Izhajajo 1. irt 15. vsawf^a meseca. Cena jim je za Kdoi- ž«Ii kako oznatiiJo v „Dolen/tske Novice" načelo I gld., za JK)! leta 50 kr. — Naročuiuo lu dojtise tisiiiti dati, plafa za dvcstojiiio petit-vrato 8 ki\ zs sprejema J. Krajec v Novem Mesiu. enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Katera škropilnica za trte âkropiti je najboljša? Približuje se zopet řas škropljenja trt. Letos Tendar ne bode veĆ takili vinogradnikov na Dolenjskem, kateri bi to prekoristno delo opustili. To tem manj, ker nas skiisnja uii, da se neèkro-pljene trte po zimi rade po.Hušé, s kratka, da poginejo. Modri g-alici je tudi cena mo6no padla ; torej Škropimo, kar vsi od kraja, brez zanašanja, da peronospere ziiabiti letos ne bode. PraSa se, s kakimi pripravami naj pa škropimo? Jievni vinogradnik, kateri nima denarja, da bi si posebni stroj — Škropilnico kupil, poslužuje naj se Skala ter kake metlice. Premožnejši vinog-raJtiik, kateri ima dosti vinograda, naj si pa že omisli škropilnico. Kar bode zanjo dal, si bode prihranil kar v enem ietu samo s tem, da bode porabil manj galice in pa, da bode delo mnogo ïiitreje dovršil. Pa katero škropilnico je najbolj priporoťíati ? Po skušnjali na deželni kmetijski Soli na Grmu ono po sostavi ali sistemi „Oandejo" (Kandejo), kakoršno prodaja v Trstu tvrdka Zivic et Comp. 7, leseno brentico vred stane taka škropilnica le devet gld. Pa breiitice v Trstu kupovati ni treba, ker jili od nas iz Ribnice v Trst vozijo. Brentico omisli naj si torej vsak sam doma in iz Trsta naroči naj si pa le tako zvane „Škarje io črevo" Candejo-tove škropilnice ; sploh vse, razun hrentice. Kako da se škarje z brentico združijo, vidi lahko sleberni v deželni kmetijski šoli na (rrmu Candejo-tovo Škropilnico pa priporočamo iz sledečih vzrokov: 1. ker oiia kaj malo sUne, 2. škropi kar naravnost in iicvrstno, ter porabi najmanjSo množino škropilne tekočine, 3. ona ee ne zalasti med delom in pokvariti se tudi ne more. Ako se pa kedaj odpove, popravi jo ialiko vsaki najpriprostejši vinogradnik sam. Vinogradniki naroČite si torej toliko priporočano škropilnico. Kdor sam jedne ne zamore, pa «lowte sosedje denar Svatba na Mehorem. (Dalje,) Prijatelja sedela sta nekaj časa molčé. Naposled se vzdrami Kunibert: „Zahvaljujem se ti moj žlahtni in v resnici plemeniti prijatelj za to svaritev, s katero me delaš previdnega", reče mu. ^Će si znal zaslediti in uganiti Čutila svoje sestre, kakó naj jaz nekaj skrijem tvojemu pogledu ker Bva vendar zmiraj skupaj ? Mar pa verjameš, da tui je m^Či živeti brez lýe, ki je augelj med ljudmi? fudi mene bo doletela enaka nesreča in vendar mi/iva nisva kriva tega. Sedaj vživam v Mehovem »jsrečnejše dneve mojega življenja; — kaj meni niar, ako se ima odslej začeti mcg pogin ii — Toda vkljub propadu, vkljub eteue ki je med nama in me loČi od Elizabet«, Bvetilnica moje úáie ée uoče ugasniti". „Ti prípo^ujeá o nidî? Ubogi prijatelj!" iiado gojim v svojem srcu. če se ooa izpolni, pa se labko še vse oa dohio obrne. Vssý prtiWt« rsj, da ocu» umetnik v petji is br«okaqji. Dobro, Moje brenkanje in petje sta nemara sedíy §e brez pomena, toda vsemogoča ljubezen bo i» mora dvigniti oboje na neko stopinjo, katere sedaj Še sao; ne poznam. Zapustil bom šolo ter [h)dal se na Dunaj. Tam si pridobim se svojo umetnostjo, ki se bo še-lo takrat smela umetnost imenovati — pred tronom svitlega vladarja zaslug in takrat, ko bode vse o meni govorilo, ali ko jaz lastnoročno pisanje cesarjevo, katero tvoj oče takó visoko ceni, semkaj prinesem — in přinesou ga gotovo — takrat, upam, dal se bo tvoj vitežki oče nakloniti". ' ' „Želim ti k temu obilo sreče in Bog daj, da bode takôl" odvrne Oto s težkim srcem, „Kar ee mene tiče, Kunibert, boČem vse storiti, da ti k temu pomagam". Skoro do belega dné pogovarjala sta se mtada prijate^a o tej zadevi. Oto obljubi Kuni-bertu, da izvabi sestro oa sprehod in mu takÓ nakloni priloioost, da zamore ž i^o na samem govoriti. Onega dné pred odhodom prijateljev v Novo Mesto je Mehovsid goapodar odjezdil na U»v. skupaj, da jo bodete potem skupno kupili iii tudi skupno rabili. Se nekaj vara moram povedati o ikroptjenju namreí to-le: Škropilno tekočino, ne rabiti druf:aèe napravljeno kakor tako, kakoráno so Vam „Dolenjske Novice" lansko in predlansko leto že priporočale namreč tako : v 30 litrih vode raxstopi 3 kilograme modre galice v jedni posodi. V drugi posodi razpusti pa v 70 litrih vode 7—8 kilogramov ugasenega apna. Obedve tekoiini zmtóaj skupaj in tekoĚina je gotova, SkuŠiya je ravno lansko leto na Primorskem, v Vipavi in tudi na Dolenjskem sem ter tje do dobrega dokazala, da tekočine, ki imajo v sebi malo galifje, le tam i>omagajo, kjer — peronospere ni. Tako je in nič drugače. Vinogradniki, varujte se pa tudi áe posebno pred moèno priporo-čanim, pa kaj malo aH kar nič vrednim tako zvanim azurinora. KmetiŠka šola na Grmu je poškropila v pro.ilem letu z azurinom jeden cel vinograd v Smolenivasi, in del onega v TrŠkigori. Da ni hitro hitro za azurinom galico in apno rabila, bilo bi vse delo zaman, tako malo se je zmenila peronospora za azurin. Škropite trte dvakrat ako ne Že celo trikrat. V prvič pred cvetenjem zaroda, v drugič koncem julija ali pričetkom avgusta, v tretjič ako treba, pa Se pri^tkom septembra. Nova bolezen. Oh meji kostanjeviSke in šentjernejske fare Be je prikazala nalezljiva, kužna bolezen, kakorŠne doslej še niso poznali. Zovejo jo „pitni prbljaj" fS<;bvveisst'riesel). Tudi na Koroškem se je prikazala tiekako pred šestimi meseci. Ko se j« bilo to sporočilo najvitiemu zdravstvenemu svetu na Dunaj, je ta odposlal na Dolenjsko sedem gospodov zdravnikov v okužene kraje pod vodstvom g. dvornega svetnika profesorja GraSe in proťewrja V e i liselba u m, da preiščejo to vednostno qc-iiiano vrsto bolezni. Gospodje so se trudili te dni ter enoglaano vsaj določi i, kako bolezen klinično naprediije; bakteriologičiio (kakove snove so vzrok tej bolezni) pa bode določil še le g. profesor Vaj-liselbaum. — Ta bolezen se pač prav imenuje „potni prhljaj", „potni dobrei"; kajti kedor zboli, začuti kar nenadoma, ne da bi bil prej slaboten, močjio mrzlico, da-si toplota teles la pride do 40, — celo 41 stopinj. Bolnik jako oslabi — skorfj do nezavednosti, med mrzlico ga po udih nekako Čudno trga. To traja 5-6 ur. Koža se ponideči — posebno po prsih in hrbtu in pokažejo se nešlevilni mozolčki, kakor male in veije bunČice ;!0 iiivotu ; iz daljave se vidijo liolaiki, kakor bi bili z moko potreseni. Ti mozoljčki so početkom trdi, poziieje pa se napolnijo z neko rudeče-rumetio tekočino ter dobe podobo mehurčkov, Peto in .iesto uro se pa človek Tako poti, da kaj tacega poklicani gospodje strokovnjaki še niso videli nikdar. Mi glej ! naenkrat mrzlica pojenja, telesna toplota se zniža in bolnik &e počuti precej dobro — samo truden je močno — diši mu celo navadna jed. Poredkoma umre človek v prvem napadu bolezni, kakoršnega smo ojnsali doslej, mnogokrat pa. ko ga zgrabi v drugič. Jio- Oto pa, ker se je sprehod kazal nepotreben, je naravnal, da sta se oba mlada človeka sošla v grajski knjižnici. Skoro eno uro sta se pogovarjala. Pred steklenimi vrati, ki so držale v sobano, sedel je brhki Oto kot zvesti stražnik zaljubljencev. Njuno pogovarjanje se ni slišalo skozi vrata; bila sta vsa prelinjena sreče, ljubezni, srčnosti in vdanosti, ki so njima sijale iz oči. Druzega dné priredil je grajSČak sijajen banket. Voz za potovanje je Že stal pripravljen ua dvorišču. Po obedu objame oče svojega sina, zahvali prisrčno Kuniberta za obilno zabavo, katero mu je provzročalo njegovo petje in brenkanje in mu poda velik cekin za spominsko darilo. Kaj sta zaljubljenca pri tej ločitvi čutila, ni laliko popisati. Voz pridrdra ; mlada človeka poslovita se Še enkrat od vseh navzočih in na to se odpeljeta čez viseči most v dolino proti Novem Mestu. Stari mestni godec Pavel Avmer ni se malo Čudil, ko mu je druzega daé njegov sin amfiuil. da ne misli iti več v domaČo SoIo marveč, da, odpotuje na Dunaj, za kar bo pa potreboval obilno denarja. Toda od očeta novcev ni zahteval, ker sta mu ji!i Oto in sestra njegova dovolj oskrbela. Nekoliko dni poznej, ko je prijatelja v šoli vsaki dan obiskal, zapustil je Kunibert sè svojo harfo Novo Mesto ter se podal v prestolnico na Dnnaj. Med tem, ko pustimo Kuniberta, da nadaljuje svojo pot, podajmo se nazaj na Mehovo- Pogovor Elizabete s Kunibertom navdajal jo je še nekaj Časa z upanjem. Vaje na harfo, katero ji je oče v Benetkah omislil, postale so ji odslej iiajljabža zabava. Kmalo po odhodu mladega umetnika začelo je biti na Mehovem kaj živo. Začele so se gostije in pojedine, katere je priredil vitez Herman svojemu bodočemu zetu Juriju pl. Gríitz, ki se je pred kratkem vrnil z Dunaja v Gradac (graščino med Črnomljem in Metliko). Jurij pl. Grâtz zaslužil je kot krepak, mlad človek in hraber vojak spIoSno odlikovat^. Cesar Friderik IV. ga je moČno spoštoval ter pridržal ga GfiU dve Leti na svojem dvoru na Dunaju, Ko lezen se jako rada ponavlja; kdor je prestal vže dva napada, sme jih priéakovati še veí novih. Neki mož na Koroškem leži vže 17 tednov: napala gn je bolezen vže 11 krat. Ko ta bolezen človeka napade drugiè, ga ver ne trga po udih, ampak krSi ga vijo po različnih kiiah — trese se pa tako, da se giblje vse okrog bolnika. — Ženskega spola se loti bolezen raje kivkor mož-kega — veĚ ženek oboli, već nnire. Najveí jih je obolelo na Zgornej in Spodajej Prekopi, — Dostavili pa ao gospodje, da so zdravstvene raz-nipre v tem kraju jako štabe; ni čuda, ker pravijo, da je tu giijezdo knge. V malej sobici, kjer ni niti dimnika, stanujejo ljudje skupaj s sviujoini, kokoSmi in drugimi doniiuHmi živaliini. Za zdravnika se ne brigajo. Mogoňe, (ia 81 gospodje DiinajČani videli nekoliko preirno, a!i vendar rečemo: Tbleiijci, aker-tiite za snago in liog vam bode oliraiiil drago zdravje. Snaga je ljuba liogu in ijmleni. Snaga v zunanjem kaŽe snago duševno; prita, da so ljudje delavni, brižni — skrbni. Še nekaj je, žesar ne moremo zamoliati, da »i ne vemo, je-li res ali ne. ^ Čuli smo, da doli aimajo nikake mrtvainicn v Sent-.IerufJskej ťari, áa zgodaj umrle prevažajo v mrtvašnico na Gradiáče — uro nad Sent-Jernejem. Ako je tam Jes tako, je grozno. Ni-li potem največja nevarnost, da se bolezen širi po mrličih dalje in dalje? Skrbite vendar vsestranski, da se nesreSa omeji ! Bog ne bode delal Čudežev, ako bomo ljudje leni. Ei^ Je norega po arstrijskem cesarstvu? Pri nas se snuje vedno živahneje slovenski katoliški stiod; nekaj pododborov po deželi se je vže osnovalo. Tudi mi Dolenjci bomo takrat pohiteli v Ljubljano mnogoštevilno. Sicer pa je pri nas na dnevnem redu pogubni prepir — povzročen po nekaterih, ki ne marajo priznati, da mora biti tudi Slovencu katoličanu prvo — vera katoliška. Smejó se le neprijatelji naàî. Povedali smo vže zadnjic, da so Mladočehi zahtevali v državnem zboru, da se toži minister Senborn, čea, da je prelomil vstavo, ko je osnoval brez dovoljenja češkega deželnega zbora v Toplicah okrožno sodiŠČe. Zgodilo se je, kakor smo pričakovali ; pogoreli 60. — Dobili so za svoj predlog samo 41 glasov. NaSi poslanci so trije glasovali zoper Ôebe, drugi pa se glasovanja niso vdeležili. To pa naši liberalci v Ljubljani go-spo'lom poslancem jako zamerijo. Gotovo pozabljajo, da bi mi morali hvaliti Boga, pa tudi ministra, ako bi hotel tako krivično razdeliti Koroško, Stajarsko itd. ter tamo osnovati slovenska okrožna sodisča za Slovence! Prepričani smo, da tudi istrska slovanska poslanca svojim rojakom ne bodeta ko-rititila s tem, da sta se zavezala z Mladočehi, Na Dunaju se obravnava zakon, po katerem se bode daJo za prometne naprave tega glavnega me.sta našega cesarstva nad 60 milijonov. Po pravici zahtevajo nekateri gg. poslanci, naj se ne pozabi tudi na druga mesta, druge dežele. Na Ogrskem je umrl ogrski trgovski minister Baroš. Bil je mlad — vnet Madžar, radi jft namreč 1. 1462 sovražnik oblegal cesarja v njegovem gradu na Dunaju, napotil se je Jurij pl. Griitz z drugimi kranjskimi vitezi cesarju na pomoč ter imel pri tem priložnost, ekazati se za nenavadno hrabrega vojaka. Neki sosed grajSčaka.na Mehovem seznanil je viteza Jurija že poprej, nego je šel na Dunaj, z zalo Elizabeto, in llerman iz iMehova je obljubil očetu mladega viteza, da se njih rodbina s tem zakonom tesneje združi. V krasni vitežki opravi, ozaljáan z cesarjevo verižico, dospel je Jurij v Mehovo, Da-si tudi je bit po svoji unanjosti malo gibčen, skoro da oduren, ter se k nežni dvorski gospodičinl ni dosti prilegal, vendar Elizabeta ni našla na njem nikake ovire, da bi mu mogla odtegniti pri zaroki Bvojo roko, ko bi se poprej ne bila seznanila s Kunibertom. Staremu grajšČaku so se lesketale oči veselja in zadovoljnosti, ko mu je stari sosed iz Gradaca pripeljal svojega krepkega sina v veliko dvorano ter ga prosil za roko njegove hčerke. Videli pa so, kako je gospodičina, ko so jo poklicali, zarudela in obledela. „Očel" rekla je Klizabeta, „vi veste, kako vas ljubim in spoštujem. (Jujte torej prošnjo svojega otroka. Dajte mi še časa, da si premislim. To je vse, za kar vas prosim. Vitez Griliz je mož, katerega moram, kakor vsakdo, tudi jaz visoko ceniti. On bo uvidel, da sem še jako mlada, — da Že premlada, da bi kot ubogljiva in pokorna hči o tej zadevi mnogo govorila. Torej upam, da ueliiii mojo proSnjo ter mi dovoli eno leto časa v premislek, za kar vaju oba pokorno prosim". Te z največjo nežnostjo izgovorjene besede niso ostale brez vspeha. Ljubezen k oddaljenemu, i osodo se boreČem Kunibertu dajala je piabej gospici srčnost, da jih je izgovorila. „Bodi torej tako, moja velespoštovana go-spodičina!" reČe vitez Jurij, přiklonivši se Elizabeti in poljubivši ji roko. Tudi oba ořeta sta odobrila proSnjo, na kar so sedli k pojpdini, katere ee je udeležilo mno^o vitezov iz okolico. (Dalju prítiixliijjcí.) éesa 80 ga pokopali iia drïavne stroSke z najveřo èastjo — a nam je àkodoTal v trgovini, kjer ja niog-el. Kaj je noTega po âlrokem svetu? Prvi maj je prešel brez groznih nesreS, katerih se je bal svet. Anarhisti sicer niso bili povsod mirni — ali ravno sveta tudi niso pre-vračevali. Najbrž jim je to zabrani! policaj, žari-darem in vojak. Ali mirni niso — Ho^ vedi, kaj nam prinese uže bližnji řas. Francoska republika (ljudovlada) se je jako utrdila po zadiijih volitvah. Pripomosflo je k leinu gotovo mno^o papeževo pismo do francoskih èkofov, v katerih eo jim priporočili, naj priznajo Ijudovlado. Preiskave v RuSČuku zoper nekatere hudobneže, ki so hoteli od ondi bombe vtihotapiti v Carigrad, kažejo, da Rusija vedno že neti nezadovoljnost ter upor v Bolgariji. Pláe se nnm: Iz Dolenje Vasi pri Ribnici piše nam prijatelj na-šen^a lista naslednje: Danes zjutraj — 7. t. m. — sel ja tukajšnji blizo 46 let stari, neoženjeni delavec Janaz Tekavec, ki je bil ravno na oklicu, v Gotenico. Nesel je s sabo dinamitne patrone, katere bi se imele porabljevati pri cesti v „Biirenheim". To noč je bil novozapadli sneç vso okolico pobelil. V snegu stapazi potujoči sled medveda t. j. njegove stopinje. Bodisi, da ae ja nesrečnež nže tali znamenj kosmatinčevih zbal, ali pa, da ga Je v najbližji okolici čutil — ker naenkrat mu šine osodepolna misel v glavo, da bi jedno dinamitno patrono zažgal in b tem ne le sebe pred mëdvedoni varoval ampak ga tudi ubil. — Zažge torej jedno tako patrono v roci, ali predno jo od sebe vrže, razpoči ne in mu obe roci do členkov odtrga in ga tudi po obrazu rani. - lleveža so prepeljali v Dolenjo Vas, kjer mu je ranocelnîk za prvo silo rana obvpzal, da bo ga potem v deželno bolnico v Ljubliano odpeljali. — Žaloaten dokaz, kako pi'evidno se mora ravnati s tako nevarnim razstreli voni. Iz Karlovca. — [Proslava zlate sv. maše v Karlovcu.J Kakor smo iz vrjetnih virov zvedeli, je veleč. O. Gilbert Gravi obhajal v Karlovcu v frančiškanski župni cerkvi 24. aprila t, 1. na prav slovesni in praznični način zlato sv. mašo. Brez števila veliko spoštovalcev, prijateljev in livaleinili bivsili ncencev siavljeučevib je željno jirićakovalo ta dan. Samo nebo se je tudi tega dneva veselilo, ker je ravno v nedeljo bil prekrasni spomladanski dan; bilo je čisto in bistro kot ribje oko. Cerkev je bila prav lepo ozaljšana, posebno veliki oltar s prekrasnimi cvetlicami in nešte-vilnimi svečami. Frančiškanska cei'kev je sicer prostorna, pa za to slavnost bila je vsa pretesna in premajhna, Točno ob 10, uii pristopi častiti starček o. zlatoinašnik k altarjn, na levi roki z lepim vencem, v desni pa visoko, s krasnimi cvetlicami oaaljšano palico držeč, spremljan od Čveterili asistentov in drugih masnikov pod vodstvom milostiyivega g, prošta Metliškega Frana Dovgana, kateri mu je v dobi svojega šolanja v Karlovcu, večkrat ministriral. Pred altarjem zaklide z čisto zvoaečim glasom Boga duh« avetfga na pomoč, in potem začne opravljati starček z lahkim pa dostojnim kretanjem sv. službo božjo. Po Kredi (Credo) pa stopi na prižnico vsleč. g. Jože Šostarič, Velemerički župnik, in prekrasno predoči zbranim krščanskim vei'nikom zaslužno delovanje díčne-ga slavljenca, kateri je v teku petdesetih let po raznih samostanih, kamor koli ga je njegovo poglavarstvo pod pokorščino namestilo, marljivo in vstrajno služboval kot učitelj, veroučitelj, spovednik, pridgar, gvardijan in vselej pripraven pomočnik bližnjim župnikom ter povsod si pridobil pred predpostavljeno oblastjo in pri narodu zasluženo priznanje. Ko je cerkvena slovesnost dovršena, zapoje o. zlatomasnik: Te Deum laudanms, t. j. Tebe o Gospod ponižno zahvalim za vse dobrote in milosti, in preden mašništvo odide iz pred altarja, stopi o. slatomašnik vrli stopnic, razprostre roke, moli in podeli vsem navzočim sv blagoslov. S tem je bila dokoníana ta slavna služba božja zlate sv. maše, ki ostane z zlatimi črkami zabilježena v vernih srdh vseh pričujočih, posebno še za to, ker se ne Čita niti ne sliši, đa bi kdaj v Karlovcu iz mej čč. 00, frančiškanov kedsj slavil zlato sv. mašo. Da se je ta dan tem bolj poslavil, je povabil g. o, gvardijan več odlične gospode duhovskega in svetnega stanu na obed, pri katerem so se vrstile domo-rodiie pesmi z veselimi zdrayicami g, zlatomašnikn. Dobil je slavljeuec nebrojnih čestitek, pismenih, brzojavnih in tudi lepili kroiiologiškili, katerih je bil g. slavljenec posebno vesel. Njegovi nekdanji učenci so mn podarili srebeni pokal, ki je od znotraj pozlačen — kelilui podoben, Bog daj vrlenm staremu o. zlatomašniku še mnogo let preživeti v zdravju, da se bode ruogel veseliti svoje demantne maše! Domňče Testi. (Volive v občinski za3top)bomo Novome-sČani imeli začetkom juuija. Da so take volitve važne, vam „Novice" ne bodo pripovedovale; dobro veste sami, da ima občinski zbor skrbeti za blagor mesta v vsacem oziru. Kakoršne može bodete volili, tako bodete skrbeli za-se. Posebno važen pa bode ravno zastop, katerega imamo voliti sedaj, kajti ravno za njegovega poslovanja se bode zidala železnica. Ne bomo vam imenovali nikacega imena, ampak samo svetujemo: pogovorite se med seboj in volite može, ki 80 pošteni, nesebični, vneti za mesto in sploh za vse kar je nam sveto in drago. Volite može, ki bodo res prihajah k občinskim sejam, ne pa samo dali voliti se, potem pa lepo prepustili delo drugim. — Da mora lice našega mesta ostati slovensko, o tem mislim, vam niti govoriti ni treba! {O Dolenjski železnici.) Delniška drniSba „Dolenjske železnice" se je ustanovila dné 4. msýa na Dunaju. Družbena glavnica znaša tri milijone sto tisoč goldinarjev, ki se pridobi iz 31.000 deluic po 100 gold. 6000 od teh morajo plačati interesentje t. j. oni_ katerim bode železnica pred vsem koristila — Dolenjci. _ (Podpisali 80 jih prostovoljno posamezni, občine, deželni zbor, Kranjska Hranilnica). Te akcije znašajo 600.000 gld. Ostahh 25.000 delnic v znesku dveh in pol milijona, katere pozneje prevzame država, pa morata vplačati koncesijonaija gg. knez Karol Aner-sperg in baron Švegelj. Družba sme tudi izdati štiri odstotne pryoritetne obligacije, ki neso po štir)» 10. ítev DOLENJSKE NOVICE, odstotne obresti, do zneska sedem milijonov, ako bode treba. — PoohlašSentsc društveni, dvorni svètnik dr. Liliarzik, je najprej poročal kako in kaj se je doslej godilo XH zidanje „dolenjskih železnic". Povedal je, (ia Je do.sIej došlo IJ ponudb za zidanje črte Ljubljana-Kočevje ; med njimi so ponudili, da prevzamejo 7A manj, kakor je proracnnjeno: baron Lazariui-Kriilić, za 179,681 gold.; Kis- Kobas- Prasnikar, Zh aoi 17(5 gld.; tí. pl. Oeconi in družba 174,443 g(dd.; A. A, Hauser, za 1SS.7I0 f^ld.; brata Eed-lich in Berger, za 33:i.653 glil.; K. (iros in drugi, za 27ň,807 gid, — Komu se bode oddalo delo, tlo-loči direkcija avstrijskih državnih železiíití skupno z ni'TavHim vodstvom dolenjskih žeiezni(i. Število upravnih svetovalcev se je duločilo deset. Od družbe same so izvolji'ui knez Karol Auersperg, banni Švegelj in Karol Lnkiiian; od trgovin;?minisii'a sta imenovana dr. Fr. Liharzik in prof, Kr. Šuklje; dež"lni odbor zastopata ces. svetovalec Murnik in dr. ía-fer, Kranjsko hranilnico dr. Josip Snpan in O. BM lil be I g, trboveljsko rmlniško dr užbo dr. K. Eeif. V levizijski odsek so izvoljeni A. Samassa, And. Suster in dr. Josip Springer, kot namestnika Fr. vitez Langer in dr. Fr. Hudeâ. — V mtnulpm tednu se je i>ri trgovinskem ministerstvu oddala zgradba dolenjske železnice, katere pontidbe so se sprejemale d(i 2. maja. Prvi d(>,l zgradbe dolenjske železnice je sprejela tvrdkii Redlich in Berger, znana že po zgiaiibi ai'lberške železnice, ki je prevzela razpisano progo od Ljubljane do Kofievja 73 klm. dolgo, proti proračunu 2,105.39(5 gld. za 332 R53 gld. ceneje. (Pri porotnih obravnavalj) pred ttikaj-snjem c. kr. okrožnim sodiščem, katere so se vršile od 1Í5.~30. aprila t. 1., bili so obsojeni; Kolbezen Albert, radi liudodelHev posilné nečistosti iu oskrumbe pa tri leta tež^ječe; Gliebe Jožef, radi hudodel-štva ponarejanja Ttovanega denarja na pet mesecev ječe; Deželan Martin, radi hudodelstva tatvine na pol-četrLo leto težke ječe, Antonija iu Terezija Z u-bljau, radi hudodelstva tatvine in deležnosti 'na tatvini na 20 mesecev težke ječe; Terdan Josefa, radi budodelstva zažiga; Žagar Matevž pa je bil od založbe radi hudodektva ponareje kovanega denarja oproščen. (Občinske volitve) v Trebnjem so bile dné 10. maja. Zvoljeni so naslednji gospodje posestniki: Franc Huč z Gorenjih Ponikev, županom; Janez Ratajec iz Lukovka; Anton Strajnar iz Dol. Po-nikev; Anton Potokar iz Račjega Šela; Anton Ra-tajec iz Primstala; Fi-anc Zupančič iz Trebnjega in Ignacij Čeh iz Češnjavka, svetovalcem. (Živinozdra vnik ig. Hugon Turk) naselil se je v Litiji, kar je hvalevredno, posebno ker obširni okraj tega doaedaj ni imel. („Narodne biblioteke") izišli so ravnokar trije snopiči in sicer; „Solnce in sence", izvirna povest od J. Bedenka; „S vi t osla v", izvirna povest od Križana. Vsak teh suopičev velja 15 kr, in so "ahko nmljive in mične povesti m ua.s narod. Dalje e izšel prvi zvezek zgodovinskega romana „Z ognj em n mečem", poljski izvirnik od H. Sieakiewicaa, převel v slovenščino Podravski. Obsegal bode osem zveizkov. Prvi zvezek velja 30 kr. Dobiti je te in vse drage zvezke „Narodne biblioteke" pri založniku i. Krajcu v Novem Mestu in tudi po bukvarnali. („Mlinarjev Janez", slovenski junak) ilfiSti našim vrlim Štajarcem predobro znana knjiga, katoro je spisal F, Kooevar pred 32 leti, je prisl» na dan v drngem natisu. Kako rado je bralo knjižico slovensko ljudstvo, je pač najboljši dokaz ta, da se pi'vi natis vže ni mogel več dobiti. Drugi natia j« precej popravljen slovnično in stvarno, kakor zahteva današnji Čas. Knjiga se bode brala z najvećim zanimanjem. Sploh srao z njo prav zadovoljni — ali neka napaka bi se bila vendai'-le lahko odpi'avila — ono ljubkovanje na str. 20., 21. itd. bi se bilo dalo tako popisati, da ne bi bilo nikomur spotitakljivo, glejta pove.st „Pegam in Lanibergar „Dom in Svet", kako naj se piše o tej res kočljivej stvari. Prav brez potrebe je na str. 143 sklep, da skočita v moije. — Samomor moramo vselej obsoditi, kako lahko bi se bilo to izpustilo! Sicer pa ponovimo: knjiga je za odrasene vredna priporočila. Poziv! Po želji nekaterih gospodov vabi podpisani za dobro katoliško stvar vnete gospode duliovskega in svetnega stanu, naj blagovolé priti v četrtek, 19. t. ul ob 2. uri popoludne na shod v društven^ sobi katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Novem Mesto. Vstanovil se bode stalni odbor za pripravljanje za občni slovenski katoliški shod v Ljubljani 30. do 31. avgusta. Kolikor bode dopustil čas, se bode govorilo tudi o resolucijah, ki so doslej došle iz Ijab-Ijane: 1. o kmetskem vn-asanju; 2. o šoli; 3. o tisku; 4. o katoliškem življen n. Nekatei'im gospodom morda čaa ne bode vgoden; ali gledé na vnanje nam skorej ni mogoče odločiti druzega časa. Ako se bode izrekla želja, se b6de sklical še poznejši shod ob večernej uri za bližnje gospode. Dr. Marinko. Poslano. Podpisani odbor akad, društva „TRIGLAV" ▼ Gradci prosi slavno uredništvo „Dol. Novic", da sprejme na podlagi § IS), tisk. zakonika od 17. dec. 1862. leta k „poročilu o delovanji in stanji slovenskih vaenčiliščnikov v Gradcu za akadem. leto 1890/91" štev. 8. cenjenega lista sledeči popravek; Ni res, da se zahteva v društvu „Triglavu", da se mrtra vsak član učiti borenja — „menda za to, da bode mogel komu na Iíííu kožo opraskati" —; istina pa je, da se vadi borenja komaj jedna tretjina društ-venikov, in sicer popolnoma prostovoljno. V GRADCr, dné 9. maja 1892. Odbor akad. društva „Triglav". ZAHVALA. Za mnoge dokaze sočutja med dolgo boleznijo in o smrti naše preljube matere, oziroma tašče in stare matere, gospe p^iUifn j^o'^jkoxor kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri spre vodu k večnemu počitku, izrekamo visoko-čaatiti duhovščini, slavnemu „Dol. pevskemu društvu za krasne nagrobnice, gg. uradnikom, vsem darovateljem prekrasnih veiiœv, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. Žalujoči ostali. Loterijske srečke. Trst 30. aprUft 1 fi 69 74 72 Bradée 7. maja 65 72 39 63 68 HUGON TURK v LITIJI (127-1) ^r^f^ Modro palico za Škropljenje v vliiogradili po 22 kr. kilo iu Škropilnice dobre in ceno prodaja J. Perko, (126—1) trgovec t Novem Mestu št, 93. Oskrbnlštvo grajš^hie Pletorje naznanja, da bode kakor vsako leto, dne 150. maja t. 1. ob ÍK url zjutraj dražba za košujo na îçrajskîli travnikih v ČuCji Mlaki pri Skocljanu. Kdor Žeíi kaj kupiti se vljudno vabi. kateri meri 3 orale, sé zidanico z stanovanjem v Dolžti je naprodaj. VeĎ o tem pové o.sk:rljnîâtvo v EaprĆvrhu. (i:jo-i) ílecek, kateri je 14 let star, zmožen slovenskega in nemškefia jeizika, poštenih starišev, sprejme ae tukoj pod «giut-nimi pogoji^v prodajalnico z mešanim blagom Janko P«hek-a v Črnomljj. Cii5- a) Najboljše sredstvo proti slabostim v želodcu je illad sivi bik za pleine je naprodaj. Cena 100 gld. (121 —i) Baron Bergovo grajsko oskrhntštvo v Mokronogu. Na proilaj! Domačija s krčmo v Zalogu tik prihodnje železniční) proge je takoj na prodaj proti ugodnimi pogoji. Več se izve pri lastniku Franc Kovii5, (ll'5-l) v Novem Mcshi «tev. 211. VMa ••a*»*M«»MM»«««»«MM«««««W«Ma Mlili lia prodaj, * v Zaverstniku pri Litiji se proda iz proste 1'oke mlin s tremi kamni in stopami, y dobrc^iii stanu. Lega je lepa tik okrajne l'ieste. Natau-èneje pové iz pryaznosti Ivan Wakonigg, (123—1) trgovec v .Šmartnem iiri Litiji. ,Plzeňska pivua gretičica' iEilelek tovarne H. in A. Fing^er v Plznu, Pravo grenčico imajo naprodaj v naslednjih prodajalnicaii: I T' .Voym Mestu: Adoif Pauser; v Metliki: I Friderik Skušek; v Crnomyi.- brata Scliweiger; ^ v Koi-ei-ji: Frani Loy; v Eilmici: Franc Picek; I v Žužemberku: lakob Dereani; v Trebnjem.: VÎ- | I Ijeni Tomic. (i23-i) llazglas. v smislu sklepa obĚinskega odbora z dné 2G. aprila 1892 vršila se bode dné (8, maja 1892 ob It. uri do-polttdtte javna dražba za oddajo prostornine, šotornjne in štantnine, katero mestna občina ob sejmih, tržnih dnevih in od jerbasov sadja pobira za dobo treh let in sicer od 1. jnnija 1892 naprej s tem vršila, da se ne oddá pod letnim zneskom 1635 gld. l'osel»ni pogoji so sledeči: Tsak (iražbenik mora položiti pred dražbo v gotovini ali državnih papirjih ali v hranilniíniíi kuji-žitiah 10"/ {) varščino izklicne cene ItiSóghl, in kateri ziikupnik ostane, varščino na 20% povišati. Nadalje mora vednc» četrtletno zakupnino, 1. junija, 1. septembra, 1. decembra in 1. marca napi'ej plačati, sicer je posodba razdrta. 'j'o se daje na občno znanje s tem, da se smejo tudi pismene ponudbe z 10% varščino ponudjene avote t\o 18. maja 1892 do 11. ure dopoludiie vložiti in niorajc» imeti napis: „Ponudbe za zakup šotornine itd.", ter nioTajo biti postavno kolekovane, Nataučneji pogoji se zvedo pri županstvu. Mestno županstvo Ňovomesto, dné 27. aprila 1892. t!l2-2) Tořílj zii coitljcnjc aincriškili ti't. Dné 2., 3. in 4. junija t. 1. bode nu deželni vinarski, sadjarejski iu poljedelski šoli ua (il-rmu brezplačni tečaj (kurs) zs, cepljenje ameriškili tjl. V tem teřaju se bode poučevalo praktično tudi o vseh ostalih potreLiah novih, z ameriškimi trtami zasajenih vinogradov. Kdor se misli teraja vdeležiti, naj se zglasi do 25. maja pismeno pri jjodpisanem vnd.'itvu. Manj premožni, od Wrnia jako oddaljeni vinogradniki, kateri se žele te^a poduka vdeležiti, dobodo za to tudi denarno podpoi'o jto 1 gld. 20 kr. na dan za Iirano ui prenočišče, ter 2 gld. za pot semkaj in nazaj. Kdor hoče za denarno podiioro prositi, naj vloži svojo prošnjo do 25. maja; (na poznejše prošnje .se ne bode oziraio) im vodstvu šole na (irmu. Prošnjo ni treba kolekovati, pridjati je pa na vsak način priporočilni list znpništva ter županstva, (Glej današnji članek na prvi strani.) Vodstvo deželne, vinarske, sadjarske in poljodelske sole na Grmu pri Novem Mestu, (HJ9-BÍ dné 27, aprila 2892 ZĐlozdravnik A. Paicbel [îi"l ustavlja umetne zobe in zobovja brez bolečin, plombira ter vie zobne operacije iïvi'suje. Prebiyal bode v Novem Mestu od 17, maja nekaj dni, in ordiiiiral vsak dan od 9. do 4. ure v gosiiitii „prt Solncu". ."J k la Majhne iii yelike poci ter ťlriige glinaste l2delhe, kakui tudi štedilna ognjišča (^ptirherile). cevi la vodo in kanale i/deluje ter postavlja ijroti večletuim iio-tu i t vu. [116—11 Martin Mali, lončar, Kronovo. Bel&cârkev. P, ât. Jernej, [Evruujiika.) Veliko obokano skladišče (magacin) se takoj v najem dá. Pôd pod âancanil in ćetrerosedežni voz (kočija) je naprodaj. Več se izve pri Skîibérnetu v 5ovem Mestu. (113-2) „ííeues Wiener Tagbïatt*', uradna „M'ienerzeitung", „Siidstelerische Post", „Laibacher Woclienblatt«, „Kikiriki« In „Figaro" 80 oddati v đru^o roko s 1. ju- Dijoin v tukajšnji kavarni. (134-2) » Poleg mestnega mlina [j najbližnji mlin poleg Rydolfovep, z opravo na valjce je na prodaj ali se za več let v najem oddá. Eer mi Naprodaj je nov mlin, | B tremi te^ttji, prftv dobro narejen, voda risoka tgr ja je Emirom dosti, v dobrem krajo eno aro od ieleioioef pri ce4ti in je v obližji tudi premogokop. Pri Djema BO tudi njive ia travniki. Plačati je jeden del takoj, oitalo pa se lahko plačnje v letnih obrokih. Več i» i2vé pri Janezu Lenardli, v EajUenburga, âtajerako. V najem se àùM za gostilno pripravni vritlični prostori v hiši štev. 47, obstoječi iz treh sob, kuhinje, s kleti, hleva in vrta; tudi bi se lahko kaka soba uporabila za pre-noiiSče tu,ieev. Več se pbizvé pri lastnikn liiáe it, 47 v Novem Mestu. -..►•ík <105—a)' izdeliye umetne cvetlice in vence, ter se posebno priporoča gospod župnikom za častite naročila za prihodnji majnik in praznih sv. Telesa. Dalje bom imela za birmo primerne vence in šopke. Pismene naročila prosim pod naslovom; Marija Kavšek v Beršlinu, pošta Novo Mesto. Prodajalnica z vsemi potrebnimi prostori In pohištvom T Žužemberku hiš. Stev. B3 se daje t n^em s 1. avgustom 1892, N&tanâneje ae poiaré pri loataicu hiSc v Žužemberku Stev. ' (ai—«> 84, «tran. dolenjske novice. 10. Stev. Uljudno iiniiiRiijatn, itn sem vsltd potftTOave iii ïtt (Uiší.enja avojiti upiiikiiv aotiet. od|)rl svojo tet fw iiriiitinířaiH p. n, olifinsmi, posebno proc'ast. dniuiT- H šíMiii in [j. n. gOBiiodoiii uradiiiliuio. V svnj zalogi iniani ň iiftjňiieje kakor tudi priprostejc blatiu, Zeló priiiortiiaiii " svojo Ijojiaio zftlojio vi-akuvrsiuih rartijenih obiek, PoKtbtio pa Ke piipuroráin za vsakovrstna —^ krojiiSkil dela, kati r!i izvr.>;iij»iiii po iinjiioTejših uzurib. P. a. gg. -urail-iiikom isîdotujcm Hnii'.rnie natAuko pu prťdpisH ter pre-i-lirliljujem vst potreliiio. Frcćastiti ilnhuvíĚini izdeltijem n vBa jiDtielina ulilaćilft natanko po želji. Slavnemu i bćin- " stvu SB priporočam za izdelovanje raztiínih oiilek, bodÍHÍ la giníiiDde ali deíke. Vaa noroûilft izvrševal bodem ntitaiiko iti solidno po uizkih ceniili. p, ZaKotovljajc viakonm bitro izvršilo imroíenili Jel, U I)rij»0T0íam se za blftfíuvoljna nariK'ila in zaiipauje tur bi- iS Ijeiim ^ v el eá to van j eni Jakob Mikolič, (J 10—3) krjjaií v Novem Mestu. Vavpct, poslovodju iii dva pomočnika za mizarsko delo se sprejmo. Oglasiti ee je pri gosp. Rudolfu Smola na Grabnu pri Novem Mestu. (loo-a) Oskrbništvo graščine Ruprčvrh Ima na prodaj krompir metr slot po 1 goldinar. ("J«-«) Vse Trste surovega Tli tega želeja in kovin za stavbo in niai^íne, kakor tudi vsa dela, zadevajoča ma-šlnstvo, ponuja (si-s) G. Toniiies-ova fabrika za mašine in livarna železa v Ljubljani. rv^r- ^ urar v Novem Mestu na velikem trgu § priporoea si. občinstvu ter iiosetino ^ prei'. iliihovščini svojo liogato zalogo ^ vsakovrstnih žepnih iii stenskih ur, '3 verižic iii drugih v to stroko sp!\- c=> dajúf;ili stvari. Popravila se izvr-siijejo vestno, natančno, točno in ^ po prav nizki ceni ter z jamstvom. ' Pošlna naročila se iccno izvršujejo. CO - - Lepo posestvo naprodaj. v Gorenji Vasi iiri Ribnici je naprodaj iz prosta roktt lepo posestvo obstoječe: iz hiše z dvema pritličnima in treňii sol)arai v podstrešji, s kasto, kuhinjo, (ivemi kieti, skednjem, živinskim iilftvom in poleg tega svinjak, lop» za drva. na vrtu je vodnjak B cementom zidan. V tej hiši je prodajaliiica z špecerijskim hlagom ter se proda tudi vsi prodajaliiiiiia oprava. Poiiištvo je obokano, zelo pripravno za profiajahiico ali krčmo, posehiio sedaj, o zidanji dolenjske železnico, ker je proga za streljaj daleč trasirana. Pri hiši je lep vrt in del gojzda. Več se pové lastnik .«Inton Perusek, (104-2) poHeattiik in tr^'iiveo v liurenji Vasi pri Ribnici. TlřPTlf*! poštenega in lepega zadržanja, slovenskega in iieniškegii jezika v besedi ia pisavi zmožnega, sprejme takoj v svojo prodajalnico z mešanim blagom Ant. Rajmer, trgovec v Metliki. Vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo iu sadjarstvo mlîitiliiice, čistilnice za žito, tríjérje, slmnoreznice, mline za aadje, stisUalnice za sadje^ vino in grozdje, kakor tudi vse druge »troje iii priprave za kmetijstvo, vinarstvo in sadjerejstvo itd. priporoia v imjiiovejĚi in najboljši obliki, po «eni: IG. HELLER, DUNAJ, Vit PRATERSTRASSE 78. nmtrofnm mpimiH i« pohvalna pisma u tJovtntketn, hrvatsJiem, neiui/cem in luikem jeiiku po zithtnvanju bm, piaino m /ctinio. — Cos m potkttinjt — garancija, ugodni pogoji, " Zopet zniiane cene. (64^1i) UdgoruTtu ttroduik, iid^jatali in uloinik ], Kraleo, NoTomMtu. Nfttúnil 3, Kh1«C.