90,6 95,1 953 110,3
ST. 45 - LETO 65 - CELJE, 11. 6. 2010 - CENA 1,25 EUR
Glasbena osvežitev
Prvi celjski festival DžjezZlje poskrbel za pravo glasbeno osvežitev v že sicer pestrem programu poletnih prireditev. Finski glasbeniki (na sliki) so navdušili.
vojNIUUMOfl 14, URI,
Francosko državno odlikovanje za Carmen Deržek
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Stečaj Gradisa gre naprej
Mercator Center Celje
Opekamiška 9. Celje, tel. št: 03/426 80 00
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
UVODNIK
IVANA STAMEJCIC
Razlike so!
»Kar se je v gospodarstvu dogajalo pred kakšnimi 15 leti, se zdaj seli v javni sektor,« je te dni kar pogosto slišati. In bo kar držalo, vsaj kar se »zanesljivosti« delovnega mesta tiče. Če si je bilo še nekaj let nazaj - ko so bile pred vrati zavoda za zaposlovanje že dolge vrste tistih, ki so delo izgubili zaradi stečajev ali krčenja stroškov v še delujočih podjetjih - praktično nemogoče zamišljati, da bi lahko službo izgubil tudi kakšen uradnik ali učitelj, je zdaj drugače. Tudi v javnem sektorju se namreč počasi redčijo delovna mesta, za katera velja, da bodo srečneži, ki jih zasedajo, brez kakršnihkoli pretresov varno dočakali upokojitev.
A čisto tako, kot je bilo in je v gospodarstvu, v javnem sektorju ni in - upajmo - tudi nikoli ne bo! Če se je in se v duhu novodobnega kapitalizma v zasebnem sektorju še odpušča stihijsko, brez ugotavljanja presežnih delavcev tudi pri množičnih postavljanjih na cesto, če se od zaposlenih pričakuje, da bodo tudi mesece in mesece delali brez plač v upanju, da jih nekoč le »dobijo«, potem vsega tega vsaj v javnem sektorju ni. Ve se, kaj določajo Zakon o delovnih razmerjih in panožne kolektivne pogodbe, in k sreči nikomur ne pade na pamet, da bi to skušal zaobiti.
Pravila so jasna in postavljena so zato, da se jih spoštuje! Tudi v recesijskih časih, ki kar sami po sebi kličejo k zaostrovanju delovnopravne zakonodaje, nujnosti reform, če naj »vzdržijo« pokojninska, zdravstvena, socialna in kar je še takšnih blagajn, bi to moralo veljati. In to za oba sektorja! Zakone in predpise namreč imamo, problem je v tem, da vse prepogosto ostanejo le skrbno zapisani na papirju, v praksi pa o njih ni ne duha ne sluha. Morda bi se v javnem sektorju lahko »ohranilo« kakšno delovno mesto tudi na račun prezaposlovanja tistih, ki pripravljajo nove in nove predloge takšnih in drugačnih sprememb, v organe nadzora, ki bi skrbeli, da se spoštujejo obstoječi predpisi. Če bi namreč bolj skrbno negovali pravno državo ter dosledno izvajali zakone - beri: plačevali prispevke in davke - tudi socialna ne bi umirala. Le kakšen mercedes na slovenskih cestah ali jahta v Piranskem zalivu bi bila manj ...
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
		u
[jiiiiapi		
17 27
lektro
T U R N Š E K
(televizija (telefonija
^nternet SP v
nogometu
vHD
tehniki! 03 42 88 198
www.turnsek.si
Na Areni Petrol pripravljajo vse potrebno za nedeljski dogodek.
Pred evharističnim kongresom
Na celjskem nogometnem štadionu Arena Petrol bo pojutrišnjem, 13. junija, Slovenski evharistični kongres, kjer pričakujejo množice katoliških vernikov iz vse Slovenije ter zamejstva. V knežje mesto bodo verniki prispeli s štiristo avtobusi, številnimi osebnimi avtomobili in posebnimi vlaki.
V Katoliški cerkvi govorijo o velikem dogodku Cerkve na Slovenskem, ki je zgodovinskega pomena. »Gre res za enega pomembnejših dogodkov v novejši zgodovini Cerkve na Slovenskem, primerljivega z obema obiskoma papeža Janeza Pavla II. in beatifikacijo blaženega Antona Martina Slomška, » poudarja predsednik slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof dr. Anton Stres.
Osrednji dogodek evhari-stičnega kongresa bo nedeljska maša na štadionu z začetkom ob 11. uri, med katero bo razglašen za blaženega mučenec Lojze Grozde, ki je bil med drugo svetovno vojno umorjen na Dolenjskem. Novega slovenskega blaženega bo na celjskem štadionu razglasil papežev posebni odposlanec, vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone. Z njim bodo somaševali vsi slovenski škofje ter gosti iz tujine. »Poskrbel boš, da preneseš naše besede in spodbude za bolj goreče čaščenje evharistije, hkrati pa sporočiš vsem udeležencem našo dobrohotno naklonjenost,« je pred množičnim dogodkom v Celju zapisal v uradnem pismu Ber-
Mašo bo spremljal 1300-član-ski pevski zbor skupaj z orkestrom slovenske policije. Po obhajilu bo sledila evharistič-na procesija, med katero bo prepeval litanije moški zbor šaleške dekanije.
Pred osrednjim dogodkom bo med 9. in 11. uro uvodni program, s tremi pričevalci o pomenu evharistije za njihovo življenje ter s sodobno duhovno ritmično glasbo. Zbrani bodo z Marijino pesmijo pozdravili originalno podobo Marije z Brezij, ki jo bodo na štadion prinesli mladi v spremstvu narodnih noš, duhovnikov in ministrantov. Uvodni program bodo zaključili s pričevanjem slovenskega misijonarja na Madagaskarju, argentinskega Slovenca Pedra Opeke, ter s plesno točko otrok združenih katoliških vrtcev.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
V Celje se odpravljajo množice vernikov iz domovine in zamejstva
Za mlade se bo evharistični kongres v bistvu začel že jutri, v soboto, z nočnim romarskim pešačenjem s Teha-rij do Celja ter nato z nočnim bedenjem v cerkvi sv. Duha v Celju, kjer jih pričakujejo po 23. uri. Nočno bedenje bo v znamenju kateheze ter za zaključek s petimi hvalnicami in blagoslovom. Mladi iz vseh slovenskih škofij se bodo v teharski cerkvi zbrali ob 20. uri.
»Gre za izrazito verski dogodek z versko vsebino, za temeljno resnico našega krščanskega verovanja, krščanskega življenja in krščanskega bogoslužja. Sveta maša in sveta evharistija sta predvsem to,« govori o evharističnem kongresu dr. Anton Stres, ki dodaja, da nedeljski dogodek pomeni poudarjanje tega in krepitev zavesti pri vernikih. Stres omenja, da je evharisti-ja prav tako pomembna za življenje in delovanje vernikov v družbi.
Kljub množicam romarjev, ki se bodo napotili v Celje, organizatorji hujših prometnih zapletov ne pričakujejo. V času prihajanja avtobusov v Celje, med 7.30 in 9. uro, ter ob njihovem odhodu pričakujejo večjo gnečo na glavni celjski vpadnici.
Brezjanska Marija po naših krajih
Za katoliške vernike v nekaterih župnijah v celjski regiji bo izjemen dogodek romanje originalne podobe Marije Pomagaj z Bre-zij, ki se bo pred evhari-stičnim kongresom ustavila v nekaterih cerkvah. Znamenito podobo, pred katero molijo v stiskah romarji na Brezjah, so tokrat napotili med vernike.
Na Ljubnem ob Savinji jo pričakujejo danes, v petek,
od 9. ure (tam bo slovesnost vodil koprski škof dr. Jurij Bizjak), v Šmartnem ob Pa-ki od 14. ure (z nadškofom dr. Francem Kramberger-jem) ter od 20. ure na Polzeli (s celjskim škofom dr. Stankom Lipovškom).
Jutri, v soboto, od 9. ure bo podoba brezjanske Marije v Vojniku (z nadškofom dr. Alojzem Uranom), v Šentjurju bo od 14. ure (z beograjskim nadškofom dr.
Stanislavom Hočevarjem), od 19. ure pa jo pričakujejo v celjski cerkvi sv. Duha (s koprskim škofom Bizjakom). V nedeljo ob 8.45 jo bodo od tam v procesiji posebej slovesno prenesli na celjski štadion.
Iz romarske cerkve na Brezjah so znamenito podobo začasno odpeljali včeraj zjutraj, z njo pa so se ustavili med verniki v treh gorenjskih župnijah.
toneju papež Benedikt XVI. - Št. 45 - 11. junij 2010
Šola na prepihu
Prostorska stiska v vrtcih, a vse večja praznina v srednjih šolah - »Kriza« je osnovne šole zaobšla zaradi uvedbe devetletke
Janko Poklič
Za vpis novincev v srednje šole na Celjskem v šolskem letu 2010/11 je rekordno malo omejitev. Z njimi se srečujejo v Celju le bodoči bolničarji negovalci, zdravstveni in medijski tehniki, vzgojitelji ter v športnem oddelku gimnazije. Kar za pet oddelkov oziroma 145 bodočih dijakov manj prihaja iz osnovnih šol in to se ob tem, da se je v drugi polovici 90. let tudi na Celjskem mreža srednjih šol oziroma programov zelo širila, krepko pozna. Posledica je tudi to, da bo jeseni brez dela oziroma zaposlitve ostalo približno 20 srednješolskih učiteljev.
O natančnih številkah, kaj šele imenih, je ob koncu tega šolskega leta praktično nemogoče govoriti. V posameznih šolah sicer bolj ali manj vedo, kaj jih čaka septembra, a za končno sliko bo treba počakati vse do konca avgusta. Res je namreč, da lahko že dva, trije novovpisani dijaki (in s tem razvrščanje oddelkov na novo) premešajo karte. »V šolah junija pripravljamo okvirne letne delovne
načrte za prihodnje šolsko leto in glede na število oddelkov po programih in posledično ur po posameznih predmetih pripravimo tudi izhodišča za načrt zaposlenosti,« pojasnjuje vodja aktiva srednješolskih ravnateljev v Celju Janko Poklič, sicer dol-
goletni ravnatelj Srednje ekonomske šole Celje, ki se spominja časov, ko je bilo v šoli več kot 1.300 dijakov, septembra pa bodo veseli, če jih bo več kot 550. »Problem presežnih delavcev v šolah ni nov, z njim se že spopadamo zadnja leta. Res pa je, da smo v šolah bolj kot ne že izkoristili >notranje rezerve<, čeprav konca še ni videti,« dodaja in pojasnjuje, da je glede na demografsko sliko pričakovati spet nekoliko več dijakov v srednjih šolah šele v drugi polovici tega desetletja. »Pa v srednjih šolah ne bomo več dolgo osamljeni, številčno krčenje generacij se že pozna tudi pri omejitvah vpisa v visokošolski študij.« Še najbolje so jo odnesle osnovne šole, kjer so s postopno uvedbo devetletke in s tem všolanjem dodatne generacije otrok najbolj neboleče prebrodili krizo.
Ugotavljanje
presežnih
delavcev
Celje velja za primer izredno dobrega sodelovanja med srednjimi šolami. Kar precej viškov učiteljev v posameznih šolah so doslej rešili z dopolnjevanjem učne obveznosti v drugih šolah. »Tudi iz naše šole štirje dopolnjujejo učno obveznost na I. gimnaziji in trije v srednji zdravstveni šoli,« pojasnjuje Poklič in dodaja, da je slednje najbolj uveljavljeno za splošne predmete, žal pa ne pride v po-štev pri učiteljih strokovnih predmetov, ki so specifični za posamezne šole.
»Ko v šoli ugotovimo, da imamo presežnega delavca, o tem obvestimo resorno ministrstvo, sočasno pa pošljemo poizvedbo drugim srednjih šolam.« Z njo iščejo možnosti dopolnjeva-
nja učne obveznosti ali morda celo prezaposlitve in šele, če se rešitve ne najde, začnejo skladno s kolektivno pogodbo s t. i. rangiranjem oziroma ocenjevanjem po natančno določenih kriterijih, s katerimi ugotovijo, koga bo treba odpustiti. Če na primer dela zmanjka za enega učitelja slovenščine, zaposlenih pa jih je pet, se to rangiranje izpelje za vseh pet (izvzet je lahko le tisti, ki sodi v t. i. zaščiteno kategorijo). Kriteriji - delovna uspešnost, strokovna izobrazba, naziv, delovne izkušnje in delovna doba, pa zdravstveno in socialno stanje - so natančno ovrednoteni s številom točk in seštevek le-teh določi »poraženca«, torej tistega, za katerega dela ni več.
Nekateri že iščejo službo
Ta postopek se lahko izpelje za enega ali več učiteljev oziroma predmetov in najhujše je letos v Poslovno-komercialni šoli Celje, kjer je potreben prav v vseh sedmih aktivih, skozi rangiranje pa bo šlo približno 50 učiteljev. »Presežne delavce bomo reševali v manjšem delu znotraj višje strokovne šole, v sodelovanju z drugimi srednjimi šolami, izkoristili bomo vse >notranje rezerve<, vključno z zniževanjem učne obveznosti, kolikor bo le šlo, pa morda tudi s kakšno upokojitvijo. Nekateri naši učitelji iščejo službo drugje,« pojasnjuje pomočnica ravnateljice Bernarda Mar-četa. Dodaja, da se temu, da v vsakem aktivu ne bi bil vsaj en presežni delavec, ne bo mogoče izogniti, zagotavlja pa, da bodo rezultati rangi-
ranja znani 6. julija, ko bo v šoli zadnja profesorska konferenca pred počitnicami. »Skoraj nikjer ne gre povsem gladko, a ob poslov-no-komercialni šoli so večje težave še v Srednji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, pa tudi v srednji šoli za gostinstvo in turizem,« pojasnjuje Poklič, ki ob vnovičnem opozorilu, da je o številkah še prehitro govoriti, le doda, da bo jeseni brez zaposlitve ostalo nekje do 20 učiteljev.
Ko dela ni več
»Tistim učiteljem, ki jim v šolah v šolskem letu 2010/ 11 ne bomo mogli zagotoviti dela, bomo avgusta izročili obvestila o nameravani odpovedi, ki jim bodo sledile odpovedi pogodb o zaposlitvi,« pravi Poklič in pojasnjuje, da so vse odpovedi postopkovno natančno urejene, v šolstvu pa lahko odpuščeni delavci glede svojih pravic (odpovedni rok in odpravnina, na primer) izbirajo med Zakonom o delovnih razmerjih in panož-no kolektivno pogodbo in seveda izberejo tisti dokument, ki je zanje ugodnejši. Tako je na primer najkrajši odpovedni rok za učitelja 3 mesece in če v tem času zanj ne bo dela v šoli, bo doma »na čakanju« še vedno prejemal plačo. Če se mu bo v tem času samemu uspelo prezaposliti, bo lahko uveljavljal sorazmerni del odškodnine, seveda pa bodo vsi, ki bodo po izteku odpovednega roka uveljavljali svoje pravice na zavodu za zaposlovanje, upravičeni tudi do odpravnine.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Glede na to, da težavam s »pomanjkanjem« dijakov v srednjih šolah še ni videti konca, je v tem času v pripravi oziroma obravnavi tudi kar nekaj sprememb šolskih normativov in pravilnikov, ki urejajo delo v šolah. Gre, na primer za vprašanja razredništva, dela v šolskih matu-ritetnih komisijah in drugih šolskih projektih ter nenazadnje normativov za oblikovanje oddelkov. Katere spremembe bodo uveljavljene in kdaj bodo tudi res začele veljati, je seveda že drugo vprašanje. Zagotovo drži, da državna šolska politika zagotovo ni več naklonjena širjenju srednješolske mreže, a kljub opuščanju nekaterih oddelkov oziroma kombiniranju programov tam, kjer ni zadostnega vpisa, se najbrž ne bo zgodilo, da bi katera od srednjih šol v celoti zaprla vrata. Nenazadnje lokalnim skupnostim, ki so si zanje močno prizadevale, preveč pomenijo, da bi jih kar »spustile iz rok«.
Ko odpuščajo šolnike
Učitelji, ki sicer imajo delo za nedoločen čas, a ga bodo nekateri med njimi izgubili, so v roke dobili kriterije, po katerih se bo odločalo o trajnih ali začasnih presežkih. Zato se je začela tekma za pridobitev čim več točk.
Kot je videti, bi za koga lahko bilo odločilno tudi to, ali ima otroke oziroma ali zanje skrbi sam. Tak namreč prejme 20 dodatnih točk (in več kot imaš točk, več možnosti imaš, da ne pristaneš med viški). A zataknilo se je, ko so učitelji, ki sami skrbijo za svoje otroke, dokazila o tem želeli dobiti na centru za socialno delo. Zakaj? »Center vodi zbirko različnih podatkov, a ti so namenjeni izvajanju social-no-varstvene dejavnosti. Center ni z nobenim predpisom ali zakonom poob-
laščen za izdajo potrdil, s katerimi bi lahko dokazovali samohranilstvo,« razlaga direktorica Olga Bezenšek La-lić. »Organ mora v svojem postopku to ugotavljati sam na podlagi dokazovanja stranke. Center za izdajo takšnih potrdil ni pristojen.«
Kaže, da za izdajo potrdil o samohranilstvu celo
nihče ni pristojen. In kaj potem lahko sploh naredijo starši, ki sami skrbijo za otroke? Kako to dokažejo? »Roditelj lahko dokazuje, da sam živi z otrokom, tako da priloži sodbo, na podlagi katere je določena preživnina ali dogovor o višini preživnine, sklenjen na centru za socialno delo do kon-
Včasih je center pomagal, čeprav tega ne bi ravno smeli početi. Prepogosto so se namreč dogajale zlorabe, ugotavlja direktorica. Tako so na primer starši prišli potarnat, da njihov otrok zaradi raznih težkih razmer v družini ni mogel opraviti letnika. Socialna delavka je izpoved starša napisala na papir ter mu ga nato ponudila v podpis. Ta je s tem dopisom »izprosil« letnik otroku, nihče pa ni preveril resničnega stanja. Podobno je lahko tudi zdaj, saj nekateri trdijo, da sami skrbijo za otroka, da partner nič ne prispeva, a dejansko ni tako. A zdaj so pravila igre drugačna. Socialna delavka preveri razmere, izdaja takšnih potrdil pa se zavleče na vsaj en mesec. Učitelji pa imajo zgolj 15 dni časa, da zberejo potrebna dokazila.
ca aprila 2004. Po tem datumu je to delo prevzelo sodišče,« pojasnjuje. »Center vodi evidenco o preživninah, otrokov zakoniti zastopnik tako vsako leto prejme od centra obvestilo o uskladitvi preživnine. To je tudi tisto, kar center sploh lahko izda iz uradne evidence. Dokazovanje, ali je nekdo sam skrbel za otroka ali ne, da torej drug roditelj ni plačeval preživnine in podobno, sodi v pristojnost sodišča,« poudarja in glede na to, da so socialne delavke morale »požreti« kar nekaj krepkih, dodaja: »Ko gre za delavce, ki so zaposleni v gospodarstvu, smo vajeni, da kar nekako sprejmejo odpuščanje, precejšnje težave pa nastanejo pri odpuščanju v javnih zavodih.«
ROZMARI PETEK
Mag. Maja Krajnc, ki je kot ravnateljica vodila Po-slovno-komercialne šole Celje od leta 1992, se je odločila za predčasno odpoved in se bo upokojila. V torek se ji bo za opravljeno delo na sprejemu zahvalil tudi celjski župan Bojan Šrot, v šoli pa jo bo kot vršilka dolžnosti ravnateljice za eno leto s 1. avgustom zamenjala Bernarda Marčeta, zdaj pomočnica ravnateljice.
4
GOSPODARSTVO

cetis
v ■■■	■■■	■	■ v ■
Resili so jih najmanjši
Nova poslovna stavba bo kljub temu, da bo povsem steklena, vzorčni primer kakovostnega bivanja in energetske učinkovitosti, obljublja lastnik Franci Pliberšek, ki je z vojniškim županom Benom Podergajsom in predstavnikom gradbenega podjetja Primorje položil temeljni kamen. Delovno ime objekta je energetska klinika.
Mik bo gradil energetsko kliniko
Podjetje Mik Celje, ki ga vodi Franci Pliberšek, letos praznuje 20 let. Za okroglo obletnico so v sredo postavili temeljni kamen za gradnjo novega poslovno-razstavnega objekta, ki ga bodo gradili zraven obstoječe stavbe v obrtni coni Arclin. Če bo šlo vse po načrtih, bodo prihodnje leto v tem času steklen objekt že odpirali.
Kot napoveduje Franci Pliberšek, bo nova stavba nekakšen referenčni objekt energetsko učinkovite gradnje. Kljub temu, da bo cela steklena, za hlajenje in ogrevanje (pri temperaturah do minus 10 stopinj) ne bodo porabili niti centa. Koliko jih bo stala gradnja, Pliberšek ni želel natančno povedati. De-
jal je le, da bo objekt, ki ga je delno zasnoval sam, velik 5.200 kvadratnih metrov, za kvadratni meter pa bodo morali odšteti med 1.500 in 2 tisoč evri. »Objekt bomo seveda poskusili zgraditi čim ceneje, res pa je, da bomo uporabili najsodobnejše materiale jutrišnjega dne, da bo objekt estetski in energetsko varčen,« pravi Pliberšek.
Objekt bo imel tudi posebno kontrolno sobo, v kateri bo mogoče spremljati, koliko posamezen prostor (vgrajeni bodo različni materiali) porabi energije, koliko svežega zraka se skozi posamezna okna iz različnih materialov izmenjuje (gre za poseben Mikov patent, imenovan mikrovent) in podobno. »Narejen bo po zadnjih
standardih, ki se bodo delali jutri.«
A vendar se gradnja ne bo začela ravno jutri, saj čakajo na spremembe v zazidalnem načrtu. Finančna konstrukcija je kljub temu, da lani podjetje ni imelo prav konkretnega dobička, pripravljena. Dogovor z bankami je podpisan, obenem bo podjetje končno prodalo svoje prejšnje poslovne prostore v Gajih v Celju. Vendar to še ne pomeni, da se bo po 20 letih iz Mik Celje preoblikovalo v Mik Vojnik. Kot pravi Pliberšek, ime, ki bo čez pet let dobro znano tudi na Bližnjem vzhodu, kjer podjetje trenutno veliko lobira, ostaja nespremenjeno.
ROZMARI PETEK Foto: SHERPA
V celjski in edini slovenski pocinkovalnici so v torek sprejeli dijake, ki so uspešno sodelovali v okolj-skem natečaju Mislimo zeleno, ustavimo korozijo. Gre za natečaj v okviru projekta Zelena Slovenija pod okriljem ministrstva za okolje in prostor. Pocinko-valnica Celje je projekt začela lani, ko je bilo za njimi, tako kot za gradbinci, rekordno leto 2008, letos pa ga kljub slabšemu poslovnemu uspehu ni ukinila.
Rja ni le estetski problem, temveč gre za težavo, ki lahko močno obremenjuje okolje. Korozija po ocenah držav Evropske unije na železnih konstrukcijah letno povzroči od 40 do 80 milijard evrov škode. Rjavenja se sicer tudi z vročim pocinkanjem ne da ustaviti, ga je pa mogoče upočasniti za 50 do 100 let. Zato se nov slogan Pocinkovalni-ce Celje glasi: Vroče pocinkanje traja mnogo dlje kot recesija. »Ne morem sicer reči, da je lani nismo občutili. Smo, krepko. Naša storitev je pre-
cej vezana na gradbeništvu, tam pa tako vemo, kakšna je situacija,« pravi direktor Jure Ferlež. Sreča v nesreči je bila, da je podjetje že pred recesijo posebno pozornost posvečalo tudi manjšim naročnikom. »To se je pokazalo še za kako pravilno, saj so manjše stranke prinesle precejšen delež h končnemu uspehu. Upad naročil je bil tako le 20-odstoten.«
Letošnje leto je sicer nekoliko boljše, a se pod večjimi naročili skrivajo druge
pasti, pravi Ferlež. »Zadnji mesec se naročila povečujejo, vendar je treba paziti na tisto, kar danes že ptički na veji čivkajo, to je likvidnost gradbenih podjetij.«
Zato, kot rečeno, stavijo na manjše naročnike. In tudi na vse večjo ozaveščenost ljudi, da je vroče pocinkanje edina prava rešitev za vse. Delček k mozaiku naj bi prinesla ravno akcija, ki se je s podelitvami nagrad dijakom končala v tem tednu.
ROZMARI PETEK
NA KRATKO
Delodajalci, ne pozabite na štipendije
Regionalna razvojna agencija, ki že šesto leto koordinira regijsko štipendijsko shemo, je marca objavila javni poziv delodajalcem k oddaji vlog in potreb po štipendistih, zdaj pa na različnih dogodkih delodajalce znova poziva, naj prijavijo svoje potrebe. Štipendije polovično financira država, polovico pa primaknejo delodajalci. Letos bi lahko na tak način podelili 80 štipendij dijakom in študentom, če bodo le delodajalci sodelovali. Časa za prijavo imajo še do 20. julija. V tak program štipendiranja je bilo do zdaj vključenih že več kot 100 podjetij, ki so štipendirala 500 dijakov in študentov.	RP
Stečaj Gradisa gre naprej
Stečaj Gradisa se nadaljuje, a pod novim stečajnim upraviteljem Zlatkom Vili-jem Hohnjecem. Po pravnomočnosti sklepa sodišča bo opravljena primopredaja poslov, šele nato se bo Hohnjec lahko lotil dela.
Takšna odločitev sodišča je bila za mnoge pravo olajšanje. Zadnji sklep sodišča o končanju stečaja Gradisa, ker da ni denarja za izpeljavo vseh potrebnih pregledov in analiz
poslovanja, je namreč razburil tako upnike kot tudi ostale stečajne upravitelje. Velik »plus« mnogi vidijo tudi v tem, da je Zlatko Vili Hohnjec celjski stečajni upravitelj, ki pozna tudi ozadja Gradisove zgodbe. »Splošno zadevo poznam, a ne podrobnosti, zato izjav zaenkrat ne morem dajati,« je pojasnil Hohnjec.
Kot smo že poročali, so se lahko upniki pritožili na od-
ločitev stečajnega upravitelja in sodnika, ki sta sklenila končati postopek ter vse premoženje prenesti na državo. Vsaj eden se zagotovo je, saj se stečaj zdaj nadaljuje. Kdo natančno, nam ni uspelo izvedeti. A ker je Janez Golob navedel, da je od 25. maja v bolniškem staležu in ne more opravljati potrebnih nalog, je sodišče imenovalo novega stečajnega upravitelja.
ROZMARI PETEK
V Miku Celje želijo postati vodilni proizvajalec in ponudnik investicijskih, energetskih in estetskih rešitev za gradnjo novih in obnovo starih objektov v JV Evropi, aktivno se predstavljajo v Katarju, Kurdistanu, Savdski Arabiji in do konca leta 2015 želijo doseči prihodek v višini 50 milijonov evrov. Lani je imelo podjetje 25,4 milijona evrov prometa, dobiček pa je bil izredno skromen. »Kljub težkim časom smo zaposlovali, razvijali nove izdelke,« je pojasnil Pliberšek. »Smo pa tržni delež uspeli povečati za 2 do 3 odstotke.«
Mali »pivovarji« združeni
Interes malih delničarjev v Pivovarni Laško bo zastopalo še eno društvo, Društvo malih delničarjev Pivovarne Laško. Trenutno so člani lastniki 108.810 delnic, kar predstavlja 1,2 odstotka vseh delnic družbe.
Osnovni namen ustanovitve društva malih delničarjev je kakovostnejša in bolje organizirana skrb za interes malih delničarjev pivovarne, zlasti pa za dolgoročen in stabilen razvoj družbe. Po besedah predsednika društva Bojana Ci-zeja so dogajanja zadnjih
let, povezana s Pivovarno Laško, jasno nakazala potrebo po kakovostnejšem zastopanju interesov malih delničarjev družbe. Razliko med novoustanovljenim društvom in drugimi podobnimi organizacijami pa vidi predvsem v tem, da društvo združuje le delničarje Pivovarne Laško, zato bodo lahko svoje aktivnosti bistveno bolje in podrobneje zastavili ter tako resnično skrbeli za interese delničarjev te družbe in njen dolgoročen razvoj.
RP
Podjetje KODING - 10 let uspešnega poslovanja
Vodilno podjetje na področju označevanja izdelkov in embalaže v Sloveniji.
Podjetje Koding, d.o.o., iz Celja, specializirano podjetje za označevanje izdelkov in embalaže, letos praznuje 10. obletnico.
V začetku je podjetje zaposlovalo eno osebo, danes po desetih letih uspešnega poslovanja pa še vedno mlado, a izkušeno podjetje zaposluje že deset oseb, ki skrbijo za prodajo in servisno dejavnost. Ves ta čas posebno pozornost posvečajo vsakoletnemu izobraževanju svojega kadra, še posebej pri uvajanju novih izdelkov in tehničnih rešitev. Glavne dejavnosti podjetja so:
-	prodaja sistemov za označevanje izdelkov in embalaže (ink jet tiskalniki, termo transfer tiskalniki, laserski tiskalniki, tiskalniki velikih znakov, HP ind. tiskalniki, tiskalniki tekstilnih etiket in vstopnic, rešitve za tisk primarne ter sekundarne embalaže izdelkov...),
-	prodaja sistemov in projekti za nadzor pakiranja (industrijski vid),
-	Print & Apply sistemi,
-	etiketirni stroji,
-	čitalci črtnih kod,
-	potrošni materiali (etikete, TT folije, črnila, redčila, čistila...),
-	servis in vzdrževanje.
Več kot 700 referenčnih instalacij naprav je potrditev najvišje kakovosti njihovih storitev.
Vtem času so postali eden najpomembnejših dobaviteljev naprav za označevanje, poznanih po svoji visoki stopnji zanesljivosti ter nizkih obratovalnih stroških. V letu 2004 so tako pridobili ekskluzivno zastopstvo svetovno znanega podjetja, kot je LINX printing technologies iz Velike Britanije, ki spada med vodilne svetovne proizvajalce naprav za označevanje izdelkov in embalaže.
Tako so v lanskem letu ustvarili za 1,2 milijona evrov prometa v letih od ustanovitve in do danes pa so prodali že več kot 700 naprav. S tem Koding, d.o.o., zavzema vodilni tržni delež pri prodaji naprav za označevanje izdelkov in embalaže v Sloveniji.
Glavno vodilo podjetja je prodajati ne le kakovostne naprave, temveč zagotavljati celovito podporo.
promet odprodaje naprav po letih
Število nameščenih naprav po letih
V KODING-u ne dobavljajo le opreme, ampak nudijo celostne rešitve. Največja prednost za njihove partnerje je v tem, da jim poleg dobave naprav zagotavljajo celovito podporo v vseh korakih - od ideje, svetovanja, instalacije, šolanja, uvajanja sistema in vzdrževanja. Na ta način stranka prihrani veliko časa in denarja, saj ima na enem mestu zagotovljeno vso podporo.
Dokaz o uspehu kot vizija za naprej
Z namenom, da zagotovijo ne le čim cenejšo, temveč tudi najzanesljivejšo proizvodnjo, bodo še naprej ponujali le najbolj zanesljive naprave. Največji dokaz o uspehu pa niso besede, temveč dolgoletno zaupanje največjih slovenskih podjetij (od prehrambene industrije, proizvodnje pijač, industrije sestavnih delov avtomobilov itn.)
Ponosni so na prvih 10 let, na zadovoljstvo svojih poslovnih partnerjev, na njihov skupen uspeh!
Ob tej priložnosti se zahvaljujejo vsem poslovnim partnerjem za izkazano zaupanje. Zagotavljajo, da se bodo še naprej trudili, da upravičijo zaupanje in presežejo pričakovanja.
m KODIl\IGd.o.o
Ul. frankolovskih žrtev 1 b, 3000 Celje Tel: 03 425 25 10; Faks: 03 425 2515 info@koding.si; www.koding.si
GOV.] parnwrzMjbcljšimckrnm	AKCIJA	5
V treh minutah 106 evrov
Medtem ko je zunaj ravno v času akcije Do polnega vozička brez mošnjička pripekalo sonce, smo se ob 12.15 v Planetu Tuš hladili ob prijetnih temperaturah. Zraven smo bili v pričakovanju in ugibanju, kdo bo tokratni izžreba-nec/-ka in ali bomo spet postavili rekord ali vsaj dosegli trimestno številko. Uresničilo se je slednje.
Izžrebali smo Mileno Per-tinač iz Laškega, ki Tuše-vega supermarketa sicer ni najbolje poznala, je pa imela nakupovalni listič, ki ji je pri naštevanju živil precej pomagal. Začeli smo pri mleku in mlečnih izdelkih in v voziček naložili jogurt, skuto, kislo smetano, sla-
doled, zamrznjeno sadje, zamrznjene ribje fileje, margarino, belo, koruzno, ajdovo in ostro moko, riž, polžke, špagete, sladkor, sol, sončnično, bučno in olivno olje, sir, tirolsko salamo in pršut. Ni slabo, še posebej, ker Milena rada tudi kaj dobrega speče. Mo-
Franc Lebič in Majda Brežnik (med Zlatkom Bobincem in Tanjo Seme) sta žal izžrebala prazen listič.
VELIKA NAGRADNA IGRA
V V^JB	Do polnega vozička brez
......	m	mošnjička je spet tu!

-ÍC éú
—^{'^rtfSr in svoj hladilnik napolnite I fèw*' brezplačno!
Izkoristite priložnost
Vsako sredo I	ob 12.15	;
; naRadiuCelie;.
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek: Naslov:_
tus
radiocelje
" 95.1 95.9 100 J 90.6 M Hi
Št. Tuš klub kartice:
Davčna številka:_
Telefon:_
tus klub
Podpis:.
njenega zneska zelo razveselila tudi Milena. Res je bila še ena izmed srečnih izžrebank, saj je tudi ta teden na naš na-
slov prispelo več kot 500 kuponov. Zadnja možnost za žreb pa se bo ponudila le še prihodnjo sredo, zato izkori-
stite priložnost in preizkusite srečo.
TS
Foto: SHERPA
ke je torej dovolj. Pri žrebu dodatnega bonusa pa tokrat nismo imeli sreče. Majda Brežnik, ki smo jo prosili za pomoč, je izžrebala prazen listič, menda zato, ker je ubogala Franca Lebiča, s katerim sta skupaj, ravno v času akcije, nakupovala v Planetu Tuš. Včasih je dobro prisluhniti svojemu in ne tujemu instinktu. Preostalo nam ni drugega, kot da se odpravimo na blagajno in preverimo, koliko smo prihranili. Kljub temu, da dodatnih ugodnosti nismo bili deležni, smo prihranili kar 106 evrov. Najbolj veseli pa smo bili, ker se je ome-
Milena Pertinač iz Laškega je v Tuš prišla s sinovoma, ki sta pomagala nositi polne vrečke.
6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
»V paketu« po francosko
Carmen Deržek je kot absolventka eno leto poučevala v I. OŠ, v letih 1977-84 učila v pedagoški gimnaziji, od leta 1984 pa je profesorica sprva tudi angleščine, zdaj le francoščine v I. gimnaziji v Celju. Odlikovanje vitezinja nacionalnega reda Akademskih palm je na nek način zahvala za njeno predanost francoskemu jeziku ter za zasluge pri širjenju francoskega jezika in kulture med mladimi generacijami. V Sloveniji ni veliko prejemnikov tega francoskega državnega odlikovanja, v Celju ob zakoncih Deržek le še upokojeni upravnik SLG Celje Borut Alujevič.
Carmen Deržek, ki že dolga leta poučuje francoski jezik v I. gimnaziji v Celju, ob tem pa je zadnja leta tudi duša in srce prireditve Fran-kofonski dan, je veleposlanica Francije v Sloveniji Nicole Michelangeli sinoči (v četrtek, op. p.) podelila visoko državno odlikovanje. Postala je vitezinja nacionalnega reda Akademskih palm in se tako pridružila soprogu Slavku, ki je pri tem odlikovanju še za stopničko višje, saj je častnik tega reda.
Več kot primerno izhodišče za pogovor o ljubezni do Pariza in francoščine, ki se seveda tesno prepleta z ljubeznijo do dela z mladimi, torej. Sploh ker se bliža konec šolskega leta, ko bo nekaj več časa in sproščenosti, saj bo utihnil šolski zvonec, ki ji praktično že vse življenje narekuje dnevi urnik. »Zdaj so sobote tiste, ki so bolj rezervirane zame, za mojo dušo, tisto, kar imam rada. Branje, poleti ob kavi na terasi, zvečer pa kakšna prireditev, koncert, če seveda je, ali dober film. Nedelje so bolj družinske, imamo tradicionalna kosila, ko se zbere družina. Posebej rada razvajam vnuka Simona in Davida in priznati moram, da nedeljske dopoldneve s kuhalnico v roki prav obožujem.«
Vaši maturanti znajo v francoščini odlično naročati v restavracijah ... Prav neverjetno je, kako ločijo odtenke pijač in jedi. Dajete ku-linariki prostor tudi v šoli?
Seveda, to je del francoske civilizacije. Da si ne bi napačno razlagali, gre za kulturo pitja in vsega, kar gre k tradicionalnemu obedu. Teh stvari se naučimo in dijaki z veseljem poslušajo. Saj se to tudi v Franciji spreminja, a določene stvari držijo, ostajajo tradicionalni meni, desert, siri ... Končno je tudi pri naročanju kave dobro vedeti, kaj boš dobil na mizo.
Kaj pred počitnicami priporočate dijakom, kako jih boste vi preživeli?
Dijaki naj se predvsem spočijejo, saj so zadnji šolski dnevi res naporni. Naj se sprostijo, naberejo moči, se zabavajo - a seveda je treba na zabavo z glavo, kot pravimo. Proti koncu počitnic pa le naj malo primejo v roke tudi šolske stvari, naredijo naj kakšno bilanco za preteklo in za prihajajoče šolsko leto načrt o tem, kje bodo bolj uspešni. Da prve šolske dni ne padejo kot z lune v razred. Sama sem podobna kot dijaki. Šolo popolnoma odmislim, sicer pa imam zadnja leta že kar nekakšen počitniški ritual; sproščeni dnevi doma, nekaj dni ob morju pri prijateljih v Pulju, pa obvezno obisk moževe sestre in nečakinje v Švici. V njem žal letos ne bo Pariza, ker je bil lani ...
Pariz na vajin način ...
Večkrat kakšni prijatelji vabijo, češ, pa pojdimo skupaj. Ampak ne vem, če bi bil najin Pariz vsem všeč. Midva v njem uživava kot prava franko-fona in frankofila. Obiski predstav, gledališče, sprehodi po manj znanih predelih, nič od turističnega Pariza.
Konec šolskega leta je po svoje tudi boleč zaradi slovesa od maturantov. S kakšno popotnico odidejo?
Res je, a bi vendarle rekla, da je slovo vsaj zame vsako leto lažje. To najbrž pride z leti. Tako kot je mlademu zdravniku najbolj hudo
prva leta in so najbolj boleče prve smrti, se tudi mlajši profesorji bolj navežejo na dijake kot mi starejši. Pa najbrž se tudi generacije malo spreminjajo. Z leti se, kaže, vsi utrdimo. Popotnico pa imajo naši maturanti res zelo solidno. Eni celo odlično, zelo dobro, drugi morda le zadostno, a od njih je odvisno, kako jo bodo izkoristili. Nas pa velikokrat kdo preseneti.
Vaša šolska leta .
... so bila zelo srečna. Od osnovne šole do »moje« gimnazije, s katero je povezano celo moje življenje. Stanovali smo v bloku v Kaju-hovi, tako da sem z balkona gledala v razred, kjer sem kot gimnazijka sedela in kjer imam zdaj spet kot razredničarka matično učilnico. Seveda sem se tudi veliko učila, bila sem odličnjakinja, in za to je bilo potrebno veliko dela.
Ljubezen do jezikov ... koliko je torej stara?
Že kot otrok sem oboževala glasbo. Imela sem srečo, da smo jo v naši družini veliko poslušali, tudi tujo. Kot mala punčka sem prepevala in se pačila pred ogledalom, si domišljala, da že znam tako angleško kot francosko, in že takrat sem vedela, da se bom ukvarjala z jeziki. In to absolutno z angleščino in s francoščino. Odločitev za študij torej ni bila težka.
Najbrž pa je bila pika na i nagrada staršev, ki sta vas po odlično opravljeni maturi za tri mesece poslala v Pariz?
Ta tečaj je bil na nek način tudi potrditev za pomanjkanje samozavesti, saj sem se na nek način le bala študija. To je bila enkratna izkušnja za tako mlado dekle - brez telefonov, z mamo sva si, na primer, vsak dan pisali pisma - pa tudi huda preizkušnja. Tri mesece je bilo dovolj za prvo spoznavanje mesta, dekleta smo ga spoznavala peš, s prijateljicami Ame-
ričankami smo hodile in hodile .
So tudi zaradi tega ekskurzije v Pariz, ki sta jih vodila s soprogom Slavkom, tako trajno zapisane v spomin vaših gimnazijcev?
Najin Pariz, ja ... Pariz sem prvič spoznala geografsko, drugič sva ga odkrivala z možem. Dijakom pa dajeva obojnega, prav je, da spoznajo njegovo turistično podobo, in prav tako je prav, da spoznajo tudi drugi obraz Pariza, ki je všeč našim frankofonom. Naš Pariz ni agencijski, zagotovo.
Francoščina je težek jezik, kakšno je zanimanje zanj?
Med mladimi niha, zadnja leta, bom rekla, malo upada. V naši gimnaziji vsako leto napolnimo vsaj po en oddelek, kar smo francoščino uvrstili v program klasične gimnazije, pa sta dva oddelka v letniku. Da je težek jezik, se strinjam, a vse se da. Je trdo delo in rada rečem, da je najprej navajanje na delo, učenje, kot pri vsem drugem. Talent pride do izraza šele kasneje. Francoščina nena-
zadnje ima svoj pomemben status v Evropi, vsaj v določenih službah, in na to ne bi smeli pozabljati.
Je torej francoščina za dijake pravi bavbav, s kopico popravnih izpitov na koncu?
Ne, sploh ne. Mislim, da sem tudi sama z leti postala manj stroga in francoščina res ni noben bavbav. Osnove se da naučiti, resnično gre.
V I. gimnazijo ste prišli leta 1984 kot profesorica angleščine in francoščine, kajne?
Začela sem z obema jezikoma, kot
profesorica angleščine in tudi že francoščine, saj je mož prevzemal funkcijo pomočnika ravnatelja.
Nekaj časa ste bili sodelavci z mamo Dano, za številne generacije gimnazijcev legendarno tajnico, in s soprogom Slavkom ... Najbrž ni bilo prav lahko?
Res je, mama je bila močna osebnost, veliko stvari je imela v svojih rokah, mož profesor z renomejem, s karizmo - sama pa novinka. Kar zanimivo je bilo, težko, a je šlo.
Pa med vama ni šlo za tekmovanje, ves čas za sodelovanje, kajne?
Tudi ogromno sem se naučila od njega, kot pridna »učenka«, seveda. In mislim, da so naju dijaki ves čas jemali nekako »v paketu«; od tod tudi ta Monsieur et Madame Deržek. Tiste, ki so se francoščini bolj posvetili, pa sva tudi midva jemala »paketno«, bili so najini, eden jih je na primer učil, drugi pripravljal na maturo, pa seveda delo z njimi v krožku, kjer sva bila oba. Pogosto smo nadaljevali doma, ko je v šoli zmanjkalo časa za še zadnje priprave. Idejni vodja je bil Slavko, sama pa sem bila dobra izvajalka njegovih zamisli. Moje je konkretno delo z dijaki, pri izgovorjavi, prepevanju. Ker se šola nikoli ni končala v šoli, ampak se je nadaljevala doma, je tako ostalo tudi, ko je leta 1998 odšel na zavod za šolstvo. Še naprej sva doma
sodelovala, in čeprav so bili samo »moji«, so ves čas sprejemali tudi njega. V paketu, torej.
In to delo je prinašalo tudi priznanja, dosežke .
Pred kratkim sem pregledovala podatke za nazaj. V 26 letih jih je v množici dijakov posebej izstopalo 42. Dosegli so vrsto nagrad in priznanj na državnih tekmovanjih v znanju francoskega jezika in v pisanju raziskovalnih nalog, ustvarili več odmevnih francoskih večerov, ki so jih predstavili v Celju in drugod po Sloveniji, prejeli nagrade za igralske in pevske nastope na Frankofonskih dnevih v Celju in na Mednarodnem festivalu francoskega šansona v Splitu .
Kako vam je vse to uspelo?
To je zagotovo plod najinega skupnega dela, sodelovanja. Nikoli ni šlo zgolj za delo v šoli; tu so sobote, veliko ur prostega časa. Pomagali so nam tudi drugi; naj omenim Plesni forum, saj smo s plesalkami pripravljali skupne večere.
Da ste dobitnica visokega francoskega državnega odlikovanja, ste izvedeli marca, zdaj ste ga prejeli v roke. Kakšni so občutki?
Vsakomur priznanje godi, zame pa je bilo res presenečenje, ker ga nisem pričakovala. Najprej, Francozi s svojimi priznanji resnično niso radodarni, drugič pa - ker je mož Slavko postal tudi častnik ncionalnega reda Akademskih palm - sem mislila, da naju bodo Francozi tudi vzeli »v paketu«, in ga sama res nisem pričakovala. Priznanje res godi, saj v šoli nimamo kakšnih posebnih nagrad. A po drugi strani sem silno nerada v središču pozornosti in prav vesela bom, ko bo tole mimo.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
»Že kot mala punčka sem prepevala in se pačila pred ogledalom, si domišljala, da že znam tako angleško kot francosko, in že takrat sem vedela, da se bom ukvarjala z jeziki. In to absolutno z angleščino in francoščino.«
»Mislim, da so naju tudi dijaki ves čas jemali nekako »v paketu«, od tod tudi ta Monsieur et Madame Deržek.«
»Vsakomur priznanje godi, zame pa je bilo res presenečenje, ker ga nisem pričakovala. Najprej, Francozi s svojimi priznanji resnično niso radodarni, drugič pa - ker je mož Slavko prejel že dve, postal je tudi častnik nacionalnega reda Akademskih palm - sem mislila, da naju bodo Francozi tudi vzeli »v paketu«, in ga sama res nisem pričakovala.«
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Ne znanstvena fantastika in ne muha enodnevnica
Za »hujšarji« je zadnja delavnica akcije zdravega hujšanja, ki jo sedmo sezono pripravljamo v naši medijski hiši v sodelovanju s Top-fitom Celje in Zavodom za zdravstveno varstvo Celje in pod vodstvom prim. Jane Govc Eržen. V treh mesecih je skupini uspelo izgubiti 241 kilogramov in se v pasu stanjšati za 3,70 metra. Sebi in drugim dolgujejo nadaljevanje začetega boja s kilogrami, zato ne bodo odnehali.
Najbolj uspešno doslej se je prekomerni teži zopersta-
vila Irena Banovšek, ki je lažja za 18 kilogramov. Primat najboljše si v zadnjih tednih deli z edinim moškim v skupini, Romanom Podlesnikom, s katerim si delita nasvete glede prehrane. »Recept za uspeh je enostaven. Upoštevala sem nasvete, da je potrebno zajtr-kovati in jesti pet obrokov na dan ter se odpovedati vsemu, kar je >belo< in sladkarijam. Izjemno veliko pridobivam z gibanjem, ki je raznoliko.« Ba-novškova se zaveda, da hujša-nje ni muha enodnevnica. Do naslednjega leta želi ohraniti pridobljeno težo in nato sto-
Zaključna prireditev akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje bo v torek, 22. junija, ob 18. uri v City-centru Celje.
piti še 5 kilogramov ter ne izgubiti volje v najbolj kritičnih, zimskih mesecih.
Največji uspeh za Milenko Oset je zmanjšan obseg pasu. »Mož je bil nadvse zadovoljen, da mi je lahko skrajšal pas. Obožujem nositi oprijete materiale in končno si lahko na hlačah zaprem gumb, ki je prej ostajal odprt. Izjemno zadovoljna sem, ko se pogledam v ogledalo. Sem bolj samozavestna in nočem se ponovno zapustiti. Jeseni bom kondicijo preverila na testu hoje.«
Ivana Žaberl je z 90 prešla na slabih 80 kilogramov. Njena idealna teža je 75 kilogramov. Ivani gibanje še pred začetkom delavnic ni bilo tuje, »zato sem zdaj nadvse vesela, da sem osvojila pravi način prehranjevanja in lahko izbiram mladostna oblačila,« je dejala in dodala: »Morebiti bom kmalu spet lahko tekla maraton.« Za 11,4 kilograma lažjo Viktorijo Jezovšek hujšanje še zdaleč ni končano. »Vesela sem, da ste me izbrali in me naučili, kaj je zdrav način prehranjevanja. Prepričana sem bila, da gre za znanstveno fantastiko, a ugotovila, da je recept enostaven.«
Indeks telesne mase udeležencev je bil še pred dvema mesecema nad 30. S pomočjo gibanja in vzpodbudnega ter strokovnega dela se je zmanjšal na 27, kar je le dve stopnji več od normalne vrednosti.
Prim. Jana Govc Eržen je
udeležence ob koncu ponovno posvarila na previdnost pred dietami, zdravili in poplavo izdelkov za hujšanje. »Hujšanje zahteva izjemno motivacijo in skupina ima voljo in motiv za spremembe. Kilograme izgubljajo na zdrav način in pohvalno je, da so prav vsi vztrajali do konca. Vsakdo izmed njih dosega tisto, kar si je zadal in kar si želi. Z delom še niso končali, saj jih sedaj čaka samostojna pot. Za zdravje gre in vredno ga je ohranjati.«
Skupina je telesno dejavna. Od zadnjega testa hoje sta minila dva meseca in zadnji preizkus, ki so ga udeleženci opravili v soboto na Savinj-
skem nabrežju, je pokazal, da se je pri večini izboljšala telesna zmogljivost.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Recept za hujšanje je premišljen jedilnik, več gibanja in večja poraba od vnesenih kalorij. Udeležencem se vrača nasmeh in postopno zadovoljstvo s samim seboj.
Prim. Jana Govc Eržen je strokovno vodila tudi letošnjo skupino »hujšarjev«.
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje v okviru akcije vabimo, da izpolnite kupon in ga pošljete na naš naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vsemi tistimi, ki boste kupon izpolnili, bomo 23. junija izžrebali 6 srečnežev, ki boste z nami kuhali v gostilni Bezgovšek. Ni pomembno, ali znate kaj dobrega (za)kuhati ali samo kaj pogreti. Vedno se lahko naučite nekaj več. V gostišču Bezgovšek v Laškem bodo z vami delili nasvete svojih kuharskih mojstrov, 28. junija ob 14. uri. Naučimo se kuhati skupaj, kot to počnemo vsako sredo med 10. in 11. uro v radijski oddaji Kuhajmo skupaj oziroma vsak torek odlične recepte in priporočila prebiramo v Novem tedniku. Seveda ne pozabite, da lahko na našem oglasnem oddelku kupite Kuharske bukve, v katerih so recepti naših poslušalk in poslušalcev.
CEUE
Vsakdanji prizori ob grobnici na Golovcu ...
Bo občini uspelo pregnati vandale z grobnice?
Grobnica žrtvam NOB na Golovcu, v kateri počiva 119 narodnih herojev in talcev, je postala stalno zbirališče vandalov. Ti za seboj puščajo pravo razdejanje. Razbite steklenice, pločevinke, uporabljene igle in sledi pogorišč so vsakdanji prizori ob grobnici. Občani so glede stanja že večkrat opozorili pristojne na Mestni občini Celje, a se stvari po besedah rednega obiskovalca grobnice niso izboljšale.
Na Mestni občini Celje pravijo, da problem poznajo, a
zanikajo, da glede preprečevanja vandalizma pri grobnici nič ne ukrenejo. Je pa res, da so pri tem precej neučinkoviti. Občina je grobnico padlih borcev na Golovcu pred štirimi leti sicer temeljito obnovila, tako v notranjosti kot tudi v zunanjem delu. Tedaj so namestili tudi zaščitno ograjo, za obnovo pa odšteli približno 20 tisoč evrov. Vendar vandalizma zaščitna ograja ni preprečila. Vandali so se spravili še nad njo, sneli so tudi vhodna vrata, ki zdaj ležijo na tleh ...
Na mestni občini pravijo, da so vandalizem vedno sproti reševali in da bodo tudi tokrat poskrbeli za ustrezno zaščito in sanacijo grobnice. Pri čemer menijo, da samo popravilo ograje in vrat ne bo dovolj. Za dolgoročno rešitev problema vandalizma na Golovcu bi bilo treba urediti stalen nadzor policije in namestiti ustrezne varnostne naprave. To pomeni tudi večje stroške za vzdrževanje spomenika. »Vsekakor bomo poiskali ustrezno možnost zaščite in sanacije grobnice,« obljubljajo na MOC.
Občani menijo, da bi se stanje izboljšalo že, če bi policija ali mestna straža pogosteje naredili obhod okoli grobnice. Vandali se k njej zatekajo ravno zato, ker imajo
Celje navdušilo
francosko
veleposlanico
Na svojem prvem obisku v Celju se je v torek mudila francoska veleposlanica v Sloveniji Nicole Michelangeli. Srečala se je z županom Bojanom Šrotom, s celjskim škofom Stankom Lipovškom ter z gospodarstveniki, obiskala pa je tudi I. gimnazijo v Celju, kjer je bila navdušena nad sprejemom, ki so ji ga pripravili dijaki.
Nicole Michelangeli je veleposlanica v Sloveniji šele nekaj mesecev, zato je bil njen obisk Celja predvsem vljud-nostno-spoznavne narave. »Predstavil sem ji mesto, ji povedal, kaj delamo, pogovarjala pa sva se tudi o frankofoniji v Celju. V Celju je sedež Frankofonskega foruma, imamo pa tudi nekaj prejemnikov francoskih odlikovanj za popularizacijo francoskega jezika,« je dejal župan Šrot.
Z obiskom je veleposlanica počastila tudi I. gimnazijo, ki ima na Celjskem najdaljšo tradicijo poučevanja francoščine. Visoko gostjo, ki sta jo spremljala direktor Francoskega inštituta v Ljubljani Jean-Jacques Victor in ataše za sodelovanje na področju francoskega jezika Jean-Patrice Cadeau, sta sprejela ravnatelj Anton Šepetavc in profesorica francoščine Carmen Deržek. Veleposlanica je izrazila navdušenje nad uspehi, ki jih dijaki I. gimnazije dosegajo na tekmovanjih in s pevsko-gledališkimi nastopi v francoščini, obenem pa izrazila zaskrbljenost nad zmanjšanim številom dijakov, ki se učijo tega pomembnega jezika Evropske unije.
Francoska veleposlanica je bila nad Celjem navdušena, saj je obljubila, da ga bo še obiskala. Žal tokrat ni bilo dovolj časa, da bi si ogledala vse celjske znamenitosti, zato bo knežje mesto, kot je napovedala, kmalu obiskala kot turistka. Predvsem bi si rada ogledala celjski Stari grad. BA, foto: SHERPA
tam mir in jih nihče ne preganja.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Vandalizma niti ograja ni preprečila.
Podeželje
■ ■ v v
v središču mesta
Jutri bo v Celje, na Glavni trg, prišlo podeželje. Osnovni cilj te že tradicionalne prireditve, ki poteka pod okriljem Mestne občine Celje ter v soorganizaciji Zavoda Celeia Celje in društva Raznolikost podeželja, je prispevati k večji prepoznavnosti podeželja in predstaviti pridelke, izdelke in storitve ponudnikov s kmetij.
Na prireditvi se bodo med 9. in 13. uro predstavile turistične in ekološke kmetije ter društva in posamezniki s podeželja. Obiskovalci bodo lahko pridelke in izdelke s kmetij tudi kupili. Gostje letošnje prireditve bodo ponudniki z območja turistične destinaci-je Dežela Celjska, ki jo predstavlja 21 občin iz subregij: Osrednje Celjsko, Spodnje Savinjsko, Dravinjsko, Kozjansko in Obsotelje, ki bodo prikazale ponudbo tudi v okviru animacijskega programa. Nastopili bodo Ansambel Domen z Vižarji, Ljudski pevci in godci ter TKD Lemberg z lutkovno predstavo Sojenje na pran-gerju. Zanimiva popestritev prireditve bo vožnja s pravo kmečko kočijo.
Vstop na prireditev, ki bo v vsakem vremenu, je prost.
BA
Francoska veleposlanica v Sloveniji Nicole Michelangeli bi rada Celje še podrobneje spoznala, zato se bo v knežje mesto zagotovo še vrnila, je obljubila. Navdušena ni bila le nad mestom, ampak tudi nad županovim razumevanjem francoščine.
IZJAVA TEDNA
»Če sva midva z veleposlanico skupina, potem je lahko fotografija tudi skupinska.«
Odgovor župana Bojana Šrota fotografu, ki je predlagal, da bi veleposlaničin obisk zabeležil s skupinsko fotografijo
Nordijska hoja ob Savinji
V torek, 15. junija, bo na Savinjskem nabrežju blizu kipa Splavarja in Mestne plaže predstavitev nordijske hoje. Od 16. do 18. ure jo pripravlja Klub nordijske hoje Celje. Dodatne informacije o tem zdravem načinu rekreacije lahko najdete tudi na spletni strani kluba www.klubnhcelje.si.
AB
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
H'OiH'HIIN
CEUE
9
Celje odslej tudi za mlade turiste
Z razbitjem pinjate so odprli celjsko pribežališče mladih turistov.
V Celju na Mariborski cesti so v sklopu objekta, kjer že dolga leta domuje Celjski mladinski center, včeraj slavnostno odprli mladinski hotel MCC Hostel.
Ideja je stara že nekaj let, realno osnovno pa je dobila pred časom, ko je bil mladinski center uspešen na razpisu za sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj, je ob odprtju, ki so ga popestrili z glasbo in plesom, poudaril direktor Celjskega mladinskega centra Primož Brvar. Iz tega naslova so dobili več kot polovico sredstev za obnovo in dogradnjo spomeniško zaščitenega objekta, skupna vrednost gradnje hotela znaša po pogodbi malo manj kot 816 tisoč evrov, preostala sredstva je zagotovila Mestna občina Celje.
Sproščeno, mladostno, brez odvečne nervoze, brez protokolov kljub gostom v kravatah - mladinski hostel so namreč prišli pogledat tako celjski svetniki kot uslužbenci občinske uprave, direktor urada za mladino Peter Debeljak in številni drugi obiskovalci - je minilo včerajšnje odprtje. Popolnoma v skladu z utripom, ki smo ga v mladinskem centru že vajeni. Čeprav so bili zadnji dnevi priprav na odprtje, zakasnilo je zgolj za mesec dni glede
Klemen Sagadin in Ivana Ristić iz MCC Hostla
na prve napovedi, vse prej kot sproščeni, je povedal vodja hotela Klemen Sagadin. Ki ima veliko razlogov za optimizem, vsaj, če se bodo rezervacije nadaljevale v sedanjem tempu; v prvih tednih že imajo zapolnjen hostel.
Župan Bojan Šrot je v nagovoru poudaril, da je naložba v privabljanje nove strukture gostov v knežje mesto več kot upravičena ter da gre za del občinske strategije, ki že več let »na polno« vlaga v turistično infrastrukturo. Hkrati zaradi mladinskega hotela dobiva novo vsebino objekt, sicer predviden za rušenje. Celje bo z njim postalo destinacija na zemlje vidu mladinskega turizma, je še povedal Šrot.
Zaradi unikatnega umetniškega pečata, ki so ga na temo urbarih zgodb Celja v njem pustili celjski umetniki, si bo v njem gotovo zaželel prespati marsikateri Celjan. Vsi gostje pa bodo lahko izbirali med sobami s 6 ali 8 ležišči ter dvo-in enoposteljnimi sobami. Na voljo so dodatni prostori; seminarski sobi, dvorana, prostor za druženje s kuhinjo, pralnica, zimski vrt, računalniški kotiček, neomejen Wi-Fi dostop, lahko pa si bodo tudi brezplačno izposodili kolesa. Preostane nam le še utrinek iz kulturnega programa - besedica »dobrodošli« v vseh svetovnih jezikih in besede iz nagovora. »Pa ga imamo,« sta dahnila Šrot in Brvar.
POLONA MASTNAK Foto: GrupA
Komunalna petek in sobota
Več kot tri tisoč komunalnih delavcev na delovnih in športnih igrah Komunaliade
V petek in soboto se je v Celju zbralo več kot tri tisoč delavcev slovenskega komunalnega gospodarstva. Petek je bil namenjen predvsem strokovnemu posvetu in predavanju vodilnim delavcem. Med drugim so govorili tudi o organizacijskih spremembah v komunalnem gospodarstvu. Kar nekaj skrbi na tem področju povzroča zakonodaja, ki govori o javno-zasebnem partnerstvu. Večina podjetij namreč še ni prenesla infrastrukture na občine oziroma sklenila pogodbe o njenem najemu. Zato bodo, tako je bilo slišati v petek, naslednji meseci ključni za nadaljnji razvoj in organiziranost v komunalnem sistemu.
Direktor celjskega Sim-bia Marko Zidanšek je ob tem še dejal, da je dobršen
del slovenske zakonodaje, ki se nanaša na njihovo delo, spisan predvsem kabinet-sko in ne življenjsko. To se odraža v težavah pri njihovem delu, saj so pravilniki s področja komunalne urejenosti za ljudi pogosto nejasni in nedorečeni. Ob petkovem strokovnem posvetu je predsednik upravnega odbora zbornice komunal-
nega gospodarstva Marijan Jedovnicki omenil še težavo, ki se v komunalnem gospodarstvu pojavlja predvsem pri pomanjkanju ustreznega profila delavcev. Po priključitvi Slovenije Evropski uniji so bile tej panogi namreč naložene nove in zahtevnejše naloge.
Toda ta sobota je takšno skrb pustila na strani in je
Tekmovanja so bila namenjena tako vodilnim kot operativnim delavcem. V soboto zjutraj so se vodilni pomerili v kartingu, kjer je barve Celja ubranila ženska. Medtem ko sta direktor Simbia Marko Zidanšek in vodja tehnične službe Janez Karo pristala na predzadnjem in zadnjem mestu, se je na drugo mesto zavihtela vodja Simbieve službe za stike z javnostjo Helena Kojnik. So se pa operativni delavci Simbia, predvsem pa delavci Komunalnega podjetja Velenje v ostalih igrah pogosto zavihteli v sam vrh. Poleg v delovnih igrah so namreč tekmovali tudi v bovlingu, kegljanju, košarki, namiznem tenisu, odbojki, pikadu, streljanju in vlečenju vrvi.
Takole je videti mojstre na terenu.
dala prednost druženju in zabavi. Na različnih lokacijah v Celju se je namreč v
športnih in delovnih igrah pomerilo več kot 700 ekip iz vse Slovenije, najštevilč-
nejša pa je bila ravno ekipa celjskega Simbia.
SŠol, foto: GrupA
radiocelje
www.novitednik.com www.radiocelje.com
ŽALEC
BRASLOVCE
^ IVI	V I	■■	■ V	v ■
Griska sola na klasičen način
Za gradnjo OŠ Griže s telovadnico in z vrtcem bi bil model javno-zasebnega partnerstva dražji od klasičnega načina
Staro šolsko zgradbo v Grižah so podrli februarja, nova stavba pa naj bi začela rasti še pred pravim poletjem.
Po večmesečnem usklajevanju so žalski svetniki v ponedeljek zaprli poglavje o gradnji šole Griže po principu javno-zasebnega partnerstva. Primerjava je namreč pokazala, da je klasičen način, s sofinanciranjem občine in države, za več kot 800 tisoč evrov cenejši, zato se svetniki niso odločili za javno-zaseb-no partnerstvo niti za podelitev koncesije.
Sicer bodo podrobnosti znane konec junija, ko bodo žalski svetniki sprejemali rebalans proračuna, denar za dobrih 6 milijonov evrov vredno naložbo pa naj bi zagotovili z dodatnim zadolževanjem občine. Kot je zatrdil župan Lojze Posedel, je občina glede na svojo aktualno kreditno zadolženost to zmožna, zaradi šole pa niti
enega letošnjega projekta ne bodo izločili iz proračuna. Do takrat naj bi bil znan tudi izvajalec, saj je komisija že objavila javni razpis za gradnjo šole z vrtcem in s telovadnico. Na razpis, ki ga je zaradi zahteve Cestnega podjetja Kranj po reviziji že pregledala državna revizijska komisija in v prvi fazi ugodila pritožbi Občine Žalec, so se prijavili štirje ponudniki. Med ponudniki so Pluton in CM Celje ter podjetji iz Slovenske Bistrice in Murske Sobote. Neuradno naj bi bilo izbrano slednje, slišati pa je že tudi očitke in zato župan Posedel v nadaljevanju postopka ne izključuje še kakšne pritožbe.
Sicer je bila ponedeljkova dobro uro trajajoča izredna seja precej predvolilno obarvana, na dan so spet pri-
letele nekatere stare zamere z očitki, predvsem pa vprašanja, zakaj se postopki za gradnjo šole v Grižah tako dolgo vlečejo. Kot vemo, učenci že od lani septembra obiskujejo pouk v nadomestnih prostorih v žalskem Upiju, kjer ga, vsaj tako je zatrdil župan Pose-del, izvajajo brez težav. Kot je še omenil, so ustrezen sklep ministrstva o sofinanciranju prejeli šele avgusta lani. V tem času so podrli staro šolo in precej pocenili naložbo, nekateri svetniki pa so vseeno vztrajali, da gradnja prepotrebne šole traja predolgo. Spraševali so, kdo bo nosil odgovornost za zamudo ter opozarjali, da so že pred letom želeli paralelna postopka.
US
Foto: TT (arhiv NT)
Ovadena braslovSki
v	■	■ v
župan in podžupan
Zoper župana občine Braslovče Marka Balanta in podžupana Vinka Drčo je podana kazenska ovadba. Osumljena sta zlorabe uradnega položaja in protipravnega prilaščanja občinskega premoženja.
Predstavniki občine uradnih izjav do zaključka preiskave ne dajejo. Kot so nam potrdili na Generalni policij-ski upravi, so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada pred dnevi vstopili v prostore občine. Več informacij zaradi
interesa preiskave ne dajo. Zahtevali naj bi predajo dokumentacije, povezane s sprejemanjem prostorskih načrtov in prostorske strategije občine izpred dveh let. Ovadba naj bi se nanašala na nezakonito ravnanje občine pri izdaji gradbenih dovo-
ljenj. Kmetijsko ministrstvo namreč ni izdalo dovoljenja za spremembo kmetijskega v stavbno zemljišče, medtem ko je ministrstvo za okolje in prostor gradnjo dovolilo. Za kolikšno območje gre, zaenkrat ni znano. Zaradi navzkrižja interesov obeh ministrstev naj bi imelo podoben problem veliko občin v Sloveniji.
MJ
Da se ne bi za pogačo
Občinski odbor stranke SD Braslovče je predstavil županskega kandidata na jesenskih volitvah. Za županski stol se bo potegoval 52-letni domačin Branimir Stro-janšek, po izobrazbi univ. dipl. pravnik, zaposlen na Davčnem uradu Velenje.
Med najpomembnejšimi točkami volilnega programa izpostavlja večjo povezanost občanov. »Glede na teritorialno specifičnost občine je potrebno povezati kraje v celoto, kot vrtnice, in ne da se, kot sedaj, za svoj del denarja borijo kot krokodilčki,«
kot krokodilčki »cufali«
Brane Strojanšek
je slikovit. Zavzema se za vzpostavitev uradnih ur za občane izmenično v različ-
Zabukovška godba v Limbergu
Ena izmed najstarejših godb v Sloveniji, godba Za-bukovica, praznuje 130 let delovanja.
Obletnico bodo počastili s slavnostnim koncertom, ki bo jutri ob 20. uri v Letnem gledališču Limberg v Grižah.
Godba je kar nekaj izjemnih nastopov zabeležila med obema vojnama. Omeniti velja, da so zabukovški godbeniki igrali na poroki kralja Aleksandra in maršalu Titu na Ostrožnem v Celju. Ob 100-letnici godbe je v njej igralo
39 godbenikov, med njimi 14 mladih, ki so se pripravljali na svoj prvi nastop. Zadnja leta godbo vodi Boštjan Me-sarec, ki poučuje klarinet na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju.
MJ
IZJAVI TEDNA
»Škoda, da bi zaradi formalnega sklepa šli v oddajo Še pomnite, tovariši.« Župan Lojze Posedel potem, ko so bili na izredni seji omenjeni Tuš, Arnovski gozd, ovadbe, nadzorni svet ...
»Sam to prvič slišim, verjetno pa to ve vaš jagodni izbor.« Svetnik Andrej Vengust po obrazložitvi, da vsi poznajo datum, 28. junij, ko bo naslednja seja občinskega sveta
nih območjih Braslovč, saj je bilo doslej premalo možnosti za neposredni pogovor z županom. Občina je zadolžena, »vemo, da za šolsko telovadnico odplačuje kredit v kar štirih bankah v vrednosti preko 140 tisoč evrov in da je za investicije na voljo zelo malo denarja, zato se bo potrebno intenzivno prijavljati na razpise za evropska in državna sredstva,« meni kandidat. Te obljube bo Strojanšek lahko izpolnil le pod pogojem, da bo funkcijo župana opravljal profesionalno, za kar se prav tako zavzema.
MJ
v
Suderfest in turizem
Jutri se bo v Libojah ves dan odvijal festival Šuderfest 2010. Športno-zabavni festival z namenom ohranitve naravne dediščine in razvoja športnega turizma v Libojah in bližnji okolici pripravljajo drugič.
Pobuda za Šuderfest je zrasla med navdušenci plezanja v Kotečniku. Izkopi v okviru sanacije Kamnoloma Liboje v bližini plezalnih sten so ogrozili njihovo varnost. Prav ta-
za naravo, šport
ko so se plezalci postavili po robu morebitnemu uničenju plezalnih sten. Lastnica kamnoloma - celjska družba In-grad Gramat - se je pred tremi leti zavezala k sanaciji, ozelenitvi in dokončnemu zaprtju kamnoloma do leta 2021, ter zatrdila, da je strah pred uničenjem neupravičen ter podprla športno-kulturne dejavnosti za ohranitev narave in razvoja športnega turizma.
Udeleženci festivala se bodo lahko pomerili v tenisu, nogometu, košarki, streljanju,
vlečenju vrvi in si ogledali slack-line (šport ravnotežja, pri katerem uporabljajo najlonsko vrv). Športne aktivnosti se bodo odvijale na teniškem in šolskem igrišču ter na strelišču. Na voljo bo umetna plezalna stena za začetnike, plezalci se bodo družili v Kotečniku in na Izletniški kmetiji Tratnik. Igrala bo Godba na pihala Liboje, v večernih urah pa bo rock koncert. Prijavnine ni, udeleženci športnih dejavnosti bodo dobili tudi topel obrok.
MJ
LAHKOTNO DQ/QBRESTI
Za depozit neverjetnih
4,5 % obresti
•	4,50 % letna fiksna obrestna mera za obdobje 3 let,
•	v primeru prekinitve po 1. letu velja 4,00 % letna obrestna mera, v primeru prekinitve po 2. letu pa 4,25 % letno,
•	vnaprej znana donosnost, ki vam jo ^ zagotavlja fiksna obrestna mera,
•	izplačilo obresti ob poteku obdobja vezave ali ob prekinitvi,
•	možnost vezave že od 1.000 EUR naprej.
top ■ depozit
www.probanka.si
H PROBANKA
J finančna skupina

H'OiH'HIIN
ŠMARTNO O. P.
11
Odmev treh oktetov
V čudovitem okolju podzemske jame Huda luknja so v petek pripravili koncert Okteti treh slovenskih pokrajin.
S pretežno slovensko pe- ski oktet Velenje, Trebanjski smijo so se predstavili Rudar- oktet in Oktet Dolič.
Gostitelj in organizator koncerta, Rudarski oktet Velenje, je bil ustanovljen leta 1979 z namenom negovanja lepe slovenske pesmi, pred-
vsem rudarske. Oktet je v tem obdobju obogatil in razširil svoj repertoar, vodi pa ga Danica Pirečnik. Rudarski oktet je lani praznoval 30. obletnico delovanja in ob tem izdal svoj četrti izdelek, zgoščenko Velenje, srečno. Številno občinstvo je bilo navdušeno, večina pa je menila, da je čudovit ambient izjemen prostor za izvedbo podobnih koncertov tudi v prihodnje.
US
Evropska prestolnica kulture z vprašaji
Občinstvo v Hudi luknji
Približuje se leto 2012, ko bo tudi Velenje eno od prizorišč velikega projekta Evropska prestolnica kulture. Tudi zato so se v ponedeljek v Velenju srečali župani in koordinatorji partnerskih mest, saj dve leti pred izjemno pomembnim dogodkom v projektu EPK ostaja še kar nekaj odprtih vprašanj.
Glavno je to, da s strani pobudnice projekta EPK 2012, torej države, še vedno nimajo ustreznega sogovornika. Tudi zato so župani zahtevali, da vlada predlaga poseben zakon o financiranju projekta Evropska prestolnica kulture 2012. V primeru, da do julija ne bodo dobili jasnega zagotovila vlade o podpori projektu, bodo župani prisiljeni odstopiti od njega. Sicer so bili župani precej kritični do odnosa vlade do projekta že na prejšnjih srečanjih in so že večkrat poudarili, da so občine samo podi-zvajalec tega projekta, medtem ko je nosilec Vlada Republike Slovenije.
»Evropska prestolnica kulture je šolski primer, kjer bi moral nastati zakon, kajti vlada je bila tista, ki je projekt
pripeljala v slovenski prostor, in kandidirala je vlada, ne mi,« je na novinarski konferenci po ponedeljkovem srečanju poudaril župan MO Ptuj Štefan Če-lan. Dodal je, da ima vlada for-malno-pravno odgovornost do tega, ali bo projekt izpeljan ali ne. Velenjski župan Srečko Meh je opozoril, da bi se morali z vlado predvsem dogovoriti, kako bi programe in projekte tudi izvedli.
V vseh šestih slovenskih mestih, ki so partnerji v projektu, je sicer pripravljenost za sodelovanje zelo velika. Zato so se dogovorili, da se bodo v prvem tednu julija sestali predstavniki sveta javnega zavoda Maribor EPK 2012 in programskega sveta ter župani. Takrat bodo vključeni že vedeli, katere programe bodo podpirali. Po Mehovih besedah bo znan minimum tega, kar lahko naredijo, in potem bodo povedali, ali bodo pri EPK še sodelovali ali ne. Velenjski župan je poudaril, da so sredstva, ki jih danes dobivajo za projekte, ki bodo vključeni v EPK, državna in so namenjena za normalno delovanje na kulturnem in drugih področjih.	US
NA KRATKO
Poklon prazniku
REČICA OB SAVINJI - V
občini Rečica ob Savinji bodo z bogatim programom počastili letošnji občinski praznik, ki ga sicer v slavijo 17. junija v spomin na podelitev trških pravic ter na ustanovitev kmetijskega društva. Slavnostna seja občinskega sveta bo na praznični dan, torej prihodnji četrtek ob 19. uri, na njej pa bodo za častnega občana imenovali prof. dr. Antona Dolenca. V čast prazniku bodo poleg nekaterih odprtij številna društva v občini vse do 4. julija pripravljala obilo družabnih, športnih, kulturnih in zabavnih prireditev, dogajanje pa se bo končalo s tradicionalno prireditvijo Od lipe do prangerja.
Velenje je zraven
VELENJE - Svetovno prvenstvo v nogometu je pred vrati. S slovenskimi nogometaši v Južnoafriški republiki bo »dihalo« tudi Velenje, kjer pripravljajo številne aktivnosti. Danes, v petek, ob 19. uri bodo na ploščadi pred Domom kulture Velenje pripravili otvoritveno prireditev ob začetku nogometnega prvenstva Slovenija je zraven. Na prireditvi bo nastopil Simon Gorišek, pripravljajo bobnanje z Albinom, ogled dela afriške zbirke iz Muzeja Velenje, brezplačno županovo pivo in sladoled, igranje namiznega nogometa, nepo-
sredno telefonsko javljanje iz Južne Afrike in ogled večerne tekme Urugvaj:Francija. V nadaljevanju prvenstva pripravljajo bogat program spremljevalnih aktivnosti, poskrbeli pa so tudi za več lokacij, kjer si bodo lahko ljubitelji nogometa obračune ogledali na večjem platnu.
Za cenejše ogrevanje
ŠMARTNO OB PAKI - Občina je ena redkih lokalnih skupnosti, ki nima omrežja daljinskega ogrevanja. Tudi zato v zadnjem času temu področju posvečajo več pozornosti, saj je kar nekaj možnosti za daljinsko energetsko oskrbo gospodinjstev, od plinifikacije preko oskrbe s toploto iz obnovljivih virov do plinske kogene-racije. Seveda se v Šmartnem zavedajo, da vsaka odločitev prinese obveznosti, zato bo občinska uprava podrobno preučila tehnične in ekonomske možnosti uvedbe daljinske energetske oskrbe. Ob tem je pomembna tudi zakonodaja, ki za onesnaževalce okolja, med katere sodijo tudi gospodinjstva, ki se ogrevajo na kurilno olje, določa še dodatne prispevke in druge stroške. Zato bodo v Občini Šmartno ob Paki ustanovili posebno delovno skupino, ki bo vodila vse potrebne postopke za izgradnjo omrežja daljinskega ogrevanja.	US
Zimzelen še zeleni
V Centru starejših Zimzelen v Topolšici je celjski škof dr. Stanislav Lipovšek blagoslovil center in opremo v kapelici doma. Slovesnosti sta se poleg krajanov, stanovalcev in zaposlenih v domu udeležila tudi šo-štanjski župan Darko Menih in direktor družbe PV Invest, ki je zgradila center starejših, Drago Potočnik.
Zbrane je nagovorila direktorica centra Andreja Šte-
fan Bukovič, ki je poudarila, da je Zimzelen mlad, a zeleni s pomočjo vseh ljudi, ki so se pred dvema letoma povezali v ideji o graditvi centra za varstvo odraslih ter ji dodali svojo moč in vizijo.
Temeljni kamen za Center starejših Zimzelen je bil položen septembra 2008, dobro leto kasneje pa so že sprejeli prve stanovalce. 3. maja letos so začeli s storitvijo dnevnega varstva in
sprejeli prvega uporabnika. V kratkem času delovanja centra so pripravili veliko kulturnih in družabnih prireditev ter strokovnih predavanj, ki se jih poleg stanovalcev centra udeležujejo tudi krajani Topolšice in okolice. Blagoslov centra in kapelice, ki ga je z glasbenim programom obogatil Oktet Zavodnje, je bil nova prelomnica v širitvi duha in kulture.
US
Škof Lipovšek med blagoslovom kapelice v centru
osM?a s plinom in topcto

Smrekaijeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, ô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
12
ŠMARJE P. J.
NOVI TEDNIK
Na meji Turčije in Bolgarije. Ultramaratonci Kolesarske sekcije Mestinje so prikolesarili domov v soboto.
Na Balkanu trikrat predrte zračnice
V soboto so se vrnili kolesarji, ki so prikolesarili iz Turčije
Štirje člani Kolesarske sekcije Mestinje so po devetdnevnem kolesarjenju iz Carigrada v soboto prispeli domov, v Obsotelje. Med vožnjo po šestih državah, kjer so ponekod ceste luknjaste, so zračnice predrli vsega trikrat.
Prišlo je tudi do nekoliko resnejše poškodbe enega od koles, ko je bilo treba zamenjati zadnje kolo. Najslabša cesta z ultramaratona Sone-lex 2010 jim je ostala v spominu iz Bolgarije, kjer je bila skoraj luknja pri luknji. Bližje ko so bili Sloveniji, boljše so bile ceste.
Tudi z vremenom so imeli nevšečnosti, saj je dva dneva deževalo skoraj neprenehoma, zvečer, tik pred cilji dnevnih etap, pa je prišlo do skoraj obvezne dežne prhe. Na začetku, v Carigradu, je bilo hudo vroče, saj so namerili kar 38 stopinj Celzija.
Začeli so na azijski strani Carigrada, vendar mostu, ki povezuje obe celini, niso mogli prevoziti s kolesi, saj velja zanje prepoved vožnje. Po vožnji čez Bolgarijo in Romunijo jih je čez Srbijo spremljalo devet kolesarskih
Kolesarili so Janez Colnerič, predsednik Kolesarske sekcije Športnega društva Mestinje, Miran Fajs iz Šmarja pri Jelšah, Gregor Durič iz Poljčan in Dragutin Špiljak iz Pregrade v Hrvaškem Zagorju.
kolegov iz Ciklo sveta Srbije, med katerimi je bil kolesar, ki se je odpravil s kolesom celo v Himalajo. Na Hrvaškem, pred slovensko mejo, jih je prav tako pričakala skupina slovenskih kolesarjev, ustavili pa so se še v okolici Huma na Sutli, kjer je doma eden od štirih udeležencev ultramaratona. Za njegovo hčerko, ki je tisti dan praz-
novala 18. rojstni dan, je bila očetova vrnitev seveda najlepše darilo.
Posebno veselo je bilo seveda na cilju, v 1.814 kilometrov oddaljenem Podčetrtku, kjer so uspešne kolesarje pričakali sorodniki, prijatelji, znanci in drugi, ki jih je pritegnilo nevsakdanje potovanje iz Carigrada.
BRANE JERANKO

radiocelje
Zima, draga kot žafran
V	Šmarju pri Jelšah hudo zimo še vedno občutijo v občinski blagajni. Občino, ki ima z rebalansom občinskega proračuna za letos načrtovanih deset milijonov evrov prihodkov in odhodkov, je zadnja zimska služba stala približno pol milijona evrov.
Šmarčane je stala zimska služba kar 160 tisoč evrov več, kot so najprej računali, zato so morali zaradi plačila sprejeti rebalans občinskega proračuna letos že pred koncem maja. Stroški zimske službe v Šmarju pri Jelšah, ki jo izvajajo na več kot tristo kilometrih lokalnih cest in poti, so tako v zadnjih zimah daleč največji (Šmarčani so imeli najcenejšo zimo v letih 2006/07, ko jih je stala le 77 tisoč evrov). Zaradi visokih stroškov zimske službe so prav tako nezadovoljni v Občini Kozje, kjer jih bo zadnja zima stala 185 tisoč evrov, ali v Občini Podčetrtek, kjer morajo plačati 140 tisoč evrov.
Na najpomembnejših cestah šmarske občine izvaja zimsko službo podjetje VOC Celje ter na vseh drugih podjetnik Janko Orač z enajstimi podizvajalci. Glede pravočasnosti izvajalcev ter kakovosti uslug bistvenih pripomb občanov ni bilo. »Izvajalce moti nenehno telefonsko klicanje občanov, ki zahtevajo, naj jim v času sneženja očistijo zasebni odcep ali dvorišče,« opaža občinski inšpektor Milan Konšak.
BJ
NA KRATKO
Začetek glasbenega poletja
PODSREDA - Jutri, v soboto, ob 20. uri začenjajo v Kozjanskem parku z Glasbenim poletjem na gradu Podsreda. Nastopil bo pihalni orkester ETA Cerkno, z dirigentom Andrejem Zupanom in vokalistko Tino Drole.
V	šolah o zdravju
BISTRICA OB SOTLI - Bistriška osnovna šola je med štirimi v Sloveniji, s pomočjo katerih je republiški inštitut za varovanje zdravja razvil model Zdrav življenjski slog v osnovni šoli. Skupaj so pregledali učne načrte ter ugotovili možnosti vključevanja vsebin o zdravju v šolske učne načrte. Nastali priročnik, ki bo v pomoč učiteljem, bo kmalu objavljen na posebni spletni strani. (BJ)
Gradnja vrtca se odmika
Gradnja novega vrtca v Podčetrtku se nekoliko odmika, saj se je eden od ponudnikov za opravljanje gradbenih del na obvestilo o izbiri izvajalca pritožil. Kot najugodnejši ponudnik je bila izbrana družba CM Celje, pritožila se je celjska družba Ingrad Gramat.
Zahtevek za revizijo, ki ga je vložil Ingrad Gramat, rešuje državna revizijska komisija. Nov vrtec v Podčetrtku je nujno potreben, saj je obstoječi v mansardi zdravstvenega doma, v prostorih, kjer ni imel nikoli uporabnega dovoljenja. O novogradnji, ki bo stala brez opreme 1,3 milijona evrov, pospešeno razmišljajo zadnji dve leti. Investitor je Občina Podčetrtek, ki si bo pomagala z najetim kreditom.
BJ
Obnova Calske gorce
pop design pepel in k hi
Čudežna polja
stane vidmar koraoo in brendi ans. iskrice werner f ca
marijan no u ina
ANS BRANETA KLAUZARJA
ans, spev
ans. roka žlindre
ans. jodel express
-	rudi santl -katrca -ans, j uh ej
-	ans. ra ce
-	ans kranjo
, karli gradišnik . boris kopitar ■ rokferengja
-	harmonika rs ki orkester k lemma ftošerja
-	oktet županov
-	glasbeno presenečenje

Laško
V vasi Cerovec obnavljajo Calsko gorco, ki so jo pred desetletjem razglasili za kulturni spomenik. Lastnik stavbe je Društvo vinogradnikov občine Rogaška Slatina, ki je pred nekaj leti obnovilo streho ter ob njej posadilo nov vinograd, obnovo »gorce« pa je lani prevzela občina.
Dolgo pričakovana obnova, ki jo bodo sofinancirali z evropskimi sredstvi za razvoj podeželja ter iz občinskega proračuna, bo stala okoli 200 tisoč evrov, v »gor-ci« pa bodo večnamenski prostori za vinogradnike ter za različne prireditve etnološkega značaja. Odprtje obnovljene Calske gorce, kjer
dela nadzoruje zavod za varstvo kulturne dediščine, bo poleti.
Prvi etnološki spomenik v Rogaški Slatini, ki ga je obnovila občina, je Juneževa domačija na obrobju mesta, s katero upravlja Društvo za ohranjanje jedi in običajev Gaja.
BJ
. Novega tednika
fttiHeoirei/ BO ŮŮ VSAKEM VREMEHU t$oro#\
IGHALO ZA OTHUKL - NAdHAOE	V,-
- fO«Tit V£U$*NK*	\
OB KONCJJ KCNGERT TANJE ŽAGAR S SPREMLJEVALNO SKU6I
VSTOPHIXENIÍ VOJNIK, 20.6.2010, OD 14.URE VSÏOPMWEMI
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
H'OiH'HIIN
DOBRNA
13
Minister in župani odprli čistilno napravo
V sredo so na Dobrni štirje župani, Martin Brecl (Dobrna), Bojan Šrot (Celje), Miran Jurkošek (Štore) in Beno Poder-gajs (Vojnik), ter minister Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Henrik Gjerkeš z odkritjem spominske table simbolno predali v delovanje novo, razširjeno čistilno napravo Dobrna.
Naložbo so izvajali v letih 2008-2010 v okviru 30 milijonov evrov vrednega projekta Celostno urejanje odvajanja
in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje - Projekt Celje. Vanj spada tudi do-
graditev kanalizacijskega sistema v občinah Celje, Vojnik in Štore. Vrednost nadgradnje naprave na Dobrni, ki ima zmogljivost 4 tisoč populacijskih enot, je 1,5 milijona evrov in so jo sofinancirali iz evropskega Kohezijskega sklada, državnega proračuna in sredstev Občine Dobrna.
V nagovoru je minister Henrik Gjerkeš poudaril, da gre za vzoren projekt, katerega cilj je med drugim zmanjšanje vpliva na površinske in podzemne vode, ohranjanje naravnih virov in ekosistemov ter izboljšanje kakovosti podzemne vode kot vira pitne vode, kar bo prispevalo k višjemu standardu prebivalcev.
MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
Bojan Šrot, Miran Jurkošek, Henrik Gjerkeš, Martin Brecl in Beno Podergajs so nazdravili novi pridobitvi.
efon, ki vam bo blizu.
Velika||ipke in pregleden zaslon za res preprosto uporabo.
Pohod borcev
Zveza borcev za vrednote NOB Vojnik-Dobrna jutri (sobota) organizira tradicionalni pohod po poteh spominskih obeležij. Začel se bo v dopoldanskih urah, v popoldanskem času pa bo pri glavnem spomeniku v Vojniku proslava. Na igrišču pod šotorom bo sledil vsakoletni piknik ob kotlu, kjer bodo prepevali partizanske pesmi.
MK
wwH.novitednluiom
Hočejo Ločani zdravnika ali ga nočejo?
V Ločah imajo dve ambulanti splošne medicine na različnih lokacijah. V obeh bo predvidoma 21. junija začela z rednim delom zdravnica domačinka Lucija Kračun. Tako bo do konca leta. Potem bo po napovedih direktorja ZD Slovenske Konjice Darka Ratajca delovala le še ena ambulanta. Kolikokrat na teden, je odvisno od Ločanov.
Na loškem območju je namreč še vedno približno tisoč neopredeljenih pacientov, ki so se zdravili pri pokojnem zdravniku koncesio-narju Božidarju Pahljini v ambulanti na Šolski 4. Opredeliti se morajo do konca leta. »Zdravstvena zavarovalnica zaenkrat financira tudi še neopredeljene paciente, ki so se zdravili v tej ambulanti. Novembra poteče dvoletni rok, v katerem se morajo opredeliti za novega zdravnika. Zavarovalnica bo potem zagotavljala denar le še za opredeljene paciente,« opozarja Darko Ratajc in doda: »Zdravnica Lucija Kračun zaključuje specializacijo in bo do konca leta delala v obeh ambulantah. V tem času se bodo morali pacienti, ki so še neopredeljeni, opredeliti zanjo ali izbrati drugega zdravnika. Od začetka leta 2011 bo v Ločah delovala samo ena ambulanta z enim zdravnikom. Stroški za dve ambulanti so namreč za zdravstveni dom previsoki. Vedeti moramo, da je 1.900 opredeljenih pacientov normativ za en zdravniški tim, zato resno svetujem neopredeljenim pacientom, da se opredelijo za zdravnico. Od števila opredeljenih je odvisno, koliko dni na teden bo ambulanta v Ločah odprta. Če bo samo tisoč opredeljenih pacientov, ni mogoče pričakovati, da bo v Ločah ambulanta odprta pet dni v tednu.«
Darko Ratajc
Brez denarja pač ne gre, tega pa ne bo, če ne bo dovolj opredeljenih pacientov. V najslabšem primeru bi se lahko celo zgodilo, da bi Loče ostale brez ambulante. »V Ločah je skupina ljudi, ki nasprotujejo vsemu - tudi ambulanti v PC Kračun in zdravnici domačinki,« so ugotavljali tudi na zadnji seji konjiškega občinskega sveta. »Zdravnika Loče morajo imeti. Če je ta domačin, je še toliko več vredno. Če ne bo zdravnika, bo tudi lekarna zaprla svoja vrata,« je kar težko razumel loške zaplete svetnik Slavko Hren. Tudi ostali svetniki so izrazili željo, da se krajani odločijo po pameti in da ne poslušajo peščice krajanov, ki nasprotujejo zdravnici domačinki iz povsem iracionalnih razlogov. Proteste te skupine so zavrnili že vsi po vrsti - od direktorja zdravstvenega doma do župana in ministrstva za zdravje, in tudi svetniki so bili jasni: če bodo Loče ostale brez zdravnika, ne bodo krivi ne župani ne direktorji zdravstvenega doma, temveč ravno ta skupina večno nezadovoljnih.
Še to: za zdravnika, ki trenutno delata na Šolski 4, se pacienti ne morejo opredeliti, ker samo nadomeščata.
MILENA B. POKLIČ
K v	■■	i «	■■ v i ■
Začenjajo se Konjiški
dnevi
Včeraj so se začeli tradicionalni Konjiški dnevi. V dneh do 30. junija, ko Slovenske Konjice praznujejo občinski praznik, se bo zvrstilo preko 60 različnih dogodkov.
Podrobnosti letošnjih prireditev je včeraj predstavil konjiški župan Miran Gorinšek na druženju z novinarji v Žič-ki kartuziji. V Žički kartuziji se bodo v soboto začeli Poletni glasbeni večeri. Ob 20.30 bo koncert Uroša Periča v sodelovanju s Stella Orchestra, Blue Note Quartet in Pearlet-te. 26. junija bo nastopil Zo-
ran Predin z Gipsy Swing bandom. Na Žičko kartuzijo je vezana tudi razstava, ki jo bodo v ponedeljek odprli v Mestnem muzeju Ljubljana: Žička kar-tuzija - evropski in kulturni epicenter na naših tleh. Razstavo si bo 30. junija mogoče ogledati tudi v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah. 18. junija bo v Žički kartuziji še mednarodna konferenca na to temo.
Na začetku Konjiških dne-vov si je bilo sinoči mogoče ogledati komedijo Vaje v slogu in lutkovno predstavo za odrasle Satirikon -rojstvo naroda, ki sta ju skupaj pripravili Mladinska gledališka šola
KD Svoboda osvobaja in Gimnazija Slovenske Konjice. Danes, v petek, ob 8.30 vabi konjiška krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije na pohod po Konjiški gori, Društvo prijateljev mladine pa ob 16. uri na Igre v parku. Na Starem gradu bo v nedeljo po 14. uri ponovno zaživel srednji vek.
Med kulturnimi in športnimi dogodki, ki se bodo vrstili do konca meseca, bo tudi nekaj odprtij novih pridobitev: igrišča Sojek-Kamna Gora, kolesarske steze, križišča Žiče, nove tržnice v Slovenskih Konjicah, ceste Novo Tepanje-Oplotnica in prenovljene Vi-nogradne ulice.	MBP
14
ŠENTJUR
LAŠKO
NOVI TEDNIK
O- ■ ■	v	■	■■ v v
mivki računsko sodisce
Tisel in Palčnik ostro zoper poročilo sodne izvedenke in delo nadzornega odbora
in policija?
Stokrat zarečena, baje preplačana in še kakšna - mivka. Vsaj otroci uživajo ...
»Posel je bil izpeljan korektno in transparentno. Pripravljeni smo ga zagovarjati pred revizijsko komisijo, računskim sodiščem ali policijo,« je stališče občine Šentjur. Šentjurski župan Štefan Tisel je v sredo sklical novinarsko konferenco, na kateri sta z direktorjem občinske uprave Jo-žetom Palčnikom predstavila svoje argumente v zvezi s pregledom porabe denarja za gradnjo igrišč za odbojko na mivki pri osnovni šoli Hruševec. Tisel in Palčnik sta se, kot pravita, odzvala na medijsko poročanje o nadzoru naložbe, hkrati pa sta izrazila razočaranje in nezadovoljstvo nad vsebino poročila sodne izvedenke ter nad delom nadzornega odbora. Ne izvedenka ne odbor naj ne bi hotela prisluhniti pojasnilom občine ali se srečati z njenimi predstavniki.
Kot smo poročali, naložbo v igrišči za odbojko na mivki, ki sta bili pri OŠ Hruševec zgrajeni pred dvema letoma, pregleduje nadzorni odbor, poročilo o tem je pripravila tudi sodna izvedenka Milenka Špenger Benko. V njem je ugotovila, da naj bi naložba, za katero je občina plačala skupno 103 tisoč evrov, realno ne bila vredna več kot okoli 70 tisočakov. O
V Laškem se upravljavec, pa tudi občina sprašujejo o dolgoročni strategiji za čim boljši izkoristek dvorane Tri lilije. Objekt namreč ne zajema le športnega igrišča, ampak je bil grajen kot poslov-no-športni objekt. Težave nastajajo z lokali oziroma odkupljenimi poslovnimi prostori, kjer lastništvo ni urejeno, zato se pojavljajo problemi z vzdrževanjem.
Lastnik objekta je v 75 odstotkih Pivovarna Laško, v njej domuje domači košarkarski klub, z dvorano pa upravlja laški Stik. V ostalih 25 odstotkih lastništvo ni dokončno urejeno. »Del objekta, namenjen športnim aktivnostim, ni problematičen, saj gostimo v njem številne tekme, košarkarji v dvorani opravijo vse treninge, dvorana se trži tudi za druge prireditve, kot so večji koncerti in podobno. Res je, da je vzdrževanje drago, na primer ogrevanje za mesec dni v hudi zimi stane tudi do 8 tisoč evrov. Zato si vsekakor želimo, da bi bila dvorana še bolje izkoriščena. Zaenkrat stanje še ni problematično, kljub kriznim časom lastnik, torej pivovarna,
izsledkih je že govoril odbor za proračun in občinsko premoženje, nadzorni odbor je takrat čakal na odzivno poročilo občine. Ta ga je pripravila in mu ga izročila, vendar sta Tisel in Palčnik v sredo opozarjala na nesodelovanje tako nadzornega odbora kot tudi sodne izvedenke.
Računi brez krčmarja
»Občinska uprava je odzivno poročilo posredovala nadzornemu odboru v predpisanem roku. Kljub temu, da so bili na sejo nadzornega odbora povabljeni predstavniki občinske uprave, izvajalca del ter nadzora investicije in sodna izvedenka, so se člani odbora na seji 1. junija odločili, da ne želijo opraviti skupne obravnave predloga poročila in odzivnega poročila,« se glasi Tislov očitek odboru, medtem ko so Palčnika najbolj zmotila »poročila v medijih o ugotovitvah nadzornega odbora, da je celotna vrednost investicije znašala celo 133 tisoč evrov, medtem ko stroški znašajo nekaj več kot 113 tisoč evrov«. Spomnimo, da je glede na poročilo sodne izvedenke odbor za proračun sprejel sklep, da je občina pri gradnji igrišč ravnala nesmotrno. Pri tem v občinski upravi ocenjujejo kot nekorektno, da se je o vsebini poročila izve-
stroške krije,« pojasnjuje direktorica laškega Stika Andreja Križnik.
Večja težava je v preostalem, poslovnem delu objekta, kjer je bilo ob gradnji narejenih 24 lokalov. Lastniki so se v nekaterih menjali, številni za prostore ne skrbijo, nekateri so v lasti bank. »Gre za del, ki je
denke razpravljalo pred končnim poročilom nadzornega odbora, pri čemer »na prvo sejo predstavniki občine sploh niso bili vabljeni, drugo sejo pa je predsednik sklical brez usklajevanja na dan, ko občinska uprava ni mogla zagotoviti kompetentne udeležbe«. Kot smo takrat poročali, je sejo sklical predsednik Marko Diaci, udeležil pa se je je namestnik direktorja občinske uprave Edvard Pe-perko.
Sodna izvedenka »ustrelila mimo«?
Palčnik se je zato lotil dolgotrajnega dokazovanja poteka naložbe s pomočjo projekcij fotografij gradbenih faz in kopij dokumentov, za slednje je zavrnil očitke, da naj bi bili pripravljeni naknadno. Pravzaprav bi najraje »šel z izvedenko na teren, da bi si tam skupaj ogledala, ali je na igrišču šest jaškov ali samo pet oziroma štirje, kot je ona zapisala v poročilu«. S poročilom sodno zaprisežene gradbene izvedenke Špenger Benko je sicer Palčnik sila nezadovoljen. »Že v osnovi je negativi-stično naravnano, primerjala je cene del za nizke gradnje, ne pa konkretno igrišča na mivki. Poročilo nima nobenega zaključka, razen
obrnjen proti železniški progi. Prazni in neizkoriščeni prostori so večkrat tarča vandalizma. Razbitih stekel nihče ne zamenja, kar gotovo ne prispeva k urejenemu videzu objekta,« pravi Križnikova. Upravljavec preostalega dela objekta, torej Stik, sicer opozarja lastnike glede vzdrževa-
subjektivnega mnenja, da bi lahko občina ponudnike del iskala širše geografsko. Za primerjavo je zbrala nekaj podjetij iz svojega okoliša. Ali misli, da bi bilo ceneje, če bi v Šentjur vozili materiale iz oddaljenih krajev? Poleg tega smo igrišči gradili pred dvema letoma, ko je posel gradbincem še cvetel, težko je bilo dobiti izvajalca, cene pa so bile tudi za polovico višje, kot tiste, ki jih je sedaj izbrala izvedenka. Pri obračunih ni upoštevala dejansko vgrajenih količin materialov po projektu in cenah, veljavnih na dan sklenitve pogodbe,« je naštel Palč-nik, ki si sicer želi poročila kakšnega drugega izvedenca.
nja praznih prostorov, več pa ni v njegovi moči.
Tudi glede dvorane Križni-kova razmišlja vnaprej. »Izkoristiti moramo vse potenciale dvorane, tržno obnašanje je edino pravilno. Dvorana Tri lilije v neposredni bližini Ther-mane ponuja idealno priložnost za osrednje slovensko sre-
Poleg tega je zavrnil očitke o namernem drobljenju naložbe, potrdil, da je bila končna cena celo nižja od pogodbene, pojasnjeval, da je bilo treba aneks skleniti zaradi menjave predvidene zaščitne mreže iz polietilena s kovinsko ograjo ...
Kaj je s hišo v Ulici skladateljev Ipavcev 17?
Sedaj ne preostane drugega kot čakanje na potezo nadzornega odbora. Ta mora pripraviti končno poročilo, ki bo zatem predstavljeno občinskemu svetu, ki je poročilo tudi zahteval, potem pa .? Občinska uprava si je umila roke,
dišče športnega turizma, prilagojenega gibalno oviranim, saj lahko naenkrat nastanimo okrog 600 oseb, športnikov -turistov s posebnimi gibalnimi potrebami, kar sicer ni mogoče skoraj nikjer v Sloveniji. Zato je to prednost, ki jo moramo v razvoju dvorane upoštevati in na to smo opozorili v naši projektni nalogi, ki smo jo pripravili ter predstavili občini, pivovarni in družbi Thermana. V Stiku si močno prizadevamo, da z vsemi zainteresiranimi stranmi najdemo skupno razvojno strategijo. Prva stvar za dosego le-te je naložba v večje dvigalo, ki bi ga zaradi invalidov nujno potrebovali, v nadaljevanju pa tudi odkup praznih prostorov oziroma razrešitev lastniških odnosov,« našteva Križnikova.
POLONA MASTNAK Foto: TimE
Popravek
Zahtevam, da se moj popravek članka objavi skladno z določili 26. in 27. člena Zakona o medijih.
V članku Mivka v oči, objavljenem v Novem tedniku št. 37, 14. maja 2010, je navedeno, da sem izpostavil, »da je iz poročila razvidno, da gre za
proračunski odbor pa je že glede na delna poročila sprejel sklep, da je ta uprava ravnala negospodarno. »V primeru, da nadzorni odbor in izvedenka ne bosta upoštevala argumentov v odzivnem poročilu, bomo prisiljeni zahtevati presojo investicije s strani drugega izvedenca ter pozvati nadzorni odbor, da posreduje svoje poročilo drugim inštitucijam, ki nadzirajo ravnanje proračunskih uporabnikov, ter organom pregona,« pri tem obljublja Ti-sel. Ki pa ima očitno že nekaj tovrstnih izkušenj. Spomnimo samo na projekt obnove hiše v Ulici skladateljev Ipavcev 17, ki ga je pod drobnogled vzela državna revizijska komisija, nas je v sredo opomnil Tisel. »Komisija je ugotovila pet prekrškov, tri smo uspešno zavrnili, očitajo nam še kršenje zakona o javnem naročanju in postopka o izboru izvajalcev glede na reference. Tudi slednjo obtožbo zavračamo, glede prve pa sem se pritožil na izrečeno kazen,« je povedal Tisel.
S Palčnikom sta ugotovila, da že takrat nadzorni odbor ni dokončal svojega dela in se spomnila izginulih doku-men to v. »Ali res mislite, da je občina sama sebi kradla dokumentacijo?« je Tisel pogrel že precej postano zgodbo. Sedaj je na potezi nadzorni odbor in drama se bo očitno zavlekla v poletje. Mimogrede, afera je povsem zasenčila začetek Šentjurskega poletja 2010. Šentjurčani ga bodo očitno preživeli na - mivki.
POLONA MASTNAK
trikrat preplačano investicijo«. Podpisani Rudi Gaj šek, član NO, z gotovostjo trdim, da ta izjava ni moja, saj kot član NO vem, kaj je zapisano v poročilu in kaj je bilo ugotovljeno do sestave tega poročila. To poročilo je bilo osnova razprave NO.	RUDI GAJŠEK
Številni obiskovalci dvorane Tri lilije v Laškem so deležni tudi takšnih prizorov, upravljavec dvorane lahko le opozarja lastnike opuščenih lokalov.
Bodo Tri lilije spet cvetele?
KULTURA
Celje res dogaja
Sijajni finski Club for five so dokazovali in dokazali, kaj vse zmore človeški glas.
Džez iz prve lige
Z dvema izvrstnima nastopoma - slovensko-avstrij-ske zasedbe Playgrounds in finske a cappella zasedbe Club for five - se je v sredo na dvorišču Knežjega dvorca v Celju začel tridnevni mednarodni festival Džjezz 2010, ki ga je v Celje pripeljal ob asistenci hiše kulture Jaka Kopač s svojim letos ustanovljenim celjskim džez društvom.
Že prvi večer nove celjske pridobitve, kar Džjezz festival zanesljivo je, je izpolnil vsa pričakovanja in jih celo presegel. Nekoliko težek, improviziran
vokalni džez zasedbe Playgrounds, v kateri je ob pomoči avstrijskih glasbenikov svoje vokalne potenciale radodarno razdajala Tjaša Fabjančič, je napovedal, da celjski Džjezz ni kar tako, ampak da imamo priložnost v živo spremljati res prvo ligo evropskih džezistov. Krona večera je bil nastop finske a cappella zasedbe Club for five, za katero pravijo, da izziva človeški glas v vseh njegovih razsežnostih. A ga ne le izziva, ampak dokazuje, kaj vse človeški glas zmore. Tako dobre a cappella zasedbe v Celju še nismo slišali. Izključno
s svojimi glasovi so pričarali vse, od džez klasike Duke El-lingtonovega big banda do skladb skupin Dire Straits in samega Princa. Dobrih sto poslušalcev je za dokaj visoko vstopnino dobilo pravo porcijo glasbe, pravi napad na ušesa.
Včeraj zvečer so občinstvo navduševale kar tri skupine; Kaja Draksler s svojim kvartetom, zatem avstrijska zasedba Mosaik z godalnim kvartetom in kot krona večera še svetovno znana Judy Niemack s kvartetom.
Džjezz se bo končal nocoj še z dvema skupinama, Kopač
Z odprtjem razstave slik Človeške figure avtorice Taje Ivančič in z multimedijsko inštalacijo Urbani prostori, ki sta jo na temo urbanega okolja in zapuščenih prostorov Celja pripravila Manja Vadla in Amper-o-mat, se je včeraj zvečer v Celju začel letošnji Etno urban festival, ki so ga letos povezali še s festivalom džeza in ustvarili sklop štiridnevnih prireditev pod sloganom Celje dogaja.
Za Etno urban festival so se letos prizadevni organizatorji Celjskega mladinskega centra odločili za drugačen pristop. V prejšnjih letih predvsem glasbeni festival so letos razširili še na likovno kulturo in odrski spektakel, glasbeno dogajanje pa s koncertom skupin Mi2 in Terrafolk osredotočili le na soboto. »Tako je bolje, tudi zaradi naše lokacije v središču mesta in zaradi
sosedov, ki jim res ne moremo kratiti spanca kar tri dni zapored,« pravi direktor mladinskega centra Primož Brvar.
Festival se bo nadaljeval danes z večerom stand up komedije Yugo nostalgija. Nastopili bodo Srb Pedja Bajović, Hrvata Domagoj Pintarić in Marina Orsag ter Slovenca Sašo Stare in Marko Kumer. Višek festivala bo v soboto, ko bodo po 22. uri v atriju zaigrali Mi2 in za njimi še Terrafolk. Nima sicer smisla izgubljati besed o kakovosti obeh skupin, a vendar - Mi2 bodo predstavili svoj zadnji album Rokenrol, na katerem so še trši in ostrejši kot na prejšnjih, Ter-rafolk pa so daleč najbolj svetovno uveljavljena slovenska skupina, ki igra povsem svojstveno glasbo. Ta sicer temelji na etnu, a s prvinami džeza in tudi klasike. Vsekakor koncert, ki ga noben resen ljubitelj glasbe ne bi smel zamuditi. BRST
pa napoveduje, da bo to bolj latino in plesno usmerjen večer. Začeli bodo svetovno znani španski CMS trio, ki igrajo improvizirano glasbo, a tudi tradicionalni džez, flamenco ter kubansko glasbo. Zatem bo nastopil še HGM Jazz orchestra s Hrvojem Rupčićem. HGM je projekt Glasbene mladine Hrvaške in eden najboljših mladinskih big bandov v Evropi, ki ga vodi avstrijski dirigent Sigi Feigel. Za Džjezz so pripravili afro-cuban-latin program.
Že zdaj je mogoče reči, da je Džjezz res prava osvežitev in kakovostna novost v kulturni ponudbi mesta, zato veseli obljuba, da bo prihodnje leto zanesljivo drugi festival.
BRST
Opus v spomin nepozabnim
V soboto bo Celje zaživelo s plesom mladih. V SLG se bo namreč ob 17. uri začelo 18. državno in 2. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 -plesna miniatura.
Gre za vsakoletno prireditev, ki spodbuja plesno ustvarjalnost, odkriva mlade talente, gledalcem pa z izbranimi kreacijami ponuja veliko plesnega užitka. Opus 1 spodbuja mlade plesalke in plesalce v starosti od 9 do 24 let in v treh starostnih skupinah k samostojnemu ustvarjanju.
Temo letošnjega opusa je opredelila lanska smrt treh ve-
likih za ples izredno pomembnih ljudi - Pine Bausch, Mer-cea Cunninghama in Michaela Jacksona. Naloga mladim plesalcem je bila preučiti te pomembne avtorje ter njihovo delo in pristopiti k temi na svoj način.
Letos je na razpis prispelo 79 prijav iz Slovenije in 11 iz tujine. Strokovna žirija je za finale izbrala 44 koreografskih miniatur. Letošnje izbrane plesne miniature so ustvarili mladi iz plesnih skupin, društev, studiev in šol iz Celja, Ljubljane, Velenja, Maribora, Krškega, Kranja, Škofje Loke, Brežic, Pirana, Izole, Trbovelj ter s Hrvaške, iz Avstrije in Italije.
BS
Del nagrajene ekipe, ki je letos prejela priznanje arheološkega društva.
Nagrada Mestu pod mestom
Projektna skupina Celeia - Mesto pod mestom - strokovni delavci zavoda za varstvo kulturne dediščine, Pokrajinskega muzeja Celje in arhitekturnega biroja Arch design so dobitniki letošnjega najvišjega priznanja Slovenskega arheološkega društva.
Najvišje strokovno priznanje je društvo namenilo 12
zaslužnim, ki so po obsežnih raziskavah pomladi lani
z odprtjem razstavnega prostora v kleti Knežjega dvora v Celju javnosti predstavili nov izjemen spomenik zgodovinske in kulturne dediščine. »Slovenska muzejska stroka, kulturna dediščina in naša arheologija so s tem pridobile izjemen in kakovostno predstavljen arheološki spomenik in razstavni pro-
stor v sklopu Pokrajinskega muzeja Celje,« je ob slovesni podelitvi priznanja v pokrajinskem muzeju povedala predsednica Slovenskega arheološkega društva Irena Lazar.
Po nagradi društva arhitektov je to letos že druga najvišja državna stanovska nagrada za Mesto pod mestom. Nagrajeni člani projektne skupine so: Ivo Gričar, Branka Primc, Danijela Brišnik, Robert Krempuš, Andrej Mal-gaj in posthumno Alenka Vo-grin, vsi iz celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine; Darja Pirkmajer in Jure Krajšek iz Pokrajinskega muzeja Celje; ter arhitekti Tanja Gobov, Brigita Bab-nik, Jernej Gartner in Matija Lenaršič.
V kulturnem programu ob podelitvi priznanj sta nastopila violinist Vasilij Meljni-kov in harfistka Aleksandra Verbitska.
BRST Foto: SHERPA

«M
"B B" www.radiocelje.com
Zarjani in »kripli« za Linharta
Nocoj bo ob 19.30 v Kulturnem domu Zreče ansambel Zarje Trnovlje Celje odigral svojo letošnjo tekmovalno predstavo Prav poseben par v režiji Cvetke Jovan Jekl. To bo prva od dveh predstav, ki ju je za letošnje regijsko srečanje gledaliških skupin izbral Vojko Belšak. Ob Celjanih se bodo prihodnji četrtek v Kulturnem domu Slovenske Konjice predstavili še igralci Kripl teatra KD Svoboda osvobaja Slovenske Konjice z Molierovim Amfi-trionom in v režiji Matjaža Šmalca.
Obe predstavi se potegujeta bold, za najboljšo stransko
za uvrstitev na letošnje državno Linhartovo srečanje, ki bo v Postojni od 30. septembra do 2. oktobra. Obe predstavi si bo ogledala državna selektorica, gledališka igralka Maja Gal Štromar in odločila, ali sta dovolj dobri za državno srečanje.
Ob jutrišnji predstavi bo javni sklad kulturnih dejavnosti podelil tudi regijska priznanja za letošnje najboljše gledališke kreacije, kot jih je izbral regijski selektor. Za najboljšo žensko vlogo bo priznanje prejela Ana Napotnik iz KD Ljubno ob Savinji, za najboljšo moško vlogo Urban Čuješ iz KD Svoboda osvobaja, za najboljšo stransko vlogo Milena Dolinar iz DPD Svoboda Pre-
moško vlogo pa Franci Cigler
iz istega društva. Posebno nagrado za tekst, ki je nastal iz domačega okolja, in za izvedbo igre Klobčič volne bo prejela Skupina KD Ljudske pevke Rogatec.
Zapišimo še, da se je otroška gledališka skupina KUD Zarja Trnovlje - Celje uvrstila na državno srečanje otroških gledaliških skupin, kjer izvajalci ne smejo biti starejši od 16 let. Tja jih je popeljala izvedba igre Josipa Ribičiča Miškolin v priredbi Nade Jelen in režiji Cvetke Jovan Jekl. Predstavo je državni selektor uvrstil na državno srečanje med 12 najboljših otroških predstav Slovenije, kjer so prejeli zlato plaketo.	BS
16
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Eni mečejo proč, kar drugi potrebujejo
V prvem centru ponovne uporabe v Sloveniji - V tujini imajo s takšnimi centri dobre izkušnje
Prodajne police prvega centra ponovne uporabe v Sloveniji v Tuncovcu. Vodja delavnice Jasmina Krošel med očiščenimi otroškimi igračami, računalniškimi monitorji po ceni od pet do deset evrov, otroškimi kolesi po petnajst evrov ...
V zbirnem centru v Tuncovcu pri Rogaški Slatini so včeraj uradno odprli prvi center ponovne uporabe v Sloveniji, kjer delajo že mesec dni. Kaj je center ponovne uporabe? Gre za prostor, kjer so najbolj dobrodošle zavržene stvari ter najbolj dobrodošli delavci, ki so starejši od 50 ali mlajši od 25 let.
Namen centrov ponovne uporabe je, da različne predmete z uporabno vrednostjo, ki jih lastniki smatrajo za odpadek, posredujejo tistim, ki so za njihovo nadaljnjo uporabo zainteresirani. Za ponovno uporabo jih je seveda treba primerno pripraviti. Med glavnimi cilji ponovne uporabe je zmanjševanje količine odpadkov v zbirnih centrih, kjer nas stane tona odloženih odpadkov kar 130 evrov. Poleg tega je cilj ponovne uporabe varovanje okolja, saj z njo privarčujemo surovine, vodo in elektriko, prav tako je manj izpustov emisij ogljikovega dioksida. »Takšni centri v ljudeh vzbudijo miselni premik v smislu odgovornejšega odnosa do okolja,« opozarja pobudnica prvega centra ponovne uporabe v Sloveniji ter vodja projekta dr. Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda Slovenske Konjice. Pred desetletjem je bila zaposlena v centru za ravnanje z odpadki v Slovenskih Konjicah, kjer je bil glavni cilj recikliranje in okolj-sko ozaveščanje. »Med pripeljanimi odpadki v zbirni center so bili še uporabni izdelki, ki niso imeli prav nobenih znakov odpadkov, zato smo začeli razmišljati o prostoru, kjer bi jih zbrali, očistili ter pripravili za nadaljnjo uporabo,« se spominja začetkov Vovkova. Nato so preverili, kako to poteka v tujini ter se povezali z avstrijskim
centrom ponovne uporabe, kjer so to počeli že dalj časa.
Prvi center ponovne uporabe v Sloveniji so letos odprli v Tuncovcu pri Rogaški Slatini, kjer so postavili halo na območju zbirnega centra komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina. Projekt izvaja konzorcij podjetij, to je konjiškega okoljsko raziskovalnega zavoda ter celjskega tehnološkega centra za aplikativno ekologijo, ki sta bila uspešna na javnem razpisu za razvoj socialnega podjetništva.
Simbolične cene
Po mesecu dela je v hali centra ponovne uporabe v Tuncovcu že čutiti, kako mora delovati takšna pridobitev. Hala je iz dveh delov, iz delovnega ter prodajnega, prav-
zaprav učno-svetovalnega. V prvem delu je delavnica, kjer so delavci med našim obiskom izdelovali ptičje valilnice, ki jih naredijo iz odpadnih desk ter nato lepo poslikajo. V kotu je bilo veliko zavrženih predmetov, ki še čakajo na očiščenje ali popravilo, na pripravo za prodajo ali na izdelavo. Med njimi so kosi pohištva, otroška kolesa, deske in podobno.
V prodajnem prostoru so police s predmeti za ponovno uporabo, ki jih prodajajo po simboličnih cenah. Vodja delavnice Jasmina Krošel, ki prihaja iz Slovenske Bistrice, je posebej opozorila na torbe, podobne torbam za plažo, ki so jim v centru dali novo vrednost. Nerabljene torbe so v nekem obsotelj-skem podjetju zavrgli kot od-
padek, ker so se na njih pojavili malo vidni madeži od indiga. »Mi smo jih okrasili z okrasjem, ki simbolizira travo ter s cvetovi, kar je poškodbe z indigom prekrilo. Poleg tega so torbe zaradi našega ročnega dela unikatne,« je zadovoljna vodja delavnice. Prav tako so, na primer, uporabili zavržene deske, iz katerih delajo namizna držala za serviete.
Na policah centra ponovne uporabe je vse mogoče. Različni aparati nekoliko starejšega datuma, ki še delujejo, so po simboličnih cenah: radiokasetofoni, mikrovalovne pečice in tiskalniki po pet evrov, računalniški monitorji od pet do deset evrov, otroška kolesa po petnajst, pralni stroji za dvajset evrov ... Iz zbirne akcije v obsoteljskih šolah je na policah veliko otroških igrač, ki so jih v centru očistili ter so na prodaj. Prodajajo prav tako v centru izdelane vrtne sedežne garniture iz zavrženih vrbovih vej, ki so po 180 evrov. »Tam, kjer dodamo svojo idejo, so cene višje,« pojasnjuje vodja delavnice.
»Gre za širok spekter različnega ročnospretnostnega obrtnega dela, prepletenega z inovativnimi idejami spreminjanja odpadkov v uporabne predmete,« je strnila misli pobudnica dr. Marinka Vovk. Na trimesečno usposabljanje, ki bo do konca tega meseca, so sprejeli deset oseb, ki so iz težje zaposlji-vih skupin, starih nad 50 let ter manj kot 25 let. Med njimi so mizarji, strugar, kovinar, šivilja ter težje zaposlji-vi delavci brez poklica, ki prejemajo za sto ur dela na mesec po tristo evrov nagrade. Po koncu usposabljanja bodo tri redno zaposlili za čas
trajanja projekta, to je do začetka leta 2012.
»Kar se tiče prvih odzivov iz Slovenije, so mnenja zelo pozitivna. Vsak pravi, da takšno potrošništvo, kot je sedaj, ne vodi nikamor,« pravi Vov-kova, ki se je pred nekaj dnevi vrnila s študijskega obiska v centrih ponovne uporabe na bogatem Norveškem, kjer jih imajo že četrt stoletja. Tam kupujejo v centrih ponovne uporabe celo visoko situirani, ki so okoljsko posebej ozavešče-
Milko Mikolič iz Dobov-ca pri Rogatcu: »Bil sem na borzi ter sem prejel povabilo v center ponovne uporabe. Delo, ki ga opravljam, je zanimivo. S sodelavcem opravljava predvsem mizarska dela, od polaganja lesenih tal v objektu, kjer delamo, do izdelovanja ptičjih valilnic in podobno.«
Mateja Bobek s Planine pri Sevnici: »V centru ponovne uporabe sem zunanja sodelavka. Kot oblikovalka imam na skrbi celostno podobo, dekoracije ter iskanje idejne zasnove za ponovno uporabnost izdelkov. Prihajam večkrat na teden. Od centra ponovne uporabe pričakujem predvsem ozaveščanje ljudi, da vsak posameznik dojame, da je mogoče prispevati k varovanju okolja že z majhnimi dejanji.«
ni. V Sloveniji opaža za ustanavljanje centrov ponovne uporabe povečano zanimanje iz komunalnih podjetij, ki jim zapirajo njihova klasična odlagališča. Drugemu centru ponovne uporabe v Sloveniji naj bi bili najbližje v Občini Miklavž na Dravskem polju. »Pri nas bi lahko bilo vsaj osemdeset centrov ponovne uporabe, v vsakem z vsaj štirimi do petimi zaposlenimi,« je prepričana dr. Marinka Vovk.
BRANE JERANKO
Tamara Mršič iz Gabrov-ca pri Kostrivnici: »Tu sem dobila delo s pomočjo zavoda za zaposlovanje. V naših krajih je delo nasploh težko dobiti. V centru ponovne uporabe barvam, izdelujem okrasje in podobno, tudi urejam prostore. Na delo prihajam rada, sodelavci so super. V centru sem že od aprila.«
Leopold Prah iz Ko stri v-nice: »V center prihajam na delo od konca maja, poslal me je zavod za zaposlovanje. Zelo vesel bom, če se bo center ponovne uporabe dobro uveljavil. Že nekaj časa nisem bil v službi, zato rad prihajam na delo, vesel bi bil seveda redne zaposlitve. Pred uradno otvoritvijo centra sem urejal okolje, pozneje bom opravljal še druga dela.«
Pobudnica prvega centra ponovne uporabe v Sloveniji ter vodja projekta dr. Marinka Vovk. Staro omaro na sliki so v delavnici centra očistili ter povoskali, na police pa postavili predmete za ponovno uporabo.
Na kmetiji Podpečan živijo tri generacije. Vsak izmed članov družine doda košček k mozaiku pristnega podeželskega vzdušja.
Mlečna čarodějka Martina
Na kmetiji Podpečan v Galiciji so otvorili sirarno, wellness in apartmaje, v katerih je že prespal celo predsednik države Danilo Turk
Ste med tistimi, ki mislijo, da se siri in mlečni izdelki lahko kupijo le v trgovinah ali pa pri kakšnih »mami-kah« na tržnici? Ste živeli z mislijo, da znajo domače mlečne dobrote pripraviti le tiste gospodinje, ki so bile rojene vsaj 50 let pred vami? Martina Podpečan iz Galicije pri Žalcu v enem mahu zruši vse vaše predsodke. Je mlada, mična in podjetna mojstrica, ki dnevno sama v sire, skute, jogurte ... predela 800 litrov mleka. Obenem so v njeni družini izumili način, kako lahko njeno delo brez kakšnih higienskih tveganj mlečni gurmani celo opazujejo. Še več, sredi mlečne idile lahko celo prespijo.
Kdaj so se pri Podpečano- ga zraven obogatila še z well-
Zakaj je sirarna tako edinstvena, je povsem razvidno iz te slike. S sirarko Martino si lahko mahate, medtem ko v sobi za degustiranje preizkušate njene dobrote. Sir s čilijem, drobnjakom, česnom, orehi, zelišči, celo z ogljem so Martinina specialiteta. Prava poslastica so tudi vloženi mlečni izdelki. Na primer beli sir z domačo dimljeno postrvjo ali pa skutine kroglice s česnom.
vih začeli ukvarjati z živinorejo, ni znano. Zagotovo se je to zgodilo pred več kot 150 leti, saj je ravno toliko star »marof«, ki ga je sedanja generacija Podpečanovih obnovila in predelala v sirarno ter
nessom in apartmaji. Od kod ideja, sploh ni bilo potrebno spraševati. Andrej Pod-pečan, Martinin oče, je od nekdaj veljal za naprednega kmeta. Sploh takrat, kadar se je šlo za pravice kmetov,
Fitnesa Martina ne potrebuje. Domač fitnes je mešanje mleka, skute in prelaganje ter nujno obračanje sirov v zorilnici.
En apartma, sicer poimenovan po gori, ki se vzpenja nad Galicijo, so po zasebnem obisku Danila Turka preimenovali v predsedniški apartma. Na dan otvoritve »marofa« je v njem (pred lično oblikovanimi okni) zapoziral Andrej Podpečan s soprogo Danico.
je znal (in še zna) dobro nabrusiti jezik. Pa se je zgodilo, da se prva hči Barbara ni odločila za kmetijstvo, temveč jo je bolj mikal turizem. Druga, Martina, se je v tem dobro počutila, zato je študij nadaljevala na biotehnični fakulteti. »Znanost mlečnih kvasovk« jo je že takrat zasvojila, pika na i pa je bila postavljena potem, ko je kar nekaj mesecev preživela na kmetiji pod Bovcem, kjer so izdelovali ovčje sire. »Čakaj malo, pri nas pa imamo po tisoč litrov kravjega mleka na dan. Zakaj se iz njega ne bi dalo izdelovati prav tako dobre sire?« je takrat ravno do-
volj glasno, da jo je slišal tudi oče, premišljevala Martina ... Očitno se je tudi študij Barbare »izplačal«, saj je sedaj kmetija Podpečan prva v Sloveniji, na kateri si lahko ogledate ves postopek izdelave sirov. Tudi njihova soba za razvajanje ni klasična. Vključuje namreč poležavanje »na senu«. Apartmaji so pa tako ali tako nekaj poseb-
nega, saj so motivi sirčka vsepovsod, prav zanimivo pa so line, ki so značilne za senike, predelali v okna.
Martina, ki na domači kmetiji že nekaj let izdeluje sire, prizna, da posel cveti. Kako ne bi, če pa ponuja tako široko in bogato paleto mlečnih izdelkov. Prav nič pa ne potarna o tem, kako vsak dan sama obrne po več
Na kmetiji, ki je stara vsaj 250 let, imajo 85 glav govedi, od tega 45 krav molznic rjave pasme, ki jih odlikuje odlična kakovost mleka po vsebnosti beljakovin. »Pr-vinski dar krav« Martina Podpečan ohrani v celoti, saj mleku ničesar ne dodaja in ničesar ne odvzema. Ker mleko ni prekuhano, ohrani vse vitamine in minerale.
sto kilogramov sira, kako noben večer ne gre spat ob normalni uri, temveč šele v zgodnjih jutranjih, kako do dopusta in urice zase sploh ne pride. Podobno kot ne tarnajo ostali člani družine, ki »servisirajo« vse, kar je nujno potrebno, da je mleko vsak dan sploh pri hiši. Prav vsak ima svoje zadolžitve. Tudi stara mama, ki kljub zavidljivi starosti vsak dan pripravlja kosilo za celo družino. Če boste kmetijo obiskali ob pravem času, boste deležni tudi njenega posebnega domačega kruha.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
Na prvem treningu Celjanov je bilo 26 nogometašev. Med njimi sta bili tudi novi okrepitvi - v ospredju napadalec Gorazd Zajc, v ozadju poleg Sebastjana Gobca vratar Gregor Fink.
Pevnik na klopi Rudarja
Prvoligaški nogometni klubi so se v teh dneh začeli pripravljati na novo sezono. S pripravami so prišle tudi določene menjave tako v igralskih kot strokovnih kadrih.
Ekipi CM Celja in Rudarja sta se že začeli pripravljati na sezono 2010/11. Moštvu Milana Đuričića se je na prvem treningu priključilo pet novincev, ki so plod domače nogometne šole. Ekipo je dokončno zapustil Anej Lovre-čič, ki je v Areni Petrol igral zadnji dve sezoni. Z vodstvom kluba se je razšel sporazumno, čeprav dve leti pred
iztekom pogodbe. 23-letni Koprčan, ki je imel v preteklosti nemalo težav s poškodbami, se seli v ljubljanskega prvoligaša Olimpijo. Na 28 tekmah je dosegel osem golov. Po Lovrečiču zapušča klub še nekaj igralcev CM Celja, a več bo znano v prihodnjih dneh.
V Velenju zavihali rokave
Krepijo se tudi v ekipi velenjskega Rudarja, kjer so v pretekli sezoni na lestvici zasedli 7. mesto, kar je bilo pod pričakovanji. Trener Bojan Prašnikar je ob sebi na klopi
dobil novega pomočnika Roberta Pevnika, ki je letos Olimpijo popeljal na evropsko tekmovanje. Moštvo sta še okrepila zdaj že nekdanji član CM Celja vezist Uroš Korun in napadalec Dejan Djer-manovič, ki se Ob jezero seli iz Krškega.
Obujanje spominov na Matjaža Cvikla
V taboru Rudarja bodo tudi letos nadaljevali tradicionalni turnir Cviklovega me-moriala, ki je vsako leto v spomin na izjemnega nogometaša Rudarja Matjaža
Cvikla. To bo tudi vrhunec tekmovalnega leta Rudarjeve mladinske šole. Na turnirju, ki bo jutri in v nedeljo, bo nastopila selekcija U-18. Letošnje udeleženke so ekipe CM Celja, Drave, Olim-pije in Rudarja. Turnir bosta jutri ob 15.30 z revijalno tekmo odprli veteranski moštvi Rudarja in Šmartne-ga.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
»Lahko tudi odidem ...«
... pravi trener nogometašev CM Celja Milan Đuričić
Na prvem (torkovem) treningu se je v Areni Petrol zbralo 26 igralcev.
»Opravičeno sta bila odsotna Aleš Kačičnik in Danijel Brezič. Za nekatere sem slišal, da nas bodo zapustili. Položaj je precej nedorečen. Ne vem, kje je Jernej Leskovar. Domagoja Duspare tudi ni, menda se mu je iztekla pogodba, sam pa bi ga še rad videl. Iščemo osvežitve, okrepitve. Želel bi, da se zadeve čim prej razjasnijo,« je začel Đuričić.
Kako bo potekalo delo?
Vadili bomo na Skalni kleti, v Vojniku, Šentjurju in Što-rah. Moja želja je, da bi dvakrat za nekaj dni skupaj zapustili Celje in opravili krajše priprave. V prejšnji sezoni bi lahko bilo bolje, a lahko bi pristali tudi nižje na lestvici.
Prepričani smo, da ste slišali za nerganje igralcev ...
Tisti brez zdravega ega in ambicij pač reagirajo tako. Mi smo še daleč od dela, ki ga mora opravljati pravi profesionalec. Če hočejo živeti od nogometa, morajo sprejeti zastavljene naloge. Očitno so moji treningi pretežki za njih. Toda na to se ne morem ozirati. Oni se morajo podrediti ali si najti drugo delo. Vem, da so nezadovoljni. Skušam jim pomagati. Toda milosti in sentimentalnosti v nogometu ni. Od nas tisti, ki vse skupaj plačujejo, zahtevajo dobre rezultate.
Milan Đuričić bo 3. avgusta dopolnil 65 let.
Je vaš dogovor s klubom že potrjen?
Ostaja takšen, kot je bil lani. Torej lahko odidem, ko me je volja, lahko se mi zahvalijo, kadar hočejo. Marsikaj lahko sprejmem, toda obstajajo meje. Zato lahko pričakujete, da bom morebiti tudi odšel. Toda moje namere so najboljše!
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Derbi brez golov
Gajanovičeva na SP v Ukrajino
Pretekli konec tedna je bilo v Radovljici državno prvenstvo v street dance showu, tech-nu, jazzu in modernu.
Plesalka Plesnega vala Tatjana Gaja-novič, tretja z lanskega svetovnega prvenstva, je v kategoriji street dance članice osvojila 3. mesto med 22 plesalkami. Bronasta medalja pa je tudi uvrstitev, ki jo pelje na svetovno prvenstvo, ki bo novembra v Ukrajini.
Mini show produkcija iz Plesnega vala v sestavi 12 plesalcev je s točko The legend osvojila 1. mesto.
MK
V 8. krogu 1. letne lige malega nogometa Radia Celje sta se spopadli vodilni moštvi, mreži pa sta ostali nedotaknjeni, tudi zaradi hudega naliva.
Izidi v 1. ligi: Kalimero -Tristar 4:3, Maček tisk - Ma-rinero 2:2, Pelikani - Š&P Koper 0:0. Š&P Koper ima 19 točk, Pelikani 16, Tristar 10, Kalimero 9, Maček tisk 6, Ma-rinero 5. Razpored 9. kroga (14. 6.): Maček tisk - Kalimero (18.20), Marinero - Pelikani
(19.10), Š&P Koper - Tristar (20).
Izidi v 2. ligi: Bitburger Mobitel - Etol 0:8, Metropol Banka - Engrotuš 1:4, Kompole -SB Celje 8:3, Frangros - Flamingo Rogel 0:3, Občina Amaterji - AH Škorjanec Hohkraut 1:4. AH Škorjanec ima 18 točk, Flamingo 17,
V ■
Frangros 16, Engrotuš 15 ... Izidi v 3. ligi: Alba, d. o. o.
-	Agadir 4:4, Bar Irena - Nova vas CC 2:2, FC Hudinja Champion pub - Generali team 2:5, Vigrad - Novem 5:1. Generali ima 21 točk, Vigrad 20, Novem 15 .
Izidi v veteranski ligi: ŠD Cinkarna - Veflon 1:6, U8 A2S
-	Klateži Taverna Carraro 3:7, Azzuri - Sipro Cetis 2:4, Janezi - TiO2 Cinkarna 0:5. Klateži imajo 21 točk, TiO2 Cinkarna 18, ŠD Cinkarna 15 ...
20-letna Velenjčanka, ki je imela na DP najizvirnejši kostum, se bo na SP v street danceu v Ukrajini borila za naslov svetovne prvakinje.
Rokometasi proti Madžarski
Slovenska članska rokometna reprezentanca je v Podčetrtku odigrala dve tekmi z mladinsko izbrano vrsto.
Tekmi sta sodili v okvir priprav za kvalifikacijsko tekmo proti Madžarski. Varovanci selektorjev Zvonimirja Serdarušiča in Slavka Iveziča so se na prvem srečanju razšli brez zmagovalca (28:28). Reprezentanci sta se znova pomerili v torek, saj je članska izbrana vrsta nepričakovano ostala brez dveh dogovorjenih tekem z Makedonijo, ki je odpovedala dvoboja v Podčetrtku in Ljubljani, ko so starejši s 35:26 premagali mlajše.
Slovenija bo prvo kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo proti Madžarski igrala v nedeljo ob 18. uri v Ljubljani, povratno pa teden kasneje v Vezspremu. Ekipi, ki je v Podčetrtku zbrana že od začetka junija, se je sredi tedna pridružil tudi vratar Gorazd Škof, ki ga je dlje časa pestila bolezen.
MOJCA KNEZ

S Firmom, Goljovičem in Pipanom v novo sezono
Uprava Košarkarskega kluba Zlatorog Laško je na redni letni skupščini predstavila bilanco finančnega stanja preteklega leta in načrte pred novo sezono.
Leto 2009 je klub zaključil s pozitivno bilanco, 773 tisoč evri prihodkov. Po letnih poročilih, kjer je bilo nekaj nezadovoljstva ob končnem 7. mestu članske ekipe, so bili prisotni na skupščini kljub temu zadovoljni. V sezoni 2009/10 je namreč priložnost za igranje dobilo veliko mladih, kar je prvoten cilj uprave in temelj za nadgrajevanje v prihodnje. Poročila so bila sprejeta brez dodatnih razprav in nasprotovanj. Na skupščini je bil izvoljen nov upravni odbor, ki se je s 17 članov zmanjšal na 9. Miro Firm je prejel zaupnico, da bo tudi v prihodnjih štirih letih opravljal funkcijo predsednika kluba. Miljan Goljović, ki je dokončno sklenil uspešno košarkarsko kariero, pa je postal prvi direktor v zgodovini kluba: »Moja prva želja je bila, da kariero zaključim v Laškem. Druga želja je bila, da ostanem v klubu. Zadovoljen sem, da mi je uprava zaupala novo vlogo.«
Mandat sekretarja kluba je bil zaupan Juretu Kranjcu. Drugi naziv častnega člana
in poslovanjem kluba in je predstavil cilje za prihodnje sezone: »Strategija kluba bo temeljila na še dodatnejši prepoznavnosti v našem prostoru. Osnovna naloga bo delo z mladimi, čeprav se zavedamo, da so potrebni tudi vrhunski rezultati članskega moštva, ki je vzor vsem mlajšim selekcijam, in brez njih klub ne more uspešno delovati. V tej povezavi bo usklajevanje potrebno tudi po finančni plati, saj ne želimo postati klub, ki zaide v težave, kar se tudi v slovenskem košarkarskem prostoru dogaja vedno pogosteje. Hkrati nas veseli napoved novega predsednika KZS Romana Volčiča, da bo imela krovna organizacija več posluha za delo z mlajšimi rodovi, saj so bili tovrstni kriteriji v pravkar končani sezoni povsem drugačni.«
Jasno je tudi, da Aleš Pipan ostaja za krmilom članske ekipe, ki ima že zdaj za novo sezono podpisane pogodbe s kar devetimi igralci: »V pretekli sezoni smo naredili veliko, saj smo postavili dobre temelje za naprej. Prvič se nam je zgodilo, da imamo junija že podpisane te pogodbe. Vprašanje je, kakšen cilj si bomo postavili za novo sezono. Laško je stabilna sredina v Sloveniji in ta mora imeti visoke cilje. Želimo si igrati v Jadranski ligi, vendar vemo, kaj ta liga prinaša. To so dodatna sredstva, ki jih v tem trenutku v Laškem nimamo. Imamo pa najboljše pogoje za delo v državi; infrastrukturo in vse spremljevalne pogoje, ki jih profesionalni klub mora imeti.«
MITJA KNEZ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Nekdanji selektor slovenske reprezentance Aleš Pipan bo tudi v sezoni 2010/11 vodil košarkarje Zlatoroga.
kluba je romal h Gorazdu Še-tini, ki je v klubu vse od začetka delovanja. Častni naziv mu ne bo v breme: »S častnim članstvom, ki ti ga mlajši kolegi podarijo, pač moraš biti zadovoljen. Jaz bom vedno obiskoval tekme in navijal za naše mlajše fante. To je najpomembnejše.« Želja ve-
čine je, da se v dvorano Tri lilije vrneta občinstvo ter priljubljenost košarke: »Dolgo sem bil pri košarki in vem, kako je s tem. Šele pred slabimi tremi leti smo se uspeli z osnovno šolo dogovoriti za sodelovanje v ŠKL. Mislim, da je bil učiteljski kader tisti, ki je imel drugačne inte-
rese. Treba je spodbujati mlade, kajti če v domačem okolju ne boš imel teh, potem tudi gledalcev ne moreš privabiti v dvorano. Tega je bilo premalo in to je treba urediti ter pospešiti, kljub finančni krizi,« je pripomnil Šetina.
Predsednik Miro Firm je bil zadovoljen z delovanjem
Braslovški tek
Turistično društvo Braslovče jutri organizira tek za moške in ženske v treh kategorijah. Po razgibanem terenu občine Braslovče bodo tekmovalci premagovali 6,5 km dolgo traso.
Braslovški tek je namenjen tako rekreativcem kot profesionalcem, skratka vsem željnim teka. Pomerili se bodo v treh kategorijah, in sicer za moške in ženske, razdeljeno po starostnih kategorijah. Začetek teka, ki ga TD Braslov-če pripravlja v sodelovanju z AAK Slovan, AK Žalec in PD Braslovče, bo na prireditvenem prostoru Braslovče ob 9.30. Razgibana proga bo tekače vodila po Zgornjih Gorčah, Podvrhu, mimo Braslovškega jezera in nazaj do prireditvenega prostora. Organizatorji so za najboljše pripravili tudi medalje, denarne in praktične nagrade.
MOJCA KNEZ
Tudi kolesarski maraton je bil namenjen vsem, tako mlajšim kot starejšim.
Celjski športni vikend uspel
Pretekli konec tedna je bil 1. Celjski športni vikend. Poleg teka, triatlona in akvatlo-na so se udeleženci lahko merili tudi v kolesarskem maratonu.
Športni vikend, ki ga je pod častnim pokroviteljstvom Mestne občine Celje organiziralo ŠD Celjan, je bil namenjen otrokom, mladini, starejšim in rekreativcem. Prvi dan se je teka udeležilo približno 200 tekačev, zvrstili pa so se teki za otroke in mladino, za ženske, nočni tek na 10 km ter nočni pohod z baklami na Stari grad. Drugi dan je bil namenjen triatlonu, ko se je na celjskem letnem bazenu zbralo okoli 100 tekmovalcev. Udeležili so se ga tudi najmlajši, ki so se pomerili na dveh akvatlonih. Pri Cici akvatlonu so morali preplavati razdaljo 50 metrov in preteči 400 metrov, pri Promo akvatlonu pa sta bili razdalji podvojeni. Zadnji dan vikenda je bil namenjen vsem ljubiteljem kolesarjenja, ki so se podali na 30 in 60 km dolgo preizkušnjo po Spodnji Savinjski dolini.
Organizator je pripravil tudi žrebanje nagrad za vseh 660 udeležencev, ki so se pomerili na vsaj eni od ponujenih prireditev.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
GORSKO KOLESARJENJE
START: 10:00, Planet TUŠ Celje.
PREDPRIJAVE: do 17.6. preko interneta: www.tus.si ali na tel. št.: 05/973 30 OO. PRIJAVE: na dan tekmovanja pred Planetom TUŠ, od 7.30 do 9.00 ure.
Ka REKREATIVNI DRUŽINSKI POHOD
START: 10:00, s travnika pred železniškim podvozom pri odcepu za Zagrad.
Zlati sponzor
,tu* ... li nepremičnine

Srebrni sponzorji
STRABAG
u1
1_ I ■M i
C.
@
ť o1
ď
20
KRONIKA
NOVI TEDNIK
!■ v v	vi i	«x
Sodišča so učinkovita, pravi pravosodni minister
Minister Aleš Zalar z vrhom slovenske sodnije navdušen nad delom celjskih sodišč - Čas trajanja sodnih postopkov je vedno krajši
»Število sodnih zaostankov se je zmanjšalo, skrajšal se je tudi povprečen čas za rešitev sodnih postopkov,« je v torek povzemal pravosodni minister Aleš Zalar. Z vrhom slovenskega pravosodja se je srečal s predsedniki okrajnih, okrožnega in višjega sodišča na Celjskem. Najbolj so sodne zaostanke zmanjšali na celjskem višjem sodišču. Medtem ko jih je bilo predlani 334, jih je bilo lani le še 19. Pozitivne rezultate je pokazala statistika, drugačno sliko pa pogosto dajejo mediji, ki poročajo o številnih sodnih postopkih, ki se začenjajo leta in leta po dogodku ali (bodimo realni) tudi samo zato, ker so določeni dogodki v javnosti poželi velik odmev.
Povprečen čas za rešitev zadeve na sodišču je s 14,1 meseca v letu 1998 padel na 6,1 meseca v letu 2009, kar je najmanj po letu 1993. Medtem ko je bilo leta 1998 povprečno trajanje pomembnejše zadeve 21,8 meseca, je povprečen čas lani znašal le še devet mesecev, kaže sodna statistika. Vendar, kako je pravzaprav s statistiko, so pogruntali lani na primer na policiji. »To so le številke, ki vedno ne odražajo natančnega stanja. Ljudje niso le števila,« so govorili
lani ob hudih tragedijah na cestah. In so zastavili delo nekoliko drugače, kar se nenazadnje pri boljšem letošnjem stanju na cestah tudi pozna. Zdaj bo to verjetno zajelo tudi sod-nijo. Vsaj tako smo med vrsticami razumeli predsednika sodnega sveta Branka Masle-šo, ki poudarja pomembnost kakovosti pred količino. Sodni svet spremlja situacijo na sodiščih, ugotavlja in analizira
učinkovitost dela sodnikov in jih na kakšne stvari, kjer so potrebne spremembe, tudi opozarja. Do druge polovice novembra bo pripravil tudi merila za kakovost dela sodnikov in sodišč.
Vse »tipi top«!
Minister Zalar meni, da bi moralo celjsko okrožno sodišče biti zgled ostalim slovenskim sodiščem. »Lani se
Zajokal ob pogledu na nož, s katerim je umoril znanca
Andrej Rebevšek, ki je pred leti umoril znanca: »Niti ene noči od takrat nisem mirno spal«
Skoraj natančno na šesto obletnico umora 20-letnega Tomaža Vavpotiča v Velenju se je na Okrožnem sodišču v Celju včeraj začelo sojenje Andreju Rebevšku. Takrat star 18 let je s kuhinjskim nožem Vavpotiča zabodel v hrbet. Razlog? Spor zaradi vojaških hlač in dolg v višini petih takratnih tisočakov. Rebevšek je v sodni dvorani včeraj skoraj ves čas jokal, vendar solze bratu pokojnega Gregorju Vavpotiču niso kaj veliko pomenile, saj je bilo jasno videti, da obtoženega prezira. Rebevšku grozi večletna zaporna kazen.
Umor se je zgodil 11. junija 2004 v Stantetovi ulici v Velenju, pred stanovanjskim blokom, kjer so se ponavadi zbirali mladostniki. Vavpotič in Rebevšek sta bila kolega, sprla pa naj bi se zato, ker je Re-bevšek prodal vojaške hlače, ki mu jih je dal Vavpotič, ni mu pa izročil denarja. Čeprav je večji del tega dejansko dobil od kupca, del pa mu je ta ostal še dolžan. Ko ga je Vav-potič na to opozoril, naj bi se najprej verbalno prepirala, na-
kar naj bi ga Vavpotič odrinil, da je Rebevšek padel s škarpe, na kateri sta sedela. Rebevš-kovo dekle Aleksandra Drev je povedala, da se je po padcu težje pobral, verjetno zaradi
udarca ob tla, kar pa je negirala Anita Hajdari. Dogajanje je videla in natančno opisala, da je Rebevšek nasprotniku dejal, da »če je frajer, naj le počaka, da bo dobil, kar mu pri-
eni strani in sodnega osebja na drugi strani v posameznih vrstah zadeve. Tak pristop, ko se sodnik ukvarja samo z najzahtevnejšimi opravili, daje dobre rezultate in skrajša tudi čas za reševanje,« je pojasnjeval Zalar. Dobre rezultate si obetajo tudi zaradi programa mediacije, bodoče obvezne poslovne dejavnosti sodišča.
Višje sodišče v Celju je lani izreklo nekoliko več razveljavitev sodb okrožnega sodišča, najpogosteje zaradi bistvenih kršitev določb postopka, je razlagala predsednica Višjega sodišča v Celju Zinka Strašek. Spremenjenih sodb pa je bilo lani v primerjavi z letom prej skoraj za polovico več, sicer pa višje sodišče teži k temu, da primerov ne vrača nazaj v ponovno sojenje. »Pomembna je tudi mobilnost sodnikov, kar pomeni, da pomagajo na tistih sodiščih, kjer so obremenitve večje. V Celju se je to pokazalo za pozitivno,« je dodala začasna predsednica vrhovnega sodišča Alenka Jelenc Puklavec.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
KOMENTIRAMO
Ah ta statistika
Na skrajni levi začasna predsednica vrhovnega sodišča Alenka Jelenc Puklavec, predsednica Višjega sodišča v Celju Zinka Strašek in pravosodni minister Aleš Zalar
je v Sloveniji zvišalo število novih zadev, ponekod se je povišalo tudi število nerešenih primerov, vendar je na celjskem okrožnem sodišču ravno obratno. Posebej višje sodišče izkazuje zelo dobro statistično sliko. Tudi okrajna sodišča so v dobri kondiciji. Nekatere probleme rešujejo s kadrovskimi premestitvami, zelo jasna je tudi ločitev pooblastil sodnikov na
Andrej Rebevšek
pada« in odšel domov.
Med potjo do stanovanja je srečal Tomaževega brata Gregorja Vavpotiča. Ko ga je vprašal, kam gre, mu je odvrnil, da gre po nož, da mu ubije brata, toda ta ga ni jemal resno. »Med njunim sporom nisem bil na kraju, sem pa tja prišel nekaj sekund zatem, ko je zabodel brata,« je pojasnil senatu. Čez nekaj minut se je vrnil s kuhinjskim nožem, vmes naj bi ga znanec Matic Nadvežnik opozoril, naj da nož iz rok, a ga ni poslušal. Ko je stopil do Vavpotiča, naj bi oba večkrat zamahovala s steklenicami, nakar naj bi Vavpotič s pivsko steklenico zadel Rebevška v glavo. Stala naj bi z obrazom drug proti drugemu, ko je Re-bevšek zamahnil z nožem in ga zadel v predel pod lopatico. Napadeni se je zgrudil, z reševalcem so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer mu je srce zastalo kljub oživljanju.
Rebevšek, ki naj bi se že pred umorom zdravil pri psihologu, krivdo priznava. »Niti ene noči od takrat nisem mirno spal,« je dejal senatu.
Sšol, foto: SHERPA
Ob navajanju statistike je treba razumeti, da gre za vse sodne zadeve. Mediji pa ponavadi spremljamo le najbolj pomembne in odmevne primere. Le nekaj mesecev traja, da se konča večina primerov velikih tatvin, ropov, povzročitve telesnih poškodb. Na drugi strani pa postopki, ki jih ni tako veliko, na primer za umor ali prekupčevanje z mamili ali za zdravniške napake, trajajo dvakrat toliko, zato je seveda razumljivo, da je statistika pozitivna. So pa v torek morda pozabili omeniti še, koliko zadev zaradi časa, ki preteče do sojenja ali do konca sojenja, zastara. Pogosto nas opozarjajo, da mediji poročamo le o majhnem številu sodnih obravnav, zato ni čudno, da realne slike nimamo. Je pa treba vedeti, da so primeri, o katerih pišemo, ponavadi vidnejši, pomembnejši tako za javnost ali družbo. Spomnimo le na primere sojenj za prometne nesreče. Če mediji o tem ne bi toliko poročali, na sodiščih ne bi dobili navodil, da imajo cestne tragedije zdaj prednost. Ali pa gospodarski kriminal. Za koliko primerov ovadb ste že slišali? In koliko teh primerov se je končalo na sodiščih?
Poglejmo nekaj primerov s Celjskega: nedavno so izrekli sodbo Tomažu Starini in Zdravku Šobi za dva poskusa umora in napeljevanje h kaznivemu dejanju. Dogodek se je zgodil leta 1993, višje sodišče je 2001 primer vrnilo v ponovno sojenje. To se je začelo šele lani in se šele letos končalo z zaporno kaznijo. Torej je sodnija potrebovala kar 17 let. Tudi ni nujno, da je to končna odločitev, saj bo verjetno sledila pritožba.
Ta čas se čaka na razsodbo višjega sodišča v primeru umora Velenjčana Matjaža Volka. Umora in napeljevanja k umoru sta bila po več letih dolgega sodnega procesa oproščena Nenad Mirovič in Gregor Britovšek. Oprostilna sodba je bila izrečena že oktobra lani, a še vedno ni znana odločitev višjega sodišča.
Vmes se je celjsko višje sodišče celo izločilo iz postopka.
Se spomnite dveh ropov menjalnice Ekopool leta 1997? Roparju se je sojenje začelo in končalo šele lani. Sojenje za umor Naserja Beriše leta 1999 se vleče že več kot leto dni. Sodbe še ni. Sojenja za tragične prometne nesreče so se res premaknila, toda kaj je s prometno nesrečo, v kateri je pijani voznik do smrti povozil 10-letno deklico v Tolstem Vrhu leta 2007, pa z nesrečo, v kateri je umrla naša mlada novinarka maja leta 2007? Ne moremo mimo Osmana Lutollija, ki je ostal brez dela pljuč že leta 1996, ker so mu rekli, da ima raka, pa so se zmotili. Šele letos so razsodili, da bolnica ni nič kriva in da mora Lu-tolli plačati kar 16 tisoč evrov! Sodni procesi zaradi zdravniških napak so po začetku in njegovem trajanju tako ali tako zgodba zase. S primerom Bojana Kajtne, ki je pred tremi leti umrl pred celjsko urgenco, bi se morda v zdravstvu česa naučili, vendar sojenja še ni. Pa ni vedno krivda sodnikov, da ne bo javnost napačno razumela. Če bi pred leti tisti, ki so bili za to plačani, zastavili sodni sistem drugače, bi bilo danes bolje.
Neuradni odgovori, zakaj kakšnih sojenj še ni, so pogosto, da imajo pač prednost pri-porne zadeve, torej take, ko so obtoženci v priporu. Vendar pa se nam postavlja laično vprašanje (ki ima verjetno v stroki odgovor, javnosti pa se čudno zdi), zakaj se vse zgoraj naštete zadeve tako vlečejo. Na drugi strani pa se je denimo novinarki manjšega časopisa na našem območju sojenje začelo že leto dni zatem, ko naj bi umazala čast in dobro ime nekomu, ki se je spoznal v njenem pisanju, pa zadeva ni bila »priporna« ... Ali pa, zakaj se je sojenje ministru Mateju Lahovniku zaradi žalitve pomembne gospodarstvenice začelo že po dveh letih, čeprav niti on ni C bil v priporu ....
SIMONA ŠOLINIČ jg
E o
v Ú
■
v O
■ ^m
"O
TO
®
(C
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Odprto pismo o
poplavni
varnosti
Spoštovani predsednik Vlade RS Borut Pahor, minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić, spoštovani poslanci! Pišemo Vam v imenu vseh, ki smo bili poplavljeni v letih 1990, 1998 in 2007 na območju porečja Savinje in smo združeni v civilnih iniciativah za poplavno varnost na ob-
močju Celja. Verjetno pa se bodo pridružili vsi tisti iz 5.082 hiš prizadetih po poplavah v preteklem desetletju.
Poplave v sosednjih državah v zadnjem tednu in najava sprejema rebalansa proračuna z zmanjševanjem sredstev za vzdrževanje porečja Savinje so ponovno obudile strah pred poplavami. Kot Vam je znano, se sredstva vodnega sklada (po Zakonu o vodah -namenska sredstva za vlaganje v vode) koristijo za hidroelektrarno pri Krškem namesto za sanacije in povečanje poplavne varnosti priza-
V SPOMIN
Zoran Razboršek
Tiho je sklenil svoje ustvarjalno življenje. Zoran Razboršek, profesor, s katerim smo na mnoge načine radi potovali skozi življenje.
Sam je pravil, da je bil rojen na dan svetega rešnje-ga telesa, 19. junija 1919, v kmečki družini v Arji vasi. Rojenice so mu bile naklonjene, podarile so mu dolgo in bogato življenje, sojenice pa namenile življenje izobraženca. Zato ga je pot vodila v Zagreb, kjer je študiral na Visoki ekonomsko-komercialni šoli. Ko je izbruhnila 2. svetovna vojna, je bil na polovici študija. Vrnil seje domov, delal na kmetiji, leta 1944 pa s skupino fantov iz vasi odšel v partizane. Po vojni je nadaljeval študij in se po diplomi na ekonomski fakulteti vrnil v Arjo vas. V rojstnem kraju si je zgradil dom, se poročil, si ustvaril družino, tu sta bili hčerki Romana in Tanja, na kateri je bil ponosen. Tu je živel svojo sa-most, ko mu je umrla ljubljena žena Berta.
Bil je človek, ki živel z delom: 30 let je poučeval na Srednji ekonomski šoli v Celju, tri leta pred upokojitvijo je postal direktor novoustanovljenega centra za usmerjeno izobraževanje v Žalcu. Njegov delavnik je bil dolg, končal se je v krajevni skupnosti, v Kulturnem društvu Petrovče, pa v TVD Partizanu. Bil je 8 let delegat Kulturne skupnosti Slovenije in prav toliko let predsednik Občinske kulturne skupnosti Žalec, in to v času, ko so se gradili kulturni domovi na Vranskem, v Le-tušu, na Gomilskem, v Vrb-ju, na koncu mandata tudi v Žalcu. Koliko usklajevanj in finančne negotovosti! Kdo drug bi težko razumel predanost in kmečko trmo,
m
s katero se je loteval problemov, prepričeval dvomljivce in navduševal nas, ki smo radi delali z njim.
Toda niso bile le funkcije in mandati, kar ga je povezovalo s kulturo in umetnostjo. Vez je bila pristna in stvariteljska. Z odgovornimi je snoval knjižnično mrežo in spodbujal ustanovitev glasbenih skupin, za svoje ustvarjalno delo si je prislužil najvišje Savinovo odličje in zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij. Rad je imel umetnost, posebno glasbo, rad je imel knjige, ki si jih je do zadnjega sam skrbno izbiral v knjižnici.
Nekaj revolucionarnega pa je vedno ostalo v njem, nekaj svežega, še dolgo potem, ko se je upokojil. Bil je med pobudniki ustanovitve Društva upokojencev Petrovče in dva mandata celopred-sednik. Vesel njihove želje po druženju in rekreaciji jim je velikodušno podaril Ruško hosto za rekreacijski center.
Visoka državna odlikovanja, zlati grb občine, zlata značka IS, visoka odlikovanja TVD Partizana Slovenije ohranjajo svojo zgodbo: hčerkama v ponos, vnukinjam in vnuku pa govorijo o dedku, ki je bil resničen vzornik, sopotnik pomembnih dogodkov, snovalec napredka in varuh dobrega, tega, kar drži svet, da ne zdrsne s tečajev.
ANKA KRČMAR
detih prebivalcev najbolj prizadetega porečja Savinje. Ljudje, ki ob vsakem večjem nalivu živimo v strahu ali nas bo poplava spet doletela, ne moremo razumeti, kako ste lahko tako neobčutljivi za stiske sodržavljanov ob Savinji! Vsi dosedanji ministri so ugotavljali, da je porečje Savinje najbolj poplavno ogroženo in obljubljali prednostno pripravo načrtov in sanacijo. Lokacijski načrt (sedaj državni prostorski načrt) za izvedbo suhih zadrževalnikov na območju spodnje Savinjske doline zamuja že štiri leta, a zaposleni ostajajo brez posledic na svojih delovnih mestih .
Že dalj časa opozarjamo na zamudo pri načrtovanju pro-tipoplavnih ukrepov na porečju Savinje. Znano je, da so v Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 20072013 protipoplavni ukrepi obravnavani v točki »3.2.5.3. Zmanjšanje škodljivega delovanja voda« in konkretno v projektu »Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje« z ocenjeno vrednostjo 60 milijonov evrov. Glede na informacije s strani MOP-a, da država nima zagotovljenih sredstev za lastni delež (za porečje Savinje je potrebno 9 milijonov evrov lastnih sredstev) in na dejstvo, da se kasni s pripravo prostorske in tehnične dokumentacije, je velika verjetnost, da ne bomo izkoristili niti evropskih sredstev za ta namen! Žalostno, mar ne? Izgovor na recesijo in pomanjkanje lastnih sredstev je le izgovor za neaktivnost na MOP. Kohezijska sredstva bi zagotovila izgradnjo že načrtovanih objektov za poplavno varnost na območju Celja in bi se državi povrnila v obliki DDV-ja in drugih oblik davščin in prispevkov v večji vrednosti kot so določena lastna sredstva.
Ministrstvo za okolje in prostor in Mestna Občina Celje sta septembra 2008 sklenila medsebojni sporazum zaradi ureditve medsebojnih pravic in obveznosti pri črpanju sredstev Kohezijskega sklada za financiranje operacije »Poplavna varnost na območju Mestne občine Celje«. MOC je izdelala vse potrebne idejne projekte in ima sprejeto vso potrebno prostorsko dokumentacijo. Projekt »Poplavna varnost na območju Mestne občine Celje« je pripravljen tako daleč, da ga je možno takoj prijaviti na Kohezij-ski sklad (potrebna je izdelava vloge s strani MOP). Seveda pa mora država zagotoviti lasten delež, ki znaša 5,2 milijona evrov (razporejeno od 2011 do 2014). V času od leta 1991, ko so bila sredstva za varstvo voda zmanjšana na eno desetino prejšnjih, so vse vlade mačehovsko obravnavale vodno gospodarstvo, vendar je zavestno odpovedovanje kohe-zijskim sredstvom iz Evrope (za 85 % vrednosti investicije) v nebo vpijoča neumnost (nesramnost). Ob slabem črpanju evropskih sredstev in hkrati velikemu številu prizadetih državljanov prosimo Vas, spoštovani predsednik vlade, minister za okolje in prostor, poslanke in poslanci, da se
postavite v kožo nas, ki smo bili že trikrat poplavljeni, in pri krčenju proračuna za vzdrževanje povodij ne krčite že tako pičlih sredstev in zagotovite lastna sredstva za takojšnje koriščenje sredstev Kohezijskega sklada.
Da pri urejanju poplavne ogroženosti močno zaostajamo za Evropo, Vas opozarja tudi evropski komisar Potočnik, ki je kritičen do dejstva, da Slovenija še ni predložila načrta za upravljanje povo-dij. Če moramo množično priti v Ljubljano, bomo to storili. Obljubljamo Vam, da ne bomo imeli pri sebi jajc ali kamnov, sigurno pa zvočnike, novinarje in druge, ki bodo ponesli našo kalvarijo v širni svet.
V	imenu Združenih civilnih iniciativ za poplavno varnost Celja
IRENCA in BOJAN PUSTOVRH
Mar tudi lovci ne strašijo po gozdovih?
V	Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice smo dobili pismo Lovske družine Poljčane, ki je nasprotovala kolesarskemu vzponu do vrha Boča, do stolpa, v okviru občinskega praznika Poljčan prvo junijsko nedeljo.
Kot razlog navajajo v pismu, da trasa kolesarske tekme poteka po cesti do stolpa na severni strani pogorja Boča, ki sodi v okviru letnih in dolgoročnih načrtov upravljanja z divjadjo med t. i. mirne cone. »Naj omenimo, da LD Poljčane na tem območju mirne cone ne izvaja nobene vrste lova na nobeno vrsto divjadi niti individualno niti skupinsko. Zgolj samo največ enkrat letno se izvede skupni lov - brakada na divje prašiče sredi januarja. To območje pomeni mirni rezervat, od koder populacije muflona, divjih prašičev in drugih vrst divjadi napajajo celotno pogorje Boča. Mir je največji zavetnik divjadi in njihove ohranitve v naravnem okolju, človekov nemir je največji sovražnik,« še navajajo.
Drži, kar navajajo v LD Poljčane, da človek z mnogimi svojimi dejanji in aktivnostmi moti življenje živali v gozdovih in na poljih. Vendar se nam zastavlja vprašanje, ki bi ga radi postavili v razmislek tudi vam spoštovane bralke in
bralci. Kaj menite, česa se živali bolj bojijo in kaj bolj povzroča nemir v gozdovih in na poljih: kolesarski vzpon na vrh Boča in podobne aktivnosti ali lov? Mi trdimo, da je to lov, kar tudi na kratko pojasnjujemo. Nek štajerski lovec, ki je zaradi ljubezni do živali opustil lov, je za našo revijo Osvoboditev živali izjavil: »Mislim, da z vsakim skupnim lovom po gozdovih povzročamo živalim hude strese. Divjad v paniki brezglavo teka sem ter tja. Na nekem lovu, kjer sem nekoč bil, se je srna v smrtnem diru zaletela v drevo in poginila. Takrat se mi to ni zdelo strašno, danes pa ...«
V društvu smo prepričani, da bi to pismo LD Poljčane bilo veliko bolj verodostojno, če bi lovci bili sami za zgled miru, to pomeni, da bi za vedno odložili puške in postali iskreni prijatelji živali. V imenu živali prosimo vse lovce, naj to tudi storijo.
STANKO VALPATIČ, predsednik društva
Spoštujmo življenje vseh živih bitij
Čas je, da priznamo, da imajo tudi živali pravico do dostojnega življenja, kajti tudi one čutijo veselje, trpljenje, strah in bolečino kot človek. In kdor se zaveda, kaj vse te zveste živali naredijo za nas ljudi, kako pogosto se žrtvujejo, da bi človeku služile, mu pomagale, bi jim moral biti neskončno hvaležen. Največkrat na milijone živalim na svetu človek na žalost vrača z vsakodnevnim zanemarjanjem, trpinčenjem in izkoriščanjem.
Prihaja poletje in pred nami so vroči, soparni dnevi. Vemo, kakšne muke morajo v tem času prenašati živali, pa naj bodo to rejne ali druge domače živali. Zaščitniki živali opozarjamo vse tiste brezvestne lastnike, da so dolžni zanje poskrbeti, to pomeni, da se bodo dobro počutile v svojem okolju. Zagotovite jim čiste in zračne bivalne prostore, poleg hrane naj imajo vedno na razpolago prepotrebno neoporečno, čisto vodo. Opozarjamo, da privez živali ne sme biti moteč in boleč ali celo, da bi jim bilo onemogočeno počivanje v ležečem položaju. Gibanje jim nikakor ne sme biti omejeno. Veliko lju-
di se obrača na naše društvo glede krutega, nehumanega ravnanja nekaterih lastnikov do psov čuvajev tako na podeželju kot v urbanem okolju. Ponovno opozarjamo vse lastnike, da svojemu psu posvetite večjo pozornost, posebno v vročini in sončni pripeki. Naj imajo primeren, senčen prostor in obvezno 24 ur na dan na voljo čisto pitno vodo ter vsakodnevni, dvakratni, kalorični obrok zdrave hrane. Mlade psičke hranite večkrat na dan z za njih primerno hrano. Če mora biti pes privezan na verigo, naj bo ta dolga najmanj 5 m, z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Redno mu odstranjujte zajedav-ce: klope, bolhe. Njegova uta mora biti zanj dovolj velika, dobro izolirana, s predpro-storom in z ležiščem, kjer bo imel varno zavetje. Psa, ki je osamljen noč in dan, priklenjen na verigo ali zaprt, več ali manj v tesnih pesjakih, pe-ljite vsaj dvakrat dnevno na daljši sprehod, da se sprosti. Pes je družabno bitje, ki si želi in potrebuje bližino svojih ljudi. Potrebuje pozornost z igro, božanjem, kajti osamljen pes trpi, počuti se zavrženo, postane plašen. Psi v stano vanjskih blokih imajo zelo omejeno gibanje, so več ali manj osamljeni, zaprti v brezzračnih prostorih, večinoma so to hodniki, balkoni ali terase, izpostavljeni žgočemu soncu. Njim je nujno potrebno omogočiti večkrat dnevno daljše sprehode. Nikar ne pozabite na prepotreb-no, vsakodnevno svežo, čisto vodo. Poskrbite za njihovo dobro počutje. Enako velja tudi za vse ostale hišne živali. Spomnimo se še na naše žejne ptice, nastavimo jim nizko, plitko, široko in nekoliko težjo posodo z vodo, da se lahko odžejajo.
Za zaključek vas spet prosimo, pomagajte našim sopotnikom na zemlji, bitjem, ki nas ne morejo prositi z besedo, ampak nas le z žalostnim pogledom opozarjajo nase. Olajšamo jim bivanje med nami, ne mislimo le nase. Nenazadnje imamo zakon o zaščiti živali in vsem tistim, ki jim je malo mar, da žival trpi, je zagrožena denarna kazen, v nadaljnjem postopku pa tudi odvzem živali.
ŠTEFKA K., Društvo proti mučenju živali Celje
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 12. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 13. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Anton Kolar, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca s Klavdi-jo Winder (gost Pop design), 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 14. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Anton Kolar, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Koroški radio)
TOREK, 15. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Koroški radio)
SREDA, 16. junij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (Pepel in kri), 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Sora)
ČETRTEK, 17. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.35 Hujšajmo skupaj, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
PETEK, 18. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Nedeljski klepet z Antonom Kolarjem
To nedeljo bomo v oddaji Znanci pred mikrofonom gostili maestra mednarodnega slovesa in letošnjega prejemnika srebrnega celjskega grba Antona Kolarja.
Priznani glasbenik, ki je dirigiral več svetovno znanim orkestrom ter si ustvaril izjemno kariero in ugled, že vrsto let živi v Nemčiji, a je s srcem ves čas predan Celju. V mesto, v katerem je preživel svojo mladost, kjer je prvič stopil na dirigentski podij in pred pol stoletja matu-riral na I. celjski gimnaziji, se vedno rad vrača. Pravi, da ga tri zvezde v celjskem grbu spremljajo ne glede na to, kje je. Med Celjani še vedno odzvanja njegova simfonična suita Friderik in Veronika, ki jo je poklonil rojstnemu mestu in gimnaziji, ki ga je izoblikovala.
Z Antonom Kolarjem bo v nedeljo dopoldne klepetala
Bojana Avguštinčič.
Foto: Arhiv NT
Zeleni val to soboto
na izletu
Priljubljena oddaja Zeleni val, ki je na sporedu Radia Celje vsako sredo med 11. in 12. uro, se odpravlja na dopust. Še pred tem bo to soboto voditeljica oddaje Mateja Podjed svojih štirideset zvestih poslušalcev peljala na že tradicionalni izlet.
Vseh, ki so želeli na izlet, je bilo desetkrat več, kar sploh ne čudi. Krog poslušalcev oddaje Zeleni val, ki ima za sabo že trinajst se-
zon, je iz leta v leti večji. Ljubitelji narave in poznavalci zdravilnih zelišč se nam ne oglašajo le iz Celja z okolico, ampak tudi iz Savinj-
ske doline, s Kozjanskega in iz laško-hrastniškega konca, pa tudi z Dravskega polja. Žal nam je, da na izlet v zeleno ne moremo vzeti še več poslušalcev. Morda pa bo marsikdo od tistih, ki so tokrat ostali v košari, imel več sreče prihodnje leto. Imena vseh, ki so bili izžrebani, objavljamo na strani 26.
Udeležence letošnjega izleta so izžrebali (z leve): zvesti »tehnični« spremljevalec Zelenega vala Mitja Tatarevič, voditeljica Mateja Podjed in stalni sodelavec v oddaji prim. Janez Tasič.
Nena »kuha« s poslušalkami
Voditeljici Neni Lužar ni dovolj, da na Radiu Celje »kuha« vsako sredo dopoldne, zdaj bo svoje že sicer dobro poznavanje kuharskih veščin še razširila. Pred kratkim je bila v novi akciji Vedno kaj (za)kuham s še šestimi poslušalkami oziroma bralkami Novega tednika (na fotografiji je z Vido Stožir iz Celja) v gostilni Koren na Dobrni. Za konec junija pa napoveduje srečanje v gostišču Bezgovšek v Laškem.
Foto: GrupA
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	SATELLITE - LENA MEYER LANDRUT FEAT. USFO	(5)
2.	ACAPELLA - DAVID GUETTA FEAT. KELIS	(4)
3.	I CARE FOR YOU - JENNIFER BRAUN (3)
4.	NOTHIN ON YOU - B.O.B. FEAT. BRUNO MARS	(6)
5.	STAY THE SAME - AURA DIONE (4)
6.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY FT. SNOOP DOGG	(1)
7.	ALL THE LOVERS - KYLIE MINOGUE(1)
8.	NEUTRON STAR COLLISION - MUSE (2)
9.	ALL NIGHT LONG - ALEXANDRA BURKE	(2)
10.	HEARTS DON'T LIE - GABRIELLA CILMI	(3)
DOMAČA LESTVICA:
1.	MATEMATIKA- NINA PUŠLAR (6)
2.	EO - ŠANK ROCK	(4)
3.	PREDEN GREŠ ŠE MAL OSTAN -FLIRRT	(2)
4.	PRAVIŠ, DA VEŠ - KARMEN STAVEC (3)
5.	TAKŠNA KOT BI ME ŽELEL - IVA STANIČ	(6)
6.	DEKLE IZZA ZAMREŽENEGA OKNA -NIET	(5)
7.	VSI SMO KDAJ ŠE NEKDO DRUG -MELODROM	(4)
8.	PEČAT - ANAVRIN	(3)
9.	NEDOSEGLJIVA - CHORCHYP ft. VLADO PILJA	(1)
10.	PRAVLJICA - ZEUS	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ALEJANDRO - LADY GAGA WAKA WAKA (THIS TIME FOR AFRICA) - SHAKIRA FT. FRESHLYGROUND
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: OPROSTI MI (ACCOUSTIC) - SAMUEL LUCAS
PLES DO NEBES - SOULFOOD INC. Nagrajenca:
Marjana Klobučar, Vinska gora 56c, Velenje
Iztok Čok, Pod lipami 59, Celje
Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH 5 plus
1.	NA STARE LEPE ČASE - MODRIJANI (5)
2.	PRAZNIČNI ŠOPEK - DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ	(2)
3.	SEDEM LET SVA SE LJUBILA -ISKRICE	(4)
4.	RDEČA PENTLJA - ANS. BRATOV AVBREHT	(3)
5.	ŠE ČAKAM TE - VIHAR	(1)
Predlog za lestvico:
ZGODBA POŠTENJAKA - OKROGLI
MUZIKANTJE
SLOVENSKIH 5 plus
1.	VINO JE SLADKO - MALIBU	(3)
2.	PESEM O LJUBEZNI - ŠTAJERSKI BARONI	(6)
3.	PA NAJ JI BO - NAVEZA	(1)
4.	LJUBIM ŽENO POROČENO - VESELI SVATJE	(2)
5.	KDO JE KOLOVRAT - KOLOVRAT	(4)
Predlog za lestvico:
ADIJO, LJUBICA - DOMEN KUMER
Nagrajenca:
Mara Farčnik Zore, Stopnik 24a, Vransko
Nina Borovnik, Gosposka 20, Celje
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
• I K1^ Li • i ri V1! I
ka. Tako kot v soboto na dnevu odprtih vrat.
V grajskem stolpu so pripravili tudi zanimivo razstavo. Obiskovalce je že ob vstopu pričakala mučilna naprava, v prvem nadstropju je bila na ogled razstava orožja, oklepov, ščitov, oblek in zastav, v drugem nadstropju pa zelišč iz Žičke kartuzije in medenih izdelkov Čebelarstva Žvikart. Tam so postavili tudi srednjeveški pogrinjek viteške mize
ter prikazali gotsko pisavo. Še bolj kot videno je navdušilo slišano, saj so za vodenje izbrali viteze, ki veliko vedo in znajo to tudi povedati.
Vrata gradu so zaprli šele s prihodom noči. S plesom ob simbolnih ognjih in baklah. Ni bilo težko, saj je plesalce, nastopajoče in obiskovalce preprostih srednjeveških korakov naučil Janez Kamniški.
MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA
K vznožju gradu so vabile srednjeveška glasba ter prijetne vonjave, ki so se širile iz srednjeveškega kotla mojstrov kuhanja iz Kulturnega društva Gnezdo.
Živi muzej na konjiškem Starem
Pod vznožjem grajskih stopnic je Janez Kamniški s svojim društvom Klati vitez postavil na ogled srednjeveško orožarno ter mogočne viteške oklepe.
gradu
Konjiški Stari grad je že drugič v kratkem času odprl vrata srednjemu veku. Ušesa je napolnjevala srednjeveška glasba, nosnice so se vihale ob vonjavah jedi iz kotla, oči so se pasle na krepkih vitezih in njihovih bojih ter na brhkih grajskih gospodičnah, da o kovačni-ci, srednjeveški orožarni in drugih pomnikih davno minule dobe ne govorimo. Takšen je živi muzej.
Živi muzej na konjiškem Starem gradu je sicer projekt, ki so ga v okviru Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja skupaj uspešno prijavili Javni zavod Splošna knjižnica Slovenske Konjice -TIC in Vitezi grofa Tattenbac-ha. Projekt tako delno sofinancira Evropska unija in pomeni pomemben korak na poti ustvarjanja unikatnega kulturnega utripa na konjiškem Starem gradu.
»Projekt vključuje pet velikih dogodkov, ki bodo letošnje poletje bogatili zidove Starega gradu in vanj prinašali srednjeveške vsebine. Poleg jurjevanja in dneva odprtih vrat, ki sta že za nami, nas 13. junija čaka srednjeveška nedelja na gradu, ki bo ponudila seminarje lokostrelstva, mečevanja in srednjeveške delavnice, 10. julija lahko obiskovalci pričakujejo seminarje gledaliških iger ter nekoliko drugačne gledališke predstave na prostem, zaključni dogodek projekta pa bo 22. avgusta s spektakularnim Tatten-bachovim viteškim turnirjem,« napoveduje vodja TIC Tjaša Kangler.
Ker so Vitezi grofa Tatten-bacha »doma« na konjiškem gradu, jih bomo na njem lahko pogosto srečevali. Tam bodo brusili veščine mečevanja in lokostrelstva ter se pozibavali v plesnih ritmih srednjega ve-
	GRČIJA - OTOK TASOS HOTEL RODON HOUSE 3* Odhoda: 12., 19.6. polpenzion od 299 €
	BOLGARIJA
	HOTEL MERIDIAN 4* Odhod: 16.6. polpenzion 269 €
1	PAG, METAJNA PENZION VALENTINA 3*Odhod: 12.06. - 11.09 polpenzion od 25 €/dan
	
www.palma.si celje 03/428-43-0 0 maribor 02/48-03-900 velenje 03/898-43-70	
Pred vstopom v stolp je srednjeveško kovačijo postavilo društvo Srednjeveški popotniki iz Kočevja.
Šentjurski vrtovi vabijo
Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin pripravlja dan odprtih vrat. Obiskovalce zato k ogledu vabijo tudi trije vrtovi v Šentjurju. Namen dneva je predstaviti sodobne koncepte vrtov kot prostorov za rekreacijo in sprostitev, obiskovalci pa se bodo lahko pogovarjali o rastlinah, kombinacijah in njihovih zahtevah ter kulturi vrtov.
Vrtovi bodo za ogled na voljo jutri, v soboto ter v nedeljo med 8. in 18. uro in sicer si bo v Šentjurju mogoče ogledati vrt v strmini, ki ga ureja družina Franc, v njem pa so zbirke drevnin in trajnic. Gre za najbolj strm vrt v Sloveniji, rastline pa so prilagojene suši in vročemu soncu. Najdete ga v
Slivnici 1,5 km iz Gorice pri Slivnici. V naselju Hruševec (sledite napisom za cesto na Resevno, zadnja ulica v naselju - Maistrova ulica) si bo mogoče ogledati vrt Jožeta Zu-panca, kjer so na ogled alpske rastline, iglavci, vodne ter obvodne rastline in nov skalnjak. Že tradicionalno bo vrata odprl tudi vrt Rifnik, za katerega skrbi družina Mauer. Vrt premore kar 400 različnih vrst rastlin, ki rastejo v senci in polsenci, poleg tega nenavadne in redke rastline, ki so v Sloveniji in Evropi sicer neznane. Na ogled je še največja zbirka okrasnih rastlin. Vrt Rifnik najdete v Jakobu 7b, slab kilometer od arheološkega najdišča.
PM
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
I I I u I I i i i I t i i ! .LlLULIJ i i ■ i n i ...............i i 1 I I 1 I 1 I
'kovanje v O^^O
031 692
flÇUflROMfl, KOP/UISČf, RfSFAURflííJfl, HOTEL"*
Toplice 13212 Rimskč Toplice LVLViv.uíjuaromu.si - restavracija@aí]uaroma.si
03/57 36350
V vodnem parku se íaMo razvajate i/ííúraum íer/nalni /odi. uživate no toboganih ali se sprožate ob igranju raznih športnih lýer, f sklopu objekta sfa na iloijo dee (griířřza odbojko ali nogometna mivki, balinanje, rusko kegljanje, za najmlajše pa tudi skakanje po trampolínu ter pranje na raznífi igraWi.
Bazen z vodnimi e/ekti za najmlajše, velik 33 m, plavalni bazen ter rekreacijski bazen s tobogani ponujajo nekaj za vsakogar, V kolikor radi uživate ob spros'čanju mehurčkov na zračnem ležišču, se raje mosiratez vodnimi curki ali pa obnavljatesvojo energijo s plavanjem, tu boste našli vse! Sodobno opremljett, kíímataíran hotel'" nudi bogat izbor ugodnih programom namestitve.
O^ 1N
iuafei-l0

iilo
twit

flGJI/l Nemec, d.o.o GMOBEil/JÍTVO, KAMNOLOM
Sedraž 3,3270 Laško
iviviv.LKjmnem et.si - agm.nemec@kQbelnei.net 03/56 48 013
le od leta 1994, gradbeno podjetje flGiH gradi na svojem dobrem imenu i kvalitetnim izvajanjem del z različnimi poslovnimi partnerji.
S področja nizkih gradenj podjetje izvaja kanalizacije, vodovode, ureja ceste, okolice objektov,
regulira in ureja potoke, gradi mostove ter izvaja tudi večje izkope.
Pri visokih gradnjah^radi vodohrame, stanovanjske in poslovne objekte.
[/ lasti imajo tudi kamnolom Boben v Hrastniku, v katerem pridobivajogramozrazličnihjrakcij,
ki ima ustrezne certifikate in je no voijo tako zunanjim kupcem kot za lastne potrebe.
4
LAMAL $
ar h i tc ktur a La m al d .0.0.
Třtwitr lfl
notranja opitem a ari»«)«
,	-j Sowfllli
oblikovanje
1:3 Hi ID« , ,	WHiwrëgnBlttffl
r^otTí'^ ^
[uiprav-j jirojckmt: Jokunmudic
Celje: 041/710-480
Rogaška Slatina: 041 -767-526
v-v.v-v.v-v.v.vJ
3JE VERHOVSEK
IZVEDBA VODOVODNIH IN QHTULNIH lnnfl I NAKUAV Tli SANACUA KOMINIC
fflîTiLICIIÏ TEřlHÍTŠn J-S.Ï. Prožlnska vas 34/d. Štor«. flsm: 04] 682 907
	
	AGM NEMEC d,0,0.
	Sedr3, 3270 Laika
W *T i j	Tel.: 03/56-48-043
	Fax.: 03/56-48-840
	E mail: atjm,nemet@>kabelnet.net
GOSTINSTVO j GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM	
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in teija tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirlkolemlke, skuterjem motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
S.p.
Vfjnskfl 1BM305 Vraoiko Td yfeïffl 5725 106, gum 041 i 08 Ě5Í, 031S ! 4 999 f-si n il :il nvii 3 m.iriL vïiDl .n rt.www. m,i rn vransiD. nil
W V^CI KROVSKO, KLEPARSKA DELA,
M0 NTAŽ A STREÍNIH O K EN, / ^»jfc BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, I MAJ 1 KONKURENČNE CENE.

gsm: 041 575621 Iři.: 03/78102 40 gsm: 041 677 153 Fax: 03/781 Oî 41 e-poSta: raatejía niekiffl5mall.c0m
Tel.: 040/ 797-S46 www.debra-design.com
Debra Design
-luhomoniaini sistemi (pfřdĚlMMfne, spuífenf stropovi,
iilljuuu id* Y <|TiHtÚKflíillHJ
.ĚS^T -sfitoptekarst»
^Ouétgi'. . ^ - Fideldvjfawd izdelam miflurd in rupuídtt] - krowïtw>, kleparslvw -polaQdnfttsInlhiblcg
«T//
* V
Dejan Bratutek s^p«, Cesta Talcev 5,3320 Velenje

EUÍ L'b	■ _____ uf
Pesnica 5
3-23 0 Sí' li	t-OFF«™ |«usLUi;yi> uši. m m wr nuj
MaHihi^mnil-siariive.u	SaKn«««^ ^^^^^^^
WWW.fM»flit-StWltrtji	p™*lidelkflv "[ekíIiíí
Tel: O i;7S(i59W	'jtiiúi-a' Íiičírjf src t j. aluminija, iwrjjvnega JcUa. plaiuinlh mat
Gsm: ÍH 11)75[__3	Ekůltíke íliienje madulííM sorviiiili ílektiam
RtCurulrilikl unii nt tromu
MČUUUMIŠKISERVIS. P0M0Ê fN IRGGVIItAHAOOMU !
* - \
g I ma li vi itJ'tlrnh uritu In »liktclf n 'RiíuniiriÉhtinÉtruhc^t inliiaji	,
-P#Vɻlrt*	it	+
-Prosej l»Mk«f UPPLE OĚÍ.L -Prjmoř iliigjtim pil upijrabl (fhnif nihi hipriv

tel.: 03 781 2603
INFORMACIJE
MIZARSTVO
MIO OPREMA
Vlïnja và^^^^ 3212 Vojnik Tel.: 03/73-00-750 GSM.:Wl/645 715 www.mioopnema-si
KUHINJE PO VAŠI ŽELJI
N
W i / /
1 ........... ' ' .LLU I -LIJ. J J LLLL. I ■, ■ ■ I , ■ ,. | m l
POKLIČITE NAS!
FRANC MAKMAHC, f^.
C. L. Dobroti ri ska 21,3230 Šentjur Tel.: 03/746 12 90 Faks: 03/746 12 95 e-pošta : fra ne. maj oran c@si<31 .net spi et: www, majoráne,si
řfti ïh (ífurukmci 0[.rivanje ha rioè
:.>. r,— 'j.'«1. -Wj	- r-—ulji-c ..'..M
im '[koi.'i cortva
!i',ieíh[ i i k um 11 hđ ou [ {1ufrl dy(1pla1íhi(
t ů l.'eî j i i a a c n ivjiihj r iji n itIšmi ki/ni.
HlIKOFtlïJI
'atjiii^SM
HiUMUlilTCmj - IJUDCOVNIni.VCD!
ipomlaJariM aktija izdelkom
KOÎ TERMOINSTALACUt I Ht: 01/744 2Í gut; 041/130 TM, hi: Cl Hi 3Í
Ko1ad*erilo í. 333ÍJ ítnMLi I MMlî; MíBIuM|>mI|.|J -wwW.liat4i>i.l[.|l
Mdlj až Železník
uglaícvimji ktxpirjev
^sni: 1VI1 714 24<)
C-pogtX m.iljjjfjL'kvJiikPiifil.tvt


glasbeni center
Gosposka 25, »00 Cdjí tel.: 03 MS +006. íjks: U3 34ti 40 60
mac - železník d.o,o. MUHnslitíga IZ 3000 Celic tet; 03 Ml 32 66 IP; SDEÉ5387

V www.k DCfttTORJI TRADICIONALN
KITAJSKE medic
www.kitajskamedicina.si
Mariborska 122, 3ÛOO Celje Tel.! 040 720 !&9
Zelene ulica 17, 2000 Maribor Tel.;040 417 163 ali OS 51343 43
<pTIKK
MARJAN TE RŽ AH
Mariborska 54 p p 1013, 3102 CEUE Tel.:03/491-38-00. Fa* 03/131-3®-Dl
. smoKmnr. PUHMEOVIBUTAOĆJUA
-	KVÍLUEHM SITKU iN OWIRJE
-	STTK+KWh,: PBECtFO ZA KOfiTiKTHE LEĆE . KWUTETWE KONTAKTNE L£ťE
. tistimi« KOHÍAltÍME LtC(: • EtJNĆNi OĆ11A PHCNANIK PROIZVAJALCEV
. l afi f f-n f4rk ihni pfio$tt>a /A $ irakti!: ofmkh .
DELOVNI ĆAS; dalavrlkl od 8.00-1 6.00, cabota od B.OO-12,00
ELEKTRO «LIMA
Villi ja v« 15 ť Jíl? Vojnik istuj
inluaNiii* ™ joj i
TOPLOTNE ČRPALKE / KLIMATSKE NAPRAVE
/m/m mjtfšf/; -cčMiFe
Glavni Iff iT. JDÚŮ Cel ňl Sa« \t IJ 04! »t «ki
lekl. romshatUka

111 :- ;
s<?rvig plinskih peči
JUNKERS* BUDERUS
*	VIES S MANN * UNICAL
*	SAUNIR DUVAL
Stanko Farteij s.p. GospDskii ulica 3 3Ó00 Celje
gSm: 04Í/6S 68
•-. •:-■■ 11	■ so ••
etóa taxw^n ■ka-sajsí e lek trm me h a n i ka. f a rte:j®v olja. n e i.
tvtvi
ELEKTROINSTALACIJE PROJEKTNA-MERITVE
liti osi fondiniitH MM CELJE M: W)« 10H0 ř-Eií,
J'fOMOCSMÏEJiiW IN INMUIINMflSEBAM
■ SPREM51V0 OSEE 00 ZDRAVNIKA. SOI NI S Míí - premi
t J ' CEUÏWEVNO VARSTVO " UňE DJÎËVSTANÛVANJ ALI Hi! I ™J	-MAStíí
ALEGRA GSM: 041 802 145
Muzejski trg 7, 3000 Celje
JASNOVIDKE preraktrearye
4216 43 16
nihalo in poz, energija
DIKA-Wí d rj.tj.. Sv rlfcsr&a J	I.'l 1 bkofci va i, ;
.	-IZD. KOV, NADSTREŠKOV
C t-vUe ji lZ0 RAZNIH KOV. KONSTR. KLJUČAVNIČARSTVO ,jzD DVORIŠČNIH VRAT IN OGRAJ IZD. KOV. STOPNIŠČ IN DRUGIH KOV. IZDELKOV
éešče 5, 3312 Prebold
kij ucavn i ca rstvo- herodcz@siol. n et
GSM . 041 76 33 SO tel.: 03 70S 30 46
Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI
pokličite: EEHinD
DOBRODOŠLI V NOVI Lf POTNI IOÛOV ŒNÏRU LAŠKEGA
HUDIMA ViM:
wi m m mit, -sHrtrtvv« «ii ma m
* vi OBUOIl	UďJWOKlSANUVUlIDlJU;
raatóMJL NUiinv ûMMiïaptœsnwffiT •<mmi ïMiNmwiCfill t M FI N IT V - pwi® ■ ucwisntvidïE-NmBJia třiKB
■OrOfriítJí riç| ti. LaSfei |«H«UdltŮH Ora »«tS5, IB. IH ViH ítt EnPCrlrt rtoafcíxB íMi
mum
Ivo Gubo, s.p.
Po IS krili jcliiviiili ixkcSeiij v -Umrift, pan{»viiii i i'.imj v L^ljuJ
GRADNJE
Putnikove4,3000 Celje	0bn,wa	in rnMsard
GSM: 03 J/579- 057	Izdelava dem i r tasid
e-mail:gvbú.iMdgmúil.roiti	Zunanj.i Lirtdicev
OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE
CELOVITE REŠITVE OGREVAM JA IN	-i
PREZRAĆEVANJAZA PASIVNE IN	i-"1 \
N1ZKOENEHGIJSKE GRADNJE	tf^š1^ |Jti ^
Talp oyTHnjn fnalanal * M] * tidvl n ZS.O ^irr^? II'
VITA-TERM
l«imufu nUUCEVIM
VITA.TEBH Egon Vrstit s p. &vçuvnnjp iniunirrnn- unieintv», pr«t»J» In monlailj ■ ■.■ ■	Filipu JUÍ. PtlMa
viulflťrTKítDiiialí coffl
. lïdelivavifhviîl - roptotno - izolacijskih fasad,
Izdeíava rupuiíev; ' fleslíarskdtiífa;
s Zakljyfna dda " v gradbeništvu;
Zabukovšek
ZADUKOVÍ ÉK Ir) partnerji d ň.S,
ílfe 4,3115 LOÍE	_
'''.j"''
51
Uporabljamo naslednje materiale: jub, fragmat, roeftif. tjaumit.
m
darko mavrič s
C. hoqjiuliogi «ircii j í Sa. «st.: 01 T« 30 K, 749 M 77 íaí:0J7«MD7,7dSM7E GSM: 041 6161» e-nul!: diriwgnnr7r7.il
. izdelava dežnikov
prodija: talmij.	^
laiwlnih zaves,	p
pllsajaw.	6
sendil,	E
f ® - 0 ® s a
SERVIS - PRODAJA - REZERVNI DEL
q5m 041 637 674	L.«»Ívmaot
23PIAGGIO
ŠIVILJSTVO
KRPIC^
-manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeausa
Mariborska cei ti 86 3000 Celje. Tel, : OÎ/54 13 195 ODPIRALNI iflS: ponedeljek - pelek I iobota I nedelja in premiki
06:00 - 19:00	07:00 .13.-00 ZAPRTO
-oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil
JO HUM PftEI/OZr in ODVOZI tfljE
1/15pftiQJnû čiičefijE talnih, zidmh po vrtin in DC
íiíenoi;.
posfoviihpmtofo^tano^iir 05i/flg5™88
^ijrflamiUeJP^ 0UO/37I7 93
u paralo y.odi/ozi jiû depomjo
'ir^ld Išnrit i;. Tmp:iív: uL il. Itm tàf

1SS.1
VDSSDVDn © © CP© S © D ©© C®
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
Galerija Okvir, J.iiiijr Emil f.p, 5SônrlQMM tSl, 3 Mû Celit. SLO 1d.:05/5«b0;a
Delovni čas:
ponedeljek-petefc 8 14in 16-19 sobota 8-12
/ a z o de fa	Tazodejtt ůičiiije, urejanft. Izvajanje in p<nrcJniitin\ ZrjMil VjiJtiirFriiirij.1 ? Ojicifirniiii™ 12 / 3000 Crf/r
wwwJazodeja.si - faštija rrfii/f - obrezovanje žive meje in dreves Telefon: 041/911-981, E-moib t(izoJeja®siol.iiet	
LESENA OKNA IN VHODNA V it ATA Zi VA 4 DOM
tetma, nttovHi|ir nclelívfl. iraoîJia denioniaía - vse pu »síi reltal i
Kontakti:
lei. OJ 70 Sů023 F« 035726390
HLIAHITVO
KORUN

e-mail: miíarstvo-korun^sioLnet; splet: w w w, mizarstvo - korun
		V PRIMERU SMRTI VSE NA ENEM MESTU j
	fe	POGREBNE STORITVE i PREVOZI POKOJNIKOV POKOPALIŠKE STORITVE : POfCfOMPOfiCUttGA
	P	24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU
	f	03 781 82 45 • 051 649 780
PRIMOŽIČ		PE TRG CE USKIH KNEZOV 3, CEUE |
VOJNIK		www,primoiic,ji
ITT T M.....t.................................pí ' T I I I I i I I I I I 1 I I I I I I I I I
- Št. 45 - 11. junij 2010 -
mM
26
AKCIJA
NOVI TEDNIK
Z lanskega druženja pod Gozdnikom, ko vreme izletnikom ni bilo najbolj naklonjeno, kar pa dobrega razpoloženja ni zmotilo.
Naši izžrebanci so: Lojzka Trobiš, Konjsko 8, Vojnik, Jelka Čepin, Breg 126, Polzela, Katja Drame, Konovska 46, Velenje, Silva Černoša, Smrekarjeva 2, Celje, Angela Bobek, Vrbno 45, Šentjur,Tinka Jazbec, Lesično 28, Le-sično, Karolina Babič, Kale 8c, Šempeter, Milena Fluher, Zg. Pohanca 21p, Artiče, Romana Polajžar, Mali Breg 4, Loče, Matija Žerjav, Klanc 84b, Dobrna, Silva Hrastnik, Tevče 18, 3270 Laško, Vida Simler, Iršičeva 14, Celje, Marija Plešnik, Velika Pirešica 54a, Žalec, Kristina Ačko, Čr-nova 30, 3320 Velenje, Danica Stropnik, Šalek 64c, Velenje, Fanika Mlakar, Šentjanž 20, Štore, Andreja C. Štei-ner, Pod smrekami 16, Šempeter, Marija Drač, Tajhte 16, Planina pri Sevnici, Slavica Pogorevc, Ulica V. Prekomorske brigade 15, Celje, Ana Košak, Zgornje Grušovlje, Šempeter, Julijan Ernestl, Dobropolje 29, Planina, Verica Drak-šič, Griže 110, Griže, Vilma Rojnik, Galicija 59a, Žalec, Ivan Rabuza, Vodice 2b, Šentjur, Marjana Vrečko, Boleti-na 2b, Ponikva, Vera Flis, Vojkova 4, Celje, Elica Vrhov-šek, Kompole 12, Štore, Štefka Jazbec, Vrbno 58, Šentjur, Mira Farčnik Zore, Stopnik 24a, Vransko, Teja Lazar, Mestna ulica 18a, Laško, Anica Golhleb, Zg. Hudinja 2, Celje, Jerica Senica, Planina 14, Planina, Ana Jelen, Pondor 13, Tabor, Ana Šarlah, Prijateljeva 3, Šentjur, Albina Kok, Udarniška 7, Štore, Marko Kuhar, Celjska cesta 48, Rogatec, Milena Kocman, Škofja vas 52b, Škofja vas, Fanika Wiegele, Badovinčeva 20, Laško, Tomo Kolarič, Cesta na Dobrovo 79, Celje, Karla Kričej, Brezova 1a, Šmartno v Rožni dolini.
Veliki finale Zelenega vala
In smo ga dočakali! Veliki finale z žrebom za izlet z Zelenim valom Radia Celje, v organizaciji naše medijske hiše in posameznikov, sodelavcev Zelenega vala, ki so nam priskočili na pomoč pri izvedbi že osmega izleta v zeleno.
Na naš naslov je letos prispelo rekordno število dopisnic s kupončki, kar 424, in v večini s pravilnimi odgovori na zastavljena vprašanja s fotografij. V boben za žreb (beri košaro) so šle prav vse dopisnice. Desetina vseh je imela minulo sredo v času oddaje Zeleni val srečo pri žrebu in bo v soboto, 12. junija, ob 8. uri z glavne avtobusne postaje v Celju krenila proti koči pod Gozdni-kom lovske družine Griže. Na poti iz doline na hlad-
nejšo izletniško točko se bo zelena karavana najprej ustavila pri zadružnem domu v Petrovčah ob dobrotah iz pekarne Kuder. Nato nas bodo pričakali v lepo urejenem zeliščnem vrtu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Vroč dan bomo pustili v dolini in ob prihodu pod Gozdnik nas bo že po tradiciji sprejel ansambel Ubrane strune. Sprehodili se bomo z zeliščarko Fa-niko Burjan, ki nas bo učila pravilno nabirati in prepoz-
Kmetijska zadruga Šmarje
zaposli
tržnika - enologa
Odgovorni boste za:
promocijo in predstavitve vin, pospeševanje prodaje, vodenje enoloških postopkov in degustacij.
Od Vas pričakujemo:
višjo ali visokošolsko izobrazbo s področja agronomije ali živilske tehnologije, komunikativnost in prepričljivost v nastopu ter znanje angleškega in nemškega jezika. Celotne pogoje prijave si oglejte na spletnih straneh www.kadrovanje.com.
Pogoji prijave:
Svojo prijavo s popolnimi kontaktnimi podatki (naslov, telefon, e-pošta) in poudarkom na Vaših dosedanjih izkušnjah pošljite na naslov:^ Kmetijska zadruga Šmarje z.o.o., Obrtniška 2, 3240 Šmarje pri Jelšah, ali na elektronski naslov: tajnistvo@.kz-siriarje.si.
Upoštevali bomo prijave, ki jih bomo prejeli do 24. junija 2010.
navati zdravilna zelišča. S kitaro in kakšno pesmico o rožicah nas bo razveseljeval igralec SLG Celje Miro Pod-jed. Domov se nam pred 18. uro ne bo mudilo. Priporočam, da se oblečete vremenu primerno, da tegobe in težave pustite doma, da se bomo lahko trinajste sezone Zelenega vala, ki se čez poletje poslavlja, zares veselili in se kaj novega naučili.
MATEJA PODJED Foto: SHERPA (arhiv NT)
Fanika Burjan (desno) sodeluje z oddajo Zeleni val že od začetka in tudi letos bo na izletu delila uporabne nasvete.
restavracija in kavarna
SUPER AKCIJA
Ob nakupu malice vožnja z BobKartom GRATIS
www. trac-celje. si
Najdete nas na Mariborski 7, v Celju! (fakulteta za logistiko)
skupin
Renault resno z električnimi vozili
Čeprav je francoski Renault nekoliko prehiteval z napovedjo o skorajšnjem začetku prodaje električnih vozil, je zdaj menda že vse jasno: tovarna predstavlja končni električni izvedenki fluenca in kangooja z oznako Z.E.
Tovarna je začela s posebno prodajo oziroma predrezer-vacijami na spletu, kar naj bi pripomoglo k temu, da bo nakup lažji takrat, ko bosta oba avtomobila v redni ponudbi. Pri Renaultu menijo, da bo delež električnih vozil v svetovnem pogledu do leta 2020 narasel na 10 odstotkov, tovarna pa bo za razvoj tega projekta porabila 4 milijarde evrov.
Električni fluence
Volvo v kitajske roke
Nobenega dvoma ni več, da bo švedski Volvo, ki je od leta 1999 v lasti ameriškega Forda, zamenjal lastnika. Volvo naj bi kupilo kitajsko podjetje Geely Holding Gruop, največji zasebni izdelovalec avtomobilov oziroma vozil na Kitajskem.
Za Volvo naj bi bili Kitajci pripravljeni odšteti 1,6 milijarde dolarjev, leta 1999 je GM za švedsko avtomobilsko hišo plačal več kot 6 milijard dolarjev. Volvo že vse od leta 2005 ni ustvaril dobička, zato se je Ford tudi odločil za prodajo. V Volvo-jevih tovarnah dela skoraj 20 tisoč ljudi, medtem ko ima Geely v avtomobilskem delu zaposlenih približno 10 tisoč ljudi. Težko je reči, kaj se bo zgodilo v Volvu, vsekakor pa je zdaj jasno, da bo prihodnost te tovarne drugačna.
Volvo S60
Leaf iz Velike Britanije
Kot napovedujejo pri Nissanu, naj bi konec leta tudi na evropske ceste pripeljal njihov prvi električni avtomobil leaf.
Od leta 2013 bo avto nasta- čunajo, da bodo v polnem ko-
jal tudi v britanskem Sunder-landu, pri čemer bo investicija vredna približno 470 milijonov evrov. Pri Nissanu ra-
ledarskem letu izdelali do 50 tisoč leafov. V tovarni bo delo dobilo skoraj 2.300 ljudi, naložbo pa je denarno pod-
m®wDtednik
Obvestilo naročnikom Novega tednika*
Naročniki Novega tednika boste lahko
a male oglase v Novem ««dniku do iO
besed in česttttro na Radiu Celje -
izkoristili Izključno 5 svojo ngroCnlifto kartico, naročniško ooloîntco oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tedni Sta.
prenesejo V naslednic l«tO!
MOTORNA
PRODAM
MOTOR Yamaha 850 tdi, letnik 2001, prevoženih 35.000 km, nove gume in jama izpušne cevi, prodam za 3.300 EUR. Telefon 031 576-662.	2161
PEUGEOT 306 1,6 i karavan, letnik 1999, reg. do januarja, vsa oprema, brez klime, za 1.550 EUR in peugeot 106, letnik 1995, prodam za 540 EUR. Telefon 051 306-959.	š 368 DOBRO ohranjen golf II diesel, letnik 1989/ 90, 5 prestav, 5 vrat prodam za 850 EUR. Telefon 041 951-527. 2504
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 1997, kupim. Telefon 041 708-497.	š 254
PROIAM
prla tudi britanska vlada in Evropska investicijska banka.
Leafa bodo v kratkem začeli izdelovati na Japonskem, leta 2012 pa tudi v ZDA. Pri koncernu Renault-Nissan računajo, da bodo v enem letu skupaj izdelali do 500 tisoč električnih vozil.
KUPIM
PROIAM
ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2, k+ p+m, do hiše asfalt in javna razsvetljava, prodam. V letu 2004 do 2006 zamenjava strehe in celotnega stavbnega pohištva. Na sončni legi. Primerno tudi za večjo družino. Cena po dogovoru. Telefon 041 560-539.	2433
SI
Ugodno oddamo poslovne prostore, lokale, pisarne
v Levcu, v Razvojnem centru, v Amovskem gozdu in v Kidričevi ulici v Celju, od 5 EUR/m2 dalje.
Info: 041 653 378 Zdenka Jagodic
tepys
TRAKTOR Tomo Vinkovič 418, letnik 1980, prodam. Telefon 031 796-410. 2369 SAMONAKLADALKO Sip 25, kosilnico Bcs 140 diesel in pajek na štiri vretena prodam. Telefon 041 261-676 .	24i4
TRAKTOR znamke Far, letnik 1951, brezhiben, 17 km, lahko tudi za ljubitelje starin, obračalnik Gorenje Muta, rabljen eno sezono, okrogel priklop, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 515-491.	2430
HIDRAVLIČNO traktorsko kosilnico Gaspar-do, 175 cm, prodam. Telefon 041 664828.	2456 KROJAŠKI šivalni stroj Pfaff, na motor, prodam. Telefon 5452-693. 2455 SAMONAKLADALKO Krone 28, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 031 483-220. 2485 MINI bager jamar vivo 50, 5 ton, vsa oprema, letnik 2001, odličen, v Šentjurju, prodam za 13.000 EUR. Telefon 051 306-959. š 368 TRAKTORSKO kosilnico Imt, dvojni rez, 1,25 m, primerno za manjše traktorje, prodam. Telefon 031 296-398. 2509
KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, motokul-tivator in priključke, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2150 URSUS kupim. Telefon 051 778-322. p IMT 533 ali 539 kupim. Telefon 031 868-034.	p
Na zanimivi lokaciji v Ardinu pri Vojniku,
na obrobju Celja, v bližini avtoceste, je naprodaj 8 novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikosti 145 in 163 m2 neto bivalnih površin, s pripadajočimi zemljišči velikosti od 350 do 550 m2.
Informacije: LŠ PROJEKT, d.o.o., 051 393 458, 041 797 206 ter na spletu http://www.ls-projekt.si/
MANJŠO hišo in gradbeno parcelo poceni prodam. Brezplačno dajem v najem manjše stanovanje. Telefon (03) 9224720.	2461 PONIKVA, Hotunje. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 700 m2. Telefon 041 652194. Š 367 HIŠO, nedograjeno, v 4. fazi, v okolici Žalca, prodam. Telefon 041 689-748. 2493 VRSTNO hišo na Ostrožnem v Celju, velikost 130 m2, prodam za 130.000 EUR. Telefon 041 389-238. 2505 V DRAMLJAH, na lepi, mirni in sončni legi prodam zazidalno parcelo. Telefon 031 506-383. š 371 CELJE, Začret. Del v dvostanovanjski hiši, s kletjo, drvarnico, garažo in dvoriščem, bivalni prostori dela stavbe 66,51 m2, klet 10,41 m2, drvarnica 13,65 m2, garaža dvojček 14,70 m2, dvorišče 308 m2, zgrajeno 1960, prenova 2008 (stavbno pohištvo, tlaki, opleski, keramika), vpisano tudi kot etažna lastnina, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, mestni plin, kabelska TV, prodamo za 98.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetova-nje.gajba.net. n NOVA Cerkev, Lemberg. Prodamo stanovanjsko hišo z garažo, bivalne površine 150 m2, obnovljeno 1980, dvorišče približno 300 m2, ostalo zemljišče približno 1.600 m2, za 90.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krba-vac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodamo gradbeno parcelo, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 24.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetova-nje.gajba.net. n STANOVANJSKO hišo, primerno za večjo družino ali dve, v kraju Studence pri Žalcu, prodam. Hiša je v celoti opremljena in vseljiva, ima vse priključke in je od AC Arja vas oddaljena 4 km oz. 5 minut. Vse informacije po telefonu 041 463-048. p
KUPIM
KMETIJO ali hišo, Celje, izven do 20 km, kupim, najamem. Telefon 031 400673.
1938
A T If A
UM
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
MËMMM
IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ!
Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). I n fO-KRE D IT , d.o.o.,
Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00
PRODAM
PRODAM
sznm
PRODAM
STANOVANJE v Laškem, center, 58 m2, vrt, klet, drvarnica, na novo adaptirano, okna, vrata, tla, stropovi, vodovod, elektrika, kanalizacija, telefon, internet, kabelska, parkirno mesto, prodam. Možna menjava v Celju, Ljubljani, Mariboru. Telefon 051 306-959. š 344 NOVO trisobno stanovanje v centru Polzele, leto izgradnje 2009, nadstropje 5/5, dvigalo, velikost 81,80 m2, prodamo za 116.900 EUR. Viba, d. o. o., Čeplje 50, Vransko, telefon 041 624-060. n LAŠKO. Prodamo delno obnovljeno dvosobno stanovanje, 61 m2. Telefon 051 435902.	2462 CELJE, center. Petsobno stanovanje v Miklošičevi ulici v Celju, 9. nadstropje, neto tlorisna površina 77,00 m2, uporabna površina 71,40 m2, zgrajeno 1973, vpisano kot etažna lastnina, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kabelska TV, internet, prodamo za 89.800 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Kr-bavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c; svetovanje.gajba.net. n
ISLIKOPLESKARSTVO PARKFTARSTVO TALNE OBLOGE i
POHIŠTVO, nerabljeno, kuhinjo, dnevno sobo, spalnico prodam po ugodni ceni. Telefon 57 39-319 .	2483
HLADILNIK, zamrzovalno omaro, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, kombiniran hladilnik prodam. Telefon 040 8 6 9-481.	2469
DVA usnjena fotelja, ki se preklopita v ležalnik, prodam. Telefon 5717-605, 040 864-491.	2495
PRODAM
DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282.	p
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
KOVANO ograjo, novo, za dvoriščna vrata, 6 m, prodam. Telefon 041 689748.	2493
NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance, prodamo. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, 041 763800. p PRAŠIČE, mesnate pasme, od 30 do 200 kg, možna dostava in svinjske polovice, prodam. Telefon 031 506-383. š 334 PRAŠIČE, prašiče - mesni tip, 25 do 50 kg, prodamo. Telefon 031 544-653. š 348 NESNICE, ki nesejo eno leto (znesene), prodam. Telefon 051 397-982. 2394 JAGNJETA, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 759-681. š 353 TELIČKO sivko, staro 14 dni, prodam. Telefon (03) 5739-289.	2441
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5799-077. 2480 VELIKE in majhne zajce prodam. Telefon 041 232-594.	2476
PRAŠIČE, od 60 do 200 kg, domača hrana in dostava, zelo ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	š 366 NEMŠKO ovčarko, staro 3 mesece, dobrih staršev, prodamo. Telefon (03) 5808862, 031 440-536 . 2487 BURSKEGA kozla za pleme prodam. Cena po dogovoru. Informacije po 18. uri, telefon 031 654-725, 031 656-864.
2490
BIKCA in teličko, oba simentalca, težka približno 130 kg, prodam. Telefon 041 596-475.	š 369
BIKCE, od 80 do 380 kg, čb in simentalce, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383.	š 371
IJ'H^IUI^'H.'MJ
KUPIM
PRODAM
DIATONIČNO harmoniko CFB, kot novo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 495-790.	2467
SGMZEBEC*
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
ŽnidBr's d.o.o., Ul. Vita Kraighaija 5. Maribor
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, možna dostava, ter breje ali nebreje mladice linije 12, prodam. Telefon 031 509-061.	2446 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 051 214-198. 2463 BIKCA, težkega 170 kg, prodam. Telefon 5793-063. 2465
PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. š 13 KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 331
ODDAM
2511
99
PRODAM

Do 36 mesece« na osnovi OD, pokojnine
PE CEUE, Ul. XIV. diviiije 14, 03/4257000
IJÍÚ ''Vi1
Staneta Romuna 16,02/52130 00 PE MARIBOR, Partšamka 3-5,
02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000
BOMAFIM, d.0.0.. Slovenska 27,1000 IjuMjana
AGM NEMEC, d.0.0., Laško
zaposli
•	inženirja gradbeništva |
•	gradbenega kalkulanta (m/ž)
Kontakt: 041-625-913,03-56-48-841
AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
H!TRO NAROČITE
ODDAM
V	CELJU zelo ugodno oddam približno 45 m2
veliko stanovanje samcu ali mlademu paru. Telefon 041 255-280, (03) 5453193.	2507 KOMFORTNO stanovanje v hiši v okolici Laškega dam v najem. Telefon 0599-51413 ali 040 840-441, Milan. 2008 NA otoku Vir oddam dva apartmaja za 4 oz. 6 oseb, 50 oz. 100 m od morja, cena 40 do 45 EUR. Telefon 041 223-263.2398 ZELO lepo, novo, opremljeno trisobno stanovanje v Celju oddam študentkam. TV, brezžični internet in vse ostalo. Dodatne informacije 041 626-687, dopoldan in 041 726-560, po 18. uri. 2492
V	PIRANU, blizu Punte, oddajam po ugodni
ceni popolnoma opremljeno garsonjero za počitnikovanje. Telefon 040 245454.	2497 ENOINPOLSOBNO stanovanje, 42 m2, opremljeno, oddam. Telefon 051 329450. 2500 POREČ, Vrsar. Oddam dva apartmaja, parkirišče, ugodno v juniju. Telefon 040 840-290. p
V	CELJU, center. Mansardo, 55 m2, opremlje-
no, oddam oziroma prodam. Telefon 041 868-242.	2508
Dvakrat na teden, ob toritih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
tudi letnik 2010 A J1W1I ;I| GS33ES3!! á n J1 r s prilogo TV-OKIMO! ^ * n Jl*| Mlin HIP
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
I!I'VII»'I!IIH
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Jok, solze, žalostni vzdihljaj
ne vrnejo te nam nazaj. Le nemo nam pogled strmi v tvoje blage, ugasnjene oči.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, brata in strica
IVANA BUSERJA
se iskreno zahvaljujemo PGD Ponikva, vsem PGD v GZ Šentjur, vodstvu GZ Šentjur, PGD Šentvid, Šmarje in Kebelj. Hvala govornikoma za čutne poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku Alojzu Kačičniku. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano pomoč, cvetje, sveče, svete maše, izrečena sožalja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej hvala!
Vsi njegovi
PSIČKA, starega dva meseca, mešančka, ima kratko dlako, je rjave barve in mahne rasti, oddam. Telefon 031 201653, Vilma.
TRAČNI obračalnik Sip 220, rotacijsko kosilnico Sip 135 in štiri ovce prodam. Telefon 070 308-190.	2496
NOV okrasni kozolec, 160*200 cm, prodam. Telefon 5708-025.	2502
ŽGANJE, hruškovo, jabolčni kis iz neškroplje-nih jabolk, jagenjčke, za zakol ali nadaljnjo rejo, lahko očiščene, prodam. Telefon 5773-302, 070 864-120.2435 BON za Španijo prodam. Telefon (03) 5798-438.	2440
DVE svinji, 70 kg/ena, kombajn Sip Šempeter, za siliranje koruze in kožuhalnik koruze, prodam. Telefon (03) 5792-705. 2486 BIK, 450 kg, vietnamski pujski, zgrabljalnik Sip 330, prodam. Telefon 030 693-866.
Š 370
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (1,99 EUR/min)
Leopold Orešnik, s.p„ Prebold
PRIJAZEN moški z iskrenimi nameni išče zvesto partnerico. Telefon 041 229-649, 031 807-376.	ž 53
VDOVEC, 53 let, samski, s svojo hišo, pošten, delaven, želim spoznati preprosto, pošteno žensko, staro od 40 do 50 let, ki bi se imela namen preseliti k meni. Kličite samo resne, telefon (03) 5773-339. 2477 39-letna vdova bi se preselila in vam tudi otroka še rodila. Telefon 090 62-86 - 1,99 EUR/min. Zaupanje, p. p. 40, Prebold. ž 52
38-letni preprost samski fant želi spoznati dekle ali mamico do 38 let za resno zvezo, ki bi se bila pripravljena preseliti. Telefon 070 208-925. 2406 FRIZERKA, 39-letna, urejena, želi prijatelja do 55 let. Telefon 041 248-647. 2475 DIPLOMIRANI inženir, 50-letni, s hišo, želi spoznati pošteno in simpatično žensko za resno zvezo. Telefon 041 248-647. 2475 PODJETNIK želi dekle za skupno življenje in delo. Pogoj: resnost. Telefon 041 959192.	ž 53 14 EUR dajte in neomejeno število poštenih gospodov spoznajte. Telefon (03) 5726319, 031 505-495, Zaupanje, p. p. 40, Prebold. ž 52
GOSTILNA Čater, s. p., Marija Gradec 34, 3270 Laško išče kvalificiranega kuharja ali kuharico z možnostjo redne zaposlitve. Telefon (03) 734-0680. l 211 IŠČEM delo: razna dela na kmetiji, košnja trave, razna dela pri hiši itd. Telefon 070 288-150.	2405
IŠČEM delo: pomoč pri vseh vrstah domačih opravil: vrt, kmetija (košnja, traktor, bcs...). Telefon 051 840-133. 2372 IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu, čiščenje, likanje, pospravljanje. Telefon 070 511-109.	2494
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
PO telefonu 041 629-644 ali osebno vam po vaši želji svetujemo in izposodimo veliko raznovrstnih strojev in naprav za gradbeništvo, obrt, vrtnarstvo, vinogradništvo, itd. Izposojevalnica SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje. n IZVAJAM kompletne adaptacije kopalnic in stanovanj. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje, telefon 041 826-594. 2193 STRELOVODI! Izdelava, montaža in meritve strelovodov, montaža žlebov. Jože Kline, s. p, Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229.	2271
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike in mehanike za vse stopnje. Petka, Peter Košir, s. p., Pernovo 4 c, Žalec, telefon 031 616-970.	n
14% SPOMLADANSKI POPUST
...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme^
VEČ INFORMACIJ:
telefon: 041 691857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si
Skupina
CMCelje

V S P O M I N
BRANKO ZAJC
(21. 6. 1959 - 10. 6. 2007)
Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanili so lep dan, nihče še takrat slutil ni, da to bo dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. Nisi več tu, kjer si bil, a vedi, da boš vedno tam, kjer smo mi.
ata
FRANC OSET
(28. 11. 1924 - 30. 6. 2003)
mama
FANIKA OSET
(21. 9. 1923 - 22. 3. 2004)
Neizmerno vas pogrešamo! Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanje in prižgete svečko.
Vaši najdražji
Celje
Poročili so se: Martina POPLAZ iz Slovenj Gradca in Uroš GRAD iz Celja, Marjana ŠANTELJ iz Sežane in Andrej VASLE iz Velenja, Vesna TANKO in Tomaž ŠTEF-ANČIČ, oba iz Celja, Jasmina PUHIČ iz Maribora in Davide DINI iz Italije, Tina HRIBERŠEK iz Šoštanja in Jernej HVALA iz Ljubljane.
Žalec
Poročili so se: Marjetka PUSOVNIK in Martin JELEN, oba iz Studenc, Barbara ROTER iz Šentruperta in Rok SMRKE iz Latkove vasi, Aleksandra KRIŽNIK in Urban KRAJNC, oba iz Prapreč.
Laško
Poročili so se: Damjana KALUŽA iz Hotemeža in Janez NADU iz Radeč, Nina UMEK in Mitja GOBEC, oba iz Celja, Anja GAJŠEK iz Pro-žinske vasi in Marjan TOVORNIK iz Podgrada.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Suzana ROŽANC iz Brezja ob Slomu in Dani TOVORNIK iz Laške
vasi, Karmen MOČNIK iz Šentjurja in Borut HRASTNIK iz Slivnice pri Celju.
Velenje
Poročili so se: Anita PAČNIK in Dejan MIKLA-VŽINA, oba z Ložnice.
50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala Terezija in Rudolf RAJH iz Arnač.
Te bolezen je objela, poslednjo moč ti vzela,
pošle so ti moči in zaprla trudne si oči. Sedaj spokojno spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, tašče in sestre
FANIKE DEŽELAK
roj. Pinter iz Modriča 2 a pri Laškem (31. 1. 1933 - 1. 6. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Laško, še posebej se patronažni sestri Zaliki in Tomici za njuno pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi gospodu župniku Klemnu Jagru za lepo opravljen obred, govorniku gospodu Petru Ojsterš-ku za besede slovesa, trobentaču za odigrano Tišino in Komunali Laško za organizacijo pogreba.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
L 234
Srce ti je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, a misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče, prababice, tete in dobre sosede
MARIJE VIDEC
iz Olešč 11, Laško (25. 6. 1922 - 31. 5. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala osebju nevrološkega oddelka intenzivne nege bolnišnice Celje, dr. Šoštaričevi in dr. Zupanu ter osebju ZD Laško, še posebej dr. Ivačiču in patronažni sestri Tomici za pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi župnikoma g. Vinku Čonču in g. Slavku Pajku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostin-ke, govornikoma za besede slovesa, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Komunale Laško za
organizacijo pogreba. Hvala tudi vsem, ki vas nismo posebej imenovali, pa ste nam stali ob strani in jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njeni
L 233
Celje
Umrli so: Ciril OPRČKAL iz Višnje vasi, 80 let, Jožef ZDOLŠEK iz Šentjurja, 86 let, Šaban ALAGIĆ iz Celja, 65 let, Jožef GOREČAN iz Socke, 74 let, Franc ŠKOBERNE iz Velikih Gra-hovš, 82 let, Emilija LAŠIČ iz Celja, 87 let, Ivan PAVŠEK iz Marije Gradca, 77 let, Zoran RAZBORŠEK iz Arje vasi, 91 let, Josip GRIVEC iz Arje vasi, 66 let, Franc ERJAVEC iz Završ pri Dobju, 66 let, Marija VRHOVŠEK iz Celja, 76 let.
Mozirje
Umrli so: Vinko PUSTO-SLEMŠEK iz Florjana pri Gor-
njem Gradu, 43 let, Veronika PREDOVNIK iz Radegun-de, 76 let, Jožef PRISLAN iz Ljubnega ob Savinji, 89 let, Anton SLATINŠEK iz Spodnje Rečice, 76 let.
Žalec
Umrli so: Dragica HAJN-ŠEK iz Rakovelj, 89 let, Magdalena KUDER iz Šempetra v Savinjski dolini, 66 let, Marija UNETIČ iz Grč, 71 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Ivan BUSER iz Okroga, 60 let.
Laško
Umrli so: Marija VIDEC iz Olešč, 88 let, Tomislav MLAKER iz Rimskih Toplic, 70 let, Frančiška DEŽELAK iz Modriča, 77 let, Silvestra NOVAK iz Celja, 80 let.
Velenje
Umrli so: Rudolf STRM-ČNIK iz Graške Gore, 66 let, Štefanija TOSTOVRŠNIK iz Primoža pri Ljubnem, 73 let, Cecilija POLAJŽAR iz Rogaške Slatine, 76 let, Mihael DREV iz Topolšice, 78 let, Uršula CVERLE iz Šmartnega ob Pa-ki, 80 let, Jakob LAMPREČ-NIK iz Lenarta pri Gornjem Gradu, 86 let, Štefan ZVER iz Velenja, 74 let, Lenart ODER iz Šentilja pod Turjakom, 84 let, Frančišek MLAKAR iz Celja, 78 let, Martin METLIČAR iz Celja, 96 let, Viktor PODGORŠEK iz Velenja, 74 let, Franc Jožef HRIBERŠEK iz To-polšice, 87 let, Zlatko TURK iz Šoštanja, 52 let, Jožefa ŽUPANC iz Šentjurja, 85 let, Marija FILIPIĆ iz Velenja, 73 let.
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice
MARTINE KOLAR
(5. 10. 1941 - 29. 5. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala frizerskemu kolektivu Alja Vojnik, kolektivu podjetja Metro Celje, kolektivu podjetja GKN Driveline Zreče in Društvu upokojencev Vojnik. Hvala pogrebnima službama za opravljen pogreb in gospe Mileni Jurgec za besede slovesa. Posebna hvala gospodoma Bogdanu Kolarju in Antonu Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred.
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: mož Ivan in otroci z družinami
2491
Z A H V A L A
Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi, tast, brat, stric, svak, prijatelj in sodelavec
MAKS ŠUHEL
iz Gmajne, Cesta v Šmartno 18, Vojnik (28. 8. 1938 - 2. 6. 2010)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala urološ-kemu oddelku Celje za skrbno nego in pomoč v težkih trenutkih. Lepa hvala UO DU Škofja vas, klubu Zavarovalnice Triglav in Zavarovalnici Triglav. Hvala tudi govorniku g. Krušiču, ge. Ivici Kos, g. Galufu, g. župniku Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Primožič. Iskreno se zahvaljujemo družini Eler-Jazbinšek, ki nam je vseskozi nudila pomoč.
Za vedno boš ostal v naših srcih.
Žalujoči: žena Marjana, hčerka Tina z družino in ostalo sorodstvo
wimw.radiocelje.com www.novitednik.com
2501
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
PLANET TUS
Spored od 11. 6. do 14. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Rezervni načrt - romantična komedija 21.15, 23.35
Robin Hood - akcijska drama 12.10, 15.30, 18.10, 21.00, 21.50, 23.50 Shrek za vedno - družinska animirana pu stolov., 3D
11.40, 12.40, 14.00, 15.00, 16.20, 17.10, 18.40, 19.30, 21.10, 23.20 Perzijski princ: Sipine časa - epska akcij ska pustolov.
12.30, 15.10, 20.30, 23.15
Shrek za vedno - družinska animirana pu
stolov.
13.45, 16.05, 18.25
Shrek za vedno - družinska animirana pu
stolov., podnasl.
13.40, 18.30, 20.50, 23.05
Seks v mestu 2 - romantična komedija
12.05, 14.10, 15.05, 17.05, 18.05, 20.10,
21.05, 23.10, 23.59
Coco Chanel in Igor Stravinsky - roman tična drama 16.00
Kapitalizem - ljubezenska drama 17.50
legenda vsak dan sobota, nedelja petek, sobota
PETEK
18.00 Prerok - drama SOBOTA in NEDELJA 18.00 in 21.00 Prerok - drama
PETEK
18.00 Ne pozabi me - drama 20.00 Valentinovo - romantična komedija 20.30 Iron man 2 - ZF akcija SOBOTA
18.00 Valentinovo - romantična komedija 20.15 Iron man 2 - ZF akcija NEDELJA
16.00 Trije razbojniki - animirani pustolov ski film
17.30 Iron man 2 - ZF akcija 20.15 Ne pozabi me - drama
mmmmzmm
PETEK
18.00 Robin Hood - drama NEDELJA
18.00 Devet - muzikal
PETEK, 11. 6.
11.30 Kulturni dom Slovenske Konjice R. Queneau: Vaje v slogu; Sati-rikon: Rojstvo naroda
gledališka in lutkovna predstava za odrasle
19.00 Medobčinska splošna knjižnica
Žalec_
Damir Višič: Mistični zvoki indijske lutnje
večer rime in globine
19.00 Jakijeva hiša - galerija Nazarje Dr. Andrej Studen: Pijane zverine
predstavitev knjige in predavanje
19.30 Kulturni dom Zreče Prav poseben par
komedija v izvedbi KUD Zarja Tr-novlje Celje
20.00 Galerija Plevnik - Kronkowska Tomaž Črnej: Napaka
odprtje razstave fotografij
21.00 Atrij Savinove hiše Žalec Savinovi večeri
nastop skupine Lusier
21.00 Mestni kino Metropol This fire
koncert skupin Trash candy, The rude skankers
SOBOTA, 12. 6.
10.00 Galerija Velenje
Stupar
kreativna delavnica z akademsko slikarko Natašo Tajnik
12.00 Loška Gora
Košnja na star način
praznik ob kmečkih opravilih
17.00 SLG Celje
20.30 Žička kartuzija
NEDELJA, 13. 6.
Opus 1 - plesna miniatura
državno tekmovanje z mednarodno udeležbo najboljših mladih plesnih ustvarjalcev
20.00 Kulturni dom Liboje Šuderfest 2010
koncert skupinResonanca, Slovinjen, Cops on bikes, didžej Cosmo
20.00 Letno gledališče Limberg, Griže Godba Zabukovica
slavnostni koncert ob 130-letnici z razvitjem prapora
20.00 Kozjanski park, grad Podsreda Pihalni orkester Eta Cerkno
koncert
Uroš Perič, Stela orchestra, Blue-note quartet in Pearlette
poletni glasbeni večeri v Žički kar-tuziji
14.00 Stari grad Slov. Konjice_
Srednjeveška nedelja na gradu
17.00 Dom kulture Velenje_
Spin Show LTD
zaključna plesna predstava s ple-salciplesne šole Spin
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica.
Muzej novejše zgodovine Celje: Celjski magistrat - Besede z balkona, do 30. 9.; Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu lisjaku, do 31.12.
Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem, do 30. 6.
Galerija Mercator centra Celje: razstava Obrazi, članov likovne sekcije KPD Svoboda Celje, do 15. 6.
Osrednja knjižnica Celje: Boris Pahor: Meja kot usoda, do 28. 6.
Etol Škofja vas: razstava likovnih del Jelke Gorenak, do 30. 6.
Galerija železarskega muzeja Štore: Ferrum urbanum, razstava fotografij Jureta Kravanja, do 20. 6.
Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del akademskega slikarja Štefana Marflaka, do 28. 6.
Avla Mestne občine Velenje: olja na platnu Antona Hermana, do 17. 6.
Razstavišče Gorenje Velenje: razstava slik Maria Mahniča, do 12. 6.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: Ujemi trenutek, razstava Likovnega društva Laško, do 30. 6.
Muzej Laško: Vrtec na ogled postavi ... razstava otrok iz enot Laško in Debro, do 26. 6.
Slovensko-bavarska hiša Podsreda:
Fotografska razstava od Donačke do Bo-horja fotografa Mirana Orožima, do 31. 8.
Dvorec Strmol Rogatec: Skrito razkrito: razstava starinskega spodnjega perila, do 24. 6.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Kristalno jasne oblike, do 27. 6.
PETEK, 11. 6.
10.00 in 17.00 Mestna plaža
Zen tarot paviljon
18.00 Mestna plaža
Risanje s kredami po Savinjskem nabrežju
ustvarjanje otrok z barvnimi kredami
20.00 Knežji dvorec
Džjezz 2010
Koncert CMS Trio (Španija) in HGM big band s Hrvojem Rupči-čem (Avstrija/Hrvaška/Slovenija)
21.00 Celjski mladinski center
Etno urban festival
Yugo nostalgija - večer stand up komedijantov iz Slovenije, s Hrvaške in iz Srbije
SOBOTA, 12. 6.
20.00 Stari grad Celje
Poletna romanca
gostuje pevsko društvo Orion Laško
21.00 Celjski mladinski center
Etno urban festival
koncert Terrafolk in Mi2
ministrstvo za šolstvo
in Sport
urad za mladino
V začetku leta smo pri celjski Mestni tržnici na Linhartovi ulici 18 odprli Kulturno hrib tofto - HT, da občane ozavestimo o naši kulturni dediščini.
Vsak mesec organiziramo novo razstavo, medtem
vsako drugo soboto izvajamo promocijske dejavnosti na področju kulturne dediščine.
Kulturno info točka je odprta (vstop prost):
-	pon, tor, čet, pet 8.00 -14.00 h
-	sreda: 12.00-18.00 h
-	sobota: 10.00 -12.00 h (občasno)
Kontakt:
tel. št. 03194 63 34 gsm 040 333 374 mladi@portab.si www.portab.si
Ponedeljek ob 19. uri v P2 (Športni park Šentjur): Postopki v sili; predavanja na temo jadralnega padalstva
Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petek 15.0017.00 in sobota 9.00-11.00 Redno
Pilates: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, ponedeljek ob 17.30, informacije na 031 812-533 (Maša).
Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malgaja, sobota od 14.30 do 16.00, informacije na 040 419-286 (Bojan).
Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski
Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur.
P
PLANINSKI KOTIČEK
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvor).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipav-ca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
KbO
Klub Študenta» obSne Celje 1
Sobota od 10. ure: 2. KŠOC-ev tek, Celje-Šmartinsko jezero, tekmovanje v teku in rekreacija
Redno dogajanje
Vsako sredo med 10. in 16. uro in vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja študentskih bonov
Aerobika fly box: ponedeljek med 20.30 in 21.30 v Celjskem domu in sreda, med 20.30 in 21.30 v Plesnem valu Košarka: brezplačna rekreacija za člane KŠOC; vsak petek (razen praznikov) med 17. in 18.30 v telovadnici Srednje zdravstvene šole Celje
rTjJz
imaoinsw
Petek, od 12. do 16. ure, Mestni park Celje: Kreativno v parku 09; kreativne delavnice, športne igre, nagradne igre, info stojnica
Etno Urban Festival Petek ob 21. uri: Yugo nostalgija; gledališka stand up komedija Sobota ob 21.30: MI 2 in Terrafolk;
koncerti
Planinsko društvo Celje Matica vabi v soboto, 12. junija, na 8. Kocbekov pohod na Korošico. Odhod ob 6.00 izpred parkirne stavbe ob Ljubljanski cesti v Celju. Prijave na telefon: 051 338-358 ali 041 729-925.
www.radiocelje.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami
v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
AVTOR MARJAN GRABNER
26
KOMOLCEM IN RAMO
ZADNJE PREDIVO, UIDE
OZNAKA ZA TIHO IZVAJANJE
ENRICO CARUSO
AVSTRAL PAPtGA S PERJANICO NA GLAVI
GRAFIČNO OBUKO-VANJE matevž BOKAUĆ
OBRATZA TKANJE
BRALNO-PISALNI POMNILNIK
ENOTA ZA JAKOST EL TOKA
PRVOTNA, OSNOVNA PODOBA
NEUMEN ČLOVEK (SLABS.)
17
OPERNI SPEV Z INSTRUMENTALNO SPREMLJAVO
19
SL ALKIMIST MANJŠA KMEČKA SOBA
15
MIŠICA MULEJ ŠKOF AU NJEGOV NAMESTNIK
HRS-TANJE
kopač s KRAMPOM
16
GRŠKA BOGINJA MODROSTI IGRALEC WALLACH
KDOR PRIPRAVLJA STRUPE
ŽELEZ- RIBČEV NISKI JE v DELAVEC BOHINJU
HRIB OSAMELEC
JV.OD BEOGRADA
25
PEVSKI ZLOG
KEMUSKI
ZNAK ZA RENU
20
12
DUHOVIT DOMISLEK V FILMU KRALJ
ČLOVEK REŠEVALNI ČOLN
NADUS-UIVEC KRILATI DEČEK, AMORET
14
PRLOGA DELA
NASPROTJE
Sita
PISATELJ CESTNIK KOSITRNA FOLIJA
vus™
PORTUGALSKO MESTO SZ.OĐ LIZBONE
NEROĐEN ČLOVEK (SLABS.) ZNIŽANI TON C
ZNAK, ZNAMENJE
FORDOV MALČEK
SPRE-MENITEV
ZAŠČITNA PREMAZNA RAZTOPILA
VODNA ŽIVAL, KI GAGA
11
ORNELLA
MUTI VRATAR HANDA-NOVIČ
27
IRSKI DIRKAČ ZADETEK DVEH
Števil
PRVASL IGRALKA RINA
AFRIŠKI KOLONIALNI VOJAK
GRENEK ZELIŠČNI LIKER
23
LUČAJ
ZNANEC V
SLOVENIJA MA TALENT
(VID)
21
KARTE ZA VEDEŽEVANJE
DLAKA POD NOSOM
ČRNIKASTA KRAVA PO DOLENJSKO
GANGSTER CAPONE NOGOMETAŠ KARIČ
ZNAK ZASIUCU
KAZALNI ZAIMEK, TALE
VOZILO ŽENIM SEDEŽEM
VRVICA PRI LOKU
10
O	»J ■ t FEDRA - Minosova hči in Tezejeva žena, Fajdra; FYN - drugi največji danski otok; IRVINE, Eddie - nekdanji irski dirkač v formuli 1;
Oll/VUll/ClVi RAIN, Janez Friderik - sl.alkimist v 17. stol.; SINTRA-port, mesto sz. od Lizbone s kraljevim gradom; TAROT - karte za vedeževanje.
Nagradni razpis
1.	nagrada: vstopnica za 2 osebi za slavnostno otvoritev Poletja v Celju, knežjem mestu 2010 s CD projekta Knez Ulrik
2.	nagrada: vstopnica za 2 osebi za komedijo Fotr Lada Bizovičarja
3.-5.	nagrada: vstopnica za slavnostno otvoritev Poletja v Celju, knežjem mestu 2010 s CD projekta Knez Ulrik
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 17. junija.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 4. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 43
Vodoravno: ŽEZLO, ALOIS, DEDAL, KIMI, STA, ARKTUR, LM, VO, REOTOM, MARIE, AFTA, BEMA, ARIOSO, OAK, IZAK, TRANSPORT, SNAHA, RA, EISNER, UH, AO, OBOL, ZAKLON, NAT, TINA, AT, IDA, ALS, ATI, ZRAČNIK, CRISTIANO, NO, RONALDO, PLAN, KE, AAK, AMI, IRI, NET, VIT, SARAJ, ESAKI, TRAVE, ASLAN
Geslo: Zvezdniki mundiala v Južni Afriki
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč iz Celja, prejme: Ana Perc, Lopaca 4a, 3262 Prevorje.
		1		2		3		4		S		6			
		7		8		9		10		U		12			
			13		14		15		16		17				
18	19	20		21		22		23		24		25		26	27
Ime in priimek: Naslov: _
OVEN
Ona: Stvari morate urediti na kraju samem in se prepričati v pravilen potek. Le tako boste uspeli še naprej zadržati vodilno vlogo v poslu. Obeta se prav prijeten konec tedna, ki vam bo še dolgo buril duhove.
On: Čeprav ste imeli zadnje čase kar nekaj težav v poslu, se vam bo zdaj res nasmehnila sreča, ki ste jo že dolgo pričakovali. Nesoglasja s sodelavci bodo kar naenkrat pozabljena in vse bo tako, kot si želite.
Ona: V težavah se boste spomnili nasveta, ki ste se mu nekoč samo smejali. Tokrat ga raje upoštevajte in uspelo vam bo. Nikakor se ne izpostavljajte težavam, ki bi vam lahko dodobra pokvarile načrte.
On: Sprva vam vse skupaj sploh ne bo šlo od rok, nato pa boste po nasvetu prijatelja ubrali nov pristop, ki vam bo kot po čudežu odprl srce osebe, ki vam zadnje čase ne gre iz misli.
Ona: Pričakovali boste veliko več, kot boste dobili, a se boste po temeljitem razmisleku vendarle sprijaznili s ponujenim. To pa ne pomeni, da se ne boste še vedno trudili za nekaj več.
On: Izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusite vse skupaj malo drugače, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveste.
Ona: Bodite malce manj zaverovani v svoje navidezne sposobnosti, saj jih vidite le sami. Realnejši pogled bi vam prišel prav celo na področju, kjer koristi sploh ne pričakujete. Pazite se partnerjeve ljubosumnosti!
On: Kriza v ljubezni bo počasi minila, saj boste srečali neznanko, ki vam bo skozi kramljanje v dvoje postajala vedno bolj všeč. Na težave boste enostavno pozabili in v mislih že gradili gradove v oblakih.
DVOJČKA ** - STRElEC *
Ona: Srečali boste nekoga, ki bo v prihodnje igral pomembno vlogo v vašem poslovnem življenju. Ne zamudite priložnosti, ampak se pokažite v čim boljši luči. Vsekakor imate prav dobre možnosti.
On: V odnose s partnerko boste spet vnesli tisto potrebno svežino in zabaven odnos, kar ste zadnje čase že precej pogrešali. Življenje si boste prikrojili po lastnem okusu, kar vam bo prineslo kar precej veselja.

Ona: Kar ste obljubili, boste morali tudi storiti, sicer vam bo oseba, ki ste ji to obljubili, zelo zamerila. Premislite, koliko vam še lahko pomaga, še zlasti v ljubezni, ki je trenutno vaša kritična točka.
On: Poslovni dogovor se bo prevesil na stran, kjer ne bo dobička ne za vas ne za partnerje. Prepozno ste se zavedli, da ni vse v denarju, ampak je treba posvečati pozornost tudi obrobnim rečem ...
2.	nagrado, vstopnico za 3-urni vstop v Deželo savn Term Dobrna (petek, sobota, nedelja ali praznik), prejme: Marija Črešnar, Črešnova 9a, 3214 Zreče.
3.-5.	nagrado, darilni bon za čestitko v programu Radia Celje, prejmejo: Jože Jurc, Škofja vas 52f, 3211 Škofja vas; Marjeta Kuhar, Celjska cesta 48, 3252 Rogatec in Anica Jeršič, Polzela 106b 3313 Polzela.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Pritegnil vas bo prijazen pogled neznanca, ki se bo sukal v bližini, a vam bo kar nekako manjkalo pravega poguma. Nekaj bo treba narediti, saj vam bo sicer hitro žal.
On: Po sili razmer se boste morali lotiti precej neprijetnega opravila, vendar boste kmalu ugotovili, da je tudi na tem področju mogoče marsikaj doseči. Do izraza bo prišla zlasti vaša izjemna iznajdljivost.
DEVICA
Ona: Res ste storili vse, da se ne bi zapletli v neko kočljivo zadevo. Vendar je tako, da se srcu ne da vedno ukazovati. Z novo znanko se boste podali v sicer prijetno avanturo, ki pa ne daje nobene garancije.
On: Poslovni partner vam bo naredil precejšnjo uslugo, ki vam bo odprla veliko doslej zaprtih vrat. Proti koncu tedna lahko pričakujete prijeten telefonski klic, ki vam bo razkril marsikaj lepega.
Ona: Občasno boste precej raztreseni in kar ne boste uspeli pokazati čustev, vendar bo partner v tem videl prej pozitivno kot negativno plat vaše osebnosti. Na koncu se bosta vsemu samo še smejala.
On: Nikar ne vrzite puške v koruzo! Če ste čakali tako dolgo, vztrajajte do konca, čeprav bo včasih težko. S prijateljem se boste sporazumeli o zadevi, ki vas že dolgo vznemirja. V obojestransko korist seveda.
KOZOROG
Ona: Za nasvet boste povprašali starejšega prijatelja, ki bo vsekakor znal prav svetovati tudi v zapleteni zadevi, s katero se ukvarjate zadnje čase. Vse bo veliko enostavnejše, zato je uspeh tik pred vami.
On: Kot se je zadeva začela, tako se bo tudi končala. Vprašanje je le, ali boste iz tega potegnili kakšen nauk za prihodnost. Neke sanje se vam bodo morda le uresničile in postale realnost.
VODNAR 1
Ona: Zadnje čase ste precej zanemarjali partnerja, zato je skrajni čas, da se mu čim prej posvetite. S prijazno besedo boste naredili veliko več kot s stalnimi prepiri in dokazovanji svojega prav.
On: Kljub velikemu pritisku iz okolice boste ohranili povsem mirno kri, kar vam bo omogočilo videti zadeve tako, da se bo rešitev ponujala kar sama od sebe. Nekdo vas bo prosil za pomoč in ne boste mu je odrekli.
Ona: Teden je naravnost odličen za vse ljubezenske zadeve, saj so zvezde enostavno na vaši strani. Pokličite partnerja in mu predlagajte izlet v neznano, kar vam bo v veliki meri le še polepšalo prijetne dni.
On: Počasi boste začeli pripravljati teren za realizacijo poslovnih načrtov, ki vam že kar nekaj časa ne dajo miru. Pri tem boste uporabili tudi zveze in znanstva prijatelja, ki vam je pred kratkim ponudil pomoč.
VEDEŽEVANJE
ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208

RUMENA STRAN

Prvih 40
40 let glasbenega delovanja je z velikim koncertom in s številnimi gosti na Starem gradu obeležil Celjan Igor Korošec.
Vsestranski glasbenik je s koncertom Neizpeta pesem poslušalcem pričaral večer številnih uspešnic v izvedbi znanih glasbenikov, s katerimi je sodeloval. V njegovem glasbenem ateljeju Coda v Celju je deset let nastajala tudi oddaja Full Cool Demo Top Radia Celje, zato smo mu v uredništvu Novega tednika in Radia Celje ob tej priložnosti izročili posebno priznanje.
Foto: GrupA Številni znani glasbeniki so počastili 40-letnico glasbenega dela Igorja Korošca.
Koroščevi: Igorjev brat Boštjan, sin Rok, oče Albert in sin Damir (z leve)	Ob 40-letnici glasbenega delovanja sta Igorju Korošcu (levo) čestitala Oto Pestner starejši in Igorjev oče Albert.
Velenjčani med legende
Na Plitvicah se danes končuje prvi Media fest, ki so ga organizatorji razglasili za največji hrvaški medijski festival. Od slovenskih predstavnikov sta na njem nastopila Tanja Žagar in velenjska skupina Ave, ki so jo proglasili za Rock legendo ex-Yu.
Velenjska skupina sodi med najstarejše slovenske pop oziroma rok zasedbe, njeni začetki pa segajo v leto 1971. Skupina je delovala v času velikih jugoslovanskih rok skupin, nastopala je v vseh bivših republikah, v začetku osemdesetih let pa prenehala delovati. Ponovno se je zbrala po 25 letih in nato izdala več albumov, zadnji z naslovom Tu sem doma pa je luč sveta ugledal predlani. Skupina danes deluje v zasedbi Rajko Djordjevič (kitare, vokal), Mišo Melanšek (bas, vokal), Leon Ferme (bobni), Sergej Škofljanec (kitare, klaviature, vokal) in Matej Kovše (klaviature, vokal).
US
Stari mački so »diksali«
Diksiland je še vedno ena najbolj privlačnih glasbenih zvrsti. Dolga leta so »zastavo« tega žanra v mestu nosili Venusi in še nekaj zasedb, ki so izšle iz te skupine. V petek pa je Celjane pred Hotelom Evropa presenetil Old dixieland street band. Stari glasbeni mački so pod novim imenom znova pričarali nasmehe na obraz, ko so z udarno, ritmično glasbo, polno improvizacij, razveseljevali občinstvo. Zaljubljenci v »diksi« in džez so: trobentar Andrej Koren, klavia-turist Ivo Umek, pozavnist Jani Šuligoj, bobnar Mitja Telič, kontrabasist Peter Jeraj in klarinetist Andrej Cimerman. Pridužil se jim je, v slogu Sachma, Janez Goršič.
BS, foto: GrupA