St. 141
|fcMa, is vsemu poodcl
JL*tifcc«a »t 20, L
Aittt Gerbac. —
LT-.
(Mi oran ta li Ml
-a..; -
v petek 15. lualja im
Posamezna Številka 20 cent
Letnik XLVItl
uUca sv. PriiM r
^mf IL 11-9*
* % .. . ■ ... ——_" cDINOST
Posamezne Številke v Trata in okolici po 20 cent — Oglasi se rtčfiiuj« v firokosti ene kolone (73 mm.) — Oglati trgovcev in obrtnikov vun po 40 cent osmrtnice zahval?, poslanic« in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 1 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L Z — Oglasi naročnina in reklamacije m pošiljajo isklfnCno upravi EdincaU. v Trttu. kBcb a*. FranCISka AaUkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon aredniftv* In npravn 1141
KBIE«!
Malo čuden naslov! Pa ktf vemo, da nemški «Krieg» pomeni po naš« — vojno, poreče vsakdo: zakaj nisi napisal — vojna, da bi vsi razumeli?
Tjl prigovor je povsem upravičen. Vendar naj ostane Krieg! Kasneje povemo, zakaj.
Najprej naj omenimo stvar, ki je v tesni vrvezi s tem: hočemo nekaj reč« o bitki na Piave. Te dni pade peta obletnica« te bitke. Vsa Italija se pripravlja za proslavo tega spomina. In s polno pravico.
Bilo je dne 15. junija 1918.
Kakor znano, se je italijanska, vojska po listi strahoviti nesreči pri Kobaridu umaknila na reko Piave, kjer se je utaborila. Cesar Kari jih je hotel za vsaka ceno odgnati od tam, da/ bi vdrl v Benečijo in Lombardijo, da bi tam pobral vse žito In drugo bogastvo ter da bi potem prisilil Italijo v separaten mir.
Dne 15. junija ob 3. uri zjutraj je zaprte el z avstrijske strani takoimenovani bebnarski ogenj. Ob 7 in pol je navalila I Madžarski
umikanje se je začelo dne 23. jnoga P"«* zoro, seveda pod udarci italijanskih topov. Tiste dni je reka Piave odnesla ▼ morje veliko vojske, največ Madžarov, kar je potrdil v budimpeštanski zbornici sam
minister Wekerie.
Tako se je ta bitka končala s popotaim
porazom vojske cesarja Karla. V Avstaji je ta podom povzročil strašen vtis. Dunajski parlament je imel tajno sejo, kjer je bilo ugotovljeno, da je bil Italijanom ze poprej ne le poznan vojni načrt avstrijskega generalnega štaba, marveč so vedeli tudi za uro in minuto, kdaj imajo naskočiti Avstrijci! To da je največ pripomoglo, da ni imela avstrijska vojska ze prvi dan tisti uspeh, ki gotovo ne o i btl izostal, če bi bila vsa stvar ostala tajna itd. Obenem so ugotovili, da so vso stvar izdali Slovani, posebno neki Slovenci, ki da so preplavili reko! in izdali Italijanom tajni načrt. Izteknili so tudi ime glavnega «izdajice*, na kar je po vsej Avstriji m Madžarski završal vihar najstrašnejšega
posebna pa
r&fca kapital ne želi toliko biti udeležen v ruski uvozni In izvozni trgovin?, temveč predvsem pri raovofu ruske industrije, posebno na poifu pridobivanja go-
preko reke Piave, in to pri Montefeeliu in San Dona di Piave. To se je razglasilo v rwet kot velika avstrijska zmaga. Vse oči so bile uprte tja, in to tem bodj, ker je tej bitki — seveda bolj cd daleč — prisostvoval cesar Kari sam.
Avstrijci so imeli naslednjega dne nekaj uspeha, ali že dne 17. junija se je začel občutiti pritisk itaHjanske vojske. In čim dalje, tem. bolj.
Tedaj se je vmešala tudi priroda kakor nekak deus ex machina, da v zadnjem času pomaga reševati konflikte med na-
samo Napoleonov pohod v. • Rusijo leta 1812. Silni in do tedaj nepremagljivi vojskovodja je bil prodrl že do stare ruske prestolnice Moskve. Tu se je tudi že ustalil. Toda dogodilo« se je, da je bila zima tisto leto zgodnja, da se je skoro vsa Napoleonova armada zamela v snegu in ledu. Razumljivo je, da so Rusi storili svoje, priroda sama jim je, kakor se pravi, dala eno roko.
Ko so Avstrijci leta 1914. prvikrat bežali iz Srbije, se je čitalo v poročilih generala Hoeferja, da je bilo na avstrijskem umiku največ krivo —- solnce. Srbi so imeli namreč solnce za hrbtom, dočim je Avstrijcem svetilo naravnost v oči, tako
slovom: Krieg! — Vojna!
Pa veste-!i proti komu?! Proti nam Ju-
goslovenom! «Tagespost» je obtožila vse naše ljudi veleizdaje. TifdS vse naše vojake, ki da so itak že vsi označeni kot i-.politisch - nverlasslich* (politično nezanesljivi). Oni da so zakrivili poraz na p javi, oni da so krivi vseh nesreč Avstrije _ in zato da je treba vsem Jugoslavenom napovedati — vojno! Vojno proti notranjemu sovražniku! Krieg! Krieg!
Ta članek je bH objavljen v «lages-posti» začetkom julija 1918. Kdor bi mogel do njega, bi bilo dobro, da ga objavi v prevodu. Sedaj je... aktualen!
Pangermanske grožnje grasksga lista se niso izvršile. Nemci so ravno štiri mesece po tem bojevitem in besnem članku — sramotno kapitulirali! Na vseh črtah.. Ce bi bili zmagal?, je gotovo, da bi bih svojo grožnja tudi izvršili in mi $užnl Slovani bi bili unessrečeni radi našega velikega in iskrenega antantofilstva.
Medtem je vojna končala. Zmagali so tisti, na katerih' strani so bile vse naše želje in simpatije. In vendar...
Ko se oziramo na« porušeni < Narodm dom» v Trstu, na druge naše «Doraove», na tolike naše šole, opuščene in zaprte, na tolike naše ljudi, ki so ponesrečili od
Pridobivanje presno fa t Rbs$
MOSKVA, 13. Proizvodnja premoga v Rusiji je znašala v prvi polovici tekočega leta 326 milijonov pudofv, kar pomeni v primeri s prejšnjo šestmesečno dobo napredek za 77 %. Proizvodnja v kotlini reke Doneč je dosegla v omenjeni etafei rekordno števiiio 253 miljonov pudov. Delo pri zgradbi električne postaje v Sterovu, katera bo zalagala z električno silo vso kotlino reke Doneč, naglo in uspešso napreduje.
Poljska
a
Novi vo)iai muuster
VARŠAVA, 14. General Stanislav Szeptycki je bil imenovan za vojnega ministra..
Nemčija
Iz zasedenega ozemlja
RECHLINGHAUS, 13. Sinoči je bil tu ustreljen neki francoski vojak, ki je stal na straži. Francozi «ci streljali za dvema Nemcema, ki sta kljub prepovedi šla pcr mestu ter jih smrtno ranali. — Iz Diissel-dorfa pa poročajo, da je bila mestoma Wu!£rath in W5pperfurth naložena kazen v znesku 25, oziroma 30 miljonov mark, ker je bilo izstreljenih več strelov za francoskimi stražami, — Iz Ko Ima prihaja vest, da je francosko vojaško sodišče obsodilo inž. Coergesa na smrt radi sabotaže.	__
S konference t Lausanni
LAUSANNE, 13. Dve vprašanji sta, okoli katerih se sučejo zadnji čas poga-
Avstrijcem svetilo naravnost v oci, tako | premirja rem — na vse nadloge, žalosti in da niso mogli dobro ciljati.. . Božji prst. kgLtastrofc & so naS zadele: ne moremo Leta 1918. se je dogodilo slično čudo. ^	mućne£fa čustva, da je tisti
Ke — je na tirolskih vrhovih skopnelo sila snef»a, obenem so se usuli silni nalivi, utrgi oblakov, da je voda navalila od vseh strani, da je reka Piave narastla in je povodenj odnesla vse mostove in vse priprave, ki so pomagal« Avstrijcem pri prehajanju reke. Ni jim preostalo drugega, nei»o se umakniti na drugo stran. In to1
KIO*i	^ r^ ----- —70 . ..
tiste, cd katere ntsmo pričakovali
Mi smo se v juniju 1918. od srca radovali avstrijskega poraza na Piavi. Radovali bi se tudi danes, cb obletnici Ustih velikih dni. In nismo krivi mi, da nas današnja žalostna realnoist sili v taka tužna razmoirivanja ...
«Istarska Riječ*.
Italija
Mivssclini na potovanju
RIM, 14. Ministrski predsednik Mussolini bo ■odšel v kratkem na potovanje v Firenze; odtod v Piacenzo in nato v Milan. Pozneje odpotuje
v Sicilijo.
Senat
RIM, 13. Predsednik Tittoni otvori sejo *jb 16. uri. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o začasnem proračunu. Prvi povzame besedo sen. Albertini, ki opozarja vlado, nnj ne potrosi niti enega \ inarja in naj ne posveti niLi trenutka časa za proučevanje, na kak način dvigniti liro. Nenadni dvig lire bi imel za posledico, da bi državni dolg naraste! v istem razmerju. Vlada naj gleda, da se doseže ravnovesje bilance; dalje naj vlada ne dela več novih dolgov. Govornik kritizira Mussolinijevo namigavanje na uporabo sile, češ uporaba sile s strani vlade ni primerna narodu, ki ima zgodovino 2500 let za seboj. Ni zadosti, da kdo poudarja, da ostaneta u-stava in parlament, na drugi strani pa izjavlja, aa bo vlada v slučaju, da ne bi žela odobravanja, vsilila svojo voljo. — Nato poroča Ferraaris, predsednik finančne komisije o proračunu, ki je za državne finance veliko ugodnejši kakor proračuni iz prejšnjih let. — Nadaljevanje debate o proračunu je odneseno na jutršnji dan.
Italijanski inženirji za svoje pravice
RIM, 14. Te dni se je sestal odbor udruženja italijanskih inženirjev in arhitektov. Odbor je izrazil zaupanje v Mussolinijevo vlado, da bo ščitila pravice, ki izvirajo iz inženirskega naslova. Sprejet je bil predlog, da se odlikuje vsako leto najboljše delo v njihovi stroki z zlato svetinjo; letos bo ta podeljena g. Guuli, profesorju na tehniki v Turinu.
Vzorčni semenj v Padovi
PADOVA, 14. Mesto praznuje na kar najslavnejši način praznik svojega patrona. Vzorčni semenj je obiskale do sedaj nad 70.000 ljudi. Semenj konča 15. t. m.
Fašist; obscjcai radi ricinovega olja
TURIN, 14. Pred sodiščem v No vari se je vršilo te dni nekoliko procesov radi političnega nasiija. Na enem izmed teh procesov sta ee morala zagovarjati dva fašista, obdolžena,
olja. Isti dan zvečer sta srečala razprodajalca omenjenega lista in sta izvršila na njem isto nasilje. Obtoženca sta tajila, toda sodišče jima je samo priznalo olajševalne okoliščine (pijanost) ter ju obsodilo na 6 mesecev ječe.
Neki Giuseppe Lissoni ee je moral zagovarjati radi enakega čina. Dne 4. januarja je storil tudi on izpiti nekemu svojemu tovarišu kozarec ricinovega olja. Obsojen je bil na dve leti in šest mesecev zapora.
Bor sovo Sv. pasmo bo vrnjeno Modem
RIM, 14. Vsled soglasne odredbe Nj. V. kralja, ministrskega predsednika in na~ učnega ministra bo Borsovo Sv. pismo, katero je milanski industrijec Treccani poklonil državi, vrnjeno mestu Medeni; to iz razloga, ker ima Medena bogato zbirko drugih minijaturnih del in to Sv. pisalo spopolnjuje celotno zfcirkc.
Francija
Sporazum med Francijo in Anglijo?
PARIZ, 14. Neica poluradna vest pravi, da se zdi, da bo mogoč sporazum med francosko in angleško vlado o postopanju proti Nemčiji. Mnenja posameznih vlad se bodo izmenjala običajnim dipkmiatičniin po tora; kajti Francija ne bo privolila v kako konferenco in posvetovanja izvedencev. Seveda Nemčijo nc bodo pripustili k pogajanjem, dokler ne neha s pasivnim odporom.
AnglSla
Odgovor na ru'sk*o noto
LONDON, 13. V odgovoru na ruska noto angleška vlada izraža zadoščenje, da je Rusija sprejela nekatere angleške predloge. Angleška vlada se obvezuje, da ne bo podpirala ! nobene akcije ruskih izseljencev, ki bi bila naperjena proti Rusiji sami ali prati zveznim ruskim republikam.
Rušila
Gospodarstveni ednošaji med Rusijo in
Ameriko
MOSKVA, 13. Predsednik new-yoffške trgovinske zbornice Butsch, ki je prišel v Moskvo, je nanašal v pogovorih, ki jih je imel z zastopniki mosKcvsikih listov, potrebo, da se razčisti sedanje ozračje nezaupljivosti med Rusijo in Ameriko in da sv gospodarstveni stiki med obema deželama
janja med zavezniki in Turčijo. Prvo je vprašanje izplačevanja obresti turškega posojila, drugo vprašanje se tiče koncesij mozemcem v Turčiji. Kakor je znano, je Turčija 1. 1880 najela posojilo v inozemstvu ter k takrat obvezala, da bof plačevala obresti upnikom v zlatih šterlinah. Turčiji pa sedaj primanjkuje denarja in bi se radi tega rada izognila plačevanju obresti v zlatu. Zato je Izmet paša spravil to vprašanje na tapet v Lausanni v trdnem upanju, da bo kaj izvii od zaveznikov. Zahteval je, da se vključi v mirovno pogodbo klavzula, na podlagi katere bi Turčija plačevala obresti ne v zlatu, ampak v papirnatih francoskih frankih-. Zavezniki so sse? seveda temu uprli in se postavili na stališče, da je vprašanje posojila popolnoma zajebno, t. j. vprašanje, ki ga nsoreia pravično rešiti le pogodbenika sama, ki sta Turčija in inozemcf, kajti zavezniki nimajo nobenih tozadevnih pooblastil s strani upnikov. Izmet fsaša je po tej iizjavi zaveznikov po njegovi navadi nekoliko cincah nato je izjavil, da oihstoja pri srvojero predlogu. Konečno pa se je v toliko vdal, da je obljubil, da bo vprašal navodila pri svoji vladi. — Drugo vprašanje je, kakor že rečeno, vprašanje koncest* (industrijskih iftcL) ino-zemcem v ' Turčiji. Medtem ko je Izmet paša sam izzval raspravo o prvem vprašanju, se je na vse načine hranil razprave o dlrugem. Šel je tako daleč, da je izjavil, da se vršijo že tozadevna pogajanja med inozemskimi koncesifjonarji in turško vlado, dasi o tem nihče ničesar ne ve. Zanimivo je, da zavezniki smatrajo prvo vprašanje za zasebno, Izmet pasa pa drugo. Menda
tako nese.__
Turčija demobilizira CARIGRAD, 13. Radi težavnega vzdrževanja vojaštva je bilo odpuščenih 7 letnikov.
da sta dala piti ricinovo olje. Dne 3. januarja «*--- _ ,	^
sta šia v neki bar in prisilili urednika socijali- U°pet vzpostavijo. Busch ,e posebno stićnctfa lista «11 LavoraUue. g. Tempia, da j črtal dejstvo, da m med Ameriko m Kule fuoral p#oiti precejšnjo količine ricinovega i sijo nikakah političnih nesoglasij. Ame-
Prvi ukrepi Jugoslavije — Protestna nota Bolgariji
BELGRAD, 14. Medi včerajšnjo sejo narodne skupščine -se .je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. do 12. Na seji se je razpravljalo izključno! o zunanjepolitičnem položaju države v zvezi z dogoditi na Bolgarskem, Po splošnem pretresu položaja in stanja, ki je nastal med' Jugoslavijo in Bolgarsko in sploh na Balkanu, je bil odobren načrt diplomatske note, v kateri! se bo ž jugosl. strani energično protestiralo proti Itršitvi neuillyske mirovne pogodbe. Nota bo definitivno c-dobrena1 zvečer. Zunanji minister dr. Nin-čic je izjavil po seji, da so se dogodki na Bolgarskem razvili tako, da obstojaia tamkaj dve vladi: profesorja Cankova in Stamboliijskega. Stambolijskemu se je posrečilo da stop? v zvezo s po&laniki v Belgradu in Pragi, katerim je ukazal, naj se pokoravajo le njegovim odredbam. Zagotavlja, da bo končno zmagal proti sedanji uzurpatorski vladi. Cankova vlada je brez zvez z notranjostjo dežele, tako da v Sofiji nikdo ne ve, kafj se pravzaprav goda na Bolgarskem. Minister dr. Ninoić je izjavil dalje, da bo izvršila jugoslo-venska vlada tudi energično •dipLomatično akcijo v zaščito jugoS. inteaesov in je stopila v to svrho tudi že v stike z zavezniki m državami Male entente.
BELGRAD, 14. Na snočnjem sestanku ministrov je bilo odobreno besedilo note Bolgariji. Kdaj bo nota odposlana, še ni definitivno določeno.
Vlada je še tekom noči obvestila poslaništva, kako presoja dogodke na Bolgarskem, ter so zastopniki države v inozemstvu dobili nalog, da informirajo vlade, pri katerih so akreditirani, o jugosl. stališču. Cim bodo dospela njihova poročila o naziranju evropskih kaibinetov, bodo sledili nadaljni ukrepi
Narodna skupščina in dbgod&i na Bolgarskem
BELGRAD, 14. Vsi poslanski klubi se bavijo z dogodki na Bolgarskem ter se p*v ložaj enotno presoja kot jako resen. Predsedniku parlamenta je bila izražena želja, da se skliče tajna seja parlamenta, na kateri naj vlada poda zaupno poročilo o položaju. V slučaju, da bi to ne bilo oportuno, naj vlada vsaj natančno informira načelnike klubov. To se bo tudi zgodilo.
Krvavi boji ▼ vsej Bolgariji. — Stambo-Hjski javljaj da je Sofija izolirana
BELGRAD, 14. Iz Bocgarsfce prihajajo vedno bolj vznemirjajoče vesti. Po celi državi' besni krvava državljanska vojna. Vladi Stamjbolijskega in Cankova bijeta boj na življenje in smrt z vsemi sredstvi. Cankov razpolaga z vojsko 70 tisoč mož. Nova vlada z vso naglico izvršuje mobilizacijo redne vojske in tudi dosbrcvoljcev, da zaduši seljački odpor, ki je posebno ljut na severnem Bolgarskem, kjer se nahaja tudi Stambolijski. Močna vladna oja-čenja so bila odposlana proti Šumemt in Plovdivu, kjer se se boji razvili v pravo bitko. Pristaši Stambolijskega so tamkaj zavzeli pozicije, ki jih je teta 1878. Osroait pača tako srdito branil proti Rusom. Po nekaterih poročilih se je Stambolijski po zasedb! Stavovice a strani revolucijonar-nfti čet umaknil s svojimi pristaši na desni breg Marice.
Tukajšnji odpravnik bolgarskega poslaništva Ljudskanov je dobil brzojavko od bolgarskega ooslaništva. v Pragi, katero
pereča uradno,' da je dobilo brzojavne* zvezo preko Raščuka s Stambolijskim, ki se nahaja nekje v severni Bolgariji na čelu zemljoradničkih gard. Brzojavka ss glasi:
«Po nalo<u šefa zakonite vlade g. Stam-holijskega se obveščate, da je borba zji osvoboditev Sofije pričela. Dokler se popolnoma ne izvrši koncentracija zemljo-radniških čet in se ne osvobodi prestolica, se razglaša gospodarska blokada Sofije*.
PARIZ, 14. Tukajšnje bolgarsko poslaništvo objavlja, da se je pričela koncentrična' akcija kmečkih čet proti Sofiji. Okoli 100.000 kmečkih prostovoljcev je izoliralo glavno mesto ter se mu polagoma približuje.
BELGRAD, 14. Po dospelih poročilih j*e odziv seljakov pod orožje vedno večji. Stambolijski naznanja, da se mu je posrečilo potolči vladne čete, ki so bile zavzele Slavovico. Stambolijski upa, da bo situacija v kratkem času razčiščena
SOFIJA, 14. V vsej severni Bolgarski s* vršijt? krvave in ogorčene borbe med vladnimi četami in seljak i. Zdr se, da tam sel jaki zmagujejo. Vse vladne Čete, ki so odšle v to borbo, so bile baje potolčeme.
PARIZ, 14. Kmetske čete so zasedle železnico Sofija-Varna. Pri Ihtimanu so kmečke čete pofd vodstvom posl. Geor-geva zasedle ter prekinile orijentsko že-leznie-kot progo Sofija-Garigrad. Pri Or-hansu, 75 km od; Sofije, se vršiijo ljuti boji. Bitka pri Teliču med Plevno in Vraco tiaja dalje.
Vladne čete postopajo z veliko okrutnostjo. Ponekod so zažgale vasi, iz katerih so kmetje odišl? v vojsko Stambolij-skoga.
CARIBROD, 14. Stambolijski se nahaja v Stari Zagori. Tam je on absolutni gospodar ter ima popolno oblast nad 3 okrožji. Vojska in policija sta v njegovih rokah ter vodita ogorčeno borbo z vladnimi četami. Vsak trenutek prihajajo velike mase seljakov, ki se mu stavljajo na razpolago. V oholiti Tatar-Pazardžika se vršijo srditi boji zj vladnimi četami.
Včeraj je oriient-expres na poti v Carigrad moral na poštarji Tarambeg čakati 12 ur, ker se je v okolici vršfla ljuta borba med vladnimi četami in seljaki. Proti vlak h Carigrada je prispel z zakašnjenjem 8 ur v Caribrod.
SOFIJA, 14. V Sofiji je nastala panika radi zmag, ki jih dosegajo pristaši! Stam-bolijsTcega v borbi z vladnimi četami. Posebno je napravila v mestu velik sttrah vest, da se čete Stambelijskega bližajo ( Sofiji. General Lazarev je izdal naredbo, j da bo strogo kaznovan, kdor bo govorili o zmagi Stambolrjskega ^ sploh o prevratu. V severni Bolgarski je absolutni gospodar Stambolijski, v južni Bolgarski pa bivši predsednik parlamenta Botev. Vest, da je Botev aretiran, ni točna.
Če ho slovaška solidarnost z Jugoslavijo
BELGRAD, 14. Včeraj dopoldne je če-hoslovaški pcsbnik g. Šeba posetil ministra za zunanje posle dr. Ninčiča ter mu izjavil, da je čehoslovaška vlada glede Bolgarske diplomatično solidarna z jugosl. vlado, dasi ni vezana z nobeno obveznostjo. Ako bi se situacija komplicirala, predlaga čehosto/vašlca; vlada izmenjavo misli med "ministrskima predsednikoma. Jugoslavenska vlada desedaj še ni storila nobenih korakov, ker čaka na odgovor poslanika iz Sofije. G. Rakič ima nalog, da vpraša vlado gosp. Cankova o njenem stališču glede niškega sporazuma m o njenih ukrepih glede mobilizacije.
Solidarnost Grčije in Rumunij«
LONDON, 14. «Timea» prinaša brzojavko iz Aten« po kateri 90 se Grška, Romunija in Jugoslavija v bolgarskem vprašanju zedinile. Vsako eventuelno akcijo bodo podvzele vse tri vlade skupno.
Nova bolgarska vlada zrn Ferdinanda
BERLIN, 13. Bivši ministrski predsednik in germanofil dr. Vasilij Radoslavov, ki je moral po bolgarski katastrofi 1. 1918. bežati iz Sofija v inozemstvo ter sedaj sitalno biva pri svojem zetu v Berlinu, je izjavil zastopnikom berlinskega tiska, da so rezervni oficirji, nezadovoljni z vladnim režimom Stainbolijskega, že dlje časa pripravljali revolucijo in da so čakali samo na ugoden moment. Meščanske stranke in oficirji niso bili ^-.dovoljni s prejšniun režimom, ker je Stambolijski uvajal nasilje v notranjo poliiiko. Stambolijski je s svetim vladnim sisU-niom potisnil kralja Borisa popolnoma v ozadje in je imel že v načrtu, da že 40 let obstoječo bolgarsko ustavo bistveno spremeni. Po tej uit a vi bi bilo stališče kralja Borisa zelo poiiževalno Ne bi imel nikake kraljev-slu oblasti. Bil bi zgolj reprezentant.
O novem kabinetu Cankova se je Radosla- • vov izj^.vil zelo povoljno in laskavo. Radoslavov Cankova dobro pozna. Ko je bil Radoslavov ministrski predsednik, je njega in ostale profesorje lela 1913. odposlal v razne evropske države, kjer so vršili za Bolgarska ugodno propagando. Ta propaganda ie bila naperjena proti tedanji Srbiji in Grški. Cankov je dober in intimen prijatelj Ferdinanda Ko-burškega.
Radoslavov je dalje izjavil, da se je kralj Boris sedaj globoko oddahnil, ko odstranjen Stambolijski. Mnenja pa je dalje, da bo morala nova vlada ohraniti ckoristne zveze s svojimi sosedami*. Bolgarska sedaj ni v položaju, da bi megla povzročiti spremembo mirovnih pogodb, ker so ostale sosede močnejše, a je ona preslaba. V vsakem slučaju pa bo morala nova vlada varovati nactjonalne interese Bolgarske. Ob zaključku svoje izjave pa je izjavil Radoslavov, da se takoj po konsolidaciji razmer vrne v svojo domovino ter bo tam delovaj za dobrobit Bolgarske.
Stol rsuolDtile ng Bol$grs&rs?
August Gauvain o sofijskem prevratu
V pariškem «Journal des Dćbats* od 12. L m. je napisal znani francoski politični pisatelj Avgust Gauvam članek, k: prav nazorno označuje odvisnost novegf bclgarslrs-ga režima od makedonstvujuščih ter glavno smernico njegove zunanje politike, ki je naravnost naperjena proti Jugoslaviji.	•
Sestava nove bolgarske vlade — pia\l Gauvain — ne sme nikogar zavesti v zmoto. Cankov je slepo orožje v rokah makedonstvujuščih. Bila bi največja- pogreška se zanašati na njegove izjave, aa bo nova vlada respektirala mirovne pogodbe in obveznosti. Vsaka nova vjada dajo take izjave. Novi ministri sol postavljeni od voditeljev bugaraških komi-tašev, ki so se zakleli, da hočejo Veliko Bolgarijo, segajoča do obali štirih morja.
Gauvain objavlja besedilo grozilne oiisma, ki ga je 10. aprila poslal Tcdnr Aleksandrov, vrhovni vodja maJcedon-stvujuščih, tedanjjemU min. predsedniku Stambc-lijskemu. To pisano pravi: «A.ko *bodete nadaljevali svojo dosedanjo politiko in ne bodele spoštovali! ckrožnic 303 ex 1922 in 415 ex 1923 Makcdociskega kosmiteja, zadene Vas, Vaše ministre in vse, ki z Vami sodelujejo, t. j. načelnike krajevnih in potkrajinskin organizacij zemlje-dolsko stranke vsa odgovornost». Pismu je bili a priložena okrožnica št. 416, ki dolži Staanfoolrjskega, da je s konvencijo v Nišu izdal Bolgarijo Srbom, ter odtrs-ja, da se bolgarske čete z orožjem postavijo vsakemu poskusu jugosloven-skega vojaštva, oBsUti bolgarsko granico komi laških tolp. Komitaši naj brez par-dona ubijejo tudi vsakega funkcijcnarja bolgarske vlade, ki bi sodeloval pri akciji Jugoslavije.	.
Ti dokumenti — pravi Gauvain — do-volino poja snujejo dogodke v Sofjji Stamboliiskemu je grozila smirt. Odgovoru je na Aleksandrovo piismo z aretacijo odličnih članov makedonske organizacije. Komite je sedaj svoje grožnje izpolnil. V Sofiji imamo vlado, ki se brat z vso silo uprla izvršiti niške pogodbe z Jugoslavijo in ki bo pustila komitašk'm tolpam polno svobodo, da organizirajo svoje napade na jugoslovensko ozemlje. To je natančno politika Radoslavovega kabineta od avgusta 1914 do septembra 1915. Takrat je nevtralna bolgarska vlada pošrljalai na srbsko ozemlje komitaške tolpe, ki so poskušale rušiti železnice in mostove. Ko je Mackensen zbral dovolj veliko vojsko proti Srbiji, je Ferdinad proglasil mobilizacijo. Naivni diplomati so mislilr, da moi-bilizira proti — Turkom. Ali bodo ti sedaj menili, da ima Cankova vlada nalogo izvršiti neu&h/skoi mirovno pogodbo?
Stališče češkega časopisja
Češko časopisje piše sedaj še precej rezervirano. Poluslužbena <i£rager Prcs-se» še ni zavzela napram dogodkom no-beaiega deftnitivnega stališča, c Češke Slovo», katerega zveze z zunanjim ministrstvom so znane, pravi: Bolgarski pre^ vrat je mednarodnega pomena. Vzrastel je iz dveh osnovnih idej: on je delo bolgarske opozicije proti Stambolijskemu, psi je obenem delo Makedoaicev. Radi tega postaja celo vprašanje važno. V Jugoslaviji so vznemirjeni in zlasti vpliv bolgarske vojaške stranice jih navdaja z brigo. Najmanj, kar se zgoldi, bo to, da se balkansko vprašanje znova komplicira. Največ! je torej tangirana Jugoslavija in ž nje* Mala ententa. Opasnosti neposrednega konflikta ni. vendar se pričakuje /i»4aiin#
razvoj dogodkov z napet ostjo. Mi čakamo.
Stališče grške vlade
Na šefi ministrskega sveta je izjavil grški zunanji minister, da zasleduje grška vlada s pozornostjo položaj na Bolgarskem. Svoje stal&če k dogodkom bo uravnavala Grčija sprazumno z drugimi balkanskimi državami.
Stališče francoske vlade
Izjave novega bolgarskega ministrskega predsednika Cankova, da hoče tudi revolucionarna bolgarska vlada oetati na »tališču mirovnih pogodb, so nekoliko pomirile politične krcge, ki so se prej bali, da bo Bolgarska sedaj poskušala razveljaviti neuiiIysko pogodbo. Na zunanjem uradu pcvdarjajo«, da Francija nima inte-
resa oteževati položaja novi vladi, dokler se bodo uvaže vale mirovne pogodbe. Ju-gotslovenski varnostni ukrepi pa so po mnenju francoskih krogov nujno na mestu, ker se zdS, da se nova vlada ne bo mogla odtegniti vplivu macedonskih elementom.
V boju med vladnimi četami in kmečko gardo pri Crvenem bregu je bil ubit bivši poljedelski minister Obov, Kmetje so bili poraženi.
Nevtralnost Anglije
Včeraj in danes se je angleški kabinet bavil s položajem na Balkanu, kakršen, je nastal vsled prevrata na Bolgarskem. Anglija stoji na stališču, da je prevrat interna bolgarska zadeva, dokler tudi nova vlada priznava mednarodne obveze Bolgarije.
DNEVNE VESTI
TO SO PSS^tlfiŠPG !	j odbora; 4. za člana naborne komisije, komisije
za rekvizicijo živine, za preglednika imenika -Poživljamo vnovič poklicana cblastva, naj porotnikov, za člana pokrajinskega odbora odstranijo šolske voditelje v Ricmanjiii, v | državnega strelskega društva <ter za člana Bcrštu in Bol^uncu, ker s svojo sistematično gozdnega odbora. Ženski in moški volilni iroe-kampanjo v «Edtnosii» sjknšaio neprestano niki se morajo voditi posebej.
___11!^.!' 1 _____y.__• ___" »1____'_ J.	---- --------* * - *
Hišna pretakava pri župniku Abrama v Sv. Ludp. Nekateri italijanski listi poročajo, da je bila te dni odrejena hišna preiskava v
podžigati k sovraštvu in nes pošto vanju do naših zakonov!» S takim — plemenitim pozivom prihaja dopis iz Boršta z dne 12. junija v listu «11 Pcpolo di Trie steUgotavljamo! župnišču pri Sv. Luciij in da sta bili g. župniku prvič, da niti eden omenier.ili šolskih voditeljev [ Abramu zaplenjeni dve knjigi in sicer: Jelene: ni naš dopisnik. Da pa jih domačini — in toj«Spomini na svetovno vojno 1914-1918» ter dejstvo ravno je porazno za zlobne dopisnike1 Matičič: *Na krvavih poljanah«, kateri je v italijanskem listu — jemljejo v obrambo tudi Ig. Župnik prinesel s seboj vračajoč se iz Jugo-
v javnem glasilu, v tem je dokaz, da jih ljud stvo ljubi in spoštuje. Ugotavljamo nadalje, da dopisniki v «Popolu* ne navajajo niti enega konkretnega dejstva v dokaz, da ščuvajo oni učitelji k sovrailvu, posebno pa še k nespo-čKrsvanju zakonov! Posebno lake težke obdol-žitve, kakor je poslednja — ki bi, čc bi bila osnov ana, neizogibno opravila odbolženca ne le ob eksistenco in kruh, ampak tudi v Še dj ugo veliko hujšo nesrečo — ne piše pošten in vesten človek, posebno pa ne kolega — čc ne navaja obenem konkretnih in veljavnih dc5tazov! Taka je kalvarija naših nesrečnih učiteljev v Istri! Kaj pravi neki k takemu početju gospod Luka Sedmak, borštanski domačin in član krajnega šolskega sveta, ki bi mu bila — po našem, menda ne nepravilnem | mnenju šolske
siaviie. Videmski prefekt, da je odredil poleg zaplembe knjig sodnijsko postopanje proti g. župniku. G. župnika Abrama poznajo obla-stva gotovo kot treznega, mirnega, zmernega moža, ki je imel na svojem domu gotovo tudi marsikatero drugo knjigo, katero je, istotako kaker omenjeni dve knjigi, kupil na podlagi naslova ne poznavajoč vsebino knjige. Upamo torej, da bo postopanje, ki ni utemeljeno, čiasn prej obustavljeno.
Kozaška predstava na Montebettn. V soboto 16. t. m. ob 17'30 se bo na splošno želpo občinstva ponovila kozaška predstava, toda ne pri Sv. Soboti temveč na športnem polju na Montebellu nasproti koroškemu dirkališču. Cene so znižane. Več se izve iz letakov!
__ ^	Predstave kubanskih Kozakov na športnem
v prvi vrsti dolžnost, "da brani [ igrišču pri Sv. Ani vzbujajo vsled res izvan-interese svojih slovenskih sovaščanov rednih vežb na konju splošno pozornost m so in pa učitelj&tvo, ki vestno vrši dolžnosti I privabile mnogobrojno občinstvo, ki s trepe-svojega poklica, tako neizmerno važnega za j tom sledi vratolomnim predstavam ter ne kulturni razvoj ljudstva?! Oblastva raj le uve-[štedi z odobravanjem. Danes popoldne se riejo preiska\'o! Poverijo pa naj io ljudem, ki predstava ponovi.
bodo res objektivno iskali le resnico in nič. Blazni rekor<fi. Nedavno je dosegel .tržaški drugega! Da pa bi se izganja! učitelj le na plesalec italijanski rekord v plesanju. Dose-
--------- —i— —-----Janji srečni imeiitelj rekorda, Cremonesi, se je
v Milanu takoj spravil na noge ter pobil Tržačana in postavil svetovni re.kord 72-urne-ga nepretrganega plesanja. Iz Turina prihaja Poškodba vojnega spomenika na hribu Vo- j sedaj vest, da je neki Tivano že doplesal dree. Videmska prefektura objavlja na podlagi j 71 ur in da — s polno paro pleše naprej. Torej poročila goriške orožniške divizije, da se ni, doživeli bomo še marsikateri rekord. Samo naj ugotovila nikaka poškodba ne na vznožju, ne1 Se plesalci podvizajo, dokler je vroče. — Iz na glavnem stebru, ne na orlu spomenika, j dežele rekordov, Amerike, prihaja vest o no-Niso našli tudi nikakih izdolbin v svrho pod-, vem rekordu: Neka deklica je v Filadelfiji v miniranja spomenika. Pač pa je bilo — poleg nekem hotelu nepretrgoma 31 ur — pomivala par zvrnjenih stolbcev, kar pa se je moralo | posodo ter dosegla svetovni reikorđ v poaniva-zgoditi pred dlje časa — odnešeno nekaj ba-jnju posode. To je enkrat nekaj praktičnega, krene žice s strelovoda, kar pa se je brez Bojimo pa se, da ta tekma ne bo našla pri nas
tva in je pripi-? odmeva. Pri nas nt praktičnih Amerikancev in
poziv kakega n^govega. osebnega sovražnika: to bi bilo vendar-Ie prenezaslišano kljub raz meram, v katerih živimo!
dvoma zgodilo le iz dobičkarstva sati nabiralcem vojnega materijala. Prefektura tudi ne
naglasa tudi. da stoji spomenik na kaj samot-nem kraju. Podčrtujemo tc uradno ugotovitev, ker se je nekaterim listom kar poznalo, kako
amerikanskih deklic.
SDA. se najprisrčneje zahvaljuje motocikli-stom gg. Štolfi m Perhavcu za njih požrtvovalnost ob priliki vzpodbujevalne dirke. Isto-
dobrodiošel bi jim bi! kak nov povod za gonjo tako gre zahvala zdravniku g. dr. Pertofcu ter proti našemu ljudstvu po — krnskem zgledu!; vsem onim, ki so na katerikoM način pomagali Niso si sicer upali napisati direktne trditve,' pri dirki. — Odbor, pač pa so že v naslovu namigavali na možnost, da je poškodba zopet delo — *vandalov». Pa kdo drugi more biti v teh krafih «vandal», ako ne — Slovenec! To bi bil zopet za klevet-
Druitvtn« vesti
Šolsko društvo podružnica pri Sv. Ivanu
vabi na vrtno veselico, ki jo priredi v fledeljo
nike masten1 grižljaj, ki jim ga pa je uradna dne 17. t. m. na vrtu Narodnega doma v korist objava temeljito odmaknila od zoba. Postom stavbi otroškega vrtca, z raznimi pevskimi in pan'e lakih listov je tem ogabnejše, ker sicer godbenimi točkami. Bo tudi srečolov na način — da tudi to izrabljafo v svoje namene — sami ki ni še v tukajšnjih krajih vsakemu znan. Nale porocafo, kako lepo in gostoljubno je to naše gospodične bodo stregle gostom z jedačo in ljudstvo kje sprejelo italijanske izletnike. pijačo, ki bo v paviljonu na razpolago. Rojaki!"
Zakonski načrt za žensko volilno pravico.! Kdor hoče imeti mirno vest, da je storil svojo V volilni imenik za administrativne volitve se narodno dolžnost, naj pride v nedeljo k vpišejo ženske, ki so dovršile 25. leto svoje | Sv. Ivanu, da pripomore ohraniti naše malčke slanosti ali ga dovršijo do 31. maja tistega leta,! svojemu narodu. Klic je resen, v katerem bo izvršena revizija volilnih imeni-! MDP - Sv. Jakob. Danes ob 20'30 redna od-kov, in ki zadostijo enemu sledečih pogojev: ; borova seja. — Predsednik. 1. Če so odlikovane s kolajno za vojaško hrab-! SDA, naznanja, da se bodo vršile v kratkem rost ali s križem za zasluge v vojni; 2. če so' sledeče športne tekme oz. dirke: pešhojba na odlikovane s kolajno za civilno hrabrost ali 5 k:mf tek na 100 m ter kolesarska dirka na s kolajno za zasluge na polju javnega zdrav- kilometer. Tekmovati smejo le člani. Vpisuje siva ali pouka; 3. če so matere v vojni padlih; poleg društvenega predstavnika in tajnika, A. če dejansko izvršujejo očetovsko oblast ali tudi MDP - Sv. Jakob in sicer ob petkih od veznem, elementarnem tečaju ali so bile pri- 8*30 pa do 10 v prostorih DKD, ob sobotah ob varuštvo; 5. če so dosegle odpustnico na ob- ! istem času pa na stari policij. — Odbor.
puščene v prvi tečaj kakega javnega zavoda	-
ali šole, državne ali enakopravne, priznane in	A&151 5SlfiSOf^flJSI
odobrene od države ali če položijo odgovarjajoč . HZ	^S^? =1*51131! €9
izpit; 6. če znajo pisati in čitati in plačujejo Kolesarjeva nezgoda. Poštni uslužbenec Ma-
letno v občini n?. direktnih državnih davkih	rijan Goitan, star 17 let, je včeraj zjutraj vozil
katerekoli narave najmanj skupni znesek	s kolesom po ulici Manzoni, kjer stanuje v
40 lir. Pri materi se upoštevajo davki plače-	hiši št. 17; namenjen je bil v službo. Namesto
vani za premoženje otrok, če ji je po zakonu	da bi se držal na desni strani ceste, kakor je
poverjena uprava. Za izključitev od volilne	predpisano, Je vozil s preccjčn:o naglico po
pravice so predvidjeni isti pogoji kakor pri	levi strani. Ko je dospel v ulico Istituto je bila
moških. Ženske vpisane v volilni imenik imajo	fa njegova neprevidnost kriva, da ni zapazil
tudi pasivno volilno pravico; ne morejo pa biti	pravočasno tovornega avtomobila, ki je isto-
izvoljene 1. za župana, odbornika; 2. predsed-	časno vozil navzdol po omenjeni ulici. Zaradi
nika aii podpredsednika pokrajinskega sveta,	brzine, s katero je vozil, ni utegnil kolesar predsednika deputacije in pokrajinskega od-j kreniti v stran in zaletel sc je s precejšnjo poslanca; 3. za člana pokrajinskega upravnega1 silo v sprednje kolo tovornega avtomobila.
Sunek je vrgel mladeniča na tla, kjer je obležal bolestno stokajoč. Šofer je priskočil mladeniču na pomoč, ga polotil na avtomobil ter ga prepeljal v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik ugotovil, da ima Goitan poškodbe in praske po obeh nogah; vrhutega si je mladenič tudi pretresel drobovje. Radi tega je moral ostati v bolnišnici. Okreval bo v 10 dneh.
Iz tatinskega dnevnika. V noči od 13. na 14. t. m. so neznani tatovi s pomočjo ponarejenih ključev odprli trgovino z jestvinami, ki se nahaja v uKci Molino a vento št. 4. Ko so na ta način prišli v notranjost trgovine, so si naložili v vreče raznih jedil v vrednosti okoli 2000 lir ter nemoteno odšli, kakor so prišli.
Včeraj zjutraj je lastnik trgovine Ivan Espo-sito odkril tatvino ter jo naznanil orožnikom na policijskem komisarijatu v ulici Amerigo Vespucci.
—	Pred sinoćnjim je krčmar Ivan Zorzenon, lastnik gostilne «Montebello»t ki se nahaja v R o colu št. 370, naznanil na kvesturi svojega natakarja Maksimiljana Toffoldi radi pone-verjenja zneska 100 lir.
Pred par dnevi je namreč Zorzenon naročil Toffoldi ju, naj izterja od nekega gosta omenjeni znesek, toda natakar, namesto da bi prinesel izterjani denar gospodarju, je od ta-Krat izginil.
—	Pred včerajšnjim popoldne se je med potniki, ki so dospeli s pariškim vlakom na južni kolocFvor, prerivat in gnetel neki mladenič. Naenkrat je prerivač se gnil v žep nekega potnika ter mu hotel izmakniti listnico, a imel je smolo, kajti dva orožnika, ki sta imela mladeniča radi njegovega sumljivega obnašanja na piki, sla priskočila in ga pograbila. Odvedla sta ga na bližnjo orožniško postajo, kper se J« žepar legitimiral za 93-letnega Petra Cucco-nato, stanujočega v Škorklji Sv. Peter št. 12. Po kratkem zaslišanju je bil odveden v zapor v ulici Coroneo.
Nesrečen padec starke. Včeraj predpoldne je 81-letna Josipna Leustig, stanujoča v ulici Solita rio M. 3, gredoč po Garibaldijevem te-katišču, padla tako nesrečno na tla, da se je pobila nad levim očesom; poleg tega si je reva izvinila tudi levo roko. Mimoidoči ljudje so fro prenesli v bližnjo lekarno, odkoder je bil pokKcan na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je poda! starki prvo pomoč, nato je bila Leustigova prepeljana v mestno bolnišnico. Okrevala bo v 14 dneh.
Dva poskuse na samomora. Včeraj zjutraj je 23-letna Antonija V., stanujoča v ulici dei Rettori št. 2, izpila v svojem stanovanju s samomorilnim namenom malo količino lizo-forma. Njeni domači, ki so zapazili njen nezdravi čin, so dekle v kočiji prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik zastrup-Ijenki izpral želodec ter jo tako rešil nevarnosti.
V mestni bolnišnici službo vršeči policijski agent je vprašal deklico po vzrokih njenega obupnega čina, toda ta ni hotela povedati, zakaj si je hotela vzeti življenje; rekla je le, da je v zadnjem času doživela mnogo neprijetnosti.	#
—	V stanovanju svojega zaročenca v ulici Campo S. Giacomo št, 16, je včeraj opoldne hotela umreti 22-letna Emilija Cavassi, stanujoča v ulici Solitario št. 13. Izrabivši čas, ko se je nahajala za hip sama v spalnici, je izpila nekoliko ootove kisline. Njeno stokanje je vzbudilo pozornost ljudi, ki »o bili v kuhinji; ti so prihiteli v spalnico in ko so zapazili, kaj se je zgodilo, se je nekdo izmed navzočih podal v lekarno « Godina* ter od tam poklical na- lice mesta zdravnika rešilne postaje. Dospevši na označeno mesto, je ta Cavassijevi izpral želodec ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v nenevarnem stanju.	f .
Vzrok obupnega Čina Cavassijeve je baje pripisovati nesrečni ljubezni. _
to za enkrat z novim upanjem, da se gospodje spametujejo in uvidijo, da je že Čas, da vpeljejo kako drugo «viio», če hočejo, da pride oo boljSih odnošajev med obema plemenoma.
DAROVI
V družbi pri g. Malalanu se je nabralo L 60 za «Šolsko društvo».
Gospod Š. iz Boršta izročil «Šolskemu dru-štvu» L 42, nabrane med našimi zavednimi Dolinčani. Vsem darovalcem srčna hvala.
Borzna o&rotila.
Vala ta na tržaikev trgu.
Trst, 14.	junija 1923.
•gnfce krona	0.2750 0.35
avstrijske kron«; - . . ...........0.03 0.03-J0
češkoslovaške krone........64 30.— G4.60
dinarji , , .....................23.40.— 23.70
lcjt	10.75,— 11.50
merke.	0.02 0.0225
dolarji	31.55 21.65 liantoskifranki ••••••
švicarski franki ••••••
angleški funti papirnati • • •
. . 137.— —137.50
•	• 3bt>.—.—3*9.—
•	• 99.55.— 99.75
Poslano*)
RADI BOLEZNI se proda mala zaloga vina 9 vsemi potrebščinami za napolnjevanje rte* klenic. Veliko Število odjemalcev obetoječ« že pet let. Naslov pri upravniitvu. (321|
POZOR! Proda se krasna jedilna toba fz hrastovega lesa, spalna soba, pohiMvo za ku* hinjo, vse po jako nizki ceni Viale R. E. Z-Kramer.	(823
POSJED za 45.000 lira. Blizu crkve Ma>k«' Božje na Trsatu prodaje se cijeli posjedi Posjed sadržava: a) jednu prizemnu kuću »a 4 sobama, 2 kuhinjama, 2 konobama, hodni* kom, tavanom, smočnicom itd.; b) jednu staju sa dvijem prostorijama i vodom; c) priličan kompleks zemljišta i vrt, u ikojem se nalazi vodovod sa 4 pipcima. Kuća j« op-i skrbljena vodom, električnom rasvjetom i plinom. Osobito je prikladna za one, koji se misle baviti trgovinom. Cijeli posjed, ogradjen je zidom. Ozbiljnim kupcima daje se mogućnost, da isplate svotu od 45.000 li»*a' u dvijema obrocima. Potanje informacij« daje vlasnik Stevo Gorupcc, bravar, Sušak-Trsat.	(321f
POZOR! Krone, koiale, zlato, platin in zobovje pc najvišjih cenah plačuje edini grosisf Befleli Vita, \ia Madonnina 10, I.	32
Vesti a Gorlikesa
Bovec. V Bovcu ponovi v nedeljo dne 17. junija pevsko društvo «Rombon» v dvorani garaže cfružbe SAP. A. Novažanovo dramo «Veleja». Začelek točno ob 7 uri zvečer, — Odbor.
Zavod za grafične umetnosti E. Passero di G. Chiesa naznanja slavnemu občinstvu in posebno onim, ki so se predbeležili na veliki ZEMLJEVID FURLANIJE v meri 1 : 100.000, da bo ta izvršen in stavljen na prodaj prve dni julija.
Zakasnitvi publikacije je vzrok priključitev vzhodne Furlanije k prejšnji videmski pokrajini
Ime, ki si ga je pridobil naš zavod, namen, da se izda zemlje v »d, ki bo odgovarjal vsem zahtevam in sotrudništvo izkušenih inženirjev, ki temeljito poznajo vsak del Furlanije, jamčijo za popolno delo.
Podjetje je prepričano, da bo občinstvo znalo ceniti to podjelnost in jo moralno podprlo in to s posebnim ozirom na dejstvo, da i bo delo izvršeno v furlanskem zavodu. Tvrdka
E. PASSERO di G. CHIESA.
P. S. Predbeležbe naj se pošljejo tvrdki v Videm (Udine).	(324)
•) Za članke pod tem naslovom odgovarja niitvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva.
ZAHVALA.
Globoko ginjeni po izrednih dokazih prijateljstva in sočutja ob priliki nenadomestljive izgube naše ljubljene
HHLERSJE
se zahvaljujemo vsem onim, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast pokojnici.
Posebna zahvala g. županu, občinskemu •tajniku, pevskemu zboru, godcem in vsem sorodnikom.
DEKANI, 11. junija 1923.
Žalujoči stariši Ivan m Marij« F ur Lan ič.	322
Mali oglasi
•e računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele Črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4-—* Kdor išče službo, plač« polovično ceno.
KRONE IN GOLDINARJE plačujem vednO dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, I.	44
STROKOVNJAKE, delavce in delavke za
luščenje in čiščenje rumenih, suhih sliv po goriškem načinu, iščem. Ponudbe s pogojS poslati na naslov: Nikola A. Jovanovič, Va-ljevo, Jugoslavija, Srbija.	(827)
NRZNRMLO."
Županstvo občine Devin naznanja, da se bo vršil v nedeljo, 24. t. m.,
obič3]gi M\i\ seiiij Sv. I mi
Šois Berlitz
Trs! — Via Torre bfanca 21, lil.
Začetek novih tečajev !n privatnega pouka v angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem, španskem, portugalskem in srbohrvatskem jeziku tekom tekočega tedna.
Pouk dajejo diplomirani profesorji dotične narodnosti.
Pojasnila in vpisovanja: vsak dan ocj 9 do 21. Via Torrc bianca 21, Trst. (54)
TRGOVINA jestvin sprejme učenca s primerno izobrazbo. Magajna, Sette fontane 33.
(832)
PEKLE z dobrimi spričevali se i5če. Giu-lia 9, III.	(833)
KRONE 1'73, goldinarji 4'62, zlate krone 84. Zlatarna Ponte Fabbra (Piazza Goldoni).
(828)
Podpisani odvetniki naznanjajo, da bodo njihove pisarnice ob sobotah ot? 16. junija do 15. septembra odprte samo od 8.30 do 13.30.
Dr. Josip Abram, dr. Josip Agne-letto, dr. Ivan Marija Čok, dr. Josip Ferfolja, dr. Karel Ferluga, dr. Henrik Okretič, dr. Matej Pretncr, dr. Joahim Ražem, dr. Josip Sedmak, dr. Edvard Slavik, dr. Gjorgje Vesel, dr. Mirko Vratović, dr. Josip \Vilfan. i*>9
Iz triaSke pokrajine
Iz Brega. Borštanski dopisnik «Po pola» se jezi nad dopisnikom v «Edinostih (seveda bruha spet vso lavo na tukajšnje voditelje ljudskih šol, češ da ga koče spraviti v slabo luč pri tamošnjih vaftčanih, očitajoč mu «slepari-70&(!?) pri izabiranju naročnine pri nareč-, nikih «Popola», skuša se opravičiti navajajoč, da stane trimesečna naročnina po tarifi 13'50 L in da enomesečna naročnina sploh ne eksisiira. Z ozirom pa na to, da stane vsaka posamezna številka 20 stot,, znese enomesečna naročnina L 6'-. Pri tem moram tudi pripomniti, da so izjavili naročnikom. *saj da plačujejo 'tudi za «Edinost» 20 stotink. —
Sedaj pa odgovorimo spet na «izva£anja» borštanskega dopisnika. Nekaj izmed naročnikov «Popola» niso hoteli plačevati več v roke dopisnikov, ampak »o šli poravnat aa-dalino mesečno naročnino osebno, na upravni št vo v Trst. — Ko &o izročili dotičniki naročnino za en mesec (enomesečna naročnina, ki v Borštu ne eksistira) v znesku L 6'-, se jim je g. upravitelj čudil; češ, kako da mu izročajo L 6'-, ko pa znaša naročnina le 4'50 L ?! Odgovorili eo, da zahtevajo «gospodje iz Boršla* vedno L 6*-. — «Ni mogoče, ni mogoče itd.*, se je glasil dalje odgovor gosp. upravitelja.
Hočete še kaj? Le pojdite v Trst v ulico Carducci in *p*>drocajte» kaj o tem! — Imamo še mnogo takih, odnosno hujših povestic, ki ^spravljajo gospode v čudno luč», a opustimo
IZUČEN žel. strugar, absolvent tehniške srednje šole v Ljubljani, vešč slovenščine, hrvaščine in nemščine, išče primerne službe. Ponudbe pod «Strugar» na upravništvo. (829)
HIŠO s pečjo iščem kjersibodi. Navede naj se i cena in dnevna poraba moke. Ponudbe do; torka pod «Peč» na upravništvo. Posredo- i v alci izključeni.	(830).
IŠČE SE za poletni čas, v Barko vi jah prazna soba s kuhinjo ali z uporabo iste. Naslov pri upravništvu.	(831)
HIŠA pripravna ra vsako trgovino, se proda, eventuelno zamenja s hišo v Jugoslaviji. Pojasnila pri upravništvu	806
SREBRO, zlato in'briljante plača več kot drugi Pertot, via S. France-ico 15, II.	45
Žvepio Modra galica Železna galica Smirek Stekliti papir Špaga
Ovojni papir Papirnate vrečice Metle in krtače Konoplje Proso Oves Kava Poper Cimet Pimcnt
Paradižnikova kons. Neapeljske testenine Mineralna voda „Corticella" itd. itd.
ANTON GAMBEL — Trst Via Coroneo 1 a	3r:
Octova kislina Laneno olje Jedka voda Sušifec
Povlaka in email Oljnate barve Barve v prahu Štuk Čopiči
Mazilo za vozove Kristalizirana soda Lug Milo
Navadna milnica Sveče Petrolej Nočne lučice Škrob
Mizarski lim
Ultramarin
Naftalina
PODLISTEK
WILKjE COLLINS:
Cios&a v belem
IQ4
V nasledmpji urah sem moral priti stvari na dno in dobiti Percivala v pest, sicer bi bili vsi dosedanji uspehi izgubljeni. Brezvestni značaj moža, njegov vpliv v okolici, velika nevarnost odkritja njegovega zločina po mojem na slepo pričetem raziskovanju, vse to mj je dokazovalo nujnost zapričeto delo dovršiti brez odlašanja. Med tem, ko sem pričakoval gospoda Dawsona, sem imel dovolj časa za razmišljanje in sem ga tudi uporabil. Nekateri odlomki pogovora s klepetavim starim mež-narjem, ki so me takrat dolgočasili, so se obujali v mojem spominu v novi, pomembnejši luči. V meni je vstajala temna sumnja, ki mi *d prišla v glavo v sakristiji. Na poli v Know-lesburv sem nameraval vprašati gospoda Wansborougha le podatke o materi gospoda Percivala. Sedaj pa sem sklenil, da sam pregledam prepis cerkvene knjige iz AHwel-mingltama.
Gospod Wanisborough je bil v svojem uradu, ko sem po njem vprašal.
Bil je to dobrodušen, priprost, miren mož, bolj podoben zadovoljnemu podeželskemu posestniku, kakor pa advokatu. Moji prošnji se je deloma čudil, deloma smejal. Rekel je, da je pač čul o očetovem prepisu cerkvene knjige, dasiravno je ni še videl. Nihče ni vprašal po njem, gotovo pa se nahaja v varnostni celici med drugimi papirji, ki se jih ni nihče dotaknil, odkar je oče umrl. Gospod Wansborough je tudi pripomnil, da je strašna ' škoda, ker ni več očeta, da bi čul, da je ! kenčno nekdo vprašal po njegovem prepisu. ' Kako bi polem še-le na tem jahal. Vprašal me je, kje sem zvedel o prepisu.
Izognil sem se tudi vprašanju, kolikor se je dalo. V sedanjem razvoju mojih raziskovanj ni bilo mogoče ohraniti vse previdnosti, vendar pa sem smatral kot neobhodno potrebno, da mu za sedaj zamolčim, da sem original že pregledal. Dal sem mu razumeti, da poizvedujem v neki družinski zadevi, pri Čemer je vsak trenutek silno važen. Zato da bi zelo želel še z večerno pošto sporočiti v London nekatere podrobnosti o stvari, in kratek vpogled v prepis (za kar seveda plačam
običajni honorar) mi more dati podatke, ki jih potrebujem in mi prihraniti daljšo pot v Altwe!mingham.
Po tej moji izjavi ni imel nič proti temu, da mi pokaže prepis. Poslal je pisarja v varnostno celico, ki se je v kratkem času j povrnil s knjigo. Bila je natančno tako velika' kakor ona v sakristiji in edina razlika med obema knjigama je obstojala v tem, da je h*l prepss lepše vezan. Nesel sem jo na prazen pult. Roke so se mi tresle, čelo mi je žarelo — toda uvidel sem, da je neobhodno potrebno, da Sik rijem svojo razburjenost pred ljudmi, ki so bili navzočni v sobi, predno odprem knjigo.
Na prazni stranici v začetku knjige, ki sem jo najprej pogledal, je bilo napisanih z orume-nelim črnilom nekaj vrsi sledeče vsebine:
«Prepis seznama porok župne cerkve v Al tw elminghamu. Prepisano pa mojem naročilu in po meni samem primerjano z izvirnikom. (Podpis:) Robert Wansborough. cerkveni arhivar,«
pisana z drugo roko:
•Od 1. januarja 1800 do 30. junija 1815.» Odprl 6eai v septembru 1803.
(Dalje)
CENTRALA trst	o
Delniško SMca L 15,098.000 Rezerue L 5,100.000
Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj.
Afllirani zavodi: Jadranska Sanka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW'YORK: Frank Saksar State Ba*k VALPARA1SO: Banco Yisg«slavo da Chlle
IzvrSule vse banane p&sle.
W PREJEMA VLOGE
do bnnliae knjižice In no teko« račun ter lih obresti do 3VL
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes) ■
Zavodov! uradi v Trstu: Via Caua di Risparmlo štev. 5 — Via s. Nicoi6 Štev. 9
TtMn it, m. m 2171. lliMU K&jt 5i 131 da i? J in ti 14.3! h 16.