svoj časopis hvali, in zato je prav, da nam publikacija Mediana povsem realno pove, kam sodimo. Danes smo torej pol strani namenili onim vseslovenskim, polovico pa nam. Primerjali se ne bomo - to boste storili bralci sami. Edine primerjave, ki se jih bomo upali lotiti, pa so tiste znotraj dveh podskupin - kateri 'nacionalec' in kateri 'lokalec' sta najbolj brana. prav bi ga lahko uvrstili tudi na drugo polovico strani, saj nam podatki o regionalni branosti kažejo, da Večera ne berejo niti na Gorenjskem niti na Primorskem in Dolenjskem. Poleg časopisa njegovi bralci največ kupujejo stanovanja, pomivalne stroje in pa seveda nove avtomobile, ne odločajo pa se za nakup mobilnih telefonov. Večer vzamejo v roke tako tisti s poklicno kot tudi oni z višjo izobrazbo, tako moški kot ženske. Ni vsak dnevnik - Dnevnik Od leta 1951 v ljubljani izhaja Dnevnik. Sprva samo dodatni zeleni barvi so se že pridružile tudi ostale barve, vsebina pa zanima tako tiste v ljubljanskem koncu kot tudi na Gorenjskem, manj pa na Štajerskem. To je seveda popolnoma razumljivo, če pomislimo na časopisni prostor, ki ga pokriva njegov štajerski tekmec. Dnevnik je zanimiv tako za ženke kot moške ne glede na starost in poklic. Njegovi bralci si poleg novic želijo še telefonskih priključkov in novih avtomobilov, nimajo pa pretiranih potreb po računalniških CD romih. Časopis za politiko, gospodarstvo, kulturo in religijo Časopisa z imenom Slovenec sta pravzaprav dva - tisti prvi, ki je bil pred drugo svetovno vojno eden vodilnih časopisov, in tisti drugi, današnji, ki skuša nadaljevati delo prvega. A ta današnji ni tako uspešen kot njegov predhodnik. Slovenec ostaja edini dnevni časopis, ki je tiskan v eni barvi (oziroma dveh - tista druga je dodatna rdeča za naslovne črke). V zadnjem času ima kar nekaj težav, v sredo je po stavki novinarjev ponovno izšla nova številka. Največ njegovih bralcev sodi v starostno skupino od 30 pa do 50 let z osnovno, poklicno in srednjo šolo. Po branosti izstopa ljubljansko območje, drugje po Sloveniji se bralci približno enako odločajo zanj. Njegovi bralci si želijo osebne računalnike, ne želijo pa si videorekorderjev. Republikanci Časnik, ki je nekdaj izhajal v nekoliko večjem formatu ter se nazadnje odločil za tistega običajnega, je Republika. Letos je časnik že zamenjal lastnika, je prvi časnik, ki je začel izhajati tudi ob nedeljah in ki je izhajal v barvah. Kakšnih izčrpnejših informacij o bralstvu pa v Mediani žal nismo našli. Medij pogostnost branja v 1000 bralcih branost v % povprečna naklada delo 608 36,4 108.520 Dnevnik 402 24,1 71.000 Slovenec 180 10.8 38.600 slovenske Novice 770 46,1 86.850 večer 476 28,5 67.200 Publika ni podatkov ni podatkov ni podatkov Regionalni časopisi in bralci Verjetno je tista najbolj očitna razlika, ki regionalne časopise ločuje od tistih 'nacionalnih' število tedenskih izdaj. Regionalni časopisi so povečini tedniki, z izjemo dveh - Primorskih novic in pa Gorenjskega glasa. Vsi tedniki izhajajo ob četrtkih, poltednika pa v torek in v petek. Regionalni časopisi praviloma ne pokrivajo mednarodnega dogajanja, še poročanje o dogodkih v Sloveniji je skrčeno na osnovni minimum. Prve in najpomembnejše so seveda regionalne novice in reportaže, novinarska snov, ki v 'nacionalne' časopise bolj poredko zaide. Za vse bralce pač velja, da raje berejo novice iz domačih logov kot pa iz prelepe širše domovine. Četudi je del teh zagotovo prav tako pomemben. Ob koncu pregleda zagotovo velja omeniti skupno prilogo vseh pokrajinskih časopisov Slovensko poletje. Zanjo pred začetkom poletne turistične sezone posamezni pokrajinski časopis skuša predstaviti svoje okolje, zanimivosti in pa prireditve po vsej Sloveniji. Točneje, bralcem, ki posegajo in berejo regionalne novice. Sem in tja je vendarle treba pogledati tudi čez kakšen hrib in pa vodo k sosedom. Sem in tja se kakšna stvar zgodi tudi tam. Sicer pa. če hočete biti obveščeni o širšem dogajanju, pač berete napačno polovico časopisne strani... Vaš četrtkov prijatelj Dolenjski list izhaja od leta 1950, je tednik, ki izide vsak četrtek. Kot pove že njegovo ime, pokriva dogajanje na Dolenjskem. Dolenjske novice bere za dobrih pet odstotkov več moških kot žensk. Razumljivo se ga največ prebere na Dolenjskem, berejo pa ga bralci vseh starosti, največ pa bralci v tridesetih letih. Med željami prevladuje tista po avtomobilu, tako novem kot tudi rabljenem, bralci pa nimajo kakšnih posebnih želja po mobilnih telefonih in avtoradijih. Prednost lokalne novice! Tako kot Dolenjski list je tednik, ki izhaja ob četrtkih tudi velenjski Naš Čas. Izhaja vse od leta 1956, pokriva pa celjsko območje. Zanimiv je tako za bralce obeh spolov kot vseh starosti, največ bralcev naj bi po podatkih v Mediani imelo nepopolno osnovno šolo. Bralci si želijo nove avtomobile in telefonske priključke, nekoliko manj pa mačke, nove pomivalne stroje in videorekorderje. Najbolj bran na Celjskem Je seveda Novi tednik. Z Našim časom si takorekoč skačeta v zelje, oba imata največ bralcev prav v okolici Celja. Izide vsak četrtek, je tednik, berejo pa ga tako tisti z osnovno kot tudi poklicno in srednjo izobrazbo. Novi tednik prebere približno enako število žensk in moških, njegovi bralci pa bi najraje kupili svoje telefonske priključke. Tednik Magazin severovzhodne Slovenije -Vestmk je še en časopis, ki si je za dan svojega izida izbral četrtek. Tednik želi Prekmurcem in delno tudi Štajercem predstaviti dogajanja v njihovi sredini, njihovi bralci pa so, kot tudi pri drugih regionalnih časopisih stari med tridesetimi in petdesetimi leti. Bralci z osnovno in poklicno izobrazbo si poleg novegih avtomobilov želijo še telefonske priključke, redko pa se odločijo za nakup mobilnegih telefonov, televizorjev in CD-romov. Najmočnejše na Primorskem Primorske novice, kdo pa drug. Kot Gorenjski glas izhajajo dvakrat tedensko, v torek in petek, bere jih kakih pet odstotkov več žensk kot moških, sicer pa ima največ bralcev srednješolsko ali nižjo izobrazbo. Primorci svoje novice najraje berejo ned 30. in 50. letom, ko si najbolj želijo nove avtomobile in najmanj mobilne telefone. Vse pravi čas in takoj Ja, na koncu smo prišli na vrsto tudi mi. Gorenjski glas, kot vsi verjetno že veste, izhaja od leta 1947, dvakrat tedensko in sicer v torek in petek. Kot je pokazala raziskava, nas enakopravno berejo tako bralke kot bralci, ki imajo tako osnovnošolsko, poklicno in srednješolsko izobrazbo. Naši bralci se menda odločajo za nakup telefonskega priključka in pomivalnega stroja. U.Špehar Toliko torej na kratko. Verjetno je primerjava med levo in desno polovico zelo teika, če le ne nemogoča, prav tako pa je nemogoča primerjava tudi med nami, regionalci. Kljub temu iz Zgoraj napisanega lahko potegnete en sam zaključek • Gorenjski glas še naprej ostaja najboljši gorenjski pol- tednik. Seveda lahko sem in tja pokukate tudi v kak drug pokrajinski časopis, vendar smo v uredništvu prepričani, da nam boste ostajali še naprej zvesti. Konec koncev vas samo en časopis tako dobro obvešča o vseh dogajanjih na Gorenjskem. MEDIJI pogostnost branja v 1000 bralcih branost v % povprečna naklada DOLENSKI LIST ni podatkov ni podatkov 22.900 NAŠ ČAS 47 2,8 6.900 NOVI TEDNIK 119 7,1 19.000 PRIMORSKE NOVICE 174 10,4 28.100 VESTNIK 87 5,2 25.000 GORENJSKI GLAS 165 9,9 26.400 Uredili primestni potniški promet Domžale, 26. julija - Odbor za urejanje primestnega Eotniškega prometa občin >omžale, Kamnik, Lukovi-ca, Mengeš in Moravče obvešča vse občane in uporabnike o bolj urejenem javnem potniškem prometu. Omenjene občine so v petek, 26. julija, v Domžalah slavnostno podpisale pogodbo o izvajanju primestnega potniškega prometa na osnovi enotne vozovnice. Po mnenju domžalske županje Cvete Zalokar Oražem so s podpisom odprli novo stran sodelovanja med občinami in vsem uporabnikom omogočili usklajenejši prevoz iz in v njihove občine ter glavno mesto. • M. K. Opravičilo šenčurskim svetnikom in županu V 56. številki Gorenjskega glasa, ki je izšel 16. julija, sem na tretji strani AKTUALNO naredila veliko napako. V članku z naslovom Kje smo z volitvami v svet KS?, je tretji odstavek napačen. Da bi vam Še enkrat osvežila spomin, ga citiram: "V Šenčurju pa imajo poleg šestih KS tudi tri vaške skupnosti. Za Šenčur so bile krajevne skupnosti in delitev sredstev med njimi, veliki problemi. Z novo krajevno razdelitvijo se niso strinjali Visočani, krajani Hotemaž in Olšev-ka, na jugu pa krajani Hrastja in Prebačevega. Vendar so kljub vsem težavam volitve 12. maja imeli tudi v tej občini." Na občinski upravi so mi povedali samo, da imajo poleg šestih krajevnih skupnostih tudi tri vaške skupnosti. Ostalih podatkov nisem dobila na občini, ampak so rezultat nepreverjenih govoric in mojega lastnega sklepanja. Zato popravljam, da so volitve v Šenčurski občini potekale brez problemov in skladno z zakonom. Sodelovanje med občinsko upravo in krajevnimi ter vaškimi skupnostmi pa že od vsega začetka poteka nemoteno in brez težav. Vsem šenčurskim svetnikom in županu se iskreno opravičujem in zahvaljujem za razumevanje. M. Kubelj Slovesnost pri ruski kapelici * Kranjska Gora, 25. julija - 12. marca leta 1916 je snežni plaz zasul več kot 300 ruskih vojakov, vojnih ujetnikov in njihovih stražarjev, ki so gradili cesto čez visokogorski prelaz Vršič. V spomin na žrtve so Rusi pod Vršičem zgradili kapelico, ob kateri je vsako leto tradicionalna slovesnost in maša. Kapelico so v preteklosti s pomočjo delovnih organizacij zgledno vzdrževali, zanjo je skrbelo Turistično društvo Kranjska Gora. Letos torej mineva 80 let od vršiške tragedije. Občina Kranjska Gora, Ambasada Ruske federacije v Sloveniji in društvo slovensko - ruskega prijateljstva ob 80-letnici spomina na tragično preminule ruske vojne ujetnike pripravljajo v nedeljo, 28. julija, ob 10. uri pri ruski kapelici spominsko slovesnost. Iz Moskve bodo na slovesnost prispeli predstavniki ruskih oblasti in gospodarstva, rusko delegacijo pa bo vodil podpredsednik državne dume Sergej Bahurin. Ruski gostje se bodo v Sloveniji mudili od petka do ponedeljka in se sestali tudi s slovenskimi gospodarstveniki in predstavniki slovenske oblasti. D.S. Vodna mrzlica v Preddvoru Preddvoru se obetajo meseci smradu Po vsej verjetnosti bo potrebno zapornico nasilno odpreti. Preddvor, 26. julija - Nalog o izpraznitvi jezera Črnava s strani republiškega inšpektorja za okolje in prostor je bil dan že v torek, včeraj pa naj bi Ribiška družina Kranj po nekaterih informacijah ze začela z izlovom rib. Izlov rib, ki naj bi trajal nekaj dni, bodo ribiči opravili iz jezera, iz Bistrice na odseku pregrada - izliv v Kokro, iz reke Kokre pa na odseku izliv Bistrice - most na Bregu ob Kokri. Projekt izpraznitve jezera se torej nepreklicno začenja. Razlogi so že dolgo znani. Pred leti je verjetno zaradi slabega vzdrževanja prišlo do okvare zapornice, s katero naj bi ob nalivih uravnavali gladino jezera. Okvare v vseh teh letih niso popravili, zato je ob dolgotrajnejšem nalivu voda iztekala po celotni dolžini jezu in s tem spodjedala temelje jezu. Ta je že tako dotrajan, da lahko ob na- Zapisnik komisije za prevzem sanacijskih del na jezeru Črnava z 21. septembra 1967, točka S, stran 3: "Prenos saniranega objekta na upravljalca. S potrditvijo tega zapisnika, to je z dnem 21.9.1967, prenaša SO Kranj kot investitor sanirani objekt, ki je bil predmet pogodbenih del, na upravljalca "Centrar* Kranj (pravni naslednik so Živila Kranj dd Hotel Grad Hrib, op. p.) z vsemi pravicami in obveznostmi iz tega pogodbenega odno- sa.. slednjem večjem nalivu popusti, od tu pa do katastrofe ni daleč. Po stanju zapornice sodeč pa je mogoče, da jo bodo morali odpreti nasilno, kar za izvajalca del Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Kranj pomeni tvegano dejanje. Druga plat medalje je mulj, ki se ga je na gladini jezera nabralo za 15.000 kubičnih metrov preveč, zato je treba poleg sanacije jezu razmišljati tudi o sanaciji samega jezera. Inšpektor za okolje in prostor Milan Rus je že 5. julija izdal sklep, po katerem bi moralo podjetje Živila Kranj do 22. julija izprazniti jezero po okvirnem programu, ki ga je izdelal VGP Kranj. V 2. fazi morajo Živila do 22. avgusta pridobiti sanacijski program, ki bo upošteval tudi vplive na okolje, ki bodo z izpraznitvijo nastali. Do 22. oktobra pa morajo Živila Kranj oziroma Hotel Grad Hrib dokončno vzpostaviti "vodnogospodarski objekt - pregrado je- zera Črnava v tako stanje, da ne bo nevarnosti za okolje". Seveda pa je vprašanje, ali bodo Živila tudi izpolnila tisto, kar jim je naloženo. Prvi rok so že zamudili, o jezeru trdijo, da jim ne prinaša turističnega donosa (!!!), na to podjetje pa so zelo jezni tudi občinski svetniki, saj naj bi bilo Živilino vodstvo na dosedanjih pogajanjih zelo arogantno. Vsaj tako je bilo slišati na izredni seji OS Preddvor, kjer so razpravljali tudi o jezeru Črnava. Eno je gotovo, če se ne bo našlo denarja za pokritje sanacije jezu, se Preddvoru obetajo smrdljivi meseci zaradi gnitja organskih snovi v mulju. Živila niso pripravljena nositi vsega bremena, Ministrstvo za okolje in prostor pa v proračunu tudi nima predvidenih sredstev v ta namen. V Preddvoru pa se z vodo ukvarjajo tudi na drugih področjih. Ministrstvo za okolje in prostor ter Javno podjetje Komunala Kranj naj bi v začetku avgusta podpisala pogodbo o sofinanciranju projektne naloge "Preučevanje ukrepov optimalnega varovanja in izkoriščanja vodnih virov v povodju Kokre". Gre za pilotni projekt za vso Slovenijo, s katerim naj bi opredelili izhodišča za strategijo varovanja in urejanja povodja Kokre. Pou-darek bo na določitvi pogojev in omejitev za optimalno varovanje insmotrno izkoriščanje vodnih virov (po prioritetni lestvici) na Kokrinern povodju. Dobrodošla študija Ereddvorskega proračuna ne o obremenila niti za tolar. Sinoči pa so v Preddvoru organizirali strokovni posvet na temo "Koncesije za uporabo pitne vode", na katerem je sodeloval tudi državni sekretar v Ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes. • S. Šubic Radovljiški kino ne obratuje, ker je... Obnova v polnem teku Kot vse kaže bodo Radovljičani še letos lahko filme gledali v prenovljeni kinodvorani. Zgledno sodelovanje občine in Kina Radovljica. Gradbena dela gredo h koncu. Radovljica - Stavba radovljiškega kina je po triinštiridesetih letih končno začela spreminjati svoj videz. Te dni je okrog nje in v njej pravo gradbišče, saj gre h koncu 1. faza obnove. Razpis za izvajalca del v naslednji fazi bo objavljen konec tega tedna v Uradnem listu, svečana otvoritev kina pa naj bi bila ob občinskem prazniku li. decembra. "V mislih imamo tudi ustanovitev amaterske gledališke skupine, saj dvorano obnavljamo tako, da bo poleg kina hkrati tudi gledališče," je dejal upravnik Kina Radovljica Jože Resman. S pripravljalnimi deli za obnovo kina so začeli leni decembra, ko so bila tudi zagotovljena sredstva za investicijo. Konec februarja letos so v kinu zavrteli zadnji film in se lotili I. faze obnove, ki obsega predvsem večja gradbena dela od temeljite obnove strehe, ureditve prizidka v prvem nadstropju, izgraditve novega odra s pododerjem, starega balkona zaradi dotrajanosti ni bilo varno prenavljati, zato so prav tako izgradili novega, sem spadajo zunanja instalacijska dela, pa znotraj tlaki, stene in strop, katerega so iz II. prestavili v I. fazo predvsem zaradi zmanjšanja stroškov... Izvajalec gradbenih del je gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice, omenjena dela pa naj bi zaključili do konca avgusta oziroma 15. septembra, ko naj bi začeli urejati notranjost, od vseh instalacij do postavitve opreme in stolov v dovrano. Razpis za izvajalca del 2. faze obnove radovljiške kinod-vorane bo objavljen konec tega tedna v Uradnem listu. "Stroške obnove nosita skupaj Kino Radovljica in Občina Radovljica, s tem da je večji del sredstev zagotovila slednja," je dejal upravnik Jože Resman in še povedal, da bo I. faza stala okrog 59.700.000 tolarjev, od tega gre 55 milijonov na račun občine, preostali znesek do pokritja I. faze pa naj bi zagotovili v letošnjem rebalansu občinskega proračuna. Kino Radovljica bo s 7 milijoni pokrilo stroške projektov, gradbenega nadzora, infrastruktur-nih priključkov, zaenkrat pa so pokrili tudi manjkajoče 4 milijone za stroške I. faze... Igor K. "V prihodnje pa se bo Kino Radovljica p.o. tudi preoblikovalo v javno podjetje in vsi, ki imate ideje o novem imenu kina pa tudi gledališča v Radovljici, se s svojimi predlogi oglasite pri nas," je povabil upravnik Jože Resman. V nadaljevanju naj bi v obnovo kina vložili še približno 10 milijonov, sem pa so všteti tudi stroški za nakup oziroma obnovo audio in video aparatur. Ozvočenje v kinu naj bi bilo po dolby sistemu, medtem ko bo stari kinoprojektor potreben le malenkostne obnove. Zadnja, III. faza del v radovljiškem kinu bo počakala na naslednje leto, odvisno sicer od finančnih zmožnosti, vanjo pa spadajo ureditev restavracije, upravnih prostorov, garderob... Predpremierno naj bi filme v prenovljenem kinu začeli vrteti konec novembra, uradna otvoritev pa bo 11. decembra, ko v Radovljici praznujejo občinski praznik. V Radovljici pa decembra ne bodo dobili le obnovljene kinodvorane, ampak tudi gledališče, saj je na račun zmanjšanja sedežev iz nekdanjih 560 na 280 (povprečen obisk kinopredstave je 120 ljudi) povečan oder, ki je s pododerjem primeren tudi za gledališko dejavnost. In kot je dejal upravnik, ne bo dolgo, ko bodo tudi Radovljičani imeli domačo amatersko gledališko skupino. Jože Jelene, borec za severno mejo Maister je naredil red Bukovščica, julija - Eden od štirih še živih nekdanjih Maistrovih borcev za severno mejo na Gorenjskem je Jože Jelene iz Bukovščice v Selški dolini. 98-letnico je že praznoval 2. marca letos, še vedno je dobrovoljen in delal bi z mladimi, sušil seno tamle v rebri, če bi le mogel. Tako pa vozi svoj voziček po poti pod hišo doli do pajštve in nazaj, pregleda vse bregove in njive, obuja spomine, v mislih ves dan naklada vozove sena in šteje, koliko jih je naložil ta, koliko oni sosed, in modruje, kakšna bo letina... O, ko bi on mogel! Ob petih bi vstajali, kot so včasih. Rad jim podrobi, ko pridejo zjutraj ponj v sobo, da bi on ta čas že dve uri delal. Ves čas je z njimi. Tudi danes, ko je nedelja, ima ves čas skrb, če so šli k maši, da bo tudi danes treba obrniti seno, čeprav je gospodov dan... Tudi ženske pokomandira, če je treba. Včasih je imel čebele in vedel je za vse čebelnjake od Ožboltovega kozla do Kranja. V mislih prehodi stare poti, se spominja ljudi, vseh hiš do Topol, Dunaja, Strmca, Gabra in Pozirna. Za mlin v Jablanovcu še vedno ve, čeprav je od njega ostal le kupček kamenja. Vnuki včasih mislijo, da govori kar tja v en dan, potem pa le spoznajo, da gre njegov spomin tako daleč nazaj, ko je bil še mlad, ko je imel Koreniškovo Francko z Dunaja rad in se je poročil z njo. Kako daleč je že to! Enajst otrok sta imela, 6 deklet in 5 fantov. Deset je še živih in 23 vnukov in 17 pravnukov. Posebno spoštovanje goje vsi do njega, kajti bil je umen gospodar. Pod Francem Jožefom je še v šolo hodil, zelo lepo je pisal, veliko bral. Slovenca so imeli naročenega pri hiši vsa leta. Svoje znanje je prenašal na otroke, jih učil gospodariti, pridno delati. Vse je moralo vedno biti dobro, pravočasno obdelano. In za hrano niso smeli biti izbirčni. On še danes vse rad poje. "Rostfraj" žalodec imajo," se rad pošali vnuk Rok, "nič jim ne škodi." Nadvse spoštljivo ga onikajo, kot se le redko kje še sliši. In vsak dan, tudi ob vročih junijskih dneh, le zanj po malem zakurijo peč, da "modunci" niso mrzli. Čez dan Jf namreč najraje uleže kar na klop ob peči. Res se dobro drži. Lani ga je gripa vrgla in so že mislili, da bo po njem, pa se je spet postavil pokonci. Se mu je pa odprla rana na nogi, verjetno kakšna stara ozeblina, in to mu pride vsak teden prevezati patronalna sestra iz Železnikov. Sicer pa v lekarni kar verjeti ne morejo, da ima tako star možak le toliko zdravil. Za srce jemlje po pol tabletke in redergin kapljice. Trdne korenine so, kaže, doma tu gori pri Jakcu v Laškem, kol pravijo temu bregu. Sin Janez in žena Katarina zdaj gospodarita doma Pj otroci pomagajo. Pa hčerka Francka je tudi doma. Ona ga vsako jutro ponavadi spravi pokonci. Sicer se pa vsi ukvarjajo z njim, vedno je kdo Og njem. Čeprav po malem ves dan gode pod sive brke, je sam pri seo zadovoljen, saj je hlev poln lepo rejene živine in njihova hiša dale naokrog slovi po plemenskih svinjah in polnih gnezdih zdravih pujskov In veselje tudi, da so v Bukovščici tako lepo uredili pokopališče. Marko m Rok sta ga posadila v katrco in zapeljala pogledat. O, pa tudi na srečanje najstarejših krajanov je šel. Z župnikom sta nazdravila...Gledam fotografijo Jožeta Jelenca v vojaški uniformi. Leta 1919 se je fotografi?" pri fotografu Štefanu Rovšku. Postaven fant je bil. Najhujše je bilo M*£jr. Že za njim. 1917 leta je bil vpoklican v prvo svetovno vojno. Na S°SK fronti je bil. Z leto mlajšim bratom Janezom in s Potočnikom s ^rivejni Brda so na vrh Krna v koših nosili municijo in vojaško opremo. Zaveap Slovenci so bili vsi trije in zato so se odzvali tudi generalu Maistru in s a njim na Koroško. Pa ata Jože nima lepih spominov na tisti čas. Zmeda] bila takrat na Koroškem, lačni so bili, šele general Maister je potem rej, naredil, je velikokrat pripovedoval. Slovence so Korošci še kar radi ime in če se ne bi takrat vmešali Srbi s tistimi strašnimi konjeniki, bi se mora plebiscit drugače končal. Morda bi Slovenija segla vse do Velikovca. la* pa... D. Dolenc Restavracija Šempetrskega gradu v Stražišču Pokazala se je sončna ura Šempetrski grad pod vznožjem Šmarjetne gore je dr. Feliks Vest dobil nazaj v precej bornem stanju. Restavratorjem se je izpod opleska pročelja pokazala manjša sončna ura. Kranj, 26. julija - V 16. stoletju so v ravnini pod Smarjetno goro pl. Schrotti zgradili manjšo, izrazito stanovanjsko graščino. Po bližnji grajski kapeli sv. Petra je graščina dobila ime Šempetrski grad. Letnica 1574 na grajskem portalu spominja na čas, ko so postali lastniki gradu Siegesdorfi. Desetletja po drugi svetovni vojni, ko je bilo posestvo nacionalizirano, je bil grad namenjen za stanovanja. Danes, ko je vrnjen potomcu zadnjega lastnika, dr. Aleksu Vestu iz Ljubljane, se mu leta zanemarjenosti krepko poznajo. Novi lastnik namerava v njem urediti stanovanje zase, v dogovoru s krajevno skupnostjo Stra-žišče, ki je ponudila pomoč pri urejanju, in Gorenjskim muzejem v Kranju pa ga je del pripravljen odstopiti za muzejske zbirke. Tudi stra- žiški ljubiteljski zbiratelj Matevž Oman pristaja, da bi "dokaze" o nekdanjem življenju Strašanov iz svoje podstrešne sobe preselil v obnovljeni grajski hram. Grad Schrottenthurn oziroma Šempetrski grad bi tako lahko postal dom muzejskih eksponatov za sitarsko obrt oziroma za zgodovino Stra-žišča, z njimi pa še privlačnejši tako za domačine kot obiskovalce Stražišča. Restavracija gradu se je začela na fasadah. Medtem ko se je portal ohranil, je splošni videz gradu precej klavrn. Strokovnjaki so prav te dni pod zunanjim ometom odkrili manjšo sončno uro. H. Jelovčan, foto: T. Doki GORENJSKE KORENINE MM WMM 90-letna Ana Suša Kdo pravi, da so Gorenjci mrzli? Ana Suša je čistokrvna Dolenjka: dobro-voljna, odprtega srca in rok, V Kranju, kjer preživlja svojo jesen, je med sosedi hitro našla nove prijatelje. Rada obišče rodni dom, še raje pa se vrne na Gorenjsko. Kranj, 26. julija - Danes godujejo Ane, Anice, Ančke, Anke, Ani te... Tudi Ana Suša z Male Rupe v Kranju, ki bo v torek, 30. julija, dopolnila častitljivih 90 let. K njej sta nas povabila hči Milki in zet Štefan Bunderla, pri kate-rih mama Ana preživlja svojo jesen. Pričakala nas je v dnevni sobi, živahnih °Či in široko nasmejana je Ponudila roko v pozdrav. Besede so stekle. Komaj opazno osivela Ana Suša je Povedala, da je Dolenjka, doma iz vasi Cerovec pri Trebeljnem. V rojstni hiši je ostala sama. Najstarejši od Štirih otrok, Ivan, sicer kmetje nedaleč stran, vendar na kmetiji ni niti pravega udobja, niti vedno časa za ukvarjanje z ljudmi, ki jih leta in bolezni počasi načenjajo. Pa s£ je ponudila hči Milki iz Kranja, ki je doma, pred svojo mamo pa je nekaj let skrbela tudi za moževo. In tako je Ana v poznih letih Postala Kranjčanka. "V Kranju mi je zelo v*eč. Hči, zet in njuna otroka - vsi so zelo dobri z m.enoJ- Tudi s sosedi sem se n'tro spoznala, dobila nove Prijatelje. Najbolj vesela Se/n, ko kdo pride na °°isk Rada poklepetam," Prizna Ana Suša. , Do lani je zelo veliko h j?' K° Pa se Je Je polotila «uda pljučnica in je zaradi 7e norala celo na Golnik, so » oči opešale. Na tele-nJyi še Poguda kakšno oaaajo, brati pa skoraj ne nore več. Dolgčas si prednja s pogovori z domači-Dn ln,.novimi znanci, rada Posedi zunaj, v senci dreves. UQn hitro mine. doÍLuPraSawe' katereSa ^°8odka v svojem življenju najraje spominja, ne zna odgovoriti. Bilo jih je veliko. Ko je bil mož še živ in so bili otroci še doma, so veliko prepevali, se smejali, z možem sta obredla tudi vse zabave in plese v vasi. Zagotovo pa Ana ve, kdaj je bilo najhuje; ko je izgubila moža, še bolj pa, ko je v prometni nesreči umrla hči Ana. Smrti otroka mati pač nikoli ne preboli. Hudo ji je tudi, ker je njen drugi sin, Lojze, tako daleč od doma, v Kanadi. Res večkrat pride domov na obisk, tudi sama je že bila gostja njegove družine in se prepričala, da mu gre dobro, a vseeno... Čeprav se Ana Suša med hojo opira na palico, deveti križ zanjo ni pretežak. Po lanski bolezni je bila nekaj časa na vozičku, a dobra volja, optimizem, smeh, kije menda značilen za vse Dolenjce, so jo spravili pokonci. Veliko ji pomaga tudi občutek, da hčerini družini v Kranju ni odveč, da je zaželena in jo imajo radi. Zato se z rodne Dolenjske, kamor zadnja leta odhaja le še na obiske, rada vrača v Kranj. • H. Jelovčan Prenova vodiške dvorane Kulturno prebujanje v Vodicah Vodice - Po skoraj dveletnem premoru se je Prosvetno društvo Vodice spet prebudilo. Člani so večinoma mladi, ki so čutili, da je kultura v tej občini v zaostanku. Z njihovo pomočjo je letos steklo že nekaj prireditev, odločili pa so se tudi prenoviti vodiško dvorano, ki je bila dolga leta zaprta. Pred nekaj leti je Sanitarna inšpekcija zaprla dvorano, češ da za uporabo ni varna. Našteli so tudi seznam nujnih opravil potrebnih za ponovno odprtje. PD Vodice se je odločilo, da je že skrajni čas in se lotilo zbiranja denarja. V ta namen so pripravili koncert Aleksandra Mežka in prireditev ob dnevu državnosti. Ker pa so prenovitveni stroški visoki, so prosili občane, da se 19. julija udeležijo beljenja sten. Med drugim je potrebna tudi zamenjava oken in stolov, ki predstavljajo največji strošek. Za obnovo elektrike je prispevala občinska uprava. Ustanovitveni zbor PD je bil v februarju 1992, njen prvi predsednik pa je bil Franci Stanonik. Pripravili so gledališko igro in nekaj proslav, potem pa se je stvar ustavila. Po letih zatišja so se mladi Vodičani, tudi s pomočjo župana Antona Kokalja, odločili za kulturno prebujenje. Konec februarja letos so že izbrali novo vodstvo. "Proslava ob materinskem prazniku in otvoritev vrtca v Utiku je bila ena najbolj obiskanih prireditev zadnjih let," je povedal predsednik društva Damjan Stanonik. Sledil je Ročk koncert v aprilu na Skaručni, ki ga je obiskalo okoli dvesto ljudi. V okolici Vodic lahko vsi občutijo, da se je na kulturnem področju marsikaj spremenilo. Z morebitnim odprtjem dvorane pa sledi še bogatejše kulturno življenje. M. Kubelj V Cerkljah otvoritev ceste Cerklje, 26. julija - Jutri ob 16. uri bodo v Cerkljah svojemu namenu svečano predali cesto Šenturska Gora - Sv. Lenart -Sidraž. Cesto bo skupaj z vaščani Sidraža odprl župan Franc Čebulj, med povabljenimi gosti pa so tudi kamniški župan Tone Smolnikar, predsednica KS Tunjice Joži Petek in tunjiški župnik Pavel Juhant, ki bo novo pridobitev tudi blagoslovil. • S. Š. "Danes, v PETEK, 26. JULIJA 1996, bo v župnijski cerkvi na Jesenicah koncert evangeličanskega pevskega zbora KANTOREI iz Nagolda. Gre za izjemno kvaliteten zbor, ki prihaja iz mesta, s katerim je občina Jesenice leta 1994 podpisala pogodbo o partnerskem sodelovanju. Vljudno vas vabim, da se udeležite tega kulturnega dogodka. Vstopnine ni, zaželeni so le prostovoljni prispevki za obnovo cerkve Sv. Lenarta na Jesenicah. Dr. Božidar Brudar, dipl. ing. ŽUPAN OBČINE JESENICE — ZRCALCE, ZRCALCE — 13. maj - spominski dan udbe Ko so na minuli seji občinskega sveta Jesenice razpravljali o občinskem prazniku in spominskem dnevu, smo lahko slišali nove razlage, kaj da je bilo 1. avgusta leta 1941, ko so se na Obranci spopadali partizani z okupatorji in kjer so padle tudi prve jeseniške žrtve. Občinski svetnik, sicer član stranke slovenske pomladi, je terjal od Združene liste, naj prinese dokumente, kaj se je 1. avgusta na Obranci dogajalo, sicer bo povedal kar sam, kaj da je tedaj tam bilo. Takole je dejal član SDS: vam bom pa jaz prebral dokumente, kaj da je na Obranci bilo: "...Del komunistov tava v alpskem območju, vlamlja v koče, krade ovce in maže planinske koče s stalinističnimi simbolU.." Svetnik je imel očitno pred sabo dokument okupatorske vojske. Ker so se svetniki tako neznansko prepirali o tem, kdaj naj bo občinski praznik in med drugim poslali v igro tudi 13. maj 1403 kot zgodovinski datum v smislu železarstva in fužinarstva, si dovolimo tudi mi en skromen doprinos k tej strašni in za Jeseničane tako velepomembni polemiki. Dragi svetniki! Kaj niste pomislili, da je bil 13. maj v enoumju dan - udbe! Navsezadnje bi takim gromkim polemičarjem človek kar privoščil, da bi se jim smejala vsa Slovenija, ko bi po tako mukotrpnih večletnih razpravah res izbrali 13. maj in praznovali kontinuiteto - udbe! Policija in vzorno parkiranje Cesta, ki iz Preddvora vodi proti Mačam in Novi vasit je le sama po sebi precej ozka. Omenjena cesta pa postane še ožje grlo, ko gostje bližnjih lokalov svoje jeklene konjičke parkirajo vzdolž ceste. Zato je na izredni seji OS Preddvor eden izmed svetnikov ponovno apeliral, naj občina vendarle nekaj ukrene, saj se še avtomobili težko prebijajo po tej cesti, kaj šele traktorji. Tako so morali nejevoljni vozniki hoditi v lokale in naprošati goste, naj vendarle umaknejo vozila. In je drugi svetnik v šali odgovoril: "Prej, ko je bila tu policija, se je vsaj hitro uredilo." "Pa še res je," je odgovoril prvi, "saj je bil na sredi ceste običajno parkiran prav policistov avto." O javnem dobru tajno Posebno presenečenje minule seje občinskega sveta Škofje Loke je bil predlog, ki ga je občinski svet tudi sprejel, da se seja ob točki Izvzem dela poti iz javne rabe v Bukovici zapre za javnost. Povsem jasno je seveda bilo, da je argument, da gre za zadeve iz upravnega postopka, povsem privlečen za lase, saj je vendar javna raba zadeva, o kateri naj bi javnost tudi vedela. Še bolj "čuden" pa je bil za sejo pripravljen "strokovni" predlog sklepov v dveh popolnoma nasprotujočih variantah ter zagotovilo predsedujočega, da bodo na vsak način glasovali tajno. Razloge za tako nenavadno ravnanje smo izvedeli neuradno: okrog te poti je toliko sporov in tudi fizičnih groženj, da se nihče ne želi izpostavljati - ne občinska uprava in tudi ne svetniki. Najboljšo rešitev je našla svetnica ZLSD: iz protesta proti takemu ravnanju je skupaj z "javnostjo" zapustila zaprti del seje. Denar sveta vladar Še ena malo krajša o odnosih med županom in svetniki v Cerkljah. Reč se vrti okoli denarja. Tako so svetniki razpravljali o enem izmed osnutkov odloka, kjer so bili omenjeni tudi denarni zneski, za svetnike previsoki. Župan čebulj se je branil, da nekje pač morajo dobiti denar, pa ga je eden izmed svetnikov vprašal: "Ja, kako to, kaj si že vse zapravil?" Red je red! Najbolj pogosta tema gostinsko-kavarniŠkih pogovorov v Tržiču so različne zgodbe, zgodbice in zgode, povezane z delom tržiškega komunalnega redarja. Rahlo oteževalna okoliščina zanj je, da ima domicil v Bohinju in mu voznice ter vozniki, ki dobijo listke zaradi napačnega parkiranja, netržiško poreklo še dodatno zamerijo. Odlika tržiškega komunalnega redarja je doslednost in pridnost, zato se v Tržiču - ki ima enake težave kot vsa gorenjska mesta s pomanjkanjem parkirnih prostorov v prometnih konicah -malokdaj zgodi, da napačno parkirano vozilo ne bi dobilo dragocenega pozdrava "oblasti" za brisalci. Zgodb in zgodbic, povezanih z delom redarja, kot jih pripovedujejo v Tržiču, pač nima smisla preverjati. Niti tiste, da listek v Tržiču menda zlahka stakne tudi dostavni kamion na Trgu sov obode. A izjemoma zapišimo zgodbo, ki je opremljena z imenom in priimkom voznika, kateremu je krepko zrasel pritisk zaradi doslednosti komunalnega redarja. Vozniku se je prav na Trgu sovobode pokvaril avto; lumpek je "crknil" in ni hotel več vžgati prav tam, kjer se ne sme ustavljati aH. parkirati. Ko je obupani voznik iskal pomoč, je vozilo zasačil komunalni redar. Z njim ni šale: listek, kazen - "...poznam te zvijače in vam ne bo uspelo", je rekel organ oblasti. Oster pogovor med voznikom in redarjem je ublažilo šele posredovanje meščana, lastnika hiše, pred katero sta se sporekla. Sarajevske slike Ostale so rože, tiste od bomb, granat in izstrelkov Sarajevo je zgodba. Dolga zgodba čudovitega mesta, čudovitih ljudi, ki se jim je zgodila vojna, precej grda vojna. Če je pot po avnojski magistrah izziv, je Sarajevo razočaranje. Tokrat imate pred seboj le prvo poglavje te dolge zgodbe. Upam, da dovolj, da vas spodbudi k razmišljanju. ^ "«■■/cogT "Kavčič, a imaš naslednja dva dni kaj časa?" "Hmmm... imam. Zakaj?" "A greš v Sarajevo?" "Kdaj?" "Danes popoldne." "Prav." Tako je 25. junija, ko je Slovenija praznovala Dan državnosti, novinarji Gorenjskega glasa pa smo pripravljali časopis, potekal dialog med menoj in urednico. Nelagodje zaradi morebitne nevarne poti? Pravzaprav ne, hecal sem se, češ, kaj pa je danes ena vožnja v Sarajevo, saj je že od novega leta mir, saj ne poka več. Kot bi sedel na avtobus za Zgornjo Besnico, le da je bolj daleč. Po glavi se mi je vrtel film, kako po Sarajevu s fotoaparati obešenimi okrog vratu hodijo ameriški in japonski turisti in nagovarjajo lokalnega turističnega vodiča, naj jim pokaže tisto pokopališče na nogometnem igrišču, tisto največjo ruševino med ruševinami, ulico, kamor je padla bomba, ko so ljudje čakali na kruh..., skratka sarajevske novodobne znamenitosti, da jih bodo fotografirali m jih kazali v svoji domovini. Souvenirs from Europa. Tudi sam, tako blizu pa vendar daleč od bosanske vojne, sem si dejal: "Kakšne večje patetike, razburjenja in prizadetosti ne bom zganjal tam doli. Sarajevo je pretrpelo skoraj štiri leta vojnih strahot, bržkone je napol razrušeno, grem si pač ogledat zadevo." Ampak v Sarajevu..., ste se kdaj počutili skrajno butasto, razočarani, da spadate med zemljane, človeška bitja? Ko sem v Ljubljani sedel na avtobus, sem odkril, da se hecam in zganjam vedro razpoloženje ponavadi takrat, kadar me je hudičevo strah. In me je bilo, posebno, ko sem izvedel, da ne gremo naokrog, po Dalmaciji in preko Mostarja, ampak kar po najbližji poti, nekdanji Avnojski magistrali. "Če vas na mejnem prehodu kaj vprašajo, gremo urejati delovne vize," je potnikom, kakim tridesetim Bosancem, ki so šli na slovensko ambasado v Sarajevo urejati vize za delo in bivanje v Sloveniji, razlagal vodja "izleta" Miro: "Ustavile naj bi nas tri policije, slovenska, hrvaška in bosanska, lahko pa jih bo pet." Še Srbska v Mrkonjič gradu in tista bosanskih Hrvatov v Jajcu. Bihač, Bosanski Petrovac, Ključ, Mrkonjič grad, Jajce, Travnik, Sarajevo - nas je vodila pot. Kljub noči je bilo ob cesti videti požgane hiše, cela naselja. Brez streh, vrat, oken, hiše, kot so pri nas novogradnje v drugi oziroma tretji gradbeni fazi. Prevrnjeni avtomobili, požgani. Nekdo v avtobusu je na ugibanja, zakaj so vsi avtomobili prevrnjeni prav na streho, hudomušno pripomnil: "Naokolo su ih okrenuli zbog toga, da vide, dal' je žensko, dar muško." Nočni prizor kmalu za Ključem: sredi ceste mahata dve ženski srednjih let, ob njih moški podobne starosti z vrečami in potovalko. So ob 2. uri zjutraj čakali na avtobus? Ko smo pozneje spraševali, kaj bi to lahko bilo, smo dobili odgovor, da so jih najbrž ustavili lokalni lopovi in jim ukradli avto. Pred Mrkonjič gradom je ob cesti zapora IFOR-ja, na drugi strani mesta, proti Jajcu pa druga. Bunker obložen z vrečami peska in žičnati jezde ci Sarajevska Drina je rešila Sarajevo Usti mladenič, ki v zeleni obleki, to je namreč barva bosanske policije, stoji poleg stražarske hišice ob slovenski ambasadi v Sarajevu, je Nermin Gljiva, rojeni Sarajlija, komaj okrog dvajset jih ima. "Kako se živi tukaj v Sarajevu?" sem ga povprašal in bržkone pričakoval neko potrditev mojih predstav o tem, kako živijo, predstav, ki so se mi vtisnile v tistih nekaj urah, odkar sem se potikal po Sarajevu. V začetku je bil nekoliko nezaupljiv, bil je na delovnem mestu, ampak počasi sva v pogovoru postala stara znanca. Nermin je končal srednjo policijsko šolo, podobno kot je naša v Tacnu. Tri letnike v miru in zadnjega v vojni. Zanj kot policista zaposlitev pravzaprav nikoli ni bila vprašanje, v njegovem mestu se je vojna začela že marca '92. Tako že dve leti nosi uniformo policista. Moje misli o tem, da ima kar dobro službo, češ državno, da je vsaj plača, je razblinil Nermin, ko mi je povedal, da je letos dobil plačo dvakrat, pravzaprav je to bilo 40 nemških mark pomoči in 20 škatlic cigaret Sarajevske Drine v januarju, aprila 150 nemških mark, od takrat pa... "Zakaj vztrajam? Kaj pa naj delam, nekaj moraš početi. Mogoče bo kdaj boljše." Nermin je sicer nekadilec in cigarete, ki jih dobi kot plačilo, menja za denar. Cigarete Sarajevske Drine pa so bile poleg nemških mark eno glavnih plačilnih sredstev tudi med vojno. FDS, Fabrika duvana Sarajevo je obratovala skoraj ves čas vojne. Ker ni bilo ovitkov, so bile cigarete tovarniško zavite kar v časopisni papir, njihova cena ie bila tja do 7 nemških mark. Danes je dovoli ena sama. Ali pa 100 bih dinarjev (1DEM = 100 bih dinarjev). Menjava blaga, v tem primeru cigaret, za denar je ponavadi nekoliko manj ugodna, sicer pa odvisno od iznajdljivosti. "Ja, Sarajevska Drina je bila tista, ki je rešila Sarajevo," trdi Nermin. "Med vojno smo bili več skupaj, najbrž nas je gola želja po preživetju bolj držala skupaj, skrbeli smo eden za drugega. Danes, ko ni več snajperistov, ko ni več obstreljevanja, ni več pokanja, razen zaradi tradicije ob porokah, ko se strelja v zrak," se zasmeje Nermin: "Danes je vse drugače. Ljudje se bolj obračajo k samemu sebi, vsak išče svoje poti za preživetje, kako bo polivinil na oknih zamenjal s steklom, kako bo zaslužil kakšno marko." Njegovo delo je varovanje Slovenske ambasade, dela šest ur, dvanajst ur ima počitka, pa je spet na vrsti, in tako iz dneva v dan. Vprašal sem ga, če bo imel letos kaj dopusta, če bo kam šel na počitnice, pa mi je dejal, da že štiri leta, od začetka vojne ni šel nikamor. "Pa tudi če bi dobil dopust, saj nimam denarja, da bi kam potoval. Kakšen teden bi rad imel prosto, četudi bi bil doma, bi se vsaj lahko ponoči v miru naspal, cel dan bi imel na razpolago samo zase..." ustavijo in zahtevajo doku- oknih je oznanjal, da je stano- mente, ne pa tudi pregledajo. vanje naseljeno. Na parkiriščih Lakota nas je ustavila 17 km redki avtomobili, vse polno pa pred Travnikom, ob tretji zju- nevoznih razbitin. Ob osmih je traj odprt Restaurant Kokar. Sedli smo za mizo, naročili čevapčiče, "gazda", malo okrogel, v rjavi usnjeni jakni je vprašal po šoferju. Da je zunaj {>ri avtobusu, povemo, onpa ga astnoročno skorajda privleče v prostor. "Gospodine šoferu, šta čete da jedete, šta čete da pijete?" Vsi štirje, ki smo sedeli za isto mizo, smo jedli zaživelo tudi mesto, razrušeno, a vendar polno življenja. Sarajevo pa je živelo tudi od marca '92, ko se je vse skupaj začelo za barikadami, do decembra '95, ko se je vojna končala z Day-tonskim sporazumom. In preživelo. Med vojno je bilo v mestu na trenutke tudi po več kot 400.000 ljudi, poleg prebivalcev, ki so ostali tudi begunci iz okoliških krajev in drugih bosanskih mest. Tudi "kafane" in pili na račun hiše. "Pa molim, ljudi, nemojte da pitate, zna se, Brez* postanka, le' med kuča časti..." Saj veste, kako je, so obratovale in tudi Sarajlije jezdeci je bilo potrebno zapel- danes sejem, jutri žanjem, je še niso pozabili obvezne "kafice" jati. Pri odcepu za Šipovo je dejal gazda, ko smo na piano nekajkratna dan. Čeprav je bila IFOR-jeva baza. Kot iz filma vlekli denarnice. Ko smo se le-ta v času vojne zelo iskano Mad Max. Naš avtobus je imel vračali, smo se ustavili, jedli in blago. V najtežiih časih je kava težave z nasedanjem na dveh pili v isti restavraciji. Šofer imela ceno 120 mark za kilo- jasno spet na račun hiše. gram, zdaj le 9 mark. Tudi Po 618 kilometrih in enajstih zvečer je bilo mogoče iti ven, urah vožnje smo prispeli v ampak "izlazili" so samo tisti, ki Sarajevo. Ob šesti zjutraj. Ulice so bile prazne, vse naokrog ruševine, v naseljih Novega Sarajeva razrušene stanovanjske stavbe, le polivinil na pontonskih mostovih, ob poru senih starih mostovih. Skozi območje, ki ga nadzorujejo Srbi, smo se peljali mirno, ob cesti smo le dvakrat zasledili golfa z napisom Milicija v cirilici in spečima policajema v kabini. Menda te lahko le so jim in jim še vedno meščani pravijo "krema", vojni dobičkarji, švercerji... tisti, ki so imeli denar. Raja pa na fronto, v prve linije. In danes, mesto počasi, počasi obnavljajo, saj ljudje za obnovo lastnin hiš, stanovanj enostavno nimajo denarja, tisti, ki ga imajo, si privoščijo čevapčiče, telečji kare, ražnjiče, piy° (povsod je mogoče dobiti Laško pivo - so k priljubljenosti p°" magale tudi lilije na pločevinkah?) v eni izmed "čevabdzi-nic", mogoče v tisti na robu Baščaršije, Hase Ferhatoviča, znanega sarajevskega nogometaša, nekdanjega reprezentanc-Cene so v dveh valutah, nemških markah (kovanci pri trgo* vanju pridejo zelo prav) in bi«1 dinarjih. Kinopredstava (slik3 4) stane toliko, kot 0,33 plV.a (slika 5), namreč dve marki-Hmm..., veliko bi lahko »e napisal o Sarajevu, pokazal s« veliko fotografij, a naj za kone ostane upanje, da bo v Sarajev še mogoče potovati, tako kot Zgornjo Besnico. Na enodnevno pot v Saraj^ vo sem potoval z agencij0 Bomis Tours. C1A TIIMI 7 x polpenzion • piknik • pohod n i š k i izleti (Lovrenška jezera) • izlet s kopanjem v Terme Zreče (Rogla) • neomejeno kopanje v Termah Zreče, za otroke brezplačni tobogan (Terme Zreče) • obisk kmečkega turizma • turistična taksa in zavarovanje Tedenski paketi že od 33.£00 tolarjev naprej VILE TERME Zreče UNIOR TURIZEM Tel.: 063/768-20, 768-1105, 768-1117, Fax: 063/762 446 Predstavništvo Ljubljana 061/329 264, 061/315 389 TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 24, 4000 KRANJ - SLOVENIJA tel./fax ++386 64 223 285, 221 554 KATALOG POLETJE '96 SLOVENSKA OBALA 7 dni polpenzion Ankaran 286 DEM, Simonov zaliv 290 DEM, Izola 268 DEM; Piran 250 DEM, Portorož 249 DEM 7 dni nočitev zasebne sobe in apartmaji Portorož, Piran, Izola, Simonov zaliv 80 DEM ISTRA 7 dni polpenzion Umag 240 DEM; Pula 240 DEM, Opatija 260 DEM 7 dni nočitev zasebne sobe in apartmaji v Istri 80 DEM KVARNER 7 dni polpenzion Mali Lošinj 244 DEM, Krk 249 DEM, Cres 296 DEM; Pag 245 DEM, Rab 229 DEM; Crikvenica 227 DEM SREDNJA IN JUŽNA DALMACIJA 7 dni polpenzion Silba, Dugi otok, robinzonski oddih na Komatih že od 88 DEM/osebo Najemi hiš z lastno plažo in privezom za čoln Brač, Hvar, Korčula, Vis, Pelješac že od 200 DEM dalje Dubrovnik z letalskim prevozom že od 350 DEM dalje ORGANIZIRANE POČITNICE V TUJINI Z LETALSKIMI PREVOZI (Portugalska, Španija, Malta, Tunizija, Grčija, Turčija,...) UGODNI PLAČILNI POGOJI! Juristična agencija PELIKAN, Glavni trg 24, Kranj tel. 064 223 285 ali 221 554 POCITN Z značilno panonsko gostoljubnostjo vas bodo sprejeli v naravnem zdravilišču TERME LENDAVA in vam na dlani ponudili zdravje in sprostitev. Prijeten in sodoben hotel LIPA pod eno streho ponuja kulinarične užitke ob glasbi v restavraciji ali tavemi, kopanje v bazenih v hotelu ali na prostem, sprostitve v savni ali trimskem kabinetu ter kakovostne zdraviliške storitve, ki temeljijo na fosilni hipertermalni vodi z PRIJATELJI Ljubljanska 85, Domžale 061/711-229 OBIŠČITE DIRKE FORMULA 1 VN MADŽARSKE BUDIMPEŠTA (avtobus) 9. do 11. 8. (cena 139 DEM) VN ITALIJE MONZA (avtobus) 7. in 8. 9. (cena 139 DEM) VN PORTUGALSKE ESTORIL (letalo) 17. do 24. 9. (cena 1.020 DEM) SLOVENSKO PRIMORJE, ISTRA IN KVARNER SREDNJEDALMATINSKI OTOKI (Brač, Hvar in Vis) POSEBNO LETALO Odhodi iz Ljubljane In Maribora KRIŽARJENJE PO SEVERNEM IN JUŽNEM JADRANU IZREDNO UGODNE CENE - ZAHTEVAJTE NAŠE KATALOGE OBROČNO ODPLAČEVANJE POŠLJEMO VAM JIH PO POŠTI!!! /lr\ M? Privoščite si 5-dnevni oddih za samo: HOTEL AJDA 3 x 12.555,00 SIT HOTEL TERMAL 3x10.574,00 SJT 5 x polpenzion, kopanje v bazenih, jutranja gimnastika, 2 uri uporabe igrišč v športnem parku na umetni travi. Na voljo pa so vam še 7-, 10-in 14-dnevni paketi. Popust za otroke: do 5. leta (bivanje in hrana) gratis od 5. leta do 7. leta 50 % od 7. leta do 14. leta 30 % INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Zdravilišče Moravske Toplice, Telefon: 069/48-210, 48-106, Faks: 069/48-607 veliko parafina. Prijetna topla voda pa ni le blagodejna kopel, temveč tudi naravno zdravilno sredstvo za preprečevanje in zdravljenje revmatičnih in sklepnih obolenj. Učinke termalne vode dopolnjujejo fizio-terapija, ročna, podvodna in tajska masaža, še zlasti pa parafinske kopeli in obloge. V neposredni bližini zdravilišča je poletno kopališče, za ljubitelje 9220 Lendava, tel.: 069/75-044, 75-443 Hotel Lipa, tel.: 069/75-721, 76-722 Camp Petišovci, tel.: 069/75-010 tel./telefax: 069/75-723 narave pa prijeten kamp v Petišovcih. V turistični utrip Lendave se imenitno vključuje hotel ELIZABETA, ki za oddih med prijatelji ponuja udobje s štirimi zvezdicami, kongresnemu turizmu pa vse možnosti za uspešno delo in prijetno počutje. CENIK PAKETOV ZA ODDIH IN UTRJEVANJE ZDRAVJA Na osebo v 5 dni 7 dni ■ 10 dni 1/2 sobi 31.900 43.400 60.200 Paket vsebuje: 5, 7 ali 10 polnih penzionov, pogovor in nasvet zdraviliškega zdravnika, kopanje v bazenih s termalno vodo in na letnem kopališču, kontrola krvnega pritiska, nočno kopanje v petek in soboto, hidrogimnastika in skupinska gimnastika vsak dan razen sobote in nedelje. Ob petkih svečana večerja ob glasbi. Turistična taksa, prijava in zavarovanje se zaračunava v skladu z veljavnimi predpisi. Doplačilo za C trakt: 450 SIT na osebo na dan. Na pomožnem ležišču K priznavamo 20 % popust. Pogoji bivanja za otroke: Otroci do 6 leta imajo v sobi s starši bivanje gratis, otroci od 7. do 15. leta imajo na pomožnem ležišču 50 % popusta, na lastnem ležišču pa 30 % popusta. TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: 064/221-103, 221-139, 221-146, Fax: 064/211-790 • CLUB BERNARDIN - vse vključeno - 5 polp. 265 DEM • NAJEM LUSKUZNIH APARTMAJEV VILE BARKA NA SAMI PLAŽI, 7 polp. v ANKARANU ŽE ZA 315 DEM POSEBNE AKCIJE IN ZNIŽANJE CEN • RAB - HOTEL INTERNATIONAL, 7 polp., za 330 DEM , en otrok do 12. leta biva brezplačno! • HVAR - JELŠA. 7 polp. že za 325 DEM dalje, HVAR, 7 polp. ŽE ZA 285 DEM • KORČULA, 7 polp. že za 270 DEM, LUMBARDA - 205 DEM 7 - DNEVNO KRIŽARJENJE • PO DALMACIJI (TUDI KORNATI) - 399 DEM; prosta mesta še pri odhodih: 17. 8. in 24. 8. • IN KVARNERJU - 420 DEM; prosta mesta še pri odhodih: 10. 8., 17. 8. in 24. 8. • potovanje TAJSKA - JORDANIJA, 11 dni - prosta mesta še na odhodih: 7. 8. in 14. 8. 96 - ZADNJIČ PO 8UPER CEN11.499 DEM!!! • PRIJAVITE SE PRAVOČASNO ZA ODHOD 30. 10. (novembrske počitnice), 11 dni -1,899 DEM • JORDANIJA (Amman, Petra, Jerash, Wadi Rum) 7 DNI, odhod: 22. 9. 96, CENA 1.390 OEM $ÍA^) Tavam po svetu NAROČILA: DZIRLO p.p. 45 1101 Ljubljana, telefon: in izbiram najboljše za vas! IZKUŠNJE KUPCEV DZIRLO GUARD - USTNIK CANG SLANGA NA VIDEOKASETI! Te zgodbe na videokaseti poklanjamo vsakemu kupcu Čang Šlanga, če naroči vsaj dve škatli in vsakemu kupcu Chang Luncha. Čang šlang je na slovenskem trgu že tri leta. Tisoče naših kupcev je občutilo njegovo učinkovitost, kar potrjujejo njihova pisma. Na stotine kupcev čang Šlanga je svoje izkušnje predstavilo tudi na videokaseti. Izbrali smo izvrstne zgodbe: ZA I KAJNU UHUKABO llfflPiB GUARD DRAGO P0LC "Nisem verjel v Čang Šlang, dokler ga nisem preizkusil. Shujšal sem štirideset kilogramov. To je del moje osebne zgodovine..." 'kk. **■ LIDIJA K0LETIČ "Preizskusila sem čisto vse: od uvoženih shujševalnih tablet do shujševalnih čajev, vendar je čang-šlang zame najboljša rešitev. To je del mojega življenja..." CANG SLANG shujševalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanje idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, vetrov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang Šlang bodo izgorele odvečhne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang Šlang je sestavljen iz posebnih sestvin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego željene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijemo eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro raspoloženje. Isti učinek boste dosegli če popijete dve skodelici Čang Šlang pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. Cena: 999 SIT V črni in prozorni (kjer boste lahko opazovali njegovo delovanje) barvi. Dva kompleta ali več: 799 SIT Cena: 1.999 SIT URAVNALEC PRSTOV "HALLUX" Ponujamo vam novi uravnalec prstov "HALLUX" iz mehke gume, ki neboleče uravnava prste. Nosite ga lahko ves dan iz že takoj boste občutili olajšanje. Tudi čevlje lahko brez skrbi obujete. Cena: 1.999 SIT KREMA ZA HITRO IN TRAJNO DffllACUO Cena: 2.799 SIT CHfMt UilMtOlíf AU MJEl MP1l0O«y C«£AM WIIH MOWÏ MAAnewtrf «muno5c«em£ mit honc Strep krema uničuje dlake na korenu. Strep se uporablja za dlake nad ustnico, na bradi, za noge in za intimna mesta. SHUJSiVALNE HLAČKE Hitro se rešite odvečnih centimetrov obsega stegen in pasu. Mikrocelice shujševalnih hlačk ustvarjajo pogoje, da lahko spet pridobite sanjsko postavo! BIOTERM Cena: 2.999 SIT iS ZA PRAVILNO DRŽO HRBTA MEDICINSKO PRILAGOJEN PAS ZA ODSTRANJEVANJE MAŠCOBNIH NASLAG, 3-5 cm V 21 DNEH ZAHVALJUJEMO SE VSEM KUPCEM V SLOVENIJI, KI SO POVEDALI SVOJE MNENJE O ČANG ŠLANGU NA VIDEOKASETI IN S TEM POMAGALI VSEM, KI ŽELUO SHUJŠATI. Cena: 1.999 SIT Cena: 2.999 SIT GIGIRICCI GIGIRICCI-LOSION, KI POSTOPNO VRNE LASEM NJIHOVO PRVOTNO, MLADOSTNO NARAVNO BARVO Revolucionaren dosežek kemične industrije v borbi za ohranitev mladosti! Ali poznate vzroke za sivenje las v starosti? Naj vam jih na kratko razložimo. Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri vsebujejo tudi snov MELANIN, količina melanina pa določa barvo vaših las. S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zato lasje postopoma sivi jo in s časoma posta jejo popolnoma beli. Losion GIGIRICCI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim vnašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. Rezultata ne boste takoj opazili kajti GIGIRICCI deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila nenadne spremembe! Losion ne vsebuuje snovi, ki bi vašim lasem škodile in jih razžirale, kot se dogaja pri barvanju las. Primeren je za vse barve las, za vse dolžine. Uporabljajo jih moški in ženske. NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO, PREPRIČAJTE SE SAMI1 Pas BIOTERM Vam omogoča, da v roku 21 dni zmanjšate obseg pasu in bokov za 3-5 cm, oziroma toliko, kolikor potrebujete za vitko postavo. Pas BIOTERM imate na sebi preko noči, lahko pa ga nosite tudi podnevi (6 do 8 ur). KREMA PROTI STAROSTNIM PEGAM ^ena7?99^rr NAROČILNICA - 061/213-475 Pas BIOTERM - Vaš intimni prijatelj in psihoterapevt Vam omogoča, da se ponovo z veseljem pogledate v ogledalo in da ugotovite, kako izzivalni ste za Vašega partnerja. Pas BIOTERM je izdelan v različnih velikosti glede na obseg vaših bokov in pasu. King Kong 50 kondomov v medu - medenjaki IME IN PRIIMEK:......................... UUCA in št.:.............................. KRAJ, poštna št.:........................ KOUČINA:...................IZDELEK: Naročilnico pošljite na naslov: DZIRLO International d.o.o., p.p. 45, 1101 Ljubljana za vse izdelke: + PTT stroški in pakiranje Oplov navigacijski sistem Elektronski zemljevid Vsi lastniki novih modelov Opla vectre imate možnost, da v svoj jekleni konjiček vgradite navigacijski sistem. Carin, kot se omenjeni sistem imenuje, je razvil Phillips, uporablja pa zemljevide v digitalni obliki in satelitsko tehnologijo. Verjetno seje že vsakemu izmed vas zgodilo, da ste pred potovanjem v Vam kak manj znan kraj ali pa zaradi iskanja najkrajše poti dolge ure buljili v zemljevid, si risali skice, opisovali imena, na koncu koncev pa celo zgrešili pravi odcep... Ja, vse to bo očitno prej ali slej le še grenak spomin, če boste v svojem avtomobilu imeli vgrajen sistem Carin. Enostavno - označili boste svoj cilj, ostalo bo opravil navigacijski sistem sun. Razen vožnje seveda. Ta bo še naprej ostajala v domeni voznikov. Koncem OPEL je za razvoj navigacijskega sistema izbral koncem Phillips. Nastal je sistem CARIN, ki temelji na satelitski tehnologiji ter digitalno obdelanih Zemljevidih cest. Sistem Carin yozniku med vožnjo posreduje ^formacijo tako vizualno preko Zaslona v armaturni plošči kot tudi zvočno. Uporaba navigacijskega sistema prihrani kopico časa, denarja in nenazadnje tudi živcev. Ideja o navigacijskem sistemu se Je pri Oplu porodila med prenavljanjem modela vectra. In zato ni naključje, da so v novi vectri Pripravili vse potrebno za vgraditev sistema. Vgradnja sistema tako ne zahteva nobenih sprememb ne v notranjosti kot tudi ne v zunanji Podobi avtomobila. V avtomobilu so že vgrajeni vsi potrebni kabli, opremljeni z ustreznimi priklučki, v armaturni plošči je na voljo Prostor za zaslon. Ko vam mojstri sistem vgradijo v vašo vectro, njegovo delovanje usmerjate s pomočjo gumba. Edino, kar morate storiti, je to, da iz sistemovega adresarja izberete svoj Cllj in se... —odpeljete. Med vožnjo dobivate vse potrebne informacije bodisi preko zaslona ali zvočnika. Navigacijski zaslon je vgrajen tam, kjer imajo bolje opremljene vectre ^formacijski zaslon. Pri njegovem snovanju so namerno težili k čim "Oljši enostavnosti. Ne glede na to, ^n sistem prikazuje različne dele Potovanja ali zemljevid, ki kaže, *Je točno se nahajamo, je informada vedno jasna. Nedvoumna in v°zniku omogoča, da v res najk- Navigacijski monitorje vgrajev v armaturni plošči. rajšem času dobi želeno informacijo. Seveda pa vozniku ni treba vedno znova pogledovati na zaslon, saj se takrat, ko je potrebno, oglasijo tudi zvočna navodila. Voznik se lahko ves čas posveča dogajanju na cesti, kar seveda precej izboljša varnost vožnje. Verjetno pa vas zanima, kako sistem CARIN 'najde' tisto pravo in najboljšo pot. S pomočjo digitalno obdelanih zemljevidov shranjenih na CD romu. Tako je moč informacijo o cestah sproti (oziroma vsake toliko časa) posodobiti. V Nemčiji denimo je na CDS romih zapisana vsaka cestna krivina tako na široih avtocestah kot manjših lokalnih cestah. Za ostale države setovrstni digitalni sistemi še izdel-jujejo. S pomočjo na CD romu shranjenih podatkov vas sitem pravočasno obvesti, kdaj zavijete levo ali desno oziroma vam svetuje, katera pot je za vas najugodnejša. Če se pred vami pojavi kakšna cestna zapora, sitem izbere najbolj ugodno obvoznico. Voznik enostavno mirno in brez strahu, da se bo cesta nekje končala, vozi po navodilih sistema. Za to, da izvemo, kje se trenutno vozimo, poskrbi že dobro znani sistem satelitske navigacije GPS. Pogoj za to, da pridemo na svoj cilj, je, da je naš cilj oziroma naša pot zapisana na CD Romu. Če pademo v podatkovno črno luknjo, se sistem izklopi. Takrat imamo sicer dve možnosti -zamenjavo podatkovnega diska ali pa tisto staromodno - s klasičnim zemljevidom. Za vožnjo po naši prelepi deželi žal še nekaj časa ostaja na voljo samo tista druga varianta. Slovenskih cest vsaj po nam znanih podatkih še niso Ï»onudili v digitalni ob-iki, res pa je, da bo sistem kljub temu nadvse uporaben za potovanja po tujini. Slovenijo v glavnem vsi kar dobro poznamo, če pa se že kje morda kdaj izgu- Visoko zmogljiva pnevmatika za deževne pogoje. in A&UATRED bimo, pač pokukamo na zemljevid. Saj za to pa konec koncev tudi so. • U. Špehar EAGLE AQ.UATRED Prodaja: BOLTEZ VAŠ NAJBOUŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO KRANJ, STANETA ŽAGARJA 58 c telefon: 064/331-639, 331-662 Prodajni uspehi Generalni zastopnik korejske avtomobilske znamke Hyundai je zadovoljen z 2601 prodanim avtomobilom v prvi polovici leta. Slovenci bomo lahko vozili tudi Hyundaijev coupe. Avtomobili Hyundai so si izborili svoj prostor na cesti tudi v Sloveniji. Ponye je v začetku leta zamenjal accent, Hyundai Avto trade pa je slovenskemu trgu ponudil tudi lantro, tako limuzins-ko kot kombilimuzinsko različico, pa sonato ter dostavnik H-100. Med prodanimi avtomobili te blagovne znamke prednjači accent. Slovenski kupci so kupili kar 1632 različnih različic tega modela. Sledi mu večja lantra, skupno so letos prodali 836 avtomobilov obeh različic. Nekoliko zaostaja sonata, v prvi polovici letošnjega leta so jih prodali 61, V začetku jeseni se bodo slovenski kupci lahko odločili tudi za športni coupe. Njihova uspešnost pa se bo že v kratkem obrestovala z odprtjem evproskega trening centra v Sloveniji. V njem se bodo šolali serviserji avtomobilov Hyundai iz srednje Evrope. Njegova svečana otvoritev bo 28. avgusta letos, prva šolanja pa se bodo začela v začetku septembra. 72 kupcev pa se je odločilo za njihov kombi H-100. Pri Hyundai Avto tradu vidijo razloge za tako dobro prodaj anost avtomobila predvsem v sodobnosti obeh modelov, njunih konstrukcijah in oblikah ter triletni garanciji in nenazadnje konkurenčnih cenah. POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA VOLKSWAGEN IN AUDI PRAKTIČEN IN POCENI CADDY za manjše nabave in dostave za zanimivo-potepanje z avtom • GOLF SYNCRO 1,8 štirikolesni pogon, že od 29.990 DEM • PRODAJA RABLJENIH VOZIL • • za vaš šport in konjičke • za vaš prevoz do kamorkoli že od 18.281 DEM dalje Volkswagen -ko veš, kaj imaš ugoden nakup tudi na kredit ali PORSCHE LEASING VRTAČ d. o. o. Visoko 77a, Visoko pri Kranju 4212 TeUfax: 064/43-072, 43-148 Audi Del. čas: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Dvajset let Volvovega uravnalnega katalizatorja Avtomobili Volvo že dvajset let ne veljajo več samo za varne ampak tudi prijazne do okolja. 20. maja leta 1976 je ameriška agencija za zaščito okolja Volvu odobrila začetek prodaje avtomobilov opremljenih z uravnalmin katalizatorjem s tipalom lambda. Sledila je serijska izdelava avtomobilov z uravnalnim katalizatorjem, kot otrok skupnega projekta koncema Volvo, ameriških služb za nadzor onesnaženosti zraka ter podjetjem Bosch in Engelhart. Seveda so bili tudi pred tem kupcem na voljo avtomobili s katalizatorji, vendar neuravnalnimi, s katerimi ni mogoče učinkovito zmanjšati količine škodljivih snovi v izpušnih plinih kot pri uravnalnih. Za povečanje učinkovitosti Volvovih katalizatorjev skrbi posebno tipalo, ki so ga njegovi snovalci poimenovali lambda. Tipalo v izpuhu meri vsebnost kisika, podatke posreduje mikroprocesorju, ki preračunava in uravnava razmerje v motor vbrizganega bencina in zraka ter na ta način skrbi za idealno razmerje, pri katerem katalizator deluje najbolj učinkovito. Postopek zaznave in izračuna se ponavlja petdesetkrat na sekundo, tako da v ozračje pride res najmanjše število nevarnih snovi. Naj ob koncu zapišemo še to, da so ob prvih meritvah katalizatorjev s tipalom lambda uslužbenci podvomili v točnost svojih merilnih naprav. Letos bo izdelan 250-milijonti Ford Od kvadromobila in pločevinaste lizike pa do današnjih modelov Forda je preteklo že precej bencina, montažne linije Fordovih tovran pa je zapustila lepa množica najrazličnejših modelov vozil. Prav v letošnjem letu pa bodo v Fordovem koncernu praznovali poseben jubilej - 250-milijonti avtomobil, ki bo imel v modrem ovalu izpisano ime Ford. Če bi vsa ta vozila postavili v vrsto, bi njihova kolona kar tridesetkrat obkrožila naš planet. Vozniki v 200 državah so z njimi prevozili že več kot 16 bilijonov kilometrov, Fordove tovarne pa vsako minuto zapusti povprečno dvajset vozil. • U.Š. Marta Zore, pevka in glasbenica Včasih rada naredim kakšno traparijo Ko sem glasbo posnela in izdala ploščo, nisem imela niti približne predstave o tem, kdo bo to poslušal in katera publika bo moja publika. Na prvem koncertu me je prav zanimalo, kdo neki me bo prišel poslušat. Z zanimanjem sem gledala skozi zaveso. In so prišli od malih punc, od osem, devet let starin deklet, ki pojejo moje skladbe na Karaokah, in mladine do ljudi srednje in starejše generacije v metuljčkih in kravatah. Pravi boom je lani naredila Marta Zore, ko je na Melodijah morja in sonca zmagala s skladbo "Še si tu". Večina jo je imela za novo na slovenski glasbeni sceni, ampak Marta Zore je že od nekdaj zapisana glasbi. Naj bo to prepevanje dveinpol-letne punčke pred hišo v domačem Stražišču, študiranje petja na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, potepanje z glasbeno skupino po Evropi, nastopanje v ljubljanski Operi. Z uspehom na festivalu Melodije morja in sonca ter kasneje s ploščo "Še si tu" se je pravzaprav vrnila k pop glasbi, pa vendar samo ona ve, kakšni projekti so, še nastajajo in bodo nastajali v dnevni sobi njenega in moževega stanovanja v Domžalah. Ampak saj veste, kako ponosni smo, kadar povemo, da je kdo, ki je popularen med ljudmi, še posebno, če je to simpatična Marta Zore, iz našega konca, doma z Gorenjske, iz Stražišča pri Kranju, kamor k staršem vedno rada prihaja. Posebno ob nedeljah, na nedeljsko kosilo. Glede na to, da je letošnje poletje nekam čudno, predvsem kar se vremena tiče, kako je kaj s tvojim dopustom? Si že bila, boš še šla? "Ne, dopusta še ni bilo. Ta me še čaka. Sploh pa se glede teh stvari odločam zelo spontano. Nič kaj rada ne načrtujem stvari vnaprej. Kot naprimer, petnajstega bom šla pa tja in tja, za štirinajst dni na morje... Tega ne maram, rada se odločam sproti. Da se recimo čez vikend odpeljem do Dubrovnika, sem tam tri dni in grem nazaj. Še raje kot na morje pa hodim v hribe. Imam namreč zelo dobro kondicijo. Vsako jutro vozim sobno kolo, namesto kave... ha, ha." Kako je z nastopi v poletnem času? "Mislila sem, da bo čez poletje bolj mir, pa ni. Kar precej koncertov imam in glede na vse te nastope in ves ta cirkus večji dopust, teden, štirinajst dni, načrtujem za jesen. Septembra, oktobra. Počitnice si zaenkrat privoščim v obliki namiznega tenisa s prijatelji, včasih igramo tarok do jutra..." Ko sva se dogovarjala za intervju, si po telefonu rekla, da z možem prenavljata stanovanje in se boš za nekaj časa preselila v Stražišče? "Ja, stanovanje je v prenovi, tako da je še s tem cirkus in za nekaj časa, dokler bo stanovanje v Domžalah v razsulu, bom v Stražišču, kjer so moji starši in sestre. Doma, v Stražišču sem sicer živela do dvaindvajsetega leta, potem pa sva z mojim fantom iskala stanovanje bližje Ljubljane in so se nama Domžale zdele kar v redu. Tam imava zdaj precej veliko stanovanje." Bila sta še fant in punca, ko sta šla na svoje? "Z mojim možem (Miran Juvan, op I.K.), zdaj je že mož, sva skupaj od 1. letnika Srednje glasbene šole naprej. Sva prva ljubezen eden drugemu. Ne bompa povedala, koliko let je od tega, ker je zelo veliko, in bodo potem vsi rekli, a toliko je že stara, ha, ha, ha..." Spoznala sta se na Srednji glasbeni šoli, oba sta torej šolana glasbenika. Kateri je bil tvoj instrument? "Kar petje, kot glavni predmet, klavir pa je bil stranski predmet. Začela sem seveda že v kranjski glasbeni šoli, s petnajstimi leti pa sem šla na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljano. Učila sem se petja, klavirja in kasneje še saksofona..." Ravno sem hotel vprašati, kje je pa tukaj saksofon? "Za saksofon sem se res odločila nekoliko kasneje. Najprej sem pela in za zraven igrala kiavir, pa so vsi govorili, joj, kaj pa če ti glas odpove, daj poskusi še kakšen instrument... Mene je zanimalo še veliko drugih instrumentov, poskusila sem oboo, harfo, vsi so me nagovarjali naj igram flavto, ampak to se mi je zdelo vse preveč konvencionalno, preveč klasično. Tako sem šele pri sedemnajstih v srednji glasbeni začela igrati tudi saksofon. Učil me je Andy Arnol. In ni mi žal, da igram tudi saksofon. Fino je namreč še kaj igraf, ne samo pet. Moj naslednji projekt bodo skladbe, v katerih bom igrala tudi saksofon in mislim, da bo zadeva kar zanimiva..." Ženska s saksofonom so moške sanje, pravzaprav gre za mitološko zadevo. "Ha, ha, mitološka zadeva... Mogoče je to res nekaj posebnega, posebno pri nas. Po svetu precej žensk igra tako saksofon kot trobento in pozavno. Je pa res, da je saksofonistk, ki bi igrale zabavno muziko, zelo malo. Pri nas je ena, ampak igra klasično glasbo." Tako, da si pravzaprav kar redkost? "Mogoče res. Dostikrat kdo reče, ja, pa porabiš veliko sape... Igranje saksofona ni povezano s fizično močjo, pomembna je tehnika dihanja. V tem je namreč štos. Čeprav moram reči, da sem kar nekaj trebušnjakov v življenju naredila." Tudi v ta namen? "Tudi. Veliko lažje je zdržati vse nastope, igrati, peti in tako naprej, če si v dobri telesni formi, da imaš dobro kondicijo. Telovadba torej nič ne škodi." Očitno je bilo tudi doma tako vzdušje, češ da so starši rekli, punca, kar ukvarjaj se z glasbo...? "Predvsem mi doma nikoli ni nihče nič rekel, kaj naj delam. Nihče me ni v nič usmerjal, zelo na miru so me pustili in zelo sem jim hvaležna za to. Pravzaprav sem že sama odločno pokazala, kaj hočem v življenju početi. Že pri dveh letih in pol sem ogromno nastopala. Cele dneve sem stala pred hišo, hodila gor in dol, in pela in pela in pela... Zato, ker so mi potem v škatlo dajali denar in bombone." Prvi oder? "Seveda. Kdo bi rekel, da sem zaslužila že, ko sem bila dve in pol leti stara punčka. Ves čas sem pela in zraven risala. Pri štirinajstih se nisem mogla odločiti, ali bi bila slikarka ali bi bila pevka. Eno leto sem tako poleg glasbene hodila celo na oblikovno šolo, a sem se potem odločila za glasbo, ker oboje enostavno ni šlo. Ponoči sem risala, podnevi pela. Bilo je zelo naporno. Je pa res, da oče igra havajsko kitaro in odlično poje, tudi mama zelo dobro poje. Pravzaprav sem ves čas z glasbo rasla gor. Ves čas se je igralo, pelo, poslušalo glasbo. To so bili vsekakor pozitivni vplivi." Sicer ste tri sestre? "Tri in jaz sem najstarejša." In si se samo ti odločila za muziko? "Ne. Res je, da imata obedve izjemno dober posluh, niti slučajno pa nista tipa, ki bi stopila na oder in nekaj zapela, to pa ne. Mogoče, če spijeta nekaj kozarčkov piva, potem še kaj začivkata, drugače pa sploh ne. Ena je ravnokar diplomirala etnologijo in zgodovino, druga študira ruščino in primerjalno književnost, skratka nič v zvezi z muziko. kratkem času postati solistka niti ni kar tako. Torej, če nekaj res hočeš, s tem, da imaš seveda osnovne predis-pozicije za to, in če si trmast, Če vztrajaš, potem ti zagotovo uspe. To pa je seveda povezano z veliko odrekanja, z veliko učenja... Sem trmast človek in če nekaj hočem, to tudi naredim." Opera praviš. Bržkone precejkroj slišiš: "Joj, tako obetavna operno pevka, pa ti gre zadevo obesit klin...!" "Zakaj sem nehala, a ne? Bom Šla malo nazaj. Na Srednji glasbeni šob, kjer sem imela glavni predmet petje, sem veliko prešpricala, v 1. letniku sem se namreč zaljubila v svojega sedanjega moža, ki je tudi glasbenik, trobentač in pianist, prav zaradi randijev. Tako se mi šola sama p° sebi ni zdela nič posebnega. Moja prava glasbena in življenjska šola je bilo obdobje takoj po srednji šoli, ko smo ustanovili ansambel Kankan. Y bendu so bili štirje krasni, res dobri glasbeniki, tudi moj fant, pa Domi' nik Kozarič naprimer... In v tem bandu "sem se naredila". Ta band, tri leta smo igrali, je bil moja glavna glasbena šola, to si upam trditi, saj sem s tem bendom dejansko šele postavila svoj glas in se naučila peti-To so bili še časi, ko so bendi lahko veliko igrali, ko so imeli kje igrati, ko so bile terase, pa morje vsepovsod in si si lahko nabiral "kilometrino". To je zelo pomembna stvar. Če hočeš biti glasbenik, pevec, če hočeš dobro peti, moraš tudi nekje nastopati Sama šola je absolutno premalo. Ce dvakrat na teden hodiš na neke pevske ure, da ti nekdo pove tako in tako poj, to nič ne pomaga, kajti oder v živo je čisto nekaj drugega-Eno z drugim je krasna kombinacija-S Kankanom smo ogromno igrah-Mesece in mesece..." Me pa poslušata in sta moji konstruktivni kritičarki." Zdi se mi, da si zelo odločna, ko želiš nekaj narediti, nekaj izpelja-ti... ? Kakšno glasbo ste igralïj "Pop, komercialno, plesno glaS^ evergreene, hite. No, po treh »e sem šla za leto in pol z °:rUJja zasedbo v tujino, kjer sem na he. izkušnje tako po človeškikot glaso ni plati. Prepotovali smo vso.E^r0£ar Veliko sem igrala po ladjah, .. nekaj mesecev sem živela na 1 in vedno me je reševal moj sa'cs°hr62 Težko je mesece in mesece *g premora vsak večer peti po ses g Glas se utrudi in vedno sem xxi[Q^Q\ seboj svoj saksofon, ki mi je P prav, ko mi je zmanjkalo glasu. Nadaljevanje na U- strartl "Ja, sem. Če me je nekaj imelo, sem šla to delat, če sem si nekaj želela, sem šla to naredit in sem pri tem tudi vztrajala, dokler nisem dokončala. Dokaz za to je naprimer, da sem šla po nekaj letih zabavne, jazzovske in podobne mu-zike v opero. Kèr me je zanimala opera... Hotela sem postati solistka in sem to v nekaj mesecih tudi postala. Lahko rečem, da v tako Ko sem se vrnila iz tujine, me je zopet začela zanimati klasična glasba, konec koncev sem se v šoli tudi učila klasičnega petja. Šla sem v °pero, uspešno opravila avdicijo za zbor, že po štirih, petih mesecih, Medtem sem seveda noro vadila, pa sem dobila eno najtežjih sopranskih vlog. Debitirala sem z Olimpijo v Hoffmannovih pripovedkah. To je koloraturna sopranska vloga, težka ln zelo zanimiva. Dve leti sem v pperi pela kot solistka in ni bilo lahko. To je bilo dve leti odrekanj, nobene "oštarije" nisem videla niti °d blizu. Kot sopranistka z ekstrem-nimi višinami sem morala paziti, tako sem živela. Veliko je bilo vaj, a ne doma. Če si v bloku, si pač ne moreš privoščiti, da bi vadil operno Petje. Ni ravno prijetno za sosede. Spet so se začele oglašati moje stare ljubezni. Sem človek, ki hoče Ustvarjati sam, sem človek, ki potrebuje veliko več svobode, kot mi jo je lahko dala opera. V operi so stvari točno določene, to je repertoar jzpred 100 in več let in točno veš, katere vloge ti pripadajo, glede na to, kakšen glas imaš. Do note natančno moraš zapeti, tako kot tam piše. V operi so stvari že vnaprej določene in jasne. To pa je natanko tisto, česar jaz v življenju ne maram. Hočem, da me stvari presenečajo, da je vedno nekaj novega, Predvsem pa hočem sama vplivati na to, kaj in kako bom delala. Čutila sem potrebo, da delam glasbo po svoje, na svoj način, in počasi me je Začelo odnašat ven iz opere. Ko sem Po predstavi prišla domov, sem Poslušala vse drugo, samo klasike ne. Začelo se mi je nabirati, skoraj sem eksplodirala od vseh mogočih 1{lej. Videla sem, da tako ne bo šlo veČ, in sem jih kljub temu, da so bili v operi zadovoljni z mano, prosila za sporazumno prekinitev... Tn sem šla med svobodne umetnice in poleg tega, da delam pop glasbo in igram saksofon, pripravljam tudi drugačne stvari in drugačno glasbo. Nekonvencionalno, nekomercialno. Pripravljam projekt, kjer sicer igram sinthesiserje, a ti imajo le sekundarno vlogo. Kot instrument namreč uporabljam glas, brez besed. Prepričana sem, da je glas izredno juočno izrazno sredstvo, ki ne po-trebune nujno besed." Koliko oktav obsega tvoj glas? "Imam zelo velik glasovni obseg, t° so štiri oktave in pol in glede na Se moje dosedanje pevske izkušnje *em že tako veliko stvari poskusila, ^a se mi zdi zanimivo in imam Potrebo po tem, da povem nekaj še p,a drugačen način. Bo pa to seveda glasba za manjši krog ljudi." ■ïgzzovska zadeva? , "Tako glasbo bi težko uvrstila v atero od zvrsti. Sicer pa je tudi jazz moja velika ljubezen, ampak ne Prepevanje jazzovskih standardov, Popevčic iz let 20, 30, 40. Bolj me v .ima avtorski jazz in improvizacija mJHZzu\ Stil a la BettyCarter, ?. °dernejši jazz, kjer vokal improvi-v y Jako kot instrumenti. Imam kar dav SV0Jih i°-ej\ pogosto pa skla-reč*a s^uPaJ z mojim možem. Moram kok da sva se ^rasno ujela. Veli-ig ^at. je tako, da on začne nekaj ?w .m potem jaz zraven začnem Petl> »grati..." -tjnogoče skladati na ta način? §e k°lgo časa nisva skladala skupaj, on l6--^ Pišem glasbo sama zase in sadSam zase ali zame, posebno v nkr^111 ča?u pa ustvarJava tU£U k0 atl\,To je zelo zanimiv način ^ijfikacije med dvema človekovo««« ^P10^* "Še si tu" je skladba nam ' • sva J° delala na ta način in Moj Jt naJbolJ všeč na teJ Plošči-njCg Volcal se na koncu prepleta z skun°VO troDento> improvizirava tuka Vesela sem, da sva tudi tudi na lsti valovni dolžini. Skupaj nekniPupravlJava skladbe, ki bodo ritrnih « dru8ačne> bolj hitre v funk f^jJjjb_vsemu pq te je najbolj L·^^í-Prav pop tiSÉ* in ^^-Melodije morja in sonca? mislimeda in s P°Pom absolutno ne zličng Peniti. Rada imam ra- k°tsom- xne izražanJa> Prav tako, mi všeč opere, ne sicer vse, mi je všeč jazz ali pa dobra pop glasba. Moram reči, da imam pripravljenih še ogromno zelo prijetnih, spevnih pop skladb. Tega je še veliko po predalih, na kasetah... Mnogi me sprašujejo, kako lahko počnem tako različne stvari? Ker se pač različno počutim, ker nisem človek s samo eno barvo. So različna počutja, različna obdobja in to se odraža tudi v moji glasbi. " Ampak zdi se mi, da je dandanes, če se hočeš zares iti zabavno glasbo, skoraj potrebno, da ti enkrat nekje uspe, bodisi na kakšni glasbeno-tekmovalnt prireditvi bodisi z velikim hitom. Sicer je tejko, trudiš se, vlagaš... pa nič. "Pri tem je pomembnih več stvari. Pri meni, čeprav je o sebi težko govoriti, je bil to najbrž sklop večih stvari. Spevne glasbe, menim, da ne pojem slabo, bržkone tudi imidž, ki je mogoče nekoliko vpadljiv oziroma drugačen od drugih. Zagotovo tudi na glasbeni sceni več stvari vpliva na to, da se nekoga opazi. Mislim, da je to treba vedeti in se temu primerno tudi obnašati..." Glasbenikov in skupin je v Sloveniji zadnje čase res veliko... "Ogromno je bandov, ogromno je glasbe, malo pa je tistih, ki izstopajo." Tudi meni se zdi, da zelo malo. "Mislim, da je treba biti drugačen, moraš nekje izstopati, ali po kvaliteti ali po imidžu ali po nečem tretjem. Tudi po svetu je tako, saj imaš nešteto odličnih pevcev in pevk... Uspejo pa ponavadi tisti, ki so v nečem drugačni. Poleg kvalitete seveda." Tisto klasično vprašanje se mi mota po glavi, namreč o ukvarjanju z muziko in preživetju. Pri nas nekateri živijo od pop glasbe in prepričan sem, da je to mogoče... Kje si tu znotraj ti? "Ja, seveda se da. Ampak, če je preživetje pogojeno samo s tem, da nastopaš po diskotekah in imaš koncerte, je to slabo. Zame je živeti od muzike tudi to, danaprimer poučuješ glasbo in podobno. Dvakrat na teden učim glasbo in temu jaz rečem, da živim od glasbe." Poučuješ petje ali kakšen instrument? "Vse. Imam zasebne ure, tudi skupinske z mladimi učenci. To pomeni, da ne živim samo od nastopov. Poleg tega delam tudi scensko glasbo in podobne zadeve..., skratka od glasbe je mogoče živeti, če le nisi ozko vezan samo na diskoteke in na hite, kar jaz zagotovo nisem." Imam občutek, daje ljudem tvoje petje, pa tudi tvoj imidž, ali zelo všeč ali pa čisto nič. Vmesnih mnenj ni. Tuje bržkone tudi tista drugačnost, o kateri si govorila... "Predvsem si ne želim tega, da bi bila vsem všeč. To bi namreč pomenilo, da je nekaj narobe z mano. Hmmm... vsake toliko časa naredim kakšno neumnost in si recimo dam gor štiri lasulje, skratka naredim kakšno traparijo, pa še kakšno bom, kar v tem uživam, ker se takrat tako počutim in ker se mi to zdi hecno. Neskončno se zabavam, ko so ljudje šokirani, presenečeni, češ, ooo, poglej to. Rada počnem drugačne stvari tako v glasbi kot recimo v oblačenju in kadar kaj ušpičim, kot sem recimo za novoletno oddajo Poglej in zadeni, vedno polovica ljudi reče fenomenalno, dru- ga polovica ljudi pa je rekla, pa prav za novo leto, ko je oddajo gledalo toliko ljudi. Na sebi sem imela krinolino, obleka se je vlekla za mano tri metre in na glavi sem imela eno veliko kapo..." Tako obleko po lastni izbiri? "Seveda, vedno se oblečem tako, kot jaz hočem. Kar se teh stvari tiče, sem sama svoj gospod, no, gospa. Moram pa reči, da je vse to v dogovoru z mojo modno kreatorko, ki je hkrati tudi moja sponzorka, skrbi za moje obleke in ima krasne ideje. Ona izdela vse, kar imam oblečeno. Urša Dro-fenik je mlada, zelo nadarjena kreatorka in krasno sodelujeva, obleka, o kateri sem govorila, pa je bila njena diplomska naloga." In kar se tiče glasbe, tvojih skladb? "Presenetilo me je, kdo vse posluša mojo glasbo. Od majhnih otrok do starejših ljudi. Ko sem glasbo posnela in izdala ploščo, nisem imela niti približne predstave o tem, kdo bo to poslušal in katera publika bo moja publika. Na prvem koncertu me je prav zanimalo, kdo neki me bo prišel poslušat. Z zanimanjem sem gledala skozi zaveso. In so prišli od malih punc, od osem, devet let starih deklet, ki pojejo moje skladbe na Karaokah, in mladine do ljudi srednje in starejše generacije v metuljčikih in kravatah. Odziv publike je odličen, sem zelo zadovoljna." Katero mnenje je zate bolj me- rodajno, mnenje stroke alt mnenje ljudi, poslušalcev, ki kupujejo tvoje kasete tn plošče? "Mogoče bo to, kar bom rekla, zvenelo zelo samozavestno, ampak tako pač mislim. Sama sebi sem največji kritik in potemtakem tudi največ dam na svoje mnenje. Prvič, če se mi zdi, da je nekaj res dobro, potem to mislim, ne glede na to, kaj bodo rekli drugi. In drugič ločujem dve stvari. Če upoštevam strokovno mnenje, to pomeni, da moram človeka, ki mnenje podaja, zelo spoštovati inupoštevati kot glasbenika, skratka kot strokovnjaka. Vem, kaj počne, vem, kaj je v življenju na glasbenem področju že pokazal, vem kaj zna in koliko se spozna na te zadeve, o katerih govori. Njegovo kritiko bom vsekakor upoštevala. Sodba nekoga kar tako, da je to dobro in tisto ne, pa gre popolnoma mimo mene in se me sploh ne dotakne, me ne zanima. Kar se tiče priljubljenosti in popularnosti, je stvar drugačna. Tam pa mnenje seveda prepuščam ljudem. Ah jim je moja glasba všeč ali ne, to je njihova stvar in stvar njihovega okusa, ne pa nekega strokovnega znanja in vedenja o glasbi. Takoj, ko je neka zadeva stvar okusa, pa se nimamo kaj pogovarjati, ali ti je všeč ali pa ne. Preprosto. V to se tudi sama ne spuščam. Skladbe delam neobremenjeno od ljudi, tako, kot so meni všeč, če pa so všeč še komu drugemu, potem sem zelo vesela. Ljudje smo zelo različni in hvalabogu, da je tako, sicer bi bilo silno dolgočasno na tem svetu." Ko sem prej razmišljal o tvojem odrskem nastopu, ml je na misel prišel tudi tisti oder iz opere, o kateri sva že govorila. Razlika zagotovo je. V operi je bilo potrebno nastop tudi igrati. Kako je z "igro" pri pop nastopu? "Res je, v operi je bilo treba tudi igrati, kar pa mi ni delalo težav, saj sem imela nekaj izkušenj že od prej. Ko sem bila stara devetnajst let, sem v Prešernovem gledališču odigrala preko trideset predstav v glavni vlogi." Res? "Res. V komediji del arte End-rokles in lev, režiser je bil Lojze Domajnko, ki je takrat imel mladinsko skupino v Prešernovem gledališču. Ja, tudi to sem dala skozi, počela sem vse mogoče stvari. Recimo pri kranjskem Triglavu sem trenirala atletiko. Tek na kratke proge in pa skok v višino. Imela sem zelo dober čas 7,3 na 60 metrov. Pravzaprav je bila to edina stvar v živeljenju, ki so mi jo starši skušali preprečevati in so skrivali vabila trenerjev, naj pridem trenirat k njim. Ampak jim nič ne zamerim, saj sem takrat trenirala le eno leto. Pa tudi v atletiki nisem imela kaj dosti pokazati, razen, da sem dirkala kot nora, kar pa me ni kaj dosti zadovoljevalo. Veliko raje sem pela in risala. Kje sva že ostala?" Pri gledališču, igri in operi... "V operi je igra pomemben, skoraj enakovreden del dogajanja na odru, in v njej sem zelo uživala. V pop glasbi in v tem, kar sedaj počnem, ni igre, no, mogoče je, le v nekem drugem smislu, na drugačen način kot v operi. Ko sem zapustila opero, sem imela kar nekaj težav, pevsko namreč nisem mogla tako hitro preklopiti iz tistega vaaaa registra (Marta glasno demonstrira) v drugačen, bolj naraven register. Nekaj mesecev je trajalo, da sem preklopila. Saj veš, operni pevci imajo čisto nek značilen "sound"..." Ja, da včasih ne veš, kaj kdo poje...? "Ha, ha... mogoče je včasih res nekoliko nerazločno, si je dobro prej prebrat libreto. Da vsaj veš, za,kaj gre." Če se greva še primerjave z opero, rekla si, da na nastopih včasih nosiš tudi lasuljo, pa ekstrava-gantne obleke. Tudi v operi nisi nikoli bila taka, kot si, vedno si bila oseba tz opere, v razkošnih kostumih, lasuljah... "V tem sem vedno uživala..." ... tn prenesla tz opere v sedanjost? "Ha, ha, ha... bravo, bravo. Občasno si mariskaj privoščim in še si bom. Ne bom povedala, ali je to zdaj, ali je to bilo oziroma kdaj bo, to prepuščam ljudem in njihovim ugibanjem. Uživam, če ljudje razmišljajo o tem..." O umetnih laseh? "Včasih jih imam, včasih ne, včasih jih imam veliko, včasih malo. Ne bom pa povedala, kdaj." Skratka, tako, kot te piči? "Tako, kot me piči. Tudi to je del "šovbiznisa" in tudi del mene. Sem človek, ki se rad heca s temi stvarmi. Mogoče bom šla jutri po Kranju taka, da me tudi slučajno nobeden ne bo spoznal." Imaš rada take "modne" izzive? "Ja. Predvsem pa nisem obremenjena s tem, kaj bodo ljudje rekli. Zadnjič sta se v Domžlah dve ženski zaleteli, ker sta gledali za mano, ena čevlje, druga pa klobuk. Imela sem zelo nenaveden klobuk in imela sem čevlje, ki so taki (pokaže). Pri nas se ljudje bojijo biti drugačni..." Ti si kot medijska osebnost še bolj "na udaru". Te to ne moti? "Ne, sploh me ne moti. Jaz sem jaz in mislim, da mora človek vedno biti tak, kakršen je, neglede na druge." Mogoče pa ti to, da si Marta Zore, kdaj prav pride, pri mesarju? "Ne jem mesa." Vegetarijanka? "Aha. Že dolgo." Potem pa v makrobiotični trgovini. "Ha, ha..., malo protekcije pa res imam sem pa tja." Igor K., foto: Janez Pelko KONJIČKI m c i valmšiu: iv video igre DISTRIBUCIJSKA HISA CSC DISTRIBUCIJSKA HIŠA, KJER SO DOMA NAJBOLJŠE IGRE C.S.C. d.o.c, Gornji trg 24, Ljubljana; tel.: (061) 125-9-153,125-9-235 LESTVICA NAJBOLJŠIH 10 (PC CD ROM): 1 GRAND PRIX 2 MICROPROSE 2 DUKE NUKEM 3D EIDOS INTER. 3 THEME PARK EAC ELECTR. ARTS 4 FIFA SOCCER *96 ELECTR. ARTS 5 EURO '96 GREMLIN NOVOSTI F1 GRAND PRIX 2 (MICROPROSE) Pa smo jo dočakali, igro leta namreč! Končno lahko ponosno najavimo simulacijo dirkanja s formulo 1, ki jo čakamo že dobro leto. IN KOT IZGLEDA se je izplačalo čakati, saj je igra dejansko najboljša simulacija dirkanja, kar smo jih kdajkoli videli. Igra vsebuje tako vsa moštva (Mc Laren, Williams, Ferrari,...), ki dejansko tekmujejo v tem hitrem športu, kot tudi vsa svetovna dirkališča (Interlagos, Silverstone,...) in druge podrobnosti, ki sodijo zraven. GRAND PRIX 2 pusti za seboj vse ostale simulacije dirkanja, že na startni liniji, ponaša se z odlično grafiko (VGA in SVGA) in resničnimi zvočnimi efekti, ki vas bodo pritegnili v svet dirkanja. Igra se ponaša tudi z umetno inteligenco in nasprotniki se ne bodo pustili prehiteti kar tako, vendar pa se bodo morali tudi oni zapeljati v boks, ali pa bodo naredili napako na progi... OSTALE NOVOSTI: AFTERLIFE, FIRE FIGHT, FIRESTORM 2, RISE & RULE OF ANCIENT EMPIRES, SPACE HULK 2 in URBAN RUNNER. 6 WORMS OCEAN 7 SETTLERS 2 BLUE GYTE 8 CMLIZATION 2 MICROPROSE 9. WING COM. 3 EAC ELECTR. ARTS 10 NEED FOR SPEED ELECTR. ARTS NAGRADNAIGRA Tokrat smo prejeli kar 19 pravilnih odgovorov na nagradno vprašanje. Med njimi smo izžrebali nagrajenca, to je g. Janez Zavrl iz Kranja. Nagrado bo prejel po pošti. NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: Naštejte vsaj 3 moštva, ki tekmujejo v dirkah formule 1! Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrado -CD ROM igra SINK OR SWIM. Odgovore pošljite najkasneje do 13. avgusta na naslov: C.S.C. d.o.o., p.p. 6, 1351 Brezovica in ne pozabite pripisati svojega naslova! Podjetje C.S.C. d.o.o. se ukvarja z distribucijo in prodajo računalniških iger, multimedije in video iger (PLAYSTATION, SEGA, NINTENDO). Našo celotno ponudbo si lahko ogledate v trgovinah HOBBIT v Ljubljani, Mariboru in Žalcu. Lahko pa nas pokličete tudi po telefonu: TRGOVINA HOBBIT Ljubljana, Gornji trg 24, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 125-91-53, ali (061) 125-92-35. VIIKOII ISKANE IGRE TEGA POLETJA: WING COMMANDER 3 F1 GRADN PRIX 2 EURO '96 COMMAND & CONQUER AH-64D LONGBOW BIOFORGE CONQUEST OF NEW WOR. THE BEAST WITHIN 3.290 SIT CMLIZATION 2 7.890 SIT DUKE NUKEM 3 D 5.790 SIT FIFA 96 7.390 SIT WARDCRAFT II 8.590 SIT A.T.F. (advanced tactical fig.) 2.490 SIT SETTLERS 2 6.890 SIT RIPPER 6.590 SIT CYBERIA 2 7.490 SIT 6.590 SIT 5.990 SIT 7.390 SIT 7.290 SIT 6.990 SIT 7.690 SIT 8.790 SIT Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 004/320-041 LESTVICA DESETIH NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV V JUNIJU: 1. OBLEGANI 2 (UnderSeage 2) Steven Seagal 2. HITROST (Speed) Keanu Reeves 3. IZBRUH (Outbreak) Dustin Hoffman 4. PODLI FANTJE (Bad Boys) Will Smith 5. MASKA SMRTI (Mask ofDeath) Lorenzo Lamas 6. POLJUB SMRTI (Kiss ofDeath) Nicolas Cage 7. DREDD (Judge Dredd) Sylvester Stallone 8. VRTNICE IN SMRT (Dark and Deadly) Jack Scalia 9. BUTEC IN BUTEC (Dumb and Dumber) Jim Carrey 10. UMRI POKONČNO 3 (Die Hard 3> Bruce Willis UMRI POKONČNO 3 (Die Hard With a Vengeance) - akcija Od Brucea Willisa v tretjem delu akcijske uspešnice Umri pokončno pričakujejo, da razmišlja hitro in ostane živ. Ste videli prva dva dela? Tudi če niste, vseeno posezite po tretjem, saj ne boste razočarani. Film predstavlja prvovrstna igralska zasedba, saj poleg Willisa igrata tudi Samuel L. Jackson in Jeremy Irons. Režiser John Mctiernan pa je ljubiteljem akcije znan že iz prvega dela Umri pokončno in še mnogih akcijskih uspešnicah kot so Predator, zadnja velika avantura, Nomadi... MOJ PRIJATELJ WILLY 2 (Free Willy 2) - mladinski Vračata se zabava in vznemirjenost - vrača se tudi Willy. Tri in pol tone težak kit, ki je osvojil domišljijo vsega sveta. Vrača se v pustolovščini, ki bo pritegnila vso družino. Vrača se tudi Willyjev prijatelj Jesse (Jason Jones Richter). Sedaj že kot najsntik, ki srečno živi s svojimi krušnimi starši, gleda že za dekleti in se trudi s svojeglavim polbratom Elvisom. Če hoče Jesse rešiti Willyja in njegovo družino, se mora spopasti z morjem in ognjem, v upanju, da mu bo Willy v najtežjih trenutkih stal ob strani. Odgovor na nagradno vprašanje preteklega meseca se glasi Hitrost (Speed). Pravilnih odgovorov je bilo 498. Izmed le-teh je žreb namenil nagrade naslednjim bralcem: 1. nagrada: 14 dni brazplačne izposoje filmov -Nataša Jan, Zg. Besnica 24, Zg. Besnica 2. nagrada: en teden brezplačne izposoje filmov -Beti Vovko, Podbrezje 184, Naklo 3. nagrada: 3 prazne audio kasete - Andrej Glavač, Jama 19, Mavčiče Nagradno vprašanje: Zanima nas prizorišče dogajanja drugega dela filma Umri pokončno. Odgovore na dopisnicah pošljite na naš naslov. Tudi v prihodnje bodo nagrade tri: 1. 14 dni brezplačne izposoje filmov v videoteki Lipa, 2. en teden brazplačne izposoje filmov v videoteki Lipa, 3. tri prazne audio kasete. AKVARISTIKA AKVARISTIKA v »> j NOV( 5< ! GRAJ GRAÍ NOV« | NOV< v. o < C 2 NOVOfex J. GLOÍ GAZELLA NOV( NOV« j Nobil: I Korali 52 JBL-Hr lOVObcl iOVOgrand d < > o < C < d < Ó < JBL t o g o <-> ri 3 > i A Cich!: S 9> | 2 M > S 3 1 C S. ftuid ■ s M Družina 1 m I § 1 m 1 1 a. I 1 I I E 1 5 1 1 i Mctuljaricc ' • • Nolaricr ^Sč^g»S5^"^ • m r Kar (m» v rit cinitli • • • • • • n # • K«ijkundi (vefje v t sle) • • • • # • • CM** *-' • m C • Labirintovci • m • • • • • # Cavuni ^fitS^J^^CJ • • • • i # DmtcCi zobati krapovci • • • S • • živorodni zobat krapovci • • 1 ."• t:- Krapovci "; med njimi tudi rojak z v lenjske Anton Stander. k Mihael I. F°ck FILATELIJA MAURITIUS in FOTO STUDIO 163 Tavčarjeva 19, 4000 KRANJ, tel. (064) 224 505 od 16. do 19. ure Nudimo: - abonmaje - ves fllatelistlčni pribor - znamke, žige in dotiske - ocena in odkup opuščenih zbirk znamk, starih pisem in razglednic - nasveti za oblikovanje zbirk - fotografije za dokumente - družinski posnetki -komercialna fotografija - razvijanje filmov in izdelava fotografij Preddvorski čebelarji so razvili nov prapor Letos ni rojevo leto Jože Kokl, predsednik Čebelarske družine Preddvor, ki sam vzgaja matice, je tudi edini v družini, ki vozi čebele v pašo. V nedeljo, 7. julija, so čebelarji Čebelarske družine Preddvor dobili oziroma razvili nov prapor ob 77-letnici obstoja Cebelerske družine. Botra sta bila preddvorski župan Miran Zad-nikar in Tončka Klakočar. Pri razvitju prapora pa jih je sicer podprlo več kot 30 sponzorjev. Podatki o čebelarjenju v Preddvoru so znani iz leta 1908, ko je v preddvorski fari župnikoval Fran Lak-mayer in je bil zelo napreden čebelar. Izdal je brošuri Splošno čebelarstvo in Napredni čebelar. Slednjega je Mohorjeva družba večkrat ponatisnila. Sicer pa pre-ddvorska čebelarska kronika ne pozna kakšnih hudih pretresov. Med obema vojna je bilo na tem območju od 450 do 550 družin, kar je tudi za sedanje razmere veliko. Jože Kokl je danes poznan domala po vsej Sloveniji tudi po pridelovanju medu iz rdeče pese. To je seveda poseben postopek. Njegov med iz rdeče pese pa je poznan tudi onkraj meje kot zelo zdravilen. Jože Kokl, predsednik Čebelarske druitne t'reddvttr Danes, ko je že peto leto predsednik družine Jože Kokl, ima družina 31 članov, ki imajo skupaj okrog 770 družin. Poklicno se s Preddvorski župan Miran Zadnikar in Štefka Klakočar sta bila botra razvitju prapora Čebelarske družine. marsikdo mislil, da je zaradi nič kaj lepega vremena bolj rojevo leto. Pa ni tako, pravi Jože Kokl in hkrati poudari, da vsaj za zdaj ne kaže, da bo to slabo leto. Res pa je, da je vožnja v pašo povsem nekaj drugega kot pa čebelarjenje doma v čebelnjaku, ko je Čebelar odvisen resnično in predvsem od vremena in letine v kraju, kjer do-muje s čebelami. Sicer pa v Čebelarski družini Preddvor, ki sodeluje tudi s sosednjimi družinami, posvečajo posebno skrb vzgoji in izobraževanju. Skrb zaradi različnih boleznije prav tako ena glavnih nalog.. Od leta 1988, ko so doživeli velike izgube zaradi zastrupitve s škropivi, pa zdaj večjih zastrupitev ni bilo. čebelarstvom ukvarja ena članica družine, v pašo pa vozi čebele samo Jože Kokl. Po večini, ugotavlja Jože, so člani starejši čebelarji. Imajo pa tudi tri mlade čebelarje. "Dobro sodelujemo s KŽK. Hvaležni pa smo tudi županu, ki nam je v veliko oporo. Hvaležni smo mu in prav tako tudi Tončki Klakočar, da sta botra novemu praporu." Jože Kokl, ki je čebelapže 40 let in ima danes 140 čebeljih družin, ugotavlja, da Preddvor v. okolico ni najboljše območje za čebelarjenje. Prinesejo pa čebele, če je "letina", kar nekaj smrekovega, predvsem pa cvetličnega medu. Za letošnje leto bi m... Za vožnjo čebeljih družin v pašo je Jože od Alpetoura pred leti kupil star avtobus, ki ga je Potem predelal v čebelnjak na kolesih. Lovska družina Jezersko Dne 11. julija 1996 je Vlada Republike Slovenije sprejela za čebelarje zelo pomembno odločitev: 1. Vlada je soglašala, da Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve iz državnih blagovnih rezerv proda slovenskim čebelarjem največ do 1.500 ton sladkorja, Prilagojenega za živalsko hrano pod naslednjimi pogoji: "prodajna cena sladkorja, namenjenega za krmo čebel, znaša 74 SIT/kg fco skladišče Tovarna sladkorja Ormož; * Čebelarji si - posamezno, preko društev čebelarjev ali Čebelarske zveze Slovenije -zagotovijo sladkor za krmo čebel s pisnim naročilom Zavodu Republike Slovenije za "lagovne rezerve do 15. avgusta 1996. Naročilo mora vsebovati: ime in priimek čebelarja, ftaslov, izjavo o statusu čebelarja, podatek o številu panjev in potrebni količini sladkorja; * ob naročilu plača čebelar 15-odstotni avans, preostali znesek kupnine pa ob prevzemu sladkorja; ' vsak čebelar lahko kupi največ do 10 kg sladkorja za krmo čebel po panju. , .Obenem se opravičujemo, ker smo takoj po seji vlade (12. julija) pomotoma objavili J^lograme namesto ton. Bistveno je, da imate čebelarji do 15. 8. se dovolj časa, da si iz blagovnih rezerv zagotovite krmo za Vaše čebele! Divjad ne pozna meja Na občnem zboru LD Jezersko so letos za starešino oziroma prvega moža v 80-članski družini izvolili Franca Ekarja. Lovska družina je bila sicer po končani drugi vojni ustanovljena v primerjavi z drugimi z enoletnim zamikom. Vendar pa je takrat dobila nenavadno in nepričakovano veliko in sicer okrog 5.000 hekatarov razsežno lovišče. Ker pa je kar s 14 kilometri mejila na sosednjo Avstrijo, je imela družina pravzaprav poseben status. Franc Ekar, ki še po nekaj tednih od izvolitve ne skriva presenečenja, da je bil tako rekoč ob 90-odstotni udeležbi na tajnih volitvah z 99 odstotki izvoljen, je prepričan, da imajo prav zdaj lovske družine pri pridobivanju pomembnih koncesij poseben položaj. Gre za to, da se Slovenija tudi na tem področju, v lovu, mora odpreti v Evropo. Ta, premožna Evropa, kot je znano, je že pokupila precej lovišč v vzhodni Evropi. LD in država bodo morali slediti načelom ohranjanja divjadi, skrbnega načrtovanja oziroma planiranja, ne bo pa se seveda moč izogniti tudi vlogi in upravičenosti zahtev in pravic lastnika. Vendar pa so mimo časi, ko je gospodar naročil hlapcu, naj vzame puško in gre v gozd po meso. Tri vprašanja so v tem trenutku v ospredju: država, Gospodar Štefan Zupan (levo) Jezersko Franc Ekar (desno). lastnik in izvajalec lova. To pa pomeni, da v lovstvu ne more biti vsak začetnik strokovnjak na vseh področjih, kar se rado sliši in dogaja. In tudi politika naj se gre politiko, ne pa vmešavanja v strokovne zadeve. Politična zaščita ruševca, lahko rečem, je naredila več škode kot in starešina Lovske družine Izšel je vestnih varstva narave s splošnim naslovom Narava in Človek, ki ga je izdal oddelek za področje varstva narave pri Upravi RS za varstvo narave. Prva številka vestnika je posvečena zavarovanim ptičem in problematiki povezani s tem. V Sloveniji je okoli 40 vrst ptičev, ki se hranijo tudi z ribami. Pri nas se pojavljajo kot preletniki, prezimovalci in gnezdilci. Pri pomembnejših vrstah so podane analize hrane. V publikaciji so navedene možnosti, kako bi zmanjšali plenjenje ribojedih ptičev, in podana priporočila za izračun škode, ki jo povzroča pri ribah. Vsi ribojedi ptiči v Sloveniji so zakonsko trajno zavarovani. Publikacija obsega 66 strani. Dodatne tnf.: mag. Jana Vidic, Uprava RS za varstvo narave, Vojkova lb, Ljubljana, tel: 061/178 4S07 koristi. To je že povsem gotovo. Franc Ekar ob tem še posebej poudarja, da so bili na primer prav narodno zavedni divji lovci včasih tisti, ki so znali strokovno dobro gospodariti z divjadjo. Na nek način smo zato prav njim lahko hvaležni, da imamo to, kar imamo. Pa ne le divjad, marveč tudi strokovno podprte izkušnje in dokaze. "Pri tem pa moramo imeti nenazadnje v ospredju tudi to, da divjad ne pozna meja. Seveda pa se velja tudi spomniti, da ob jutrišnjem prehodu v Evropo in Evrope k nam, imamo v Sloveniji 24.000 lovcev, ki bodo morali na nek način in v nekem trenutku tudi osvežiti znanje." * A. Žalar Gobarji vedo, da je najbolj pomembna temperatura Storovke lahko tudi poleti odženejo Franc Dolenc s Šutne je znan na Loškem kot dober poznavalec gob, član Gobarske družine Kranj pa je že 25 let. Štiristo vrst različnih gob ni mačji kašelj. Če pa jih nekdo toliko pozna, mu gre o gobah verjeti marsikaj. Takšen pre-poznavalec - determinator, ki pozna okrog 400 vrst gob in je imel že številna predavanja kmečkim ženam v Selški in Poljanski dolini, pa tudi v Davči, Malenskem Vrhu, Lu-činah in še kje, je Franc Dolenc s Šutne pri Zabnici. "Bil sem med ustanovitelji kranjske Gobarske družine, učil pa sem se od Štiglica, Vuka, Ostermana, dr. Vršča-ja, Tratnika. Dvajset let pa sem bil član in determinator tudi v Gobarski družini Škof-ja Loka. Tako sem bil nekaj časa kar v dveh družinah, no, zdaj pa sem samo v kranjski," je pred dnevi pripovedoval Franc Dolenc in obljubil, da bo tudi letos prirejal razstave doma na Šutni. Tako kot gobarska družina, ki se odloči za pripravo gobarske razstave, ima tudi Franc Dolenc dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pripravo le-teh. Zato lahko na razstavi pokaže tudi tiste gobe, ki jih sicer ne smemo nabirati. Takšnih gob je 70 vrst. "Letošnje razstave bodo septembra in oktobra, če se bomo tako dogovorili v vodstvu Gobarske družine Kranj. Brez njihovega soglasja, vendar smo se do zdaj vedno sporazumeli, se ne bi odločil za takšno razstavo. Res pa je, da imam gobe rad, da vsakomur rad povem, kar vem in kar ga zanima. In prav zato k meni pogosto in redno prihajajo nabiralci gob z različnimi gobami, ki jih ne poznajo. Sicer pa so razstave še posebno zanimive za šolarje in tudi za najmlajše v vrtcih. Radi si jih pridejo ogledat." Sicer pa Franc Dolenc pravi, da je za rast gob najpomembnejša temperatura. Štorovke so na primer jesenske gobe in edine, ki jih po novem zakonu lahko naberemo pet kilogramov na dan na osebo. Znimivo pa je, da poleti, če na primer pade toča, na tistem delu, kjer toča nekaj časa leži, in če je to na terenu, kjer so jeseni tudištorovke, le-te odženejo tudi po toči. Razlog? Led je do tolikšne mere shladil zemljo in podgobje (micelij), da je ta "oživel", kot jeseni, ko je za to prava temperatura. A. Žalar Lahko bi rekli, da imajo tudi gobarji svoje zapovedi. Najpomembnejša je, da se gobe nabirajo v košaro, ne pa v polivinilasto vrečko. Očistiti je treba nabrane gobe v gozdu. Nabirati je treba zrele gobe; ne premladih in ne starih. Tudi zmrznjene gobe se ne nabirajo. Če pa vas kaj še prav posebej zanima o gobah, lahko pridete vsak ponedeljek ob 19. uri na Stritarjevo S v Kranju (zraven Samopostrežne restavracije). Tam imajo člani Gobarske družine svoj prostor in sestanek. In tam prepoznajo največ nabranih gob, ki jih prinesejo člani. Vlada je sprejela uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o zavarovanju samonikih gliv. Uredba prinaša naslednje spremembe: • posameznik lahko nabere dnevno do S kg gob štorovk • če posameznik nabere poleg štorovk tudi gobe drugih vrst, skupna dnevna količina nabranih gob ne sme presegati 5 kg • odkup in izvoz navadne lisičke sta dovoljena samo v času od 1$. Junija do 31. avgusta Kako čas naglo mineva, kajne? Ni še dolgo, kar smo se veselili začetka počitnic, že jih je domala polovica pri kraju. Preostanek bomo mi med eNAJST in devetNAJST zagotovo znali dobro izkoristiti Dobili smo nekaj vaših pisem z zamislimi, kako izkoristiti počitnice: morje, pohajkovanje, potepanje, nabiranje borovnic, druženje kar tako... Predlogov je neskončno in razlogov za dolgočasenje tako rekoč nt Tisti, ki se v počitnicah ves čas dolgočasi, naj se torej sramujel Je pa opravičljivo, če se to ne dogaja preveč pogosto, nasprotno, celo prav priporočljivo Je kdaj pa kdaj poležati malo dlje, prisluškovati ničemur podobnemu vremenu nekje zunaj, lenariti tn čisto nič početi Ampak naslednji dan pa za spremembo takoj v akcijo, kakršnokoli! Tudi zamisli, kako popestriti NAJSTniške strani v našem časopisu, ne manjka. Naša skupna znanka Darja Potočnik nam predlaga kakšno nagradno igro, test, vprašalnik... Če imate kaj takega "na zalogi", nam brez odlašanja pošljite tn če je resnično sad vaše domišljije in ne od kod prepisano, bomo z veseljem objavili Proti nagradi seveda. Nagrajence iz junijske številke, ki še niste dočakali svojih nagrad, pa prosimo za malček potrpljenja. Počitnice so tudi nas malce vrgle iz ustaljenega reda. Veseli po smo še enega predloga, povezanega z našim novim imidžem, namreč naj bi priloga za NAJSTnike izhajala na enem listu, da bi ga lahko shranili Bomo skušali upoštevati Še nam pišitel Medtem pa se imejte nadvse cooll Vprašaj kozmetičarko Ali Učenje stara kožo? Ali je res, da puder in Učenje nasploh kožo postara? Zanima me tudi, ali se dobi netopen puder, kar je zlasti poleti zelo pomembno. Ali je na soncu priporočljivo Učenje? Odgovorite na teh nekaj vprašanj, če se vam ne zdim preveč radovedna. Tako piše 14-letna Anja. Kozmetičarka Ana ji takole odgovarja: Včasih je-veljalo, da se dekletom, ki se Učijo in pudrajo, hitreje zguba in postara koža na obrazu. Danes pa Je kozmetična industrija tako napredovala, da izdeluje res kvalitetne pudre in ličila, ki kožo bolj negujejo kot starajo. Seveda pa Je treba biti pri nakupu izbirčen in iskati res najboljše za svojo kožo. Poznati pa Je treba tudi nekaj pravil Učenja. Make-up vedno nanašamo na podlago, zvečer pa ga temeljito očistimo. Bol/, ko Je koža suha, več maščobe naj vsebuje podlaga tn obratno. Če bomo upoštevali ta pravila, bo make-up celo kor- istil Ne samo da bo kožo ščitil pred prahom in umazanijo, temveč tudi pred Uv žarki Poletje pa je poseben letni čas, ko se predajamo sončenju in kopanju. Zato klasični make-up čez dan ne pride toliko v poštev. Lahko pa uporabimo tonirano kremo za sončenje. Obarvano kremo za sončenje (na voljo so zelena, modra, rumena) lahko nanesemo na veke, ustnice in na ličnice. Morda uporabimo še vodoodporen tuš za trepalnice, to pa naj bo za poletni (dnevni) make-up vse. Za zvečer se lahko nekoliko močneje naUčimo, vendar pretiravati nikar. Koža Je porjavela, zato pudra ne potrebuje. Vsekakor pa potrebuje nego z ustrezno kremo. Pa prijetne počitnice želim. Kozmetičarka Ana Mali Dopisujmo e\ v tujem jeziku Pravi svetovljani ste, hi kaj! Piše nam vse več onih med eNAJST in devetNAJST, ki imajo prijatelje dopisovalce po vsem svetu. Tokrat objavljamo nekaj naslovov iz eksotičnih dežel Takole nam piše TINA KLEMENC iz Zgornje Upnice: "Stara sem 14 let in tako kot večina mojih vrstnikov si tudi jaz dopisujem. Posredujem vam nekaj naslovov iz Zahodne Afrike. Vsem lahko pišete v angleščini Če vas zanima starost in hobgi dopisovalcev, Jim pišite! * Mlss CLO Nil ANSAH * Mlss KINGS LEY B00KYE RO. BOX 552 RO. BOX 1397 KOFORIDNA E/R KOFORDINA E/R GHANA GHANA WEST ÀFRICA WEST ÀFRICA *Mr. BRIGHT AMPOTO RO. BOX 1609 SUNYANI B/A GHANA WEST ÀFRICA *Mr. SAMUEL WHVTE ESTATE EXPERIMENTAL RO. BOX 517 SUNYANI B/A GHANA, WEST ÀFRICA To so le štirje naslovi ki Jih posreduje Tina, ostalih deset bomo objavili prihodnjič. Pisalo nam Je še nekaj mladih, ki ima "prijatelje na dcdjavo". Tudi njihove predloge bomo v prihodnjih številkah še objavili saj se nam zdi dopisovanje v tujem Jeziku dragoceno združevanje prijetnega s koristnim Kaj pa vam? Poleg naslovov, ki nam jih posredujete, zapišite tudi svoje motive. Sem VERONIKA KOŽUH tn vam pišem zaradi zelo dobre rubrike. Tudi Jaz imam za vas nekaj vzdevkov (17 jihJe, ker bom tudijaz kmalu stara 17 let) in bom kar začela: BLONDINEC (pobarval si je lase na bbnd) ČEVELJ (ima zelo super čevlje) ČIK (kadi cigarete) SANDRA (fant, ki ima punco s tem imenom) SRAJCA (nosi samo srajce) DJAKO (iz imena) DUJO (iz priimka) KNEDLJIČKA (ima okrogla lička) KANARČEK (zelo velikokrat ima rumeno trenirko) PAPIGA (ponavlja vsako besedo) KOSTKO ali PREKLA (ker je zelo suha) DELAVKA (je zelo pridna) LUČKA (ker zmeraj "sveti" zraven tebe) TEČKO (ker ti zmeraj teži) SLODO (kar naprej liže sladolede) SRČEK (je tako zelo dober). Želim vam lepe počitnicel Veronika Kožuh, Voklo 12, Šenčur. PetNAJST idej za počitnice V Ce ostaneš vse počitnice doma,,. Počitnice so ta čas v svojem zenitu. Tvoja domišljija nima meja, zagotovo se imašcool in doslej še ni bilo priložnosti za dolgčas. Če pa ti vendarle zmanjka idej, ti jih nekaj prišepnemo na uho. Sicer pa, kdo pravi da moramo deževne dneve poletnih počitnic prebiti ravno v hiši in ob televizorju? Obstajajo dežniki in (še bolje) palerine, pa se z njimi odpravimo na potep. Tudi odštekano poskakovanje po lu- Tudi tako lahko uživaš in tvoje počitnice so lahko povsem drugačne od lanskih, predlanskih in še katerih, ki si Jih prav tako prebiKa) doma. Nekaj naših predlogov: JL. Čeprav si doma, ni treba, da si slabe volje in daje dan enak dnevu. Delaj se, da preživljaš najbolj ekskluzivne počitnice. ». Če si navajen(a) dolgo pole-žavati, si privošči spremembo. Kak dan vstani pred sedmo tn si privošči sprehod po parku (če živiš v mestu) ali po bližnjem gozdu (če živiš na dežeU). Takšen začetek dneva Je povsem drugačen od tistega med šolskim letom, ko hitiš s torbo na avtobus in nimaš časa opazovati prebujanja živUenja okrog sebe. O. Če ti med letom manjka gibanja, si ga načrtuj za počitniške dni Zjutraj ali zvečer, kakor ti Je bolj drago, si privošči Jogging. Najbolje, da za stvar navdušiš najboljšega prijatelja (prtJateUico). Če pa pri nJem (njej) ne vžge, je tudi tek v samoti lahko pravo doživetje. Morda ob tej priložnosti spoznaš kako novo osebico. Eksperimentiraj v kuhinji. Svojo familUo preseneti s prt-pravUenimkostiom: naj bo takšno, ki Je po tvoji volji in okusu. Če ti teknejo palačinke, Jih pripravi za vse, čeprav tvoji starci hrepenijo po razsežnem zrezku, sestra po makrobiotiki in brat po krompirjevem pireju. Ali pa vsem skupaj privošči dietni dan, če je tebi tako pogodu. Morda odkriješ, da si pravzaprav talent za kidinariko. Morda imaš umetniško žilico? Kako da ne, saj ne moreš vedeti če še nisi poskusiUa). Kupi si tekstilne barve in nekaj belih bombažnih majic, potem pa na delo. Tvoji prijatelji bodo veseli poslikanih majic z izvirnimi motivi Za mamo ali prijateljico pa poslikaj svileno ruto ali šal Tudi te pripomočke dobiš v specializiranih trgovinah. O. Če živiš na podeželju, je tale predlog kot nalašč zate. V družbi prijatelja (prijateljice) se odpravi na potep v bližnje ali daljne mesto. Priredita si celodnevni izlet. Oglejta si vse trgovine, obiščita slaščičarno, vmes pa zelo svetovljansko stopita tudi v likovne galerije. Poleti tam ni le hladno, morda ugotoviš, da te pogled na lepo sliko ali kip nadvse razveseli Posebno doživetje so stara mesta. Nekaj (nam bližjih) predlogov: Kamnik, Škojja Loka, Radovljica.... za Gorenjce Je svojevrstno doživetje tudi poletna LJubljana. Sicer pa avtobusi vozijo tudi dlje. Če živiš v mestu, je predlog za spremembo seveda nasproten. V prijetni družbi sedi na avtobus ali vlak (posebna avantura je muzejski vlak), tudi avtoštopa ne odsvetujemo, pa veselo na podeželje. Ni nujno, daje cilj ravno Bled alt Bohinj. Tudi na Jezerskem ali v PoUanski dolini je lepo, zlasti še, če izlet združiš s kopanjem v čistem Jezeru ali reki ali pa piknikom na robu gozda. m. Za kak deževen dan predlagamo "jUmski maraton''. V bližnji videoteki se oskrbi s jüml potem pa si privošči do onemoglosti. Dužbaje zaželena tudi pred vtdeom Uživaj v živahnem razpravljanju o videnem jümu! žah ni prepovedano, soj si v najlepših NAJSTniških letih! lO. Če so počitnice, še ne pomeni da moraš knjige zabrisati v kot. Šolske, to že. Kakšno leposlovno pa si le privošči tudi poleti AU še bolje: krimič, ljubezenski roman, znanstveno fantastiko... Tudi stripi so sijajno poletno čtivo. M. Imaš rolerje? In walkman? Nič boljšega! Natakneš si eno in drugo, potem pa v akcijo. Dolgočasno popoldne mine, kot bi mignti. Kaj pa nočni Ufe? Prt starih si izgovori nekaj počitniških svoboščin: nekaj obiskov diskotek z morda malo poznejšo "policijsko uro", kot ti jo predpišejo sicer. Obišči več različnih diskačev, z različnimi stili glasbe. Spoz-nal(a) boš tudi različne ljudi 18* Med počitnicami spremeni svoj imidž: ostrizi se na kratko, privošči si kak barvni pramen, obleci se tako, kot je bilo v modi daljnih šestdesetih letih. Ta moda se spet vrača z velikimi koraki JL*. Ali sodiš med hiperaktivne ljudi ki tudi v počitnicah rte morejo čisto brez dela? če si nisi uspelta) najti počitniškega dela, se vpiši na kak tečaj-Nekaj predlogov za oba spol& Jeziki šiviljstvo, slikanje na svilo, vitraž, vožnja motornega čolna, računalništvo, bonton— *«- , S klapo se dogovori da pn redite piknik ali party pri kater rem od tistih privilegirancev, & Je čez počitnice ostal doTrU£, medtem ko so start na doP^Z. drugje. Takšen žur se lah*0 zavleče tudi čez noč. Dotna uporabi ves šarm in strategi}0' kar ju premoreš. Toliko za ta mesec. Če tiboo° od petNAJSTih predlogih počitnicami še dolgčas, P°tei?„ res ni pomoči Ni ti teba upoš& vati vseh, računamo tudi n tvojo neizčrpno domišljijo! Petek, 26. julija 1996 NAJST NAJST NAJST 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Sladke skušnjave Predlagamo, da si posladkamo počitnice. Privoščimo si sladke skušnjave, ki nam jih priporoča naš sodelavec Sladžan, še pred kratkim dijak, zdaj pa novopečeni kuhar z neizčrpno , domišljijo. Jagodni jfape za šest oseb naredimo iz 5 dl mleka, 1 dag škroba (gustin), jagod in sladkorja. Tri četrtine mleka ; zavremo. V četrtino zamešamo škrob, nato mešanico zavremo. Ves čas mešamo. Odstavimo in ohladimo. Ohlajeni mlečni osnovi dodamo jagode in sladkor ter zmiksamo. Pijačo dobro olüadimo. Natijemo v kozarce, dodamo kepico sladoleda in kocko ledu. Namesto ja-i god lahko uporabimo borovnice, marelice, banane, maline... So se vam pocedile sline po Sladžanovem izdelku? Po njegovem receptu si sladko skušnjavo lahko pripravite tudi vi Fan klubi, kje ste? Oboževalci glasbenikov, športnikov in drugih zvezdnikov se pogosto družile v "Jan klube". Ponujamo vam priložnost, da se predstavile na naših straneh. Danes objavljamo naslov prvega Jan kluba: Gimme 5 (DJ Bucl dr. Grabnar, Roman Jug in Deja) Fan club Natalija Šolar Zapoge 1 b, VODICE. Saj veste, pišite za sličice, avtograme in podobno! Z modne revije Butterfly Berlin tf^l^1 °bleči n<* počitnicah, če je vreme tako muhasto, s kakršnim smo imeli opraviti Julija? S kavbojkami nikakor ne moremo zgrešiti menijo v prodajalni Petrič Jeans v Kranju, ki najpogosteje oblači naše manekenke in s tem vpliva tudi na vaš okus. Svojo ponudbo pa so pred kratkim precej razširili tako da zlasti NAJSTnice lahko u nedogled izbirajo med mini-Qami, majicami, oblekicami, bermuda hlačami., da ne naštevamo vsega, kar najdemo na mihovih prodajnih policah. Naš Mijski Jotomodel je EVA GA- BER, dekle v zrelih štirinajstih letih, ki se Ji poda vse od kavbojk iz črtastega jeansa, do bermudk in tako kratkih oblekic in krilc, da že skorajda ni več res. Naj ponovimo: pri Petrič Jeansu oblačijo tudi znamenite Čuke, pa tudi ekipa priloge za NAJSTnike preizkuša njihove blagovne znamke. Z uspehom! Za skok v zakonski stanje v naših letih še malce prezgodaj razmišljati saj naj bi predtem še dodobra izživeli svojo mladost. Ampak pogled na lepe nevestice v romantičnih belih čipkastih oblačilih se nam kljub temu prileze. V dekliške sanje se pogosto prikradejo slike, kakršne vam danes ponujamo na ogled (ali načrtovanje, če se vam nemara vendarle že mudi). Modno revijo s poročnimi oblačili atrakcijo polemega večera med cvetjem, je ob Prazniku cvetja in obrti v Cerkljah pripravila man-ekenska agencija Butterfly Berlin. Poročna oblačila so iz Veritasa na Maistrovem trgu 11 v Kranju, ki najceneje izposoja poročne in tudi obhajilne oblačila, pomagajo pa tudi s tehnično pripravo poroke. Poleg njih so sodelovali še: generalni sponzor Opus, računalniški engeneering, JakaPlatiša 13, Kranj; Pletilstvo Rozman, Smledniška 62, Kranj; Optika Prime, optika z izjemnim okusom, Cesta na Klanec 3, Kranj; KŽK Vrtnarski center Aura, Bleiweisova 29, Kranj; Frizerski salon Samo Boncelj, Tomšičeva 30, Kranj. Manekenke Violeto Cvetkovič, Petro Kravs, Sašo Sesek in Tino Mubi je naličil kozmetični team Irene Belčič. Modno revijo je vodila odlična TV in radijska voditeljica Urša Mravlje. Tokrat o tem dogodku le na kratko in z najbolj vpadljivimi fotkaml Prmodnjič pa še o boU vsakdanjih, a prav tako mikavnih oblačilih. fca lepše fface §§ w • • 11 Negovanega Sandi ja prepuščamo svetu "btznisa Draga mladenka, dragi mladenič! Uf, kako je vroče! Ne, ne, ne °o držalo. Danes, ko pišem te vrstice, ki nas družijo prek časopisa, je prav zares hladno. Kes me zanima, kako se bomo Potili tisti petek, ko bomo skupaj Prebirali našo stran v prilogi za NAJSTnike! Toda kaj bomo god-rryali in ugibali o vremenu, čas Počitnic Je, ''imejmo se fajn". Novi negovani Sandi Danes vam po treh mesecih, kar smo prvikrat objavili Sandi-jevo fotografijo, izpolnjujemo obljubo in objavljamo novo fot-*co- Na njej je novi iznegovani Sandi Za osvežitev spomina: Sandi je naš nagrajenec, ki srno ga v tem času negovali z n°šimi postopki tn danes ga ZadovoUnega prepuščamo sve-"biznisa". Sandi je namreč "tfad posloven mož, njegovo standardno bela srajca s oblačilo pa lepa skrbno zavezano kravato. Problem "belih ovratnikov" je v robu srajce, ki nepro- Sandi pred tremi meseci. Današnja podoba negovanega mladeniča. % I t I IC 14 M 1 < t I I A t A IS I I I I S i Studio Ma, Bleiweisova 6, Nebotičnik, TV. nadstropje, od 9. do 19. ure, telefon 218-785 no odpnite zgornji gumb, zrahljajte kravato in pustite koži dihati. V poletnih mesecih so kakovostne majčke z lepim okroglim izrezom lahko prav "in". Priporočamo tudi veliko gibanja oproščeno Odpnite na svežem zraku in čim manj vrhnji gumb! stresnih situacij. V primeru, da Nasvet vsem mladim in manj je zadrega s kožo večja, pa je mladim gospodom: izkoristite prav, da poiščete strokovno vse trenutke udobja in sprošče- pomoč. • Mojca Zaplotnik dušno zapira kožo, razen tega je tu še brada s svojo porašče-nostio. To dvoje je dovolj, daje prav na tem mestu rada nečista koža. Kranjčanka Zdenka Kodek o vtisih iz Amerike Denarna pomoč najmanj 240 dolarjev tedensko Zdenka Kodek, socialna delavka iz Kranja, absolventka Visoke šole za socialno delo v Ljubljani, seje letos spomladi skupaj s študenti, strokovnimi kolegi in profesorji udeležila strokovne ekskurzije po Združenih državah Amerike. Prvi vtisi so se začeli že v velemestu New York, pot so nadaljevali proti severozahodu v državo Ohio in tam dodobra spoznali Cleveland, nato so se odpravili na sam jug, na Florido, v znameniti Miami. Med njenimi opažanji je za človeka, ki Ameriko spoznava le prek filmov in literature, nekaj prav prese- netljivih. Nekaj vtisov je nanizala tudi za naš časopis. O Ameriki slišimo kot o deželi, kjer je najvišja vreno-ta denar, kjer ni socialnega posluha. Koliko je na tem resnice? " "Krivična bi bila, če bi posplošeno odgovorila za celotne ZDA, saj se država od države razlikuje. Izkušnje, ki sem jih doživela na potovanju, pa so bile zelo pozitivne. Spoznala sem, da imajo v tej deželi razvitih veliko socialnih programov. Seveda je za vsakega posameznika denar zelo pomemben, saj si z njim omogočijo osnovno eksistenco in primerno kvaliteto življenja. Pomembno spoznanje je bilo predvsem to, da v Ameriki vse pravice izhajajo iz "statusa zaposlitve", se pravi iz dela. Vsak zaposlen ima seveda več prednosti od nezaposlenega, zato je tudi taka konkurenca za boljše in ustreznejše delo in s tem boljša plačila." Življenje v Ameriki je najbrž drago? "Tega ne bi mogla trditi. Stvari, ki jih običajno kupuje- OTROCI, DOBRO POZNATE IMENA ^OTDOCv^ MED MNOGIMI REŠEVALCI SMO IZŽREBALI 10 SREČNEŽEV-ČESTITAMO! 1. NAŠ PIKADO S PUŠČICAMI: KARLA BOŽIČ, Fankovo naselje 45, Škofja Loka 2. NAŠ PIKADO S PUŠČICAMI: AIDA KADIČ, Tavčarjeva 8, Jesenice 3. MOTOR QUILOY: MATIJA JENKO, C. 1. maja 67, Kranj NAŠIH IGRAČ! 4. PIKADO UNICORN: NATAŠA KOLAK, Letenice 32, Golnik 5. PLIŠ TRUDI: AJDA LOTRIČ, Na Kresu 19, Železniki 6. AVTOMOBIL HERPA: NEJC ŽURA, Gogalova 10, Kranj 7. AVTOMOBIL SCHABAK: AIDA BEČIČ, Frankovo naselje 44, Škofja Loka 8. AVTOMOBIL BURAGO: LUKA RENER, Sorska 3, Kranj 9. MINIATURA SLO POLICIJE HERPA (MOJ MALI AVTO): LEA TOLAR, Strmica 2, Selca 10. GUMI-COF KOOSH: ANJA GOSAR, Kovorska c. 19, Tržič NAGRADE BOSTE DOBILI PRI GORENJSKEM GROSISTV IGRAČ: MINIMUNDUS - majhen svet ob Vrbskem jezeru MINIMUNDUS predstavlja v merilu 1 : 25 več kot 170 miniatur pomembnih poslopij iz Avstrije in sveta, maketo pristanišča z modeli ladij ter maketo železnice, ki vozi skozi pokrajino. Obisk "miniaturnega sveta ob Vrbskem jezeru" je doživetje, ki ga dolgo ne boste pozabili. Dobiček gre v celoti v korist avstrijskega društva "Rešite otroka" in je namenjen otrokom v stiski. Odprto vsak dan, julija in avgusta od 8. do 19. ure, septembra od 9. do 18. ure, oktobra od 9. do 17. ure; (ob sredah in sobotah do 21. ure). mo tukaj, so tam resnično veliko cenejše. Razlika je toliko večja, ker so pravzaprav tudi dohodki v Ameriki veliko višji v primerjavi s Eovprečnim slovenskim do-odkom zaposlenega." Kot socialna delavka ste bili verjetno pozorni na to, kolikšna je tamkajšnja socialna varnost? "Denarna pomoč, ki jo prejema človek, ki se je znašel v težavah (bodisi zaradi nesreče, bolezni, nezaposlenosti) je za naše razmere in glede na tukajšnje cene zelo visoka. Znaša od najnižje 240 do najvišje 320 dolarjev tedensko. Če to preračunamo v tolarje, to na mesec znaša od 135 do 179 tisoč tolarjev. V Sloveniji denimo najvišja denarna pomoč za odraslo osebo znaša 52 odstotkov bruto zajamčene plače, kar znese 17.232 tolarjev mesečno. Razmišljanje, kako preživeti s takšnim zneskom, prepuščam vsakemu posamezniku. Glede na cenejšo hrano, obleko in osnovne življenjske potrebščine kot pri nas, je razlika očitna. Seveda pa imajo v Ameriki drage najemnine stanovanj v določenih okoljih ali v središčih mest, odstopajo tudi študiji na zasebnih univerzah, če človek nima denarja za zasebno šolanje. Bistvo je v tem, da ima človek vsekakor možnosti za svoj osebni razvoj in da je socialna varnost zagotovljena." Vendar je takšen socialni prejemek gotovo zelo selektiven? "Vsekakor. Saj je tudi brezposelnih (govorim za države, ki smo jih obiskali mi) veliko manj. V Clevelandu so nam denimo posredovali podatek o 3,7-odstotni nezaposlenosti, kar je precej nižja stopnja kot pri nas." Kar zadeva socialo, je v Ameriki najbrž zelo razvita dobrodelna dejavnost? "V Ameriki ljudje zelo veliko prispevajo za humanitarne dejavnosti, za socialo, izobraževanje in druge neprofitne dejavnosti. Razlika je v tem, da imajo drugače razvit davčni sistem. Na nek način država prav tako dobi denarnazaj, le po drugi poti. Zato se razvijajo različne dejavnosti, naravnane na potrebe ljudi. Ljudje prispevajo za razvoj teh dejavnosti in imajo olajšave pri plačilu davkov. Pri tem se naravno spodbuja delovanje in aktivnost ljudi samih, da neredijo nekaj zase, stvari pa se na ta način tudi hitreje in lažje razvijajo. Donatorji, ki denimo prispevajo za razvoj neke univerze, želijo imeti nadzor nad tem, kako in zakaj so ta sredstva porabljena. Zanima jih tudi uspešnost univerze in ne bi jim bilo prav, če bi univerzo pretresali študentski nemiri, saj je v njej njihov ustanovni kapital. Zato imajo v teh ustanovah svoje predstavnike, prek katerih uveljavljajo svoj vpliv. Na ta način so donatorji aktivni, obenem pa jim tudi država za to priznava olajšavo za plačilo davka. Do-natorstvo je v Ameriki dobro uveljavljeno. Če denimo človek daruje za neko bolnišnico, potem darovalcu postavijo v zahvalo spominsko ploščo. To predstavlja tudi promocijo tega človeka. Ogledali smo si veliko ustanov in domov ter institucij neprofitnih organizacij, ki so nastale in se razvile le s pomočjo donatorstva. Ogledali smo si nekatere institucije (na primer Hospice by the Sea, bolnišnice za umirajoče), ki so ravno zaradi tega na visoki strokovni ravni delovanja. Zaposleni kadri so dobro strokovno usposobljeni, prostori pa nadstandardno opremljeni. Nekaj takih zanimivosti sem tudi posnela. Prostovoljno delo je v Ameriki zelo cenjeno in družbeno priznano. Človek si z drobrodelnostjo tudi veča svoj ugled. Tudi sam dr. Bonutti, ki ga osebno zelo cenim, je prostovoljec v več tovrstnih organizacijah. Američani pravijo: kot strokovnjak se pokažeš pn svojem delu, kot človek p11 prostovoljnem delu, oziroma s posluhom do soljudi." "Program ogledov, ki so potekali od jutra do večera, je bil zelo zahteven. Vse je teklo kot po tekočem traku, pravi Zdenka Kodek. Pri tem je veliko pomagal dr. Karlo Bonutti, doktor ekonomskih ved, redni profesor na univerzi, častni konzul, Slovenec po rodu, ki živi v Clevelandu. Povezavo z njim je vzpostavila doc. dr. Mara Ovsenik, redna profesorica na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani." Ali v Ameriki obstaja p0' doben institucionalni sisteffl* kot je pri nas center Za socialno delo? "Da, z- zadovoljstvom ugotavljam, da je pri<*ias podoben sistem organiziranja nekega centra za socialno delo ko tam. Tudi način dela je podoben na posameznih področji11' kjer so potrebni sociotera-pevtski pristopi." Zdenka Kodek je v Ameriki posnela veliko fotograf}) (zahvaljuje se sponzor)11 Foto Boni iz Kranja). *e' sela je izkušenj, ki jih )e prinesla s popotovanja dejstva, da je socialna str°' ka v Ameriki dobro uveljavljena, priznana in ce1})en<\' Američani sami pravijo, aa so socialni delavci kot ne-kakšni agenti pozitivna sprememb v družbi - cna?' ging agents. Pot v AmeriW je omogočilo precej sp°n' zorjev, ob tej priložnosti s jim Zdenka Kodek znova zahvaljuje in jim sPor0:nt Darovali ste mi več Ko zgolj denar. To znam cent* Kaj vam je bilo v Amerik stiku z ljudmi najbolj všec- "Urejenost, spontana kon .fl nikacija, prijaznost, °fp^f7ern, poslovna kultura, optuniz* nasmeh..." • D.Z.Zlebir V knjigarnah in papirnicah trenutno še počitniško zatišje Zapletene poti do šolskih učbenikov ^jbližno polovica osnovnošolcev na predmetni stopnji bo letos že posegla po učbenikih iz šolskih skladov, za katere ao odšteli tretjino cene novih, po delovne zvezke pa bodo seveda tudi oni morali v knjigarne. V njih pričakujejo glavnino pošiljk do 10. avgusta. jíjjjj» 26. julija - Trenutno v knjigarnah in tudi papirnicah vlada pravo [junaško zatišje. Kupci so redki, prodajalke se menjavajo na dopustih, da MnŽfvin avgustovskih dneh, ko se bo začela nakupovalna vročica, lahko evi,čno stre8,e željam otrok in njihovih staršev. Učbeniki, delovni iJJJ pa zvezki, torbice, puščice, barvice... kdo bi vse naštel - ob teh *0ah se staršem običajno napravi cmok in težko pogoltnejo slino. Ne iovVaradi dcnarJa> ki 8a Pred nobenim začetkom šolskega leta nikakor ni j®',)* ampak tudi zaradi skrbi in časa, ki ju terjajo šolski nakupi. Trenutno n°reč v nobeni knjigarni še ni popolnega kompleta obveznih učbenikov in 0vnih zvezkov za noben razred osnovne šole. je tekanje od knjigarne do ''JSarne utrudljivo, kljub temu pa šibke učence oprostijo plačila obrab-nine. l.."* lahko primeri, da ta ali ona Kljub temu pa so skladi, gledano z ul8a ali delovni zvezek poide, iz očmi staršev, v prvi vrsti prav to. ■"v leto spoznava več staršev in Enoletni najem učbenikov v šoli stane tretjino cene v knjigarni kupljenih učbenikov. Za sedmi razred, denimo, ki je že po tradiciji najdražji, bodo plačali okroglih sedem tisočakov obrabnine, in to celo v dveh obrokih. Torej bodo prihranili pri denarju, razen tega jim jih ne bo lrJev. Da so z njimi križi, vedo tudi J^istrstvu za šolstvo in šport. Iz t.i. sKega tolarja država zato že tretje |J? Pomaga oblikovati šolske učbe-(Jk sklade. Pred dvema letoma so Ugodnosti deležni samo osmošol-letos že vsi učenci s predmetne t.PnJe, torej od petega do osmega treba loviti po knjigarnah, sejmih ^reda __ui:„-:u ..xu—:i____ „1:__—i„„:u veda letošnjem proračunu ministrstva ^ *>lstvo in šport je za odkup in ■ !j*8anje učbenikov namenjenih do-3 496,5 milijona tolarjev. Kot Jasnjuje generalni sekretar minis-^a Roman Lavtar, v programu Jotavljanja večje dostopnosti učbe-m5?v ni zajeta samo pomoč pri ^Kovanju šolskih učbeniških skla- Letos smo začeli akcijo, s katero U> povečati število avtorjev rabljenih učbenikov ali po oglasih. Ko se bo šolsko leto izteklo, pa jih bodo enostavno vrnili. Cene pod nadzorom Učbenikom so cene praktično že pet let zamrznjene. Še vedno namreč velja, da vlada daje soglasja k cenam novih učbenikov, hkrati pa nadzoruje tudi cene ponatisov. Založbe imajo svobodnejše roke samo pri neobveznih, torej alternativnih učbenikih, ki pa jih je v osnovni šoli, kot rečeno, le komaj pet odstotkov. Založniki nad tem seveda niso ravno navdušeni, skomina se jim po nekdanjih časih, ko so lahko dvigali Sn,o dva javna razpisa; za odkup cene učbenikom, kolikor jim je dala ^fskih pravic za avtorje učbeni- duša, jih dostikrat po nepotrebnem fer tudi za založnike, ki smo jim oblačili v (pre)drage papirje in črke, starši pa so ob cenah le nemočno »J Prvi razpis se je prijavilo 51 zdihovali. Roman Lavtar pravi, da v ministrstvu po tujih vzorih že pripravljajo standarde, tako oblikovne kot cenovne, na podlagi katerih bodo založniki naprej vedeli, na kakšno ceno posameznega učbenika lahko raču- K •It* ov m 8 *em levilo novih, ^fnativnih učbenikov. Ugotavlja-!i da je za osnovno šolo komaj pet vjj. °tkov učbenikov izbirnih. Obja- Popusta sicer ni bilo, omogočali pa so plačila na tri oziroma štiri obroke. S tem so kupcem, ki so se odločili za prednaročilo, zagotovili, da jih bodo knjige po 20. avgustu zanesljivo in v kompletu čakale, ne da bi jim bilo treba za katerokoli tekati od knji- _ . . , , garne do knjigarne, ko se bodo vrnili ludl tekanja bodo za razliko od osnovne šole, alternativnih učbenikov veliko, kateri bo pravi, bodo zanesljivo zvedeli šele pri prvi uri matematike, fizike, elektrotehnike... Temu primerna je tudi založenost knjigarn. v ^r*vljeni subvencionirati izdaje. Prvi razpis se je prijavilo 51 H^iev, čas za prijavo je Še odprt Hj/avodu za šolstvo in šport, kjer Ú avtorji povežejo z Vincencom t^Kem (0617313-750). Menimo, VhJe tudi v osnovno šolo treba več alternativnih učbenikov, i % katerimi bodo učitelji lahko naJ°- ^«7« pravi Roman Lavtar. ^di obvezni v vseh šolah l Hq ?akonu morajo učbeniške sklade ^ov ^°lsl"m letom oblikovati vse Wne šole v Sloveniji, pri čemer %n delovati tU(M ministrstvo in Sol H\ Približno šestdeset odstotkov Via obnkuJe J13 nov0' druge z dopustov. Večina knjig bo v knjigarnah predvidoma do 10. avgusta, tako vsaj obljubljajo založniki, praksa iz prejšnjih let pa je drugačna. Morda bo letos beseda držala? Sejmi rabljenih učbenikov Obstaja še tretja možnost, kako priti do učbenikov. Če jih šolar ne podeduje po starejšem bratu ali sestri, jih lahko poceni kupi od bližnjega soseda, ponujajo jih tudi mali oglasi, zadnja leta pa se uveljavljajo tudi organizirani sejmi rabljenih učbenikov. Uveljavljajo se prednaročila Bdenju vlade nad cenami učbenikov na eni strani ter nenehno novim, dopolnjevanim ali popravljenim učbenikom so se v založbah po svoje prilagodili. Tiskajo omejene naklade, saj se boje, da bi jim prevelike vse leto - do naslednjega šolskega leta -Prè'cfoJo že od prej. Te so vsekakor^ obležale kot strošek, za nameček pa ve{je 0sti, saj učbenike glede na vse bi morda "stare" knjige takrat niti ne Hej: Povpraševanje le dokupujejo, bile več veljavne. ?tioyiï[Pe in razcefrane nadomeščajo Racionalnost založb se seveda ^ru^ mi» medtem ko druge začenjajo odraža v knjigarnah. Vsi otroci "Oa učbenikov ne bodo najeli v šolskem %cevn*kako trideset odsotkov skladu, ker bodisi ne marajo rabljeno k ' k°likor jih je doslej pose- nih, bodisi bo za bratcem naslednje Ho A^benikih iz šolskih skladov, leto dedovala sestrica, za dva šolarja Pov»- ?stotek z novim šolskim letom in morda še tretjega pa se že splača stopiti v knjigarno po sveže knjige. Skratka, slaba polovica osnovnošolcev bo v novo šolsko leto očitno stopila z novimi knjigami. V obeh kranjskih (enako je v drugih gorenjskih mestih) knjigarnah so do 1. julija Novosti bo v prihodnjem šolskem letu za osnovnošolce razmeroma malo. Nova bo, denimo, Matematika 2, prenovljena angleščina za peti razred, kemija za sedmega in osmega, fizika za sedmega, predvidoma po 20. avgustu pa bo izšel tudi novi zemljepisni atlas. ^ io na buzu Petdeset- Pomeni, Povprečno polovica otrok NhJ*e najela v šoli in plačala No Hom° obrahnino." SiSp Lavtar Prayi. da šolski ?° Soc i ^acu s'cer mso prvenstve- un lucauu; Mjjigcuucui íu uu i. juuj< l*h »a • korektiv' čeprav imajo v sprejemali prednaročila za osnovno udi to možnost, da socialno šolskeučbenike in delovne zvezke. Prvi sejem, namenjen naslednjemu šolskemu letu, je bil v Kranju brž po izteku prejšnjega šolskega leta. Uspešen ni bil preveč, očitno so takrat šolarji komaj dočakali konec garanja in so jim bile skrbi za leto zahtevnejše knjige povsem odveč. Drugi sejem bo, tako kot prejšnja leta, ob začetku novega šolskega leta in takrat bo bržkone trgovanje bolj cvetelo. Zlasti med dijaki poklicnih in srednjih šol, ki si tudi iz objektivnih razlogov mesec pred začetkom pouka težko zagotovijo knjige, še posebno strokovna gradiva. Tu je namreč, Zadnja dva tedna, preden bo v šolah spet zazvonilo, bo v knjigarnah najhujši vrvež. In potem kakšen teden ali dva. Za učbeniki in delovnimi zvezki bodo namreč morali tekati skoraj vsi, razen tistih, ki so si jih zagotovili v prednaročilih. Osnovnošolci, ki so v šoli najeli učbenike, bodo iskali delovne zvezke. Najbolj leni, ki imajo običaj čakati do zadnjega, pa se bodo morda morali zapeljati tudi v sosednje mesto. "V knjigarni bomo imeli vse, vendar bodo količine omejene. Vsako leto se zgodi, da nam kakšen učbenik ali delovni zvezek ostane, drugi pa poide, če še tako planiramo. Zalogam se moramo ogibati, saj nas potem bremenijo vse leto," pravi poslovodkinja v Jenkovi knjigarni in papirnici DZS v Kranju Marija Križnar. Po njenih izkušnjah bi morali v vseh šolah vsaj junija, če že ne maja, otrokom dati točne sezname, katere učbenike in delovne zvezke bodo naslednje leto potrebovali. Večina šol sicer tako ravna - v Jenkovi knjigarni imajo sezname desetih osnovnih šol - nekatere šole pa sezname kasneje še spreminjajo ali jih, kar je še huje, obljubljajo šele za september. S tem so prizadeti predvsem starši, ki tvegajo, da bodo kupili napačno knjigo, ki jo bodo kasneje težko zamenjali. Če potegnemo črto: na področju šolskih učbenikov se postopno vendarle vzpostavlja red, tudi cenovno je odprtih dovolj alternativ, treba je le pravočasno vedeti, da počitnice ne trajajo večno. • H. Jelovčan, foto: T. Doki OVNI VAL Z Vami vsak dan •od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Žerjavka 12, Kranj OBIŠČITE NAS! NAŠ VRT JE LEP, PONUDBA PA PESTRA IN KVALITETNA S 064/49-068 del, čas od 12 h do 01 h m UR/ mobitel URADNI PRODAJALEC VMM pokliči J.___I ZDAJ 064/225-060, 860-029 IKIDRIČEVA 60/ KOROŠKA 26, KRANJI Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 742 555 _064 53 429 HRAOlNAlNlStO KLUB Pentium 75 Že od Í25\944,ÒÓ S ali 8.822,00 SIT mesečno! Tel.:064/22 10 40 F^Q64/2_2 37 92 GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Delavci kranjske AMZS so nudili 4 pomoči in opravili 22 vlek poškodovanih vozil. GASILCI Kranjski gasilci so tokrat na Cesti 1. maja vlomili v stanovanje, saj stanovalcev ni bilo doma, iz radiatorja pa je puščala voda. Tako so vlomili, zaprli vodo in zamenjali poškodovano ključavnico. Na Jeprci se je zgodila prometna nesreča, kjer so kranjski gasilci reševali poškodovane osebe iz avtomobilov. Na Jesenicah so gasilci opravili tehnično intervencijo, sporočeno jim je bilo, da uhaja plin, opravili so prevoz z rešilnim avtomobilom in črpanje vode v Jeklarni 2. Gasilci iz Škofje Loke so s pomočjo gasilcev iz So-vodnja, Gorenje vasi in Poljan pogasili požar v Hotavljah, kjer je zagorelo podstrešje mizarstva. NOVOROJENČKI V kranjski porodnišnici se je rodilo 8 dečkov in 3 deklice. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 2350 gramov. Najtežji, prav tako deček, pa je tehtal 4400 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 8 novorojenčkov, od tega 4 dečki in prav toliko deklic. Najlažja in najteža pa sta bili deklici z 2950 in 3850 grami. URGENCA Interni oddelek na Jesenicah je sprejel 24 pacientov, kirurški 117, na pediatričnem oddelku pa so sprejeli 17 malih pacientov. Ostala urgenca je poskrbela še za 5 pacientov. TURIZEM V sredo so imeli na Bledu 1778 gostov, kar je več kot na isti dan lani, ko so beležili 1435 gostov. Blejsko in Bohinjsko jezero imata tokrat 21 stopinj. V Bohinju je zasedenost turističnih objektov 55-odstotna, v četrtek pa so imeli 716 gostov. Na Sobcu je bilo v četrtek 850 gostov, kar je za 11 odstotkov več kot na isti dan leta 1995. Na Šobcu se lahko pohvalijo, da imajo letos nasplošno več gostov kot lani, višek sezone pa zanje šele prihaja, saj se prihodnji teden pričnejo počitnice v Nemčiji. Temperatura vode na Sobcu je 19 stopinj. V Kranjski Gori je zasedenost turističnih objektov 75-odstotna, preddvorski hotel Bor pa ima 44-odstotno zasedene svoje zmogljivosti. 985 Center za obveščanje je s telefonskim klicem pomagal pri nesreči na železniški progi. glasbeni večeri POD H0MAN0V0LIP0 Petek, 26.7. ALEKSANDER MEŽEK z začetkom ob 20. uri ŠKOFJA LOKA TO SKOF JA LOKA l.l: «70 268 KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE c Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OČI IN UŠESA Reševanje problematike zdravstva Varčevanje za višje plače Tako pri staležu kot porabi zdravil se razmere umirjajo. Ljubljana, 26. julija - Vlada se je odločila zmanjšati stroške delovanja zdravstvenega sistema. To je bilo nujno za uresničitev dogovora med Zavodom za zdravstveno zavarovanje in izvajalci, pa tudi zaradi izpolnitve obveznosti dogovora med vlado in zdravniškim sindikatom ob zadnji stavki, ko je treba zagotoviti za višje plače zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev 6,8 milijarde tolarjev. Tako se bo število ur za opravljanje dežurne službe po bolnišnicah zmanjšalo za 20 odstotkov, materialni stroški v zdravstvenih dejavnostih pa naj bi se znižali za poldrugi odstotek. Rebalans finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje naj bi prinesel 3,4 milijarde tolarjev, stroške za dežurstva in nadurno delo naj bi znižali za 300 milijonov tolarjev, z boljšo organizacijo in racionalizacijo materialnega in nematerialnega poslovanja naj bi prihranili 220 milijonov tolarjev, pri zdravilih naj bi stroške oklestili za 1,8 milijarde tolarjev, stroške za nadomestila pa naj bi zmanjšali za 681 milijonov. Vlada tudi (razveseljivo) ugotavlja, da se je nenavadno velika potrošnja zdravil lani začela umirjati, prav tako pa tudi stalež za nadomestila za dela nezmožnim. • J.Košnjek Vlada je sklenila Druga izdaja obveznic Izdanih bo za 200 milijonov mark obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, obres-tovanje pa se je začelo 1. julija. Ljubljana, 26. julija • Izdaja druge serije obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, iz katerega država poplačuje odškodnine razlaščencem in drugim oškodovancem v prejšnjem sistemu, je po mmenju ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter vlade nujna, saj vrednost odškodnin na osnovi izdanih odločb že presega 30 milijonov mark, kolikor je bila vredna prva izdaja. Vrednost druge izdaje je višja in dosega 200 milijonov mark. Obveznice so se začele obrestovati 1. julija po 6-odstotni letni obrestni meri. Prvi kupon glavnice zapade v izplačilo 1. decembra leta 2004, zadnji pa 1. junija leta 2016. Obveznice so izdane v apoenih po 100 mark. • J.K. Dokument velikega dogodka Sveti oče med nami Knjigo je izdala založba Stillmark iz Ljubljane in je njen prvenec. Ljubljana, 26. julija - Zares lepa knjiga, ki na nevsiljiv način, z vrhunsko fotografijo in izbranimi besedili oživlja papežev obisk v Sloveniji, je nastajala tudi na Gorenjskem, v Gorenjskem tisku v Kranju. Knjiga, ki je vsestransko vrhunsko oblikovana in izdelana, kaže, kot je dejal direktor založbe Zvone Krznar, spontan odnos Slovencev do papeža in papežev spontan odnos do nas. V knjigi je 240 fotografij najboljših slovenskih fotor-eporterjev, ki so spremljali papežev obisk v Sloveniji. Ob fotografijah so kot besedilo večinoma govori, ki so jih imeli najvišji predstavniki slovenske države in cerkve. Knjiga ima 168 strani, naprodaj je v vseh knjigarnah po ceni 7500 tolarjev. • J.K. Zveza slovenske podeželske mladine Sodelovanje z Belgijci Ljubljana, 26. julija - Zveza slovenske podeželske mladine je nacionalna mladinska organizacija in članica Mladinskega sveta Slovenije. Zveza gradi na povezovanju mladih na podeželju, na oživljanju tradicionalnih vrednot spoštovanja družine, doma in narave, na duhu in dediščini kmečkega stanu, na razvoju podeželja, obujanju starih običajev in druženja in na uveljavljanju znanja. Društvo iz Zgornje Savinjske doline pa do 1. avgusta gosti mlade podeželane iz Belgije. Kdor bi se želel pridružiti, naj pokliče Matejo Suhadolnik po telefonu (063) 846-007 ali Katjo Klemenšek po telefonu 063 846-029 ali fax 063 846-055. • J.K. VSAK PETEK ZADETEK radio žili V PETEK 89,8, 91,2 in 96,4 Mhz STEREO RDS od 1930 do 22. ure! Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Izredna seja državnega zbora Loterija ima nove lastnike Poslanci državnega zbora so izvolili mag. Mitjo Deisingerja za sodnika Vrhovnega soa#c* Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij pa še nima novega vodstva Ljubljana, 26. julija - Državni zbor je opravil polovico predlaganih volitev in imenovanj. Po zapletih je bil v drugem glasovanju z 42 glasovi za in dvema proti za sodnika vrhovnega sodišča s trajnim mandatom izvoljen mag. Mitja Deisinger, poslanci pa so imenovali tudi več sodnikov okrajnih in okrožnih sodišč. Za sodnice okrajnega sodišča v Kranju so bile izvoljene Marjeta Dvornik, Metka Kapler, Sonja Teržan in Renata Vodnjov. Nova Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij še nima vodstva. Državni zbor je zaradi napovedane obstrukcije Slovenske ljudske stranke preložil odločanje o kandidatki za direktorico Alenki Kovač -Arh in njenem namestniku Unetu Kokelju. Oba naj bi v manitarnih organizacij * v publiki Sloveniji, 10 odstop Fundacija za 10 ?J Poslanca Nace Polajnar in Miroslav Mozetič, oba SKD. za nekatere poslance bila sporna. Do konca pa so poslanci uspešno pripeljali odločanje o Zakonu o lastninskem preo- Seja državnega sveta Dvakrat veto Ljubljana, 26. julija - Državni svet je na sredini seji izrekel dva odložilna veta. Prvi se nanaša na novi zakon o postopku za ustanovitev občin in določitvi njihovih območij. Po mnenju svetnikov bi moral biti referendum obvezujoč, obvezen za državni zbor, določiti pa bi bilo treba, da je referendum veljaven, če se ga udeleži nad polovico volivcev in če za predlog glasuje večina teh. Veto je bil izglasovan tudi na zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Državni svet meni, da je zgrešeno, da bi morala biti pred stečajem opravljena revizija in da bi prisilne upravitelje določala vlada in ne suvereno sodišče. blikovaniu Loterije Slove- nije.Predlog zakona je bil kar dolgo v obravnavi, sedaj pa je sprejet. Gre za pomemben zakon, predvsem za huamani-tarne in športne organizacije, ki dobivajo preko loterije pomembna sredstva za delovanje. Loterija Slovenije je po novem delniška družba, v kateri ima 25 odstotkov delnic Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 15 odstotkov Slovenski odškodninski sklad, 40 odstotkov Fundacija za financiranje invalidskih in hu- špoprtnih organizacij, ^ . stotkov delnic pa naj bi doDJJ zaposleni, bivši zaposleni,^ upokojenci Loterije Slovenj. Razdelitev delnic bo opra^ Agencija republike Slovenj za prestruktuiranje in privaJ zacijo, prav tako pa bo; tren še ustanoviti Fundacijo * financiranje invalidskih in J . manitarnih organizacij l. Fundacijo za financiraj športnih organizacij. $sJt obeh Fundacij imenuje ni zbor. U Državni zbor je dopolnitev zakona o VoS° nih stavbah in poslovnih Pf0., torih, po kateri naj bi obr«1' (sprememba jih zadeva o*rj 5500) , ki imajo posfov j prostore v denacionalizifa jjj stavbah, dobili nazaj denar-v so ga vložili v obnovo pr°st°af ov ali pa bi se ta àfiK spremenil v solastniški de'6. Poslanci so opravili tudi àm branje zakona o drža*"* pravobranilstvu. Državni Pr vobranilec bo pred sodi#e zastopal le državo, ne P paradržavnih organov in s* dov, kar je bilo tudi predlaiL no. • J.Košnjek, foto: ü' Sinik Volitve v Bosni in Hercegovini Registracija tudi na Jesenicah Ljubljana, 26. julija - Skladno s sporazumom iz Daytona bodo volitve v Bosni in Hercegovini 14. septembra. Volili bodo tudi državljani BiH, ki so trenutno v drugih državah. Volitve bodo omogočene tudi v Sloveniji, saj pri nas živi nad 5000 beguncev. Volili bodo po pošti. Do konca meseca poteka v Sloveniji registracija volilnih upravičencev. Razen v 14 večjih zbirnih centrih je organizirano mesto tudi na Jesenicah. Tej mreži ustrezno bodo razdeljeni tudi volilni lističi. Slovesno v Dragi v Loškem Potoku Množična Dragarska vstaja Kranj, 26. julija - Predsednik republike Milan Kučan £ naslovni škof dr. Vekoslav Grmič bosta osrednja g°st? velikega ljudskega srečanja, ki bo jutri, 27. julija, ob 11- ^ pred lovskim domom v Dragi v občini Loški Potok. ü" Ljubljane do Drage je 60 kilometrov po asfaltirani cesti P relaciji Velike Lašče - Sodražica - Loški Potok - Draga- W 19. aprila leta 1942 se jer začela velika vstaja v Dragar^ dolini, potem pa so se zgodili na slovenski in tudi na hrva** strani pomembni vstajniški dogodki, ki so bili vzrok za hu<> maščevanje Italijanov, podobno nasilju Nemcev v Dra*^ šah ali Gorjah. Izjemno vlogo je odigral župnik FraJ Lončar, ki je kot edini moški ostal v vasi in za ceno svoj?* življenja branil ženske in otroke, da jih niso odgnal« internacijo. Župnik je v Dragi tudi pokopan kot biser mašnik. • J.K. J, STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVIpJ Občine nemočne pri obrti Na sestanku Kluba županov Slovenske ljudske stranke, ki ga vodi župan občine Cerkno dr. Janez Podobnik, so obravnavali položaj obrtništva in malega gospodarstva. Župani so opozarjali, da zakonodaja občinam ne omogoča, da bi preko sistema zagotovljene porabe lahko stalno financirale razvoj obrti in podjetništva. Občine se pomena te dejavnosti zavedajo in vseeno pomagajo, kolikor morejo. Temu ustrezno je treba spremeniti zakon o financiranju občin. Župani so tudi negodovali zaradi novega izračuna zagotovljene porabe. V nekaterih občinah to ogroža delovanje šol, vrtcev, kulture in športa. Do 15. septembra naj bi bilo omogočeno dajanje pripomb na sedanjo ureditev. Septembra pa naj bi državni zbor namenil za občine več denarja. Spodbuda stanovanjskim zadrugam Demokratska stranka Slovenije je zadovoljna, da vlada načrtuje sprejem ustre- li; • rti" državi, ki jih povročajo tako najave pred volitvami y\ državni organi kot centralis- vara. Stranka opozarja P tični mediji. Ulica je postala nevarnostjo raznih novi*1 ^ razen lokalnih medijev edini litičnih strank, ki so p1^ ji neodvisni medij. Pogled na volivcev, in sporoča, "jjn Štormanov avto pove, da z sklenila koalicijo s tyjjjà znih predpisov in ukrepov, njim v Senožečah ni prebijal enakopravnih dežel, ki ki bodo omogočili ponovno ^ari]raA amt^fc ^ ««WhL, ~a aJz^u ctr*«k m P.. združevanje državljanov, zainteresiranih za stanovanjsko gradnjo, v stanovanjske zadruge. Stanovanjske zadruge so v preteklosti odigrale pomembno vlogo pri stanovanjski gradnji. Vlada naj z ukrepanjem na tem področju pohiti. Demokrati tudi podpirajo oblikovanje stanovanjskih skupnosti in predlagajo ustrezno spremembo stanovanjskega zakona. Štorman v parlamentu Predsednik republikancev Adolf Štorman naj bi včeraj na Jesenicah predstavil svoje uničeno vozilo in svojo novo knjigo. Državljane želi opozoriti na nepravilnosti v barikad, ampak so poškodbe posledica bočnega zaletavanja v njegov avto, kar je potrdil tudi zapriseženi sodni cenilec. Notranji minister Šter po Štormanovem mnenju še vedno razkazuje mišice in ne upošteva argumentov, kar je državni terorizem. Po n<>' od deželnih strank vplivom komunistične„ menklature. Postavili a skupno kandidatno imenoma Liberalna Liberalna stranka se varja tudi s Slovensko n sj nalno desnico, .^°tucli sodelovanja pa vidi jo p' akcijah in raziskavah bodo Krščansko socialnounjj -j) republikanci zanesljivo v par- jQ vodi Franc Miklav0 "og0 lamentu, pravi Štorman. je imeia v preteklosti n» p pnitlrih staliïc kot SlOve Jjjj Liberalci sklepajo zavezništva Liberalna stranka v predvolilni izjavi sporoča, da podpira sodelovanje demok-ratiučnih strank na temelju pred in povolilnega dogovora. Zanjo je sklepanje zavezništev po volitvah brez ljudska stranka. f^J ÍD predlagajo liberalci V\ pO povolilno sodelovanj^, vzoru nekdanjega reše vat' Skušajo predvsem _ pereče probleme države in se ne zvleči v brezplodne karske zdrahe • Zbrt»» sm GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ UredniSka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak IP y-jim* Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, m Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava » n^Toj'/' Art, Kranj / Tisk: DELO - TCR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: ^^fr*^^ Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in K k pO Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oelasne storitve- do ceniku. Prometni stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT igk, 26. julija 1996 PO GORENJSKEM 19. STRAN • GORENJSKI GLAS Na jstarejše gasilsko društvo na Gorenjskem bo jutri, v soboto, praznovalo 120 let krotenja rdečega petelina v Škofji Loki f|r^az gašenja pred sto in več leti, koncert, razstava sodobne opreme, gasilska parada, razvitje prapora in veselica so lavne točke jutrišnjega praznovanja 120. obletnice Prostovoljnega gasilskega društva Škofja Loka. je vsekakor mesec, Ve pnreja največ gasilskih Bi** ' 0 čemer se lahko JJJPfičate tudi v našem kaži-oh, p°gost običaj je, da se razvili ob tej obletnici. Hkrati bomo to zgoščeno zgodovino našega društva prevedli tudi v nemščino." Dogajalo se je, da se prostovoljna gasilska društva niso tod"""" pr' Sas>"cm praznujejo i,1 razni jubileji, vendar ukvarjala le z gasilstvom, pač i".fcPn :..u'i_i_ i__a__t- _________j ya •■_____ Pol ji j^e8» jubileja, kot ga bo pa so se v teh društvih porajale 1,1 jutri, v soboto po- tudi druge dejavnosti. Ali velja to tudi za GD Škofja Loka? "To velja tudi za naše društvo, pri čemer lahko ugotovimo, da se je v tem društvu pni uniformiranih gasilcev. O začel pomemben del kulturnih H smn ------- in drugih dejavnosti tedanje Škofje Loke. Tako je bila prav Jwe praznovalo PGD Škof-hdi ?ka' ki Je najstarejše S, t društvo na Gorenjs-v x?' še ni bilo: upajo, da se bo • ak°fji Loki zbralo več kot smo se pogovarjali J'edsednikom društva Jane-^ Sušnikom. . Ali o ustanovitvi Gasilskega J**« Škofja Loka obstaja •^obnejša dokumentacija? l P ustanovitvi GD Škofja £k.a 29. aprila 1876 obstaja ^Pisnik ustanovne seje, na .aterj so sprejeli pravila prosojnega gasilskega društva, Jpaovanju načelnika in treh •Jegovih pomočnikov, obstaja-Pa tudi celo zapisi o sejah JPravljalnega odbora, ki so ,uc decembra 1875 in februar-.}876. To je bilo prvo JSllsko društvo na Gorenjs-3 ustanovljeno šest let za f.llskim društvom v Metliki, Je bilo prvo gasilsko društvo ^Slovenskem. Žal nam ni izffe • že do teSa praznovanja JJatl publikacije, ki jo je o Jianovitvi društva pripravil J'of- France Štukel, objavlje-□J bo tudi v letošnji številki !j*kih razgledov. Poleg oboj.6 dokumentacije smo se lam tudi za PnPravo sez" trat darovalcev spominskih gjov, srebrnih in zlatih žebl-Kov na praporu, ki ga bomo i}a občinskega sveta i^jska Gora, 25. julija -tçdjTkogorska občina je ena *e ne P"'8 s,ovenska tors?8» W je uskladila pros- bod ak*e. Po sedmih letih toSi.0Dčani lahko končno "S* hiše. predranJskogorska občina je Nnu om sprejela odlok o Ureia • ukrep»n na področju Daj k^Ja Prostora v občini, ki <4in Za^asno zaščitil interese in d do sPrejetja sprememb plan °P°Jnitcv prostorskega olc01j ?°Üne. Ministrstvo za °bC(n m prostor Je opozorilo °dlof° .^ranJska Gora, da ki *J v skladu s predpisi, u\ n '°čajo urejanje prostora Upra .v skladu z zakonom o °dlok • Dčina se Je s tem Precj 0IJJ hotela le zavarovati ProstQ k°ntroliranimi posegi v Na sveta mmuli seji občinskega ^m?9. so Potrdili vse spremnega -n dopolnitve dolgor-°^iriP vln družbenega plana Wi sf. sanjska Gora in spre- *%Sr Pc da se sporni odlok '•S tem, ko so sprejeli v tem društvu celo ustanovljena pihalna godba, ki pomeni zametek Pihalnega orkestra Škofje Loke, ki se je pozneje osamosvojil. Društvo je z leti vedno bolj raslo in iz našega arhiva je razvidno, da so praznovali vsako deseto obletnico obstoja društva. Posebej je bilo svečano 1926. leta, ko so praznovali 50. obletnico, 1956. leta za 80. obletnico, ko je jubilej počastilo kar 1100 uniformiranih gasilcev." In koliko jih pričakujete letos, ob 120. obletnici obstoja? "Povabili smo jih veliko: vsa gorenjska društva, društva iz sosednjih regij ter prijateljska društva, s katerimi imamo posebne odnose po vsej Sloveniji. Prepričani smo, da bo v soboto na gasilski paradi sodelovalo več kot 1000 uniformiranih gasilcev." Kje pa je društvo imelo svoje prostore? "Iz dokumentacije gasilskega društva je razvidno, da se je Poročilo o požaru Na vabilu k praznovanju 120. obletnice GD Škofja Loka so zapisali tudi skrajšano poročilo o velikem požaru, ki je 30. junija 1893 upepelil predmestje Karlovec, enajst staniš in štiri gospodarska poslopja, skupaj 15 objektov: "Dne 30. junija t J. ob 3. uri zanetili so igrajoči otroci v hlevu hiše štv. 12 ogenj, kteri je bil v hipu v slamnati strehi, od koder se je bliskovito širil po sedanjih poslopjih. Najbližji stanovalci izganjali so živino in otemali razne premičnine. Drugi pa so alarmovali škofjeloško požarno obrambo, koje načelnik je bil z dvema brizgalnama (snemalke Abprotzspritzen) in z dvema vozoma se cevmi v štirih minutah pri požaru ter se takoj lotil požar omejiti" čani bodo zdaj lahko gradili prostorske plane občine, so v Sloveniji zanesljivo ena redkih občin, če ne sploh prva, ki ima že svoje prostorske akte. Tako je zdaj gradnja na območju občine Kranjska Gora možna le na osnovi sprejetih predpisov občine Kranjska Gora. S tem so rešili tudi.vse vloge posameznih občanov za zasebne gradnje v zadnjih sedmih letih, saj je bila zadnja sprememba prostorskega plana narejena še v letu 1989. V postopku so obravnavali 142 pobud, od tega 42 predlogov občanov. V kranjskogorski občini tudi pripravljajo predlog nove organiziranosti za izdelavo lokacijske dokumentacije za občino. Ko so na minuli seji občinskega sveta razpravljali o urbanizmu v občini, so med drugim poudarili, da Triglavski narodni park obsega precejšen del prostora občine, vendar naj bi bilo varovano okolje prednost in kvaliteta. Za občino je značilno tudi dvolastniško ob- močje v Italiji, kjer imajo rateški dvolastniki kar 2373 hektarov zemljišč ali skoraj polovico ozemlja krajevne skupnosti Rateče. Poseben problem v občini Kranjska Gora predstavlja prometna ureditev Kranjske Gore. V prihodnje bodo na področju prostora največ pozornosti posvetili ureditvenemu načrtu Planice, komunalnemu urejanju občine, zavarovanju vodnih virov, prometni ureditvi v vseh krajevnih skupnostih in sprejeli tudi prostorski in razvojni program za Dovje in Mojstrano. Nobeno naselje v zgornjesavski dolini nima ustrezno urejene kanalizacije, zato občini Kranjska Gora in Jesenice načrtujeta kanalizacijski kolektor od Rateč do Jesenic, kjer je čistilna naprava, blizu pa bo tekel tudi plinovod. Hkrati naj bi uredili kolesarsko stezo od Rateč do Hrušice. Kolektor, plinovod in kolesarska steza bodo tekli pretežno po trasi opuščene železniške proge. • D.S. ezov prah podražil sanacijo 2el dajalca' ^uI^a * Po Javnem razpisu za al so morali odvoziti na posebno deponijo i °kÇadkovZa sanaciJ° deponije komunalnih ga niso mogli po načrtih odložiti na nasip. Jbcini izhnar^a^ Mežakli so v jeseniški Železovega prahu je bilo za okoli 10 tisoč ?adbena ?/1 •Cestno podjetje Kranj za kubičnih metrov. Preložiti so morali še 8 !? to 2a zat mHIS Ljubljana za drenažna tisoč kubičnih metrov odpadkov iz sedan- Ju Kmetijske zadruge krmnimi žiti. Prav zaradi tega ,0&niï '* S kakovostjo le- v gorenjskih kmetijskih zadru- ^jbop P*enice nikjer niso gah pričakujejo, da bodo lt^e 'J zadovoljni, kot vse kmetje pšenico uporabili za ' P* je kmetje tudi ne krmo oziroma jo uporabili za w *o novega na avgustovskem Celovškem sejmu N;^selje do novosti *t'ije^mu med *°*in 18' avgUSI°m b°do tokrat sodelovali $odej razs*avšjalci iz Slovenije. Korošci so zainteresirani za Vefo Vanje Slovencev in bi za morebitne razstavljalce še tjub?8ŠH Proston H bo in na' ^* JUHJa " Letošnjemu Celovškemu sejmu, začel \e^o n 10 k° traJa* do I**- avgusta, bodo organizatorji dodali a bliz °V-f£a' ^ar ^aže tud* 8esl° seJma: Veselje do novosti. •°del0vi ^-000 kvadratnih metrih razstavnega prostora bo ? Avst - blizu 600 razstavljalcev, od katerih jih bo okrog 300 t ^enii^K ostau Pa *z drugih srednjeevropskih držav. Iz Janez K • ^etos štirje Gani dva): Agromehanika iz Kranja, i Vač K°uec *z Mengša, Štefan Kobal iz Vižmarij in umetni í Vensk^h z ^ODrove- Korošci bi radi videli na sejmu veliko Želel ODiskovalcev, pa tudi več razstavljalcev. Če bi kdo ^etra v Celovec, bi zanj našli prostor. Cena kvadratnega e'ektri?t^zstavneSa prostora z zadnjo in ločilno steno ter P* je naIm PriklJučkom stane od 950 do 1050 šilingov, zunaj >^J*Jenmina za kvadratni meter od 350 do 435 šilingov. °NrenMi glas na sejmu kiti £wOU**''seJem bo Gorenjski glas organiziral zanimiv °*oiibo> bo pMvoČasno objavljeno, najverjetneje pa o. avgusta. Izletnikom ne bo dolgčas. svoje namene. Dolga zima, hladna pomlad, razmeroma suh junij so največji razlogi, da se je začetek žetve na Gorenjskem premaknil za nekaj dni. V blejskem kotu bodo pšenico začeli žeti v začetku naslednjega tedna, ječmen pa konec, tedna. V KZ Bled so povedali, da pričakujejo 3,25 tone pšenice na hektar. Ječmen je lepše uspel, zato naj bi ga naželi 4 tone na hektar. Odkupa ne bo, ker je žita malo in ga bodo kmetje večinoma porabili za krmo. S KZ Domžale so sporočili, da je pri njih požeto že približno polovica pridelka. O kakovosti žit niso govorili, vsemi zaposlenimi v gospodarstvu z 28,4 na 16,6 odstotka. Poslovni rezultati so se nekoliko zboljšali, vendar so vseeno slabši kot v malih podjetjih. Poslovno leto 1995 je bilo negativno, vendar je bila izguba manjša za 13,2 odstotka. V malih podjetjih so se precej povečali stroški dela, predvsem zaradi povečanja plač in višjih stroškov za socialno varnost, deloma pa tudi zaradi povečanega števila zaposlenih. Povprečna plača v malem podjetju zaposlenega delavca je bila leta 1995 74.650 tolarjev, kar je za 27,8 odstotka več kot leta1994, pa tudi več od rasti življenjskih potrebščin, ki so se podražile za 13,5 odstotka. Kljub temu je bila povprečna plača v malih podjetij manjša od povprečne plače v srednjih in velikih podjetjih. V malih podjetjih se je povečal čisti prihodek od prodaje doma in na tujem. Povečanje, leto 1995 primerjano z letom 1994, je bilo doseženo tudi v srednjih in velikih podjetjih, vendar ne tolikšno kot v malih podjetjih. • J.Košnjek ker čakajo na analize. Zagotovo pa bo pridelek manjši kot prejšnja leta iz že znanih razlogov. Medtem ko so v KZ Domžale lani odkupili 135 ton žita (večinoma pšenice), letos pričakujejo manjši odkup, ki naj bi trajal tja do srede avgusta. V KZ Cerklje so z letošnjim pridelkom malo bolj zadovoljni, vseeno pa pričakujejo, da veliko kmetov pšenice ne bo odprodalo. Odkup naj bi tudi pn njih trajal do srede avgusta. V Mercatorju KŽK Kmetijstvo Kranj z letošnjo letino niso zadovoljni, saj je kakovost pšenice dobra samo na posameznih parcelah. Žeti so začeli že v ponedeljek in torek, nato jih je zaustavilo slabo vreme. Tako kot prejšnja leta so posadili največ pšenice, nato rži in ječmena. • S. Š. Med d°?° h sí0van.imi 180.000 obiskovalci naj bi jih bilo okrog ?i? li na r eni^e·· Vst°pnice bo tako kot običajno mogoče i Sn8ov cj 0renJskem sejmu v Kranju po znižani ceni 45 rln8ov 7a pa ie vstopnina 75 šilingov za odrasle, 35 jMa) poï0!^ in 150 šilingov za družine (starša in dva ia 0 Poseh • ni poPusti Pa oodo P° posameznih dnevih, ki Sh l°rek i namenJeni posameznim skupinam ali generaci-M^nam èet t PamenJen starejšim in gradbenikom, sreda °sti na • dvoJčkom, petek pa kanalizaciji in čiščenju. Posr^H*- SeJmu bodo "Poletni čar zime", konjičkarstvo, . avifce \ F.rodaJa domačih kmetijskih izdelkov, veliko S, gias'hUo?lvlJaJski del sejma z modnimi revijami, striptea- 0 S vse i11 drugimi zanimivostmi • kar sodi na takšen sejem. Stalne bodo igre • J.Košnjek na Ponudba Sarajeva Kranj, 26. julija - V sarajevskem prireditvenem središču Skenderija je bila nedavno predstavitev gospodarstva Slovenije Sarajevu. Sodelovalo je 52 slovenskih podjetij oziroma nad 210 poslovnežev iz Slovenije. Čeprav je bilo pred razstavo, prvo po petih letih vojne, precej pesimizma, saj so bih obojestransko uvedeni vizumi, kar je predvsem v BiH povzročilo veliko nejevolje, precej pa je bilo tudi trditev, da se slovensko gospodarstvo odloča za predstavitev prepozno, je bilo vseeno doseženih nekaj vzpodbudnih rezultatov. Slovenska razstava je bila dobro obiskana, 18 slovenskih podjetij bo kmalu delovalo v BiH, 19 pa jih bo v Sarajevu in drugih krajih odprlo svoja predstavništva. Uradno Sarajevo je slovensko predstavitev dobro sprejelo, negoduje pa, ker je menjava hudo neuravnotežena. Slovenija v Bosno in Hercegovino veliko več izvaža, predvsem hrano in zdravila, kot pa iz nje uvaža. Območna Gospodarska zbornica za Gorenjsko in Združenje podjetnikov Gorenjske obvešča, da je na voljo pregled investicijskih programov podjetij z območja Sarajeva. V pregledu je podrobno opisano, kaj vključuje posamezni investicijski projekt in v kolikšnem obsegu so predvidena investicijska vlaganja v osnovna in obratna sredstva ter v infrastrukturo. Vsi, ki jih s tega področja kaj zanima, dobijo informacije na telefonu 222-584 oziroma na Območni gospodarski zbornici - Združenje podjetnikov Kranj. • J.Košnjek Odstopljeni podpredsednik ZPS Emil Vehovar: "Separatistična politika vodstva ZPS" Malo gospodarstvo ne more brez velikega in obratno, del vodstva ZPS pa deluje ravno nasprotno, pravi Vehovar. Ljubljana, 24. julija - V Združenju podjetnikov Slovenije (ZPS) se sodeč po odmevih v javnih občilih nekaj kuha. To je potrdil tudi Emil Vehovar, do nedavnega podpredsednik ZPS, ki je politiko dela vodstva ZPS, vključno s predsednikom Francom Zavodnikom, označil za separatistično. Kaj je Vehovarja v ZPS zmotilo, da je za oznako vodstvene politike izbral besedo, za katero smo mislili, da je stvar preteklosti? Predvsem tri stvari: podpis sodelovanja ZPS z banko Triglav, enoinpolletno ubadanje s skupno strategijo, namesto da bi se vodstvo ukvarjalo s konkretnimi problemi, in nazadnje podpis pogodbe o soustanoviteljstvu Visoke podjetniške šole, katere ustanovitelj je Gea College. Vehovar, ki je z mesta podpredsednika ZPS odstopil pred štirimi meseci, še vedno pa je član upravnega odbora ZPS, predsednik regionalnega ZP Posavja, je bil proti podpisu pogodbe s Triglavom, ker je bila to banka, ki je tedaj ni poznala veČina članov ZPS, poleg tega pa je bila omenjena banka zelo majhna in zato nedosegljiva za mnoge podjetnike. Poseben primer je Visoka podjetniška šola, za katero naj bi ZPS kot soustanovitelj namenila 100 tisoč mark. Sodelovanje z Gea College je sporno, je dejal tudi mag. Samo Hribar - Milic, šef kabineta GZS, katere članica je tudi ZPS. Hribar je razložil stališče GZS: "GZS gre le v take projekte, ki so izrazito deficitarne narave, in še tu le preko javnega razpisa. Visoka podjetniška šola pa je izrazito tržno naravnana, saj letna šolnina znaša 8500 mark, poleg tega pa je podpis pogodbe bil opravljen mimo razpisa." "S temi in podobnimi dejanji, med drugim tudi z ustvarjanjem nepotrebne diferenciacije med malim in velikim gospodarstvom, del vodstva ZPS vodi separatistično politiko, ki vodi v razbijanje enotne gospodarske strukture v Sloveniji in nenazadnje v izolacijo ZPS," je svojo plat resnice orisal Emil Vehovar. • S. Šubic Slovenski izvozniki v Črni scenarij slovenskega gospodarstva Predlogi za izboljšanje položaja. - Grozi nam propad celotnih panog. Ljubljana, 21. julija - Gospodarsko interesno združenje izvoznikov je na današnji tiskovni konferenci medije seznanilo s prvo točko svojih zahtev. Predstavniki združenja izvoznikov so govorili predvsem o problemih slovenske inflacije, o plačah in delnicah. Predlagali so tudi rešitev krize, v katero se po njihovih ocenah vztrajno pogreza slovensko gospodarstvo. Združenje izvoznikov je že 18. junija sprejelo šest zahtev in dvajset predlogov, s katerimi bi lahko znižali inflacijo in življenske stroške ter hkrati okrepili konkurenčnost slovenskih izdelkov. V prvi točki svojih zahtev so zapisali, da je treba managerje in zaposlene spodbujeti, da bodo postali dobri podjetniki. Združenje izvoznikov zahteva tudi zaustavitev rasti plač, uspešne delavce pa naj se nagrajuje z delnicami. Na ta način bi zaustavili inflacijo, ljudje pa bi pridobili lastninski odnos. Izvozniki želijo Slovenijo približati Evropi, k čemur naj bi pripomoglo tudi novo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo. Pri nas je to razmerje 1 :16, česar ni nikjer drugje v Evropi, kjer je razmerje 1 : 10. Zahtevam slovenskih izvoznikov se je pridružil tudi svet delavcev TIO Otiški Vrh. Njihova predsednica Ema Žagar je povedala, da samo v njihovem podjetju plače zaostajajo za slovenskim povprečjem za 40 odstotkov, položaj tekstilno-usnjarske panoge pa se je v zadnjih dveh letih katastrofalno poslabšal. Izvozniki so svoje zahteve oblikovali tudi zaradi črnogledih napovedi, narejenih na podlagi študij slovenskega gospodarstva. Pri nas naj bi prišlo do zloma borznega trga in bank, od česar pa ni več daleč zlom celotnega gospodarstva. Ta zlom je napovedan za čas petih do sedmih let po slovenski osamosvojitvi. Združenje izvoznikov predvideva, da bo kmalu prišlo do izginotja celotnih panog. Generalni direktor združenja Gojko Stanič je napovedal, da bodo kmalu propadle naslednje veje gospodarstva: tekstilna, usnjarska, lesarska, čevljarska, pa tudi določene panoge elektrotehnične industrije. • Š. Žabkar Svetovanje Zatiranje insektov Kranj, 26. julija - Kmetijska svetovalna služba Lesce organizira v sodelovanju z Unichemom iz Ljubljane v sredo, 31. julija, ob 9.30 v hlevu Janeza Derlinka v Hrašah pri Lescah demonstracijo zatiranja insektov v hlevih in farmah. UREJA: Marija Volčjak Zaskrbljujoči podatki o menjavi s tujino V četrt leta Politika in država ne upoštevata pridelali četrt milijarde izgube potreb gospodarstva Združenje Manager opozarja državo naj spremeni odnos Prodajalci plina ustanovili svoje združenje Za višje cene ali nižje stroške Podatki o zunanjetrgovinski menjavi sicer klasično zamujajo, vendar je že vsem jasno, da se naši državi obeta plačilnobilančni primanjkljaj. Kažejo namreč, da je v prvem četrtletju nastalo za dobrih 250 milijonov dolarjev primanjkljaja in po ocenah analitikov v drugem četrtletju ne bo nič bolje. Če že podatki zamujajo, pa bi morali v vladi prisluhniti opozorilom izvoznikov, ki vedno bolj tarnajo nad nekonkur-enčnostjo, in ne dopustiti, da se je zaradi dolgotrajnega dogovarjanja osebna in državna poraba dvignila realno za skoraj desetino. Po analizah zbornice SKEP se porastom stroškov na enoto proizvoda ponovno pridružuje precenjeni tečaj tolarja in predraga posojila, povrh vsega pa uČikovitejše ukrepanje v gospodarstvu hromijo tudi neučinkoviti predpisi. Žal se slabi ekonomski politiki vedno bolj pridružuje tudi slabša poslovna klima, medstrankarski prepiri in javna pranja umazanega perila pa naši državi v tujini znižujejo ugled m ocene zanesljivosti. Vlada več kot očitno reagira le še na stavke in "rohneje" managerjev, bančne oblasti pa samoza-dovljno (in ne glede na posledice) trdijo, da uresničujejo sprejeto politiko. Samo tega nam še manjka, da se začno plačilnobilančne omejitve in nekdaj zloglasni devizni računi posameznih podjetnikov, pa zloglasne "šticunge", ki smo jih nekdaj kot "tržni" ukrep že poznali. Kaj slaba tolažba je, če trdimo, da imajo podobne težave tudi druge države v tranziciji, ugotavlja v komentarju Tone Kraševec iz GZS. V združenju Manager ocenjujejo, da politika in država ne prisluhneta dovolj interesom gospodarstva, ki se mora na vstop v EU tudi dobro pripraviti. v mesecu avgustu Pri nakupu 4 avtoplaščev vam podarimo majico Polo in operetno avto. BOLTEZ VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO KRANJ, Staneta Žagarja 58c Telefon:064/331-639, 331-662 STARI DVOR èkofla Loka, Kidričeva 26. tel.: 634 800 POCENI NAKUP JAPONSKIH KDSltNIC iN çozoníh čismcev ianaka STRIŽNA KOSILNICA GUTBROD BM 700 MOČ MOTORJA: 2.2 KW ŠIRINAREZA: TO cm 112.124.OO SIT NAHRBTNI [ GOZDNI ČISTILEC JON8BRBD BI" 40 MOČ MOTORJA 1.3 KW PROSTORNINA: 36.3 cem TEŽA; 7.1 kg PRIBOR: JEKLENO REZILO 70.700.00 SIT N TANAKA TBC 2200 PROSTORNINA: 21.1 cem MOČ MOTORJA: 1,05 KW TEŽA: 4.9 kg PRIBOR: JEKLENO REZILO 55.660,00 SIT STRIŽNA KOSILNICA BC8 MTXNI MOČ MOTORJA: 4 KW BIRINA REZA: 80 cm PRIBOR: JEKLENO REZILO 152.000.00 SIT lEl£v120ZJ! 12JEMNO POCENI TV SELEČO S-28 ttiMONO 71 ekran 115.100.00 SIT TV PHILIPS 21 PT L IN ttx-MONO 55 ekran 75.838.00 SIT NEMOGOČE JE MOGOČE!!! TV SELEČO 120 VT tti-MONO 55 ekran 1 62.000.00 SIT TV GRUNDDVG 37 ekran program CODE, sleeptimer 43.547.00 SIT KMCČKt STROJI KOVIN OTEHMA Ljuljana, 25. julija - Združenje Manager uspeva z učinkovitim delom v svoje članstvo pritegniti vedno več članov z vodilnih delovnih mest slovenskih podjetij, saj je pri informativno svetovalnem delu dovolj uspešen, medtem ko z uveljavljanjem interesov gospodarstva pri delovanju države in v politiki še zdaleč niso zadovoljni, je na novinarski konferenci ocenil predsednik združenja Manager Jakob Piskernik. Menil je, da imajo s politiko preprosto premalo stikov, zato so na področjih, kjer se interesi države in menedžer-jev razhajajo, pri usklajevanju manj uspešni. Porast članstva združenja - doslej se je vključilo preko 850 članov, kaže na to, kako dragocena je možnost izmenjave informacij in izkušenj, odgovora na vprašanje, kako prispevati k temu, da bi država priznala razkorak med inflacijo in tečajem tolarja, finančno nedisciplino, vprašljivo politiko plač in npr. bolj premislila pri gospodarstvu škodljivem ukrepu, kakršen je uvedba vizumov za državljane Bosne in Hercegovine, pa še niso našli. Kot dobra poteza se je pokazala tudi nedavna ustanovitev sekcije velikih družb (vodi jo generalni direktor koncema Gorenje Jože Stanič), kjer so sklenili opozoriti državo na potrebo za to, da gospodarstvo dobi ustrezen čas za prilagoditev evropskemu trgu, in da so nekatere dejavnosti v približevanju Evropski uniji pre-uranjene. Za primer so navedli Avstrijo, ki si je načrtno vzela kar tri leta prilagajanja gospodarstva pogojem v EU. Politika je preveč oklenjena v strankarske okvire in ima premalo posluha za gospodarska vprašanja, čeprav je nastop PEUGEOT KAVČIČ d.o .o. MILJE 45 VISOKO pri Kranju tel.:43-142 PRODAJA IN SERVIS VOZILA V ZALOGI: PEUGEOT 406 B0XER FURGON 12 m3 B0XER KOMBI S KLOPMI D BOXER MINIBUS TD UGODNO! P 306 PROFIL 1,6 Z BOGATO SERUSKO OPREMO UGODNI KREDITI IN LEASING Ana Mali | medicinska sestra - kozmetičarka Letence 4a © 064/46-369 limfna drenaža novega ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje, ki prihaja iz gospodarstva, ta položaj nekoliko izboljšal. Člani združenja so pokazali pri dosedanjem delu veliko zanimanja za strokovne posvete, s katerimi skušajo z izmenjavo izkušenj vplivati na večjo notranjo učikovi-tost. Izpeljali so posvetovanji na temi Od izgube do dobička, Z nižjimi stroški do konkurenčnosti, za jesen pa imajo v načrtu tudi Uresničevanje odgovornega man-agementa v praksi. Ugotavljajo pa, da so bili manj uspešni pri zaščiti stanovskih interesov preko in-dividualnih pogodb managerjev, saj je interventni zakon z določitvijo najvišjih plač izničil kriterije združenja za oblikovanje plač vodilnih delavcev. Zadnji čas je, da v olastninjenih podjetjih dogovore o višini plač managerjev prevzamejo nadzorni sveti. Razočarani so tudi nad številnimi ovadbami direktorjev zaradi osebnega okoriščanja in nerazumljivim dejstvom, da država sprejema predpise tudi za nazaj. Nepravično se jim zdi, da ljudi, ki so ustvarili veliko kapitala, bremenijo za neznatne prekrške, saj bi bilo bolje, če bi preganjali tiste posameznike, ki so vodili podjetja v izgubi. • Š. Ž. Slovenski distributerji utekočinjenega naftnega predvčerajšnjim v Kopru na sedežu OMV Istrabenz (med nj tudi Plinstal iz Jesenic) ustanovili Gospodarsko intere ^ združenje za utekočinjen naftni plin (GIZ UNP). Glavnic združenja je olajšati dejavnost svojih članov, kar naj bi prispe k boljšim poslovnim rezultatom članic, medtem ko je »53 združenje neprofitna organizacija. S koordinacijo nabave p | transporta in skladiščenja naj bi vplivali na stroške, ^ organizirano pa naj bi nastopali tudi pred (za cene) pristoj ■ ministrstvi, saj je znano, da je nepopustljivo stališče <^ Jfa cenah njihov "glavni problem". Potrošniki smo sicer priče raz . poskusom povišnja cen, predvsem kar se tiče vzdrzcy ^ jeklenk, vendar ie doslej država več ali manj uspela krotiti tovrstno "domišljijo". Rezultati analize neodvisne agencije ^ potrjujejo, da prav pri prodaji plina v jeklenkah Vn rt0$t distributerjih nastaja izguba, saj morajo sami skrbeti za va^j0a teh tlačnih posod, kar da ni upoštevano v cenah. Jeklenka f> stane sedaj 920 tolarjev, distributerji pa zahtevajo, da se i poviša na 1200. K boljšim rezultatom bi lahko prispevala ^ smoternejša nabava plina pred kurilno sezono, če bi bilo za :e skladiščnih zmogljivosti, ne da se plin kupuje v sezoni' tol £ lani zgodilo z nakupom v Franciji, ko ima najvišjo ceno. • Rusi si želijo preko Slovenije nov plinovod 50 milijon dolarjev letno za nov plinovod Včeraj se je v Ljubljani na slovenskem ministrstv gospodarske dejavnosti mudila ruska delegacija Gazpf ^ j ki pripravlja projekt novega plinovoda, po katerem naj ^ prinodnosti oskrbovali Italijo in druge zahodnoevr°P ^ države s svojim plinom. Na pogovorih med minlS Metodom Dragonjo s sodelavci in rusko delegacij0 Y$ vodstvom predsednika ruske uprave za plin R.I. Vj30^ ega je tekla beseda o projektu 300 kilometrov dolgega tranzi.1 ^ plinovoda preko slovenskega ozmelja, katerega izgradflf(je bi stala po prvih predhodnih študijah okoli pol f^iji dolarjev, in sporazumeli so se, da naj bi s PriPra)e(|i)i> nadaljevali. Pokazale so se sicer določene razlike v pog.1 ^ državni sekretar za energetiko Boris Sovič pa je P^^jci poudaril, da plinovod ne bo prvenstveno namenjen en£r*Líií oskrbi Slovenije, odpira pa se možnost, da si na tak ^ s Slovenija tudi zagotovi določeno razpršitev plinske oskrP^ tem večjo zanesljivost, čeprav že sedaj dobiva plin P°.0jjiU plinovodih. Letno naj bi Slovenija za plinovodno traso <* p 50 milijonov najemnine, ni pa še jasna finančna konstrukcij^ samo izgradnjo. Finančno podporo naj bi iskali namreč Wg| slovenski poslovni sferi, saj naj bi plinovod namreč gr *3 j slovenska podjetja. Rusi so se o gradnji že sporazurn Slovaki in Madžari, projekt pa naj bi uresničili v petih lel 4x Celovec 10. - Oktoberstr. 25 Lodeng. 22 St. Veitrstr. 70 Steing. 209 3x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr. 14 Maria - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahmngsstr. 6 Wolfsberg Packerstr. Velika izbira šolskih potrebšžin Jolly vodene barvice, 12 barv in bela tempera.....................................tú'iO Jolly barvice, polirane ali naravne, v etuiju 24 kosov............................... o 90 Svinčniki, polirani ali naravni, različne trdnosti, v etuiju 12 kosov...............• v ç0 Kemični svinčniki, različne barve, v zavoju 12 kosov.............................■ ' Jolly garnitura z nalivnim peresom, - ç0 1 nalivno pero, 6 bombic, 1 kemična radirka, 1 leto garancije.....................* JeQ Garnitura Šolskih čopičev, 6 akvarelnih čoptčev, lasnih ali ščetinastih.... ■ J'çj Flomastri, različne barve z ventiliranimi varnostnimi pokrovi, v etuiju 30 kosov.... * *' Flomastri za markiranje teksta, - ç0 različne svetleče barve, v zavoju 10 kosov...................................................' Kozarec s pisarniškimi potrebščinami, pokrov iz plutovine, 5 različnih vrst vsebine: 36 modrih bombic, 36 barvnih bombic, 300 barvnih ^ risalnih žebljičkov, 150 barvnih sponk ali 60 klinastih žebljičkov...................... ' Voščenke, 10 kosov v pisanem kovinskem etuiju, çO različne barve, odporne ali neodporne proti vodi.......................................... ' Peresnica, z eno ali z dvema zadrgama, Ç0 napolnjena z 31 kosi, z različnimi atraktivnimi motivi.....................................JjQ Luknjač + spenjalnik + 1000 sponk 24/6, različne barve.............•• laÇO TEXAS TI 30 ali TI 31 S, orig. žepni računalnik, 2 leti garancije........ iljfl Risalni blok, A3, dva kosa, vsak 18 listov...............................................i^çO Ovitki za zvezke, A4, v zavoju 10 kosov, prozorni, različne barve........* šolski zvezek A4,40 listov, črtast ali karirast, ^00 na okolju prijaznem reeyeling papirju..............................................................j ^00 Milimetrski papir, blok A4,25 listov, tiskan z različnimi barvami............ Mapa za vpenjanje listov A4, j4,v^ zunanji del z offset-tiskom, z dvema ali štirimi sponkami............................. ^00 Prozorne mape, v zavoju 20 kosov.............................................................fflO Blok za notice A5,50 listov, črtast ali karirast, vzavoju 3 kosi.................. Mapa A4, zunanji del z offset-tiskom, širina 7,5 cm, j4/^ odpiranje in zapiranje z vzvodom, atraktivni motivi.......................................l4»0 Tesa - vsestransko lepilo, brez ločilnih vsebin, 200-g steklenica........ Otroški vrtljivi stol z varnostnimi vzporednimi kolesi, višina in naslon brezstopenjsko nastavljiva in telesu prilagodljiva, *O0r^ varnostna plinska vzmet - TUV potrjena, različne oblike........................... UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDELKI V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodaje)- CENE SO V BRUTO In VKLJUČUJEJO VSE ZA VSE, KI RADI POCENI KUPUJEJO Hoffer POSLI IN FINANCE __UREJA; Marija Volčjak uradni pokrovitelj in dobavitelj informacijske °Preme je IBM Olimpijske igre: informacijski podvig ali polom ^ teh dneh, ko je pozornost vsega sveta v dobršni meri J^erjena v Atlanto k bleščečim nastopom najboljših sP°rtnikov, je na preizkušnji mnogo tega, kar naj bi človeku Omogočilo čimbolj neposredno spremljanje tega nedvomno prednjega letošnjega svetovnega dogodka. Pomemben del, :ata za spremljanje, kot samo pripravo in izvedbo, je formacijska podpora tega dogodka, saj si dandanes izvedbe ^edno kompleksnega projekta, kot so olimpijske igre brez slcrt>no načrtovane informacijske podpore za pripravo, jjdporo in spremljanje, sploh ni mogoče zamisliti. IBM genije nam je posredoval nekaj podatkov o tem, kaj vse so Wpravili v tem računalniškem gigantu, ki z Olimpijskim J°rnitejem sodeluje že od leta 1960. Za podporo iger, na J^erih bo sodelovalo 10.000 športnikov, 5.500 trenerjev, *5-000 novinarjev in 2,5 milijona gledalcev, ogledalo pa si jih 0 dve tretjini prebivalstva na svetu, je IBM 71.000 ^Poslenim in prostovoljcem organizacijskega odbora pripravi računalniško podporo na štirih velikih podjetniških Vernih IBM S/390, 80 strežnikih, več kot 7000 osebnih ^unalnikih in prenosnikih. Ta sistem je eno leto pripravljala elciPa 750 ljudi, pri izvedbi pa sodeluje 250 tehnikov in 5000 str°kovnjakov - prostovoljcev. Za lažjo predstavo primerjajo ^htevnost olimpijskih iger s prireditvijo, na kateri bi hkrati sekalo 20 svetovnih prvenstev v nogometu. Na IBM ^ČUnalnikih poteka od sestavljanja vremenskih prognoz do ^°denja celotnega projekta, v katerega je olimpijski komite ^tiante vključil še 8 drugih računalniških firm. Poleg Javljanja samih iger je pri tako pomembnem dogodku Posebnega pomena upravljanje rezultatov (zbiranje, urejanje 0°delava, distribucija, izdelava statistik, podpora delu za Medije) in stalno dopolnjevanje olimpijske baze podatkov -?ekakŠne športne enciklopedije - Info 96. Seveda tudi ne gre Drez uporabe svetovne informacijske mreže Internet, kjer se |e nabralo za 60 gigabajtov informacij, ali z drugimi besedami *a 384.000 tipkanih strani. Pričakujejo, da bi v času iger Jjstalo gradivo, ki bi ga lahko objavljali v dnevniku kar °-000 let, svoj brkljalnik pa je potrebno na Internetu usmeriti na naslov: http://www.aItlanta.olympic.org. ,vendar je potrebno zaradi objektivnosti povedati tudi J^go plat: po 6 dneh, kolikor trajajo olimpijske igre, SaJaJo iz Atlante tudi vesti, ki zanikajo zgoraj povzete pljube: poleg silnih težav s prometom (za kar je verjetno formacijska podpora manj kriva), se kolegi novinarji nad Jganizacijo in oskrbo z informacijami ne navdušujejo . ledamo, slišimo in preberemo lahko, da informacije Neposredni vpogled v delniško knjigo Centralna klirinško - depotna družba, d.d. dokončuje sistem vpoglednega članstva za izdajatelje vrednostnih papirjev, ki bo omogočal sproten (on line) vpogled v delniško knjigo in prenos podatkov delniške knjige izdajateljem. Prvi priklopi naj bi bili mogoče že konec tega meseca. Pri Klirinško depotni družbi nadaljujejo z vključevanjem institucionalnih investitorjev, trenutno ima-jo 48 članov, od tega 30 borznoposredniških hiš in 15 bank, dve družbi za upravljanje ter Sklad za razvoj. Od sredine junija imajo tudi informativno okno namenjeno predvsem občanom, kjer lahko naročijo izpis - potrdilo o stanju na računu vrednostnih papirjev, izpis delniške knjige na zahtevo delničarja, spremembo enotne indentifikacijske številke imetnika vrednostnih papirjev, preknjižbo vrednostnih papirjev na podlagi sodnega sklepa o dedovanju in drugo, dobijo pa lahko tudi informacije o načinu poslovanja družbe, seznam članov za nakup in prodajo vrednostnih papirjev. Od novembra 1995, ko je oila v centralni register sprejeta prva delnica, pa do 10. julija je bilo v centralni register vključenih 408 serij dematerializiranih vrednostnih papirjev 126 izdajateljev v nominalni vrednosti 500 milijard. Temu se je po prenosu vrednostnih papirjev članov Ljubljanske borze in posameznih imetnikov iz depotne hiše SKB Aurum pridružilo še 43 serij vrednostnih papirjev izdanih v fizični obliki, ki so bili predmet trgovanja na organiziranem trgu. S tem je Klirinško depotna družba začela izvajati izravnavanje in izpolnjevanje denarnih obveznosti iz sklenjenih poslov na organiziranem trgu. Za boljše poslovne običaje tudi častno razsodišče ta 'j^i jo, da niso najbolje obdelane, nekateri kritiki so šli V,10 tako daleč, da informacijsko raven primerjajo s tisto, ki je vla leta 1984 na olimpijskih igrah v Sarajevu. Uporabniki Vrneta, poskusite! • S.Ž. Pri Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je začelo z delom tudi častno razsodišče, ki je eden izmed organov Ljubljanske borze, vendar pri svojem delu neodvisno in samostojno. Njegovo delo ureja Pravilnik o organizaciji in postopku pred častnim razsodiščem, osnovni pomen in skrb razsodišča pa je uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev, poslovne morale in odgovornosti članov borze v zvezi z njihovim članstvom in nastopanjem v borznem poslovanju. Odloča tudi o spornih vprašanjih s področja etike in časti, ki se pojavljajo v zvezi s trgovanjem z vrednostnimi papirji na borzi, in o kršitvah dobrih poslovnih običajev in morale. Postopek pred častnim razsodiščem se lahko začne na predlog tožilca, di- rektorja borze, ali drugih organov, ki jih določa statut. Po prejemu popolne prijave, in ko obtožena stran na obtožbe odgovori, predsednik razsodišča razpiše obravnavo, ali pa postopek ustavi. Obtožni predlog v obravnavi zastopa častni tožilec, obtoženega pa njegov pooblaščenec ali posebni zagovornik. Praviloma je obravnava ustna in javna, udeležena stranka pa lahko zahteva tudi njeno tajnost. Ko je obsodilni ali oprostilni sklep sprejet in izrečen morebitni ukrep, ima obtožena stranka pravico pritožbe na senat II. stopnje častnega razsodišča. KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKU1WH«»l°xar*a v s'"20o kot komornega skladatelja in mu določil letno r aco osemsto goldinarjev. ie ?2ar* m nikoli dobil kake posebne naloge, le dvorna pisarna ga je.e!}hrat prosila, naj pošlje poročilo o svojih dohodkih. Odgovoril ' To, kar prejemam, je preveč za tisto, kar delam, toda premalo * kar bi lahko naredil." v soboto, ob 7.15 uri na Poslovnem valu in ob 13. uri na Triglav! «3L+<& ~ SKODA w i ;II_____-...... r .... ... Volkswagen Grou| Tako je ugotovil Luži in sem si rekel, ta se je pa znajdu in gre v žrebanje, nakar vidim, da je dodal A - Gorenjci. Ej, Luži ti pa si Looser. Pa kakšni Gorenjci, a ni dost, da smo imeli Avsenike, valda so k'ksni ta narodni še iz drugega konca Slovenije, sicer bi bila kajpak zamera. Ja, tudi iz Praprot-na je bil en odgovor. A niso bili od tam včasih Fantje iz Praprotna. Res pa je menda to, da je eden od njih kakih 25, 30 let nazaj v tem koncu Selške doline preminil v prometni nesreči. Takole bomo rekli, vsi, ki vam ni bilo čisto jasno, od kod naj bi bili Slaki, lahko povprašate pri Anžetu z blejskega konca, njegova babica je namreč soseda od Lojzeta Slaka, kar pomeni, da je Anžetova babica z Dolenjskega. Menda, da vprašanje ni bilo preveč težko, čeprav je recimo Borut obletov vse kniž-ence, pa nč najdu. Ej, pogledaš v Leksikon Cankarjeve založbe, pod geslo slak, kjer piše rastlina, ki najpogosteje raste na Dolenjskem, posebno rada se zaredi v frajto-narco od Lojzeta. No, pa dajmo mal požrebat. Dopisnice sem si vrgel v nahrbtnik in si zapel... jaz pa pojdem na goro, tam daleč na Gorjance, tam enega izžrebal bom, ta srečen bo... porkamadona šen šnopc... Jože Klemene, Godič 69, 1242 Stahovica. Jože, počakaj na dopis, po pa, ko boš kaj hodil po Kran, le prlet do Aligatorja. NOVOSTI Prva stvar, ki vam jo moram povedati, je ta, da se bo 6. septembra na Dunaju zgodil en mega koncert in sicer pošišani fantje iz Metallice. Vstopnice ima jasno Aligator, cena aranžmaja (+prevoz) pa je 120 džerman markic - vstopnice so kao za parter, torej taboljše. In še ostale no- vosti. Minile so melodije morja in sonca ( 2 kaseti), kaseta uspešnic založbe Megaton se imenuje Melodije in sonce (lukavo, a), pa še ostalo Zlata mandarina 2, Don Mentony 89 - 94, Samantha Fox -The very best, dance kompilacija SuperdanceBattito, pol so pa tu še Deep Blue Something, pa Beck s tanovo "Odelay" in Gary Neu-man... Tako, še vedno so na voljo vstopnice za Cowboy Junkies, ki bodo 9. avgusta v Ljubljani. IN ŠE NAGRANO VPRAŠANJE ŠT. 225: Don Mentony, t. j. Janez Zmazek in kompanija (v kompaniji so se kompanjerosi vsake toliko časa malo menjali) so svoj čas peli tudi komad.. Prjel sm jo za roko, pa mi rekla je.....- no kva je rekla tista punca Zmazku, ko jo je ta prijel za roko. Če vam ta ne pade, pa lahko poskusite tudi tole... hvala zemlji, hvala nebu, da sem se te končno ..... (glej zaključek današnjega Jodlgtorja). Tako. Dopisnice čakam do srede, 31. julija, pa še dalj, magari tja do 14. avgusta, k bom jaz prišel z dopusta (what a rima). Pisat jasno na Gorenjski glas, pripis"Jodlgator". Tako, Janezu to, da spremljam olimpiado, kolikor se da, ampak manj kot prejšnja leta..., Mirji bom dejal, da so okrogle luči res lepše (torej na mojem spačku), unim štirioglatim pa mi spačkarji pravimo televizije. Blejki hvala za štemplčke (sem ti fovš za tiste kraje) - RS: imam singelco od Zmelkoow "Napačen planet" (fenomenale), ki je le na cedeju in še to ne poljskem... pa sem te. Tini pa tole: "Rebel Jell" je po naslovu sodeč komad, ki ga je zamešal Billy Idol. Pa še to, končno se me boste za kakšnih 14 dni znebili. Grem na dopust. Lepo naj se imam. Tudi vi. Čav... j ^ nobeni slovenski občini ne l° kalna oblast zastonj; torP0 pa 147 občin krat fc/ občinskih svetnikov £.ar toliko sejnin. Vsak občins-e«/Veín'^' ^' pride povprečno L^rat mesečno na sejo občins- §? sveta, prejme - sejnino. je a Sejnina ni jurja, ta sejnina jUf. Poprečju v višini osmih ^PretnlT- 5 PCt- k°3°r kih trajap seje občins- SVetov je jurja šeststo tisoč opreti vzamem?>. daJ' v vsalr slovenski občini dvl 5Vetnik še najmanj v kaZiuhčinskih odborih, v tolar' preJema okoli 4 tisoč PotJeV seinine za sejo odbora, PovnT'x ^° ' Potem ima sečn l°kalni svetnik me-tolaS v iePu okoli 16 tisoč JJev sejnin. d^oLinprav' kaitl nobe1a Posph-lla ni zastonj. Še toia,;* naSa ne. Ali je 16 tisoč ive/«x na Slavo občinskega °dv?Ča Veliko ali malo, je So;'e ?° °d individualne presni r6 na tkanju, brezpo-tranri-t ?as Je ta zmedena kenirni10 kako drugače hendi-^h^Potfjpi^hl6jurjev Vam i!?JeJlko- če ne> P°tem jev rili Ï šestnajst tisoč tolar- hdiTn ■ v morJe in vam «W&ifM?;vüf;"e seJnine> ki si )in ljubi}]*10. V mestnem svetu v svetih ?■ v drugih mestnih Seviï1 k?J P"da mar. niki m odo občinski svet-delamo ■ zar°bantili: saj SaJ doLSaj, smo odgovorni! °Àovoa3kakor Pač delajo, vesti. Vest in morala - neulovljiva kategorija. Občinski svetniki imajo za svoje garaško delo na sejah in v odborih torej sejnine, ki so si jih zagotovili v občinskih proračunih. Tam je posebna postavka, ki predvideva, koliko bo letno šlo za sejnine. Če ima občinski svet, denimo, 30 glav in imajo te glave povprečno na sejo sveta 8 jurjev sejnine, mora biti v proračunski postavki najmanj 240 tisoč tolarjev ker so na dopustu ali službeno zadržani - in umanjkajo. Odsotnost s sej občinskih svetov sicer ni tragična in nikjer akutna zadeva, zgodi pa se, da kakšni komadi zaradi višje sile izostanejo. In če jih ni - tudi sejnine ne dobijo. Njihova sejnina preprosto ostane v proračunski postavki, nedotaknjena in.. Nekateri svetniki so se po letu in pol že začeli spraševati, kaj bo pa zdaj s tistimi sejni- Tema tedna Glosa i! Sejnine nazaj Svetniki po občinskih svetih so se potiho že začeli spraševati, kaj bo pa zdaj s tlsiiml sejninami, ki niso bile podeljene svetnikom, ki so na sejah manjkali... Si bodo ostanek sejnin razdelili med seboj, bodo hodili na piknike ali jih bodo podarili revnim? bili Vnr pa ne vem> komu bi bit. robcem, to že, ampak t«kaj?n{OVoren volivcem je ločljiva«° razte8ljiv in nedo-kveČjerU?,]€m' da se zreducira ---'J™* na raven morale in mesečno za seinine. Da ne govorimo o plačilu za seje odborov... Zdaj pa smo pri zapleteni zadevi. Namreč: na sejo občinskega sveta nikoli ne pridejo vsi svetniki in so tako neopravičeno ali opravičeno odsotni. Eni ne gredo na sejo zato, ker jih boli glava, drugi zato ne, nami, ki so ostale nepodeljene. Da bi kar tako nenadzorovano in brez njihove vednosti poniknile v proračunu kaj veš za kaj, bi bilo nedopustno, saj so pravzaprav oni varuhi občinskega premoženja in finančnih postavk. Brez njihove odločitve ni nič, brez njihove vednosti pa se denar tudi ne bo talal tja v tri dni: morda za kakšen manjko, ki nastaja pri komunali ali kjerkoli že. Hopla! Kam bo pa šel nepodeljeni denar za sejnine, pa ob začetku svojega mandata svetniki niso predvideli. Kako le, ko pa je bilo tedaj toliko dela in toliko govoranc o tem, na kakšni višini bodo pristale njihove sejnine. Kdo bi pa tedaj še pomislil na to, da se ne bodo sestajali v polnem številu in da bo vedno kakšen svetnik manjkal? Predvidevamo, da bo zdaj v nekaterih občinskih svetih - v vseh primerih so seveda tudi častne izjeme - nastal majhen viharček, prikrit ali odkrit o tem, kam z nepodeljenim denarjem za sejnine. Lahko, da tudi ne bo samo viharček, ampak pravi orkan. Eni bodo hoteli, da gre preostanek neizkoriščenih sejnin v humanitarne namene, nakar se bo vnel boj ali za Rdeči križ ali za Karitas; drugi bodo rekli, da naj gre za asfalt, spet tretji bodo namigovali, da so pač oni sami delali za manjkajoče svetnike, ki so pridelali sejninski ostanek, zato naj si sejnine, ki so ostale, kar vsi razdelijo. Samo pri enem predlogu verjetno ne bodo prišli skupaj. Namreč: da bi vse skupaj zapravili na kakšnem finem pikniku. V resnici na finih piknikih, kajti vedno jih na sejah kar nekaj manjka, zato preostanka denarja ob letu osorej niti ni tako malo. Tako: red mora biti. Gorenjci ne bi bili Gorenjci, če bi dopustili, da zaslužene sejnine kar nekam poniknejo... • D.Sedej |N GORENJCA 24 iii? oomi CiaSfíEH! OD 29. 7.-3. 8. 1996 LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. ROBERT MILES - FABILE 2. NO MERCY - WHERE DO YOU GO 3. GIMME 5 - ATLANTIDA 4. DATURA - MANTRA 5. ALEXIA - SUMMER IS CRAZY 6. MOLLELA - SEE THE DIFERENCE 7. NEW/EVERYTHING BUT THE GIRL - WRONG (REMIX) 8. MAGIC VISION - NA NA NA HEY HEY 9. REAL II REEL - JAZZ IT UP (ARE YOU READY FOR SOME MORE 10. 2 COLORS - YOU LOOK LIKE THE SUN 11. ANJA RUPEL-POMLAD 12. TI PI CAL - WHY HE 13. ICE MC - GIVE ME THE LIGHT 14. CULTURE BEAT - TAKE ME AWAY 15. LISA MARIE EXPERIENCE - KEEP ON JUMPIN 16. FRANKO MOIRAGHI - BABY HOLD ME 17. DJ DADO - METRÒPOLIS 18. GINA G. - OOH AHH... JUSTA LITTLE BIT 19. NEW/ROBIN COOK - I WON'T LET THE SUN GO DOWN 20. U 96 - HEAVEN 21. UMBROZA - SUNSHINE 22. NAPOLEON - NAPOLEON 23. PAUL PEPPER - BREAKING DOWN THE WALL 24. NEW/DJ CHRISTAN - YOUR BODY 25. NEW/SNAP - THE POWER 96 26. E-ROTIC- FRITZ LOVE MY TITS 27. ASIA AND DIGITAL BODY - LET'S LIVE 28. NEW/THE MIGHTY DUB. KATZ - CANGICA 29. STELLA - YOU AND ME 30. NEW/TRINITY - THE GOOD, THE BED LESTVICA NAJP0PASTIH 15 1. FUGEES - KILLING ME SOFTLY 2. CAPTAIN JACK - SOLDIER SOLDIER 3. DOMINIK KOZARIC - NI JE TAKE 4. KAVANA - CRAZY CHANCE 5. E. T. - DO YATHINK l'M SEXY 6. TRES DELIQUENTES - DELIQUENT HABBITS (REMIX) 7. BACKSTREET BOYS - LET DOWN 8. SAMIRA - THE RAIN 9. NEW/MAXI PRIEST feat. SHAGGY- THAT GIRL 10. NEW/SANK ROČK - KER TE LJUBIM 11. GABRIELLE - FORGET ABOUT THE WORLD 12. NEW/GARY BARLOW - FOREVER LOVE 13. TONY BRAXTON - YOU'RE MAKING ME HIGH 14. CALIFÒRNIA - HREPENENJE 15. NEW/COLLAPSES LUNG - EAT MY GOAL TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav, prijatelji Tržiškega hita. Petek je fn kot vidite, se tudi danes v Gorenjskem glasu nahaja nova lestvica naj glasbe Radia Tržič. V njej je kar pet novih predlogov, ki ste jih izbrali vi, tako da imate kar pestro izbiro za glasovanje. Na prvem mestu ste že peti teden opazili GIMME 5 - Atlantida, kar pomeni, da vam je zelo pri srcu, verjetno zaradi tega, ker je prvi TRANCE "štikelc" v Sloveniji. NAGRAJENEC: nagrado trgovine JAŠA iz Tržiča prejme Alenka Meglic, Duplje. Naslednji teden se nama bo v studio pridružila Mernika iz Tržiča. ČESTITAVA!!! P.S.: če želite biti gost v Tržiškem hitu, nam to napišite na dopisnici. ČAO! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Atlantida-GIMME 5(1) 2. Pomlad - NANJA RUPEL (5) 3. Fritz love my Tits - E-ROTIC (novo) 4. Zase me vzemi - SENDI (3) 5. That c.i.t.a feeling - CAUGHT in TEH ACT (2) 6. Summer is erazv - ALEXIA (novo) 7. Cecília - SLUGGS (10) 8. Get down - BACKSTREET BOYS (11) 9. Ko zaprem oči - EDVARD (14) 10. You look like the sun - 2 COLORS (novo) 11. Sanjam te - JOHNNY V. BLAŽIČ (novo) 12. Take me away - CULTURE BEAT (13) 13. Soldier soldier - CAPTAIN JACK (6) 14. Macarena - LOS DEL RIO (15) 15. All I have to do is dream - PJ and DUNCAN (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 29. julija. KUPON Glasujem za skladbi: št. Moj predlog: Moj naslov: in št. GREMO V LIFE v Domžale Radio KRANJ 97,3 ODDAJO PRIPRAVLJA IN VODI NATAŠA BEŠTER Živjo, živjo! S Slavkom vas čakam na valovih RADIA KRANJ spet v sredo, 31. julija, ob 17. uri. Upam, da bo Slave prišel v Kranj in da nas ne bo (spet) poklical po mobitelu direktno z morja. Torej - GREMO V LIFE, saj se v diskoteki in na štadionu obeta kup zanimivih žurov. Kaj vse pripravljajo v LIFU za mlade in mlade po srcu, kakšno glasbo poslušajo v LIFU, kakšne nagrade... VSE TO IN SE VEČ - v sredini oddaji GREMO V LIFE na RADIU KRANJ. NAGRADE poklanjajo: JEANS CLUB PETRIČ iz Kranja (kavbojke BLUE MOON), PIZE V PIZERIJI BOTANA v Lahovčah, GORENJSKI GLAS in DISCOTEKA LIFE! Srečno! KUPON V LIFU BI RAD(A) VIDEL(A): Moj naslov: Kupone pošljite na dopisnicah na naslov: RADIO KRANJ, 4000 KRANJ 82 TVS1 9.30 Videostrani 9.40 Otroški program 9.40 Radovedni Taček: Znamka 10.05 Živalske pravljice 10.20 Pod klobukom 10.50 Zgodbe iz školjke 11.20 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 11.35 Rapunzel, ameriški film 12.25 Godalni sekstet Zurich 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.35 Vjdeostrani 14.15 Mesta sveta, švicarska dokumentarna serija 15.10 Tednik, ponovitev 16.00 Reka upanja, 3. del francoske nadaljevanke 16.55 Ognjena moč, 10. del angleške dokumentarne serije 17.20 Operacija strogo zaupno, ko- produkcijska nanizanka 17.50 EP, videostrani 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Luščenje Oloriša, arheološki dokumentarni film 18.15 Utrinki iz snemanja, dokumentarni film 18.35 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Utrip 20.00 Atlanta '96 20.30 EPP 20.35 Pavrotti v Modeni - Otroci vojne 1996, posnetek dobrodelnega koncerta 22.05 EPP 21.10 Letalski ples, avstralska doku-menatrna oddaja 23.00 EPP 23.05 Turistična oddaja 23.20 Poročila23.35 Šport 23.50 EPP 23.55 Stockholmski maraton, švedski film 1.20 Sova 1.20 Večni sanjač, 5. del ameriške nanizanke 1.50 TV jutri, videostrani TVS2 9.00 Euronews 12.30 Marjanca '96, 2. del 14.00 Mostovi 14.30 Atlanta '96: plavanje - finale, dnevni pregled, veslanje - finale, kajak kanu - 1. vožnja 19.00 Tenis: polfinale ATP turnirja, posnetek Iz Kitzbuehla 20.00 Karaoke, razvedrilna oddaja 21.00 Atlanta '96: kajak kanu - 2. vožnja, atletika, dnevni pregled, rokomet: Rusija - švedska Televizija Slovenija si pridržuje pravico do spremembe televizijskega programa. KANALA 8.55 Spot tedna 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Kapitan planet 10.30 Glasbeni spoti 11.00 Dance session, ponovitev 11.30 Oddaja o stilu, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Predstavitev izdelkov 12.45 Videostrani 14.25 Spot tedna 15.15 Chicaške zgodbe, ponovitev 11. dela ameriške nanizanke 16.25 Ljubezenska afera, ameriški film 18.00 Otroški kotiček: Mala morska deklica, ponovitev; Račje zgodbe, ponovitev ameriške risane serije 19.00 Billie Holiday, dokumentarna oddaja 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Kako zelena je bila moja dolina, ameriški film23.00 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 23.30 S kamero na potepu 0.00 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 9.30 Brisco County, ml., ponovitev nanizanke 10.00 Highlander, ponovitev nanizanke 11.00 Vr. 5, ameriška nanizanka 12.00 ITC magazin, ponovitev 12.30 Argument, ponovitev 13.00 Formula 1, trening 14.00 Obraz tedna, ponovitev 14.30 Elizabetina zgodba, film 16.00 24 ur La Mansa 17.00 Imamo jih radi 17.30 Beverly Hills 90210, ponovitev nadaljevanke 18.30 Melrose Plače, ponovitev nadaljevanke 19.30 24 ur 20.00 Kleopatra, 1. del filma 22.00 Razprtije, ameriška nanizanka 23.00 Kamerada s pištolo, film 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 11.00 Trik trak, otroški In mladinski program 12.00 Vera in čas 13.00 S palico po glavi - ponovitev filma 14.45 Archijevl problemi - film 16.25 Prah in kri, film 18.00 Živali - dokumentarec 19.00 Poročila 19.10 TV prodaja 19.30 V 80 dneh okoli sveta - 20. del 20.00 Prijateljici iz otroštva, I - film 21.45 Poročila - ponovitev 22.00 TV križanka 22.45 Boston pops - ponovitev 23.45 TV Prodaja 0.00 Poročila - ponovitev 0.15 Video kolaž HTV1 12.15 Briljantina 13.00 O rabskem San Marinu, dokumentarna oddaja 13.40 Vrtnar na balkonu 14.10 Mladi Indiana Jones, serija 15.05 Poročevalci sveta 15.55 Glasbena oddaja 16.30 Poročila 16.40 Beverly Hills. 90210, nanizanka 17.30 Melrose Plače, nadaljevanka 18.20 David Copperfield 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.05 To so moje sanje, dokuntarna oddaja 21.00 OMIŠ '96, prenos festivala dalmatinskih klap 22.40 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 22.50 Dnevnik 23.00 Omiš, razglasitev zmagovalcev 23.40 Polnočna premiera: Zgodbe Ruth Rendell, 1. del nanizanke HTV2 13.45 Video strani 14.00 TV Koledar 14.10 Tibet - ledena mati, angleški dokumentarni film 15.00 Olimpijski program 16.00 Veslanje In kajak -kanu 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vldikon 21.05 Hitra sprememba, ameriški film 23.00 Olimpijski Brogram 0.00 Atletika, prenos 1.00 okomet: Hrvaška - ZDA, prenos 2.15 Odbojka na plaži, posnetek finala AVSTRIJA 1 11.55 Harry in Hendersonovi, Potres 12.15 Klic v sili Kalifornija 12.55 Olimpijski telegram 13.00 Šport: Formula 1 14.05 Olimpijski telegram 14.10 Olimpijski studio 15.00 Olimpijske igre 1996 15.15 Atletika 16.00 Veslanje 17.30 Olimpijski studio 18.00 Šport: Nogomet, kolesarstvo 19.30 Kajak na divjih vodah 20.15 In jutri se začne življenje, namško-avstrijski film 21.45 čas v sliki 21.55 Olimpijske igre 1996: Posnetki in poročila, Dvigovanje uteži 23.30 Atletika, boks 4.00 Skoki s stolpa AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki 13.10 Materinska ljubezen, nemška melodrama 14.50 Grad strahov v Spessartu, nemška komedija 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Harald In Eddi 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Ko glasba zaigra - open air 22.20 Super vohlia-ča, nemška komedija 23.45 Čas v sliki 23.50 Vonj po nercu, ameriška komedija 1.25 Premetena za ljubezen, ameriška komedija 3.10 Pogledi od strani 3.15 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni spot 19.10 Mini pet -otroška glasbena lestvica 19.40 Utrip Kranja (ponovitev) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Top spot 20.08 EPP blok - 2 20.10 Poročila 274. (ponovitev) 20.25 Duhovna misel - 9. oddaja 20.35 Smledniški grad in Kalvarija 20.45 Konjeniški klub Smlednik 21.00 Raftlng po Savi z Rafting kljbom Extrem Bled 21.40 Mladi za mlade - Bob Dvlan 22.00 EPP blok - 3 22.05 Odprti ekran (ponovitev) 22.10 Kamera presenečenja: Roža med rožami (Helena Blagne) 22.25 Sendi Zupane v Avto moto baru Šenčur 22.55 Glasbeni spot 23.00 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe), 99. oddaja 0.00 Nočni zabavno erotični program (distribucija: Alteka d.o.o. Kranj) 1.30 Z vami smo bili... nasvidenje 1.31 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.32 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKATV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žirl; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Otroška oddaja 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Safari Tunis 18.56 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00Videostrani TV ŠIŠKA Videostrani 19.50 Napoved spor- KINO eda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Pregled tedenskih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche Welle 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.50 EPP 19.30 Večerni program: glasba po izboru Mareje Zveršen 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Program bomo pričeli ob 13.30, govorili pa bomo o današnjem nastopu Pihalnega orkestra Tržič. Sledila bo, ob 14.30, oddaja Ta dobrih 10Radia Tržič. Nato bodo na vrsti še druge aktualne informacije, pa horoskop, ob 16.10 bodo sledila obvestila. Nadaljevali bomo z oddajo Deutsche Welle poroča, nato pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17.30 do 18.00, nato pa bomo prebrali še pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Moja je lepša kot tvoja 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Minute za klasično glasbo 8.45 Atlanta 96 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 BBC - Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.00 Atlanta 96 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli programa! R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj vsak dan od 19.00 do 23.00 uro ob nodoljah od 9.00 do 14.00 uro CENTER KINO ZAPRT ZARADI ZAMENJAVE STOLOV! STORŽIČ amer. rom. melodr. ČENČE ob 17. in 21. uri, akcij. krim. ZOE DO GROBA ob 19. uri ŽELEZAR amer. thrill. IZVIRNI STRAH ob 18. in 20.30 url BLED amer. akcij, film KRITIČNA TOČKA ob 18. uri, amer. kom. PTIČJA KLETKA ob 20. url ŠKOFJA LOKA amer. film PERISKOPE DOL ob 18.30 in 20.30 uri ŽIRI amer. kom. OČE MOJE NEVESTE, 2. del ob 20.30 url NEDELJA, 28. JULIJA 1996 TVS1 9.00 Videostrani 9.15 Otroški program 9.15 Delfi in prijatelji, 5. del španske risane nanizanke 9.40 Sredi galaksije zavij levo, 10. del avstralske nanizanke 10.05 Angeli po tuji volji: Svet kas- tratov 11.00 Atlas človeškega telesa, ameriška izobraževalna serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 15. republiška revija MPZ Zagorje, 6. del 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Videostrani 14.35 Karaoke, razvedrilna oddaja 15.35 Nedeljska reportaža 16.05 Dlan v dlani 16.20 Ženske z obale, 3. del francoske nadaljevanke 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Po domače 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Zrcalo tedna 20.00 Atlanta '96 20.35 Igre brez meja 22.20 Martin Chuzzlewit, 3. del angleške nadaljevanke 23.20 TV Dnevnik 3 23.40 Sova: Kobra, 16. del ameriške nanizanke; V območju somraka, 30. del ameriške nanizanke 0.50 Poročila 0.55 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 9.40 Tedenski izbor 9.40 Angleška glasbena lestvica 9.30 Vldeošpon 11.15 V vrtincu 12.00 Pasje poletje 12.40 Atlanta '96: atletika - maraton (ž), skoki v vodo, odbojka na plaži, kajak kanu - 1. vožnja 19.00 Tenis: finale ATP turnirja, posnetek iz Kitzbuehla 20.35 Atlanta 96: kajak kanu - 2. vožnja, altetika, gimnastika - posamezno Televizija Slovenija si pridržuje pravico do spremembe televizijskega programa. KANALA 9.00 Muppet Show 9.30 Kaličopko, otroška oddaja 10.30 Kapitan Planet, risanka 11.00 Svet športa, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Video strani 14.30 Kako zelena je bila moja dolina, ameriški film 16.30 Muppet show, ponovitev 17.00 Mala morska deklica, risana serija 17.30 Račje zgodbe, 15. del sinhronizirane risane serije 18.00 Mladi ubežniki, mladinski film 19.00 S kamero na potepu, ponovitev 19.30 Popotni vodič, ponovitev 20.00 Lucan, ameriška nanizanka 21.15 Kako je bil osvojen divji zahod, ponovitev ameriške nanizanke 23.00 Unpato, pogovor v studiu 0.00 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 8.00 Pink Panter, risanka 8.30 Spidi In Gogi show, otroška oddaja9.30 Prigode Ani in Nejčka Krpice, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Edera, nadaljevanka 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Med prijatelji, oddaja o narod-no-zabavni glasbi 13.00 Avtodrom, ponovitev oddaje o avtomobilizmu 13.30 Formula 1, neposredni prenos iz Hockenheina 16.00 Razprtije, ponovitev nanizanke 17.00 Reševalec, film 18.30 Lois & Clark: Nove Super-manove dogodivščine 19.30 24 ur 20.00 Kleopatra, 2. del filma 22.00 Na sever, nanizanka 23.00 Formula 1, posnetek 1.00 Grdi raček, nanizanka 1.30 24 ur, ponovitev TV 3 11.00 Otroški in mladinski program: Nas pet 12.00 Angelus 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 Prijateljici iz otroštva I - ponovitev filma 14.45 V dobrem in slabem - film 16.25 Prah in kri II - film 18.00 Vera in čas -ponovitev 19.00 Dnevnik 19.30 Angelus - ponovitev 20.00 Allan Quarter-man in izgubljeno mesto - film 21.45 Poročila, ponovitev 22.00 Tretji tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu - nadaljevanje 23.05 TV prodaja 23.20 Čas odločitve - film 0.50 Poročila -ponovitev 1.05 Video kolaž HTV1 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 9.00 Sezamova ulica 10.00Skrivnostni rastlinski svet tropskih gozdov, dokumentarna serija 10.25 Kutina '96, mali juke box 11.30 Majhen veliki svet 12.00 Poročila 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.45 Vedno v nedeljo 15.55 Skrita kamera 16.15 Detektivi, humoristična nanizanka 17.10 Poročila 17.20 Atentator, ameriški film 18.50 Kremenčkovl, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.05 Podmornica, nemški film 22.25 Poročen ... z otroki, ameriška nanizanka 23.20 Človeška žival, dokumentarna serija 0.15 Poročila HTV2 11.35 Video strani 11.50 TV koledar 12.00 Olimpijski program: atletika, formula 1 16.00 Olimpijski program: veslanje, košarka 19.30 Dnevnik 20.05 Velikani jazza, nanizanka 21.30 Olimpijski program: vaterpolo 0.30 Atletika 1.00 Košarka 3.25 Gimnastika AVSTRIJA 1 6.25 Otroški program, ponovitev 8.15 Confetti-club 8.25 Živalski show 9.00 Pustolovščine Tinyja Toona 9.30 Šport: Formula 1 10.05 Disneyjev festival 11.00 Športno popoldne: Tenis, Olimpijski program, Formula 1 16.00 Olimpijske igre 1996: atletika, veslanje, Kolesarstvo 18.00 Olimpijski telegram 18.30 Olimpijski studio 19.20 Kuharski mojstri 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Slani baron, avstrijska serija 21.10 Pravi Dunajčan se ne da 21.55 Čas v sliki 22.00 Izgubljena leta 22.00 Olimpijske igre 1996: Posnetki in poročila, Atletika, Dvigovanje uteži 2.00 Boks, Skoki v vodo 3.30 Gimnastika, Olimpijski telegram AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.10 Traparije, nemška komedija 10.35 Kultura 10.55 Skoraj ugledno dekle, nemško-španska komedija 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.30 Ljudski miti, dokumentarna serija 14.55 Moja teta, tvoja teta, nemška komedija 16.30 Wildlife: V Srazu juga, dokumentarni film 17.00 as v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Orli pravice, ameriška komedija 22.05 Mesto zločina 23.35 čas v sliki 23.40 Baskervillski pes, kriminalka 1.15 Pogledi od strani 1.30 Kultura 1.50 Dobar dan, Hrvati 2.20Dober dan, Koroška 2.50 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok -1 9.07 Glasbeni spot 9.10 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Znani in neznani obrazi: Rastko Tepina -lajnar 10.55 EPP blok - 3 11.00 Poročila 274. (ponovitev) 11.15 TV spot 11.18 TV kažipot 11.20 Duhovna misel - 9. oddaja 11.30 Sendi Zupane v Avto moto baru Šenčur 12.00 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 99. oddaja 13.01 Z vami smo bili... nasvidenje 13.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.02 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I LOKATV 19.00 Nedeljska reportaža 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovljen ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žirl. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Koncert ob zaključku glasbene delavnice Kod vodstvom prof. Schmitza iz emčije v Sorici ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.40 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche Welle 22.00VideostranT TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zaW no nedeljsko popoldne 18.40 MP 19.00 Telemarket 19.10 Napov" sporeda za ponedeljek 19.15 Viae« trani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodjjjj napoved 5.50 EPP 6.50 EPP Z Radio Slovenija - Druga ju"*% kronika 7.40 Pregled dnevnega »»T 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 ne znam domov 8.50 EPP %p Novinarski prispevek 9.50 Jc 10.50 EPP 11.00 Po domače^ kranjskem radiu 11.50 EPP _^*lrt-Brezplačni mali oglasi 12.30 Osn" niče, zahvale 12.40 Kmetijska o°°5p 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 cr 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.25 t^ 15.30 Dogodki In odmevi RS vffi Prelepa Gorenjska - Preddvor i*^ EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko VJj EPP 18.20 Nagradni kviz Kina n* 18.50 EPP 19.30 Večerni P^SLji Glasba po izboru Marijana K°*Jia 24.00 Zaključek programa "au Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 S UKV stereo na 88,9 Mhz Iz *°v in 95 Mhz Iz Tržiča. 0 Pozdravu iz studia ob 10'9/ao s* oddaja S'm Tržičan. Ob 1 '■ 4f%ri bomo potepali po zanimivih KOtoljr. s potovalno agencijo Al P6 ^o-Opoldno bo na vrsti tedenski , zaik, sledi Nedeljska duhovna rn' nato pa podrobnosti iz našega danjika. Ob 12.50 bodo na sp°^9. obvestila, ob 13.20 paglasbene £ titke. Nedeljsko oglašanje j>° $ zaključili s Kolovratom domacm-se bo zavrtel ob 14.30. R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 0? vrtiljak 9.55 Fiat Pančur 12.00 O*" niče, BBC. voščila 13.00 Nedefjj tema 14.00 Osebna voščilajT*-, Dogodki in odmevi 16.00 OS«KS voščila 17.00 Nedeljski klepet i% Minute za ljubitelje resne 9189 18.45 BBC - poročila RŽIRI 8.00 Napoved programa ®;*?tfl 96 zgodovinski spomin 8.45 Atlan ^ 9.10 Aktualna tema 10.00 Krn«%. oddaja 10.30 Minute za narodn«^, bavno glasbo 11.00 ŠkofjelošK' ^ nlk 11.40 Kino 12.00 Nedelj duhovna misel 12.30 Čestitke *£. Nedeljsko popoldne 16.00 gffl' tnih komarjev 17.30 Nedeljsko J čanje 19.00 Atlanta 96 i"' Odpoved programa R RGL , KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE; MHz-LJUBLJANA: 105,1 MH* Nismo prejeli programa! R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji P«>9rBj£ W Duhovna misel, svetnik dnev* e$ Dop. inf. oddaja 9.00 P^°Ls0t maše 10.00 Reportaža W-\b~, \tP in pozdravi naših poslušalcev j ot, Slovencem po svetu in dorno jni. misijonska oddaja 18.30 '0 oShJ" oddaja 19.40 Za najmlajše k^ip šalce 19.50 Verska oddaja rS).* postaj 20.15 Radio Vatikan gaK-Naši svetniški kandidati ralna glasba 22.00 - 5-3U glasbeni program Ana Mair~ Af1* Ma" ^iftirW medicinska sestra - kozm^ '"g ^l&unce14a KINO CENTER KINO ZAPRT ZARADI ZAMENJAVE STOLOV! ŠTOR*6 • 21. ram melodr. ČENČE ob 17. in 19. uri, akcij. krim. ZOE DO GR9,f izVlP^' url ŽELEZAR amer. ris. LEVJI KRALJ ob 16.30 uri, amer. thrill.: »*fl urt STRAH ob 18. in 20.30 uri BLED amer. kom. PTIČJA KLETKA oji M amer. akcij, film KRITIČNA TOČKA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA ^t\0-PERISKOPE DOL ob 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI *™%Lfk POROTNICA ob 19. uri DOVJE - MOJSTRANA amer. fliljn jtfM. 19.30 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. KRITIČNA jffif ob 20.30 uri ŽIRI amer. kom. OČE MOJE NEVESTE, 2. del ob 18- ■ uri PONEDELJEK, 29. JULIJA 1996 Ijjj Videostrani 11 On broški program - :V0 Arabela se vrača, češka na-Lvanka 11 3n iw, olimpijsko poletje, ponovitev istega filma Poročila Pjj^Novice iz sveta razvedrila, ,JJJ Tedenski izbor IsS IJtrip 1í?5 2rca|o tedna Jg Forum IftS Nedeljska reportaža I7S Dober dan, Koroška *íríloio - finale (m), gimnastika -Vrezno, odbojka na plaži 19.55 v8|,ral. danes, jutri 20.05 Sostano-P0uf- angleška nanizanka 20.30 ?lJs oumor' 1- del švedske drame ^ènt - e dežele, ponovitev doku- r0kn!arne oddaje 22.00 Atlanta '96: flliin t: Hrvaška - Rusija, atletika, Tr°9re?mSpremembe televizijskega Kanala sPot tedna 15.30 Predstavitev 1555 Video strani 17.00 ha.au,Ponovitev 18.00 Lucan. 1Í3oJevanka 1900 CNN Poroča ^•Oo 7.0V0sti iz zabaviščnega sveta Nin« ata dekleta, ameriška humor-^nir nanlzar»ka 20.30 Filmska us-flltn^Nenavadni policaj, ameriški ^iíí, Tropska vročica, ameriška ^3o oka 2300 Glasbena oddaja "•00 rr.Dot tedna 23.35 TV prodaja J" <-NN poroča ^OPTV %v«^nta Barbara, ponovitev na-Souil 6 11 00 Spidi in Gogi show, !*3üi iiv12-°° POP kviz, ponovitev Sbni fmo jih radl' Ponovitev 13.00 0ve '^tražar, film 15.00 Lois & Clark p°nov,t Permanove dogodivščine Slrv»lev 16-°° Pop 30 18.30 V Ograja kr°9u- nanizanka 17.00 ]*-Oo çna§e9a mesta, nanizanka l80o dA?,48 Barbara, nadaljevanka í'roci ,°P 19-30 24 ur 20.00 k&Mhamani*ega boga, film 22.00 iS 2a^ena SP"16 - ln lir,e ,5 ür Ti30 Magnum, nanizanka 0.30 vtav' ^ovitev 1.00 POP 30, pono- , 10 ti Ponovitev 10.30 TV proda Eftledni Video kolaž 12.30 T\ bCanica- Ponovitev 13.45 T\ TV i>L*ankn"^' ponovitev ia.4o TV JSiB^30 Družinski studio -qi;T° ^ Podaja 16.00 Zdrava 5 NaSS, ?' Ponovitev 17.00 Otroški JSr liÍ1 Program: Noterdamskl 8.0Q pr°°, Pot v Avonleo, 11. del i»«30vMila 19-10 TV prodaja S-00 rji^V dr kronika RA Slovenija 5.40 Na,*C d - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.45 Atlanta 96 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 19.00 Atlanta 96 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz Nismo prejeli programa! R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel svetnik dneva 8.30 Dop. Inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš Ïost 10.15 Ponovitev ned. oddajo 2.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radiaiflglav 96 MHz VEDEŽ - KER SLOVENIJA POTREBUJE DOBRO UGANKARSKO REVIJO Zoisova 7, Kranj Vabi vse zainteresirane, ki Imajo na področju trženja pri tekstilu organizacijske sposobnosti, k sodelovanju. Zaposlitev je za nedoločen čas. -za območje Gorenjsko eno del mesto - za območje Ljubljane dve del. mesti Pogoj: končana srednja ekonomska ali komercialna šola, lasten telefon In prevozno sredstvo Prošnjo z dokazili pošljite na gornji naslov. KRIM proizvodnja in prodaja ženskih oblačil Visoko 130, 4212 Visoko tel. 43 218 SEZONSKO ZNIŽANJE ženskih oblači! izdelanih iz kvalitetnih, uvoženih materialov. Perilo Triumph in nogavice Bellinda prodajalni DETELJICA PRI TRŽIČU te/. 50 796 pon - pet 9-19 sob 8 - 13 VISOKO 130 tel. 43 218 pon - pet 8 - 19 sob 8 - 13 OBČINA CERKNO URAD ŽUPANA Platiševa št. 9 5282 CERKNO Športno-kulturna in zabavna prireditev "POLETJE V CERKNEM že danes in jutri -26. in 27. julija VABLJENI! I PtAVA IAGUNAI HOTELI • APARTMAJI • KAMPI POČITNICE V OBJEKTIH PIA VE LAGUNE NISO DRAGE' CEf^E roilJTENZeONA V NEKATERIH OBEDEKIlIOl i KA1EGOR0JE: PavíIjoní Rrilrvuf HOTEI IuRÍST HoTfI DfIIÍN ÍN AlbATROS 40,- DEM 41,. DEM II,* DEM POPUSTI ZA OTROKE DO 12. LETA STAROSTI DO 50%! ONEW0 NAJEM CiUdrU(2 osebi) BtlltvuE (5 osi bi) ASIRA (4 OSI hi ) Vik ŠpA DELO M *> Prodaja vstopnic: Emona Globtour Maximarket, tel.: 061/213-912 Turistično društvo Radovljica, tel.: 064/715-300 NAGRADNA KRIŽANKA Marko Remic Tel.: 064/422-848 Andrej Remic 64207 Cerklje, Stara cesta 1 Tel«: 064/422-781 1. nagrada - ogled dirke formula 1 v Monzi 2. nagrada - izlet za 1 osebo v Gardaland (z vstopnico) 3. nagrada - izlet v Čatež 3 nagrade pa tako kot vedno prispeva Gorenjski glas Tokrat je nagradni sklad res bogat, zato se le podvizajte k reševanju križanke. Iz čkr na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam ga do srede, 7. avgusta, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova i> 4000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez po^fJL znamke) oddate v turističnih pisarnah TC Cerklje,} Jesenice - Turistična agencija MERIDIAN, TD BohiHJ' TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič, TD Domi Mojsttrana ali TD Kranjska Gora do srede, 7. avgust* Te rešitve bodo v sredo ob 8. uri v bobnu za žrebanje našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od na^atg Rešitve lahko (prav tako brez poštne znamke) odda^, tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa ali v a poslovne stavbe Zoisova 1, Kranj. 6 7 8 _jj. 16 17 18 Odprte strani- STRAN 32 Jezersko - speča turistična pravljica Jezersko je bilo v letih pred drugo svetovno vojno razvitejše od turističnih biserov, kot so Bled, Bohinj in Kranjska Gora. Čemu pripisati krivdo, da je turistični razvoj domala presahnil? P O G LE D I G O R E N J S K E G A J U G A ; Sfa^eč tam na severu Ljubljane, kjer °^yo nebotični vrhovi kamniških planin °^Òïo Kranjsko od gorate Koroške, leži j*aJhna deželica, čisto samosvoja, obdana f?8 in krog od visokih gora, *.0 ie pelješ po gorenjski progi iz pijane do ^Uk 0 ^ntovec, v večni lepoti. Že v Kranju se n$dit<* vsa drugačna kot v Ljubljani; med Jl7a..in med širokim in strmim Storžičem, d/in ^ izrastkom Karavank, opaziš use Če ' pi krog od visokih gora, Jezersko, se pelješ Kranja, zazreš pred seboj afie kamniških planin, Kočno in ki kaže pot na Jezersko." /e " ""J šel v starih časih iz Ljubljane na je f *?*°» je bila to velika in dolga pot. Da Š°rnjeg ^ ta^°' ^ razv^no {z vzdušja Sni«*]6 knjižice, ki nosi naslov Jezersko. Slovenski Davos &48) Sta í°. dr Rudolf Andrelka (188°-tu?!- Pravnik, statistik, zgodovinar ter propagator planinstva in kriv nia' nekdaj zanimiva in za Gorenjsko zaslužna, danes po Verig?1 Pozabljena osebnost, in Igo Muri, čigar ime priča, da je bil tuj^0 Jezerski domačin. Založil jo je Generalni komisarijat za tedk promet v Ljubljani, 1921. Danes je to drobno delo velika ZQni°s!' edini javno dostopni izvod hrani NUK. Hkrati je še vedno trio* . iztočnica, ko se sprašujemo o sedanjih razvojnih Ke°st*h Jezerskega, posebno turističnih. nu». .Sm° avtorja pospremili na začetku njegove poti, ostanimo z Kar 0 po%leimo> kako je videl Jezersko, ko je bil enkrat tam. itl Več*UPne P°P°tmk, ako zagleda kmetske hiše, krasne, snažne, ^etsh?h°ma enonadstropne kmečke domove, last premožnih ^°ŠQstv ■ P°sestmkov. V tej kotlini je premnogo neizrabljenega °ralov a'.P°ses}mki so zelo premožni; posestvo, ki nima nad 600 nekaj nni tU P°sebnega. Zato se pa Jezerjani čutijo tudi kot rePublik°S>e eŠa zw v ^ omenjajo večkrat, da so 'jezerska s,nislu- *V vsa^ na^m ie zanimivo, da govore tudi v tem <*k0 hod-*8red° ProU Kranju, pravijo, da gredo na Kranjsko, na Kor 'ii- Jezerski vrh v Železno Kaplo, pa menijo, da hodijo ^0roŠki P akoPrav sami dobro vedo, da pripadajo nekdanji °^tij0 r0nofm so na lepoto svojega raja in jo tudi zavestno dobrih zse^ievanja tu ni opaziti, kar se da tudi razumeti iz *eZerjan°Sp°darskih razmer. Ta gospodarska neodvisnost je ^oškJ naPravila tudi narodne in neodvisne od pangermanske y " v nadaljevanju opiše tudi, "kako blagodejen je bil vpliv bratov Čehov na Jezerskem v nacionalnem in gospodarskem oziru". Bilo bi prav zanimivo, če bi v besedah obnovili še to, vendar to pot nimamo dovolj prostora. Da bi ga v dejanjih obnovili "bratje Čehi", takisto ne kaže. Raje se vprašajmo, kaj se je v zadnjih letih ali desetletjih zgodilo z Jezerskim, da ni več tisto, kar je bilo?! Saj je navsezadnje še vedno tam, kjer je od vekomaj in po naravi je lepo kot nekoč! In vendar; v letih med obema svetovnima vojnama je slovelo daleč naokoli kot prvovrstni turistični kraj, nekateri so mu baje rekli kar "slovenski Davos". Slovelo je vrh tega kot odlično klimatsko zdravilišče in premoglo celo lastho kliniko za očesne bolezni. Danes je pravzaprav samo še bleda senca tistega, kar je že bilo. Bilo je "jezerska republika" - ker je bilo poglavje zase, po naravnih lepotah, po sposobnostih svojih prebivalcev in - ne nazadnje - zaradi zgodovine, ki mu,je bila naklonjena. Dokler mu je bila. Potem je šlo vse navzdol in danes še občina ni več. Bo dejstvo, da to kmalu spet postane, kaj spremenilo? Nekaj gotovo, vsaj v finančnem oziru. Če pogledamo Jezerskemu podobne kraje na koncih gorenjskih dolin (Kranjska Gora, Bohinj, Železniki, Žiri, Gorenja vas-Poljane...), potem je očitno, da jim, odkar so v njih spet sedeži občin, ostaja bistveno več denarja, pobranega od njih občanov/davkoplačevalcev, o katerega porabi sami odločajo. Tako bo tudi z Jezerskim, vendar mu to samo po sebi ne povrne nekdanje slave. In če mu je ne bo (sama od sebe) ne občina ne država, kdo mu jo potem lahko? Prečudovite naravne danosti najbrž tudi ne, same od sebe - ker bi mu jo sicer že. Ostanejo tedaj samo še ljudje, Jezerjani in njih prijatelji. Ti se morajo domisliti izvirnih turističnih prijemov in jih udejanjiti. Čakati na "brate Čehe" ali na gospode iz Kranja in Ljubljane to pot pač ne kaže. Jezersko nima megalomanske "turistične infrastrukture", kakršno premorejo številni kraji pri nas in na Koroškem. Vendar tega ne kaže preveč obžalovati. Mogoče je to lahko prednost: začeti znova, po meri in zmožnostih 'Jezerskega in Jezerjanov. Davos naj ostane, kjer je, tu gre za Jezersko, ki je eno samo in slovensko. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran UI Kranj, 26. julija B% Jezersko je turistično zaspalo Ko na poti po dolini Kokre ob cesti uzreš okrogel kamnit mejnik, ki je nekdaj označeval deželno mejo med Kranjsko in Koroško, si v "občini" Jezersko. Tako namreč piše na leseni tabli, ki sledi mejniku. V resnici ta kraj, po videzu in naravi ljudi tako drugačen od doline, da so mu ie pred mnogimi desetletji celo nadeli naziv "republika Jezersko", uradno še nima občine. Ko bi jo imel, meni veČina domačinov, bi laže urejali mnoga življenjska vprašanja prebivalcev tega kraja na tisoč metrih nadmorske višine. Eno takšnih je denimo turizem, ki je nekdaj na Jezerskem že cvetel, danes pa o nekdanjem blišču, enakovrednem celo mondenemu Bledu, ni več sledi. Za turizem je v teh krajih možnosti na pretek: imenitna lega med Karavankami in srednjo skupino Kamniških Alp, ostra alpska klima, primerna za zdravljenje očesnih in živčnih bolezni, s latinski vrelci, umetno Ptanšarsko jezero, najvišje ležeči slap v Sloveniji, vrsta planinskih poti do gorskih postojank, turistične kmetije, oživljanje starih običajev, možnosti zimskih športov, bogata kulturna dediščina... Zrel sadež, ki ga je treba samo še utrgati! To je na žalost daleč od resnice. Jezersko so zaradi neizkoriščenih možnosti v turizmu že velikokrat imenovali "speča turistična pravljica" ali "jezerska Trnuljčica", princa, ki bi jo obudil k življenju, pa še vedno ni. Ali v preteklosti pri nosilcih turizma na Jezerskem res ni bilo dovolj zagre-tosti, da bi se nadaljevala turistična Zgodba o uspehu, ki je bila na vrhuncu med obema vojnama? So bile nazadovanja krive okoliščine, ki so domačine silile iskati kruh v dolini? Poznavanje vzrokov bi pomagalo najti tudi ključ do odgovora, kako znova obuditi turizem na Jezerskem. Tudi mi smo ga skušali najti, ko smo pisali to zgodbo*in iskali informacije, razdrobljene med številnimi nosilci turizma na Jezerskem. Skupne, ki bi nam jo lahko ponudilo tamkajšnje turistično društvo, nam slednje zaradi starih zamer ni bilo pripravljeno dati Tega nam je sicer žal, vendar zapis kljub temu ni osiromašen. Odgovora pa najbrž ne ve nihče od tistih, ki smo jih vprašali, niti onih, ki so nas prikrajšali za informacije. Če bi ga poznali, bi ga sebi in rojakom v prid zagotovo skušali udejaniti. D.ZŽlebir Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Tina Doki ž A Foto: Tina Doki Jezersko - speča turistična pravljica Jezersko je bilo v letih pred drugo svetovno vojno razvitejše od turističnih biserov, kot so Bled, Bohinj in Kranjska Gora. Centu pripisati krivdo, da je turistični razvoj domala presahnil in da današnje Jezersko utemeljeno lahko označimo kot "spečo turistično pravljico", kakor je nekdo pred leti zbadljivo poimenoval ta sanjsko lepi kraj v osrčju Alp? Jezersko ima namreč vrsto prednosti, iz katerih bi iznajdljivejši turistični delavci znali narediti čudež. Ima privlačno lego sredi gorske pokrajine, svežo alpsko klimo, umetno jezero, sicer prehladno za kopanje, pa imenitno za čolnarjenje, bližino visokogorskih ciljev (med njimi tudi ledenik, kjer je celo sredi poletja mogoča smuka), najvišje ležeči slap v Sloveniji (Čedca), izvir mineralne vode, vrsto naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti... Kako da Jezersko z vsemi omenjenimi in spregledanimi naravnimi darovi ne doseže turistične ravni katerega od krajev na drugi, avstrijski strani Alp, kjer radi rečemo, da znajo iztržiti cekin od vsake mlakuže? Jezersko je turistično cvetelo pred drugo vojno Jezersko ni bila vedno "speča turistična pravljica", temveč je že pred prvo svetovno vojno privabljalo turiste. Svoj vrhunec je doseglo v desetletju od 1930 do 1940, ko je razpolagalo z več kot 500 turističnimi posteljami, s čimer se je lahko merilo z Bledom, medtem ko je Bohinj ali Kranjsko Goro celo prekašalo. Glavni nosilci turizma so bili v času pred drugo svetovno vojno Čehi. Ti so namreč raziskovali slovenske gore (kot vemo, so leta pripišemo poznejše nazadovanje Jezerskega. Z denacionalizacijo je Storžič, kot šenekateri drugi turističi objekti, spet postal last nekdanjih lastnikov Offnerjev." In kako Jezerjani ocenjujejo vzroke za nazadovanje turizma v teh krajih? Predstavnika krajevne skupnosti pravita: "Ko je pred poldrugim desetletjem namesto socialnega začel prodirati tržni turizem, bi kraj lahko spet zaživel. Nosilci turizma pa so za to kazali izredno malo zanimanja. Če bi imeli gospodarsko podporo, kakršno opažamo v nekaterih drugih krajih v Sloveniji, denimo v Zrečah (vemo, kakšen turistični center je nastal na tem delu Pohorja), bi tudi v turizmu lahko dosegli več. Tako pa je Jezersko vedno le dajalo. V dolino so se vozili kubiki in kubiki lesa, drugi so tukaj izkoriščali kamnolom lehnjaka, bila so celo (k sreči neuspešna) razmišljanja o odkrivanju nahajališč uranove rude, Jezersko pa od vsega tega ni imelo nič. Drži pa, da smo dobro sodelovali z Živili in Gozdnim gospodarstvom iz Kranja. Ravno od slednjega smo pred leti dobili prvih 50 tisočakov za krajevni vodovod." Poleg nezainteresiranih nosilcev turizma pa domačini za nazadovanje krivijo tudi pretekle razmere, ki so jih silile, da poiščejo delo v dolini. Značilna podoba Jezerskega sredi julija Ob jezeru je raj za kampiste Kazina, daleč od nekdanjega blišča Jezersko je nastalo kot ledeniška dolina. Z obeh Kočen, Makekove in Ravenske, sta ledenika v daljni preteklosti ustvarila ledeniš-ko jezero. To je odteklo, ostalo pa je ime, po drugi vojni pa so ustvarili umetno Planšarsko jezero. Zdaj je v njem dovolj vode, leta 1992 pa je skoraj povsem presahnilo. Tedaj so se Jezerjani zavzeli za sanacijo tega turističnega bisera. Tedanja občina Kranj jim je zanjo že odobrila finančna sredstva, vendar pa se domačini sami niso mogli dogovoriti, zato je občina denar usmerila drugam. To je le ena od zgodb, ki priča o samosvojem značaju Jezerja-nov, zaradi katerega mnogokrat ne najdejo skupnega jezika. Rekli smo že, da jezera, ki daje dodaten čar temu kraju, Jezerjani ne znajo tržiti tako kot njihovi sosedje Avstrijci. Pozimi na jezeru najdemo drsalce, poleti čolnarje, ob njem pa množico kampistov in izletnikov, ki prirejajo piknike. Krajevna skupnost, ki ji lastnica zemljišča ob jezeru dovoli uporabo, je obrežje dostojno uredila, poskrbela za sanitarije in urejena ognjišča, od tabornikovin izletnikov pa pobira minimalno pristojbino. "Bolj kot iz tržnih nagibov smo za vse to poskrebili zato, da imamo izletnike na enem mestu, včasih pa se je nekontrolirano kampir' alo in kurilo po vsej dolini," pravi Mi|an Kocjan. "Če bomo nekoč dobili samostojno občino, bomo lažje uresničili tudi bolj afflbI" ciozne načrte glede jezera." Dotlej pa tam okoli taborijo planinci ffl skavti, ki so sicer disciplinirani turisti, a bolj 1900 na 1553 m postavili Češko kočo), ti lepi kraji pa so se jim tako priljubili, da so prihajali na oddih še dolga desetletja. Pozneje se je Jezersko razvijalo tudi kot zdraviliški kraj. Klima je bila kot nalašč za zdravljenje očesnih in živčnih bolezni, očesna klinika iz Ljubljane pa je sem na okrevanje pošiljala bolnike ob blizu in daleč. V šestdesetih letih je po zaslugi klinike, nastanjene v danes opuščenem hotelu Storžič, turizem cvetel kot nikoli v poznejših letih. Resda je bilo to tudi po zaslugi socialnega turizma, katerega protagonisti niso imeli posebno visokih zahtev. Poleg delavcev in borcev so prihajali tudi svojci bolnikov očesne klinike, ki so sloves Jezerskega ponesli po vsej nekdanji Jugoslaviji. Spričo klientele iz nekdanjih bratskih republik je bilo v preteklih desetletjih pričakovati, da bodo bivše republike tudi bratsko sodelovale pri investicijskih projektih, ki so si jih zamislili v zvezi z gradnjo nove klinike. "Jezersko so po klimatskih posebnostih, ugodnih za zdravljenje očesne tuberkuloze, primerjali s švicarskim Davosom," pripovedujeta Milan Kocjan in Lidija Nahtigal, predsednik in tajnica krajevne skupnosti Jezersko, ko obnavljata lepše čase turizma na Jezerskem. "V zvezi s tem so tedanji nosilci turizma gojili velike ambicije, vendar iz projekta ni bilo nič. Zdravilišče so v začetku osemdesetih let povsem opustili, čemur lahko v veliki meri Planšarsko jezero, raj za izletnike GORENJSKI GLAS / 32. stran / Kranj, 26. julija 1996 slabi potrošniki. Tak vtis ima tudi Mil8'' Milošič, od lani lastnik, prej pa najemni* Živilinega gostišča ob jezeru. "Tu živi prf" težno izletniški turizem," pravi gostinec, ki J6 na Jezersko že pred desetletjema prišel s štajerskega konca. "Sem prihaja veliko domačih gostov, od tujcev pa Avstrijci, Nizozemk' Italijani, med njimi tudi Tržačani. Potrebno pa, je zelo veliko propagande, saj očitno m11 Slovenci dobro ne vedo, kje je Jezersko lfl, kaj ponuja. Letos se nampozna, da je pol manj turističnih avtobusov, ker jih zaradi slabe ceste in dotrajanih mostov ne pustijo čez mejo.' Enodnevni turisti, ki so jih na našo stran vozili iz Avstrije, kjer so letovali ob njihovi jezerih, se nam svoje čase niso zdeli poset>n zanimivi gostje, češ da prinašajo denar 1 gostincem. Toda nad njimi ne gre PreVf; vihati nosu, saj so lahko dobri glasn,.j, turistične propagande na tujem. Odkar J1, zaradi slabih cesta prihaja manj, se za nji"1 ne kolca le gostincem. Neurejena infrastruktura je še dodatn ovira, da Jezersko turistično ne zaživi. . "Za infrastrukturo, potrebno za ž|v.ljeJjo domačinov, je kraj že poskrbel. Uredilii s°\ vodovod, poskrbeli za odvoz smeti, za uredit cest pa ravno zdaj kandidiramo za državn sredstva za demografsko ogrožene. Tudi vrt ekoloških problemov bomo morali oČrt . reševati sami. Če bi bili samostojna občina. ^ nam bile te poti lažje," se Milan Kocjan vme eni ključnih ovir pri razvoju Jezerskega. Denacionalizirano smučišč in rjaveča žičnica Razmišljanja o možnosti zimskega tu^z^ so nam poleti nekoliko odmaknjena. Tod«, si ogledujemo (bolj ali manj opuščene) obJeice jezerskega turizma, ne moremo mimo ž'J16ra^sti in smučarji z najvišjih svetovnih vrhov. We °n* ki bili lahko magnet za tisto ij^gorijo turistov, ki v hribih poleg miru iijJ0 ^di avanture. Sosedje Avstrijci, ki ^riv tUr'stom poleg jezer ponuditi tudi p0tlun°str»e Obirske jame, so Jezerjanom že l^^li sodelovanje: z obeh strani meje bi si \ï ^menJevali turistične skupine, eni in "*tn J'm *maJ° veliko pokazati. Turizem koj^ ne pozna meja, na tako majhnem PosI.u °zemlja pa tudi trdakonkurenca nima •<£ nega smisla. V's°ko k°mo v prihodnje občina, bomo v V Storžiču se nič ne dogaja gostov. S kmečkim turizmom se ukvarjajo na kmetijah Marof (Jurij Skuber), pri Makeku (Jože Skuber), pri Mlinarju (Igor Muri) in pri Anceljnu (Valentina Muri). Valentina Muri nam je povedala, da v juliju zaradi slabega vremena ni bilo gostov. A vreme ne bi smelo biti ovira, meni gospodinja, saj je dr. Stergar iz jezerske očesne klinike pred leti vedno svetoval turistom, naj s seboj prinesejo tudi palerine. V dežju je namreč jezerski zrak še bolj blagodejen, zlasti dobro dene očem. Na Ema Pogačar Cesta in mostovi - ovira za razvoj turizma Oaza za vse, ki si želijo miru Jezersko je prvi turistični kraj, kije nastopil s sloganom. Razpoznaven je po geslu <(oaza miru". Žal v zadnjem času ta mir pomeni, da se na Jezerskem bolj malo dogaja. O tem Ema Pogačar, vodja sektorja gostinstva m turizma v Živilih, enem od nosilcev turizma na Jezerskem. Sosed°80rskem turizmu poiskali vezi najprej s K0r?° Solčavo, do koder se pride čez ^la« ° prek 1339 m visokega Pavličevega W u Pravi Mi'an Kocjan in dodaja: "Na Ve'ikih Si ne zelimo množičnega turizma in tla v nov°gradenj, kakršna je bila predvide-türistÇderndesetih letih. Ohranili bi radi tiste \ dej n.e zmogljivosti, ki jih imamo sedaj, saj ^avč«« asti na turizmu P° načelu "nazaj k Tat*- *e let 83 je v knjižici z naslovom Jezersko %>m l92l opisal Rudolf Andrejka: "Raz-P°v*ro? visoka lega 1000 metrov nad morjem ^tHy da je tu v najhujšem poletju vedno Mju£a ' te°ki in ostri zrak blagodejno vpliva na ^jk ' absolutna tihota, ki jo je v prejšnjih ^to^^tilo le semtertja drdranje kakega Mikih pa ^laži živce utrujenim otrokom íe*erskmeSt' ^ummh zabav iščete zaman na a|jicaem' ^ je veličastna narava absolutna *e rad m pr'sili nas s svoJ° bujno krasoto, da ^sr^01^ odrečemo vsemu, kar ni v S st0?m ZVezi z nJ°- A če se J» vdamo, i2|ro. P°vrne našo ljubezen. Vsak dan aierik j etlrn° na nove prekrasne točke, ^ Je Jezersko vse polno." o&?ía/í - novi lastniki ?*» Jezersko? i " 9 voda), sprotno in *on°:Lf čenje, pridobivanje atès» iskav... . - rok izvedbe tnjh F - pogoji za fiksiranje eno* (avans) . „h - druge ugodnosti, *' ' j izvJalec ta K. 7. PONUDBE: Ponudbe * ^ razpis pošljite do vključno z^ 7. 8.1996, na sedež r^UM ko v zaprti kuverti z o^tira'11 odpiraj - razpis za »s krajevnih cest". , ,« 8. SPLOŠNO: . dj - izvajalec se obvezuje vnin izvršiti v skladu z vej a predpisi in standardi -0 Krajevna skupnost J* UREJA: Vilma Stanovnik ^ove kolajne mladih škofjeloških balinarjev so plod načrtnega dela v BK Trata BREZ TRAČANOV NI VEČ REPREZENTANCE jjfonec prejšnjega tedna se je v francoskem Carvinu končalo letošnje svetovno mladinsko balinarsko prvenstvo, na katerem je lep uspeh, tri medalje, osvojila tudi slovenska reprezentanca, v kateri sta bila tudi Iračana Damjan Sofronievski in Davor Janžič. ^ata pri Škofji Loki, 23. julija - Prav neverjeten je izkupiček še J sedemnajstletnega škofjeloškega balinarja Damjana Sofro-J?Vskega, ki je zadnja tri leta nastopal na treh svetovnih j 'adinskih prvenstvih. Začelo se je z ekipno zmago leta 1994 v gp'Uzu, ianj je Damjan osvoji) bron v pozicijskem izbijanju na * na Reki, letos pa je novi bronasti odličji (ekipno in v P2,cjjskem zbijanju) osvojil še na SP v Franciji. In ker je a»njan mladinec še prihodnje leto, ima še kako velike , °znosti, da dosedanjim kolajnam doda še katero. Naslednje 10 je namreč mladinsko svetovno prvenstvo v Maroku. d 'Marsikdo si lahko razlaga, ?a so uspehi naših mladih P?'.inarjev od Uroša Veharja, f je sedaj že članski reprezen-do Damjana Sofronievske-*a in sedaj komaj pnajstletnega Davorja Janži-naključje, vendar še zdaleč * lako. Pri balinarskem klubu 5a Trati smo vrsto let veliko r^ali z mladimi, to delo pa je Jac obrodilo sadove. V vsaki generaciji je tudi nekaj zelo Varjenih fantov, ki vedno ?tova "pomlajaio" naše člans J° moštvo in so hkrati potencial J* sestavo različnih državnih ^Prezentanc - od pionirjev do ^adincev in Članov," ob novih rJPehih mladih balinarjev raz-?.l51Ja predsednik Balinarskega ""»na Trata Bojan Buden. , Sicer pa so naši balinarji na et°Šnjem članskem prvenstvu pv°jili tri medalje. Zlato v x}lr°stnem zbijanju je osvojil c'an ljubljanskega Balinčka prvenstvo Gregor Oprešnik, bronasto v pozicijskem izbijanju Damjan Sofronievski, prav tako bronasto pa je po zmagi nad Marokom osvojila še naša ekipa. "Naš načrt pred odhodom v Francijo je bil, da se med sedemnajstimi reprezentancami uvrstimo med štiri najboljše in nato skušamo priti do kolajne. Podoben je bil tudi moj načrt, saj sem želel priti med štiri najboljše in nalo v boj za katero od odličij v pozicijskem zbijanju. Pričakovanja so se nam uresničila, še posebno Oprešniku, ki je v hitrostnem izbijanju zmagal, sam pa bi z rezultatom okoli 35, kot ga dosegam v naših ligaških tekmovanjih, prav gotovo lahko dobil še žlahtnejše odličje. Toda sreča ni bila ravno na moji strani in sedaj sem zadovoljen tudi z bronasto koljno," je po prihodu domov povedal Damjan Sofronievski in dodal: "Po šestnajstih urah ESif,;,?!.^ Damjan Sofronievski vožnje do Carvina so nas namestili v star dijaški dom, kjer smo imeli izredno slabe pogoje, poleg tega pa smo se morali vsak dan voziti tridest kilometrov daleč na tekmovališče. K sreči je bilo vsaj balinišče dobro urejeno, sicer pa se organizatorji tekmovanja niso prida izkazali." Podobnega mnenja je bil po tudi nov škofjeloški balinarski up, mladi Davor Janžič, ki v Davor Janžič Franciji sicer ni nastopal, saj jebil četrti (rezervni) član naše ekipe. "Kljub temu so izkušnje iz prvenstva dragocene, ob tekmah smo se pomerili tudi tisti, ki nismo zares igrali," je povedal najmlajši član prve ekipe Trate, ki ima v svoji zbirki že naslove državnega pionirskega prvaka, letos pa je z odliko končal traško osnovno šolo. * V.Stanovnik ^anes se bo okrog Novega Sveta pomerila vsa slovenska kolesarska elita »EVETIČ ZA "POKAL LOKA". Cesarski klub Janez Peternel bo danes popoldne organizator tradicionalne kolesarske dirke za kriterij slovenskih Qest. Ekipe so prijavili vsi slovenski klubi, povabili pa so tudi profesionalce Bončo, Hvastja in Rovšcka. jSa Loka, 26. julija nJjn» zadnje ure čaka Veh?10' da se ne bo uresničila napoved slabega vremena. To bi bila s. !ka Škoda, saj je škofjeloška kolesarska dirka znana po tem, da J JO VKnlrn |:„K;#..Iw.v Lnlocorctva ,lo«i doith -Sa^° 'e*° og'ed*1 ogromno ljubiteljev kolesarstva, zlati *ahf nov' Pa Je * glavni namen organizacije tako Vol nega projekta," je tik pred današnjim tekmovanjem esarjev za Pokal Loke povedal direktor dirke Tomaž Poljanec. V^^icion šprinti (vredni po 5 tisoč tolarjev), najboljšim desetim na tekmovanju pa bodo podelili 160 tisoč tolarjev denarnega Na večini članskih dirk za Pokal Loka so LoČani imeli svojega predstavnika (navadno v dresu Save). Tako bo tudi letos, ko bodo gledalci lahko stiskali pesti za domačina iz Pod-lubnika Klemena Tuška. zna".u tudi letos potekala na ga ,51 krožni progi okoli Nove-0b fi8-ki je dolga 700 metrov. Pom .'.Un se bodo najprej *ens|frili mlaJši mladinci in Ciuj. (aied njimi tudi doma- jeuvrščenemu). Tekmovalce v b^8 Minka Logonderl, nato ostalih kategorijah pa čakajo °kal t702*" starejši mladinci, lepe praktične nagrade, ji gjjjjLoka pa bodo po tredici- "S pomočjo nekaterih spon-c'ita) ^am (takoimenovana zorjev in župana Igorja Drak- praviti tudi privlačen nagradni sklad, saj na dirki pričakujemo takorekoč vse najboljše slo-»rei sklada (40 tisoč zmagovalcu, venske kolesarje vseh kategor-• y ■ 30 drueouvrščenemu, 20 tret- j; manjkal bo le ohmpijec Robert Pinterič, povabili pa smo tudi profesionalce Valterja Bončo, Martina Hvastjo in Boruta Rovščka," pravi Tomaž Poljanec, ki hkrati opozarja tudi na zaporo ceste mimo Name. Cesta bo namreč zaprta med 17. in 20.30 uro, obvoz na Selško dolino pa bo urejen po Partizanski cesti in skozi Staro Loko. "Pri organizaciji dirke, na kateri bo sodelovalo okoli sto Ločanov (redarji, obdelava podatkov...), so nam veliko poma-gali izkušeni savski organizatorji na čelu z Jožetom Gašperšičem. S Savčani pa se tudi dogovarjamo, da bi morda že drugo leto izpeljali skupno dirko," je pred današnjo škofjeloško prireditvijo povedal Tomaž Poljanec. • V.Stanovnik tekm **rav članskemu delu dalj anJa so organizatorji b^j °ajvečji poudarek, saj nied dirko tudi premijski slerja, ki je tudi predsednik organizacijskega odbora dirke, nam je takorekoč zadnji hip poleg tekmovanja uspelo pri- SMUČARSKI SKOKI ^Udi na tekmo v garmisch s,llučar i*5' J^M8 * Sredi prihodnjega tedna bodo mladi slovenski tradicj1^ tkalci odpotovali v Garmisch v Nemčijo, kjer bo elitn<^nalno tekmovanje Grand prix dečkov do 15 let. Na tem km api ... ^ag «na Rihtar, prav tako član kranjskega Triglava. ltnem tekmovanje Grand prix dečkov do 15 let. Na tem sloyeJ?, ,tekmovanju mladih skakalcev iz vsega sveta so bili ^Vakrat Upi že večkrat zelo uspešni, saj je med drugim tam vpisal lufi!113^! Primož Peterka, lani pa se je_med zmagovalce Mi BLEJCI POD VRHOM Bled, 26. julija • Dečki C Kolesarskega kluba Bled so se odlično odrezali na dirki v Gaberju na Dolenjskem. Proga je bila dolga 6 kilometrov, povprečna hitrost zmagovalca pa je bila 26,832 kilometra na uro. Zmagala sta člana Hit Casinoja iz Nove Gorice Tadej Stolič in Leon Makarovič, v času zmagovalca pa je pripeljal v cilj tudi tretji Sašo Torkar z Bleda. Aleš Jereb in Grega Bole (oba Bled) pa sta bila četrti in peti. Lep uspeh Blejcev. Iz kranjske Save sta bila najboljša Janez Rozman na 10. in Anže Švab na 13. mestu. Po devetih dirkah vodi Stolič, Blejci Torkar, Bole in Jereb so skupno tretji, sedmi in osmi, Kranjčana Miha Švab in Janez Rozman pa sta deveti in deseti. Bled je ekipno drugi, Sava pa peta. • J.K. VATERPOLO SK Stol S"sr KRANJ '90 V AVSTRIJI treneri2* VodJa slovenske ^a Pa Mitja Vidmar mSwh Kranj, 25. julija - Vaterpolisti Kranja '90 bodo v soboto, 27., in ros vrnovec m JUrg f'%^™'8Sw nedeljo 28. julija, igrali v Vrbskem jezeru v Avstriji. Na petem fn SAnlT. N A J ' m^ar^dnem turnfrju Alpe - Adria bodo njihov/ nasprotniki in Miso Anzei. • na domači SV Woerthersee, nizozemski prvak AZ Alfen, italijanski SNOWBOARD ....... TRENERKA SN0WB0ARDERJEV ï,n°^boarH26,.Ju,iJa " $e danes in jutri bo mlada slovenska Nelj0 n "i a reprezentanca na pripravah na Otočcu, že v r>iableretf I1 ekiPe Potuje na sneg na mednarodni tabor v Les našPer M jŽV|C0- Reprezentanco letos sestavljajo: Petra Skrabar, Sajna',a?žar (oba Snurfclub Ljubljana), Gašper Pintar, Jure b0ra) íLl^ Ultrasport Radovljica), Marko Grilc (ASK Kranjska BftU/' -KOK F anrW /Čl/ v___:\ -r„x„Q^ /"Viciar. Or, t i L- MRI Hander (SK Kranj), Gregor Tašner (Vision Optjk MB), men Krat ;ç[na Ne"mirVraJ? (No Limitl - - a8ala v vLu Íra.M.usslig- Petra Je v ^oj* karieri kar 38-krat i°jan k *-x i ^Ana v Klemen Krapež,"Tit Višček (vsi'Sportway Casiono kt. ú .vran (No Limits Koper), nova trenerka ekipe pa je 31- trenerstvu pa se je s nastopanjem na f^SvetilaV ISeh, disciplinah svetovnega pokala, ï>vanii£° cKu i993- ko Je prenehala . r^oljni!' SedaJ že Priznana trenerka je po prvih treningih P^ata?, .no/lmi varovanci, mlado slovensko vrsto. Pn treningih 8 la tudi Gregor Šturm in Matevž Barbo. • V.S. A2-ligaŠ VIS Nova, poljski prvoligaš Bytom in hrvaški ligaš Medveščak iz Zagreba. Najznamenitejši klub med vsemi je seveda nizozemski prvak AZ Alfen, ki pa bo tokrat nastopil brez svojih reprezentantov, ki te dni nastopajo na olimpijskih igrah v Atlanti. Grega Košir VABILA, PRIREDITVE Tekmovanje v vzdrtljivostnem jahanju - Konjeniško društvo Smlednik bo jutri, v soboto, organizator zanimive konjeniške prireditve, takoimenovanega enduransa, tekmovanja v vzdržlji-vostnem jahanju. Na 50 kilometrov dolgi progi v okolici Smlednika se bodo konji m jahači pomerili v vzdržljivosti, start (ob il. uri) in cilj pa bosta ob Vzgojnem zavodu v Smledniku. • V.S. Balinarski turnir v Bazi • Člani Balinarskega kluba Jesnice bodo jutri, v soboto, na balinišču v Bazi organizirali turnir, na katerem bo nastopilo 16 ekip iz Slovenije. Turnir se bo začel ob 8. uri. • J.R. Kolesarski maraton - Kolesarsko društvo Črnomelj bo to nedeljo organizator 4. kolesarskega maratona. Proga je dolga 70 km, start pa bo ob 10. uri v kampu Vinica. • V.S. Na olimpijskih igrah do sedaj največ kolajn za Američane NOV REKORD ALENKE KEJŽAR Tekmovanja v Atlanti so te dni v polnem teku, danes pa bodo z nastopi začeli tudi atleti. Kranj, 26. julija -"Težko delam načrte za Atlanto, moj cilj pa je vsekakor, da bi odplavala svoje najboljše rezultate," je pred odhodom na olimpijske igre razmišljala mlada plavalka Alenka Kejžar. In če Alenka svoje napovedi ni uresničila v prvem olimpijskem nastopu v torek na 200 metrov prsno, ko je sicer zmagala v svoji kvalifikacijski skupini in bila na koncu dvajseta, se ji je želja izpolnila v sredo, ko je na 200 metrov mešano z odličnim plavanjem popravila državni rekord. Kljub temu pa ji uvrstitev v finale (bila je devetnajsta) ni uspela. Prav tako dvajseti je bil v torek Jure Bučar, ko je plaval 400 metrov prosto, še najbolj pa je s plavalnim nastopom razočaral Peter Mankoč, ki je na 200 m mešano osvojil 36. mesto. V torek je bil v Atlanti tudi repesaž za veslače, ki ga je odlično opravil svetovni prvak Iztok Čop, saj je zmagal, slabše pa je šlo dvojnemu dvojcu Luka Špik - Erik Tul, ki si je zagotovil le mesto v današnjem C finalu. Do zaključka naše redakcije sicer še ni znano, kako sta včerajšnji polfinale opravila oba blejska čolna (četverec in skif), upati pa je, da bosta oba nastopila v jutrišnjem finalu. Sicer pa so zaenkrat v Atlanti najuspešnejši športniki Američani, ki so osvojili že devet zlatih, štirinajst srebrnih in tri bronaste koljane. Po številu odličij sledijo športniki Rusije, Francije, Poljske in Kitajske. Danes v Atlanti z nastopi začenjajo tudi atleti, v nedeljo lokostrelci, zadnji od Slovenecev pa bo olimpijska nastopa končal kolesar Pinterič, ki bo prihodnjo soboto nastopil v kronometru. • V.S. HOKEJ NA ROLERJIH JUTRI FINALNI TURNIR V LJUBLJANI Kranj, 26. julija - Prvo državno prvenstvo v takoimenovanem in line hokeju, oziroma hokeju na rolerjih, se bo končalo z jutrišnjim finalnim turnirjem v Ljubljani. Nanj se je uvrstilo najboljših osem ekip v konkurenci do 15 let in prav tako osem najboljših ekip v konkurenci nad petnajst let. Na zadnjem, enajstem turnirju konec prejšnjega tedna v Luciji je v starejši kategoriji zmagala ekipa Pirana, ki je v finalu ugnala Bauer Acroni Jesenice z rezultatom 4:3. Tako so si mesto med osem najboljših ekip pred finalom priborile: 1. Ness Luna Caffe, 2. Bauer Acroni Jesenice, 3. Piran, 4. Celje, 5. ŠŠD Kranjska Gora, 6. Koho Semikol Starš, 7. Utik, 8. Dark Dog. Te ekipe se bodo jutri v Tivoliju potegovale za naslov prvega državnega prvaka v in line hokeju in tudi bogat denarni sklad, saj bo prva ekipa dobila 5000 DEM, drugouvrščena 3000 DEM in tretjeuvrščena 2000 DEM. Tudi ostale ekipe pa čakajo bogate praktične nagrade. Osem najboljših ekip pa bo prav tako jutri v Ljubljani tekmovalo na finalnem turnirju igralcev do 15 let. Prvo mesto v tej skupini so si zagotovili člani Roces Ase iz Nakla, ki so zmagali tudi na zadnjem turnirju v Luciji, ko so v finalu s 7:2 premagali jeseniško ekipo. Sicer pa je vrstni red v kategoriji do 15 let pred finalnim turnirjem sledeč: 1. Roces Asa Naklo, 2. CCM Semikol Starš, 3. Bauer Acroni Jesenice, 4. Kengo Kings, 5. Bonifacija, 6. Triglav, 7. Slavija, 8. Kranjska Gora. • V.Stanovnik ROLK AN JE TRŽIŠKA TEKMA 31. AVGUSTA Tržič, 26. julija - Organizatorji 4. Mednarodnega tekmovanja na tekaških rofkah na progi med Tržičem in Lomom se zelo dejavni. Glavni orgamzator velike tekme, ki bo letos 31. avgusta, Vinko Grašič je povedal, da so že izdali informativni bilten in natiskali 800 letakov. Andreja Grašič pa je že povabila vso svetovno tekaško elito na tekmo v Tržič. • N. A. ROKOMET PETERNEL IN KALAN V BESNICI Besnica, 24. julija - Rokometaši Besnice, ki bodo v novi sezoni tekmovali v prvi B slovenski ligi, so začeli s kondicijskimi pripravami. Kot je dejal Jože Koziek, za prvo moštvo kandidira 18 igralcev. Trener Janez Pokorn je zadovoljen z dosedanjim potekom priprav, prav tako pa so v klubu zadovoljni z okrepitvami. Nova igralca sta namreč vratar Peternel in krilni igralec Kalan (oba sta prestopila iz škofjeloškega Šeširja), v Besnico pa se je iz Preddvora vrnil tudi Bolka. Besničani pred prvenstvom načrtujejo še skupne s priprave v Bohinju, odigrali pa naj bi tudi vrsto pripravi-Jamih srečanj. • N.A. TRIATLON KLEMEN ZEVNIK DRUGI Kranj, 26. julija - Na triatlonu v Avstriji je tekmovalo vreč kot 140 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Nemčije in Slovenije. Preplavati je bilo treba 500 metrov, prekolesanti 31 kilometrov in preteči 6,7 kilometra. Razen zahtevne proge je tekmovalce oviralo tudi slabo vreme z vetrom. Odličen je bil Klemen Zevnik (Silvertrade) iz Kranja, ki je bil kot mladinec drugi za avstrijskim triatloncem Robertom Starkom. Miran Kolman (bazen Železniki) je bil osmi, Jurij Lovše (Kovinotehna) pa deseti. V Nemčiji pa je bil Ironman triatlon, najdaljša inačica triatlona, ki obsega 3800 metrov plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42 kilometrov teka. Tekma je bila tudi kvalifikacija za svetovno prvenstvo ironman triatlona, ki je običajno na Havajih. Zmagal je nemški profesionalec Lothar Leder. Med 2450 prijavljenimi iz 43 držav je bilo pet Slovencev: Silvo Benedik, Sašo Seljak, Tomaž Šink, Simon Tušar in Fredi Virag. Tomaž Šink iz Kranja (Triatlon klub Triglav) je bil najboljši od naših. V svojem prvem nastopu na taki tekmi je bil 266., s časom 9 ur 53 minut. Najhujša kriza je bila med 32 in 38 kilometri teka, kar ga je stalo uvrstitve na finale na Havajih Sašo Seljak (Stopteam) je bil 578, Virag pa 1417, Benedik ir Tušar pa sta med tekom odstopila. • J.K. > TQIltfL\ Na Bledu in v Bohinju so ieios lahko upravičeno zadovoljni s svojimi odločitvami o prometnem reiimu ob oofh jezerih. ffiffffl Bohinjske parkirnine so celo niije, kot lani, blejske so kljub 10-od-stotni inflacijiostale nespremenjene BWrol V primerjavi s tistim, kar so izumili v občini Piran za piransko in portoroško parkiranje, sta blejski in bohinjski te jim Je majčken mačji kašelj. WEBS1 Za famoz-ni projekt "Prometni red" je proračun občine Piran odštel neveJJSlUih ^ milijonov tolar-jev. fflKfffi V Piranu in Portorožu so navili tako visoke parkirnine, da so se jim uprli celo krajani, ki živijo v obeh obmorskih turističnih centrih, W£*FA Turistov itak nihče nikoli nič ne vpraša - njim se le izstavi račun. W&tiï Kdor je letos ie obiskal Piran in na lastni koži preeizkusil umetnost, imenovano "Prometni red", je potem na Bledu ali v Bohinju z olajšanjem ugotovil, da na Gorenjskem živijo pametni ljudje. WltXft Na olimpiadi v Atlanti bo tokrat kot olimpijska disciplina tudi odbojka ne mivki /"beach vol-ley"/. Za to športno panogo je neverjeten interes gledalcev; vse vstopnice so razprodane, četudi so naprodaj po 50 dolarjev in več. ffiftffij Če se je morda nedav-no kdo čudil izjemni odmevnosti in nekaj tisočglavi množici firbcev na dvodnevnem turnirju v odbojki na mivki, ki ga je pripravil Odbojkarski klub Bled v Zaki: Gorenike in Gorenjci so že od nekdaj v stiku s svetovnimi trendi in ko so se v Atlanti še dremali za vstopnice, je na Bledu že potekal super turnir, fflltffi Sredi tega tedna, natančneje v torek so se začeli "pasji dnevi". EKQ2J T)an zatem je bila Gorenjska v oblakih, vsaj pol ure ritt bilo treba zalivati vrtov. HJCffiJ Letošnjega vremena so lahko najbolj veseli v gorenjskih javnih podjetjih in vaških vodovodnih odborih, ki skrbijo za vodooskrbo; poštene dobave snega in dolgotrajno pozno spomladansko deževje je dodobra napolnilo podzemne kaverne z zalogami pitne vode in dvignilo podtalnico, zato ni bojazni, da bi letos morali omejevati porabo pitne vode. fWífgl Zdaj, v pasjih dneh, pa je dovolj vroče., da vrtičkarji besno zalivajo gredice, števci za vodo se živahno vrtijo, računalniki pri vodovodarjih veselo računajo \iSjezneske na fololnicah. TtfffKl Obrtni-om, ki se ukvarjajo z uokvir-janjem slik, se je ta teden povečal promet. V ponedeljek so namreč delili maturitetna spričevala in potrdila o zaključnih izpitih • tako pomembne listine se splača dati v okvir. Iffljffl Ker smo dan zatem izvedeli, da se je v drŽavi zelo zmanjšalo Število prijavljenih brezposelnih oseb, je zgodba o uspehu spet na vidiku. &a *e )* Število prijavljenih brezposelnih državljank in državljanov zmanjšalo zaradi administrativnega črtanja tistih, ki so brez dela, pa so ponujeno delo odklonili, pa ne gre komplicir-ati. W/rol Tudi o tem, da imajo na primer na Češkem manj kot 5-odstotno stopnjo brezposelnosti, pred volitvami ne bi razpredali. n Ali se res obeta gradnja železniške proge z Bleda na Pokljuko, v prvi fazi do Zatrnika? FotoEJGA je govorice preveril in ugotovil, da so se gradbene aktivnosti začele: pred gostinski objekt na Zatrniku so že začeli dovaiati železniške tramove. Dejstva upravičujejo naložbo: cesta z Bleda skozi Gorje je zelo strma, asfaltna prevleka razpada, zato bo gost promet nadomestila kombinacija navadne in zobate železnice. Po dolgih letih rjavenja zatrniškega žičniškega centra je minula zima (še bolj pa podjetniški zanos!) ponovno pognala vsaj vlečnico Hotunjski vrh, že naslednjo sezono bo obratovala še ena žičnica več. Pripis, za vsak slučaj: seveda je to o "ajzenponu" na Zatrnik šala, sestavljena kot komentarček k neuglednemu kupu tramov ob cesti na Pokljuko. Obenem pa čisto zares in iskreno držimo pesti, da bo tudi zima 96/97 radodarna s snegom in da bo Zatrnik obiskan tako kot v starih uspešnih časih Vinko Gole, župan obČif Bled, je med letošnjo turistično sezono med najbolj zaposlenimi gorenjskimi *u' pani: vsak torek poskrbi & "Županov ples" v Kazini; * mu le čas dopušča, se udelw vsake turistične prireditve *f Bledu in v drugih kraji* blejske občine, kar sploh enostavno, saj je priredita ogromno. Vsako nedeljo M na primer, v blejskem Zdm viliškem parku Sejem domače obrti in FotoEJGA j1 župana srečal pri kovaške* nakovalu. Menda je naroči* novo ključavnico In kij**0 za Blejskigrad, saj v vodstf» blejske občine s sedanji* "grajskim gospodarje^ niso preveč zadovoljni. Ob? nem seje župan Vinko Oo'c med kovači utrdil za tn* nevne napore od danes f pojutrišnjem, ko na Bltff potekajo tradicionalni Ri*1'' jevi dnevi. ^ Med kopico neuglednih stvari sirom po Gorenjskem velja vsakič znova opozoriti na klavrne prometne znake in obvestilne table ob prometnicah. Očitno so kažipoti ob cestah zelo zanimivi za objestneže, ki imajo dovolj časa, da drzajo črke, z razpršilcem dodajajo neokusne opazke, ipd. Vas Breg ob Bistrici, občina Tržič, ima po zaslugi prepotentnih objestnežev novi naziv "EG". V rubriki "Kje so, kaj delajo" tokrat nastopa Kranjčan Borut Farčnik, pred zaposlitvijo v "Kacinovem ministrstvu" direktor strokovne službe Športne zveze Kranj. V imenu Ministrstva za obrambo je Borut prejšnji teden na Pokljuki prevzel zahvalno listino organizatorjev letošnjih spominskih prireditev in pohoda na Triglav. Borut Farčnik ima to srečo, da lahko "z razdalje" spremlja vse hujše zapletanje med mestno občino ter Športno zvezo Kranj okrog upravljanja s športnimi objekti, pri katerih utegne Športna zveza že v ponedeljek, 29. julija, potegniti najkrajši konec: ker iz mestnega proračuna ne dobi denarja, ne more plačati elektrike, zato bo Elektro Gorenjska postopal, kot z dolžniki postopati mora: s prenehanjem dobave elektrike vsem športnim objektom v upravljanju ŠZ. Že dolgoletna tradicija G°< enjskega glasa je naše pot*f\ no darilo vsem gorenjs*^ mladoporočencem. Ob w* nitvi zakonske zveze vsa**] mu zakonskemu paru za r leta - šteto od naporne P°r očne noči naprej - podan*1 naročnino Gorenjskega ff^J in tako darilo je pripadlo tua igralcu, podjetniku, hurnoj15' tu, pevcu itd. Kondiju PIW nu Preddvora, k\, ^ nedavno "ponovil vajo -, skočil v zakonski stan. Slika ni s poročnega slavja- V juliju izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA JUNIJA 1996 Za Srečka 889 glasov, za Dejana 678 Vsak mesec v tej rubriki bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV Kranj ter LOKA TV Škofja Loka glasujemo za Gorenjke in agneetn cah ali v Meridian na Jeseni-Tik-Taku Preddvor. Ker je prihodnja sreda zadnji glasovalni dan, Čez teden dni v tej rubriki še ne bomo mogli objaviti dokončnih rezultatov glasovanja - pač pa bomo tedaj že zastavili nov mesečni krog glasovanja za Gorenjko/ 1996. Gorenjce meseca. Tokrat: za četek zadnjega glasovalnega Gorenjca meseca julija 19i kroga za GORENJCA ME- Naša dva predloga, kdo m SECA JUNIJA 1996 in obja- zakaj bi lahko bil GOREN- Pravi Gorenje ne gre nikamor brez marele. Dokaz: Gorenjska narodna noša. *In če j% Gorenje FOTOGRAF-" t PRIJAVNICA ZA IZBOR KRALJICE KRANJSKE NOČI Ime in priimek Naslov tel. fax Prijave sprejema: Manekenska agencija Butterfly Berlin iz Kranja Mob. 0609/643-770 - Sabina ORGANIZATOR: Družba DESIGN Jesenice, tel/fax: 064/862-522 va vmesnih rezultatov po drugem krogu. V tretjem krogu smo prejeli rekordnih 948 glasovnic in vmesni rezultat po treh krogih glasovanja je 889 glasov za Srečka Strajnar-ja ter 678 za Dejana Raja. Danes, zadnji petek v juliju, so možnosti glasovanja take kot običajno: že zjutraj ob pol osmih na RADIU KRANJ, zgodaj popoldne na RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI ter zvečer v "Odprtem ekranu" na gorenjski televiziji TELE-TV; ter še v torek na LOKA TV Škofja Loka. Vse do vključno zadnjega dneva v juliju, do prihodnje srede, 31. julija, lahko glasujete z dopisnicami na naslov: GORENJSKI GLAS, 4001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko oddate tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v TD Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Moj-strana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, v Turistični JEC MESECA JUNIJA 1996: V SREČKO STRAJNAR iz Mojstrane, upokojenec - pre-dlapmo ga zaradi njegove ideje in izjemno prizadevne izpeljave letošnjega srečanja slovenskih upokojenk in upokojencev 12. junija v Planici; Srečko je nadvse uspešno vodil 150-članski organizacijski odbor, ki je v Planici brezhibno organiziral srečanje več kot 25.000 udeležencev ob 50-letnici Zveze društev upokojencev. 21 DEJAN RAJ iz Kranja, od 1. septembra bo dijak SEAŠ - sicer pa letošnji absolutni gorenjski prvak s 5. srečanja harmonikarjev v Besnici sredi junija; njegov mentor je Janez Fabjan iz Zgornje Besnice in Dejan letošnje poletje uspešno niza uspehe doma in v tujini. V tretjem julijskem glasovalnem krogu smo torej prejeli približno DVA KILOGRAMA DOPISNIC oziroma skupaj kar 949 glasovnic -radijskih, televizijskih in na dopisnicah. Od teh ste jih kar DEJAN RAJ 725 (v prvem krogu 94, v drugem 70) namenili Srečku Strajnarju; 223 (v prvem krogu 138, v drugem 317) Dejanu Raju. Če sklepamo po izkušnjah iz dosedanjih glasovanj, rezultat niti po tretjem krogu še prav nič ne pomeni za dokončen rezultat. Po dveh krogih je namreč s krepkim naskokom vodil Dejan Raj, trenutni rezultat je 889 : 678 za Srečka Strajnarju, v prihodnjem tednu pričakujemo nov velik kup pošte oziroma Vaših glasovnic Med prejetimi glasovnicami smo jih tudi po tretjem julijskem krogu izžrebali 10 in nagrajenci so: MANCA VI-DIC, Šmidova 21, Jesenice; PRIMOŽ MEGLIC, Žiganja vas 14/a; TEVŽ KRIŽNAR, SREČKO STRAJNA^ St. cesta 57, Naklo; # j4, KOŠIR, Žirovski VfIW Žiri; KSENIJA PRE°'ni K< prejmejo nagrade v vre po 1.000 SIT Glasove nj^A tokrat prejmejo: IVA1 MAROLT, Dvorska /^0' Begunje; VLADO BL£ jC MIHA MAUKO, ™W 59, Mojstrana; IGÇK vjCa; NER, Godič 63/B, Staho ^ JERNEJA ŽONTAH' ?0 Duh 27, Škofja ^\{ot vsakem glasovalnem Tj vsak mesec izmed V5HijSKiJ postajah, na obeh R!"iic»íïï televizijah ali z dopisi na naš naslov, vsaKo0 f izžrebamo dvakrat V nagrajencev! Krajani Tenetiš zaprli dostop na deponijo komunalnih odpadkov Se bo Kranj dušil v odpadkih? S cestno zaporo Tenetišani hočejo priti do odškodnine, ki so jim jo sveti petih "kranjskih" °bčin formalno priznali, izplačali pa ne. Denar so prvi nakazali Preddvorčani, včeraj naj bi g& tudi Nakljanci, Cerkljani in Šenčurjani, Kranj pa se bo očitno dušil v odpadkih. Jrt»nj, 26. julija - Odločitev o £r°testni zapori ceste je v Jenetišah padla ta ponedei-1k Zve^er> ko so krajani na *°oru ugotovili, da občine j*reddvor, Šenčur, Cerklje, j aklo in Kranj ne uresniču-|eJo sklepov svojih svetov o ^Plačilu odškodnine prizade-•J'n sosedom komunalne deponije. Na to so Tenetišani ^pane večkrat opozorili, pa menili, da je pol leta kot dovolj časa, da bi ijjpani sklepe svetov uresniči' ORnja na žerjavico je v **cetku julija prdil še svet ^pstne občine Kranj, ko je ^'tao stališča krajevne skupiti odločil, da se prostor, serviran za posebne od-P&dke, nameni komunalnim, »pa odlaganje v Teneti-j?n podaljša se za dve leti. J^jani namreč vztrajajo pri ?8Prtju deponije, ki se ji ?,eČe čas 17. januarja prihodnje leto. y sredo ob pol šestih zjutraj so Tenetišani protest-2° zaprli dovozno cesto pred jjjPonijo. Šest tovornjakov .Komunala Kranj je, pol-^ odpadkov, moralo obrai- pol desetih istega dne [° se v Tenetišah (spet) i^stali župani in predsedni-i1 svetov petih občin, iz rjterih Komunala odvaža apadke na deponijo, pri-°tni so " Ki SO 0lnunalci bili seve da tudi in domačini, ki l° najbolj pogrešali kranjska Župana Vitomirja Gro- „. Vodilni možje štirih "privatnih" občin so namreč ^etišanom obljubili, da L* odškodnino poravnali, od krajevne skupnos-tu!r e ra^une- Hkrati so se m dogovorili, da bodo Uj ePe o odobreni odškodni- tüH- zc^aJ mso Poenotem in k?1 ne povsem usklajeni z kvarni krajanov, septem- bra nadomestili s posebnim odlokom o uvedbi takse, ki naj bi jo Komunala dodajala računom za odvoz odpadkov. Odlok bodo pripravili v kranjski Komunali, sprejeti pa ga bodo morali seveda sveti vseh petih občin. "Takoj po sestanku smo izračunali, kakšno odškodnino nam glede na sklepe svojih svetov dolgujejo občine Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur in Cerklje," je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Tenetiše Ciril Hrnčič. "Račune smo posredovali občinam, včeraj zjutraj je svojo obveznost kot prva že poravnala občina Preddvor, v Naklem, Cerkljah in Šenčurju pa so obljubili, da bodo denar nakazali do popoldneva." Ciril Hrnčič pojasnjuje, da se v Tenetišah niso radi odločili za tako rigorozen ukrep kot je zaprtje ceste na deponijo. Želeli bi, da tega ne bi bilo treba, nazadnje pa so se bili le primorani spustiti na raven sogovornikov, saj niti lepe besede niti opozorila niso pomagala. "S protestno zaporo ceste bomo nadaljevali. Kako dolgo, težko rečem, odvisno od županov. Pričakujem, da bodo župani primestnih občin besedo res držali, težje pa bo najbrž v Kranju. Zupan Vitomir Gros je na dopustu, njegov pomočnik pa se v zadevo noče spuščati. Bojim se, da se bodo Kranjčanom na domačih in tovarniških dvoriščih grma-dili odpadki. Župan se menda, tako sem zvedel, vrne v četrtek, upam, da bo takrat ukrenil, kar je treba. Mi ne bomo več popuščali." Zanimivo pri vsej tej stvari je, da je prav kranjski župan Gros prvi podprl zahteve Tenetišanov po odš- Ponekod v Kranju se odpadki že grmadijo. Okroglo 70 odstotkov odškodnine, ki naj bi jo dobili Tenetišani, odpade na mestno obilno Kranj. Ključ za izračun je število prebivalcev v posamezni občini in ne, kot bi radi nekateri župani predmestnih občin, količina odvoženlh odpadkov. Po podatkih Komunale v mestni občini Kranj vsak dan "izdelajo" 455 kubičnih metrov odpadkov. Torej se jih bo v osmih dneh, od srede, kar je deponija zanje zaprta, pa do četrtka, ko naj bi dopustniški župan vendarle podpisal nakazilo (za kar njegov pomočnik Franc Golorej bojda ni pooblaščen), nagrmadilo kar 3640 kubičnih metrov. Direktor Komunale Florijan Bulovec je nekaj komunalcev poslal na prisilni dopust, nekatere razporedil na druga dela, ko se bo odvoz spet začel, pa bodo morali delati dan in noč, da bodo prenapolnjene kontejnerje spraznili in pobrali svinjarijo, ki bo lažala In smrdela okrog njih... kodnini, na enem od sestankov je celo obljubil, da bo šel s krajani na barikade, če bo treba, pa naj potem še njega odvleče policija. No, župan očitno ni pričakoval, da bo svet mestne občine v začetku letošnjega februarja izglasoval sklep o odškodnini, ki ga je pripravil t.i. Osojnikov odbor, čeprav je predlagatelj gradiv običajno Çrav župan. Zakaj denarja enetišani iz kranjske blagajne niti pol leta po sprejetem sklepu - župan je po zakonu dolžan uresničevati sklepe sveta - niso dobili, ve samo sam. Skratka: krajani nadaljujejo z zaporo. Včeraj so na deponijo spustili šest tovornjakov komunale, da zaradi odpadkov v njih ne bi nastajala škoda, spustili so kompaktor za stiskanje odpadkov in preddvorske odpadke. Kot kaže, bodo komunalci že danes lahko odvažali odpadke tudi iz občin Naklo, Šenčur in Cerklje, kranjski pa bodo predvidoma čakali na konec Županovega dopustovanja v kontejnerjih in ob njih. "Mi nismo tisti, ki zaviramo odvoz!" pravijo v Te- netišah. In: "Ko bodo vsi računi poravnani, bomo zaporo umaknili. Za razliko med odobreno odškodnino in našimi zahtevami pa občinam dajemo časa do 30. septembra..." H. Jelovčan, foto: T. Doki Omahnil z Velikega vrha Tržič - V torek popoldne je v steni Velikega vrha nad Kofcami omahnil 82-letni Celovčan dr. Georg Fie-dler. 40-metrskega padca m preživel. Dopoldne se je dr. Fiedler s prijateljico namenil najprej na planino KoroŠica, od tam pa po zahtevni zavarovani poti čez steno 2088 metrov visokega Velikega vrha. Na pol poti je Celovčan na južni strani gore do planine Kofce nenadno zdrsnil in padel čez skale 40 metrov globoko. V reševalni akciji so sodelovali tržiški gorski reševalci in helikopterska posadka letalske policijske enote z zdravnikom, vendar pomoči za nesrečnega Celovčana ni bilo več. H. J. KRIMINAL Zadolžil se je čez mero 30 letni B.M, o katerem smo že pisali zaradi utemeljenega suma tatvine avtomobila, se je ponovno srečal s kranjskimi kriminalisti. Le-ti so ga namreč z zbiranjem obvestil utemeljeno osumili več kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic. B.M. si je pri gorenjski enoti SKB banke v Škofji loki izposodil kredit v višini milijon dvesto tisoč tolarjev. Kredit bi moral odplačevati obročno, vendar tega ni storil. Prav tako je v letu 1994 pri Abanki sklenil kreditno pogodbo za 935 tisoč tolarjev, vendar naj bi tudi tu pozabil odplačevati obveznosti. Pri podjetju Tobačna grosist d.o.o. je sklenil kupoprodajno pogodbo in se tako zadolžil za dodatna 102 tisočaka, 234 tisoč tolarjev je dolžan v podjetju Bonita No. 11 d.o.o., 520 tisoč podjetju Robis d.o.o. ter Tržiškemu Mercatorju Preskrbi 93 tisoč tolarjev. B.M. so aretirali na državni meji, slovenskim policistom pa so ga izročili madžarski varnostni organi. Osumljenca je zaslišal preiskovalni sodnik ter zanj odredil pripor. Osumljenec je lastnik podjetja v Mojstrani ter podjetja v Ukrajini. U.S. Ljubitelj avtoradijev v golfih Jeseniški policisti so odkrili 16-letnega Jeseničana, ki je utemeljeno osumljen vlomov v avtomobile in kraje večje količine avtoradijev. Policisti so ugotovili, da je osumljenec 9. junija med 2. in 8. uro zjutraj na parkirnem prostoru Cirila Tavčarja vlomil v osebni avto golf ter si prisvojil denarnico ter več tujih bankovcev v vrednosti 6.100 avstrijskih šilingov. Konec maja je na istem parkirnem prostoru vlomil prav tako v golf ter iz njega odtujil avtoradio. Na cesti Staneta Bokala je prav tako iz golfa konec maja odnesel avtoradio. Njegova skupna bilanca je sedem vlomov v golfe ter šest odtujenih avtoradijev. Policisti so mladoletnika pridržali 48 ur, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. Policisti še poizvedujejo o njegovih še neznanih morebitnih vlomilskih podvigih. U.Š NESREČE Cestar obležal Naklo - V ponedeljek, 22. julija, nekaj minut po pol eni Popoldne je 33-letna Milena K. iz Tržiča z jugom 45 vozila od odtabora proti Kranju. Na ravnem delu ceste pred Naklom so delali delavci PVAC iz Ljubljane. Dela so ustrezno označili, postavili tudi znaka za prepovedano prehitevanje in omejitev hitrosti. Milena K. je kljub temu prehitevala in očitno prepozno opazila 49-letnega Antona U. iz Ljubljane, ki je s sodelavcem označeval cesto. Antona je zbila, po dobrih trinajstim metrih je obležal na cesti huje ranjen, voznica pa je ustavila šele po dobrih 64 metrih. Po prehitevanju v trk Meja - V torek ob pol devetih zvečer je spet počilo na magistralki pri Meji. 21-letna Ljiljana T. iz Kranja je s "petko" vozila od Medvod proti Kranju. Zunaj Meje je prehitevala avtobus, nato pa domnevno zaradi neizkušenosti sunkovito zavila nazaj na desni pas. Avto je začelo zanašati, skrenil je na levi pas, po katerem je takrat pripeljal nasproii 33-letni Kranjčan Dragan K. Voznica je, ne da bi zavirala, z levim delom petice trčila v levi del Draganovega juga, čeprav se je ta umaknil skrajno desno, že prek svojega robu ceste. Jugo se je po trčenju prevrnil in obstal na makadamski poti ob cesti, tam se je znašla tudi petica. Voznica Ljiljana T. je bila le lažje ranjena, medtem ko so Dragana K. v Kliničnem centru obdržali na zdravljanju. Iz avta so ga rešili poklicni gasilci. Spregledal pešca Hotavlje - Približno poldrugo uro kasneje, ob 22.10, je bila prometna nesreča tudi na regionalki v bližini Hotavelj v Poljanski dolini. 18-letni Boštjan K. iz Brebovnice je z mopedom APN 6 vozil od Hotavelj proti Gorenji vasi. V njegovi smeri sta hodila vštric dva pešca, ob notranjem robu je bil 54-letni Franc D. iz Gorenje vasi, brez kresničke. Mopedist se je pred tem srečeval z osebnim avtom in očitno spregledal pešca. Franca D. je zbil v bok, obležal je huje ranjen, tudi mopedist je padel in drsel dvajset metrov, vendar mu ni bilo nič. Prednost je imela kolesarka Bled - V sredo ob 21.45 je 38-letni Željko K. z Bleda s Fordom taunusom pripeljal s parkirišča pri hotelu Krim v prepovedani smeri proti Ljubljanski cesti na Bledu. Pred prednostno cesto je sicer za hip ustavil, nato pa zapeljal nanjo in izsilil prednost 15-letni kolesarki Karin V. B. z Bleda. Kolesarka je po trčenju padla, huje ranjeno po obrazu so iz jeseniške bolnišnice napotili k ljubljanskim zdravnikom. H. J. ZAHVALA Zaspal si tiho, mirno, utrujen od boja in bolečine jto teboj ostala je praznina ln v srcih naših bolečina. v 72. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, ati, stari ata FRANC TAVČAR iz Poljan Ui fe se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podaneno cvetje sveče toiíSeeeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Meti Flegar, sosedi Mileni Sitar za tako Z*ïlVe besede sfovesa, ViJemskim, Jožetu Galičiču, ZB Poljane, oktetu Blegoš, gospodu kolektivu LTH, gospodu župniku za lepo opravljen Wgretadjredin i. Še enkrat iskrena hvala tistim, ki ste ga obiskovali v času bolezni. ^fe£8ino' vvnim pevcem Žalujoči: žena Manca, sin Izidor, hčerke Špela, Bernarda in Agata z družinami OSMRTNICA V 69. letu je umrl naš dragi ata EMIL KOLOŠA Pogreb bo v ponedeljek, 29. julija 1996, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: sinova Emil in Miha z družinama in drugi sorodniki Kranj, 25. julija 1996 VijOj vaja, ven (?) (En župan afne gunca) Peter Čolnar, zunanji sodelavec Ali je prišel ^kranjski župan gospod dipl. int Vitomir Gros s svojo čudaško napadalnostjo v položaj, ko bodo drugi zaključili njegove igrice "An, ban, pet podgan, štirimiši, v uh me piši" z zaključnim "vija, vaja, ven"? Malo* verjetno, čeprav bi lahko tako sklepali po pismu, oziroma pozivu, ki ga je objavil njegov strankarski kolega Peter Smuk v Gorenjskem glasu. Vse demokratične stranke je pozval, naj preverijo obnašanje svojih izpostavljenih članov in ukrepajo, dokler je še čas. Opozoril je na začetne oblike nedemokratičnih, boljševističnih metod izvajanja oblasti... Ni kaj, lahko se samo strinjamo! Zanimivo bo, če bodo začeli v Liberalni stranki pometati pred svojim pragom, ali pa samo ponujajo pomoč za čistke drugih? Se obeta kranjskemu županu, da bo izgubil podporo ene od dveh "njegovih" strank? V njegovem primeru gre za "oživitev" s strani sedanjega sodnika Ustavnega sodišča Matevža Krivica razglašanega "trojnega funkcionarja" Jaka Ko-privca. Gospod Gros namreč ob funkciji kranjskega župana pripada še dvema političnima stan-kama. Ker ni imel dovolj zaupanja v svojo Liberalno stranko (?) je postal v času lokalnih volitev nestrankarski človek in ustanovil Listo za napredek Kranja. V komentarju prejšnjega tedna smo zapisali, da je gospodu Grosu v kranjskem mestnem svetu uspelo obnoviti enostrankarski sistem, ko gre za odnose do svetnikov. Nasploh je zanimi- vo, kako veliko dejanj kranjskega župana spominja na enoumje, kateremu ne moremo in ne moremo ubežati tako na državni kot na kranjski občinski ravni. Imamo torej tudi trojnega funkcionarja, ki je v času volitev zamrznil svojo partijsko knjižico. Gospod Gros tega sicer ni javno razglasil, tako kot je to storil predsednik države Milan Kučan, je pa podobno naplahtal ljudi do te mere, da niso v njem več videli voditelja bivših komunistov, oziroma v kranjskem primeru Liberalne stranke, ampak nestrankarskega človeka, ki se ne ukvarja "s to umazano" politiko... Gospod Gros spominja na nekdanjo komunistično oblast tudi po ravnanju z denarjem. Vse bolj očitno je, da ne namerava nikomur polagati računov, in da je pripravljen izsiliti, kar si izmisli. Tako je po volitvah zelo preprosto rešil problem, ki se je pojavil s financiranjem političnih strank v občini. Ker so se nekateri upirali, da naj bi dobivala denar na osnovi oddanih glasov tudi njegova druga stranka, to je Lista za napredek Kranja, je zlomil odpor v mestni svet izvoljenih političnih strank enostavno tako, da nikomur ni izplačeval tega, kar je bil po zakonu dolžan, dokler se niso strinjali z njim. Kam gre sedaj denar, ki ga vsak mesec dobiva Lista za napredek Kranja, res ni dolžan poročati, vendar se širijo govorice, da pristane v malhi Liberalne stranke. Sicer pa, kaj za vraga naj bi počelo z denarjem združen-jeobčanov? Prirejalo piknike v poletnem času? Če to drži, potem Kranjčani izdatno financira- jo slovensko Liberalno stranko, oziroma so člani Liste za napredek Kranja postali nevede in nehote nekakšni finančni podporniki slovenskih liberalcev in s tem, ne po svoji volji, tudi njeni neuradni člani. Da gre za veliko prepletenost "Grosove" kranjske občine, Gro-sove Liste za napredek Kranja in Grosove Liberalne stranke, se najbolj vidi v finančnem prepletanju. Županovo finančno poslovanje je očitno tabu za Kranjčane. Kljub zahtevi mestnega sveta še vedno nihče ne ve, kje je imel župan 9,2 milijona mark (nekateri so izračunali, da gre za 11 milijonov mark) med lanskim letom! Gospod Gros se požvižga na zahteve, da mora poročati, komu in po kakšni obrestni meri je posojal mesti denar. V igri izigravanja od Kranjčanov izvoljenih predstavnikov je sporočil, da bo to povedal takrat, ko bodo potrdili mestni proračun za leto 1965, torej proračun, ki ga mestni svet ni sprejel! Ali misli gospod Peter Smuk resno? Bo Liberalna Stanka ravnala po njegovih načelih najprej sama? Bo potem kranjski župan ostal brez ene od svojih strank? Naj tudi tokrat rečemo: počakaj-mo, da bomo videli!? Verjetno bi bilo čakanje predolgo!? Zanimivo bi pa bilo izvedeti odg. Smuka ali je res, da je 9,2 milijona nemških mark kranjskega občinskega denarja po nizki obrestni meri obračala Slovenska hranilnica in posojilnica. Seveda g. Smuk tega ni dolžan povedati, lahko pa bi, saj pravijo, da je eden od treh članov Liberalne stranke, ki so njeni solastniki. Ruska kapelica mag. Blai Kujundžič, zunanji sodelavec V desetinah Hfo| generacij škofje-JflB loških in kranjs-kih gimnazijcev smo se učili ruščino kot drugi tuj jezik. Predpostavljali smo, da je država naredila tak izbor iz ideoloških in panslovanskih razlogov. Pri tem smo pozabili dvoje: a) jugoslovanski socializem se je po sporu z Informbirojem začel izrazito napajati iz lastnih in zahodnih virov, b) jugoslovanska geokulturna usmeritev kljub nekdanjim dobrim srbsko-ruskim odnosom in nekdanjemu panslovanstvu zahodnega dela države ni bila panslovanstvo, ampak neuvrščenost. Slovenija je že takrat imela največ stikov z Avstrijo in Nemčijo. Sodelovanje gospodarstev, nakupi prebivalstva, turizem, sejmi, zdomstvo. Iz praktičnih razlogov bi poleg angleščine bolj rabili nemščino. Praktične razloge smo znali nacionalno-politično odvreči. Na avstrijskem Koroškem je ravno vrelo okoli dvojezičnih napisov. Če imajo ti Avstrijci oz. Nemci že toliko proti slovenščini, zakaj bi se mi učili nemščino. Pri medsebojnih stikih si konec koncev enakopraven samo, če se pogovarjaš v domačem ali nekem tretjem jeziku. Tretjem jeziku, ki se ga je tudi tvoj sogovornik moral naučiti kot tujega. Z Nemci se torej lahko pogovarjamo angleško in tako ohranimo enakopraven položaj. Pred kratkim smo enako logiko uvedli za ostale južne Slovane. Če jaz tebe razumem, boš tudi ti mene razumel po slovensko. Lahko pa se pogovoriva tudi v nekem tretjem jeziku. Taka logika je seveda v vsakdanjem življenju bolj kratkega daha. Pripadnikom maloštevilčnih narodov ostane vsaj samozadovoljstvo, da znajo več kot pripadniki mnogoštevilnih narodov. Znajo jezike mnogoštevilnih narodov, kot so npr. Nemci ali Srbi. Ruščino smo torej vzeli za svojo. Zaradi podobnosti s slovenščino je tudi v glave šla lažje kot nemščina. Ob maturi smo jo vsi znali na izust. Skupaj s spremljajočim poznavanjem ruske literature in kulture. Veliko tega smo kasneje pozabili. Znanje so ohranili tisti, ki so se zaposlili pri gorenjskih izvoznikih v Rusijo. In teh ni malo. Ko smo se kasneje Gorenjci na fakultetah srečevali s sošolci od drugod, smo ugotovili, da je bilo učenje ruščine že takrat po Sloveniji bolj redek pojav. Učenje ruščine na Gorenjskem torej ni bilo ideološko ali panslovansko pogojeno. Država je samo skrbela, da učenje drugega tujega jezika ni bilo preveč enostransko usmerjeno. Država si ne sme dovoliti, da bi na vprašanje, koliko tujih jezikov pa pri vas znate, odgovorila s samo dva. Prava žalost bi bila država, kjer bi od tujih jezikov znali samo angleščino in nemščino. Za posameznika je to v glavnem veliko in dovolj, za državo pa sta to samo šele dva tuja jezika. Država mora poskrbeti, da njeni državljani znajo čim več tujih jezikov. Gorenjska ni z Rusijo povezana samo preko gospodarskega sodelovanja. Veliko vezi se je spletlo že po prvi svetovni vojni, ko so si nekateri ruski emigranti tukaj poiskali svoj novi dom. Poleg tega je Gorenjska z Rusijo povezana še z žalostno simboliko. Pred 80 leti, torej 1916, je na Vršiču stotnije ruskih vojnih ujetnikov zasul plaz. Tam zdaj stoji ruska kapelica, ki se lepo vidi s ceste na Vršič. Vršič ima zemljepisni simbolni pomen bolj z ruskega kot s slovenske? vidika. Ruski pogled na zeM\ vid razbere Vršič kot eno nap* zahodnih točk slovanskega sve V tem ni nič slabega, osvaja** ga. Saj se mi sami vedno zno. proglašamo za najbolj za*00" del Srednje in Vzhodne Evrop Se še spominjate obiska o bačova v Sloveniji? Z £ Iskrine stolpnice so mu raZW(é vali Ljubljano. Mesto s 3W^ prebivalci, sredi katerega 5 uspeli pognati dve poslovni s}0¥ niči. Podobnih razgledov je . razpolago v Rusiji in povsotK svetu kolikor hočeš. Gorbočov lahko bil samo pomilo?*Z vljuden. Izgledalo je, da ni i°Tj Izgledalo je, da mu pogled #»» pomeni. u To, da Slovenija Rusom «*J pomeni, je priložnost, ki jef.fi zavreči. Vsi bivši VzhofgS. imamo zdaj srce na 1a™ d Tudi Rusi. Zakaj ne bi W J Zahoda, ki ga iščejo, nmL· nas? Zakaj ne bi mi s srce*} ^ Zahodu ohranili glavo (ta»1' Vzhodu? u Uspešnost ruskega ra.V> kaže, da je nepotrebna cela,nSlij predsodkov, ki smo jih »°\ imeli o Rusiji. To so aolJM tudi njihove zadnje predseo"^ volitve. Obe tekmujoči Stranj ^ pred in po volitvah narea» mokratični izpit. Spominsko P( slava na Vršiču vedno 10 u. številne visoke predstavnik? m venskega in ruskega PolitjM in cerkvenega življenja- ^LJJ/ samo oni in zakaj samo en ^ na leto? Po starejših francoW . novejših avstrijskih izkušnjo^ ruski turist in kupec dobra W ^ in kupca. Bo Gorenjska Ruse postati del Zahoda? znali na temelju ruske kaPu\o-sezidati trdno in uspešno s°a vanje? „ J (pisec je član Z#* za Gorenjsko) 87 Sejemo, da potem zanesljivo zanjemo Če bi se kdaj želela skriti, potem bi mi to uspelo v Bitnjah pri Kranju. Vsaj tako se mi je zdelo, ko sem iskala Aleša Demšarja. Po hišnih številkah se je bilo nemogoče ravnati, ker so te preskakovale od najnižjih do najvišjih. Zato sem se, kot le marsikdaj poprej, zanesla na srečo in na prijazne ljudi, ki so mi tudi v Bitnjah tako radi priskočili na pomoč (vsem najlepša hvala). Aleš živi tik zraven gozda, v bližini stare puškarne. Čeprav se hiše skorajda dotikajo druga druge, ima le nekaj korakov do prvih borovnic in tisto soboto si jih je že privoščil. Ozirala sem se okrog sebe in zdelo se mi je, da sem spet odkrila enega tistih kotičkov, kjer je veliko lepote, miru in prijaznosti. Stisnil mi je roko, kot da se že dolgo poznava. Potem sem kmalu izvedela, zakaj. Rodil se je v Zakobiljku pri Poljanah in zdelo se mu je, da sta njegov in moj rojstni kraj tako malo narazen, da nekako sodita skupaj. Iskreno pa sem bila presenečena, ko sem nenadoma zagledala pred seboj cel šop gosto popisanih listov. "Takoj, ko se mi je zdelo, da bi lahko tudi o meni kaj napisali, sem se lotil dela," mi je smeje obrazložil. Hkrati pa se je zbal, da njegovo življenje mogoče zame ne bi bilo tako zanimivo, da bi me pritegnilo. Pa sem ga hitro potolažila. Vsaka zgodba je lepa, ker so jo stkale take ali drugačne življenjske izkušnje! Aleš je bil star komaj tri leta, ko mu je umrla mama. To je bil zanj in za ostalih 10 otrok hud udarec. Saj je bil tu še oče, boste rekli. Toda Aleš trdi, da je bil vse preveč pod vplivom duhovnika, ki je pridigal: moli in delaj, pa ti bo že Bog dal. Tudi številna družina je bila zanj božji dar in nikoli ni pomislil, da zaradi tega živijo v skrajni revščini. "Leto 1914 smo dočakali v strahu. Kaj bo, smo se spraševali. Hitro smo dobili odgovor. Dva brata sta morala oditi v vojsko, sestri sta postali nuni, dva izmed otrok pa sta že prej umrla... Bil sem star šest let, moral bi iti v šolo, toda nobenih pravih čevljev ni bilo pri USODE Piše; Milena MiklavčiČ majhni kmetiji. Toda nekoč sem se P■ spravljanju drv grdo usekal v koleno. M ^ dni sem počival, potem se mi zdelo, da hiši, zato sem moral stisniti zobe in oditi na dolgo pot kar peš..." se spominja Aleš tistih prvih, najzgodnejših let. Toda na nek način je imel srečo. Sestra je na loteriji zadela škornje, ki so bili sicer dosti preveliki, toda znašla sta se. Notri mu je zatlačila cunje in velikost se je hitro "zmanjšala"! "Prve čevlje sem dobil šele pri obhajilu. Tako sem jih bil vesel, da bi jih najraje kušnil!" se nasmeje Aleš in doda: "Pazil sem nanje kot na svetinjo. Kožo po podplatih sem imel že itak močno in utrjeno. Zakaj bi jo brez potrebe pomehkužil?" Enkrat v tistem času je Aleš v šoli "zaslužil" tudi prvi udarec. Katehet ga je vprašal, kaj pomeni krščansko verovati. Pa mu odgovori: "... se pravi, za resnico vzeti vse, kar je papež (in ne bog!) zapovedal." (Mar ni zanimivo, kaj vse tudi do poznih let ostane v našemspominu?) Še nekaj se je zdelo Alešu zelo pomembno. Kruh. Se danes, če ga kdo vpraša, kaj ima raje, nebesa ali bel kruh, se bo odločil za slednje. Tako malokrat mu je bilo v mladih letih dano, da bi ugriznil vanj. "Saj nismo stradali, res ne. Starejša sestra, ki je prevzela gospodinjstvo, je dobro kuhala, ne morem reči, da ne, toda kruha... kruha... tistega belega... smo pa videli le trikrat na leto," grenko razloži Aleš in zmajuje z glavo. Leta prve svetovne vojne so minila. Na srečo se je eden od bratov vrnil domov, da so spet lahko obdelali več zemlje. Vse se je spremenilo, le oče je ostajal vedno enak. Delaj in moli, da se tvoja duša ne bo pogreznila v peklensko brezno in tam večno gorela, so bile njegove besede, s katerimi je začenjal dan in hodil spat. Pri Alešu so veliko molili. Ne samo zjutraj, preden so se v sedli k "soku" in mleku, temveč tudi zvečer. In zato morda ni čudno, če se je v Alešu že takrat nekaj uprlo. Zato pa je raje bral. Sestra je bila naročena na Mohorjevo družbo, pa še iz knižnice je včasih prinesla domov kaj zanimivega. Nekoč je opazil, da je pred njim nekaj skrila. "Šel sem in vse pregledal, ker me je zanimalo, česa ne bi smel videti. Nazadnje sem odkril knjigo, ki jo je napisal škof Jeglič, govorila pa je o razvoju človeka in o tem, kdaj smo sposobni za zakonski stan." Oče je zbolel (tako kot mnogi v tistem letu) za trebušnim tifusom. Zdelo se mu je, da ne bo več dolgo, zato pokliče dva soseda, da spiše testament. Toda zdravje se mu je potem malo izboljšalo, da so že upali na ozdravitev. Toda na žalost se to ni zgodilo. "Oče je začutil, da mu bije zadnja ura. Sam je prosil, naj gremo po župnika. Ta je res prÚel z mežnarjem in potem so za zaprtimi vrati barantali za očetovo zveli-čanje, ki bi bilo enakovredno eni izmed parcel. Toda na srečo se to ni zgodilo, saj je bil testament že napisan. Grdo se mi je zdelo, ker je župnik hotel nam otrokom vzeti še tisto malo, kar smo imeli..." Po očetovi smrti se ni več toliko molilo kot poprej. Posebno ob večerih ne. Sestra, ki je prevzela očetovo vlogo, je bila ponavadi tako utrujena, da je sredi molitve zaspala. Ko se je spet predramila, ji je Aleš hitro rekel, da so že skoraj pri koncu... In tako so bili vsi zadovoljni... Dela na kmetiji je bilo več kot dovolj. "Če nisem imel na hrbtu koša, se mi je zdelo, da sploh nisem oblečen," se hudomušno smehlja Aleš, ko mi začne pripovedovati o letih, ko je končal osnovno šolo. Brat mu je svetoval, naj se izuči kakšnega poklica, da ne bo za hlapca, kot je bil on. Aleša je mikalo, da bi postal strojni ključavničar, toda želja se mu ni mogla uresničiti, ker v Poljanah ni bilo nobenega, ki bi ga vzel v uk. "Doma smo imeli nekaj čevljarskega orodja in tako smo skupaj ugotovili, da bi bilo dobro, če bi bil kar Šuštar." Sestra je odšla na Gornje Brdo k mojstru in ga pobarala, če vzame Aleša za vajenca. Ta ga je premerilod nog do glave in zagodrnjal, da je fant malo premajhen. "Kar slutil sem, da je imel nekaj za bregom," še danes trdi Aleš. "Res me je "ponucal" za vsa dela na bilo vseeno, če bi šel malo domov. To pa ne, 'lahko se je razburil mojster, če hočeš domov, -tudi delaš! In sem moral "templat" čeV'r Noga je začela zatekati. Prokleto, da ne v kakšna sitnost, se je ustrašil mojster'j naročil sosedu, da me je v košu odpel] domov." Aleš se je vrnil zadnji trenutek. Hitro sotf odpeljali v bolnišnico, kjer je ostal a meseca. Imel je hudo zastrupitev in tez ■ operacija mu je rešila nogo. "Toda orezSL$ mojster je že kmalu po mojem Prin m domov začel sitnariti, naj se vrnem- .Q bom pri njem samo sedel in gledal, »a j dela, ali pa bom za kratek čas malo pop ^ na njegove otroke. Res se je to zgodilo-, i (\ lakomnežu ni bilo dovolj. Sploh mi ni' ^. podpisati knjižice, dokler mu ne bi J[ ^ knadil zamujenih mesecev! Tako ^0 izkoriščal! Toda to še ni bilo vse... & z jaje ne... Ne vem, kaj ga je napeljalo k tetiMj^fo na Čevljarsko zadrugo v Škofjo >• . napisal pismo, v katerem me je P°P° utn očrnil. Pisal je, da sem lenuh, da nC ^ delati, da nisem hodil v cerkev, da sernan(j\. igral karte, namesto da bi njemu P^ž je Hotel me je do konca ustrahovati..- PrlS vSe zadnja nedelja moje učne dobe. Vzamem ^ zdravniške papirje in jo kar sam mairete peš v Škofjo Loko. A ti si tisti lenuh, m here star gospod, ki me sprejme. In mi f t^fi mojstrovo pismo. Bilo mi je zelo hua°> kf še zmeraj sem se spomnil vseh boleci>{i sem jih moral zaradi kolena Pre miiO Odločno odprem torbo in polotim na . í zdravniške papirje. Gospod je zmaj ^ glavo, bogvedi kaj si je mislili To a e koncu mi izroči pisanje za mojstra. t" > Wí ÏÍ V. ti dobrega okusa... ^Minuli konec tedna se je v , JV'«* zgodil "kulturni domek", ki je razburil mnoge ^bivake mesta in tiste, ki so e kleli v teh poletnih dneh ^hoditi po starem delu 4**0, in pokazal na vso uf}ovno bedo in aroganco Rediteljev - izbora Miss *Pfess Gorenjske. Pa se take in podobne Reditve, žal, vse pogosteje TOa/o po naši idilični de-t{l> ni pravzaprv nič novega. j^ena smo vedno bili in T10 vedno bolj sprejemljivi L· 'w/e novotarije in brez ™nČka kritičnosti prenašamo slovensko okolje take in iuhne Prireditve ter s tem r£°vno onesnažujemo sami zlasti mladino. Verjetno j£üa sobotna prireditev za i katere sprejemljiva in do-.odošla, glede na gnečo, ki We bilo čutiti na vsakem lj.aku- Nesprejemljiva in pa je bla za mnoge, tes° se naključno ali pa ob p!ej}°du po mestu znašli na Javidenem prireditvenem pfstoru zaobjetim z lepoto Jakovih arkad Prešerno-Ja gledališča, iupnišča in y^ijske cerkve. Ves prostor 0JrPan s skladovnicami Ç*nih desk in podporni-f:v ter z montažnimi straniš-Lp°stavli i^inai na pripravo na Postavljenimi ob cerkvi je J^ina/ na pripravo na Pod cír^uSki spektakel. In kiva te8a prostora na jt fiko jutro po prireditvi Pco ' a se ie na tem Lstoru res dogajal cirkus ta é bi ko t bo in Ú S* t* ¥ ¥ % o- Ü tt )l \o tfi i se te rt 8 d t ta ii iti ÍÍ v ffl 's Ž primere, p^'ajno žaljiva pa je ^ditev bila za vernike J\Si3 Kranja, saj je nepos-na okolica cerkve vedno izjavljala kraj srečevanja \Zoiranja k bogoslužju. deUa liudi to sprejema kot toj-Ulture nekega naroda in ^ do tega spoštovanje, pri ^ Pa se nekateri požvižgajo Pr0^tUro in pieteto nekega jeN° ie tako daleč časi, ko L ll° potrebno za vsako ftijjin?st Cerkve zunaj nje-<*0k*'dov (npr. procesije) MjoSend° prosjačiti za do-*°i i if: Kolikor nam ie zna~ V*ik SedaJ stvari ne gred° Je Sprašujemo se, kako %tv rnogoče, da se prir- topi e> kot je izbor Miss *U>stSs' lahko dogajajo sredi vo»*,?,v Posmeh vsem zdra- Tftečim ljudem. *Pra?a koncu bi postavili še bttvianie °°rkam za ženske ^kšpC ~.Pekinškim levinjam, %7i* ie nJihov odnos do sQjVpln Podobnih prireditev, *q j,/*0, vsi, da gre pri le-teh di/i dP°!,lščanje naivnosti mla- *Hn: let> na račun katerih se .e.Pi denarci v žepe Sov*/.'1, "Poslovnežov". Jo/ stQtl bi jim, da vnesejo v °5toiniut Se zavzemanje za ZsiS^o ženske. vpisnikov ^ Podpisi v uredništvu Zk«terih Vnikov SKD ythskZ Z zamenjavo b^obiiš* sveta Kra"i ne bi M* O, Lsvetniki SKD g. ykQr°enar, dr. Janez Re-t*dvSe2 8a- ha Mohorič $°go?„Zaradi političnih ?*W Sev. Tako dr. Re-S od^v!La' da naj bi ga Snel0* do Sveta Mestne £teninr?n! osebno žalil in Wtve n*<*rgumentira svoje *!°v«i/a ? VSega začetka Ú SvetLll° delovanje m> mano in upra- vo mestne občine korektno in kulturno. Ker menim, da ne sam ne delavci uprave MOK niso dolžni prenašati žalitev nekaterih svetnikov na sejah Sveta, sem se odločil, da bomo seje Sveta spremljali v ločenem prostoru in na vprašanja odgovarjali v pismeni obliki. Gradivo in predlogi za seje svetnikov bodo tako kot do sedaj strokovno pripravljeni in široko razloženi, tako da bodo svetniki lahko sprejeli sklepe. Kakšne, je seveda odvisno od njih. Gospod Orehar navaja, da se v Mestni občini Kranj nič ne dogaja in da se celo v preteklosti začeti projekti (izgradnja Oldhamske ceste in prizidka k osnovnima šolama Orehek in Trstenik) ne nadaljujejo, ter da svetniki ne vedo, kaj je s Škofjeloško in Jezersko cesto. Pri tem seveda g. Orehar ne pove, da je izgradnja Oldamske cese, kije regionalna cesta (R-322), dolžnost Ministrstva za promet in zveze oz. Družbe za državne ceste, v kateri je on pomočnik direktorja. Podobno je z izgradnjo osnovne šole Orehek, kjer mora Ministrstvo za šolstvo in šport sofinancirati 50-odstotni delež. Zamolči tudi, da aktivnosti s strani Mestne občine Kranj tečejo po planu, čeprav ve za to dejstvo. Delež občine je predviden tako za izgradnjo regionalnih cest kot za izgradnjo šol v proračunu Mestne občine Kranj za leto 1996. Kdo vodi ta ministrstva, pa mislim, da bralcem ni portrebno posebej razlagati. G. Orehar tudi ne pove, da je bil že na 15. seji Sveta dne 15. 5. 1996 sprejet sklep za plačilo zemljišča prizadetim krajanom ob Škofejloški cesti. Posredovana jim je bila tudi informacija, da sam kakor tudi Uprava Mestne občine Kranj intenzivno delamo pri pridobitvi ustreznih dovoljenj. Enake aktivnosti se izvajajo na Jezerski cesti. Gospa Iva Mohorič je tudi očitno pozabila povedati, da v ničemer ne nasprotujem delu Nadzornega odbora Sveta Mestne občine Kranj, katerega je ona predsednica in da ima Nadzorni odbor možnost kadarkoli pregledati katerokoli dokumentacijo, ki se nahaja v Upravi MOK. Nasprotujem le njenim samovoljnim zahtev am in odločitvam. Prav gotovo se pri delu Sveta mestne občine odražajo številni antagonizmi in tudi osebne zamere. Člani sveta so tudi trije svetniki (g. Peter Orehar, g. Štefan Kadoič in g. Janez Osojnik), ki so bili moji protikandidati za župana Mestne občine Kranj na volitvah leta 1994. Sedaj se pa tako v Svetu, kakor tudi drugače trudijo, predvsem prvoimenovani, da bi prebivalce MOK Kranj prepričali, da niso volili pravega župana. Če ob tem spomnim še na članke g. Petra Čolnarja, mojega četrtega protikandidata, v katerih predvsem"gunca afne", je slika popolna. Vitomir Gros, dipl. inž. Župan Mestne občine Kranj Sporočilo javnosti O delih na vodotoku Sava na odseku Kranj - izliv Tržiške Bistrice - Podnart V mesecu aprilu leta 1994 je pristojno vodnogospodarsko podjetje - VGP Kranj ■ obvestilo Sekcijo za vzdrževanje prog pri Slovenskih Železnicah (SŽ) o ogroženosti železniške proge na odseku Kranj - Podnart, ožja lokacija pod Zg. Besnico, zaradi erozijskih procesov reke Save ( Q100 = 1209 m3/ s). Na odseku Kranj - Podnart železniška proga v celoti poteka na desni strani reke Save, mestoma tako blizu, da je telo železniškega nasipa že v pretočnem profilu reke Save. Zaradi takih razmer je zelo kratek korak do trenutka, ko je vpliv reke na železniški nasip škodljiv. Predstavniki SŽ so resno in hitro pristopili k reševanju nastalih razmer. Organiziran je bil skupni terenski ogled, kjer so bili poleg njih prisotni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ribiške družine Tržič, Republiški prometni inšpektor, predstavniki upravljalca vodotoka VGP Kranj in nekateri drugi. Dogovorjen je bil način pristopa k zaščiti železniške proge z opredelitivijo vrstnega reda dejavnosti in posameznimi nosilci aktivnosti. Vse do oktobra 1995, ko so se dela pričela tudi opeatinvo izvajati, je potekalo usklajevanje projektnih rešitev kot tudi "zapiranje" finančne konstrukcije. Operativno so se dela izvajala od oktobra 1995 do začetka aprila 1996 (6 mesecev, vmes 23. 12. 1995 poplava, kasnje žled, ki je za nekaj časa popolnoma onemogočil dostop). V tem času je bila železniška proga zaščitena na dolžini 310 m, kar pomeni, da so se na desni brežini reke Save pred leti zgrajene jazbice dopolnile in podaljšale za 8 m (pilotna stena založena z velikimi skalami), hkrati pa je bila zaščitena tudi leva brežina reke Save s sistemom šestih lesenih kombiniranih jazbic/odbijačev in v smeri toka vode vzpostavljen potrebni pretočni profil v širini 72 m. Odstraniti je bilo porebno desno polovico otoka, kateri je bil mestoma že več kot 3 m nad nivojem dna, leva polovica otoka pa je ostala povsem nedotaknjena, kar je med drugim tudi velikega naravovarstvenega pomena. Višek rečnega materiala se je uporabil za dela na levem bregu, del pa v gradbene namene (tamponi pod utrjenimi površinami, i nasipi, beton). Dela je operativno vodil Aleš Robič, gr. ing., ki je osnovni projekt v marsičem nadgradil z lastnimi zamislimi in rešitvami. S tem gradbenim posegom je bil dosežen osnovni namen • odmik pretočnega profila reke Save od železniškega nasipa, kar pomeni povečano varnost železniškega nasipa, kot tudi plazljivega terena nad železnico, delna/polovična odstranitev otoka in zaščito leve brežine pred erozijo. Celotni poseg je možno oceniti kot krajinsko in okol-jevarstveno na visokem nivoju (oblika, materiali, čas izvajanja del, posebna pozornost do ribjega življa, do ohranitve otoka, ki je neprecenljivega ornitološkega pomena, upoštevanje rečne dinamike -^premeščanje pla-vin), hkrati pa omogoča kasnejše prilagajanje in prestavljanje pretočnega profila v primeru gradnje drugega tiraželezniške proge ali morebitno spreminjanje elementov obstoječega tira zaradi višjih hitrosti vlakov. Ob zaključku del dne 16. aprila 1996 so si celotno gradnjo ogledali tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in nekateri drugi. Skupna ugotovitev je bila, da so v največji možni meri upoštevani sodobni -sonaravni - pristopi in materiali pri tovrstnih posegih na vodotokih. Za vzdrževanje in posege v naslednjih letih pa bo potrebno predpisati režim nege obrežne vegetacije, kot tudi režim vzdrževanja pretočnega profila. Vodnogospodarsko podjetje Kranj, p.o. Spoštovani g. Jože Kotnik! Bil sem nekajkrat prisoten, ko so vaši valpti (tako jih ne imenujem iz zlobe in nesramnosti, pač pa zaradi njihovega nastopaštva) rohneli, da se v Kranjski Gori ne sme več, in to "zaprmej", graditi apartmajev. Apartmajev, ki niso turistični, pač pa se gradijo za znane investitorje, kot so "apartmaji Adapt", pa apartmaji za zdravstvenim domom, pa tisti, ki se gradijo ob Alpini in tisti, najnovejši, ki jih bo gradila SKB pod Alpe-Adrio. Kranjskogorci in še nekateri iz izkušenj vedo, kaj pomeni Gradisovo Črtenje, ki je med tednom naselje strahov s komaj kakšnim avtomobilom na ogromnih parkiriščih, za konec tedna pa se ne da parkirati niti na zelenici. Gospod župan, kaj boste storili, da vam ne bodo pred nosom gradili blokov - navadni bloki so to, gospod župan (izraz je edini primeren) - le stanovanja bodo med tednom prazna. Gradiš se nekoč vsaj ni sprenevedal in je gradil bloke (takrat devetsto fletnega je bilo to dovoljeno in fajn - že takrat smo se imeli fajn, kajne šimfarji), zdaj pa, ko blokov v Kranjski Gori ni možno graaditi, ker jih noben urbanistični dokument ne predvideva oziroma ne dovoljuje, bloke zvito imenuješ apartmajski hoteli. Kaj ima Kranjska Gora od apartmajev? Kaj bo imela Kranjska Gora od tega, da SKB gradi apartmaje za trg, beri: za znane investitorje? Se zanašate na letošnji pretok voda, ki znatno redčijo tisto, kar teče pod Črtenjem kar naravnost v Savo? Meni lahko odgovorite: "Kaj hudiča te to briga.". Kaj pa boste odgovorili svojim volivcem, ki so vas volili tudi zaradi tega, ker so rekli: "Če zna zase, bo znal tudi za nas!"? Še vedno z velikim spoštovanjem! Damjan Jensterle Hrušica Odgovor g. Vitomirju Grosu (Gorenjski glas, 23. junija 1996) V politiki sem vedno cenil ljudi, katerih beseda velja. Koliko velja beseda g. Gro-sa, je pokazal v svojem pismu, v katerem od naslova do zadnje vrstice grobo napada Socialdemokratsko stranko Slovenije, v pismo pa vplete še nekaj krepkih osebnih žalitev na moj račun. Nekje na koncu pa g. Gros mirno zapiše, da njegova "Liberalna stranka ne uporablja metod negativne volilne kampanje". Kaj, za božjo voljo, pa je drugega negativna volilna kampanja kot obrekovanje političnega tekmeca s pisanjem žaljivih pisem, v katerih na ponudbe za sodelovanje in argumente sogovornika odgovoriš "da eviti" in da naj bi imela SDS "dialektične pravice do zmote"? Neodgovornost oskrbnikov postojank V časopisih beremo o pogostih nesrečah planincev v gorah. Skoraj vedno naj bi bila kriva neizkušenost, slaba oprema le-teh ali kaj podobnega. Vendar mislim, da je včasih kriv tudi kdo drug! Dogodek, ki se je odvijal v petek, 19. julija 1996, bi se lahko končal tudi tragično, pa zato ozadja ne bi vedel nihče. Marsikdo bi zopet rekel: "neprevidni planinec"! V Vodnikov dom na Velem polju je v petek ob 20.45 uri prišel mlad, precej izkušen planinec, ki pa ni vedel, da je dom rezerviran za borce 11. Spominskega pohoda na Triglav. Oskrbnik doma g. Medja mu je precej nevljudno rekel, da je vse zasedeno, da je polno tudi v kuhinji in da zanj ni več prostora. Planinec se je zato moral odpraviti naprej do doma Planika pod Triglavom 2401 m visoko. Noč je bila temna, na višini 2000 m pa se je začela gosta megla, ki je močno ovirala hojo. V dom Planika je, hvala bogu, srečno prišel ob 22.30 uri. Tam so ga prijazno sprejeli in prenočili. Ne vem sicer, kakšne so dolžnosti oskrbnika, vendar zanesljivo ne take, da planinca že v mraku in ne glede na precejšnjo oddaljenost drugih planinskih domov, postavi pred vrata. M. G., Kranj (naslov v uredništvu) Večrat smo g. Grosu ponujali možnost poštenega sodelovanja. Obljubil je marsikaj, toda vedno znova se pokaže, kako malo so vredne njegove besede. Če navedem samo zadnji primer: človekoma, ki mu (še?) zaupata, je po njunih zagotovilih g. Gros objubil skupen sestanek in možnost dogovora. Toda le dva tedna kasneje je objavljeno pismo "Vitomirja Grosa, predsednika Liberalne stranke", ki je nedvoumno. Liberalna stranka vidi (največjega?) nasprotnika in "dežurnega krivca" v SDS, njenem predsedniku in njenih članih. Kakno sprenevedanje in kakšen nesmisel! Mnenje sogovornika spoštujem, čeprav se z njim ne strinjam. Če pač g. Gros zagovarja proporcionalni volilni sistem, je to njegova pravica. Moja pravica pa je, da javnost opozarjam, da je ohranitev proporcionalnega volilnega sistema danes izključno v korist strank, ki imajo korenine v totalitarnem komunističnem režimu. V svojem prejšnjem pismu sem zapisal, da je akcijo SDS za neposredne in poštene volitve podprl vsak, ki je iskreno želel sodelovanje demokratičnih strank. Podpise za poštene volitve so dali člani različnih strank, predvsem iz vrst SDS, SLS in SKD. G. Vitomir Gros pa je prizadevanja za bolj pošteno Slovenijo pospremi s trditvami, da gre za "poskus tudž-maniziranja Slovenije" in poskus prevare(f). Teh trditev g. Grosa, s katerimi je poskušal oblatiti predsednika SDS, ni potrebno iskati v Informatorju Združene liste, kjer so bile objavljene celo v okviru (!). Kajti prav iste trditve so bile še prej objavljene v večini časopisov in tudi na televiziji, zato je sprenevedanje odveč. Neprimernost in žaljivost uporabljenih besed lahko dokazuje le to, da Vitomir Gros danes ni več tisti človek iz časov osamosvajanja in da ima danes v politiki neko povsem drugo vlogo. Že v prejšnjem pismu sem g. Grosa opozoril, da se mu negativna volilna kampanja ne bo izplačala. Pot sejanja nezaupanja in razdora znotraj strank slovenske pomladi, ki jo ubira, ne bo koristila ne njemu in še manj demokraciji v Sloveniji. Njegovo ravnanje je voda na mlin "starih sil", ki jim tako dela neprecenljivo uslugo. S sejanjem nezaupanja in razdora na demokratični strani danes g. Gros ial podira prav tisto, kar smo v času prve slovenske pomladi in osamosvajanja Slovenije uspešno gradili skupaj. Branko Grims, član predsedstva SDS Odprto pismo tržiškemu županu Pavlu Ruparju Zgodi se, da določeni ljudje preveč vestno opravljajo . svoje delo. Zgodi se, da v manj kot pol ure na avto dobiš še drug listek za napačno parkiranje, enostavno zaradi tega, ker ne veš, kje parkirati, da boš lahko v miru plačal svoj prvi parkirni listek. Nekateri v Tržiču pač nismo vsak dan. Z ženo sva se odločila, da kupiva dva nova gospodinjska stroja. Kot vse doslej pa sva tudi ta dva kupila v tržiški Mercatorjevi blagovnici. Svoj zeleni clio sva ta torek (23. julija) parkirala nasproti blagovnice pod kamnitim zidom, kjer sva parkirala že pred desetimi, dvajsetimi leti. In glej ga šmenta - ko se po nakupu hočeva odpeljati, za brisalcem najdeva zataknjen listek za napačno parkiranje. Ker sem Kranjčan in ker v Tržič pridem vsakih nekaj let enkrat (takrat, ko se odločim za nakup pri Mercatorju), pač ne poznam vseh (če katero sploh je) tržiških parkirišč. Zdi se mi pač logično, da če grem v Mercatorjevo trgovino, parkiram pred Mercator-jem in ne na Deteljici. Po mojem globokem prepričanju moj zeleni clio, parkira tam, kjer je bila parkirana tudi kolona drgih vozil (ki tam parkirajo že zelo zelo dolgo), ni motil nikogar. Z izjemo vašega komunalnega redarja. Ker sem želel stvar čim preje razčistiti, sem se odpravil na občino. Peljal sem se mimo avtobusne postaje, zavil desno, počasi peljal skozi mesto in iskal tablo z naspi-som Občina. Našel sem jo, se USTAVIL (in ne parkiral) ter se odpravil v občinsko hišo. Žena ie počakala v avtu. Redarja nisem našel v nje- fovi pisarni. Pa mi je bilo malu jasno, zakaj. Ko sem se vrnil do avtomobila, sem opazil, da žena v roki drži nov parkirni listek. Kljub temu, da mu je razložila, zakaj avto stoji tam, kjer pač stoji, da prav njega iščem v njegovi pisarni, da sva že dobila listek - kljub temu je dobila skrajno neprijazen odgovor: "Boste pač dobili novega. " Mislim, da Tržič želi biti mesto, prijazno do svojih gostov. S prijaznostjo in gostoljubnostjo pa je tako, da jo en sam človek lahko spremeni v njuno nasprotje. In vaš komunalni redar je to, vsaj pri mana, prav dobro storil. Tržiško gospodarstvo se v zadnjem času srečuje z množico težav. Od 170 tisočakov, za kolikor sva tistega dne nakupila v tržiški blagovnici, bo kakšen tolar kapnil tudi v občinsko blagajno. V kolikor bi plačala oba parkirna listka, bi to za naju pomenilo, da sva za oba gospodinjska stroja plačala pet tisočakov več. V Kranju, Škofji loki, na Jesenicah ali kje drugje bi plačala teh pet tisočakov manj. Verjetno je odveč, če vam povem, kje bova morda kupovala v prihodnje. Nočem, da bi to moje pismo izzvenelo kot neposlušnost ali vnaprejšnje odklanjanje plačila. Komunalni redar bi, vsaj po mojem mnenju, že po registrski tablici moral vedeti, da nisva domačina, še posebej v drugem primeru. Očitno se mu zdi pod Častjo, da bi kdaj komu namenil prijazno besedo in nasvet. Plačilnih listkov ne mislim plačati, dokler mi vaš redar s fotografijone bo dokazal, da sem res napačno parkiral. Od vas, župan, in pa od vašega komunalnega redarja pa želim pisni odgovor. S Spoštovanjem Janez Ržen Q HALO - HALO GORENJSKI GLAS Q TEL.: 064/223 111 Narelile xa ob(avo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan Bred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubrikt: Ixredno Ugodna* VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI teh: 22-55-22 AvTOŠOLA B in B AVTO ŠOLA B In B v Kranju na Begunjski 1 O, tol.t 22-55-22 Počitniški tečaj CPP se začne v ponedeljek, 29. julija, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. POKLICNA ŠOLA ZA VOZNIKE - B in B, vpis po tel.: 22-55-22 AVTO ŠOLA ING. HUMAR Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 29.7.. 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 NAKUPO VALNI Palmanova 31.7., Madžarska Lenti 27.7., Gardaland ali Aqualand 27.7., IZLETI - GARDALAND 5.8., možnost plačila na 2 čeka Rozman, tel.: 064/715-249 Z AVTOBUSOM NA IZLET Kopanje v Čatežu, 3. 8. razprodaja v Munchenu, 24. 8. Gardaland Drinovec: 064/731-050 No 9 Prodajna akcija kakršne še ni bilo v No 9. Espadrile 199, bermuda 999, Zadružni dom komplet srajca in bermuda iz 100% bombaža 1999 in še in še poceni oblačil Primskovo primernih za dopust. GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA VAS VABIJO, DA JIH OBIŠČETE Kranj: odprto: pon. - pet. 10.-19. ure, sob., ned., prazniki 9. - 20. ure; dnevna vstopnica: odrasli 400 SIT, mladina 250 SIT, sob., ned., prazniki: odrasli 500 SIT, mladina 300 SIT; popoldanska vstopnica: odrasli 300 SIT, mladina 200 SIT, sob., ned., prazniki: odrasli 300 SIT, mladina 200 SIT. Otroci do 7 let imajo vstop prost. MESEČNA VSTOPNICA 5.000 SIT. Radovljica: odprto: pon. - pet. 10. -18. ure, sob., ned., prazniki: 10. -19. ure; vstopnina: odrasli 400 SIT, otroci 300 SIT, popoldanska karta: odrasli 300 SIT, otroci 200 SIT Tržič: odprto: vsak dan 9.-19. ure, ob petkih nočno kopanje 20. - 23. ure; vstopnina: odrasli 400 SIT, otroci 250 SIT, predšolski otroci 90 SIT, nočno kopanje 250 SIT ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA" TEL: 225-162 ZNIŽANJE POLETNIH OBLAČIL - 20 % od 19. do 31.7. Na že tako ugodne cene še dodatni 20 % popust. Nudimo vam možnost zamika plačila ali plačilo na več čekov. Odprto: 9.-12. ue in 15. -19. ure, sobota 9.-12. ure. VABLJENI! Radovljica: pon. 8.-19. ure, tor., sre. 8.-14. ure, čet. 10.-14. ure, pet. 8.-14. POČITNIŠKI ure' • ®-"ure Knjižnica B. Kumerdeja Bled: pon., tor., čet., 8.-14. ure, sre. 8.-19. ure, pet. 14.-19. ure; URNIK Kranj: pon., sre., čet., pet. 9. -15. ure, tor. 9. -17. ure, sobota - ZAPRTO GORENJSKIH Jesenice: pon., tor. 8. -14. ure, sre. 8. -19. ure, čet., pet. 8.-14. ure, sobota 8. -12. ure KMiiŽMir Tržil: pon., čet., pet., 9.-15. ure, tor., sre. 9.-17. ure, sob. - ZAPRTO AHJIZIWL Sfcofja Loka: pon., tor., sred., pet. ODRASLI 8. -14.30 ure, mladinski oddelek V JULIJU IN 8.-14. ure, čet. 12.-19. ure - odrasli in mlad. oddelek Trata: sre. 14.-19. ure Železniki: tor. 15.-19. ure Žiri: pon. 14.-19. ure Gorenja vas: čet. 14.-18. ure Kamnik: pon., tor. 13.-19. ure, sre., čet., pet. 9.-15. ure Medvode: pon., sre., pet. 13.30 -19. ure, tor., čet. 8. -13.30 ure Razprodaja v Munchenu 3.8., enodnevni kopalni izlet v Čatež, Gardaland, Pourto Guaro, FORMULA 1 - Budimpešta 11.8. AVGUSTU METEOR do.o. 422-781 Cilka tel.: 41-510 GOLDI do.o. Preddvor Tel.: 45-129 UGODNI KREDITNI POGOJItMESEČNI OBROK OD 33 % DO 60 % VAŠE PLAČE Izdelujemo protivlomne in okrasne MREŽE za vrata in okna ter balkonske in vrtne OGRAJE po naročilu. AVTOMURKA LESCE - omejena količina vozil Renault iz zaloge po posebnih, ugodnejših pogojih. Prodaja testnih vozil s popustom. | Informacije: AVTOMURKA LESCE, telefon: 064/718-100,064/718-102 GLASOV KAŽIPOT It Izleti )N I Koncerti Kolesarski izlet Kranj - DU Kranj organizira v torek, 30. julija, kolesarski izlet v Sebenje pri Tržiču. Kolesarji se bodo na pot odpravili ob 8. uri izpred zgradbe Društva upokojencev Kranj. Moravska dolina Kranj - Kranjsko društvo upokojencev vas vabi na izlet po Moravski dolini, ki bo v torek, 30. julija. Odhod je izpred kina Center ob 7. uri. Na izletu si boste ogledali gradova Krum-perk in Tuštajn, v Moravčah cerkev sv. Martina in v Vačah situlo. Dolina Soče in Sveta gora Žabnica - DU Žabnica vabi v sredo, 7. avgusta, na izlet. Odhod bo ob 6.30 iz avtobusnih postaj od Sv. Duha do Kranja. Pot bo vodila po dolini Soče, preko Kobarida. Vrstnega, Solkana do Svete gore. Prijavite se lahko pri poverjenikih društva. Simonov zaliv Kranj - Kranjsko DU organizira v četrtek, 8. avgusta, kopalni izlet v Simonov zaliv. Odhod bo ob 7. uri izpred kina Center. Zaključek poletne violinske šole Bled - V Festivalni dvorani bo danes, v petek, ob 20. 30 zaključni koncert 1. Poletne violinske šole Bled, na katerem bodo svečano podelili mojstrsko violino najboljšemu mlademu violinistu. Koncert v Sorici Sorica - V Zadružnem domu v Sorici bo v nedeljo, 28. julija, ob 17. uri koncert udeležencev glasbene delavnice pod vodstvom pedagoga Vvolfganga Schmitza. Nastopa Dixieiand band Bled - V nedeljo, 28. julija, ob 20. uri bo na promenadi nastopil Dixieiand band orkester. Koncert Irene Grafenauer Srednja vas - V cerkvi sv. Martina v Bohinju bo v četrtek, 1. avgusta, ob 20.30 četrti koncert v okviru Glasbenega poletja v Bohinju. Nastopila bosta flavtistka Irena Grafenauer in Tartini Quartet. Pod Homanovo lipo Škofja Loka - Danes, v petek, 26. julija, bo pod Homanovo lipo ob 20. uri nastopil Aleksander Mežek. Grupa Surazo Kranj - Pod marelo bo danes, v petek, ob 20.30 koncert južnoameriške etno glasbe z grupo Surazo. Koncert na Robleku Roblek - Pihalni orkester Lesce bo imel jutri, vsoboto, ob 10. uri koncert na Robleku. Vabljeni! Koncert pihalnega orkestra Tržič Jutri, 27. julija, se bo ob 20. uri v poletnem gledališču na griču pri sv. Jožefu pričel koncert pihalnega orkestra Tržič. Ob slabem vremenu bo koncert dan kasneje. Al jazz band Kranj - Jutri, v soboto, bo na Pungertu glasbeni koncert Al jazz banda. Koncert, ki spada v okvir prireditev Poletje v Kranju, se bo pričel ob 19. url. Gledališče Njega ni škocjan - V Poletnem gledališču Studenec pri Domžalah bo danes, v petek, ob 21. uri Kulturno društvo Miran Jarc škocjan premierno uprizorilo dramo v treh dejanjih Njega ni v priredbi in režiji Alojza Stražarja. Predstavo bodo ponovili še jutri, v soboto in v nedeljo, 27. in 28. julija, obakrat ob 21. uri. PRIREDITVE NA BLEDU DANES (petek, 26. julija 1996) Cesta svobode, 13.00 - 24.00 - Sejem domače in umetne obrti z gostinsko ponudb Zdraviliški park, 19.00 - Uradna otvoritev prireditve RIKLIJEVI DNEVI ...e Festivalna dvorana, 20.30 - ZAKLJUČNI KONCERT UDELEŽENCEV POLETNE Sgfl ZA VIOLINO in SVEČANA PODELITEV MOJSTRSKE VIOLINE NAJBOLŠEMU UDtLC ŽENCU SEMINARJA (Vstopnice so že v predprodaji na TD Bled po 1.500.- SIT) JUTRI (sobota, 27. julija 1996) RIKLIJEVI DNEVI Cesta svobode, 10.00 - 24.00 - Sejem domače in umetne obrti z gostinsko ponudb jezero, 20.00 - Godba Gorje igra na pletnah na osvetljenem jezeru Cesta svobode, 20.00 - Nastop ansambla ŠTAJERSKIH 7 22.00 - OGNJEMET POJUTRIŠNJEM (nedelja, 28. julija 1996) RIKLIJEVI DNEVI M Cesta svobode, 10.00 - 24.00 - Sejem domače in umetne obrti z gostinsko ponudb Promenada, 17.00 - 19.00 - Otroške delavnice Promenada, 20.00 - Nastop ansambla DIXIELAND BAND ponedeljek, 29. 7.1996 Kavarna hotela Park, 20.30 - Informacijski večer Khislstein kulturi Kranj - Danes, v petek, bo v gradu Khislstein nastopilo fizično gledališče. Ob 21. uri bodo uprizorili Sanjam spomin, a se spominjam sanj. Nastop zaradi bolezni odpovedan Radovlijca - Zaradi bolezni je odpovedan nastop Linhartovega odra, ki naj bi bil jutri v atriju radovljiške graščine. Uprizoritev Alenčice in kralja Matjaža so zaradi tega prestavili na september. Razstave Razstava čipk Železniki - V galeriji Muzeja Železniki je do 31. julija vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure odprta razstava čipk kleklaric TD Železniki. V nedeljo je razstava odprta le v popoldenskem času od 14. do 17. ure. V dopoldanskem času in v nedeljo popoldne je odprt tudi Muzej. Prireditve Počitniške delavnice Tržič - V ponedeljek, 29. julija, se v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja začenja nova počitniška delavnica. Otroci se bodo pod vodstvom mentorice Barbare Repinc učili izdelovati nakit. Mladinski festival Tržič - Danes, v petek, se bo s koncertom Letečih potepuhov in Adija Smolarja zaključil tržiški mladinski festival. Zaključek nadvse uspešnega festivala se bo pričel ob 21.00 uri v hali BPT, ki tokrat prvič služi kot koncertno prizorišče. Po koncertu bo nadaljevanje žura v Mlinu, kjer bo igral Aristocats band. Poletje v Cerknem Cerkno - Turistični, športni in kulturni delavci spomočjo občine Cerkno prirejajo danes in jutri (26. in 27. julija) Poletje v Cerknem. Vabijo vas v Cerkno, kjer bodo med drugim nastopali Čuki, Novi fosili in Alberto Gre-gorič. Praznik koscev Nova Oselica - TD Sovodenj prireja v nedeljo, 28. julija, tradicionalni praznik koscev. Prireditev se bo pričela ob 15. uri v novi Oselici. Posebaj vabijo tiste, ki bi tekmovali v ročnji košnji. Zanje je zaželeno, da s seboj pripeljejo še tekmovalko, grabljico. Za tekmovanje v košnji se lahko prijavite pri Viktorju Šturmu (tel.: 695-095). Kranjska noč '96 Kranj - Prireditve na letošnji kranjski noči bodo potekale na Slovenskem, Maistrovem in Glavnem trgu 2. in 3. avgusta. Nastopili bodo številni glasbeniki, 3. avgusta pa bodo ob polnoči izbrali kraljico letošnje Kranjske noči. Dan oglarjev Stari vrh - TD Stari vrh nad šlofjo Loko prireja v nedeljo, 4. avgusta, etnografsko prireditev Dan oglarjev. Na prireditvi si boste lahko ogledali, kako so oglarji živeli nekoč ter kako so kuhali in pripravljali oglje. Obvestila It Srečanje šoferjev Rogla - Jutri, v soboto 27. julija, se bo na Rogli začelo tradicionalno državno srečanje poklicnih šoferjev, avtomehani-kov in vseh delavcev v cestnem prometu Slovenije. Srečanje bo hkrati tudi osrednja proslava ob 13. juliju, ki je stanovski praznik. Organizatorji bodo poskrbeli za družabne igre in bogat srečelov, ansambel 7. raj pa bo poskrbel za glasbo. Srečanje upokojencev Preddvora Preddvor - DU Preddvor vabi upokojence na družabno srečanje, ki bo jutri, v soboto, 27. julija. Srečanje v Lovski koči na Pangerščici se bo pričelo ob 16. uri. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, zavrteli pa se boste lahko ob zvokih harmonike. Ledeniški tečaj Kranj - Jutri in pojutrišnjem (27. in 28. julija) organizira PD Kranj brezplačen tečaj uporabe derez, cepina ter ostalega varovanja. Tečaj, ki ga bodo vodili gorski vodniki in reševalci, se bo pričel ob 10. uri pri Kranjski koči na Ledinah. Prijavite se lahko v pisarni PD Kranj (tel.: 225-184). Mestne zanimivosti Kranj - Vsak petek vas bo na Maistrovem trgu pričakal poznavalec Kranja, g. Benedik, ki vas bo popeljal na ogled mestnih zanimivosti. Vabljeni! Ljubitelji narave! Mojstrana - Na Trihlavski cesti 47, v bližiniTriglavskega muzeja, je tudi letos domačin Stanko Brus ustvaril z naravnimi koreninami, rožami in zanimivimi skalami panoramo svojega kraja. Ogled vrta Viharnik je brezpal-čen. Odsvetujemo jubilejno pot na Prisojnik! Komisija za planinska pota do preklica odsvetuje uporabo jubilejne poti na Prisojnik (pot povezuje Mlinarico skozi zadnje okno z vrhom Prisojnika). Pot je pre- hodna le z varovanjem s P> j no vrvjo! Predvidoma boo°u popravili do začetka avflffl čemer vas bomo še obve»c Kje in kdaj nastopaj0. Power Dancers: dan^ petek, ob 22. uri v Amor K% Adi Smolar in Leteči pj1^ hi: danes, v petek, ob 21-J bivšem skladišču tržiške t% Aleksander Mežek: v P%. (danes) ob 20. uri pod W novo lipo v Škofji Loki. u* Mia Žnidarič & Steve 1% jutri, v soboto, ob 21- ur Bledu v Cafe Belvedere. „ Al jazz band: jutri, v soWJ 19. uri na Pungertu v Kraj1'^ D.J. Marx: v soboto ob 2* radovljiškem Arxu. CAFE ■ BELUEBEBÍ GLASBENI KL^B Nad Vilo Bled na Sobota, 27. 7., ob 21. uri: MIA ŽNIDARIČ & STEVE KLIN* Kraljica slovenskega u jazza spet na Bledu spremljavi vrhunska pianista iz ZDA. Info. & rezervacije: .\ (064) 741-181 (13h-Z*w Gasilci PGD Gorje in Gorenjski glas vabimo na srečanje GORJE in Q0IBIS8WJSIM GLAS Z NAJ. NAJ. NAJ!!! na Športnem igrišču v Zgornjih Gorjah sobota, 3. avgusta, ob 19. uri - veselica z ansamblom Triglavski kvintet nedelja, 4. avgusta, ob 16. uri Nastopili bodo: - Ansambel Alpski kvintet - Podokničar Franc PestotniK - Ansambel Blegoš - Gorenjski harmonikarji: Dejan Raj, Matjaž Kokalj, Štefan Arh, Bojan Jerič j - Folklorna skupina Gorje - pi - Godba Gorje in drugi Oba dneva srečelov. Vstopnine ne bol ^fili Prireditev "Gorje in Gorenjski glas" bo oba dneva pod Šo*0 zato brez skrbi zaradi vremena. Vabijo Gorenjski glas in gorjanski gasilci! E K T O R Maistrov trg 11. 4000 Kranj TRGOVINA Z RAČUNALNIŠKO IN BIRO O BLAGOVNA HIŠA ADAMIČ DELOVNI ČAS 9»-19" PREM0 računalniki, tiskalniki, dodatki in potrošni m* licenčna programska oprema • H P LaserJet 5L že za 99.900 sit • EPSON Stylus 820 že za 41.800 sit komisijska prodaja rabljene računalniške opj^ brezplačno oglaševanje rabljene raČ. oPr POS sistemi F1 GRANDprix2 že v prodaji ï^ek, 26. julija 1996 PO GORENJSKEM 43. STRAN • GORENJSKI GLAS ^aninsko slavje na Kališču in Storžiču Planinstvo je pod Storžičem doma JWaja gorske reševalne službe Kranj praznuje 50. obletnico delovanja 111 gorski vodniki organizirajo jutri in v nedeljo, 27. in 28. julija, na ledeniku Pod Skuto tečaj varne hoje po ledeniku in uporabe derez. P Kranj, 26. julija - Dušan Feldin, znani kranjski planinski v°dnik in gorniški veteran je P°vedal, da je v nedeljo na Mišču in na Storžiču vrelo fot v panju. Na dnevu storžiš-planincev, na kateri so Proslavili 97. obletnico ustanove kranjske podružnice Slo Kranjski fantje pod vodstvom Staneta Vidmarja ter povezo-valka programa Slavica Bučan. Med nedeljskimi obiskovalci Kališča so bili številni Jezerjani, planinski funkcionarji, borci in drugi ljubitelji gora, nagovorila pa sta jih predsednik Planinskega društva Kranj Franci Irskega planinskega društva, Ekar in župan občine Preddvor S- obletnico delovanja kranjs- Miran Zadnikar, planinski vod- kih planinskih vodnikov in niki pa so organizirali planinski Polstoletni jubilej kranjskih forum o problematiki in per- {prskih reševalcev, se je na spektivah planinskega vodništ- ^išču zbralo nad 600 planin- va. Franci Ekar je podelil od katerih se jih je polovica desetim planinskim vodnikom f^zpela na 2132 metrov visoki ob jubileju društvena priznanja. 5toržič. Za Driietno razoolo- Predsednik Planinskega t Za prijetno razpolo-L^Je je poskrbel "preddvors-p1 ansambel Gašperji s 0(Jokničarjem Pestotnikom, ^en njih pa pevski kvintet društva Kranj Franci Ekar in preddvorski župan Miran Zadnikar sta v govorih opozorila na nekatere pereče probleme tega območja in planinstva. Država še ni pokazala dovolj volje, da bi uredila pereča vprašanja naših gora, jc dejal preddvorski župan. Tak primer je lov, varovanje hribovskih kmetij in programu, tudi na področju turizma, ki bi dajali ljudem pod gorami več dohodka. Kazalo bi ponovno oživiti plan-šarstvo in dejavnosti, ki bi zaposlovale ljudi in jim nudile možnost preživetja doma. Planincem je treba pomagati. Oni ne morejo biti edini skrbniki gora. Tudi v preddvorski občini pa kaže urediti režim parkiranja in prihajanja na to območje. Občina Preddvor pa bo pomagala pri ponovni postavitvi križa na Storžiču, ki je bil postavljen že leta 1935. • J.K. Pšata, 23. julija - Pojutrišnjem, v nedeljo dopoldne, z začetkom ob 10. uri se bodo v podružnični cerkvi sv. Marije Magdalene na Pšati pri Cerkljah začele slovesnosti ob zaključku obnovitvenih del. Tako je bila ta podružnična cerkev v zadnjih nekaj letih temeljito obnovljena. Na zvoniku je novo ostrešje in nova bakrena kritina, prav tako tudi na strehi zakristije, kjer je tudi nova opeka. Deloma pa je novo tudi ostrešje na strehi cerkve. Do cerkve je bila narejena in tlakovana pot, za in pod njo pa je bila obnovljena kamnita škarpa, cerkev pa je dobila novo fasado. Na novo so uredili električno zvonenje, v stolpu pa so obnovili tudi uro. Zahvalno sveto mašo bo v nedeljo dopoldne vodil ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas, ki bo obnovljeno cerkev tudi blagoslovil. Na sliki: obnovljena podružnična cerkev sv. Marije Magdalene na Pšati, kjer so do cerkve asfaltirali tudi pot. Janez Kuhar Planinskega slavja na Kališču S seje škofjeloškega občinskega sveta Sporni naziv osnovne šole Škofja Loka, 25. julija - Ko je občinski svet Škofje Loke na zadnji seji pretekli teden obravnaval ustanovitvene akte vzgoj-noizobraževalnih zavodov - vseh treh osnovnih Šol v Škofji Loki, je mnoge presenetil amandma svetnikov SKD, ki so predlagali, da se osrednja osnovna šola v Škofji Loki, ki se imenuje po padlem partizanu, prvoborcu Petru Kavčiču - Jegor-ovu, preimenuje. Svoj predlog so utemeljili z mnenjem, da je ime partizana primerno le za kakšno vojaško enoto, in predlagali, da se imenuje po uglednem zgodovinarju, častnemu občanu Škofje Loke Pavletu Blazniku. Amandma je vzbudil precej polemično razpravo, pri čemer so nekateri predlagali, da se poimenovanje osnovnih šol po osebnostih sploh opusti - namesto tega naj bi šole poimenovali le krajevno, drugi pa so bili prepričani, da bi bilo to le preveč brezosebno. Blaž Kavčič, podpredsednik sveta, ki je sejo tudi vodil (in je nečak tega prvoborca), je na glas vprašal, ali naj bi šole po novem poimenovali po domobrancih, kar je vzbudilo kar nekaj ogorčenja, vendar je večina le menila, da se preimenovanja ne kaže lotevati tako na hitro. Na koncu so se dogovorili, da naj o preimenovanju steče poseben postopek, v katerega naj se vključi tudi svete Sol. • Š. Ž. Nesojena gostilničarja ^° krajšem premoru nadaljujemo z godbami zapisanimi v dokumentih Podjetja Frosa. Kot že veste, je rubrika omenjena predstavitvi tistih finančnih Murnov, ki so si izposodili izredno VeHke vsote denarja, pa še isti trenutek pozabili, da bodo ta denar enkrat morali udi vrniti. V Zgodbah iz Frosinih osjejev so navedena cela imena in ciniki dolžnikov na zahtevo podjetja r°Sa> omenjeno podjetje pa prav tako Povzema odgovornost za morebitne Posledice objave zgodbe. Gorenjski glas o^ebitnih posledic ne prevzema. s Torej, kamniško društvo upokojencev q ie odločilo, da svoj gostinski lokal ostilno pri Marjanci odda v najem. Qto sta se Miro Ledere in pa njegova odinZakonska Partnerica Šemsa Ahnič n l°Čila, da omenjeno gostilno vzameta v Tudi prav, zaslužiti se pač mora. ^ostilna je še naprej imela odprta svoja ob'?'- gostom ponudila, kar jim je pQlčaino, gospod Miro in gospa Šemsa Sv sta razmišljala o širitvi in izboljšavah ve°Jes.a naJetega gostinskega lokala. In-Sflr* f?a ZQhtevajo denar. Tega pa r°in Šemsa očitno nista imela, sila ° do denaria? ReSitev )e seveda Po }a*na- s Posojilom. Na pravem mestu obr ■ SVo;e P°tr«be, obljubiš bajne Uuhr in t6' sP°toma se napotiš še na tola !ansko banko, si izposodiš milijon oww in kapital je pri roki. Vse ostalo Pndesamo. stvntiČajno' A Pri Miru in Šemsi se je izbora nekoliko zapletla. V širitev in ........}Savo svojega gostinskega lokala sta ZGODBE IZ FROSINIH DOSJEJEV Piše: Uroš Špehar resda vložila pri banki izposojen milijon in ga, ne delajmo jim krivice, tudi vrnila. A ne pozabimo, da sta si izposodila še od nekaterih drugih ljudi. In to ne majhne vsote. A ta denar je nekje potonil. Izginil. Enostavno ga ni bilo več. K tej in vsem drugim Zgodbam iz Frosinih dosjejev pa bi veljalo vedno znova napisati tudi popolnoma preprosto obvestilo. Ljudje velikokrat pri kupčijah s posojanjem denarja vidimo visoke obresti. Mamljivi izračuni o osem-, devet-, deset-,..., trinajst-odstotnih obrestih pa se v večini primerov izidejo samo na papirju. V praksi zagotovo ne. Taki in drugačni tiči znajo to prav dobro izkoristiti. Lahko težko prihranjenih pet tisočakov mark v enem mesecu navrie petsto mark obresti? Redko ali skoraj nikoli. Zato vam v Frosi svetujejo, da se preden zares posodile denar, prepričate, kdo vaš bodoči upnik je. Precej finančnih genial-cev poskuša vedno znova in znova na vedno novih žrtvah. Z nekoliko previdnosti in ne prevelikih ieljah po zaslužku o vašem upniku ne bomo pisali v časopisu. V nasprotnem primeru se prav to lahko kaj hitro zgodi. In nekega lepega dne se je zgodilo, da sta na Frosina vrata potrkala dva upnika. Miro Lederer in Šemsa Ahnič sta si od njiju izposodila za nekaj več kot 80 tisočakov. Pa ne slovenskih, da ne bo pomote, govorimo o nemških markah. A sonce poslovnosti Mira in Šemse so vse bolj prikrivali črni oblaki. Ko sta prenehala plačevati najemnino, pa račune, je društvo kamniških upokojencev prekinilo najemno pogodbo, za gostilno pa so ponovno začeli skrbeti sami. Dolg do dveh upnikov pa je ostajal. Zunajzakonska partnerja od takrat mirno živita v svojem stanovanju v stavbi z naslovom Matija Blejca 6. Po podatkih podjetja Frosa naj bi gospod Miro prodajal knjige, gospa Šemsa pa naj bi bila gospodinja. Njuna sinova je moč pogosto videvati v kamniških lokalih in diskotekah. Kljub temu, da prodajalci knjig ne zaslužijo bajnih vsot denarja, družina, vsaj po opažanjih Frosinih agentov, Živi solidno. Tako solidno, da si menda lahko privošči gradnjo hiše na Šentilju. Ne v svojem ampak bratovem imenu. Miro in Šemsa lastništvo novogradnje seveda na vse kriplje zanikata. Ne zanikata pa, da stanovanje na Matija Blejca 6 odplačujeta po stanovanjskem zakonu. In dokler stanovanje ni odplačano, njegovega lastništva pač ni moč prenesti. Miro in Šemsa sta torej zaščitena kot kočevska medveda. Ko ju Frosini agentje vsake toliko časa povprašajo, kdaj mislita denar vrniti, je njun odgovor enostaven: "Nikoli." Do- gaja se, da po njihovih obiskih njuna sinova kličeta upnike in jim grozita s tepežem, jih zmerjata s fašisti. Gospa Šemsa, ki jih doma vsakič pričaka s psom, je nekoč izjavila, da bo pač odšla v Bosno in naj jo Frosovci poiščejo tam doli. Njihova korajža ob telefonskih pogovorih silovito zraste, a ponovno še bolj silovito pade, ko se srečajo na ulici. Gospa Šemsa je menda ob njihovem zadnjem obisku, ko so s seboj vzeli tudi ekipo slovenske televizije (včeraj ste si ta primer lahko ogledali v Tedniku) zagrozila, da si je Miro kupil pištolo in da bo nekoga od njih ubil. Frosovci pa so jo popolnoma mirno vprašali, kje je njen izvenzakonski partner dobil toliko denarja. Pištola, še posebej na črnem trgu, stane kar nekaj denarja, s katerim pa bi lahko že odplačala del svojega dolga. Vsota 80.000 nemških mark bi se temu primerno lahko znižala, prav možno pa je, da se je od včerajšnje oddaje pa do današnje objave članka tudi povečala. Pa ne mislite, da bi si Šemsa Ahnič in Miro Lederer izposodila novo količino denarja. Bolj verjetno je, da so se javili morebitni do sedaj še neznani upniki. Ti se po takšnih novinarskih prispevkih običajno pojavijo. V Gorenjskem glasu smo o tem že pisali. In bomo pisali tudi v naprej. Gradiva za Zgodbe iz Frosinih dosjejev je še zadosti. Saj smo, kot ugotavljamo iz tedna v teden pravi raj za take ali drugačne izposojevalce in neplačnike. Miro in Šemsa sta se, kot so nam povedali v Frosi, namerno zadolžila in prav tako namerno ne mislita vrniti denarja. Upnikom ostane le še čakanje. Pa ne na sodbo sodišča. Pravljico o sodnih izterjavah smo napisali že v prejšnji zgodbi. Tokrat verjetno ne bo prišla v poštev. MALI OGLASI » 223-444 APARATI STROJI Ugodno prodam zmrzovalno skrinjo LTH 360 litrov. O 221-253 ï4«» OPAŽ - smrekov, prodam. 0 64-207 24374 Prodam smrekove deske, 18 24 mm, zračno suhe. ©212-051 do 15 ure, 56-742 po 20. uri 24401 Ugodno prodam cça. 1500 kosov nerabljene STRESNE KRITINE "Vesna".ID741 -376 po soboti 24443 SALONITKO novo, 60x40, po super ugodni ceni prodam, 0 45-12524463 Z&O d.o.o. Titova 1> 51-4270 Jesenice Tel./Fax:(+386) 64 83 086 Mobitel: 0609 633 775 0609 641278 PANASONIC TELEFONÍ, TELEFAXI, TAJNICE IN TELEFONSKE CENTRALE. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. «634-012 11799 MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte ("asa, pokličite zastopnika na 0609/612-256,064/218-317 i5ui Ugodno prodam 210 I ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje. 0 328- 498 24178 Gozdarski vlter Tajfun, 6 t, star 2 meseca, v garanciji, prodam za 235.000 SIT. M 66-044_24223 Prodam PAJKA na dva vretena, dobro ohranjen. 0 421-717 24244 Prodam eno redni izruvač krompirja Wílmaus. Perčič, Rupa 21, Kranj, fit 212-211 24262 TRAČNI OBRAČALNIK SIP za seno, prodam, fit 49-076 24264 PARIS - Prešernova 5, Kranj: ROAD-STAR: avtoradio: 4x20 W = 22.290 SIT, zvočniki: fl 10 cm = 2.590 SIT, fi 16 cm = 6.090 SIT._24278 Prodam ŠTEDILNIK Gorenje, 4 X elektrika ugodno. 0310-191 24303 Prodam AVTO OJAČEVALEC z equilizerjem in avto alarm, ugodno. 0 331-199_24307 SORTIRNIK za krompir, prodam. 0 061/621-736_*_24328 Prodam CIRKULAR za žaganje drv. 0 331-564 24371 VRTNO KOSILNICO električno -prodam po ugodni ceni.066-463 24397_"_ Trodam POMIVALNI STROJ Candy in TV Grundig.045-159 zvečer 24404 ELEKTRO MOTOR 2,2 KW in ročno vrtalko, prodamo 30 % ceneje.078- 8 1 8 24407 Prodam novo SKOBELNO GLAVO 41 cm, cirkular vrtalka.0738-155 Prodam DELE ZA SESTAVO SEKU-LARJA (motor Vela, kabel, klina). Informacije na 0217-434 24419 PRALNI STROJ Gorenje, generalno obnovljen, kot nov, prodam.0332-350 In 325-917_24«5 HOBI DEBELINKO in POPRAV-NALKO, širine 260 ugodno pro-dam.0332-601 24432 Starejši TELEVIZIJSKI SPREJEM-NIK, ekran 37 cm, ČB, izredno lepo ohranjen, zaradi nakupa novega prodajam. Cena zelo ugodna.0223-444 dop. petek in od pon. dalje 2443« Prodam STROJNI PRIMEŽ. 0 212- 757 24462 Prodam dobro ohranjen PUHALNIK za seno, letnik 1981. Naslov v oglasnem oddelku. 24469 Poceni prodam nov ZABIJALNI APARAT "Niko".0215-544 24492 ČESTITKE Sandri za rojstni dan želi vse najboljše Simon. 24237 GR. MATERIAL Ugodno prodam STREŠNO OPEKO Zagorka Bedekovčina št. 2/88, cca 3.000 kom. 0 217-404 23699 Prodam rabljene PLOHE za zidarski oder.0403-333 po 16 h_24206 Prodam 700 kosov rabljene cem. strešne OPEKE - poceni. 0332-585 Prodam suhe SMREKOVE PRIZME. Štular, Srakovlje 4, Kranj_24210 Prodam rante za punta ali gradbeni material. 0 41-268_24252 Prodam montažno počitniško hišico, 4,2x2,5 m, uporabno lahko za gradbeno baraka033-11-9O^^ 24256 ROLETARSTVO NOGRAŠEK nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0 621 -443, zvečer_24263 Prodam 6 meterske špirovce in drva z dostavo. Podbrezje 67 24325 IZOBRAŽEVANJE Inštaliram angleščino za osnovne In srednje šole. 0 56-095 23104 Popravni Izpit - matura! Inštruiram mat., fiziko in elektrotehniko.0223-064 ali 421-831_24057 Prodam UGANKARSKI SLOVAR za PC, cca 22000 gesel. 0 631-009 24265_ Knjige od 1 - 3 letnika gimnazije ŠK. Loka prodam.057-719 24408 Uspešno Inštruiram matematiko, fiziko In mehaniko, pridem tudi na dom. 0 45-762__24479 IZGUBLJENO Zapestno uro PHILIP WATCH z modro številčnico sem izgubil 9. junija na Smarjetni Gori, ko je bila tam dirka motociklov veteranov. Najditelja zelo lepo prosim naj me pokliče po telefonu, ker mi Je ura resnično drag spomin! Tudi drugo leto, tekmovalec Martin Mis iz Solkana.0065-26-036 24304 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.naklt, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037, aH 0211-927, 047-534, 16616 HLODOVINO SMREKE večje količine, E.klasa, odkupujemo, cena 15500, I. klasa cena 13500 SIT, fco kamionska cesta. 0061/864-071 ali 061/864-070_19349 LESPROMET ODKUPUJE LES na panju za takojšnje plačilo.0621-779 in 0609-635-074 24285 kupim JUGO 55, dobro ohranjen, I.89/90, 1. lastnik. 0325-543 24363 LOKALI Prodamo: na glavni ulici v, mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K3 KERN, 221-353, fax 221-785_14776 PRODAMO nov poslovno stanovanjski objekt na Bledu, objekt je grajen 1991, ima 300 m2 površine, parcela 560 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 15907 Oddajamo poslovno skladiščno proizvodnje prostore* Informacije po telefonu: 064 634500. ODDAMO v najem v bližini Kranja trgovino v obratovanju 100 m2 in bistro 50 m2. K 3 KERN, 0221-353, fax 221-785 18499 Prodamo v šk. Loki 43 m2 LOKALA na gl. ulici, od tega 25 m2 neto površine, cena je 63 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221- 785 23479 Železniki, prodamo 64 m2 poslovnega prostora z vso dokumentacijo, za neživilsko dejavnost za 35.000 DEM. 0 223-485, 0609/643-493 24189 KAMNOSEŠTVO NIKO RAKOVEC, s.p., LEDINA 28, ZASIP, 4260 BLED Tel.: (064) 76-966 DELAVNICA: DOBRAVSKA 6, 4270 JESENICE, Tel.: (064) 83-839 • IZDELAVA IN OBNOVA NAGROBNIKOV • GRAVIRANJE IN OBNAVLJANJE NAPISOV • PRODAJA IN MONTAŽA NAGROBNE OPREME • OPRAVLJAMO TUDI DRUGA KAMNOSEŠKA DELA (pulti, mize) V centru Kranja oddamo poslovni prostor 50 m2 s sanitarijami, za 1.500 DEM mesečno, bre2 predplačila. 0 223-485. 0609/643-493 24190 V centru Kranja oddamo poslovni prostro cca 40 m2, v prvi etaži, za neživilsko dejavnost, v dodelavi za 1000 DEM mesečno. 0 0609/643-493, 223-485 24191 V centru Kranja oddamo 50 m2 poslovnega prostora, živilska trgovina v obratovanje, za 2.200 DEM mesečno, primerna tudi za izdajo hitre hrane. 0 223-485, 0609/643- 493 24192 TRENČA d.0.0. Savska cesta 34 4000 KRANJ ODDAJA v Stražišču, Gasilska ulica 5, prostore v I. nadstropju urejene poslovne stavbe, s samostojnim vhodom, centralnim ogrevanjem in parkiriščem. Velikost cca. 10 m2 od tega 5 pisarn, dodatni spremljevalni prostori: sanitarije, garderoba in arhiv v izmeri 50 m2 pa so že vključeni v ceno najemnine, če bodo prostori v celoti oddani v najem. Najemnina 10 DEM/m2 - mesečno. Interesente prosimo, da pošljejo pisne ponude na naslov: TRENCA, D.O.O., Savska cesta 34, 4000 KRANJ. V okolici Kranja oddamo picerijo, brez odkupa inventarja, za 3.500 DEM mesečno, v obratovanje, z enoietnim predplačilom. 0 0609/ 643-493 in 223-485_24194 Med Kranjem in Šk. Loko, oddamo kava bar 40 m2, z možnostjo razširitve, za 600 DEM mesečno, z enoletnim predplačilom in odkupom inventarja. 35.000 DEM, lahko na dva obroka. 0 223-485, 0609/643- 493 24195 Prodamo MEDVODE okolica trgovsko poslovni center z več lokali in velikim parkiriščem, večjim stanovanjem in sobami za goste. DOM NEPREMIČNINE 022-33-00 24205 Oddam PROSTOR primeren za avtokieparstvo pri šk. Loki.0633- 752 24234 V najem oddam prastar 7x9 m x 2,80 višina. 0 218-548_24276 V Šk. Loki oddamo SKLADIŠČE ter ŽIVILSKO TRGOVINO v delovanju v najem. PRODAMO pa poslovni prostor na mestnem trgu in prodamo 2 stanovanjski hiši v sk. Loki. 0623-117 PIA NEPREMIČNINE 24346 ODDAMO v Kranju 60 m2 v centru mesta. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785 24457 ODDAMO: opremljeno gostilno v TRŽIČU 120 M2 in v KRANJU gostinski lokal 65 m2, neopremljen lokal za trgovino 20 m2 in 50 m2, pisarne različnih velikosti. APRON 331-292,331-366 24483 AVTOsvdio -ihtm -mobitel -SYSTEMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Ttl..Fax; Q.6 4/4 1 g 7 6 AVTOAKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblaščeni servln z* prodajo In tnontato KOLESA Prodam izredno ohranjen P EXPRÉS ali pa menjam za MZ ali SL. Filipovič, Frankovo n. 42, šk. Loka 24111 Prodam ŽENSKO KOLO Univega. 0 736-490 24220 Prodam MOTOR BT 50 tomos. 0 45-17 1 24243 Prodam VESPO, letnik 1994, 150 cem, rdeče barve, malo vožena, cena po dogovoru. 0 46-017 24248 Prodam motorno kolo YAMAHA TZR, letnik 1992, Cena po dogovoru. 0 45-017, 0609/45-755 24250 Prodam APN 6, I.83, zelo dobro ohranjen, vreden ogleda. Praprotnik, Ljubno 84 - pri cerkvi 0731-570 24298_ Prodam MOPED APN 6, I.90 in čelado.0327-774 24300 RADIO 104.5 A A A 105.9 107.3 V IIII l/ 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-H-26 fax. 152 13 621 Prodam DEKLIŠKO KOLO. 0 55- 139 24306 Ugodno prodam rabljeno otroško KOLO Kekec. 0 326-589 24335 Prodam MOTOR APN 6, dobro ohranjen, cena ugodna.0323-355 24356_ Prodam motor GILERA 125 endura, letnik 1991. 0 56-736 24386 Prodam MOTORNO KOLO MZ ETZ 150, I.86, prevoženih 18000 km, odlično ohranjen.083-842 24412 Prodam MOTOR TOMOS ATX.08Q6-2O5_24442 OBVESTILA Društvo upokojencev Predoslje oraganizira v četrtek 8 avgusta IZLET NA MORJE (Rakov Škocjan, Socerb, Hra3tovlje In kopanje v Strunjanu). Prijave do 2. avgusta pri poverjenikih ali predsednici DU Predoslje. 24402 OBLAČILA PARIS - Prešernova 5, Kranj: MUSTANG jeans, DIESEL, GAS, BLEiFREl, NAF-NAFI_24279 PARIS - Prešernova 5, Kranj: RUSSELL ATHLETIC - majice, kr. hlače, trenirke, itd... 24230 PARIS - Prešernova 5, Krani: Jeans hlače od 3.990 SIT, ČRTASTE ŽE ZA 4.490 SIT. 24281 izposojevalnica POROČNIH OBLEK "Rija" v Naklem vam nudi bogato izbiro oblek.048-737 24423 OTR. OPREMA Ugodno prodamo novejši kombiniran otroški voziček Chicco, za 16.000 SIT Zraven podarimo še nahrbtnik za otroka. 0 620-070 24241 Prodam OTROŠKO POSTELJICO z opremo in kombiniran otroški voziček. 0 681-325 24269 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst In dolžin dobite. Zbilje 22, 0061/611-078 22255_ KOSTANJEVE KLOPICE In MIZE prodam.Mekuč, Loka 65, Tržič 2391è Ugodno prodam blagajno. 0 84- 234 24258 Prodam DOMAČO ZASEKO. 0 43- 436 24292 Ugodno prodam novo ustrojeno govejo KOŽO. 4 m2. 0 738-462 24372 PRIDELKI Črni ribez, dobite v Kranju, c. 1. maja 4, 0 324-979 24162 Odkupimo gobe - Jurčke, lisičke. 0 76-828_24221 PRODAM PŠENICO. Porenta Franc, Sp. Senica 14, Medvode. 0 061/ 614-021_24470 Prodamo CVETJE GLADIOL raznih barv.043-016, Luže 22A 24493 NOVO - prvič v zgodovini zeliščna tinktura OZON. V enem tednu pozdravi gastroenteritis ter kronični in akutni gastitis, rano na želodcu in dvanajsterni-ku. Takoj učinkuje na bolečine, tudi na tiste, ki izvirajo iz neznanih vzrokov. Kontra indikacij nima. Tel.: 730-128 POSESTI Prodamo pri Meavodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00x9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN. 221-353, fax 221-785 1476? Prodamo v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še 500 m2. K 3 KERN, 221-353, tax 221 -785 14768 Prodamo v Strahiriju pritličje hiše (90m2) s kletjo, ločen objekt za garažo, samostojen vhod, parcela 636 m2, svojo kotlovnico, cena 98000 DEM. K 3 KERN. 221-353, fax 221-785_14771 V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2, v dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m2, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2. K 3 KERN, 0221-353. fax 221-785 14781 Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2, v Tržiču prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 za 70 000 DEM. K3 KERN, 221 -353, fax 221 -785 h/64 Nad Tržlčem (pod Dobrčo): prodamo čebelnjak z dokumentacijo in 1400 m2 parcelo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_14787 Duplje prodamo brunarico 4x5 m, ni dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27.000 DEM. K 3 KERN.0221-353, fax 221-785 14759 KMETIJSKE POVRŠINE: Gozd Martuljek prodamo GOZD 1,5 ha in 41 a travnika. K 3 KERN, 221-353, fax 221785 15910 Podbrezje prodamo 13.372 m2 gozda in travnik 335 m2. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_18502 PRODAMO v Dupljah HIŠO v 3. gradb. fazi, 15 X 15 m, parcela 870 m2, primerna za poslovno dejavnost. K3 KERN D.O.O., 0221-353, fax 221-785 18660 PRODAMO Bled - poslovno -stanovanjsko HIŠO na parceli 1200 m2, cena 330 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 In fax 221-785 18662_ Senično - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1575 m2 po 50 DEM/m2, Podljubelj zazidljivo parcelo 584 m2, cena 35 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221 -353 in fax 221 -785 19557 Podljubelj - prodamo BRUNARICO 5 X 7 m z ločenim garažnim objektom, Barcela 1400 m2, cena 150 000 EM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785 19566 Oddamo v najem v Kranju, 130 m2 v pritličju, za pisarne aH mirno obrt, cena 1300 DEM/m2. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221-785 19570_ Oddamo polovico hiše v Zapužah, opremljeno, CK,. tel., cena 500 DEM, trimesečno predplačilo. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_19575 ODDAM v najem v Kranju - klet 1. nadstr. in mansarda, v nedokončani hiši, primerno za mirno dejavnost ali pisarne na prometni lokaciji s parkiriščem. K3 KERN d.0.0., 0221-353 in fax221-785_20128 Prodamo v Lescah montažno hišo 8 x 8 m, parcela je 700 m2, možna menjava za manjše stanovanje v Radovljici ali na Bledu. K 3 KERN, 221-353. fax 221-785_20967 PRODAMO: BLED, visoko pritl.hišo na parceli 900 m2, 330 m2 uporabne površine, cena 490.000 DEM; NAKLO dvostanovanjska hiša v IV. gr. fazi, na pare. 700 m2, 295.000 DEM, BRITOF: poslovno stanovanjsko hišo v IV. gr. fazi, 3 etaže x 150 m2, naparceli 1300 m2, 235000 DEM. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21211 mobitel PE. KRANJ BEŽKOVA VILA NOVA TEL ŠT. 360-800 KUPIMO v okolici Kranja kupimo manjšo hišo ali bivalni vikend. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21214 Prodamo v Hotemažah starejšo stanovnajsko hišo 14 x 9 m, parcela 700 m2, cena 145.000 DEM, v Cerkljah prodamo novo HIŠO, cena 250 000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785_ 21646 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO: STANOVANJA. HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 21961 Prodamo v Cegelnici 3/4 hiše, ločena ie garaža, drvarnica, samostojen vhod, parcela 600 m2, cena 122 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221 -785 23473 na parceli 900 mm2, 110.000 °ls1* DOM NEPREMIČNINE, Koros*» 16, Kranj, 022-33-00 __> FREDOVOR okolica : manjši g na parceli 350 m2, 77.000 DjJ večjo poslovno stanovanjsko sw potrebno delne obnove, lovski o ec primeren za poslovno tUgBl dejavnost, prodamo. DOM MICINE, Koroška c. 16, Kran|. »*J 33-00 Prodamo v Britofu na parceli 90Cm hišo 9x9 m in poleg nje samota delavnico v IV. gr. fazi °b-9Xa prometni cesti, cena 330.000 uc K3 KERN, 221-353, fax 221-783 22645___ Prodamo na Britofu polovico Hj$|\ dvojček, parcela 300 m2, na poslovni objekt (trgovina In 9gf dišče). parcela je 1000 m2, ^ 150 000 DEM. K3 KERN M 0221-353 in fax 221 -785 __> V Šenčurju prodamo HIŠO gradb. fazi, cena 165 000 ^ Drulovka VRSTNA HIŠA v 4. (Ha fazi. cena 165 000 OEM. K3JK D.O.O..0221-353 in fax 221 -r»3 3S3 i pro, COvr; 5, 1 "•kirl i • RAČUNALNIKI sestavljene konW in sestava po }.el|i in specifikaciji 5X66-133 115.990 SIT mlkro procesor AMO 5x86-133. osnovna r-PENTIUM 75 126.990 SI" mikro procesor AMD P-75, osnovna P*0*1* konfiguracija vsebuje se: ^ HAM 8M / graliina kartica 1Mb PCI / t"* disketna enota 1 44Mb, ohiiie mini tov«'' tipkovnica barvni monitor 14*. muka. • TISKALNIKI PANASONIC. EPSON. STAR, FUJITSU, BROTHER, OKI. CANNON • MULTIMEDIJA ZVOČNE KARTICE (od 8.100 SIT deli« CD-ROMi (4X od 7.600 SIT dalj«) ZVOČNIKI (aktivni od 5.600 SIT daN«) MIKROFONI (od 1 680 SIT dalje) IGRALNE PALICE (od 3.050 SIT dal|«) MULTI MEDIJA KIT (18.990 SIT) (CD-ROM ^w nadstropju. K3 KERN d.o.o-. & 353 in fax 221-785 __,---£ Oddamo v najem v bližini rfp^j/ 400 m2 proizvodno skladiš^} m torov v dveh etažah, C»f*1^0 m2. K3 KERN d.o.o.. P/ fax 221-785 --+gk UPNICA pri Kropi prodarno /0g vo parcelo 1400 m2, 5e^WidL DEM. v Žirivvnicl prodamo |0fiu parcelo 1011 m2. v čK cena 60 000 DEM. K3 K|p A 0221-353 in fax 221-78o^^g Kamnik prodamo z 1124 m2, cena 70 <&MVg| KERN d.o.o., 0221-353 in 785 ^_____^Tf Loka.prodar^>^ šk. Lubnikom. K3 KERN d.o.o-353 in fax 221-785 Jesenice - okolica, P"°dfil darsko poslopje, '% |aaajflaV parcelo cca 5.000 r^JSk^V in sončna. Možnost krneč p izma. 0 0609/639-545 dbm- istig« EPP' 022' ,sto|f* MALI OGLASI podamo; v Kamniku nedokončane jS1* hiše. K3 KERN d.o.o.. 0 221-■^jax. 221-785_23916 reclamo: Kranj (ožja okolica) : na p^Jetni lokaciji z lastnimi parkirnimi pjjjptf. prodamo novo podkleteno no PVno stanovanjsko hišo s trgovi-jjí lr< blstrojem v pritličju. 5 S ^ovanje v nadstropju in neizdelano« Podstrešjem, skupna uoorabna H^Mna 520 m2, zemljišča 1.150 C £3 KERN d.o.o., 0 221-353 In 2*221-785 23»2C 785 viu'eznlki prodamo lepo urejen llF*. K3 KERN d.o.o., 0 221- ^"f» fax. 221-785 23922 ^rtJco,ratunanW w> ... tati racunalnl**'** USERSKI Iskalnik OKI 4W 4strani/min, 600 dpi 56.900 SIT uy, °*tala računalniška oprema v k trgovini MEGABIT C MOHORJEVEM KLANCU, ^Pivčeva 17, telefon 22 20 30 delovni čas: »00-13.00,15.00-18.30 sobota 9.30-1200 18" ti I20.J S Ž!« i? C^ci Kranja kupim ZEMLJIŠČE 5»ij 1D00-2000m2. 00609-644-992 prodamo samostojni jI-del večje hiše, garaža, tel, Pr£ 0 m2. takoj vseljivo, ugod-Oty^SlNG d.o.o., 224-210. 222- 24071 - takoj prodamo novej-ü'SlKir. 0 n'S°. cena po dogovoru. vjV^d^ao., 224-210, 222-076 0&J - CENTER oddamo poslovni 2:°o '<^j-210,222-076 24073 V Šenčurju HIŠO v gradnji, trf*' okna In vrata vgrajena. ^a?D^talac!ie I" elektrika, telefon, íL000 DEM- K3 KERN d0°-in fax 221 -785 240» različnih pri Gori- ScihSendov lesenih, na rSN Si^Rrodam<> (Zalog ». SH Wa vas pri Bistrici in na ajemamo stanovanja, hiše, lokale in oosesti. Mandat «22-44-77 22401 Oddam stanovanje v Kranju. « 225-'43, med 16. in 18. uro 22917 Tržič, prodamo 49 m2 stanovanja v tretjem nadstropju, popolnoma opremljeno, za 60.000 DEM. « 223-485, 0609/643-493 24187 V Kranju ali okolici kupimo več stanovanj, različnih dimenzij za znane interesente. « 223-485, 0609/643-493 24188 Več stanovanj različnih dimenzij v Kranju ali okolici, kupimo za znane interesente. « 223-485, 0609/643- 493 24193 Prodamo Kranj Planina I garsonjero 28, 40 m2, 50 000 DEM, 1 ss/lll. od III, 45 m2,68 000 DEM, 1 ss, 44 m2/l, 70 000 DEM. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 24198 RADOVLJICA: trisobno stanovanje v Izmeri 80 m2, v visokem pritličju, prodamo za 105.000 DEM, dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 61 m2, II. nadstropje, prodamo za 87.000 DEM, dvosobno stavnovanje v Izmeri 50 m2, v IV. nadstropju, prodamo za 73.000 DEM. MAKLER BLED « 76-461, 77-026_24316 JESENICE: trisobno stanovanje v Izmeri 78 m2, v I. nadstropju, novejše, takoj vseljivo, prodamo za 74.000 DEM, trisobno stanovanje, v izmeri 80 m2 v X. nadstropju, mirno stanovanje z lepim razgledom prodamo za 80.000 DEM, trisobno stanovanje v izmeri 63 m2, starejše, visoko pritličje, prodamo za 55.000 DEM. Dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 67 m2, v II. nadstropju prodamo za 60.000 DEM. Enosobno stanovanje v izmeri 36 m2, II. nadstropje, prodamo za 41.000 DEM. VSELJIVO TAKOJ. MAKLER BLED « 76-461,77-026 24317 PREROKOVAIÏJE Zaupen pogovor z vedeževalko. POKLIČiTE O9O 4215 Prodamo: Kamnik - Duplica 3 S, 67 m2, v 4. nadstropju (zadnje), K3 KERN d.0.0., « 221-353 in fax. 221-785 23917 V centru Kranja zamenjam starejše stanovanje, 85 m2 za podobno stanovanje, večji vikend ali polovico hiše v okolici mesta.©222-763 23993 BEGUNJE - prodamo enosobno stanovanje, kompletno opremljeno, 46 m2, 70.000 DEM. POSING d.O O. 224-210 24063 KAMNIK - prodamo enosobno stanovanje, 44 m2, nizek blok, 75.000 DEM. POSING d.0.0., 224-210, 222-076_24064 KRANJ Planina III, prodamo enoinpoisobno stanovanje, 50 m2, komfortno, 85.000 DEM. POSING d o o.. 224-210. 222-076 24065 TRZiČ - prodamo dvosobno stanovanje z garažo, 44 m2, 70.000 DEM. POSING d 0.0., 224-210, 222-076 24Q'->6_ KRANJ prodamo dvosobno stanovanje 63 m2. takoj vseljivo, ugodno. POSING d.0.0., 224-210, 222-076 2406' __^ K MAN. prodamo enoinpoisobno stanovanie 50 m2, 85.000 DEM. POSING d 0.0., 224-210, 222-076 KRAN.. prodamo 2+2. 88,3 m2, dva oaikona. vsi priključki. 135.000 DEN'i. POSING d.0.0., 224-210, 222- 070 24070 Prodamo 3 ss komfortno stanovanje na Plairr« Mandat «22-44-77 24001 V Kranju oddamo enosobno stanovanj popolnoma opremljeno za 550 DEK mesečno, s polletnim predplačilom 0 223-485. 0609/643-493 241 SO__ V Kranju na Planini, prodamo lepo razporejene enosobno, pregrajeno stanovanje, 53 m2, atrijsko, za 82.000 OEM, tt 223-485, 0609/ 643-49.? 24181 V Kranju prodamo 53 m2 stanovanje visoko pritličje, mirna lokacija, staro cca 25 let. za 78.000 DEM. tt 223-485.0609/643-493_24182 Starejše stanovanje na Koroški cesti, 69,30 m2. prodamo za 60.000 DEM. tt 223 485 0609/643-493 24163 Delno adaptirano stanovanje 75 m2, v Kranju, prodamo za 75.000 DEM AGENT Kranj, O 223-485, 0609/ 643-*93 24184 Dvosobne stanovanje 65 m2 v šesten. nadstropju prodamo, z vsemi r.-!Ključk\ za 95.000 DEM. tt 223-4!" 9609 643-493 24185 Enosobno stanovanje s kabinetom na Planin ui prodamo za 86.000 DEM 0 223-485. 0609/ 643-493 ODDAMO Kranj Zlato Polje, 2 ss 50 nv: otaina CK, 450 DEM/mes, letno predplačila, ŠKOFJA LOKA okolica 2 aa niti s posebnim vhodom, 70 m2, 30. i.iEM/mes, ZAPUŽE pri Begunjah 2 sr v hiši s posebnim vhodom, 500 DEM/mes, za par brez otrok. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 um______ Vzamaffl v najem opremljeno 1 s stanovanje aH garsonjero, šifra: POLETJE 24294 STANOVANJA ODDAMO: Bled, dvosobno stanovanje v Izmeri 55 m.2, najemnina 450 DEM; Sp. Gorje, komfortno dvosobno stanovanje (polovica novejše hiše) v izmeri 75 m2, najemnina 500 DEM; Zapuže, dvosobno stanovanje(polovica stanovanjske hiše) v izmeri 65 m2, najemnina 500 DEM; okolica Radovljice, stanovanjska hiša, 200 m2. takoj vseljiva, najemnina 1.300 DEM. MAKLER BLED « 76-461. 77-026 24318 V Šk. Loki prodamo 1 ss, 2 ss, 3 ss in 4 ss stanovanje.0623-117 PIA NEPREMIČNINE_24343 V Kranju prodamo GARSONJERO 1 ss, 2 ss, 3 ss in več 4 ss stanovanj. 0623-117 PIA NEPREMIČNINE 24344 V Želznikih prodamo 1 ss stanovanje ter končno vsrtno HIŠO, 4. gradbena končana. 0623-117 PIA NEPREMIČNINE_24345 Enosobno stanovanje ali manjše dvosobno stanovanje v okolici Kranja, do 65 000 DEM kupimo. «223-485 aH 0609-643-493_24452 Kranj - prodamo 2,5 ss stanovanje, 68 m2, komfortno, 95 000 DEM POSING d.0.0.. 0224-210 in 222- 076 24453 Prodamo Kranj 2 S + 2 K. 93 m2 na Planini v 2. nadstr. menjamo za 2 ss K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fa> 221-785_244W Prodamo Portorož (Lucija) - 2 ss v 5. nadstr., cena 110 000 DEM. K3 KERN d.0.0.. 0221-353 in fax 221- 785 24466 KRANJ - PRODAMO garsonjere 29 m2, v BOH. BISTRICI, obnovljene pritlično komforto 2 ss, 60 m2 s CK . v RADOVLJICI Isospan: 2 ss, 49 m2 V TRŽIČU novejše 1 ss 45 m2. ODDAMO sobo pri KRANJU. APRON 0 331 -292, 331 -366 24480 "* FÍT? Tel.: 064/52-233 POSREDUJMO PRI PRODAJI. NAKUPU, MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. | NAJAMEMO MANJŠA STANOVANJA IN HIŠE NA GORENJSKEM PRIPRAVIMO POGODBO. PROVIZIJO PLAČA NJEMNIK. APRON 331-292, 331-366_24481 KUPIMO GARSONJERE. ENOSOBNO IN MANJŠE DVOSOBNO STANOVANJE V KRANJU, SK. LOKI. RADOVLJICI, BLEDU. APRON 331-292, 331-366_24482 ODDAM 1 ss stanovanje na Detelji-ci.0323-926 2449Q VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rez. deli. Odkup avtomobilov! 0064/692-194 _22446 Po dolih prodam Z 101, Z 750 in 126 P. 0 53-176_2426^ Po delih prodam Z 101 Mediter-an.0211-642 24284 Prodam PLATIŠČA za Golfa 11.0421-817 24400 Prodam gume 13x145 dim, ugodno. 0 81-961. sobota in nedelja 24474 VOZILA Odkup, prodaja in prepis vozil in avtosejem, v bivši vojašnici v Šk. Loki, vsako soboto od 8-12. ure 0 634-148 in mobitel. 0609/632-577, Adrija Avto Škofja Loka. sese LADA SAMARA RIVA, karavan, kupim. Takojšnje plačilo, moj prepis. 0061/1263-400, 0609/614-484 22646 WV HROŠČ 1200, I.74, krem, ugodno.0 695-031, Darja 22608 Prodam YUGO 45, letnik 1989. 0 312-174 23947 Prodam JUGO KORAL 60, bele barve, 1.12/89, prevoženih 54 000 km.056-723 24004 Prodam FIAT UNO 55, letnik 1984, dobro ohranjen. 0 242-534 24074 Prodam ASTRO 1.4, 5 vrat. 82 KS, bela, letnik 1994, reg. do 3.1.97. 0 401-129. Podreča 23, Mavčiče 24095 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, reg. 12/96. 0 311-346_24110 Prodam R 4, I.86 in I.88, dobro ohranjen, cena po dogovoru.0323-689 po 15 h 24212 Prodam YUGO KORAL 45, letnik 1988, reg. do 16.12.96, bele barve, ohranjen. 0 212-356 24215 Prodam VW JETTA1.6, rdeče barve, letnik 1987, 129.000 km, cena po dogovoru. 0 66-247 24218 Prodam YUGO Koral 45, letnik 1990, rdeč, registriran do 1/97, 2.900 DEM. 0 53-769 24219 Prodam YUGO 45, letnik 1983, zelo poceni. 0 43-573 24224 Prodam YUGO 55, letnik 1989, Žibert Stane, Suha pri Predosljah 24, Kranj 24227 Prodam YUGO 55, letnik 1988, 1. lastnik, rdeče barve, zelo dobro ohranjen. 0 633-731 24228 Prodam WARTBURG 1.3 karavan, letnik 1990, prevoženih 60.000 km. Drinovec, Strahinj 38, Naklo. 0 47- 019 24229 R 21 1.4 TL, letnik 1991, 110.000 km, metalno siv, 1. lastnik, prodam za 11.500 DEM. 0 326-003 24231 R 4 GTL, modre barve, reg. do 4/97, prodam. 0 45-157 24233 Prodam JUGO 45 AX, I.87, sivo modre barve, reg. do julija 97, cena ugodna.0691-943 24236 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 90. registriran do 1.97.0736-373 24237 Prodam R 5 CAMPUS, 1.91, 5 V.056-061 24238 ALFA 33 1.5 SL, letnik 1986. rdeča, registrirana do 3/97, daljinsko zaklepanje, alarm, za 5.300 DEM. 0 312- 076 24242 GOLF 1.6 D, letnik 1982/83, nemški, rdeč, 5 vrat, 5 prestav, ohranjen za 5 300 DEM. 0 312-076 24246 Z 101 GTL, letnik 5/1987, nujno prodam. 0 211-174 24247 VW PASSAT caravan, turbo disel, letnik 1992, prodam. Cena po dogovoru. 0 45-017, 0609/624-521 74249 Prodam P 126, letnik 1988, reg. 5/ 97, lepo ohranjen. Mlekarska 14, Cirče 24251 Prodam GOLF JXD, letnik 1987, bel, šibedah, za 7.800 DEM. 0 725-362 24254_ Prodam CITROEN AX TGE, letnik 1989. 78.000 km. 0 66-559 24266 Ugodno prodam R 4, letnik 1984. registriran, cena po dogovoru. 0 66- 112 24268 Prodam YUGO KORAL 45. 19.000 km, letnik 10/1990, zelo dobro ohranjen. 0 741-624 24270 Prodam Z 101, letnik 1987, bele barve. 0 241-381 24271 Najugodnejši odkup karamboliranih vozil vseh znamk, odvoz in prepis na naše stroške. 0 061/344-929, 0609/ 614-013_24273 Prodam VW HROŠČ 1200. letnik 1976. 0 64-176_24274 YUGO 45. letnik 1987. belo barve, prodam. Cena po dogovoru. 0 241- 557 24275 ORENJKE ÍNJCÉ 24 UR DOfíM ÚUKfíEM Prodam R 18 TL. 1.82.0211-642 24262_ Prodam FIAT RITMO DL. I.84, dobre ohranjen. 022-642 24283 FIAT UNO 45 S, rdeče barve, I.85. 90 000 km. prodam za 3100 DEM.049- 273 24266 Prodam FORD FIESTA 1.3 NEW PORT. rdeča. 36 000 km, I.7/93, 1. lastnica, 13 500 DEM.0325-620 24288_ Prodam R ESPACE 2.0 GTS, 130.000 km, letnik 1989, 16.000 DEM, srebrne kovinske barve, električni pomik stekel, z dvema strešnima oknoma. 0 53-209 24293 SERVIS } AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 PEUGEOT 104 GL, rdeč, I.82, 1200 DEM.0720-052_24301 Prodam JUGO 55, 1.87.0802-663 24302 HONDA SHUTLE 16 V, 4 WD, letnik 1990, TOYOTA COROLLA, letnik 1990, R 4, letnik 1987. 0 323-298, 0609/643-202_24309 ODKUPUJEMO LADE - gotovinsko plačilo, uredimo prepis. 0 323-298, 0609/643-202_24310 GOLF D, letnik 1984, registriran celo leto, 3.500 DEM, R 4, letnik 1990. 0 323-298, 0609/643-202_24311 Prodam AVTOPRIKOLICO in BMW 318 COUPE. 0 332-007 24312 Prodam YUGO 55 Korai, letnik 1989, prvi lastnik, reg. 3/97. 0 422-141 24326 Prodam VW JETTA, letnik 1987, in R 4 GTL, letnik 1989. Ažman, Britof 83. Kranj. 0 241-022 24331 Prodam GOLF II.. 1.3 Benclnar. Gorenjesavska 51, kranj 24333 Prodam GOLF GTI 1.6. letnik 1982, reg. 7/97, dodatno opremljen ali menjam za cenejši avto. 0 311-841 24338_ GOLF GTI 1.8. 16 V. letnik 1986. prodam ali menjam. 0 225-73324339 Prodam PASSAT GT G 60 sinhro. I.90, rdeče barve, ugodno. AVTO AS «47-340 24351 Prodam GOLF JXD BISTRO, I.88/89, rdeče barve - prva barva, ohranjen. AVTO AS «47-340_24352 Prodam ŠKODO FORMAN 135 LS karavan, 1.91, rdeče barve. AVTO AS «47-340 24353 Prodam GOLF. I.88, prevoženih 120 000 km, cena 8300 DEM. «733-936 24358__ Prodam JUGO 45,1.89, vinsko rdeče barve, reg. do marca 97.0224-146 24359_ Prodam Z 850,1.84, reg. do 20.3.97, ohranjen. 056-081 24360 Prodam R 5 CAMPUS PLUS. I.92, lepo ohranjen.0326-543 24362 Prodam GOLF JXD. I.89.0323-235 Prodam LADO NIVO 1600, 12/1987, cena po dogovoru. 0 712-363 24366 Prodam Z 101, letnik 1980. 0 324- 457 24367 GOLF DISEL, 1.6. Itnik 1984, MITSUBISHI LANCER 1.5 GLXI, letnik 1990, prodam. 0 41-860 24366 HYUNDAI PONI 1.5 GLS sedan, letnik 1990. R 5 FIVE, letnik 1994. prodam. 0 41-860 24369 Prodam R 4 GTU. letnik 1987. 0 218-345 24373 Prodam FIAT 126 P. letnik 1989, registriran do 3/97. 45.000 km, cena 2.000 DEM. 0 56-516_24375 Prodam ohranjen YUGO 45, za 10001 DEM. 0 685-409 24378 OPEL ASTRA 1.6 l, veliko dodatne opreme, lepo ohranjena, prodam. 0 I 331- 896 24379 Prodam YUGO KORAL 45. letnik 1990 in FIAT 126 P. letnik 1987. izredno ohranjen. Ogled sobota. 0 332- 289_24382 GOLF D, letnik 1990, 5 prestav, reg do 10.6.97. ADRIA AVTO 0 634-148, 0609/632-577 24387 W KOMBI, potniški 8+1, letnik 1992/ 93, 1.9 D. Možna menjava. 0 634-148, 0609/632-577 24388 GOLF D, letnik 1986, 4 vrata, 5 prestav, prva barva. ADRIA AVTO 0 634-148, 0609/632-577_24389 R 4, letnik 1989, cena 2.800 DEM, YUGO 45, letnik 1988, cena 1.900 DEM. ADRIA AVTO 634-148, 0609/ 632-577 24390 Prodam YUGO 60 KORAL, vinsko rdeče barve, 76.000 km, dobro ohranjen. Pipanova 18, Šenčur (Tomaž) 24391 FIAT - nova vozila, odkup, prodaja in prepis vozil, ugodni krediti. AVTO-GARANT 634-231_24394 Prodam R 4 GTL. I.85, reg. do 9/96 in VIDEO REKORDER Sharp.0217- 628 _24395 GOLF D, I.86, ohranjen, dodatno opremljen, ugodno prodam.0725-055 in 0609-643-054 24408 Prodam FORD FIESTA 1.1 CLX, 1.91, cena po dogovoru.0310-010 24410 Prodam Z 101,1.77, dobro ohranjen, reg. do 1/97.047-058 24413 Prodam HROŠČA v voznem stan-ju.0332-329_24414 Prodam R 5, 1.90.0218-350 24420 Prodam SKALO 55, rdečo, garžiran, I.88, odlično ohranjen.076-109 24424 KADETT GSI, bele barve, z veliko dodatne opreme, zelo lepo ohranjen, prodam.0422-212 24426 Prodam Z 128, 1.86, cena po dogovoru.0730-082 24431 BMW 1.8.1.85,4 vrata. 5 P, reg. do 4/ 97 prodam, za 8300 DEM.0331-858 24434_ Prodam GOLF diesel, I.84.046-329 24435_ JUGO 45,1.89 prodam. Begunje 9 24439_ Prodam FORD ORION 1.6 CLX, 1.91, prevoženih 72 000 km.0733-380 24440__ AVTOINTEX PRODA VEČ VOZIL: ASTRA 1.4. I.92. GOLF I.88. I.86, I.82, 1.81. CIMOS AX. I.90. I.95, ALFA ROMEO 75 2.0, I.86, ALFA ROMEO 33 1.5, I.85, PEUGEOT 309 GL. I86. R9GTD. I.84, CORRADOG 60.1.89, SUBARU LEONE 4 WD. I.90, R 5 TS. I.82. OPEL SENATOR 2.5 E. I.84. KUPIMO VOZILA LADA od I.80-92, vozila za na odpad, možnost nakupa na kredit, menjava staro za staro, prepisi vozil.0224-029 24447 TALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 ta* ODKUP m PRODAJA t PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) R4 GTL, letnik 1986, ohranjen, poceni prodam. 0 332-761 24471 PEUGEOT 104 GL, letnik 1982, rdeča barva, generalno obnovljen motor, 190.000 km, cena 1.000 DEM. 0 720-052_24473 P 126,letnik 1985, neregistriran, vozen, prodam za 300 DEM. 0 741-282, zvečer 24475 Prodam neregistrirano BOLHO minimalno ceno, celo aH P0,^ lih.049-294 Jí> UGODNO PRODAMO: JLlGO I.88, JUGO 45,1.90, JUGO 55, HH 5 5 TOP FUN, 3 V, I.93, R 5 CAMWj V, I.90, CLIO 1.3 RT, I.93, VENT% GL, 4 V, I.92, TARFIC FURGON, MASTER FURGON, I.86 vozila možen" kredit." RENAULT Pj ŠA d.0.0., Cerklje 0422-522 Prodam OPEL ASTRA 1.6 i. 'ff 1993, z veliko dodatne opreme^ lastnik. 0 53-625 J>- Prodam FIAT TIPO 1.4, letnik 1993, cena po dogovoru. 0 32»* 24465_~~____wm00*0* ALFA 33 1.5, letnik 1986, BO.OOOjJ 87' lepo ohranjena, dodatna oPfíjJ' registrirana 2/97, ugodno. Merti w* ta, Zg. Rute 59, Gozd MartuljekM 880-142 Prodam YUGO KORAL 55, % 1991, registriran, 60.000 krn. *j lepo ohranjen, cena 3.600 DElw^r 41-893 HYUNDAI PONI 1.5 SLI, 3 ttj_j 1993. 67.000 km, 1. lastnik, serv'> 4 knjižica, metalno rdeč, R CVy j, RT, 5 V, letnik 1994, 40.000 W' lastnik, servisna knjižica, • , datne opreme, Z 128, letn* '^p. temno rdeče barve, P^flS l HYUNDAI SALON JAVÒRN'^jjj Finžgarja 5, Jesenice. 0 064/»J 24478_"_ ~-*^t PRODAMO NASLEDNJA V&U AUDI 100 2.0. I.93, BMW tiM BMW 520 TD, I.93. ClTROE^ap ' i-*. '--94- m 1.89, FIAT TIPO FRONTERA 2.3 TD, 1.93, vtfajin OPEL ASTRA, R 5 CAMPUS, l*£ 1.91, R 9 TD, I.95, R 9 TO> ŠKODA 105 S, VW PASSAT k« , 2.0, I.95, FIAT 127, I.79, 126 K* 90. R CLIO 1.4 LIMITED, 'yj» MITSIBUSHI LANCER. I.90. Z*0ji vozila možnost kredita, f|jo jfll menjave staro za staro. AVTU ú d.o.o.. 0061-444-688 in 061- + 592 od 9-19. ure. po 20. ^ 0064-326-624. Dušan Prodam LADO SArViA^i I.93.0325-924 Jx Ugodno prodam JUGO 45,1.8'-^ celo leto.0624-221 Prodam R TWINGO, I.94. -oprema, lepo ohranjen, 50 00 ^ cena po dogovoru.041-893 A M. C| Bratov Praprotnik 10, NAKLu ^^-J Tel/fax:064/47-035 ... .. PRODAJA „ '^rvr/^ IN MONTAŽA ;**_**' ' IZPUŠNIH SISTEMOV ZAPOSLITVE t 53-410 a« °> Izreden zaslužek do sedaj pri DZS. 0 53 634-584 _____ Iščemo AVKVIZITERJE za fjjj I medicinskega aparata.055 ^ 802-274_ Nudim, dobro plačano OKREPČEVALNICI.043-583 Tudi s prodajo na terenu ^ odlično zaslužite. Potrebujete' jj program, strokovno uvajanje *JM do dela. Odločite se lahko po uri ( 2000 SIT) all ta.Sgjij zaslužek 40 000 SIT.0061-'^ vsak dan od 9-15. ure —^fr ODLIČEN ZASLUŽEK VAM °5tó GOČA USPEŠNA PRODAJNA^ PINA ZALOŽBE MK. PRg ti$ SE NAM. PRODAJA VELIK H NIH USPEŠNIC (VELIKA (VELIKA 'kpcn pnciklop (I VODNIK SLOVENIJE) ANA OTROŠKA ENCi^MiZCj, OTROŠKA ANGLEŠČINA. CA DO MATEMATIKE. TÜR'i ZAGOTAVLJAMO VAM J|DIgD^ \0 Z£n&l$è T? ZAPOSLITVE. 0 105,0609/637-492 Zaposlimo več sposobnin '^jii*1 enih PRODAJALK za d«0^-!« trgovinah na območju * 1 Radovljice.0223-360 TELEFAKSI - CENTRALE - MONTAŽA Najnovejši model KX-F 700 BX7S faks-tajnica-telefon-nož-glasovna pošta ATESTI Dostava na naslov BREZPLAČNE lNp0RM IftelefonJ^ PE Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.:2&** 19* ï^ek, 26. julija 1996 ZAHVALE 47. STRAN • GORENJSKI GLAS lteariia Mlinaric želi zaposliti VEČ IVVH MLADIH SODELAVCEV za oj^je in prodajo mesnih Izdelk-iwJT09°i opravljena trgovska šola, 2 prodajalec. Poleg tega še lv«)í" izpit B kategorije za vožnjo te^jm kombijem. Interesenti naj se jj^'ip osebno na sedežu podjetja v s^lv 24209 ^8m mlajšo žensko za pomoč v fjSÇ?i6ka ali delavca zaposlimo -o^a Zevnik Kranj, 0 332-336 S^^JJO 17. Ure 24337 zaposlim samostojnega Zl-OflaT' za delo v tujinl.0741-116 ^rl4- ure 24341 h ob^orarno zaposlim DELAVCA za Vçs^no pomoč na žagi. Šifra: N^£N 24360 JílL·^'janski Dolini zaposlim prodaji zivil.0681 -390 od 18-21. ure iu Planica zaposlimo NATA-. ) s končano gostinjsko šolo. Osj aodatne informacije po 0876- 24365 ^7*--- bJ^slimo zidarja redno ali pogod- N^g 46-600 _24370 *í|wï!'c' Kranja redno ali honorarno €oV mo KV KUHARJA all KUHAR-1 rji lz£ušnjami. Nudimo stimulativ->silSifra: KUHARICA 24417 ste živfV s DELAVCE ZA PRIUČITEV v ^8ŠtVU.047-845 24421 I«0 zaposlimo KV ali PU Zl-Sv5 ter nekvalificirane gradbene S d rv STF»čko simentalko. 150 £■—;^14__ Btefe) simentalk( r>adaii"nA,on?a,K0 po izblri ,n aaiJno rejo ali zakol. 0 ^0 8aÏÏ|Ç?v-b?l? te,ico oseij 23, 0 45-337 Prodam tri BIKCE SIMENTALCE, stare 3 mesece. 0 66-340 24296 Prodam KUNCE HOLANDCE in rjave ožgance, z zajčnikom ali brez. 0 738-324 24305 Prodam BIKCA SIMENTALCA, starega 3 tedne. 0 325-670 24327 Prodam VISOKO BREJO TEUCO simentalko. 0 422-059 24330 Prodam KOKOŠI v 4. mesecu nesnosti.047-866 24422 Prodam TELIČKO simentalko, 8 dni staro. Rupa 12, 0211-038 24426 Prodam KRAVO simentalko v 9. mesece brejosti - 2 tele. Pavlin, Zalog 53, 0421-678 24430 NEMŠKA BOKSERKA, stara 7 tednov, čistokrvna brez rodovnika, prodamo po simbolični ceni.078- 824 24441 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Voklo 73, 049-397 24446 Prodam 4 mesece brejo TELI-CO. 0403-037 24454 Prodam KOZE, dobre mlekarice, ter mladiče za zakol. 0 47-628 24455 Prodam KRAVO simetalko v 8. mesecu brejosti. Doslovče 20, 0 802-668 24334 Prodam teličko simentalko, težko 130 kg, ter mlado kravo. 0 682-745 24336 Prodam dve TELICI po izbiri.041- 076 24342 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko.Žabnica 55, 0311-812 24354 Prodam mlado KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev.047-318 24355 Prodam TELIČKO 14 dni staro in KOZE s kozlički.0620-582 24357 ZLATE PRINAŠALKE IN PRINA-ŠALCE iz švedsko slovenskega legla. Za prijazne kužke pokličite 064/ 325-138 - 24376 Prodam črno bele telice po izbiri. 0 332-005 24381 Prodam visoko breji KRAVI po Izbiri, simentalki. Posavec 124, Podnart 24383 Prodam BIKCA simentalca 200 kg, TELIČKO staro 10 dni.0686-260 24405 KUPIM 10 dni starega BIKCA simentalca.0731-592 24411 ZAHVALA V soboto, 20. julija, smo pokopali našega brata, strica in soseda PAVLA ČELIKA Vsem, ki ste mu stali ob strani v njegovem življenju in ste ga pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Družina Čelik IN MEMORIAM LOVRO STRGAR V Bohinjski Bistrici smo se poslovili od Lovra Strgarja - Matička, po poklicu gozdarskega tehnika, ki je ie od mladosti ves prosti čas izpolnil s predanim delovanjem v ljubiteljski kulturi. Bil je eden tistih, ki z delom, sposobnostjo in voljo posredujejo in omogočajo, da so tudi ljudje v krajih, kamor poklicne kulturne institucije s svojim delovanjem le redkokdaj sežejo, delelni stvaritev besedne umetnosti. V 50-letih se je pridružil gledališki skupini DPD Svoboda" Tomaž Godec, Bohinjska Bistrica. Najprej je bil igralec, po opravljenih seminarjih za režiserje pa je začel z režijo. Za delo je navduševal mlade igralce, v predstave je vnašal novosti, zlasti v interpretaciji govora in sceni. Mlade je vabil v kulturni dom tudi izven obveznih vaj na pogovore o literaturi in gledališkem delovanju. Vedno je bil poln novih zamisli in pobud. Zrežiral je več kot 40 gledaliških premier. V tem res ustvarjalnem obdobju je režiral, izdeloval sceno, si zamislil kostume in igral. Lotil se je del iz zahtevne zakladnice svetovne dramatike, domače dramatike ter ljudskih iger. Desetletja pa tudi ni bilo proslave, ki je ne bi oblikoval sam. Velik je njegov prispevek pri pripravi drugih prireditev v Bohinju, ki so bile vedno drugačne in svojske. V šestdesetih letih je pod strokovnim vodstvom g. Tončke Maroltove in na osnovi bohinjskih običajev in izročila izdelal scenarij za Kmečko ohcet v Bohinju. Ta scenarij je še vedno osnova za vsakoletno prireditev Kmečke ohceti v Bohinju, povzeli pa so jo tudi nekateri drugi. Več let zaporedoma je obujal ljudski običaj pustovanja s pokopom Pusta, kije postal že kar karnevalski. Ob tem je skozi humor znal biti družbeno kritičen. Zavedal se je, da ljubiteljsko gledališče nima dolge prihodnosti brez podmladka. Zato je večkrat našel pot med otroke v šoli in z njimi ter zanje pripravil igrice, razveseljeval pa jih je tudi kot dedek Mraz. Brez njegovega posluha za delo v kulturnem društvu nikakor ne bi imeli tako čudovito urejenega arhiva in kronike. Temu našemu mnenju se je pridružil tudi Gledališki muzej v Ljubljani, ki je kroniko označil za vzorno v slovenskem merilu. Kulturni zanesenjak Lovro - Matičk je skoraj 50 let življenja posvetil ljubiteljskemu gledališču. Koliko ur dela in žrtvovanja je bilo to, ve najbolje njegova družina. Ob vsem delu je znal poskrbeti tudi za druženje igralcev izven odrskih desk, kar je prispevalo k dobremu razpoloženju in druženju vse igralske skupine. Kot bi slutil, nam je za slovo pripravil predstavo TROP BREZ ZVONCEV, po povesti Janeza Jalna. Scenarij je najprej izdelal za TV nadaljevanko, zaradi dolžine pa ni bil sprejet, zato je scenarij ponovno predelal za gledališko igro. Občinstvo je predstavo sprejelo navdušeno vsepovsod, kjer je bila uprizorjena. Neizprosna bolezen je prekinila vsa njegova nadaljna načrtovanja, ostali smo brez našega resnega, zaskrbljenega, preudarnega, še večkrat pa hudomušnega in dobro-voljnega Matička. Praznino bomo poizkušali zapolniti z mislimi nanjin na vse, kar nam je dal. DPD "Svoboda" Tomai Godec Bohinjska Bistrica ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča ANICA MESEC Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala osebju DU Kranj in sosedom za skrb in nego, g. župniku za pogrebni obred, pevcem ter vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustovali z nami, jo imeli radi in spoštovali. VSI NJENI V Kranju, 22. julija 1996 V SPOMIN 23. julija je minilo 6 let, ko je tragično preminila Tatjana, 4. avgusta pa bo minilo 2 leti, odkar tudi njeni hčeri Mateji ni bilo več dano živeti med nami TATJANA PLESTENJAK MATEJA RAJGELJ - KOŠIR Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiskujete niun prerani grob. Obenem hvala vsem, ki ste nas ob naši kalvariji bodrili in nam stali ob strani. Mama Francka, ata Jože, Rajgljevi, Vrhovnikovi in Plestenjakovi Orehek, Bitnje ZAHVALA Po 20 letih duhovništva je Bog nenadoma poklical k sebi našega ALOJZA KEPICA župnika v Krizah pri Tržiču Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in dar za svete maše. Zahvala gre tudi dr. Kresetu in osebju bolnišnice Golnik. Prav tako se zahvaljujemo gospodu škofu Jožefu Kvasu ter vsem duhovnikom, ki so zanj darovali sveto mašo in ga pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi pogrebniku, govornikom, g. dekanu Francu Mačku, g. Maksu Ipavcu, g. Pavlu Ruparju, g. Martinu Dolžanu, g. Jožetu Novaku in pevcem za zapete pesmi. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, iskrena HVALA. Žalujoči DOMAČI Grad, 24. julija 1996 V SPOMIN Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal -pa me tišči steptan nad mano grob, da s čelom butam ob ta nizki strop. (O. Župančič) Danes mineva žalostno leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric, nečak in bratranec IVAN REKAR iz Orehka Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI Orehek, 26. julija 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta, starega očeta, strica in svaka FRANCA LUKANCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivu Limos, ki ste ga pospremili na mesto njegovega počitka, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala ge. dr. Trinkaus in osebju oddelka 353 bolnišnice Golnik, ki ste mojemu očetu v zadnjih dneh stali ob strani in mu lajšali trpljenje. Hvala g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred Žalujoči: hčerka Milena z družino, nečak Pavle ter svakinja Helena z družino ZADNJA STRAN Telekom^O Slovenije Nacionalni operater telekomuni poročne slike in se pri tem kar malo Smo vas kaj zdražili, vas že zanima, * sj raznežila: "Šele sedaj vidim, kako lepo je izgleda prva roža med rožami? Ogieil „j bilo. Tedaj sploh nisem imela časa to Kamero presenečenja danes ob 20.2 ^y opaziti." programu Gorenjske televizije TEL*'" Rože so tudi Helenina radost, najraje pa Kranj. • S. Šubic, slika: T. Doki SSS, B35R3 &«*> Te pf»pkav^ Čestitko ali sožalje lahko oddate z LX telegramom. Zavrtite telefonsko številko ^ in sporočite vaše željel =?ADiO STEREO VSAK VEČER OD 19.30 LIKO