81. jjtnilln.
I Urillat, i Mttti. I mili 1911.
XtlX. lBffl.
.Slovenski Nirod* velja v Lfmbl|aal
m dom dostavljen: celo leto naprej . . . . K 24*—> pol leta     .     • *jU ■  . 12--tetrt leta   m     • • •> •   9 6*— ■a mesec   m     • •      •   m 2*—
v upravnišivtt prejeman:
celo leto oaprej • , • • K 22*—
pol leta     , g • • • . II*—
Četrt leta     m • • • . # 5-50
na mesec   m * • » • » 1*90
DopW naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo* Erc&si4tvo: Knailova ulica it. 5 (v pritličju levo,) telefon at 34.
lafeafa
lnserati veljajo: peterostopna po 14 vin., za trikrat ali večkrat
4
tavaeamnl nadeli« iai prettalke.
petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 12 vin.  Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Ufaavnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d* to je administrativne stvari.
i Poeaaeeina številka velfa 10 vlaarfev. ■
Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, .Narodna tiskarna" telefon at 85.
»Slovenski Narod- velfa pO poŠti!
za Avstro-Ogrsko: B *a Nemčijo^
celo leto skupaj naprej    • K 25-—
pol leta
Četrt leta na mesec »
13*— 6-50 230
celo Teto naprej      •     • 3C 3>— za Ameriko in vse druge dežele « celo leto naprej • * • « K 35.—
Vprašanjem glede Tnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica al! znamka* Vpravni&tvo (spodaj, dvorišče levo), Ssallova ulica 5L 5a telefon sL85*
Di 181H
SLABOTNEJŠI   BOJI  OB ITALIJANSKI FRONTI. — LETALCI NAD POSTOJNO.
Dunaj, 7. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Ob primorski fronti je vzdrža-val sovražnik včeraj popoldne živahen artilj. ogenj, ki je trajal proti tolminskemu mostišču tugi ponoči. Severni del mesta Gorice so zopet obstreljevali iz te~kih kalibrov.
Nad Postojno sta krožila dva sovražna letalca, eden je metal brez uspeha bombe.
V tirolski mejni pokrajini je prišlo na več točkah do manjših bojev. Na gorskem hrbtu Rauchkofel, severno od Mcnte Cristalo, se je bilo nekemu sovražnemu oddelku zadnje dni posrečilo ustaliti se v nekem sedlu. Danes ponoči so naše čete to sedlo izčistile sovražnika, vjele 122 mož, med njimi 2 častnika, ter vpie-niie 2 strojni puški. Severno od doline Sugana so napadle močne italijanske čete naše pozicije pri St. Os-waldu. Sovražnika smo zavrnili in je imel velike izgube. Enako usodo so imeli poskušeni sovražni napadi v odseku doline Ledro. Severno od Tcnalskega prelaza smo danes ponoči z minami razdejali nekaj na novo izdelanih italijanskih jarkov. Namestnik načelnika generalnega
štaba p!. H 5 f e r. fml
* *
*
ITALIJANSKO URADNO
POROČILO.
3. aprila. (Kor. urad.) Ob celi bojni črti od Val Lagarina do Val Sugana je 1. in 2. t. m. sovražno topništvo vedno močnejše streljalo. Odločno smo odgovarjali. Poizvedovanje naših letalcev je dognalo živahno premikanje čet in trena, naše topništvo je sovražnika učinkujoče obstreljevalo. Sovražni letalci, ki so poizkušali večkrat poizvedovati nad našimi črtami, so morali radi ognja naših obrambnih topov visoko letati. Naša zračna brodovja so jih prepodila. V Val Cismon so napadle naše prednje straže nek avstrijski oddelek v Malga Rouz in ga potisnile nazaj. Odbili smo v Val S. Pellegrino (Avisio) ponoči na 2. t. m. sovražni napad
na naše postojanke na Costabelli. V odseku MoLte Cristallo (zgornji del doline Rienz) je otvorilo sovražno topništvo ljut ogenj na naše nove postojanke na Rauchkofelu. Borili smo se ž njim in prisilili sovražne topove, da so morali utihniti. Naša pehota je razširila zadnjič zavzeto postojanko okoli vrha kote 1079, ki nadvladuje dolino Cristallo. Podnevi ob zgornjem Butu in ob soški bojni črti živahno delovanje topništva na obeh straneh, posebno živahno na višinah severozahodno od Gorice. Ponoči na 2. t. m. se je posrečilo nekemu vodljivemu zrakoplovu, da je kljub močnim vetrovom preletel železniško križališče Opčino severno od Trsta in da je vrgel 800 kg močnih razstrelilnih snovi. Zrakoplov se je srečno vrnil k našim črtam, dasi ga je obstreljevalo veliko sovražnih baterij. Ziutra je 6 Capronijevih letal drzno napadlo Postojno, važno železniško postajo in sedež visokih avstrijskih poveljnikov. Vrgli so na mesto 40 bomb, ki so povzročile obsežne požare. Napad sovražnih letalcev so naši sijajno odbili in so se vrnili nepoškodovani domov.
4. aprila. Na celi bojni črti na obeh straneh topniško delovanje s pomnoženo ljutostjo v odseku med Val Lagarina in Val Sugana in na višinah severozahodno od Gorice. Ponoči na 3. t. m. smo odbili male napade na naše postojanke na Monte Cristallo in na Mrzlem vrhu. Sovražni letalci so poizkušali vztrajno napasti naše ozemlje, a jih je prepodil ogenj naših topov in protinapadi naših letalcev. Enemu letalcu se je posrečilo, da je vrgel dve bombi na Bassano, ki sta pa povzročili le lahko škodo. Lasten Capronijev aparat je vrgel na Grafenberg težko bombo, ki je povzročila požar.
Izčiščenje jarkov pri Selcih.
Iz vojaških razmotrivanj k poročilu generalnega štaba: Hoje v južnem delu Doberdobske ianote, katere je bil prekinil za no ij dni neprestani dež. so naše čete 6. t. m. zopet pričele. Trebalo je, do siti nazaj pozicije, katere so osvojili Italijani vzhodno Selc s sodelovanjem težke brodovne artiljerije. Ta naloga je bila rešena 5. t. m., sovražnik je vr-
žen iz pozicij, v katerih si je bil uredil vse že prav po domače, in vsi poskusi Italijanov, da bi se vzdržali, so ostali brezuspešni kljub temu, da so postavili sveže čete na bojišče. Naša soška fronta je tako tudi v tem bojnem odseku zopet vzpostavljena.
Zračni napad na Jakin.
»Frankfurter Zeitung«. posveča slavospev junaškim našim letalcem nad Adrijo. Pravi, da zadnji napad na Jakin je provzročil boj, v katerem so nastopili letalci znveznikov tako drzno, da si ni misliti kaj drznej-šega in rešitev štirih tovarišev je bilo sijajno avijatično delo.
Laži o letalskih bonbonih.
»Corriere della sera« pripoveduje skoro vsak dan cele bajke o bonbonih, katere bi bili vrgli avstrijski letalci na Jakin in Verono. Kemična preiskava je baje pokazala, da sta lili v lonbonih v Veroni dve vrsti ladlov (meningococcus in hili-ococcus). »Corriere« zabavlja in kriči, da kako vojevanje je to. Njegovo kričanje, ki temelji na izmišljotinah, je vredno vse obsodbe.
Lugano, 7. aprila. (Kor. urad.) Obrekovalno govoričenje, da so avstro - ogrska letala metala strupene ali epidemije vzročajoče bacile vsebujoče konfekte v Veroni, Jakinu in drugih krajih poslavlja poročilo v Popolo d* Italia iz Bassana v posebno luč, po katerem sta bila 4. t. m. potem ko so tam avstro - ogrski letalci metali bombe, aretirana dva moža, ki sta skušala konfekte in bonbone sumljivega svojstva razdeljevati. Težko ju je bilo iztrgati iz množice, ki ju je hotela linčati.
Italiia se ne more več dalje bojevati brez   izdatne   finančne   pomoči če-toverozveze.
Privatno se poroča iz Ženeve: Pri gospodarskih posvetovanjih pariške konference so izjavili italijanski zastopniki brez ovinkov, da Italija brez izdatne finančne pomoči se ne more več dolgo časa bojevati. Francoski in angl. udeležniki konference so jim na to sicer nekaj ob-Ijuhovali ali nič konkretnega.
Na tej konferenci se je s francoske strani zahtevalo čete za francosko bojišče in sicer so rekli Francozi, da hočejo oni imeti zopet tudi Elzaško in Lotrinško. Ako pa Italija ne da nikakih žrtev v ta namen, potem se tudi ne more italijanskih zahtev smatrati za skupne.
Nesoglasja   med   Zupellijem in Ca-dorno.
Med vojnim ministrom Zupellijem in Cadorno ni bilo že dlje časa sporazuma, posebno je bilo ostro ribanje radi delitve poveljstva. Ker je Zupelli albanske čete podredil svojemu poveljstvu, je dosegel Cadorna pred nekaj tedni izpremembo utesnitve svoje poveljstvene pravice. Ali razmerje med obema generaloma je ostalo navzlic temu napeto. Tudi se je očitalo Zupelliju tekom zasedanja parlamenta težke zamude ne da bi bil mogel dobiti učinkovite obrambne besede. Salandrovo ministrstvo izgubi, kakor se glase poročila iz Lugana, z Zupellijem nepriljubljen element in pomeni odstop njegov skoro ojačenje Salandrovega kabineta. — Italijansko časopisje je beležilo s hladnimi besedami Zupelli-jev odstop. Zupelli je prevzel poveljstvo jedne divizije. Da je neznaten človek, priča dovolj ta okolščina; drugače pač bi mu bili dali kako važnejše mesto. In tak človek je v Italiji vojni minister v tako velikem vojnem času!
Curih, 6. aprila. (Kor. urad.) »Ziiricher Post« navaja več domnevanj glede vzrokov, ki so privedli italijanskega vojnega ministra do odstopa, tako na primer, da ni hotel sprejeti obvez, ki sta jih storila Sa-landre in Sonnino v Parizu, in dostavlja: Vsekakor postavlja ta izpre-memba v čudno luč enotnost postopanja, ki ima prevevati po pariški konferenci vojevanje četverozveze. Najprvo je odstopil Gallieni, potem je sledil Polivanov, na to Zupelli. Prav pogostoma se ta eksperiment ne sme ponoviti, kajti drugače ostane unite* d' Action res samo na papirju.
Novi italijanski vojni minister.
Zupellijev naslednik je generalni poročnik Paolo Morone, rojen leta 1854 v kraju Torre Annunziata. bil je gojenec vojaške šole. vstopil je leta 1886. v zbor generalnega štaba in avanziral leta 1908. za brigadnega poveljnika in 1911. za divizijskega poveljnika, leta 1915. je stopil na čelo intendančne službe generalnega štaba in je poveljeval v vojni jednemu armadnemu zboru. S Cadorno sta si velika prijatelja in tako bo Morone gotovo vstrezal Cadornovim željam mnogo bolj kakor njegov prednik. Listi hvalijo njegov upravni talent, železno energijo in trden značaj. Morone ima sina, ki je bil pred kratkim težko ranjen.
V preiskavi.
Lugano, 7. aprila. (Kor. urad.) »Idea Nazionale« poroča, da se je začela sodna preiskava proti generalnemu ravnatelju v vojnem ministrstvu Galeazyiju zaradi udeležbe pri nepoštenih vojnih dajatvah.
Italijanske državne finance.
Med poslance je razdeljeno poročilo proračunskega odseka o državnih dohodkih, katere je pričakovati v tekočem računskem letu. Davčni vijak so dobro privili in tako je pričakovati več dohodkov iz davkov na dedsčine, iz davka na špirit in sladkor, tobak in sol, premoženje in poslopja; manj dohodkov pričaku^ jejo iz kolkov, iz davkov na hipoteke, kinogledališča, mineralno olje in iz poglavja »pošta in brzojav«. Podatki o naraščanju dohodkov pa so tako nejasni, da se ne more dobiti pravega vpogleda v resnično stanje italijanskih financ.
Italijanski senat.
Curih, 7. aprila. (Kor. urad.) V italijanskem senatu je imel predsednik Manfredi spominski govor za vojvodo d' A varno, v katerem ga je slavil kot diplomata In patrijota. Minister zunanjih del Sonnino se je pridružil Manfredijevim besedam, poudarjajoč samozataje van je ( in vztrajno potrpljenje vojvode dr A varne v službi domovine. Senat je potem razpravljal o proračunu pravosodnega ministrstva. Ministrski predsednik Salandra je sporočil senatu .pozdrav angleškega ministrskega predsednika Asquitha, ter je poročal o dobrem sprejemu, ki je bil Drirejen italijanskim ministrom v Parizu. Prosil ie končno dovoljenja, da sme poslati pozdrave senata v Pariz in v London. Prezi-| dent Manfredi je ustreza je tej želji I izrekel gorečo željo senata za skupno popolno zmago zaveznikov.
Dogodki na Balkanu.
NAŠE   POROČILO  Z BALKANA.
Dunaj, 7. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik   načelnika generalnega
štaba pl. Ho fer, fml.
LISTEK.
Zaročenca.
Novo - islandsko spisal G e s t u r P a 1 s o n.
(Dalje.)
S prištedki in prihranki seveda M mu pravzaprav ni bilo treba beliti glave; kajti dovolj težko mu je bilo toliko prislužiti, da je imel vsaj za jed in večkrat in prečesto je jed sploh opustil, in to iz dobrih in tehtnih vzrokov.
A če se je sešel s svoj ljubico, je pozabil na vse to neznatno gorje.
Sigga Olina je bila vesela in dobrovoljna, ako ga je srečala in on se nikakor ni mogel premagati, da bi jo razžalostil s tem, če bi ji povedal resnico.
Vprašala ga je včasi, koliko prihrani; on pa je dejal, da bolj malo. Nato je utihnila in postala nekam razmišljena, tako da je, kolikor je pač mogel, skušal odvrniti pogovor od sličnih stvari.
Govorila sta tudi jako redko o sedanjosti, tem češče pa o bodočnosti.
Sigga Olina je bila neutrudna v svojem popisovanju, kako zadovoljna bosta in kako veselo bo postalo življenje, samo da se poročita in ustanovita svoj dom.
»In če postaneva bogata, potem bova lepo mirno živela in uživala bogastvo!« je dejala s smehom.
»Da, — če postaneva bogata!« je dejal Sveinn in izgovoril besede tako počasi, da se je zdelo Siggi Oli-ni kot neprijeten dvom.
»Zakaj bi ne mogla postati tako bogata kot so drugi? Ali niso vsi stari mizarji tu v mestu bogati? Ali ne moreva tudi midva napraviti kot oni: mnogo delati, dolgo hraniti in postati nazadnje bogata?«
»Da. tedaj, ko je bilo malo mizarjev in so bili vsi ljudje imoviti, je bilo lažje postati bogat, nego zdaj, ko je tako strašno mnogo mizarjev in ko gredo premoženja vedno bolj v nič.«
»Da, ako bova trdno zaupala v to, da ostaneva vedno berača, potem ne prideva vse svoje žive dni na svetu naprej,« je rekla Sigga Olkia, in njen glas je bil skoro osoren.
In potem je bil Sveinn pri kraju z vsem; pritrdil je vsemu, kar je re-
kla Sigga Olina, verjel v to in bil uverjen, da se bodo razmere zbolj-šale; da se bosta na pomlad lahko poročila in brez dvoma postala sčasoma bogata; in da bi bilo nemogoče, da bi ju previdnost združila na tak prečudovit način, ako bi jima ne bila prLsojena neka velika sreča.
Tn Sveinn je postal zopet vesel in bilo mu je, prav tako kot Siggi Olini, lahko pri srcu.
A kadar je sedel včasi zvečer Suin doma, v svoji mrzli izbi — zakaj ničesar ni imel, kar bi dejal v peč —. in kadar je čez dan le malo zaužil in ko je bilo sprva tako majhno upanje na delo, tedaj se sprele-tavale premnoge in pretemne .misli njegov sen o bodočnosti, ki mu jo je Sigga Olina znala naslikati na spreten način tako lahkotno in sijajno.
Kadar so bile razmere take, mu je bilo zmiraj v veliko olajšavo, ako je prišel k njemu stari Thorvard.
In Thorvard je prišel često k njemu.
Thorvard je sila ljubil dober po-žirek ki ni prišel, če je bilo količkaj mogoče, nikoli trezen domov; a ker Bera tudi ni bila vajena sprejemati ga prijazno, ako ji je stopil pre-
več pijan pred oči, se je večkrat zatekel k Sveinnu, posedel tam par trenotkov in se pozabaval ž njim, dokler se ni smatral za dovolj trdnega stopiti pred svojo Bero.
In če je Bera potem mislila, ko je prišel domov, da je preveč natr-kan in ga pričela »učiti molitvic« — kot se je izražala, — ali z drugimi besedami, očitati mu pijanstvo, lenobo, nemožkost in vse napake in pregrehe, kakor se že imenujejo, in to z gromkim glasom in z obrazom sodnika, potem je Thorvard vedno lahko z dobro vestjo prisegel in za-bičeval, da je le tam pri Sveinnu malo posedel in niti kapljice ne po-kusil.
A kadar je Thorvard govoril s Sveinnom, je vedno hvalil svojo ženo, ako je sploh mislil nanjo, jo imenoval pri sleherni besedi »svojo Bero« in včasi celo »svojo ljubo Bero«, to se pravi, če je bil pijan.
To, kar je Sveinnu na govorjenju starega Thorvarda najbolj ugajalo, je bilo, da je vedno govoril o tem, kako se da na svetu kaj doseči; in stari Thorvard je bil preizkušen in tudi razumen mož, tako da je smatral Sveinn za vredno paziti na njegove besede.
Bilo je baš nekega večera, da sta se dolgo pomenkovala o tem predmetu.
Thorvard je prebil ta dan na morju in napravil precej izdaten ribji lov, prišel nato z nekaj ribami na hrbtu domov k svoji Beri, otožno in trudno zroč predse, in ji dejal, da je šlo z lovom slabo, ter pristavil, da nihče ne prejme več, kot mu pač nakloni ljubi bog. Skrivaj pa je ponesel stari Thorvard večino svojega plena k trgovcu z ribami m si tako poskrbel za dober požirek.
V mraku pa je prišel nato vinjen in s stekenico v žepu k Sveinnu in je sedel tam pozno v noč.
Sveinn je bil pobit; kajti Sigga Olina ni mogla nekaj dni priti k njemu in on sam ni imel deta.
»Zakaj si tako potrt, moj dobri Sveinn? Saj ni povoda, da bi bil potrt, ko daje bog človeku iz morja dovolj hrane za dom. Ako se vse natanko premisli, je življenje vendarle nekaj veselega, da, nekaj veselega,« je dejal stari Thorvard, kihal in si mel roke, kot je bila njegova navada, in se pozibaval na nogah pred Svernnom, z obrazom, sijočim od veselja in radosti.
(Dalja prihodnji«.)
NEMŠKO    POROČILO   Z BALKANA.
Berolin,  7. aprila.  (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Balkansko boilšče. Položaj je neizpremeujen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Princ Mirko na Dunaju. Dunaj, 7. aprila.    (Kor. urad.) Črnogorski   pmnc   Mirko  je prišel zvečer v najstrožjem inkognitu na Dunaj, da gre v sanatorij.
Vesti o ultimatu četverozveze Grški.
»Corriere della sera« javlja iz Aten: Tu se govori, da so izročili poslaniki četverozveze grškemu kabinetu ultimatum. »C. d. S.« pristavlja, da se mu zdi ta vest preuranjena.
Francoske čete ostanejo pred Solunom.
»Berliner Tagblatt« poroča iz Soluna: Vesti, da odhajajo frarJtoske čete iz Makedonije na verdunsko fronto, niso resnične. Odplula sta iz Soluna le dva parnika s približno 1000 vojaki, ki so šli na dopust.
Oporišča nemških podmorskih čolnov v Egejskem morju. Bera, 5. aprila. (Kor. urad.) »Temps« objavlja sporočilo, da so angleške križarke pri preiskovanju grških otokov našle oporišča nem-
VEČJI BOJI PRI AVOCOURTU LN V GOZDU CAILLETTE.
Berolin,   7. aprila.   (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
V skrbno pripravljalnem napadu so se naše čete po trdovratnem boju polastile angleških, sedaj od kanadskih čet zasedenih pozicij v vdrtinah južno od SL Eloija.
V Argonrh so se severno od Le Four de Pariš pridružili kratki bojK. Sovražnika, ki je bil prodrl s pomočjo metala ognja, smo hkro zopet vrgli nazaj.
Več poskusenih sovražnih napadov na naše gozdne pozicije severovzhodno od Avoeourta ni pri?!o preko prvih poskusov ali brezuspešnih delnih sunkov.
Tudi vzhodno od Mase niso mogli Francozi Izvesti svojih napadalnih namenov proti napravam v gozdu Caillette, ki so trdno v naših rokah. Naš artiljerijski ogenj je uspešno prijel za ta nameravani sunek pripravljene čete.
Vrhovno armadno vodstvo.
* m
*
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
Poročilo 4. aprila smo prinesli snoči.
5. aprila popoldne. Za-padno od Mase je potekla noč razmeroma mirno. Vzhodno od Mase smo imeli več delnih bojev, tekom katerih smo v zveznih jarkih severno od gozda Caillette napredovali. V Woevru močno obstreljevanje v odsekih Moulainville in Chatilron. Nemci so vrgli severno od St. Mihi-eia 22 min v Maso, ki so se brez škode ob za tvor ah razpočile. Zračni boj. V okolici Verduna so imela naša bojna letala 4. t. m, 15 bojev v zraku, tekom katerih so zbila neko nemško letalo z dvojnim motorjem. Neko drugo sovražno letalo je padlo pri gozdu Tillv. Končno je padlo neko tretje nemško letalo navpično na tla. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. V noči na 4. t. m. je vrgla neka naša bojna letalska flotilja 14 bomb na kolodvor v Nautilloisu in 15 bomb na bivake pri Dantillersu.
V Belgiji je dosegel naš razdiralni ogenj na sovražne strelske jarke nasproti Steenstraatu dober uspeh. Severno od Aisne je delovala naša artiljerija med gozdom pri Beauma-raisu, jttžno od Craonna, in Berrv au Bacom
5. aprila zvečer. V Argo-nih je artiljerija nadaljevala koncentrični ogenj na črte in zvezna pota sovražne fronte, zlasti v okolici Montfaucona in gozda pri Malanco-nrtn- Zapadno od Mase je bil dan miren. Vzhodno od Mase zdajmzdaj obstreljevanje v odseku Douanmont-Vaux. Nobenih mfanterijskfh pod-vzetfj na celi ver d unski fronti.
(LNOLESKO URADNO POROČILO.
4. aprila. Včeraj Je zbilo neko nase letalo neko nemško letalo ca našimi črtami južno od Soucheza; voditelj in opazovalec sta mrtva. Artiljerija je bila na obeh straneh de-
ških podmorskih čolnov. Grška vlada menda za to zlorabo grških otokov ni vedela, zavezniki pa da imajo najstriktnejšo pravico te »kačje zalege« uničiti.
Romunija in Anglija.
Milan, 7. aprila. (Kor. urad.) Kakor javlja »Secolo« iz Unghenov, je angleška vlada prepovedala izvoz žveplja in medi, ki jo je nakupila romunska vlada na Angleškem. Romunska vlada je na to sporočila v London svoje presenečenje nad tem ukrepom ter je izrekla upanje, da bo izdala dovoljenje za izvoz.
Kaj dela Pašič v Londonu?
«M. N. N.« poročajo: Londonske »Times« objavljajo razgovor s Paši-ć£m, v katerem pravi srbski ministrski predsednik, da sta prišla s prestolonaslednikom Aleksandrom angleško vlado prepričat, da je za triumf Četverozveze neizogibno ustanoviti veliko združeno jugoslovansko državo. V to svrho mora francosko - angleška arma.ia, podpirana od reorga-ziranih srbskih čet, pričeti z veliko ofenzivo v svrho osvoboditve Srbije. »Manchester Guardian« ve celo povedati, da je bil Asquith samo radi tega v R;mu, da posreduje nekako poravnavo med laško lakomnostjo in srbskimi fantastičnimi načrti. Anglija da je spoznala, da je v obrambo njene azijatske posesti uresničenje srbskih želja za njo naravnost vitalnega pomena.
lavna pri Angresu in Ypresu, nekoliko delovanja z minami pri Neuvil-lu. flnflnchu in pri Hohenzollern-skem okopu.
Zeppelini nad Anglijo.
Angleška cenzura je prepovedala časopisju vsako poročilo o tem, da je bilo pri zadnjem napadu Zeopeli-nov 42n ljudi ubitih. Razen tega so bile ladjedelnice in arzenal v Londonu močno poškodovani. Zdi se, da so bil; zrakoplovi natančno informirani ter so V Svitu svojih reflektorjev natančno zadeli baterije, vojašnice in tovarne.
Tudi v Dunkerquu krožijo divje vesti. Tako pravi neko poročilo, da je biTo v pristanišču več ladij uničenih. Panika je bila tako velika, da je na tisoče ljudi zapustilo mesto.
London, 5. aprila. (Kor. urad.> Neki Zeppelin je napadel v sredo zvečer vzhodno oba! in meta! bombe. Obrambni topovi so ga pregnali.
Nov; načrti četverozveze?
Berlinska -Deutsche Ta^eszei-turng* javlja: »Petit Journal« objavila razgovor s Cadorno, ki prava da se Italija oneracii na zapadni fronti ne bo udeležila. Vendar pripravlja ententa v bližnji bodočnosti ekspedicijo na neko drugo t o Č k r>. Pri tej ekspediciji bo morala Italija po pogodbi sodelovati.
Topovski bol pred Verdunom.
Poročevalec »Nevv york V or!-dfc« Wiegand poroča: Na 65 km dolgi fronti ori Verdunu stoii 1 kih 2500 nemških topov v ognju, ['udi zmeren ogeni pomeni, da se iz reli na uro 150.000 funtov jekla na -an-coske črte. Tudi bobnajoči < :eni Francozov je strašen.
Nov vo$ri svet v Parizu.
švicarski listi poročaio iz Pariza: Nov vojni svet se vrši že koncem prihodnjega tedna. Kakor se domneva, je ta vojni svet potreben zaradi presenetljivih dogodkov na Ho-landskem.
SPLOŠNA BRAMBNA DOLŽNOST NA ANGLEŠKEM.
Iz Rotterdama: »London News« poročajo: Povratek A s q u i t h a bo prinesel razširjenje brambne dolžnosti na vse državljane, tudi na Irce. Pariška konferenca bo imela tudi na Angleškem važne posledice.
London, 4. anrila. (Kor. urad.) Asqu!th izjavlja, da se bavi vlada s pregledovanjem številk že nabranih rekrutov ter študira, koliko rekru-tov bo še treba. Pred Veliko nočjo se bo vlada odločila in svoje ukrepe sporočila.
Kriza v angleškem kabineta?
»Petit Journal« poroča, da je lord Derby odstopil kot vodja angleškega letalstva, baje zaradi uspehov zadnjih napadov Zeppelinov.
V zfcorrrici pričakujejo v kratkem burno debato zaradi rekrutaci-je. Angleška vlada ima s tem silne težave. Govori se celo, da bodo napravili Run ciman, Mac Kenna in Harconrt    odločnejšim liberalcem
Vojna z Rusijo.
NAŠE   POROČILO    Z RUSKE FRONTE.
Dunaj, 7. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko boiUče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. Hdfer, fmi. * •
OB NEMŠKO-RUSK1 FRONTL
Berolin.   7. aprila.   (Kor. urad.) VVoirfov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče
Južno od Naroškega jezera smo obrez u spe^ ili krajevne, toda silne ruske napade. Sovražna artiljerija je živahno delovala na obeh straneh jezera.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO    URADNO POROČILO.
4. aprila. Povodenj traja. Nemci še nadalje obstreljujejo z veli-kokaiibrskimi in malokaiibrskimi topovi mostišče pri Ikskilu. Pred vasjo Maslakovko južno od Dvin-ska (10 km), smo uspešno obstreljevali Nemce, ki so zapuščali preplavljene strelske jarke. Na fronti čet generala Everta nobenih važnih dogodkov. Nad mnogimi kraji so poleteli sovražni letalci preko naših za-kopov. Vrgli so 9 bomb na L ja ho viče in v pokrajini pri vaseh Bogu-slavki in Baslikih. Severovzhodno od kolodvora pri Oliki (18 km) smo zavrnili sovražni poskus približati se našim jarkom. Sovražni letalci so metali bombe na Rovno in Sarnij. V pokrajini pri Sopanovu, severo-^a^adro od Kremienca (S km) je ža-žgal sovražnik 2 mini. Vdrtin se ni mogel polastiti. Sovražni napad ob železnici zapadno od Taroopota, smo zavrnili. Severno od Bojana je sovražnik tudi razstrelil mino rred r,rš;mi jarki. Mjeeov poskus, zasesti vdrtmo, je bil brezuspešen.
5. aprila. V okolici Rige, Ja-kobštata in Pvinska na več krajih infanterijski in artiljerijski ogenj. Na Dvini srež. Južno od Dvinska je bilo videti mnogo sovražnih letal, od katerih so posamezna metala bombe a£ pa >treliala s strojnim pnHcatni. Iz okolice Baranovičev so poročali v noči na 4. april, da so videli Zeppe-line. 0?J*ciia: V pokrajini zapadno od Tarvrjpofa je nan°del neki moč-rci?; sovražni odd-^k. Vrgli smo ga 7 bajonetom mnsaj ter je pustil v naših ovirah bodečih žic mrtve in mnogo ranicnih. V pokrajini severno od I.atača so zasedle naše čete vas Svjerzkovce in dele grrzdov v okolic. 9
Fefdnarša! rT'rarlenburg 50 let vojak.
Slavni nemški feldmaršal rlin-
denburcr je praznoval včeraj 7. spri]a oOletuico. odkar je vstopil v vrste nemške armade. Cesar Viljem mu ie poslal laskavo lastnoročno pismo in pa sv ?o sliko v olja.
Vojn? poročevalci poročajo, da je generalfeldmaršal Hindenburg dne 2. aprila obiskal nemško fronto ter delil odlikovanja.
Ruska pomladanska ofeaziva.
Petrogradska »Rječ« piše k demisiji vojnega ministra Polivanova: Ustavitev pomladanske ofenzive je provzročito nenava-dno pomanjkanje strategičnih nujnosti. Popolnoma pravilno je, da je bil za to odgovorni voditelj ministrstva odslovijen.
Izrrememba v ruskem povelinlštvu.
»Rnsskii Invalid« poroča, da je bil general Ivanov odstavljen in za poveljnika armade jugozapadne fronte imenovan general Brusilov. Baje je padel Ivanov, ker se je v nekem vojnem svetu v pričo caria izrekel proti prrdčasni ofenzivi. Ker se je Ivanov branil pričeti istočasno z ofenzivo v Galiciji se po mnenju Ku-ropatkina ni posrečilo prebiti nemške fronte na severu ter se je zato ofenziva ponesrečila. General Ivanov fe bil. kakor se je iz Petrograda oficijelno poročalo, pridelien kot svetovalec vrhovnemu poveljniku carfu.
Ruski parlamentarci na potovanju.
Italijanski listi poročajo, da se poda 27. aprila 10 članov mske dume in nekaj članov ruskega državnega sveta v London. Pariz in Rim, da si tamkaj ogledajo zlasti naprave vojne industrije. Na potu v London se ustavijo ruski parlamentarci v Stockhol-mu, kjer hočejo konferirati s švedskimi politiki
Boji na morju.
Novo angleško pomorsko pravo.
Parlamentski podtajnik Robert Cecil se je izjavil o novem angleškem pomorskem pravu tako-le: Glavno točko ordre tvori, da pojem o nadaljevani vožnji ne velja samo za brezpogojno, marveč tudi za pogojno konterbando in za blokado. Razloček med brezpogojno in pogojno konterbando je prav malenkosten, ker je vse blago, ki se pošilja v sovražne države, posredno ali neposredno tudi v korist njegove vojske, se torej sme zapleniti. Izšla bo v kratkem lista vsega tega blaga.
Potopljeni parniki.
Iz listov posnamemo: Angleški parnik »Bervvindvale« (5242 ton) je bil potopljen.
Angleški paniik »Bendu« (4319 ton) je bil potopljen; 1 mož utonil, 27 rešenih. — Parnik »Perth* iz Glasgov/a (635 ton) je bil potopljen; 6 mož utonilo, 8 rešenih. Parnik ni bil oborožen. — Norveški parnik »Inv« se je potopil: posadka rešena. — Parnik »Vesuvia« (1391 ton) je bil potopljen; 6 oseb utonilo, 15 rešenih. — Angleški parnik »Zenu (3890 ton) je bil torpediran od nekega nemškega podmorskega čolna; SO mož posadke ubitih ali utonilo, 9 rešenih.
VHssin^en, 7. aprila. (Kor. urad.) Poštni parnik »Prinzesse Juliana« Zedand^ke družbe, ki je 1. februarja zadel ob mino ter je moral biti potegnjen k obrežju, je bil ob viharju v zadnjem tednu preklan na dva dela. Ladja velja za izgubljeno.
London, 7. aprila. (Kor. urad.) Dovds javlja: Nizozemski parnik »Eomdvk* je bil poškodovan pripeljan v pristan. Moštvo je ohranjeno.
London, 7. aorila. (Kor. urad.) Angleški parnik »Sfmla« je bil potopljen. 11 mož azijske posadke se je potonilo, ostali so bili rešeni.
Ifemmefee trgovsko brodovje.
Berna. 7. aprila. -(Kor. urad.) Glasom »Temp^<* je minister mornarice izdal odredbo, ki velja toliko, kakor formelna rekvizicija trgovskega brodovja. Določi! ie namreč, da mora načetoma vsaka francoska ladja za vsako vožnjo dobiti izrecno dovoljenje, katero smejo obTastnlje le tedaj rzdati, če je preskrba živfJI namen vožnje.
Turška vojna.
TURSKO   POROČTTO   IN KAVKAZ! JE.
5. aprila. Dne 3. t. m. je obstreljevalo naše brodovfe nsnešno sovražne pozione ob kavkaski meji. Sovražnik, ki ga je ta nenadm napad presenetil, ie bežal v neredu iz svojih pozicij ter nustil tam mnogo mrtvih in ranjenih. Tsti dan je na*e brodovje zavarilo neko msko ladfo, obloženo z municijo, ter jo potopilo. V rroči od 3. na 4. t. m. je notopila križarka »Midilli« neko vel:ko rusko jadrnico, obloženo z vojnim in drugim materijalom ter 'e posadko vfefa. Dne 4. t. m. je srečila križarka - Midilli« neko rusko brodovje. obstoječe iz velike ruske vojne ladje, tipa »Imnera-trica Mariia*, ene križarke in treh torpedovk. ki so se omejile na to. da so W daT;->ve brez uspeha obstreljevale »Mktflii«.
3. aprila. Ob obaJi smo vjeli nad ticoč Askarov. Tekom ofenzive cttto prekoračili strugo gomlega Coroka ter zasedli močno utrjene eor^ke postojanke v višim* nad 3000 metrov nad moriem. Eno turško stotniio smo vjelL Na zasledovanju sovražnika v okolici samostana Surb Karapeta. 40 vrst severozapaduo od Mu$a, smo vptenHI neko tn^ko šotori ^če in zaloge orožja. V okolic? vasi Mahbuban 130 vrst ?u<rnzanad-tk) od Muša) so ra^srnale naše čete več turških konJenišk'h oddelkov.
4 aprila. Tekom hojev dne ?. aprila smo vjeli še dve celi turški stotniii. ki sta pripadali k nekemu na novo dospelemu polku. V oko^ci Muš-Bitlis prodiramo v jugozapadni smeri.
Nizozemska firlzn.
Nizozemska strogo nevtralna na vse stranL
»Nveuvve Rotterdamsche Cou-rant« piše: Vlada pravi, da so odrejeni vojaški ukrepi le providencijal-nega značaja. Političnega zapletlja-ja, ki bi jih bi povzročil, torei v tre-notku ni. Nevarnost leži najbrž v tem, da bi ena ali več vojujočih se strank se v bližnji bodočnosti odločile, da ne bodo respektirale nevtralnosti našega ozemlja tako na-tačno kakor dosedaj. Ako pravi torej vlada, da je neomajno odločena obvarovati svojo nevtralnost,  sc s
tem obrača bolj na vojskujoče se države kakor pa na domače prebivalstvo. Vladina izjava je svarilo na obe stranL Od katere strani nam grozi nevarnost, tega vlada ne pove. Jasno pa je, da nobeno dejanje ali očitni namen ene stranke ne sme biti drugi stranki povod, da bi rnanj natančno respektirala našo nevtralnost. % Da se jasnejše izrazimo: Ako bi ena vojujočih se držav kršila naše ozemlje, potem to za drugo stranko ne bo smel biti povod, da bi vkorakala v našo deželo ter nam pomagala. Naša nevtralnost bo tudi v tem slučaju, kakor dosedaj, brezpogojna in izvrševali jo bodemo na vse strani z isto silo, istimi sredstvi, z isto dobrohotnostjo, pa tudi z isto čuječnostjo. Koristno je, če se to še enkrat odkrito poudari.
An2lua ni zahtevala prehoda preko nizozemskega ozemlja.
Nizozemska vlada uradno razglaša, da so poročila, da je angleška vlada nizozemsko vlado zaprosila, naj dovoli prehod angleških čet skozi obmorsko Flandersko, popolnoma neresnična.
Nizozemska se pripravlja
Haag, 7. aprila. (Kor. urad.) Dru-zbornici je predložen zakonski načrt, ki naj da z ozirom   na izredne razmere vladi pravico,   da sme, če treba, predčasno sklicati letnik 1917.
Nemški državni zbor.
Iz četrtkove seje nemškega državnega zbora se še poroča:
Pos. P a y e r (napred.) je izvajal med drugim, da je vzbudil govor državnega kancelarja v domovini zadovoljstvo. 2e dejstvo, da so zvezne vlade nekoliko namignile na to, kar hočejo in kar bodo hotele pri mirovnih pogajanjih, ni ravno nevažno. Kar zahteva državno vodstvo, je v bistvu v soglasju s cilji stranke govornika. Nihče nam ne bo iztrgal tega kar smo pridobili. Dokler pa nasprotniki ne pokažejo pripravljenosti in dobre volje za mirovna pogajanja, ne preostaja drugo.kakor jih prisiliti h temu vojaško. Govornik je razpravljal nato o položaju nevtral-cev ter je konečno izjavil: Mi vsi smo prepričani, da bi bil rezultat te velike vojne zgrešen, ako ne bi prišlo nem, vojaškem in gospodarskem do zbližanja med zavezniki v politič-smislu, da pa sporazum sam med obema državama ne zadostuje, ako ne pristopita še Bolgarska in Turčija. Zahteval je brezobzirnost na vseh poljih z ozirom na vojne odredbe in zahteval predlogo novega društvenega zakona. Posl. Stresemann (nac. Iib.) je razpravljajoč o vnanji politiki izjavil, da pariški sklepi glede poostritve blokade silijo tudi Nemčijo, da se posluži vseh na razpolago se nahajajočeih sredstev v polnem obsegu. Vzhodnopomorske province smatra govornik kot nemško baltiško deželo. V Belgiji je treba zasigurati vojaško, politično in gospodarsko nadvladje Nemčije tembolj, ker igra tu vlogo tudi vprašanje svobode morja. Poslanec Stresemann je konečno izjavil, da bo sporazum med narodi v bodoče še bolj otežkoČen. Ako se proglaša narod, kakršen so Nemci za barbare in Hune, potem je težko zgraditi nove mostove k drugim narodom. Nemški narod je svetu vedno le dajal, zato se narodom ne vsiljujmo temveč jim dajmo občutiti, kaj so izgubili, ako se ne skušalo pridružiti nemški kulturi. — Govornik izjavlja konečno: Mi stremimo za večjo Nemčijo, za nemškim cesarstvom, vkoreninje-nem v nemški zgodovini, zasidranem na samostojnih in svobodnib zveznih državah.
Govornik konservativcev grof W e s t a r p zahteva, da naj velja princip, ki ga je postavil državni kancler glede vzhodnih nemških mej tudi na zapadu. Realne garancije, da Belgija ne postane zopet vazal sovražnikov se ne dajo ustvariti s pogodbami, temveč le na ta način, da obdržimo s tohko krvi osvojeno deželo trdno v naših rokah.
Poslanec Werner, član nemške frakcije, se zavzema glede poljskega vprašanja za močnejše varstvo vzhodne meje proti židovskim prisettevalcem.
* •
Angleška sodba o govoru napili mu kancelarja. Rotterdam, 7. aprMa. (Kor. ur.) »Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: »Daily N^vvs« piše v svojem uvodniku o govoru državnega kancelarja Bethmanna - Hollwega, da je državni kancelar v svojih izvajanjih tako glede belgijskega, kakor glede poljskega vprašanja namenoma smelo govoril. Stranke Nemčije, ki so za aneksijo Belgije, imajo vse
vzroke, da odobruje pozdravijo &>
vor kot kapitulacijo državnega kancelarja pred njihovimi zahtevami. Če   zastopa   Bethmann - Holhveg
zmernejše za prvenstvo v javnem mnenju Nemčije bojujočih se strank, roiem je še zelo daleč upanje, da ; ostane Nemčija zopet razumna. Celo za nevtralce nima državni kancelar nič druzega, kakor ravnodušnost, ki se skriva pod navidezno vljudnostjo. Spričo besedam državnega kancelarja o vojni podmorskih čolnov je njegovo zagotovilo, da se h odo spoštovale pravice nevtralcev, samo pesek v oči.
Kazne politične veii.
= Volilno gibanje v Ameriki. K.
ur. poroča preko Frankobroda iz \ew Yorka. da je dobil znani mirovni apostol Henrv Ford, dasiravno je odklonil kandidaturo za predsedstvo v republikanskem volilnem okolišu Michigana 50.000 glasov ter izpodrinil Smitha, ki se je zavzemal za \Vilsonovo zunanjo politiko ter prav energično stopil v volilno gibanje.
teti iz pinni tel.
Gorica. Sedaj je bil na vrsti severni del mesta, na kateri so leteli it ijanski izstrelki težkih kalibrov. Taki izstrelki napravljajo vedno veliko škodo in zahtevajo žrtve. Dolgo časa že ugonobljajo Italijani goriško mesto, pa £a niso še vgonobili. Granate res napravljajo škodo, razdirajo, vžigajo. ubijajo in težko poškodujejo ljudi, ali le počasi se vrši pravzaprav razdevanje. Gorica še vedno stoji po koncu, dasi je v raznih svojih delih hudo razdejana. Pred časom že so bombardirali Gorico Jan in noč, topovi in zrakoplovi so metali ogenj na njo, ali kljubovala je in še sedaj stoji, dasi so mislili, da tako močno bombardiranje vpepeli mesto v par urah. Prebivalstva je v mestu še vedno precej, vztraja in vztrajati hoče do korjea. — Begunci pošiljajo P;sma in poprašujejo. kaj i~ z niiho-vimi rečmi. Marsikomu se stisne srce, ko čuje, da mu je granata razbila hišo ali uničila  stanovanje, att
pa, da je vse »iztfntlo«, dasi kiša ni
kdove kako poškodovana. — Z dne
4. aprila se nam poroča iz Gorice: Po večdnevnem miru so nas zopet začeli pozdravljati od časa do časa
s kako težko granato.Danes je postal žrtev italijanskega bombardiranja Orzanov voznik, štirideset let je služil svojemu gospodarju. Pred nekaj dnevi je zadela granata štirinajst in pol leta starega sina stavbenika Ros-sija in ga ubila.
Novi zglaševalni predpisi za mesto Gorico. C. kr. namestništveno predsedništvo v Trstu je izdalo sledeče zglaševalne predpise za mesto Gorico. 1. Vsaka civilna oseba, ki pride v mestno območje Gorice se mora takoj po dohodu osebno javiti z vsemi izkaznicami in potnim, listinami pri c. kr. policijskem oddelku (k. k. Polizeiabteilung), (zglaševalni urad) in obenem napovedati dobo svojega bivanja, ki je večinoma že razvidna iz potnih izkaznic. Vsako morebitno podaljšanje bivanja se mora ponovno osebno javiti in predložiti za to potrebno dovoljenje vojaške in civilne oblasti. Od teh predpisov so izvzete samo one osebe, ki gredo v Gorico vsled uradnega pismenega vabila h kaki civilni oblasti, če zapuste mesto še istega dne in ne najamejo stanovanja. Isto velja za uradnike, ki potujejo v službi, torej vsled pismenega službenega naloga. 2. Ta ukaz ne izpreminja nohenih že obstoječih zglaševalnih predpisov. 3. Vsi prestopki predpisov pod 1. se bodo kaznovali s strogimi denarnimi kaznimi ali pa z zaporom.
V Črnovicah v vojaški bolnici je umrl Fran Ličen, rojen leta 1893. v Rihembergu. Bolezen si je nakopal v vojni proti Rusiji.
Gospa Marija Simčič, vdova po Ferdinandu Simčiču. bivšemu učite-Iju-voditelju v Biljani, v Brdih, se nahaja v vjetništvu in sicer pod naslovom: »Coglio, pošta Dobra, Via Cormons, territorio oceupato, pode-steria Dobra, Italia.*
Kdo ve, kje se nahaja Anton Tinta iz vasi Hum, županija Koj-sko v Brdih. Služil je pri saperjih. Pred vojno z Italijo je bil v bolnici v Ptuju. Potem se ne ve več zanj. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči družini Kuk, Moste, Selo 36. pri Ljubljani.
Iz Trsta poročajo, da je dobil trgovec Artur Colledani iz Gorice za posebno zvesto službovanje srebrni zaslužni križec s krono na traku hra-brostne svetinje.
V Istri je otvorienlh 25 šol družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, potem dva nadaljevalna tečaja in 10 otroških vrtcev. Hrvatje iz puljskega okraja, ki so se vrnili iz begunstva polni izkušenj, prosijo in rotijo, naj se jim da šol. Po vojni bo pač treba dati Istri potrebnih šol; hrvatsko - slovenski narod hrepeni po nKh.
Kdo kaj ve? Ze leto dni je minulo marca, kar se je Romualdo Dobrih poslovil od svojega, prej v Galiciji ranjenega brata Antona Pobri-la, ki se le zdravil v Ljubljani. Romualdo Dobrila ie služil kot infanterist pri 2. maršstotniii pešpolka št. 97. Kdor je služi1 ž njim ali kaj ve o njem kie se nahaja, nai bo tako rija-zen in nai to proti povračilu vseh stroškov ^noročl žalujoči materi Heleni Dobrila v Herpeljah (Istra).
Dr. Ljudevit Rizzi. »Hr aski list« v Pulju piše: Dr. Ljudevit Tizzi, bivši naš deželni glavar, je op: vijal to čast 13 let. On je naslednik deželnega glavarja dr. Campitellija. pred tem je bil žunan puljskega mesta. Kaj in kdo je bil Rizzi. to naše ljudstvo še danes čuti.
Z Reke poročajo, da je padel z vlaka železničar Ivan Cik in ostal mrtev pod kolesi.
Konfiskaciia premoženja. Deželno sodišče v Zadru ie odrecilo, da se zapleni premoženje orožnika Ivana Laziča iz Polačc pri Kninu, obsojenega na smrt radi veleizdaje.
V ?ibe^iku je razpuščeno italijansko društvo   »Casinop,   kier je imela sedež tudi »Bibl;oteca Popola re Italiana«.
Ljubljana. 8. aprila.
Danes dopoldne je imela Ljubljanska kreditna banka svoj občni zbor pod predsedstvom ljubljanskega župana g. dr. Ivana Tavčarja ob navzočnosti 25 delničarjev s 469 glasovi, ki reprezentirajo 4732 delnic. Predsednik je konstatiral sklepčnost predstavil vladnega zastopnika de-želnovladnega svetnika g. K r e -m e n š k a in notarja g. P 1 a n t a n a ter imenoval za overovatelja zapisnika gg. Avgusta Jenka in dr. Franka. Iz poročila upravnega sveta nam je posneti to-le:
Gospodarsko življenje monarhije se je po kratki stagnaciji polagoma  prilagodilo   novim razmeram
vojnega časa k se je splolni gospodarski položaj zlasti v teku preteklega poslovnega leta 1915 v izdatni meri izboljšalMmport blaga je bil vsled vojne zel#otefkočen; stare zaloge so se polagoma izčrpale ki domača industrija je imela priliko, nadomestki tuje fabrikate, kar se ji je s polnim uspehom tudi posrečilo. Velike notranje potrebščine so povzročile živahen blagovni promet, tako da je tudi za trgovino bilo preteklo poslovno lito vkljub zmanjšani kupčiji z inozemstvom v mnogih ozirih rekordno leto. Tudi kmetijstvo je vsled visokih cen deželnih pridelkov in živine doseglo Izreden gmoten uspeh. Na denarnem trgu se je tesnost, ki je zavladala po izbruhu vojne, že v prvem semestru preteklega leta znatno omilila. Vojna napoved Italije je sicer povzročila malo depresijo, vendar so se vsled ponovnih italijanskih neuspehov razmere hitro konsolidirale, tako da je nastopila zlasti v drugem semestru vkljub dobri zaposlenosti industrije in trgovine nepričakovana obilica denarja in intenzivno naraščanje vlog pri denarnih zavodih. Tudi pri Kreditni banki so se zlasti vloge na tekoči račun skoraj podvojile, nasprotno se je eskompt menic v preteklem letu v izdatni meri zmanjšal. Pri izbruhu vojne z Italijo je morala banka poslovanje podružnic v Gorici in Trstu vsled vojnih razmer, v Splitu vsled ponianikanja osobja ustaviti, delovanje podružnice v Sarajevu pa omejiti. Vsled uspehov naših armad pa smo mogli podružnico v Splitu še v juliju preteklega leta, v Trstu pa meseca januarja 1916 zopet odpreti; podružnica v Sarajevu posluje od avgusta zopet normalno. Kot član avstrijskega bančnega konzorcija je zavod tudi to leto fungiral kot oficielno subskripciisko mesto pri emisiji II. in 111. 5V*% avstrijskega vojnega posojila. V celem se je podpisalo pri zavodu II. in HI. vojnega posojila K 12,154.000, od tega je prevzela banka za svoj račun K 1,050.000. »Ljubljanska kreditna banka« je naravno tudi v preteklem letu s primernimi zneski prispevala vsem namenom vojne oskrbe (10.000 kron). Za srečke razredne loterije se je v preteklem letu zopet pojavilo živahnejše povpraševanje. Po odbitku vseh stroškov in bremen znaša čisti dobiček za poslovno leto 1915: K S04.046-55. prištevši K 13.205*50, prenos dobička iz leta 1914, skupno K 817.25205, kar pomenja več kakor lO^no obrestovanje delniške glavnice. Doseženi čisti dobiček za leto 1915 ie za K 374 92374 večji od lanskega in so v njem zapopadene tri četrtinke glavnega dobitka 4. razredne loteriie. v znesku 300.000 K, Splošni promet vseh bančnih oddelkov v preteklem letu ie znašal K 929.670*64*56. Razen dotacij, določenih po pravilih v znesku 80.586 kron 75 v sklene občni zbor razdelki 5% dividendo in 1% superdivi-dendo. kar znaša 480.000 K. nadalie dotacijo pokojninskemu zakladu 10.000 K. za vojne in dobrodelne namene 10.000 K. Za izredni rezervni zaklad za menične in kontokorentne izgube 225.000 \ ter prenese na novi račun 11.665 K 30 v. s čimer je ves čisti dobiček K *17.252'05 izčrpan.
Poročilo je bilo odobreno ter se je podelil po poročilu predsednika nadzorstvenega sveta g. dr. Alojzija K o k c 1 j a upravnemu svetu ahsolutorfl. Tudi predlogi upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička so bili soglasno sprejeti. Sledila je volitev štirih članov upravnega sveta na mesto izstopajočih članov Ivana H r i b a r i a . Gabrijela Jelov-š k a , Frana Krasnega in dr. Ivana Tavčarja. Skrutinatorja gg. dr. Kuhar in Fr. S a d n i k a r. Oddanih je bilo 469 glasov ter so bili soglasno zonet izvoljeni vsi odstopivši člani. Tudi ves dosedanji nadzorstveni svet ie bil z vzklikom zopet izvoljen, nakar je predsednik g. dr. Tavčar zaključil občni zbor.
V seji upravnega sveta je bil izvoljen za predsednika g. dr. Ivan Tavčar, za I. podpredsednika g. Josip S p i t a 1 s k y in za II. podpredsednika g. dr. Karel T r i 11 e r.
Dnevne vesti.
— Odlikovanja. Cesarjevo pohvalno priznanje je bilo izrečeno čr-novojniškemu nadporočniku dr. Oto-karju R y b a f u v Trstu. — Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil poročnik 24. pp. Mihael G a b r i j e I č i č. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrab-rostne svetinje je dobil domobranski oficijal Friderik P a v š 1 a r. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda sta dobila korporal Ciril Novak ter dragonec Rudolf S i 1 e c, oba 5. dragonskega polka, — Bronasta hrabrostno svetinjo so dobiti:
četovodja Alojzij Z a 1 a r in dragon-ci Josip I r š i č, Franc B a č a r, Rudolf Lavrenčič in Martin L e -b a r i č, vsi 5. dragonskega polka.
— Teden Rdečega križa za Kranjsko. Osrednje društvo Rdečega križa na Dunaju priredi skupno z vsemi deželnimi društvi od 30. aprila do 7. maja 1916 v vseh avstrijskih občinah »Teden Rdečega križa, kojega donos odpade na Vs Rdečemu križu in Vs mladinski oskrbi na Kranjskem. Deželno in gospejno pomoćno društvo za Kranjsko je ustanovilo poseben odbor, kateremu je poverilo vodstvo prireditve po vsej deželi, ki ima svojo pisarno v Ljubljani, Dunajska cesta 14, kamor naj se morebitna vprašanja obrača pod, naslovom: »Teden Rdečega križa, Kranjsko.
— Miniature častnih znakov in svetinj Rdečega križa. Z ozirom na mnogoštevilna odlikovanja s častnimi znaki in svetinjami Rdečega križa namerava vojno pomožni urad spraviti v promet miniature teh odlikovanj po znatno znižanih cenah. S tem bi se koristilo oficijelnemu voj-no-pomožnemu uradu. Miniature se bodo nosile izključno z vojno dekoracijo, oziroma s svilenimi pentljami. Te pentlje pa se lahko nosijo tudi same brez miniatur. Z razpeča-vanjem teh miniatur se bo pričelo nekako v štirih tednih. Naročila sprejema: Technische Betriebszen-trale des Kriegshilfsbureaus, Wien, I. Bezirk, Hoher Markt 5. Cene so: za častni znak II. razreda 15 K, za srebrno častno svetinjo 4 K, za bronasto častno svetinjo 3 K. za pentljo I zaponko za pritrditev miniature 1 K 20 v, z emajl i ranimi robovi (namesto miniature srebrne ali bronaste svetinje) 2 K, z lovorovim vencem (namesto častnega znaka II. razreda) 3 K. Pentlje so določene samo za gospe.
— Izprememba časa na Nemškem. Kakor poroča K. u., je sklenil nemški zvezni svet, da stopi v času od 1. maja do 30. decembra 1916 na mesto srednjeevropskega časa kot zakoniti čas srednji solnčni čas 30. stopinje vzhodne širine od Gren-vvicha. To pomeni, da ie treba vse ure pomakniti za to dobo za eno uro naprej. 1. maj 1916 se bo torej pričel že 30. aprila 1916 zvečer ob 11. uri, 30. september 1916 pa bo daljši za eno uro, tako da bo s 1. oktobrom 1916 stopil v veljavo zopet srednjeevropski čas. — Ne gre tu morda za kako emancipacijo od časa sovražnih držav, marveč se je zgodil ta korak iz ekonomičnih ozirov. Ves promet bi se odigraval za eno uro prej. Začelo bi se delo ob 7. zjutraj, po srednjeevropskem času že ob 6., končalo bi se ob 12. po srednjeevropskem času ob 11. dopoldne. Vlak ki prihaja v kako mesto ob 1. popoldne, bi prihajal po srednjeevropskem času ob 12. opoldne itd. Gre tu pred vsem za to, da se skrajša večer in da se omeji poraba luči, katero bo moralo nadomestiti sobice. Prav lahko je mogoče, da se bo ta novi čas marsikomu priljubil, gotovo pa je tudi. da bo prvi čas dosti zmešnjav. Kako bo v tem oziru v Avstriji, še ni znano, zdi se pa, da se bo moral tudi pri nas srednjeevropski Čas ukloniti nemškemu času že zaradi prometa in naravno je, da bosta sledili ostali zaveznici.
— Dobrodelni zabavni večer podčastnikov ljubljanske gamizije, ki se je vršil dne 13. marca t. 1., je imel tudi v denarnem oziru jako lep uspeh. Čisti prebitek je bil razdeljen takole: za vdovski in sirotinski zaklad 3. kora 2000 kron, za ljubljansko podružnico Rdečega križa 1000 kron, za okrepčevalnico Rdečega križa na južnem kolodvoru v Ljubljani 1000 kron, mestnemu magistratu pa je bil izročen znesek 81 K 90 v, da ga izroči dvema potrebnima ljubljanskima družinama, katerih *pre-hranitelja sta padla v vojni. Vsem, ki so podprli to priredbo z darovanjem naturalij ali s denarnimi prispevki, izreka odbor za njih človekoljubno pomoč presrčno zahvalo.
— Darila. Ekscelenci gospej baronici Schvvarz je izročila gospa El-za G a 11 e v Ljubljani kot darilo ob rojstnem dnevu svojih otrok Kristine in Brunota 100 K v vojno preskr-bovalne namene. — Njeni ekscelenci gospe baronici Schvvarz jc izročil ljubljanski nemški šolski kuratorij od prebitka predstav učenk, prirejenih dne 26. marca in 3. aprila t. 1., po 100 K za okrepčevalno postajo in za Rdeči križ.
— Darilo. Gospod deželni poslanec Josip T u r k je izročil g. garni-zijskemu šefzdravniku dr. Geduldi-gerju znesek 40 K za razdelitev med oslepele vojake, da počasti spomin v ruskem vjetništvu umrlega prijatelja Josipa Hauptmana. — Srčna hvala!
— Tudi v volni vihri, v strelnih jarkih niso pozabili vrli rodoljubi naše Ciril-Metodove družbe. Ravnokar sp DOfilajU slovenski častniki iz
fronte L s. gg.: nadporočnik N e n d L praporščaki: Vizjak, Ferlič, Hloušek in Skok 50 K v prid novoustanovljene Ciril - Metodove meščanske šole v Trstu. Ravno v ta namen so poslali štirje neimenovani častniki iz jugozapadnega bojišča 40 kron. — Hvala lepa! Naj bi ple* meniti darovalci našli mnogo naslednikov! — Za Ciril-Metodovo družbo so zbrali trboveljski zaplot-niki 22 kron. — Hvala!
— Deželna gospodarsko-pomož-na pisarna za vpoklicane vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli-cancev in njiti svojcev.
— O profesorju dr. Edvardu Do-linšku s slovenske gimnazije v Gorici se je svoj čas uradno sporočilo, da je mrtev in v Gorici je bila darovana zanj črna maša. Pozneje pa se je dognalo, da se nahaja profesor Dolinšek v ruskem vjetništvu in Izvedelo se je tudi za njegov naslov. Sedaj je rezervni poročnik 47. pešpolka Edvard Dolinšek v seznamu izgub št. 402 naveden za vjetnika v Rusiji; v vjetništvo je prišel ranjen.
— Kdo kaj ve? 2e letrj dni, kar je obmolknil — na ruskem* bojišču Ivan Pančur, korporal 27. domobranskega pešpolka, 3. stotnije. Je mogoče komu kaj znano, kje se nahaja? 24. marca 1915 nam je zadnjič pisal, poizvedujemo že leto dni, a brez pravega sledu. Kdor ga je poznal, ali sploh kaj ve, naj sporoči takoj na naslov njegove žene: Franja Pančur, Trojane 9. — Stroške mu povrnem v veliki hvaležnosti za njegovo plemenitost.
— Sirote po padlih vojakih grofije Goriške in Gradiške se morajo stran roditeljev do 15. aprila v Ljubljani na c. kr. policijskem ravnateljstvu, na deželi pri c. kr. okrajnem glavarstvu v svrho rešitve preskrbe na podlagi osebnih izkaznic ali drugih identitetnih dokazil prijaviti.
— Dobava kondenziranega mleka. Voinopomozni urad je dobavil večje množine nizozemskega, osla-ienega kondenziranega mleka z 9% maščobe. To mleko daje na razpolago otroškim zavetiščem, društvom, bolnišnicam, kakor tudi trgovcem in posameznim odjemalcem. Zaboj z 48 škatli i cami po 450 gramov verja 81 kron. Posamezne škatljice po 450 gramov veljajo 1 K 70 v, po 312 gramov 1 K 20 v, po 256 gramov 1 K-Dostavlja se kar najcenejše po pošti, železnici in na Dunaju po selih na dom. Naročila sprejema: Kriegshflfs-bureau, 1. Bezirk, Wien, Hoher Markt Nr. 5, Milchabteilung. Posamezne škatljice se dobivajo v izloži-šču Die Kriegshilfe. 1. Bezirk. Bo-gnergasse, ter v prodajalni: 1. Bezirk. Trattnerhof. To kondenzirano mleko se seveda oddaja za lastno ceno m brez dobička.
— C. kr. posredovalnica za delos vojnim invalidom na Kranlskem. Deželni urad Ljubljana. Zanimanje delodajalcev za delovanje c. kr. posredovalnice je razmeroma jako izdatno. Osobito se iščejo obrtni in kmetijski delavci. Žalibog. takih invalidov ni zadostno število priglašenih. Večinoma žele dobiti mesta uradnih slug. pismonošev. paznikov, portirjev itd., a ravno takih mest ni na razpolaganje. C. kr. posredovalnica se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. državne obrtne šole, Goru-pova ulica 10. L nadstropje.
— Ljudskošolske vesti. Učiteljska kandidatima Miroslava K o n -d a je nameščena za suplentinjo v Poljanah v novomeškem okraju. Za suplentinjo na Reki je nameščena bivša učiteljica Ana M e n c i n. V službovanju v Gotnici je prideljena učiteljica Graciiana K o r š i č.
— Ne pozabite vrniti v ponedeljek praznih krompirjevih vreč v skladišču pri Muhleisnu!
Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, p. n. občinstvu, da se vrši dne 13. in 14. t. m. redna mesečna dražba v mesecu aprilu 1915 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. ure popoldne v uradnih pro-starih. Prečna ulica št. 2. — Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. — Za prostovoljno dražbo namenjene predmete naj prinesejo stranke dopoldne en dan pred vršujočo se dražbo v urad. Dragocenosti, kakor efekti večje vrednosti se od za to interesira-nih oseb lahko ogledajo na dan dražbe od 9. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih.
V Borovnici je umrla gospa Marija Suhadolnik, rojena Verbič, v starosti 65 let. Pogreb je jutri ob 4. popoldne. Naše sožalje!
Nezgoda na železniški progi. Terezija Dolenc, železniškega čuvaja žena v Prestraneku se je napotila na obisk svoje znanke, ki g^prife Y ip*
vajnicl med staro vasjo in Postojno. Ker je bila cesta zelo blatna, zavila
je proti železniški progi, in šia po tej dalje proti Postojni. Kmalo nato pri-vozi! je tovorni vlak, kateremu se je umaknila proti jarku ob progi. Vsled vetra še je zapletlo njeno krilo v stroj, ki jo je potegnil s seboj, tako da je padla, nakar ji je kolo stroja odtrgalo levo nogo nad kolenom. Revi-ca jc mati 3 otročičev v starosti od 2 do 8 let, mož pa služi že 2 leti pri vojakih.
Umrla je v Lokavcu v starosti 56 let g. Marija Humar,  mati petih
vojakov, ki so vsi v vojni.
Iz Celja. Na Miklavškem hribu pri Celju je umrl v četrtek, dne 6. aprila g. Ignac Oblak, posestnik in
bivši podobarski mojster, oče znane-ga tudi že umrlega slavista dr. V. Oblaka, v starosti 82 let. Pogreb se
je vršil danes popoldne, i,
Iz Celja. Na celjskem kolodvoru jc povozil iz Laškega trga prihajajoči vlak delavca Franca Klavžarja iz Ponikve ob J. ž. Stroj ga je zgrabil, mu zlomil lebanjo in odtrgal obe nogi pri gležnjfh. Nesrečnik je umrl, pred-no je prišla zdravniška pomoč.
Na deželri sadje- in vinorejski
Šoli v Mariboru se bo sprejelo tudi v
šojskem letu 1916/17 brezplačno več učencev. Prcšnjiki morajo vložiti prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, dalje s šolsko odpustni-co, spričevalom o nravnosti in izkazom o cepljenih kozah do 15. julija pri ravnateljstvu deželne sadje- in vinorejske šole v Mariboru.
a drama. Portir na glavnem kolodvoru v Mariboru Ivan Vvolimuth je opravljal že kakih 20 let to službo. Dasi poročen in oče 181et-ne hčere in 151etnecra sina, se je vendar zaljubil v ženo železniškega tesarja in bil nanio tako ljubosumen, da je njej in njenim hčeram grozil s smrtjo. Dne 5. t. m. dopoldne je prišel VVoilmuth v stanovanje tesarje-ve žene in je po kratkem prerekanju jiarpo ustrelil iz revolverja. Žena je bežala v drr^o sobo, v kateri prebivajo podnajemniki, a VVoilmuth je hitel še tja za njo in je nanjo še trikrat ustrelil. Zadel jo je v tilnik, v hrbet in v roko. Žena in podnajemniki so bežali iz hiše neznano kam, \Vo!Imuth pa se je ustrelil v Čelo in obležal mrtev na licu mesta. — O tem slučaju se nam piše iz Maribora: Posknieni umor in samomor vratarja VVollmutha je za moralno kakovost gotovih krogov nižjih slojev našega mesta posebno značilen. Ne mislimo pa morda s tem obsojati moralno kakovost te vrste ljudi, po večini so sami nad tem nekrivi, kajti vzgojili so jih slabi vzgledi. Vratar \Vollmuth je imel že več let ljubavno razmerje z ženo železniškega uslužbenca Z\ver. Ker je baje rada videla tudi druge, je med njima često prišlo do prask — celo na javnih prostorih. Mož lahko-miselike je dostikrat posegel po prav energičnih sredstvih, da bi svojo ženo od tega odvrnil, seveda zaman. v olhnuth ie menda zopet zvedel, da hodi tudi s kom drugim. Karakteristično ie. po izpovedbi nekaterih sosedo^, da je morala \Vollmuthova žena Zv/erovi celo s t r e č i. kadar ie le ta bila bolna, in ji dona^ati raznih sladeič. Za enkrat ne bodemo slučaja ferablfali in bodi to danes samo majhna sličica iz vsakdanjega živbema naš?ga mesta.
Vesti iz Koroške. Trikratod-Ijkovan. \ bolnišnici »Rdečega križaj v Beljaku je bil odlikovan dne 24. marca četovodja Maksimilijan Panlič iz Buč pri Kozjem, okraj Brezice, z zlato hrabrostno kolajno. Imenovani se je posebno junaško izkazal v bojili pri Bovcu, kjer je bil težko ranjen v pljuča. Sedaj je v bolnišnici in se počuti že precej boljše. Pripomniti je, da je Paulič že tretjikrat odlikovan, in sicer z malo in veliko srebrno in sedaj z zlato svetinjo. — .1 u n a š k e smrti je umrl na italijanskem bojišču poročnik v rezervi Jožef U 1 b i n g , sin organista v šmartnem pri Celovcu. Dne 27. suš-ca. ga je zadela krogla v srce in je takoj nastopila smrt. Poročnik Ulbing je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda. — U t o n i 1 j e v tkzv. \V6ifnitzbachu v Celovcu Valentin Žlebnik doma iz Št. Vida pri Ljubljani.
V mestni klavnici ljubljanski se je zaklalo od 26. marca do 2. aprila 60 volov, 5 bikov, 90 krav, 479 prašičev, 59 telet, 83 koštrunov, 50 ko-zličev in 2 konja. Vpeljalo se je 18.978 kg mesa ter zaklane živine 1 roveao, 40 prašičev, 84 telet, 4 ko-struni in 1 kozlič.
Dobro se ie najedel in  napil v
neki gostilni na Št. Petrski cesti 49-Iet:ii krojač Anton Urbič nekje z Notranjskega doma. Ko je bila treba plačati, se je hotel zmazati iz gostilne, ali to se mu ni posrečilo. Sedaj le v naporu.
V   vojaško   službovanje zopet
vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo«
vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Bazne stvari.
* Umrl je v Ždanicah na Morav-skem zaslužni češki arheolog dr. Martin Križ v 75 letu sve-je btaiu^ti.
♦ Avstrijski irredentisii - jurili,
ki so pribežali v Italijo, smejo izvrševati tam svoj poklic. Tako je sklenil italijanski ministrski svet.
• Bolgarski generalni konzul v*
Budimpešti. Dorc Pančev je odstopil. Vodstvo generalnega konzulata je provizorično poverjeno 1. rajniku Bačmarovu
* Francoski orotest proti Angliji. »Frankiuner Ztg.« poroča: Konferenca vseh predsednikov francoskih trgovskih zbornic je protestirala proti angleški uvozni prepovedi za predmete za luksns, kar da občutno zadene francosko industrijo.
* Truplo v kovčegu. Na stettin skem kolodvora v Berlinu so naši; v sredo v nekem velikem kovčegu, ki je bil deponiran kot potna prtijaeu popolnoma nago. z vrmi trdno povezano truplo neke ioletne deklice. Kovčeg so odprli, ker se je širil iz njega strašen smrad. O storilcu ni duha ne sluha..
* Šole na Srbskem. Vojna uprava namerava po možnosti zopet urediti srbsko ljudsko in srednje šolstvo. V ta namen bo nastavljala za učitelje in šolske ravnatelje zlasti naše invalidne častnike in podčastnike ki lahko vložijo tozadevne prošnje pri svojem evidenčnem pristojnem poveljstvu. Dokazati morajo, da so zmožni nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi ter da imajo primerno predizobrazbo.
* 50.000 kron je izginilo. Centralna kreditna zadruga v Torontalu na Ogrskem je poslala v četrtek na županstvo v Berenczhalornu denarno pismo, v katerem je bilo 50.000 kron. Ko je županstvo odprlo pismo, je dobilo v njem namesto bankovcev — koščke papirja. Preiskava je dognala, da je pismo odprl in denar ukradel pismonoša Josip Vaga. Denar je mož skril v svoji denarnici, kjer so ga tudi našli.
* Zakaj so tiskarske barve tako drage pojasnjuje dunajska »Papier und Schreib\varen - Zeitung« v štev. 12. z dne 24. marca t. L Prijavlja namreč dobesedni odgovor, ki ga je dobila od svojega stalnega liferanta barv v Nemčiji neka tovarna šolskih zvezkov. V pismu je rečeno, da daje nemška vlada dovoljenje za izvoz barv samo pod pogojem, da računa tovarna trikrat več. kakor je normalna cena. Pri tem je pa oomi-sliti, da se trikrat povišana ce;* t pomnoži še za 25 odstotni agio.
* Otroci so blagoslov. Leta 1910. je bilo na Pruskem 7.223.811 1 ater, ki so imeli skupaj 28.312.989 rrok. Med njimi ie bilo 963.520 ma r, ki so imele po troje otrok. S04.4( mater, ki so imele po četvero t trok, 634.781 mater, ki so imele po pet otrok. 521.278 mater, ki so imele po šest otrok, 395.333 mater, ki so imele po sedem otrok, 316.914 mater, ki so imele do osem otrok. 227.244 mater, ki so imele po devet otrok, 173.505 mater, ki so imele po deset otrok in 789 mater, ki so imele več kakor po dvajset otrok.
* Italijan nad Italijana. France-sco Giergiovanni, doma iz Barija, je italijanski državljan in je interniran na Dunaju. Dela na ladji, kjer je interniran tudi njegov sodržavljan, v Trstu rojeni, a v Turin pristojni Raf-faelo Ciafre. Oba sta bila prijatelja. Giergiovanni je imel 200 kron denarja in ker se je zanj bal, ga je dal tovarišu, naj ga shrani. Ciafre je denar prevzel in da bi ga ne bilo treba vrniti, je poskusil Oicrgiovannija s kladivom ubiti. Trunio bi bil lahko vrgel v Donavo. Poskusen! umor se ni posrečil, pač pa se je Ciafreu posrečilo pobegniti.
* Avstrijska razstava v Stock-holrnu. Naravno je, da misli avstrijska industrija že sedaj za Čas — po vojni. Skrbi Jo ta čas toliko bolj, ker se četverozvezne države očitno pripravljajo, da bi tudi po miru nadaljevali vojno; na mesto vojne z orožjem hočejo postaviti gospodarsko vojno. To pa niso mačje solze in zato se avstrijska industrija trudi, da bi si že sedaj zagotovila nekaj inozemskih trgov. V ta namen jc zdaj prirejena razstava v Stockholmu. Morda se bo dalo dobiti na švedskem odie malce za avstrijsko modno indu-
strijo, za čipke in blago ra obleke in pohištvo, za Češke steklarske izdelke in sploh za umetnoobrtne izdelke.
* Roparski naud. V prodajalno urarja Josipa BauBmna na Dunaju sta prišla 16. januarja zvečer 161etna fanta Franc Fiala in Anton Mekow-ski, češ, da bi rada kupila neko stvar. Ko se Je Baumann obrnil, sta ga fanta podrla na tla, ga z neko trdo rečjo tolkla po glavi, mu zvezala roke in noge ter nui zamašila usta. Ukradla sta zapestnico, šest ur in 40 kron denarja in odšla. Vjeta sta bila Še tisto noČ, kajti Baumann je enega mladih roparjev poznal in torej olajšal policiji delo. Tudi blagajno sta fanta poskusila odpreti, toda do de^ narja nista mogla priti. Sedaj sta bila obsojena in sicer je dobil Franc Fiala deset let, Anton Mekovvski pa osem let ječe.
* Ganljiv prizor se je odigral, kakor poročajo budimpeštanski listi, te dni na kolodvoru v Debrecinu. Oddelek ruskih v jetnikov je tam popravljal progo, ko pripelja vlak z novimi ruskimi vjetniki s severnem bojišča. Naenkrat sk >či iz vlaka mlad ruski vojak ter hiti z glasnim krikom proti skupini zaposlenih vjet-irkov. Sir..že so mislile, da hoče uiti in že so naperile nanj svoje puške, ko zapazijo, da se je zagnal v jetnik v nekega zaposlenega starejšega tovariša — svojega starejšega brat:;, o katerem že več kot eno leto ni bil ničesar slišal in s katerim sta se sedaj našla v vjetništvu. Brata sta se prisrčno objemala ter sta plafc .!. od samega veselja.
* Povsodi zaničevanje Italijanov. »Corriere della sera« piše, kakor poročajo listi: Po celem svetu delajo z nami Italijani malo prehudo. Povsodi vlada napačno pojmovanje naše dežele. Kamorkoli se obrnemo, povsodi zapazimo, kako zaničujejo Italijana, vsak trenotek izreče nam zaničevanje kak tepec, ki si domi-šljuje. da je politik, ali kak nezaupljiv kupČevalec, ki se poniža, da nas opazuje ali kak surov težak, dama zlobnega jezika ali zanikrna lahko-živka. V nekem mestu, katerega nočem imenovati, sem doživel, da je v nekem kinematografu pred zaJniimi prostori v najzadnejšem kotičku kazala tabla: za zamorce in Italijane! To mora vendar končno nehati. Mi moramo pokazati, kdo smo, in sicer vsem, sovražnikom in prijateljem.
* Obdavčenje vojnih dobičkov v inozemstvu. Neviralnim državam, izvzemši Švico, ie prinesla vojna velikanske dobičke. Pa tudi v državah, ki so zapletene v vojno, so gotovi krogi sila mnogo zaslužili. Ti vojni dobički so dali povod, da so v nekaterih državah že vpeljali davek na vojne dobičke. Na Danskem mora vsakdo, kdor je imel 1. 1915. in 1916. nad 8009 kron zaslužka, plačati poleg običajnega davka še 10r'c doklado. Zdaj pa se namerava ta do-kiada zvišati, in sicer tako, da bo znašala tc:n več, čim večji je izkazani dobiček, a ne več kakor 30%. Na Angleškem so določili, da je plača ii od vsote, za katero presega čisti dobiček med voino čisti dobiček mirovnega časa, 50%. Na Francoskem je od vojn^a dobička do lO.OoO frankov plačati 5%, do 50.000 frankov pa 10% in narašča potem tako, da je od dobička, ki presega 500.000 frankov, plačati 30%. Podobno je tudi v Italiji, na Švedskem in na Norveškem.
* Zadnji francoski Bourbon. Francoska vlada je zaplenila premoženje več avstrijskih aristokratov, ki imajo posestva na Francoskem. Zaplenjeno jc bilo tudi posestvo grofa de la Roehe, ki prebiva navadno v Gradcu. Ta grof de la Roche, ki je star že blizu 100 let, je zadnji potomec nekdaj tako mogočne francoske kraljevske rodovine Bourbonov. Njegova mati je bila hči francoskega emigranta, ki se je po premaganju Napoleona I. vrnil na Francosko in se trudil, da bi mu nova vlada povrnila posestva, ki so mu bila med revolucijo zaplenjena. Mati grofa de la Roche je bila čudovito lepa dama in vojvoda Berry, drugi sin kralja Ka-rola X. ter netjak kralja Ludovika XVIII., se ie vanjo zaljubil in se ž njo poročil. Vojvoda Berrv je bil leta 1820. umorjen in je zapustil dva sina. Fden teh je bil poslan v Prago, k si-ciljski vojvodinji Mariji Karolini in je vstopil v avstrijsko armado ter živi, kakor rečeno, Še sedaj v Gradcu.
* Beg kapitala iz Anglije in Nemčije. Na Angleškem dela vladi velike skrbi beg kapitala v Ameriko. Mnogo bogatašev Je prodalo svoja posestva in se izselilo, da se ognejo vojnim davkom in davkom na dobiček. Intaresantno je pa, da Je opažati enako gibanje tudi v Nemčiji. Angleški finančni list »The Statist« prinaša izpod peresa George Paisha. članek, ki pravi, da je bilo nedavno deponiranih v National City Banki v New Yorku okrog 200 milijonov funtov šterlingov (4 do 5 milijard mark), od
katere vsote je velik del prišel Iz Nemčije. BeFolinski listi pišejo k temu: Ta trditev se sicer v tej obliki ne da kontrolirati, ni pa lahko misliti, da bi izdajatelj uglednega finančnega lista trdil kako stvar, za katero nima resne podlage. Če je ta trditev tudi le deloma resnična, bi bilo v tem videti poskus nemških kapitalistov odtegniti se prihajajočemu obdavčenju vojnih dobičkov in sploh višjemu obdavčenju po vojni že sedaj z begom v Ameriko.
* »O Hamburga do Bagdada.« Ko je po dolgem obotavljanju tudi Bolgarska posegla v vojno, je zaŠu-melo v gozdu nemškega časopisja in stara parola od Hamburka do Bagdada je kar elektriz;ra!a nemško občinstvo. Zdaj nekaj časa se je to navdušenje že zopet poleglo. Tega so krivi nemški nacijonalni ekonomi, ki svare javnost, naj se nikar preveč ne ogreva za načrte, katerim manjka solidna gospodarska podlaga. L. 1910.—1911. je bilo z uvozom v Turčijo tako - le: Angleška je vpeljala za 186 milijonov mark blaga, to je 20% vsega uvoza. Francoska za 168 milijonov ali 18%, Avstro - Ogrska /n 861 .> milijona ali 921 %, Nemčija pa za 86 miliionov ali 9*13rr. Nemški nacijonalni ekonomi pravijo: Tudi če bi se po voini posrečilo, izpodriniti angleški in francoski uvoz, kar se zna pa kvečjemu le v mali meri zgoditi, bi se ne dalo mč po-ebnega doseči. Vojna velja Turčijo ogromno denarja in bo prebivalstvo po vojni kuoovafo iz inozemstva veliko manj izdelkov', kakor pred vojno. Tudi bi bilo mogoče izdatno konkuriranje nemških izdelkov v Turčiji le. če bi bila konkurenca naperjena proti avstro - ogrskim izdelkom.
* Zmaga kopriv. Z velikim hrupom se je zadnji čas naznanilo, da se ie znanosti posrečilo veliko razkritje, vsled katerega bodo koprive nadomestile bombaž. No, popolnoma novo razkritje to pač ni. V romanu L. N. Tolstega »Ana Karenina« je že omenjeno, da je imela Kiti Levinova zavese, narejene iz vlakna kopriv. Če Je kopriva popolno nadomestilo za bombaž, potem je ta iznajdba res velika zmaga. Nasadi se lahko kopriv zadosti za vse prebivalstvo monarhije, ne da bi se kaj porabilo za druge nasade namenjene zemlje. Kaj to pomeni v gospodarskem oziru se da izraziti s številkami. L. 1911. je bilo v avstro - ogrsko monarhijo vpeljanih za 395*9 milijonov kron bombaža in bombažnih izdelkov. Težko je bilo to blago 2,387.000 me-terskih stotov in je veljal torej me-terski stot 138 K. Ta visoka cena priča tudi. kako so veliko škodo še delale cene bombaža in bombažnih izdelkov naši industriji. Ta je imela velike izgube in je navadno vsako tretje leto zašla v veliko krizo. Če neha uvoz bombaža in bombažnih izdelkov bo torej industriji znamenito pomagano in bodo ostale velikanske svote denarja v državi. Izumil je porabo kopriv na mesto bombaža profesor dunajske univerze O. Richter. Upajmo, da s tem surogatom ne bo rako, kakor ie z nadomestilom za kavčuk in take stvari.
Nečista koža na obrazu in hrbtu,
ki ima svoj vzrok v zaprtju telesa, preide pri vporabi naravne Franc Franc Jožefove grenčice, ponajveč takoj, ker uredi funkcije želodca in črevesa, poživi presnovo in posveži sigurno kri. Kralj, zdravnik vitez pl. Gittel, profesor na monakovski med. univ. kliniki izpričuje, da ie Franc Jožefova grenčica izborno učinkujoče salinsko odvajalno sredstvo. 3
GOSPOliSFiM
Današnja vrednost konopelj.
Med rastline, ki so dosegle tekom sedanje   vojne   silno visoko
vrednost, spadajo tudi konoplje. Danes stane 100 kg konopnega prediva 250 do 300 kron. Najvišja cena, ki se plačuje za čisto otrto predivo, znaša pa tudi do 380 K. To je tako visoka cena, da nimamo danes nobenega pridelka, ki bi se bolje izplačal, kajti pomisliti moramo, da, se da na 1 oralu zemlje pridelati tudi 6 do 10 metrskih stptov otrtega prediva in da nam nese predivo, če ga računamo po 300 K met. stot, celih 1800 do 3000 K na oralu. To so pa dohodki, ki so izredno visoki!
Danes pridelujemo pri nas le še malo konopelj, ker je cena v zadnjih letih, do pred vojne, zmeraj bolj padala spričo konkurence, ki so jo delale inozemske predivnate rastline, n. pr. manila-konoplje i. dr. Le sem in tja se je še ohranjlo nekoliko tega pridelka, po kterem se čimdaije bolj povprašuje in katerega se čimdaije dražje plačuje.
Tisti naši gospodarji, ki so do zadnjega sejali konoplje, jih bodo gotovo tudi letos, ker vedo, da jih čaka lep izkupiček. Prav gotovo se je tudi že eden in drug sosed odločil za ta pridelek in je namenil kako njivo za letošnjo setev.
Kdor pa konopelj še sploh ni sejal in ne pozna te kulture, ta jih letos tudi ne bo, ker mu manjka za to potrebnih pogojev in pridelovalnih sredstev, kajti taka setev se ne da v zadnjem trenotku nanovo vpeljati.
Na vsak način bi bilo pa dobro, če bi se skušalo pridobiti gospodarje na Ljubljanskem Barju za to setev, ker je znano, da dajejo konoplje izvrstne pridelke na barskih tleh.
Kar se tiče sicer uspevania konopelj, rasejo te rastline povsod dobro, kjer nam obrodita pšenica in turščica. Glavna stvar je pri konop-Ijah, da jim pripravimo dobro vgno-jena tla. Čim jim gnojimo s hlevskim gnojem, ga je treba že jeseni podora-ti, ker je spomladno gnojenje manj vredno.
Konoplje moramo sejati na plevela čiste njive, po deteljiščih, po sočivju in okapavinab. Par let rasejo lehko tudi zaporedoma na isti njivi, če jim dobro gnojimo. Pri setvi je paziti na enakomerno posetev in da pride seme v frisno zemljo, ker nam v tem slučaju prej in bolje izkali.
Ker so konoplje zelo občutljive proti mrazu, jih sejemo šele v drugi polovici meseca aprila in meseca maja. drugod tudi se do sredi jun Ker jih je treba za predivo gosto sejati, potrebujemo na oralu povprek 170 1 ali SO kg semena.
Kdor bi hotel za prihodnje leto potrebno seme doma pridelati, nai poseje nekaj konopnih rastlin med krompir, med bobovsko korenje ali med peso. tako na redko, da stoje rastline po več metrov narazen.
Kdor želi še drugih pojasnil, naj se obrne na deželni kulturni urad v Ljubljani.
R oh rman.
Darila.
Upravništvu naših listov so po slali:
ZaCiril-Metodovo družbo: Pri poslovnici v Miirzzu-schlagu zbrali enoletni prostovoljci 23 K 65 v in Iv. Poč, mornariški uradnik v Pulju. mesečni prispevek, 2 K. Skupaj 25 K 65 v.
Za »Sirote padlih vojakov«: E. Dobrič, trgovec v Ljubljani, 20 kron.
Srčna hvala!
Današnji list obsega 12 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne*.
Globoke žalosti potrti naznanjamo tužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našo ljubljeno mater, staro mater in sestro, gospo
v (55. letu starosti, previđeno večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, danes
ob pol 2. uri popoldne.
Pogreb predrage rajnica bo v nedeljo, dne 9. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Borovnici.
Nepozabno rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Sv. mase zadušnice se bodo darovale v župnijski cerkvi v Borovnici.
Borovnica. 7. aprila 1916.
■nnadoinla, sin, rami omož. Smrdel], Ana omož. Pire, hčeri* aUvb. polemik, Ivan Pire, c kr. inženir, poroč. v rez.'zcta. 117t w
52
2J~rr^. h.   • I
f -Visi
S tužnim srčen naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem,
da je naš nepozabni, predragi oče, oziroma tast in stari oče, gospod
Ignacij Oblak
posestnik in bivši p od ob sirski moj sten
danes po dolgem, mučnem trpljenju v S2. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v soboto dne 8. t m. ob 3. uri popoldne, na pokopališče
celjske okolice.
Sveta maša zadušnica se bode služila v pondeljek dne 10. t m. ob
polu 9. nri zjutraj v farni cerkvi sv. Danijela v Celju.
Miklavžki hrib pri Celju, dne 6. aprila 1916.
Bosa Volov šok roj. Oblak, hči. — Rad If Voloviek, c. kr. davč. upravitelj, zet. — Zora in Vladimir Volovsek, vnuka. 1172
Zahvala.
Samo tem potom zamoremo izreči svojo najiskrene'Šo zahvalo vsem
blagim, dobrim ljudem, »<i so nam s svetom, dejanjem in tolažilnimi besedami, izrazili svoje sočutje ob priliki junaške smrti našega iskrenoljubij enega sina,
gospoda
\0
ranca IC ©rente
urednlb^ c» &r, icbsšse režije in c, kr, nacnorečnika.
Naj dobrotna usoda obvaruje vsa scčustvuioča srca enakih bolesti! Bil je vzor častnika, zvesto izpolnjujočega svojo dolžnost napram cesarju in domovini, ponos in radost svojih starišev, kojih edinec je bil; stara vojaška kri, koje rodu je bil, sc je izkazala do zadnjega v tem vojnem času, polnem
težkih zkušenj.
Čast njegovemu spominu!
LJUBLJANA, 8. aprila 1*16.
1170
Jožef in Frančiška Kurent
starši.
-» ^^Sak^HaaBmBnnBBn
ti^m«
Stanovanje
2—3 sobe, če mogoče  v  pritličju. BS —   išče ^——
Ponudbe na oprav. »S'ovcn. Naroda« pod „E« J. 146 stanovanje 1163".
Ižče se
I n
mm nia so
za tak i za 1 osebo.  —  Ponudbe na uoravniltvo ..Slovenskega Naroda" pod »»atlBO S'll74"
Gospodična
/~ ožna  slover.   ne,  nemščine in italjanščir:^ želi biti sprejeta kot  učenka  v špecerijsko kr ^. ino.  Gre  tudi  na  deželo.   Naslov pove . uprava .Slov. Naroda" pod št. 1160.
v Z3?c datorein staniiii veš o mao-ilno a 14 K pro bi prodata
?* mm a a_
3
Ljubljana, Kolize'
1166
• V!
pil
m
nrni
[fiil
na obrazu ali na rokah odstrani  v 5 minutah
Dr. A. Rexa
tiMrolK Korio.
Zaj. neškodljivo, gotov nspeh. Pušica za K 4 40
zadostuje. Razpošiljanje strogo diskn-
Bas. dr. U. Rrc, latorai., Onrai IL Lakiarergasse 5 L
Zaloga v Ljubljani: drogeriji A. Ksnc tn „Adrija". 1158
snrc»me tako"
Itflasrtin Brici
v  Trbovljah.   Loke 328 Šiafersko- 1173
Kupujem
- - - '
Spodnfe&taiersko
r-izaos a-vino
1178
*. TJ M
se zelo poceni proda. Vprašanja pod »Anker1 na uprav. .Slov. Naroda.*
jjgjnjg les
proti gotov-ni.   dobava april-ju nj Obvezne p. nudbe z navedbo postaje   za   vagon   10.000   kg je vposlati tvrdki: 1175
vinKo vomc, talec
Štajersko,
Razglas*
Obesi zbor
27. aprila 1916 ob 9. vi fepoUie
¥ aatorJMt pUarmi w MsaMrt ŠL ■
z doetavkom, da, ako k temu občnemu zboru ▼ smislu § 34 zadružnih pravil ne pride dovoli povabljenih članov's predpisanimi deleži, se bode vršil na istem me>tu in z istim dnevnim redom Čez pol ure drug občni zbor, ki bode sklepal brezpogojno.
Dnevni red občnemu zboru je sledeči:
1. Nagovor načelnika.
2. Poročilo naČelstva glede letnega ra-
čuna 1915. 3 Poročilo nadzorstva glede letnega računa 1915.
4. Orinbte ije računskega zaključka za
!. 1915
5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Č tanje revizijskega poročila »Zveze
slov. zadrug t L)ub)jani.»
7. Slučajnosti.
Metlika, dne 30. marca 1916.
1149
Avps?Sattler sinovi
GRADEC
Landhausgasae
priporočajo
Gumijeve predmete v tehnične svrhe: cevi, goščila itd.
Predmete iz trdega gumija v električne svrhe
Kirar^ične predmete iz gumija Fabrikate iz azbesta Strojne armatnre Materijal za goščila Strojna olja in mazila Jermene
Jermenaste plošče Kletarska orodja
Sesalke in brizgata tce za ročni in motorni obrat
Gasilne priprave: armature, lestve,
cevi
Potrebščine za mline: pasove, peharje
Nepremočljive plahte
I. t. d. 879
Slivovka tropinovec
is snu I
Pelinkovac1' Planine"
grenki in sladki
rum konjak
5f
■n
„Vermut vino"
v najboljši kakovosti ter v množinah od 56 litrov naprej dobi se po nizkih dnevnih cenah pri
M. UHo.
veležgaaiarna - sadja Ljubljana
Kontoristinja
obeh deželnih jezikih t govora in pisavi se sprejme ▼ trgovini
3g. Kabcnsteia, Cjiitomcr.
1167
G. Flux
mm- Oosposka ulica 4.
I. nadstropje, levo. H57 Uradao dovoljena, ta ŽO let obsto-|eča na|stare{ša l|abl]aaska
v   udobnost    cenj.  občinstva   zopet v
središču mesta. a :;   Priporoča ta namešča le boifae n
Hišnik
«
oženjen, če mogoče brez otrok se \ takoj Kje pove uprava »Slov Naroda« 1168
suh Mm vsake vrsie
kakor
privatno trgovsko in oosiilnisko o sob o Izbira različnih aluieb, slasti sa sonate Vestna In kolikor motno hitra poatretha zagotovljena,
Pn faaajlb vprašanjih se prosi za od^over rsaata.
Prodajalka1
poltena in spretna, z daljšo prakso se Sprejme v* trgovino me?aae stroke
yind. grampovčan, Vrhnika
Odda 86 nemeblovana, solnčna, čedna
najraje  kaki boljši  gospej ali gospodični. Naslov se poizve ori uor. ,,SIov. Naroda pod v,SObaM/115S.
- S 1. malem se odda ——
za S do S konj.
1164
v Kolodvorski ulici št 7, Ljubljana.
trdita prilika!
Krasno posestvo
na Spodnjem Štajerskem« v najlepšem kraju, 10 minut od mesta in kolodvora, ob glavni cesti in potoku, z gostilniško koncesijo. Ncva hiša, Živinski hlev sa IS glav živine, svirtski hlev za M prašičev In druga gospodarska poslopja. Sadni vrt 500 dreves, vodnjak, zdrava pitna voda. Poa hišo klet. 25 oralov njiv, travnikov, skupaj ležeče. Novo zasajen vinograd za 100 hI vina na leto, gozd, za domačo uporabo dovolj lesa,
se radi preselitve zelo ugodno proda. ^Bi
Ponudbe do 22. t. m. pod „Iepa bodočnost 39/1170*' na upr. »Slov. Nar.«
deželnem gledališču
Prvovrsten spored!
8. Ha 9. Ponedeljek 10.
Volozaslmiva drama Iz ilvljonja nekega ilnzl^ocista v ž&rili doJaBiah. Sestavil Earol SchSnlold.
Fina veseloigra v 2 de{anjlk z Manijo Zlener v tfL vlogi.
Predstave se vršes
ob delavnikih ob 4. in pol 6. nri pop., 7. in pol 9. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob pol U. dop., 3., pol 5V 6., pol 8. in 9. zvečer.
za
z novim sporedom se vrše v soboto 8. aprila ob V« 5. pop.f v nedeljo t. aprila ob Vi 11. in 2. pop. in v ponedeljek 10. aprila ob V« 5. pop.
IOEAL
CC
Senzacijski spored za 3 dneve:
Soboto 8. Nedeljo 9^ ponedeljek 10. aprila i
Strašilo v grada.
Zelo zanimiv Sa-cha- vojni film. — Aktualni
Nordiska voscloigra v dvuh dejanjih, Radona
Tretji film
Joe Deebsove serije:
Njegov najtežavnejši slučaj.
Detektivski WtlUasn
v 4 dajsoflh. Doživljaji detektiva Joe Deebes Sestavila in vprisorita Joe May in V glavnih vlogah Maks Landa (Joe Deebs) in dražestna Mia May. (Doli. 1400 m.)
U6
5H
WET
TC
1739
Stran 6,
SLOVENSKI NAROD-, dne 8. aprila 1916.
Flllj
BACK & FEHL
LJUBLJANA Stari trg štev. t.
Splošni zavod za uniformiranje, Ljubljana. ::
= Hdw«jt Mtfm, ■tfNKHk frtmSk red h cMUk gUtk. "
Centrala i
BACK & FEHL
DUNAJ IX/. EUaabetbpromeaade Nr. 23.
*»
• t* »• f» • t
6- 80
7- 20 7*80 7-80
1 kg praske gniaii......K 7*60
(gnjat) kos 4\2 do 7 kg.
praške salami.....
poljske salami .... krakovskih gnjatnita salami mortadela saloni ......
pariških salami.....Z 7*80
debrečinskih salami.....7 60
tirolskih salami.....„ 7*60
bninšviških salami . . • 6*30 razpošilja po povzetju v pošt. zavojih a 5 kg Pri naročilih nad 25 kg cene močno reducirane.
Izvoz praških gnjati,
M Kohn,
1059
Praga-Žižkov, Havličkova ulica št. 16. 1.
11 LV
= Priporoča osebno izbrane -
novosti 3 Dunaja.
Velika  ijbera   okusnih Klobukov 3a dame in deklice kakor tudi bogata Zaloga jamih klobukov.
ffy Solidno b ago. ćPriynano nhke cene. J*ooravila točno in vestno *^PT
Zunanja naroČila na izbiro ? obratno pošto
Mm moka brez vsili kart!
Samo pri meni se dobi
šartljeva   moka znamka
Samo 1 zavitek rabite za en Šartelj, ne da porabite kaj sladkorja, kvase in »več dmg'h reči. 1 zavitek stane samo E 1*44» Po pošti se pošilja samo po povzetju najmanj 3 zavitke. Pri pošiljatvi denarja naprej se nič ne računa za ovoj. Tora j naročite obratno pri razpošilja1n<'ci Šartli. moke znamka »Ha s in«. IVAN UREKf Ljubljana, Mestni trg št 13, (Pod Trančo, Prej
v Borovl|ah—Koroško.) 924
Tovarna Čevljev Tržič,Gorenj PETER KOZINA JL C!
Breg. LJUBLJANA
Sv.jaKObaMoatu.
PRODAJA NA DEBELO IN OROBIMO
Zahtevajte
cenike.!
Prekupcem priporoča se izbira in nakup na zalogi
Moderne oblike I Solidni izdelki !
Na prodaj ima
JI. <§ 8. Skaberne  brinje IP A T
Specijalna trgovina pletenin, trikotni ttt BCftlđ     kuho brinjevca v poljubnih množinah, — po nizki ceni, — tvrdka
Ljubljana. Afefei irg tO. ]m mm , Ljnb|laaL
Velika
9 r
nogavic!
vseh dežela izposluje inženir $89 oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik
na Dunaja Vl.f MaHahilferstrasse *t. 37.
cfoan <0ričar
v
—*§; Selenburgooa ulica sten. §. y§«—
Zaloga i%gotovljenih oblek
za
::   gospode in dečke.
783
Cvetlični salon
Viktor Bajt
SelenbDTjjoia oL 6, mm glavne sorte.
Šopki, venci s trakov  in napisi se izdelujejo po aafalsfla cenah. Delo okusno vezano. Velika naloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bali
Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlica* salon. Ljnbljaaa.
at 1166. Srebrni pr-
tov po niskih cenah.
Jfajvečja
tovarniška zaloga
nr, zlatnine, sre-bmlno In brUjan-tov ter lepa darila za vsako priliko
po najnižjih sedanjih cenah.
Vljudno vabi za obilni obisk
F. ČUDEN,
Prešernova ulica št 1.
Naročite novi patriotični list s koledarjem 1916 tudi po poŠti gratis.
ITI
Mariji
£jubjjaqa, Židooska ulica št. S
•on
V
□
odprto skladišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje^nakitenih svilenih Iclobnkov in slamnikov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovr stnihtovarn in najmodernejšega nakita. Popravila po želji. Žalni klobuki vedno v zalogu Zunanja naročila obratom pošte.
a
I
i
□
81. Star.
SLOVENSKI NAROD-  anc 8  aprila md
Stran 7,
Razgovor z Jorocvidcm.
Vojna poročevalka dunajske »Neue Freie Presse«, Alice Schalek, je imela priliko, da je v glavnem stanu naše soške armade govorila z njenim poveljnikom generalom pl. Boroe vicem.
Poročevalka je mislila, da je za sprejem pri Boroeviću treba bogve kakšnih priporočil, toda stvar je bila popolnoma drugačna, kajti častnik, na katerega se je obrnila, jej je odgovoril:
— K naši eks^elenci pridete lahko vsak čas.
Potrkala je na vrata in tudi že takoj stala pred generalom, ki jo je sprejel najprijazneje. Zalesketale so se mu oči, ko ga je naprosila, da bi smela pisati o njegovi armadi, in dejal je:
— Če mi obljubite, da ne boste pisala ničesar o voditeljih, poten vas naravnost prosim, da pišete O armadi. O vsakem posameznem vojaku morate pisati. Iti morate k njim in si jih ogledati. Kdor jih vidi, mora pisati o njih, česar se ne more storiti nikdar dovolj. Kar se dogaja tu ob Soči, nima primera v zgodovini. Sočo vzdržuje posamezni vojak. Kaj bi zmogla moja volja, če bi ne bilo tu železnega moža brez imena, preprostega moža. Pojdite k njemu in poglejte, kako stoji na striži.
Od zopet osvojenega Przemv-sla. kamor osvoboditelj ni lUOfjct, se j<j hitro odpeljal na jug. Italijane je prav presoditi takoj prvi dan:
— Pred tem nasprotnikom se ne umaknemo niti za korak. Umiramo ob Soči, toda ostajamo tamkaj! Le preko nasiti mrtviti trupel more nastopiti Gabrijele svojo zmagoslavno pot v Trst.
In posmejal se je ob pomisli na d* Anunzia, ki je postal zelo popularen človek pri soški armadi. Vsak ga imenuje po imenu, kakor ljubega znanca, kajti sodelovanje v te? vrini mu štejejo v veliko zaslugo, v Srečo za Avstro-Ogrsko- imenuje general pl. Boroevič italijansko vojno.
— Sedaj šele je mora šla od nas, prosta je pot za naš razvoj.
Umirajo ob Soči. toda drže jo. Veliko čet je že bilo tam, da se skale v tem ognju.
— Novince nameščam najprej nekoliko boli zadaj in jih potiskam Ie I Iagoma v ospredje. Kdor je bil potem nekaj časa v najsprednejš: fron-t je cimentiran. Na tega se je lahko 7 Testi. Tamkaj se nauče biti možje.
— Italijani imajo preobčutne živce. In preveč kritike. Ne zaupajo n ti vodstvu niti upravi, niti vladi. Predvsem pa ne verajejo v potrebo
svoje vojne. Bore se, ker se morajo. In tako stoje nasproti našim tako-
rekoč brez mozga. Tudi pri nas si ne
želi nihče vojne zaradi vojne. Toda vsak vojak ima žilavo, zagrizeno, neizkoreninljivo voljo: Tu ne predre.« Tudi naši ljudje ljubijo svoje življenje, le norec je blaznosmel, hraber pa se more imenovati le tisti, ki žrtvuje,' vkljub svoji ljubezni do življenja. Toda bolj kot svoje življenje pa ljubi vsakdo mojih ljudi Sočo. Pojdite tja in pišite, kar boste videla tam
— Cadorna gotovo ne more pojmiti, zakaj ne rmre predreti. Opisujte naše vojake in naše častnike na fronti, da bo razumel stvar. Ne, skrivnosti tu ni. In vedno se moram smejati, ko pomislim, da bi bil za-
lenfca vsak italijanski list, ki bi objavil samo desetino onega, kar vem
0 stvareh na oni strani. Pišite vse, sano ne o voditeljin.
Poročevalka je omenila generalu, da v Nemčiji delajo drugače in že sedaj proslavljajo uspehe zaslužnih voditeljev. Boroevič pa je zmajal z glavo in dejal:
— Ob Soči ni imen, ni osebnosti. Sočo drži mož in subakerni častnik. Opevajte Hotzendorta. Vsi pesniki, ki jih ima Avstriia, naj bi storili to istočasno. In to bi Še daleč ne bilo dovolj. Glasilo naj bi se od Severnega morja pa do Bagdada. Toda on noče. Torej obljubite mirno, kar zahtevam.
Pa pravi potem poročevalka: Obljubila sem mu.
Se dolgo sem videla pred seboj vojskovodjo, ko sem se z avtomobilom vozila v Gorico. 0<'>?ntjen se tm zdi ta mož. In njegova duša vsa razdvojena. On zamišlja, kar se dobrava tu, drugi na »zvajajo. In kot vsi misleci ceni tudi on bolj dejanja kot pa misli. V njem je kot nekaka zavist napraai poročniku,   ki sme
1 rez skrbi biti hraber. In sredi v metežu sp-ročil. ko se vresmčuje ono, kar zamišlja on. se čuti ubog. ker ne more sodelovati, kakor bi rad.
Spominjajte so »Rdečega križa11.
■ji
'ZitfZNATO mOSKINO
lekarndrj PICCOLhja v Ljubljani
Vsebuje navedeno množino železa.
karje pri shem h
vind malokdaj,
~&3&fc   1 steklenica 2-40 K
Pojasnilo!
Primoran sem vsem svojim cenjenim naročnikom vljudno naznaniti, da sem primoran vsied yedno rastočim cenam, ceno pri ,Hasin* šarUjevi moki zvišati za 14 v. ter stane torej zavitek K 1*44, ne več K 1'30 Gotovo mi bodo cenj. moji naročniki to pripoznali ter pričakujem šc mnogo večje število naročnikov kot dosedaj.
Obenem prosim vse cen?, svoje naročnike, da mi oprostijo če kateri čaka par dni na naročeno blago, "ker mi vsied prevelikih naročil ni mogoče drupače ker jaz moram vsa naročila po vrsti iztjotavljati.
Prosim cei]j. naročnike, da vzamejo to na znanje, ter se priporočam šc za nadaljna naručila
Ivan Urek,
1083 RazpcSiljalnica .Sartljeve moke*,
Ljubljana, Mestni trg 13.
Kupi se vsska množina h. zdravih
suhih sob
ri7?PP    iz originalnega 1 VlvC     šverkkecra naniri
švedskega papirja
nedosegljivo trdne  izdeluje in dobavlja tvrdka: »
II
Silvia"
mehanična tovarna za izdelovanje silvalina in vrvarskega blaga, družba z. o. z., Stave Benatkv na Češkem.
Glavno zastopstvo in skladišče Jnlins Zeisel,   Praga,   Vaclavske  namesti 15.
a
Naravna hrvatska
<pu«e 1112
po najvišji dnevni ceni.
Ponudbe   je   poslati   na naslov:
pcSfri predal tU 149, LJubljana.
se takoj proda po uzorcih
1000 hI namiznega, belega, milega 1000 „ graščinskega, belega, niilega 1000 „ čistega Rizlinga, belega, grašč. 100 „ naravne domače slivovke vse po zmernih cenah. Vino je
jako od 8—10% Sodi se posojujejo. Vprašati je v hotelu „Union" v parterju   za   A.   Turkija, Ljubljana.
1144
Od dobrih šivalnih strojev najbaljši
267
C!
O ■
o
o o
Edfca tovar, zaloga šivalnih strojev. 2
4>
J05.
KTEUHC
»
Mm
za vodo, blizu frančišk. mosta, levo, 3 hiša. Sv.   Petra  nasip  štev. 7.
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,
H do n&j j g mi j g SiroJin ?
Se dobi v vseh lekarnah 6 A.*.-
influeaci,
t Vsak. ki tro* «a trajnem kašlju ^
taž.;e je oDverova*« se bo'ezni.nego jo rx3rsv;fi 2.  Osebe s kroničnim  ka'đrom bronkijev. ki «» Sirolinorn ozdrave
3. Vadušljivi .katerim Sirolin ino/no oleHča naduho
4. S krofuz ni otroci, pn kaferih učinkuje Sirolin z. ugodnim vspehom nasp'ošni počofek.
:0LI1
BASCL
Stanie denarnih vlog na knj. in tek. račun 31.dec. 1914:
K 20S.841.494'—       :: *—» i{ r">
Splošna prometna
w 9
oeruznsca
Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. marca 1916:
::       K 113,157.102-—. n
ljana, preje J. C. Maver
Centrala na 3anaju. — Ustanovljena 1864. - 29 poSružmc.    Segal MailllB M. MU £0Si3 (V M JSSitflraZiBBi GeneFOli").
Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanie vrednostnih papirjev. — Kupovanie in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaia varnih predalov samoshrambe (safes) za oenjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l*stin, dra^otin Ud. pod lastni zaklepom stranke. - OpraviliSce c. kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in iz Amerike.
»Jstmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko« spari-jočih transakcijah vsekdar brezplačno. «*-prze;avke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon štev. 41
Preskrbovanje vse!*  bankovnih  transakcij,  n. rr. :  Prevzemanje denarnih viorr   na nranilne ijižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vseka     vmm vedno u^odnm obrezan jem   — Denar se lahko dviga vsak dan brez ccipovedi. — Kurovan •  tn prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil.  —  Shranjevanje in ur   vijanje foepoti) vrednostnih apiriev in posolila nanje
katero bode v kratkem izdano, sprejema že sedaj pred prijave po originalnih pogojih in dovoljuje predujme na vsa do sedaj emitirana avstrijska vojna posojila po ugodnih merah
mm 1165
Ljubljana, Stritarjeva ulica 99
Praga VII., (Holešovice), Praga Vili., (Libenj), Kraljevski Vinogradi, Žižkov in Dunaj IV., VII. in XX. okraj., Brno, O pava, Krakov, Hodonin, . Boleslava, Kladno, Kutna Gora, Louny, Nachod, Prerov, Ptribram, Rakovnik, Roudnice n. L., Domažlice, O. Gradišče, Vyškov.
Predprijava.
Češka industrijalna banka
Ljubljani
Podpišem
K
IV. flvtfr. vojnega posojilo.
dne
1916.
Ime: Stao:
Natančen oaslov: —
QA
I Trgo vol — Pozor I
10.000 teg se Se dobi od 10 kg naprej po ^ 2-20 kg" B. Brandt t LJubljani, Celovška cesta 88« 1088
BaT  Kupim t bi 11 in l L| obijane
malhno Mio
ki im« zraven vrt, njivo ali tudi stavbni svet   Cenjene ponudbe na naslov
IVAMA CESAR, Spodnja Siftka 95,
Izubijana. 1143
Absolv
trgovskega tečaja z odliko in z malo prakso išče službe v kaki pisarni Kdo, pove uprav. »Slovensk. Naroda«. [
984
Gostilna
obstoječa nad 50 let, na lepem prostoru v sredini mesta Postojne, hišna $t 74 in z lastno koncesijo, se odda s 1. julijem 11. v najem. Ponudniki naj se obrnejo do lastnika: Matija Lavrenćić, Trat-Rojaa9 ulica O«. Mohorja *t. 13. 1911
Večja množina
graščinski pridelek, prvovrstna suitua vina, svež« Morena, event v sod'h na posodo se teko* ali do ko&ea *u-»ila 19169 128'
OTT proda. t0mm
Dor>isi na  ur<rav.  »Slov  Naroda« one
„Izvrstna ceno^a vina 1133".
Prodajalci koles in mehaniki!
zahtevajte moi en cjros cenik za Isto l^iS o kolesih, paenTCaiikah ta dragih kolesnih a»-Irebscinan. Sslidei in naje n?jši n:»ku-!. Slovanska ————     koresoondenca.     ——
TsnniflB Z3lfl!i bi« in siaiiit strojev ter irraa A. WEISSBERG, Dunaj II, uatere Donaustrasse 231III
>clc£*»lc*l*: m.
787
Prodam   1700 hI
b&IIh prima
i
MRfli nlia Mnaft h bHImHj
otroških vozičkov
ta aavaeas Se aa|ftae|aa
tirne.
ILPaklč
v LfablfanL
anCnikai h Hivjt i senetjea.
1151
St. 329/16
2
S
Franc Furlan %
naslednik fascUintovc »dne $
bltucavaloarstvo 9
la
zaloga štedilnikov I
Dražbcni oklic
In lt. aprila 1916 dopoldae •b t. ari prodala se boda v L|obl|aal, Kolodvorska nUca ilov. Sds
šotna in Kuhlnisho oprava.
C kr. okrajno sodišče v Ijabijani. oddelek XI. dne 23. marca 1916.
lice so sproten
trgovski sotrudnik
sil dobra
prodajalka
in
knjigovodkinia
¥ veleti 00vino mešanega blaga.
Reflektira   se  le  na izvežbane moči.
Ponudbe pod „veletrgovina" 1152
na upr. »Slov. Naroda«
15 v. Kocke za fuEio. 5 v.
Začimbe za juho — blago prvovrstne kakovosti,
- dobavlja v vsaki množini ======
se nahaja:
125 •
* ^nifcrožev trg štev. 9.1
*****
wliia
garantirano 9 Vi do 11 % po različnosti, po enotni ceni 120 K za 100 I a produkcijskega mesta, Ogrsko, frsnko na postaje. Dopisi naj se naslovijo nai
Ravnateljstvo graščine Rakos, Dunaj IX., Turkenstrasse 25
ali pa, ko bo ravnatelj t Ljubljani 9., 10. in 11. aprila, v hotel pri Slonu.
Velika zaloga
stokloalae, poroela-na, svetilk, zrcal, sip, kozarcev, vrčkov i. t. đ.
gostilniška in katarnar-
ska namizna moh
po naintžiilh cenah.
i
n
^xipcrc<5a,rrxo *peciia.lno
đDinsIo in o» r"
zelo solidne tvrdke
, Krisfoflč«
43 -r
nstanOTljeno 1845.
parno barvarstvo
j j ter kemično čiščenje in j snaženje oblek.
Apreiu^a sukna
Cl
Ljublj«afi«a9
Najnovejše
Stari trg štev. 9. — Lastna hiša
fjssT^    KOSTUME    ~3£Vr      i'J- nrve;ša
i   Plašče, jope  i «1 Žalne — domače obleke |.§ Perilo, čepice, športne 11 ~ ■ klobuke In steznike-
0
iie 23 im
■
EIC
Hlgienično perilo in druge potrebščine za novorojenci
Pošilja na izbiro iudi na deželo.
Specialni oddelek platna
v trgovini
A. Šare lastnica Jadviga Šare
andl še priložaost k dobrsmo in ceiemn nakopa
Poljanski m ■ Ozke nllca it. 4.
Sprejemališče Seienburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
rjuh brisalk brisačev prtov prtičev sifon
sraice hlače
odejnih rjuh blazin
spalne srajce   pernatih blazin
„   jopice pernic spodnja krila  žepnih rut
zefir 793
nogavice
Švicarja uezenina.
= perilo ==
za  gosp de   se   izdeluje zneri.
o
e
1^
Tovarna leđllnili snovi „Ez-pa" Fragay EoscSiif.
===== Zastopniki in potniki se sprejmejo.
Dopise prosimo v nemškem jeziku.
Brez konkurence!
In
e •
oppei
cevni
e
za gospode in gospe so negam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.   Naprodaj  samo pri
I JULU! STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št 5.
Govsserski ceviji za turiste, bigrjeafčnl čevlji za oiroke in Lawn - tennis - Ceviji.
KKKaKSSCl
Najnižje eene.
1
ai ^o
"5 o
s
s
Idi
• v .
Ljubljana. Kongresni trg št. 12.
126
za spalno fn fedline sobey salene ln ^ospos&o so&e. Preproge, zastorft, modroci na vj^.aj; iimnatl snodrocl, otroški vozJžki ItsL
ust
py>V^K^ HalsoUdneiše blago.
3 «3
»a
ca
a£
Vsako množino
dobavila točno
n. vagone proti takojšnjemu plačilu in sastavku za sode
veletrgovina piva
Alojzu flmbrosch
Celovec, Salmttraaae »tov. 7.
•
49
Gorica
v slovenskem obroču;
(Konec)
Tujec, ki je prišel v Gorico in si le ogledal središče mesta, se je začudil, zakaj ima to središče toliko prodajaln. S Koma po Gosposki ulici, čez Travnik v Raštel in na Korzo te vodi pot mimo samih prodajaln, posebno poln, trgovina pri trgovini, je bil Raštel. Obširna okolica v nižini, potem iz Brd, iz Soške in Vipavske doline ter s spodnjega Krasa, so liodili slovenski ljudje kupovat svoje razne potrebščine v goriško mesto. Odtod toliko prodajaln, toliko obrtnih delavnic.
2ivo je bilo v Gorici vedno slovenskega ljudstva in najzagrizenejši italianissimo se je pridno posluževal slovenskega jezika s slovenskim odjemalcem in odjemalko. V vseh prodajalnah, v vseh obrtih slovenski odjemalec. Dokler ni bila otvorjcna planinska železnica in dokler se niso večji kraji kakor Kanal, Tolmin, Kobarid, Bovec, Ajdovščina, Komen nekoliko emancipirali od Gorice v trgovsko - obrtnem pogledu, je prebivalstvo iz teh delov dežele kupovalo skoro prav vse v Gorici, kjer so bili tudi veliki semnji. največji med njimi ob sv. Andreju. To je bilo življenja za goriške trgovce in obrtnike, obilo dobrega, stalnega zaslužka.
Po tej poti pa je tudi raslo ita-lijanstvo Gorice. Ako odpremo kak seznam italijanskih trgovcev in obrtnikov v Gorici, dobimo v njem vse rolno slovenskih priimkov, ali ime-ntelji teh priimkov so Italijani, čiči-scrj se piše. ali pa Mozetič, Bltež-
Humar itd., toda srce njegovo :e italijansko, slovensko govori pokvarjeno in slabo. Bili so časi. ko se je potujčeval do malega ves slovenski dotok v mesto. Plodovi znanega sistema. Po uradih je bilo v Gorici vse italijansko, po šolah, na municipiju, povsodi vse italijanska; kdor |e hotel ostati Slovenec, je bil zaničevan i ščavo« — zato pa se ni čuditi, ako se je trgovski ali obrtni vajenec iz slovenske vasi nagni! na talijansko stran in se Je iz njega razvil italijanski trgovec ali obrtnik. Cela generacija okoli T. 1870. in dalje se je razviiala tako in otroci slovenskega doseženra iz Brd in slovenske doseljenke iz Vipavske do^'ne. so postali stebri ft?.liianstva v mestu, izgubaval se je slovenski žive1]- ki je bival že stoletja v mestu, vse mesto ie imelo dohiti popolnoma italijansko obličje. Sistem ie deloval — aff dodelal pa le ni svojega dela. Slovenska sila ie udarila na dan in tekom zadniih desetletij se *c ?7vršil velik preobrat, sloviti sistem pa le slovito poginil. V okolico ni seorel rtalfjanšzetii, dasi ie svoj čas poskusil vsa mogoča sredstva v to svrho. Poetična zgodovina n?ša ne pohabi nikdar Solkana, k! je predniačil v rjntm boiih z vsemogočnim !tal:i^n-stvom. Slovenska okoftca je pomagala mestnim Slovencem ?n storila, svojo narodno dolžnost v bom za ravnopravnost slovenskega jezika m za ge^lo »Svofl k svonm!".
Naša okolica je bila obroč, ki je okleo?! mesto in držal vklenjene v njem Italiiane. Veliko slovensko nalogo i e vršila okolica in z a e n o veliko državno, ker se je borila oroti irre-dentizmu, ki se je vedno bolj vjedal v mestne Italiiane. So biti med njimi avstrijsko čuteči, ali vzgoja v italijanskih šo^ah, v dru? priredit-
vah, ta vzgoja je bila  taka,  da je
mestnega Italijana gnala na opolzka pota irredentizma; najhujši kričati in najbolj goreči so bili oni, po katerih se Je pretakala slovenska kri
m so bili pristojni v Banjšice ali pa v Zabije ali v Kojska.
Ako pa bi ne bilo onega pritiska, ako bi se bilo pustilo svobodno tekmovanje v mestu ter bi bili dobili Slovenci v njem svoje pravice, svoje šole, ljudske, obrtno, trgovsko, potem bi se bila Čisto naravno Gorica že razvila v mesto slovenskega značaja. Tako pa so Slovenci plačevali v mestu svoje davke, okoličani so hodili na glavarstvo, na sodišče, k notarjem, vodili otroke v srednje šole. najrazličnejši opravki so jih vodili v Gorico, kjer so dobro redili svoje narodne nasprotnike. Zadnjih dvajset let je bil izvršen velik preobrat, in Gorica je korakala gotovo pot, da zadobi ono lice, katero iej pritiče v slovenskem obroču, kajti Furlanov ni bilo v Gorico, le prav bližnji, tam izza Locnika, so hodili sem. druge je peljala pot v Gradišče, Tržič in Trst. Tam so kupovali, tam so tržili. Gorica je stala zanje ob strani. Redili in po koncu držali so Gorico Slovenci. Kako vrvenje je bilo v poletnih mesecih okoli izvoznega trga. Sami pridni slovenski kmetje in kmetice. Koliko so dali zaslužka mestu.
Res je pač, kar je pisal goriški »Corriere«. da je Gorica navezana na življenje in smrt na slovensko okolico, ki jo obdaja, sredi slovenskega polja stoji, ki jo obdaja okoli in okoli. Gorica je glavno središče goriških Slovencev, Gorica je glavno mesto Goriške, to je slovenskega dela dežele, kakor to vedno trde tudi £ur!ani. ki označajo Gradišče ob Soci za »la capitale del Friuli«.
Sppplts se 95 in rolstvenih dneh voinili potrefi!
Fellerje* dobrodejni bolečine tolažeči rastlinski esenco i fluid z tu.
EISA FLUID
za razgrajajoča
ftplolranji! vratu.
12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar   E.   V.   Feller, Stubica, Elzatrg št 238 (Hrvaško), čez 100.000 zahvalnih pisem.
Naznanilo.
Usojam si naznaniti, da imam raastavljene modele, koje Se velecenjene dame lahko ogledajo bte3 obveznosti- 1147
Stfodni salon
Rozi Fabdid
J?im}f(a cesta S. O-H51I O
e P.
o ■
B O
O
C*
Najcenejše
dežnike
in solnčnike
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skotijo 19 — Prešernova ulica 4.
Proti
io liiii zob
i <
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust.
fl steklenica z navodilom R 1*20.
Po poŠti se pošilja najmanj 2 steklenici
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Llnbliani, Reslieva cesta stev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn ju f. t elezn icc. c. k r. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Lfnbljani. Melnsine-ustna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,   22.   februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnslne-nstne zobne
▼Ode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zob oboi, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
-<§■ JY{odm salon f-
ffitnha Storvaf, Sjabljana, Stan trg BI.
Velika zaloga dunajskih damskih in dekliških
slamnikov.
^Popravila točno in najceneje. 2alni klobuki v veliki hberi.
Velikonočne, umetniške in vojne razglednice
— o
M. Tičar, Ljubljana
I. specijalna trgovina in založba razglednic
na Kranjskem. 625
CM
CA
Zrn)
C/5
ssrm v«
I s- e3    5;
lam ssstf.
»as 1
KapalM ta prodajam ali ▼ ko-misij on ▼samem samo
starinske stvari
in tUdI "45
staro zobovje.
inu. Mm ie starinar,
Frančiškanska ulica št. 10, Ljubljana.
z 2 5/4 letno odvetniško in eno letno sodno prakso, želi s 1. majem vstopiti v odvetniško pisarno.
Ponudbe pod „dr. A.  K. 1155,,
na upr. »Slov. Naroda« 1155
Večjo   množino   lepega, zdravega
fPgT   se proda.
Arfiion Majzelj,
St- Jernef, Dolenjsko.
1162
Priporoča se cenjenim damam
: modni salon : Angela === = Pekolj.
"1
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 1.
Gonoktein. 3
Najnovejše izkušeno sredstvo proti akutnemu kroničnemu kapavcu (triperju,) belemu toku, cvstitidi, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d.
Brez vbrizgavanja. O Oonokteinu piše: .Časopis čeških zdravnikov leta 1912. štev. 14."
Eno izmed mnogih sredstev, ki ga lahko toplo priporočamo v resnični praksi je takozvani Gonoktein. Spaja v sebi vsa dobra svojstva in prekaša vsa druga
sredstva.
Gonoktein ovira s svojim bakcerid-nim delovanjem nadaljevanje vnetnega procesa v zadnjem delu sečne cevi, kakor tudi pojave komplikacij. V slučajih, ki smo jih mi imeli, preiskušali smo tudi vodo, ter nismo opazili niti najman-ših sledov draženja ledvic, a bolniki se nikoli niso pritoževali, da jih boli na lumbalni strani.
Dobro spričevalo temu antigonoro-iku daje tudi okolnost, da so bolniki, opazivši, kako je sobolnikom odleglo, sami zahtevali, da dobe ta preparat
Zahtevajte literaturo in prospekt Dobi se v vseh večjih lekarnah.
Skatljica K 5—.
Ljubljana: Lekarna nTrnkozey".
Zagreb : Lekarna „Salwator" S. MH-telbach, Jelaćićev trg.
Proizvaja: Farmakološko -kemični laboratorij .BERA" Praga-Vriovice 362.
Dohavatelj vojnega ministrstva in Vofno-zdravstvenega idrutenja.
Ur
Prijave na
avstr. vojna posojilo
sprejema že sedaj pod originalnimi pogoji
i v Ljubljani preje J. L Maver.
Predprijava St —
L kr. prti. aianl pratili banki podružnici i nabijani.
Sprejmite mojo (našo) predprijavo na
IV. avstrijsko vojno posojilo
▼ nominalni vr. K Razločno j Ime
napisati j Naslov:
am
Objava te (ne) želi.
1916.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
il   Oelnišha glavnloa 8,000.000 kron. h
Stritarjeva ulica stav. 2.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
I f*ndl •kroglo 1,000.000 kron.
Podružnice v Splitu. Celovcu, T
r, avstrilske
Priporoča nakup srečk za s. razred V. e. ki
/ribanje aem sam vasmar^al od slO« S
Cene za posestnike srečk projftnjogs razreda:
Cena za Vi srečko ■ 40-—, »/t srsflhs E Iv»—, lU Cene za novo vstopivše Igralosi
Vi srečka K 200-B 1/2 srsoks B 100-—, iy4
tet
m eVn
tuf Sarajevu. Gorici in Celju.
Sprejeme vloge um tm^salee in na Imteei naims in jih obrestuje po
od vlog na knjižice plača banka v
3566
FCY
Stran 10.
.SLOVENSKI NAROD*, dne i. aprila 191%.
81. štev.
I*Č4
bl<
mMmm sobo
s 3 posteljami   in  kuhinjo v vili   v o-
bliiju mesta,1 1130 Naslov pove upravo.  »Slov. Naroda«.
niš
vojaščine prost, popolnoma zmožen razun materinega slovenskega jezika, popolnoma nemščine in italijanščine v govoru in pisavi, premeni službe, lzvežban v lesni stroki in v
občinskih poslih, bil več let občinski tajnik.
Vstop lahko prve dni maja. Naslov v upravništvo .Slovenskega Naroda".
Kupim po  visoki coni
kostanjev
orehov
fesenov
kot prva moč in
1141
Ponudbe s ceno in množino (koliko vacjonov) je poslati tvrdki:
I, Pogačnik.
Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej).
z     Na ponudbe brez cene se ne ozira. ::
prodajalka
spre|meta v trgovini meš. blaga
Anton Verbič,
trgovec,   Sevnica   ob Savi.
Lasne kite
naj bol še kakovosti po 7, V, 11 in 1$ kroni lasne podlono in
mrežice vseh vrst s „lferil", barva za lase in brado od 9r. Drallea po 2 in 4 K lasne vode in masti; ampeen za umivanfe las, šminke in puder poulični i. t. d« priporoča
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Tranco št. 1.
Pozor! Zaradi vpoklic nfa w vojaške službovanje ie lokal odprt samo za prodajo blaga in sicer aki dan samo od 9 do 12l in v nedelo od S do 11 nre dopoldan.
B
original z Izole, ne mani nego 80 butiljk po 2*40 K. Franko odprava Trst
original z Izole, ne manj ne o 50 butiljk po 3*20 K- Franko odprava Trst.
Poiiljatve proti povzetju. 1140
Z'M ¥ascott©5 Izola, Istra.
:išl
]
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glas. Matice in edini zapriseženi strokovnjak c kr. dež. sodišča
l*us!!ana, Kcagresnl trg 15,
853 (Nasproti nunske cerkve.)
Največja in najsposobnejša tvrdka in Izposojev«ii:I«a
klavirjev in harmonijev
na jugu Avstrije.   —   Velikanska zaloffa <?sega glasbenega orodja, strun ia mežikali i •
Edini Založnik Hvornih in komornih tvornic Bosen-
dorfer, Hčlzl & Heitzmann, Forster, Ehrbar, Gebrflder Stingl. Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss.
Hofmantl in Hofberg (amerikanski harmoniji). Obroki od K iS'— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavljajočo mehaniko. 10 letna postavno obvezna garancija. Kafemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Uglaievan]« ter popravila strokovno in ceno Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate lzkifueuo le jaz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom lalii-fikatov in navideznega „nofelna" rri kričavih, ki te drznejo govoriti o 9,dobrem blaga11, dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikama v zalogi.
£
Hlhilim it
JUIIIJIIIMI LJUBLJANA
Prešernova ulica štev. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 je imela vlog .... K 48,500.000-— Rezervnega zaklada........„ 1,330.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik od 8. do 12 ure dopoldne. Hranilnica je pnpilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Posoja na zenHUca la paaHppi Izven Kraajsko pa prott 5'/••/. --•/« %
■a Braapjkoai pr«tt • V« •/., ta proti
^^anva^*^     kavčukovih stamiiiij
L|nbl|aas, Selenkurgova ulica 1.
Ceniki Iranko Ceniki franko.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd
^nton Čeme,
4
z* df
Ali
z3E
J
7~J
al
Šablona  •  16  monogram), primerna za namizne  prte, servi-ete,  žepne  robce  in vseh vrst perilo se dobiva pri
TONI JAGZR
£juV.jana, Židovska ulica štev. 5., v _J
Teodor Korn
(popre] Henrik Korn)
peKrivafec streli in Klepar, voeljato tfrelevoilov. ter instalater vodovodov
Lnlliaia. PeliA cesta it. 1.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z anpleškim, francoskim in tuzemskim škriliem z
asbsst-ceraentnim škrlljam (EferaiOpatsn! Batsthek
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kle-rarska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna in kuiinjska oprava. Postekljeoa posoda
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
modni otelile
: za gospode :
LJubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške : uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
L HIRUJCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
steznikov In ••litftitiko*/.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Orarsbj ofenec
sprejme pH
Ae Lečnik, urar,
Borovlje, Koroško.
1126
za pomladansko  In noletensko »•tono. Do i er je ltaj zaloga.
1 kupon, 310 m dolg, kompletna obleka
za gospode (hlače, suknja in telovnik). Sukna za salonske obleke, površnike, športne obleke, svilnate in iz kamrama, kakor tudi tkanine za damske kostune razpošilja po najcenejših tovarniških cenah kot reelna in solidna dobro poznana tovarniška zaloga sukna 1035
3IEGEL-IME0F v Bran.
Vzorci crsi i in franko.
Koristi privatnih odjemalcev, će naroće tkanine v tovarni sami. naravnost pri tvrdki Siegel - Imhof, so danes večje kot kdaj prej. Ker smo se pravočasno preskiktli s surovinami, smo danes v položaju, da nudimo sv*jim P. T. odjemalcem bogato izbiro najbolj cenenih tkanin.
Vsa  naročila  se  izvršujejo  zvesto po vzorcih in z največjo pažnjo.
Kontoristinje
dobra strojepiska in stenogratinja, zmožna slovenskega in nemškega jezika v
govoru in pisavi, m teke] sprejme.
Ponudbe z navedbo plače pod ,100/ 1124' na upr. »Slov. Naroda«. 1124
Električne in
acetilenske
svetilke
vseh vrst koti žepne svetilke: K 1-40, 2'—, 2'50f Ia baterijo a 55 vin., 70 vin. II. male žarnice: & 24, 30 vin. AcetilonsUe ročae sveiiike Iz medi9 ponikliano & K 6'50« aceiil. namizne svetilke, elegantno izdelane k 2 6-50, viseče svetilke,
& K 13'—. Najcenejša dobaviteljica za prodajalce! En gros katalog- na zahtevo gratis. Pošilja po povzetje, hrvatska korespondenca.
Jt WEISSB£RG
Dunaj II*, 2109 TJatsre   Dcaanstrasse 23/111.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo bogato zalogo
uoznib J^e!e$.
za rodbino In obrt
Brezp ačnl Knrzi za vezenji! v Riti.
Pisalni stroji rw „ADLER", pietilm stroji
vseh velikosti
Zaloga pohištva m tapetmšJregal
blaga.
)r{izarsivo.
To polna spalna oprava. 2  postelji, 2 omari, 2 nočni omarici   in 1
umliahuh s marm. ploščo
in ogledalom
Jamči se s a solidno delo. Cene
konkurenčne. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih slik.
—^™>- Otrošk1 vozički —
J. Pogačnik, /Ljubljana, JV[arije Jeremije ceste št. 13—18.
120
THE
Vera
American Shoe
08
71
6U 3tev.
.SLOVENSKI NAROD", One 8. aprila 1916.
Stran 11«
rS^'iSt KOLINSKO CIKORIJO H
iz edine slovenske * tovarne y Ljubljani
rodaialka
dobro izurjena v špecerijski stroki in nekoliko t manufakturni, iell S L
iunljem 1918 spremeniti mesto.
Kdo, pove upravn. »Slov. Naroda«. 1119
hi
galanterijske, modne in papirne otroke, star 32 let, sedaj v službi SOrejdO zastopstvo dobro vpeljane tvrake, za sedaj ;n o vojni. Prjazne ponudbe pod ,Vpeljano 113S1 na upr. »SI. Nar.« 1136
cs 3
-o
D
))/\odni salon T. Jjarborič
Ji Mildne* naslad.
= Ljubljana, Jtfestm trg štev. 7. =
prtooroča svojo velijo 301090 dunajskih modelov
svilnatih klobukov, slarnmfov, fončanih -
iz boljše hiše, z primerno šolsko izobrazbo, za fino modno trgovino, se
takoj sprejme. 1113
Ponudbe na poštni predal 92. LJnbliana.
m pralnih oblik cvetlic, peres 1. t. d.
ledno velika izbera žalnih klobukov.
I t^l^rm trti   s«$■ 2*0$I t
,SšncjerH in V:3ay£3r" s podol^astim, okroglim čolničkom, Cen-ral-Bobbin za dom in rokodeijstvo se kupi;o na.bolja in aa$-
ceneie ?ri tirmi
A. WE!SSBERG, tvorniška za3oc|a lunaj   12.,   Untere   Donausirasse   23 l!B.
v  Kolodvorski ulici  z 2 izložbenima oknoma 43
ggs-  se odda takoj.
(Prej je bila pisarna »Bremen-Amerika.) Vpraša se pri fotografu RcvŠGh.
0 Kron!
Hitro razpošiljanje na vse železniške rostaie. — Cenovmki^v slovenskem jeziku zastonj. lf
H
g n»
i   L 1842.
»i
Vam rlačam, ako Vaša kurja oceaa, bradavice, obi'scaaci v 3 dneh bre/. bolečin I ne izginejo s korenino vred z Kia bal-i zamore. Stotine zahvalnih in pnpoznalmh j psem. Lonček z garancijskim pismom 1 K,
3 lončki   k  2*50,  6 lončkov S -85«. _
Ecznsnj,  -      a^lce (Stasaa) Z Pcatfach 12 274, Onrsko. 6 6
Sprejemam damske in moške
1
m lili
v
NMH
n UBIf, mm in IMtm «
v popravilo vsako soboto od 15. aprila 1916, pri Virantu v Ljubljani in doma vsak dan.   Upam, da jib dobim mnogo v popravilo, ker novi bodo dragi.
VALENTIN MAČEK. 'iamnlUlIKK" "M, DSffiŽOlC 43.
ATA
ijijii
j ttoslitaila, lakirana, sta v^oa
Prodajainica a
v Miklošičeva ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
Bionoaa«MKnnM
ntana/aktura onli? Sfsger
■ 'JMi l Wles ngerstr. 3 F.
Ceniki z zdravniškim poukom gratis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 431
H
s =* 'S h    Je p a _
t u golita gidsrii
> 121
Del^&nica i
Igriška ulica štev. 6
E?ektrična sila.
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrlnar
L*&;fo!*ana 839
Koleziska ulica št. 16
I >ča svojo bogato opremlieno
g vrtnarstvo   ter   okusno izdelane vence, šopke in trakove.
• • Iiuom) rvsnjo up rcrtvaških odrih drevesc« ctc<rre. frakor t*:dS naffi-cefše tSe^oraGi'S^o cvetlic? za dvorane ::   ?a ba&Ofto. k
Vsakovrstne   sadike do nafžlahtneiših cvetlic zelenjad1. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno
in solidno Jrso-avko: 1. Bizovičar. • k ,i      r. vrtnar, Etfnbl-aaa. Na prodaf ca fcrasae
13 tim kutaaie.
o'rcrf59l9 sursv ar •*!., cd 10 cm ss^re^ doli'aa od 2 £o 6 metre? kuhajo
tovarna O^nčane ^ri JVteSvodsh.
Ponudbe  brez  naznanjene cene. nim^io pomena. 1050
mi o I
?nnl
liuslianske okolice
1 • I
^rcstjfe hranilne vloge po cisKh Rezervni zaklad na) X 900.000.
Pri nrši poslovnici kupljene srečke so zadele:
!•! ^©0-000 elavn* dobitek
10202 izžreban dne 16. oktobra 1915. IV. lot.
K 39.000*—...............št. 68.435
K............ 7.788  St. 130.169
K   5.............. . 68.425
Mnogo dobitkov po K 2000. 1000, 800. veliko Število dobitkov po 200 K.
Izig?ac@!i smo na dobitkih za K 911.S80"—
Frlh&^iie  in glavno žreliasle se priens
===   10. aprila in traja do 8. maja t. I.
"a ■■ 70O.OG0
300.000
„ 200.000 1  „ 100.000
in So 7sn9^9 ms.fSIh 4ob{flrsv v skvpntm znesku S 1,276.500«—
Srečke prođafa tudi med žrebasiem
Poslovnica o. kr. avstrijske razredne loterije
LiD»l]onsko Kreditna Ml
v Ljubljani im njene podrcinice ▼ Celin, CeleTon, Tratn In Splita.
Stran 12,
»SLOVENSKI NAROD*, dne 8. aprila 1916.
81. štev.
Češka industrijalna banka podružnica v Ljubljani
Delniška glavnica K 40,000.
Prodaja irečk V. c. kr. avstrijska rasrsdaa loterija. Hakasaja denar vojnim vjetnikom. Kupnje In prodaja valuto naJkoJaatneJa.
Vloge koncem marca K 106,017.740.62
Sprejeme vlogo n knjlilce In na tako61 račva la Jlk obrostnja Jako ngodnOa
I naloienlm deaarjem vlagatelj lakko razpolaga vsak dan.
Sprejema že sedaj prijave na novo IV. avstrijsko vojno posojilo.
S
o
O
S e
8)
ali pa denar nazaj. Zdravniški lzksa o izvrstnem učinku, zraven pa še na tisoče za h v. pisem na ogled.
Zajamčen uspeh Bujne,   lepe prsi
dobite ob rabi med 1086
TIr JI Biva lri»0tlt* 79 nrct oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za Ul. Ji. iMaU tU t me L<X prsi vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi
se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 3*30, velika puSica, za-
dostna za uspeh K 8*80.   Razpošiljanje strogo diskretno. Kos. dr. A. Ris, laboratorij, Dunaj ML, Lakiorergasse
Zalog« v  Ljubljani i  drogeriji   Kaso  la „Ađrija".
•a;
Priznano najboljšo
faff brzošivalne stroje
v navadnih in najfinejših opremah
—^— z 10 letno pismeno garancijo ——
. 0 •
kakor tudi najbolj priljubljena d
asa*lff»€£
um,*« trni* si
, VOK,
specijalna trgovina šivalnih strojev in koles ter vseh posameznih delov itd. Ljubljana, Sodna ulica št. 7, Ljubljana.
Sprejmem zastopnika ali zastopnico.
N
O) 8
sauoTntn
slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu 65
aT       O e *• et *•
tovarna slamnikov
v Stobu, pošta Domžale, pri Ljubljani.
C/3
. Schnbert
preje Bilma & Kasch, Ljubljana, Židovska a!. 5.
priporoča veliko zalogo tkanin in glace-rokavic, modno blago za
gospode   in   dame,   raznovrstne fine parfume, ročna dela in materijal, kirurgi ča o predmete. 413
Moderna predtiskarija.
izdelovanje preoblečenih gum ov.
Svoje častite odjemalce
vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ah municije, kakor tudi ne poprav/jati orožja.
Za časa vojne se ceniki 7te razpošiljajo.
Fran Secčik
puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani.
134
Ljubljanska kreditna banka
Aktiva
Čista bilanca k 31 decembru 1915.
Pasiva
Krone
. Blagajna.......j fj...........
2. Menice............1 .
3. Valute in devize.........'..*#..
4. Predujmi na vrednostne papirje
5. Vrednostni papirji...............
6. Dolžniki: a) denarni zavodi .......? ■ ♦
b) pokritje v vrednostnih papirjih,
hipotekah, blagu i. t. d.
c) računi »Podružnice« ozir, »Centrala«
d) ostali dolžniki
7. Inventar....................
8. Realitete.......
i
Krone
		654 762	74
		3,067 143	73
		68 958	57
		4,973.412	23
		4,242.824	75
1,701.688	68		
12,920.847	73		
2,883.901	—		
1.688912	13	19,195.349	54
102.402 1,982,996
18 50
34,287.850
24
1. Delniška glavnica :
20 000 delnic (a 400 K, s kuponom za 1. 1915)
2. Redni rezervni zaklad.............
3. Rezervni zaklad za bančne zadolžnice......
4. Posebni rez. zaklad za men. in kontokorentne izgube
5. Vojni rezervni zaklad.............
6. Pokojninski zaklad..............
7. Vloge: a) na knjižice.............
b) na tekoči račun...........
8. Upniki: (inkl. računi »Centrala« oziroma »Podru-
žnice« per K 2,883.901'—)........ . .
9. Transito-obresti........4...*..
10. Nevzdignjena dividenda...... . . ^ 4 » .
11. dobiček : prenos iz leta 1914
dobiček za leto 1915   ... i ... .
6,729 518 13.265 696
74
87
13.205 804.046
50 55
1 8,000,000	
569.848	34
16.271	37
83.883	97
100.000	—
162.879	18
1 19,995,215	60
4,504.291	29
32 604	44
5.604	—
817.252	05
j 34,287.850	24
Izdatki
Račun izgube in dobička k 31. decembru 1915
Prejemki
1. Obresti reeskomptne in transitne 7777777:
2. Obresti vlog na knjižice .... * M . • • W « 3 Obresti vlog na tekoči račun ...... f V . i
4. Upravni stroški .....j 2 j 'J 'J i V 7 V t %
5. Plače......... V .J 3 Vf 5 8 A V V i .
6. Davki in pristojbine . • 'J ; 1 . , y V 1 '• • * .
7. Odpis inventarja •
8. čisti dobiček za 1. 1915 inkl. prenos iz leta 1914
| Krone			
166.271 404.609 661.301	92 87 86	| 1,232.183	65
		j 84.814 197 433 47.310 16.067 817.252	85 21 90 67 05
1		2,395.062	33
Krone
1. Obresti vrednostnih papirjev   . r. 7 lil
2. Obresti menic.......# . * • •
3. Obresti predujmov in tekočih računov
4. Iznos bančnih poslov .........
5 Iznos realitet............A
6. Prenos dobička iz leta 1914
1 -	134.619	55		
	386.040	34		
	1.308 471	58	1,829.131	47
			515 056	79
			37.668	57
»       . •			13.205	50
			2,395.062	33
1. ) 5% na dotacija rednemu rezervnemu zakladu po § 39 a) pravil ...... K
2. 5% na dividenda in 1 % na superdividenda od 20000 delale po K 40O— za
kupon štev. 15 a K 24*—.......i • •       .» Al l((4M t>
3. ) 10% na tantijema upravnemu svetu po § 39 d) pravil s V M H    « r ** ^ * 4 j nagrada nadzorstvenemu svetu po § 39 d pravil   . » . .
Razdelitev čistega dobička.
Razdelitev čistega dobička sa leto 1915: 4020233
* K e   P n
A a
•'■■■ r i f i 1 ■ • - » * r .m & m. a A & h *
480 000 —
36.38442 4.00O—
5. ) dotacija pokojninskemu zaklada 7 7 7 7 7 7 7 7 V 7 ^ . 7 7 7 7 7 7 7 7 „   10000'—
6. ) dotacija sa vojne in druge dobrodelne namene .............„ 10.000-—
7. ) dotacija iarednemu rezervnemu zakladu za menične in kontokorentne izgube    „ 225 000*—
8.) prenos na novi račun leta 1916 ...................... 11.665*30
skupno .... K 817.252*00.
LJUBLJANA, dne 8. aprila 1916.
Upravni sveta
3