NASLOV ENOTNOST IN BRATSTVO - Titova in naša moč stran 2 Leto XXXIII Št. 35 Murska Sobota, 8. maja 1981 CENA 4 DIN VESTNIK Vse kar smo — to je TITO položili venec Viktor Zmrzal, kakršna se ne pomni Pozeba, posebej decembra lani in delno letošnjih zimskih mesecih, kakršne ne pomnijo niti najstarejši vinogradniki, je dobesedno opustošila vinograde v severovzhodni Sloveniji, posebej na območju radgonsko-kapelskih goric. Po prvih informacijah znaša škoda kar 230 milijonov dinarjev, posledice zmrzali pa bodo občutne še dolgo, nemara vso to sred-njeročje. Vse tri kmetijske delovne organizacije v občini Gornja Radgona: Kmetijski kombinat, Kmetijska zadruga in Vinogradniško gospodarstvo Kapela kot tudi zasebniki s skupaj 895 hektarji vinorodnih površin — od tega jih je v družbeni lasti 463, v zasebni pa 432 hektarjev — so se spričo te, lahko mirno zapišemo, da katastrofe, znašli v hudo kočljivem položaju. O tem je na zadnji seji razpravljal tudi gomjerad-gonski občinski izvršni svet. Po še neuradnih podatkih je ugotovljeno, da znaša izpad v vinogradih Kmetijskega kombinata okrog 70 odstotkov vsega letos planiranega pridelka ali nekaj nad 1,2 milijona kilogramov grozdja in da je 8 odstotkov vseh trt povsem uničenih. Pri Kmetijski zadrugi je šlo po zlu najmanj 60 odstotkov vinogradov — od sort: renski rizling, traminec, laški rizling in druge — in bo treba posekati oziroma obnoviti kakih 100 hektarjev vinogradniških površin. Škoda znaša okrog 30 milijonov dinarjev ob dejstvu, da bo tudi naslednje leto izpada v pridelku za okrog40 odstotkov. Na območju Vinogradniškega gospodarstva Kapela je pomrznilo 74 odstotkov vseh vinorodnih očes, obnoviti bodo morali najmanj 65 hektarjev vinogradov in če vemo, da pride obnova enega hektarja v poprečju 580 tisoč dinarjev, je škoda še očitnejša. Gornjeradgonski izvršni svet je spričb uničujoče zmrzali sprejel nekatere konkretne ukrepe. Imenovana je posebna komisija, ki ugotavlja nastalo škodo, o njej je tudi obveščen republiški izvršni svet, prizadete kmetijske organizacije pa pripravljajo sanacijske programe za odpravo nastalih posledic in škode. Pri tem se zanašajo na pomoč širše družbene skupnosti. Tudi v ljutomerski občini so posledice zimske zmrzali očitne. Čeprav zanesljivih podatkov še ni na voijo, je že mogoče zapisati, daje na okrog 650 hektarjih vseh vinogradov — od tega jih je 330 v družbenem in 320 v zasebnem sektorju — pomrznilo blizu 90 odstotkov najžlahtnejših sort: renski rizling, traminec in muškat otonel. Skoraj docela pa so uničeni starejši vinorodni nasadi. V lendavskih goricah za zdaj še ni večje škode, sicer pa bo treba — kot smo že omenili — na točnejše podatke o škodi v v inorodnih predelih Pomurja nekoliko počakati, kajti posebej ustanovljene komisije v prizadetih občinah še ocenjujejo nastalo škodo in posledice. Br. Žunec V imenu delovnih ljudi in občanov SR Slovenije so na grob tovariša Tita v hiši cvetja Avbelj, predsednik predsedstva SR Slovenije, Vida Tomšič, članica predsedstva ter Janez Zemljarič, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Izkušnje, ki jih je Tito pridobil v državi brezpravnosti in socialnih spopadov, so ga oblikovale v najbolj odločnega in čvrstega revolucionarja, hkrati pa tudi v nasprotnika sleherne šablone in dogme — je na ponedeljkovi komemo-rativni seji organov in organizacij federacije (v veliki dvorani skupščine SFRJ v Be- ogradu) ob obletnici Titove smrti dejal predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovic.'Tito se je pravočasno odločil zaboj proti doktrinarni jalovosti in okostenelosti v vodstvu KPJ. Naši narodi in narodnosti nadaljujejo Titovo in naše delo in pri tem so potrdili pripravljenost in sposobnost, nadalje razvijati vse tisto, kar je bilo doseženega. Tito ni nikoli pozabil zgodovinskih zakonitosti, stremljenj narodov in potreb po razvoju celotnega človeštva. Ustvarjalno je uresničeval marksistično metodo, nenehno je raziskoval smisel in zahteve poglavitnih tokov sodobne zgodovine. Zato je jasno videl dogodke tudi v tistih zgodo- vinskih trenutkih, ko so mnogi izgubili sposobnost za orientacijo. Titu in Jugoslaviji je pripadlo zgodovinsko priznanje, da sta postala gostitelja prve konference neuvrščenih držav. Kar je bila pred dvajsetimi leti samo vizija novih odnosov v. svetu, je danes prepričanje, ki prežema zavest večine človeštva. START JUBILEJNE DIRKE V MURSKI SOBOTI - V torek opoldne so v Murski Soboti startali udeleženci letošnje jubilejne — 15. kolesarske dirke »Alpe-Adria«. Na dirki sodeluje 74 kolesarjev iz desetih držav: Italije, ZR Nemčije, NDR, Madžarske, Švedske, Poljske, ČSSR, Šovjetske zveze, Liechtensteina in Jugoslavije. Dirka, ki bo potekala na 847 kilometrov dolgi progi bo imela pet etap, osem letečih in tri gorske cilje. Cilj bo v nedeljo v Grosupljem. V soboto pa se bodo udeleženci dirke priključili množični prireditvi »Po poteh partizanske Ljubljane« in sodelovali na osmem »Kriteriju prijateljstva« po ljubljanskih ulicah. To je že tretjič, da je bil start dirke »Alpe—Adria« v Murski Soboti. Tekst: F. M., foto: A.A. V LENARŠKI OBČINI VRSTA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU Slovesno v Zgornji Ščavnici V občini Lenart tečejo že od 1. maja različne prircditve ob letošnjem praznovanju občinskega praznika te družbenopolitične skupnosti. Po vrsti kulturnih, športnih in drugi manifestacij bo še posebej praznično v soboto, ko do v Lenartu slavnostna seja vseh zborov skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter skupnosti. Na njej bodo podelili tudi odlikovanja predsedstva SFRJ in priznanja uspešno sodelovanje na natečaju za najboljša dela s tematiko iz no in povojne graditve socialistične Jugoslavije. Po seji pa se bodo prireditve nadaljevale v KS Zgornja Ščavnica kjer bo že v zgodnjih dopoldanskih urah povorka kmetijske mehanizacije in za tem otvoritev kulturnega doma v kraju, i objekt je za prebivalce tamkajšnjih obmejnih krajev po membna pridobitev in hkrati priznanje za dosedanje deio p razvoju kraja. V nedeljo dopoldne pa bodo z zveznim tekmo,va”’i^ radijsko vodenih letalskih modelov na Polani pri Lenanu zaključiti letošnje praznovanje občinskega praznika. j. Kurbus ENOTNOST IN BRATSTVO S komemorativne seje zveznih organov in organizacij v dvorani skupščine SFRJ v Beogradu. V ponedeljek ob 15,30 seje I v Jugoslaviji za minuto ustavil čas — minuta molka v spošt? Ijiv spomin na predsednika ITita. Osrednja žalna svečanost je bila v veliki dvorani skupščine SFRJ v Beogradu,-o osebnosti in delu tovariša ITita pa je govoril predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič. Komemorativne seje so bile tudi po vseh re-Ipublikah, tudi v skupščini SR Slovenije, kjer je govoril predsednik CK ZKS France Popit. IPo osrednji komemorativni seji v Beogradu so na Titov grob položili vence delegacije I federacije, delegacija JLA, delegacije socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, mest Beograda, Kumrovca in g Ljubljane ter delegacija di plomatskega zbora. Najprej so na marmorno ploščo položili rože žena Jovanka Broz in sinova Žarko in Mišo z družinama. V delegaciji, ki je položila venec v imenu naše republike so bili Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SR Slovenije, Via. Tomšič, članica predsedstva SR Slovenije in Janez Zemljarič, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Venec v imenu diplomatskega zbora so na grobnico položili veleposlaniki Paname, Madžarske, Jordanije, Urugvaja, Gabona, Avstrije in Sri Lanke. Delegacije, ki so položile vence so se vpisale v spominsko knjigo, v kateri je bilo zapisano: »Titovo delo in njegovo dosledno uresničevanje je prihodnost naše sociali stične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Zagotavljamo jo z bratstvom in enotnostjo narodov in narodnosti vseh naših socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, z razvojem socialističnih samoupravnih odnosov in z nesebičnim prizadevanjem za ^vsestranski materialni in duhovni napredek naše družbe, za neodvisnost in neuvrščenost naše domovine. Ustvarjamo pogoje, v katerih bo človek sam kovač svoje sreče. Porok za to so naš delavski razred, delovni ljudje mest in vasi in vsi občani, naš mladi rod, borci narodnoosvobodilne vojne, pripadniki JLA in vseh oboroženih sil, varnostnih šil in sil družbene samozaščite socialistične samoupravne Titove Jugoslavije.« Tudi povsod po Pomurju so v delovnih organizacijah, šolah, ustanovah in krajevnih skupnostih počastili spomin na predsednika Tita. Delavci Radenske so se prvič zbrali že pred šesto uro, potem pa še opoldne, ko so se jim pridružili tudi zdraviliški gostje. Komemoracija je bila tudi v največjem soboškem kolektivu Muri. Na komemorativnih zborih in svečanostih so delovni ljudje znova potrdili, da hodijo po Titovi poti in da bodo z delo-, vno vnemo še naprej razvijali jugoslovansko skupnost in krepili bratstvo naših narodov in narodnosti. komemorativni seji v spomin na Tita predvajali film o jugoslovanskem voditelju in državljanu sveta. MADRID — vodilni španski dnevnik »El Pais« je v članku, ki obsega celo stran postavil v ospredje kontinuiteto Titove politike v Jugoslaviji. BAGDAD — Predstavniki jugoslovanskih delovnih organizacij, ki izvajajo dela v Iraku in člani veleposlaništva so se zbrali na komemorativni seji v prostorih jugoslovanskega kluba. Komemoracije so bile tudi na vseh gradbiščih. BEJRUT — Jugoslovani, ki delajo v Libanonu so poslali so-žalno brzojavko predsedstvoma ZKJ in SFRJ TIRANA — V albanskem glavnem mestu je na komemorativni svečanosti ob obletnici tovariša Tita govoril veleposlanik Branko Komatina. KELT DELA Najlepšo misel o delu mi je sporočil prijatelj, ko mi je pripovedoval o lepi navadi svojega očeta, ki se že približuje devetdesetemu letu, živi pa v neki srbski vasi na Kosovu. Možakar ima vselej v žepu, torej pri roki, nožiček za cepljenje. In kadarkoli kje v gozdu, ob poti ali cesti, kjerkoli že, naleti na drevesce divjih jabolk ali hrušk, vzame nožič in cepi drevesce. Naj rodi plemenito sadje bodočim rodovom, meni in se veseli lepšemu življenju v prihodnosti. Ta ljudska globoka povezanost z naravo in smislom dela, slehernega dejanja v življenju, prežema človeka z zadovoljstvom ustvarjanja brez sebičnih misli. Življenje je bogastvo, ki ga velja bogatiti s koristnimi dejanji, namenjenimi vsem ljudem, zveni iz tega ravnanja, ki je s svojo modrostjo življenja gradilo značaje sinov in hčera, podobno pa je dejanjem Nikole Tesle, velikana uma, ki je imel pred očmi ves svet in vse vesolje z ustvarjanjem novih vrednosti, ki je zasenčilo njegove človeške potrebe, ne da bi ga vznemirjalo z lastnim obstojem. Dejanja velikanov duha in uma so bila vslej takšna, namenjena vsem živim in vsem bodočim rodovom, saj je bila nagrada vrednost storjenega, ne glede na gmotne možnosti samega tvorca boljšega v življenju. Cas je prinesel svoje in človeštvo je spoznalo vrednosti dela, ki jih sodobniki teh tvorcev niso vedeli odmeriti in človeštvo je še vedno dolžno takim ljudem za vse, kar njim ni bilo nikdar poplačano in za kar niso pričakovali niti primernega plačila, kaj šele primerne nagrade. Taki pa so lahko bili in so lahko le svobodni ljudje. Ljudje, ki jih ustaljeni odnosi v svetu in življenju niso mogli prikle- ALŽIR — Dnevnik »El Mo-udjahid« je v redakcijskem uvodniku označil Tita kot največjo osebnost jugoslovanske zgodovine in poudaril njegov prispevek k razvoju in napredku miroljubnega človeštva. TAMPERE—V temfinskem mestu so se na komemorativni seji zbrali tekmovalci evropskega boksarskega tekmovanja in jugoslovanski dopisniki. O Titu je govoril vodja naše reprezentance Dragi Bogdanovski. BUDIMPEŠTA — Jugoslovani v Budimpešti so se zbrali na spominski svečanosti, ki je bila na našem veleposlaništvu. ZAMBIJA — Vodilni zambijski dnevnik »Times of Zambia« je zapisal, da je bil Tito izjemen državnik. TRGOVCI NA NIVOJE Zadeve okrog nameravane prodaje zahodnonemških tan-. kov leopard 2 Saudski Arabiji so se razjasnile. Kacler Schmidt, ki je vodil nemško delegacijo, je po vrnitvi iz Riada dejal, da »za zdaj dobave orožja Saudski Arabiji niso mogoče«. Gospodarstveniki v ZRN sicer pravijo, da odklonitev dobav ne bo najbolje vplivala na prihodnje sodelovanje, toda očitno se tudi oni zavedajo, da gre v resnici le za odložitev kupčije. Toda ne gre samo za tanke: Saud- ska Arabija je v novem petletnem načrtu izgradnje dežele zastavila vrsto nalog, ki se tesno prilegajo ponudbi za-hodnonemške industrije. Ta računa, da bi lahko dobila od Saudske Arabije za deset milijonov dolarjev naročil letno. Obisk kanclerja Schmidta mnogi povezujejo z obiskom britanske predsednice Thatcherjeve v Riadu tudi v tem smislu, da utegne priti do tihe konkurence med ZR Nemčijo in Veliko Britanijo, kar zade- Nove možnosti Gospodarska menjava med SR Slovenijo in sosednjo Madžarsko bo letos dosegla za vsako stran 2,5 milijona dolarjev. Od 23 slovenskih delovnih organizacij, ki so vključene v interesno skupnost za razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja z LR Madžarsko, jih je polovica pripravila programe sodelovanja. Med najpomembnejše spadajo ABC Pomurka. Ciciban, Gorenje—-Varstroj, IN A Nafta, Lek, Merkator, Univerza!, Planika, Poligalant ter Sloviti. To so ugotovili na nedavnih pogovorih med delegacijo slovenske gospodarske zbornice, ki jo je vodil njen predsednik Andrej Verbič in predstavniki Žalske in Železne županije. va gospodarsko povezovanje obeh dežel s Saudsko Arabijo. Nasprotno kot v Bonnu pa ocenjujejo v Londonu obisk Thatcherjeve kot popoln uspeh. Obisk naj bi zagotovil Britaniji še boljše odnose s Saudsko Arabijo kot pred letom dni. Politični komentatorji zatrjujejo, da je britanska predsediiica pripravljena podpreti veliko bolj agresivno tekmovanje Britanije z zahodnimi partnerji, posebno s Francijo, za prodajo široke izbire blaga, vključno vojaško opremo. V Abudabiju je Thatcherjevi uspelo zagotoviti prodajo 18 vojaških letal znamke hawk, kar pomeni kupčijo vredno 90 milijonov funtov. Sedaj v Veliki Britaniji upajo, da bo temu zgledu sledila tudi Saudska Arabija z naročilom za 50 letal istega tipa. Naj je tako ali drugače, kanclerju Schmidtu bo britanska kupčija pomagala do spoznanja, da zahodnonemški način vendarle ni najbolj moder. Trgovina je še vedno trgovina, pa naj se z nje ukvarjajo na še tako visokem nivoju. Izpolmil sem Če lahko nekdo pri šestdesetih reče: polnih štirideset let sem se boril po svojem moralnem prepričanju, videl sem mnoge dežele in mesta, vojske in vojne in civilizacije, družbene sisteme in revolucije, vse življenje sem si z lastnimi rokami služil kruh, bil sem zapornik in borec, politik in organizator množičnega gibanja za osvoboditev proletariata, dvignil sem vstajo proti slepi stihiji, očistil sem državo tujcev v težki in krvavi vojni, vrnil sem svoji domovini oteto morje, njene otoke in njena mesta, rešil sem svoj narod razrednega izkoriščanja, položil sem temelje socializmu in danes dvigam državo iz njene zaostalosti med civilizirane narode, tak človek lahko z vso pravico reče: izpolnil sem svojo človeško in državljansko dolžnost. (Miroslav Krleža o Titu) ...IN PO SVETE STRAN 2 VESTNIK, 8. MAJA 1981 88 dreves za tovariša Tita Stari problemi v novi preobleki S pnostoisknm vafteam srednjeročnega planiranja nače-tfa^vtejsbčtedaiiStoMsžgočlA vprašanj— Vnovič o hitri cesti, zaščit! 'ptoahrih površin, regtifecw Ščavnice, akumulacijah in etektrama*! ne TtfJuri —se morajo vključevati vsi, ne zgolj prištejte in ©agwvicws — Psi prometni varnosti se le na ' sJatšSikD me gre 'vedno zamesS Na pone^fjto®i seji gor-njeradg©nsk®ga cHnčinskega izvršnega sveta, ki že z'iepa n bila tako vseb'mska, ,pa Rtasti ali pra v zato nedorečena: je razprav® o predtega sredhje-ročnega razvojnega piana ©borne obeleževalo četvero vprašanj: otoWBZtnca hitre Kocuvan in AMD Gorenje—Varstroj Lendava Štefan Kekec in se odlično odrezala. Zbrala sta 21 točk, tolikor kot pno uvrščena Nonežna in zasedla drug'' ^est" ter se uvrstila v polfinale, ki bo 7. ju rdi Ker ote pomurska tekmovalca trenutno v izvrstni se lahko nadejamo solidne uvrstitve tudi na polfinalni dirki. Ljutomer praznuje Na Dan zmage 9. maja bo Krajev na skupnost praznovala svoj krajevni praznik. Letoš- V ponedeljek bo ob 19.30 v soboški galeriji Pomurska zak,žba predstavila novo knjigo — prevod iz kitajske književnosti — Vrt počitka avtorja Pa Kna. Prireditve se bedo udeležili gostje iz Kitajske, znani slovenski publicist Bogdan Pogačnik pa bo obiskovalcem govoril o vtisih z nedavnega potovanja po Kitajski. nje praznovanje bo nekoliko skromnejše, kajti že v začetku juni ja bo pomembna praznovanje z' otioritvite muzeja Taborskih gibanj. Program za krajevni praznik pa je sledeči: v' soboto bo ob 1830 slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbeno političnih skupnosti, zvečer bo koncert mešanega pevskega zbora KUD Ivan Kavčič. Na tem koncertu bo kot gostujoči zbor nastopil tudi mešani pevski zbor iz Komende i LR Madžarska). Za nčdel jo pa je KS Ljutomer pripravita špmrtni program, saj bo na sporedu nogometna tekma SU HkDF -BELI. Ta tekma b^ na nogometnem stadionu v Ljutomeru. Kljub skiiMiBOsti. pa bo praznov an je slavnostno, saj je praznovanje toliko bolj pomembno te se vključuje v praznovanje Dneva zmage. V Krajevni skupnosti pričakujejo. da bodo meščani Ljutomera v dvovoljšnem številu obiskali vse prireditve te tako počastili praznik. D. 1„ V počastitev delavskega praznika V počastitev 40-letnice OF, vstaje jugoslovanskih aa-rodm in L maja — praznika dela je bila osrednja menifestacija delovnih ljudi in občanov Murske Sobote na predvečer mednarodnega praznika dela na Trgu zmage. Ob tej priložnosti so izvedli pester kulturno-umetniški program. Zatem so se zbrali v povorkah in odšli na prostor pred prvo osemletkov Murski Soboti, kjer je bilo veliko kresovanje. Kresovi so zagoreli tudi v ostalih krajih murskosoboške občine, mladina pa je ob njih poskrbela za kulturni in zabavni program. Po odzivu delovnih ljudi in občanov iz prejšnjih let se je tudi tokratnega srečanja udeležilo večje število ljudi, ki so na ta način izpričali svojo globoko privrženost idejam in razvojnim potem socialističnega samoupravljanja. Krajše slovesnosti ob mednarodnem delavskem prazniku so imeli tudi v številnih delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. M. Jerše Uspešna predkongresna aktivnost V lendavski občini ugotavljajo. da je predkongresna aktivnost za 3. kongres sa-moupravijalcev J ugosl avije povsod slekla rn daje zadovoljive rezultate: V osnovnih organizacijah sindikatov leče razprava o delovanju samoupravnih organov, še posebej pa o tem. kako naj bi zagotovili večjo aktivnost sindikata v krajevni samoupravi. O tem je pred nedavnim tekla tudi razprava na skupni seji občinske konference SZ D L ih občinskega sveta zveze sindikatov. V krajevnih skupnosti h pa. tudi v organizacijah združenega dela' so se te dni že začele tudi priprave na bodoče volitve.' Gje predvsem za' začetek pred kandidacijskega postopka, seveda pa ob lem ocenjujejo tudi dosedanje delovanje delegatskega talenta. Še posebej bodo pozorni na slabosti, ki jih je bitočulili v delovanju samoupravnih interesnih skupnosti, saj so le-te še vedno oddaljene od delov nega človeka in občana. Koordinacijski odbor za pripravo kongresa pa je le -dni tudi določil, kdo bo delegat na 3. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije iz lendavske občine. To bosta Irena Varga, pred metna učiteljica osnovne šole Drago Lugarič Lendava, in Jože Jelen iz delovne organizacije INA-Nafta Lendava. Jana D. —IZ AVTORADGONE Pobuda za aktiv štipendistov Pred kratkim so se v gomjeradgonski delovni organizaciji Avtoradgona sešli štipendisti tega kolektiva. Od 47 se jih je srečanja udeležilo kar 38. Seznanili so se s samoupravno organiziranostjo Avtoradgone. delovanjem družbenopolitičnih Organizacij in proizvodnim procesom. Na srečanju so navzoči sprejeli pobudo za ustanovitev aktiva štipendistov pri koAirdinaeijskem svetu ZSMS Avtoradgone kol nepo-j čredne oblike povezovanja mladih z združenim delom. Posebna tričlanska komisija bo skupaj z občinsko konferenco »ZSMS v Gornji Radgoni pripravila konkreten akcijski program. še ta mesec pa naj bi aktiv štipendistov v Avtoradgoni tudi formalno ustanovili. \ktn štipendistov v Avtoradgoni bo tako drugi tovrsten aktiv v Pontu.ju. saj so prvega ustanovili že lani v Radenski. N. (b. ž,) LENDAVA - O delu pravosodja Na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so razpravljali oponvčiluodelu Temeljnega sodišča M. Sobota in enote Lendava za leto 1980. o delu javnega tožilstva in javnega pravobranilstva ter o delu sodnika za prekrškev lanskem letu. V vseh poročilih ugotavljajo, da so kljub pomanjkanju kadrov v minulem letu dosegli dobre rezultate, zlasti kar zadeva zmanjševanje števila starih nerešenih zadev. Izboljšala se je tudi povprečna storilnost sodnikov ter čas trajanja postopkov. Pravosodni organi ugotavljajo, da se povečuje učinkovitost rednih sodišč, lažje se uveljavlja delitev dela, delno pa je možno uveljaviti tudi specializacijo. kar v prejšnjih letih skorajda ni bilo mogoče. Med najvažnejše bodoče naloge pa je šteti poglabljanje začetega procesa vsebinske preobrazbe sodstva ter uveljavitev in krepitev sistema družbene samozaščite. J. D. VESIMK, «. MAJA W STRAN 3 Tiajjm® dhffežj« osebnosti in ih tovarišu Tita predstavlja toifii S® 'fe ver, v šiesfilmih Mfiii ikcajjiih. Tako s© w Kakacama prš Msasska Soboti v ©količi tamkajšnjega letališča že pred časom psasaffiE dreves,, s omar nameravaj© arsffiEi sx oje'~s: • hi sptmiinsikii paiik. Tema aa-msnjajo vseskozi peseta® skrb, staj računaj©, da bod© 25. maja. ®b dneva rfadosia,, Mak© airadno sdprifi yrredhein park, ki ga bado ipaslej ©bn-skweli Saw&n otTTovaiči od blizu in daleč. Tako je tudi pri petrovski »snovni šoli, kjer so ob obletnici smrti tovariša Tita posadili v bližini šolskega poslopja 88 dreves v spomin aa predsednika Tita. Pri tem so jim pomagali tudi predstavniki tamkajšnje krajevne skupnosti, ki bodo na ta naan imeli svoje pomembno obeležje, na kar bodo pono-sniJtudi prihodnji rodovi. V spomin na velikega dfža-vahika, legendarnega koman- PESTER MESEC MLADOSTI Ves mesec maj se bodo v murskosoboški občini vrstile prireditve v počastitev velikih jubilejev in dneva mladosti. Občinska konferenca zveze socialistične mladine se je I posebej lotila številnih akcij za trajno obeleževanje imena in dela tovariša Tita, naj večjega vzornika mlade genera-I cije, v kar so vključili večino učencev osnovnih in srednjih _ šol v občini, ki bodo tekmo-I vali na različnih področjih I svojega bogatega udejstvova-“ nja. Praznovanje meseca mla- dosti se je začelo že s priho-I dom zvezne štafete mladosti, ” nadaljevalo pa s kresovanjem Iin kulturnim programom ob delavskem prazniku. 10. maja ob 7.30 bodo pripravili trimsko hojo s pohodom na LVanečo, start pa bo pred spomenikom zmage v Murski Prireditve se bodo zatem zvrstile v glavnem po 20. maju, in sicer 22. maja, ko bo kviz tekmovanje na temo 11. kongresov KPJ in 40 let OF, organizacijo pa je prevzel koordinacijski svet zveze socialistične mladine v Mesni industriji ABC Pomurka. Istega dne zvečer bo tudi ba-klada na Vrtu spominov v Petanjcih. Naslednji dan bo potekala taborniška akcija Ilegalec v Murski Soboti, ko se bo začel tudi dvodnevni pohod po poteh NOB, ki ga pripravlja občinska konferenca zveze socialistične mladine. Razen ohranjanja revo- lucionarnih tradicij je namen tega pohoda tudi v izobraževanju in usposabljanju mladih za splošni ljudski odpor. Istočasno bo v telovadnici Mure memorial Stefana Kovača v judu z mednarodno udeležbo pionirjev in mladincev. 24. maja ob 10. uri pa bo na stadionu osnovne šole Daneta Sumenjaka v Murski Soboti osrednja proslava v počastitev 40. obletnice OF in vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki bo pomenila množično zborovanje mladine in občanov murskosoboške občine. Tega dne bo tudi mladinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško na Tišini in celovit prikaz aktivnosti cicibanov iz vzgojno-varstvenih zavodov na igrišču Partizana v Murski Soboti. Vse od 20. do 25. OHRANJANJE TRADICIJ Tale zapis je nastal po konferenci pionirskih odredov ljutomerske občine. Vsoh deset odredov, ki aktivno delujejo po osnovnih šolah, je na tej konferenci spontano, z otroško prisrčnostjo in pionirsko resnostjo, podajalo referate o svojem delu. Vsi odredi v Sloveniji letos tekmujejo na temo Šolstvo med NOB. Na to temo pišejo spise, zbirajo različne predmete in spremljajo razvoj šolstva. V referatu, ki so ga podali na tem zboru pionirjev, so zapisali: „Zavedamo se, da čim bolj se čas vojne oddaljuje, tem dragocenejši so podatki iz NOB! Veliko stvari se pozablja, veliko se jih izgubi." Pionirji, to so tisti, ne ravno najmlajši, ki poskušajo ohranjati tradicije in pridobitve NOB. Dosti je nalog in področij, kjer lahko aktivno pomagajo, spoznavajo in de-lujejo. Najlepša in najplemenitejša je njihova akcija Kurirčkova torba. Neštetokrat so že prehodili vse tiste skrivne poti hrabrih partizanov — kurirčkov. Iz borbe partizanov za svobodo izhaja tudi geslo, ki nam je vsem priraslo k srcu, ki živi med nami: BRATSTVO IN ENOTNOST. Odredi v občini združujejo stike med seboj. Dooisujejo si, pošiljajo prispevke o svojem delu, jih objavljajo v .vojih glasilih in se od časa do časa tildi obiskujejo. Ena od pomembnih nalog je tudi skrb za spomenike in spominska obeležja. Obiskujejo jih, krasijo s cvetjem, in tako počastijo spomin na padle. Zbirajo podatke o herojih, se učijo iz njihovih izkušenj. Istočasno pa se vključujejo tudi v tekmovanje za znak partizanskih enot. Po pravilih morajo pionirji obiskati partizanska obeležja. Tako si pridobivajo bronasti, srebrni ali zlati znak. Še eno pridobitev naše revolucije skrbno ohranjajo Klubi Organizacije združenih narodov gojijo pridobitve neuvrščenosti. Spoznavajo tuje dežele, njihov razvoj, običaje... Govorijo tudi o pomenu Jugoslavije doma in po svetu. Če še vedno niste prepričani o pomembnosti njihovega dela, naj zapišemo njihove sklepe, ki so jih spontano sprejeli na koncu konference: ,,Potrudili se bomo, da bodo obrambni krožki postali obveznost v vseh šolah, čimveč odredov bomo vključili v tekmovanje za znak partizanskih enot, več šol se mora vključiti v tekmovanja v poznavanju zgodovine, na šolah bodo poskušali izvesti zgodovinske radijske ure. Najvažnejši pa je tisti zadnji sklep, ob katerem so pionirji in opazovalci vstali in zaploskali spontano in glasno: ,,Večno bomo ohranjali in nadaljevali Titovo delo." LENDAVA Odlikovano 14 občanov lendavske občine Na skromni slovesnosti prostorih lendavske knjižnice je ob letošnjih jubilejih predsednik občinske skupščine Jože Gomjec izročil odlikovanja štirinajstim občanom lendavske .občine, s katerimi jih je za dolgoletno aktivno delo pri razvijanju našega samoupravnega socialističnega sistema odlikovalo predsedstvo SFRJ. Odlikovanja so dobili: red dela s srebrnim vencem: Aran-ka Rudaš iz Lendave, Franc Bobovec iz Mostja, Ludvik Janža. Jože Feher, Marjeta Pandur, Ivan Sklepič, Janez Gal, Jože Gyerek, Anton Horvat Stefka Žalig in Mihael Simovka. Red zaslug za narod je prejel Janoš Palančai, red republike z bronastim vencem Dušan Petrovič, ter medaljo zaslug za narod Anica Car. V imenu odlikovancev se je za visoka priznanja zahvalil Dušan Petrovič. Jani D. ---KS MESTA MURSKA SOBOTA Bronasti znaki OF zaslužnim občanom Ob 40-letnici zgodovinskega dogodka — ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda — so tudi krajevne organizacije socialistične zveze v mestu Murska Sobota pripravile svečane seje, na katerih so zaslužnim članom frontne organizacije podelili bronaste znake OF. Tako je bilo v krajevni skupnosti Turopolje, kjer so v prostorih druge osemletke pripravili slovesnost s krajšim kulturnim programom, ki so ga izvedli tamkajšnji učenci, nato pa so razdelili omenjena priznanja. Ostale krajevne organizacije SZDL v krajevnih skupnostih Ali Kardoš, Boris Kidrič, Lendavska, Park in Partizan pa so organizirale skupno svečano sejo predsedstev KO SZDL v veliki skupščinski dvorani. Slavnostni govornik je bil Ladislav Tušar, predsednik krajevne organizacije socialistične zveze Park, ki je obudil spomin na slavne dni naše revolucije. Hkrati so več kot 40 posameznikom podelili letošnje bronaste znake OF za njihov prispevek k razvoju socialističnega samoupravljanja. M. Jerše maja pa bo teden srednješolcev, v okviru katerega bodo srečanje marksističnih krožkov, literarnoglasbeni večer, regijsko srečanje klubov OZN in številna športna tekmovanja. 25. maj je namenjen zlasti sprejemu pionirjev v zvezo socialistične mladine, slovesni seji občinske konference zveze socialistične mladine, na kateri bodo podelili priznanja najzaslužnejšim mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem, kviz tekmovanjem, enodnevnim delovnim akcijam, okrepljenemu sodelovanju z borči ih pripadniki JLA, zvečer pa se bodo tudi soboški taborniki vključili v tradicionalno akcijo , .Taborniški zbor — po Titovi poti”, ko bodo povsod zagoreli taborni ognji. M. Jerše OLIMPIJSKO STRELIŠČE — pomembna pridobitev V okviru praznovanja prvega maja in letošnjih jubilejev so pri lovskem domu (bivši Budinski mlin) pri Rakičanu predali namenu novo olimpijsko strelišče za umetne golobe, ki je za prekmurske lovce velika pridobitev. O tej pomembni delovni zmagi in o pomenu lovske organizacije je na slavnosti govoril predsednik Zveze lovskih društev Prekmurja Feri Lajnščak. Posebej je pri tem pohvalil prizadevnost lovcev, ki so pri gradnji strelišča opravili okrog tisoč delovnih in blizu sto strojnih prostovoljnih delovnih ur. Slavnostne otvoritve strelišča se je med drugimi udeležil tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Lojze Briški, ki je lovcem čestital k velikemu delovnemu uspehu, hkrati pa poudaril, da bo strelišče lahko spodbujalo k nadaljnjemu razvoju tega športa ne le v Pomurju, temveč v širšem slovenskem prostoru. Strelišče je odprl najstarejši član lovske družine Lajči Marič. Po slavnostni otvoritvi olimpijskega strelišča je bilo tekmovanje v streljanju na umetne golobe, na katerem je sodelovalo okrog 100 tekmovalcev iz 17 slovenskih lovskih družin. Ekipno so tekmovali za prehodni pokal pokrovitelja ABC Pomurke in posamično za pokal Slovenijašport. V najkvalitetnejšem razredu je zmagal Hlupič (Ptuj) z 49 pred Muze-kom (Ptuj) 48, Maričem (MS) 48, Kostanjškom (Ptuj) 47 in Pojbičem (Križevci) 47 golobov od 50 možnih. V skupini A je zmagal Vurcer (Ptuj) 29 pred Štihecem (Križevci) 28, J. Ferenčičem (MS) 28, Trajbarjem (Dobrovnik) 27 in Strnišo (GR) 27 golobov. V skupini B na ie nrvo mesto zasedel Kous (Rankovci) 24 pred Danijem (Radovci) 23, Žibratom (Brezovci) 23, N. Ferenčičem (MS) 23 in Fajfarjem (Kompas) 21 golobov od 30 možnih. Ekipno: 1. LD Ptuj 57, 2. LD M. Sobota 54, 3. LD Sladki vrh 52, 4. LD Križevci 51 in 5. LD G. Radgona 49 golobov od 60 možnih. F. Maučec O ženski — samoupravljalki V pripravah na 3. kongres sa m o u p ra v 1 j a 1 ce v J ugosl a vij e je klub samoupravljalcev iz Murske Sobote v prostorih delovne organizacije Mura organiziral okroglo mizo na temo o ženški-samoupra-vljalki. Številna udeležba žensk, zlasti iz neposredne proizvodnje omenjene tovarne, ki so se jim pridružile predstavnice ABC Pomurke, šolstva in otroškega varstva, mestnih krajevnih skupnosti in druge, je pokazala, da so s to razpravo posegli na zelo pomembno področje družbene aktivnosti žensk. Enotna je bila ugotovitev, daso dosegli v soboški občini občuten napredek pri uveljavljanju žensk v družbenopolitičnem življenju in pri delitvi dela v družini. Kljub temu pa so veliko govorile o nekaterih aktualnih vprašanjih in nakazale določene probleme, ki se pojavljajo v praksi. Tako je za zdaj na’vodilnih mestih v soboški občini le dev et žena, od tega ena v go-^odaTstvu, ostalih osem pa v družbenih dejavnostih. Ob- remenjenost žensk je še.vedno. kol so omenile, velika, zato je naletela na pozitiven odmev pobuda sekcije žensk v krajevni skupnosti Ali Kardoš v Murski Soboti, po kateri bi naj v mestu ustanovili nekakšen družinski servis, ki bo lahko razbremenil žensko pri opravljanju njenih številnih poslov. Zlasti bi se 1'ahko takšna oblika pomoči obnesla ob varstvu bolnega otroka, pri opravljanju raznih gospodinjskih del in podobnem. Še posebej zato, ker je v Murski Soboti zaposlenih celo 46 odstotkov žensk, ki kažejo vse večje zanimanje za nadaljnje šolanje in izpopolnjevanje. V razpravi so prišle do izraza še nčkatere druge pripombe. predvsem v zvezi z odpiralnim časom večine trgovin. ki jih zaprejo ob štirih popoldne, zdravstvenim varstvom ' otrok, porodniškim dopustom itd. Skratka načeta je bila vrsta vprašanj, ki terjajo ustreznejše rešitve, če želimo, da se bodo ženske še bolj kot doslej udejstvovale na družbenopolitičnem področju. M. Jerše predsednik Zaradi preteka enoletnega mandata in prevzema novih delovnih nalog individualnega poslovodnega organa delovne organizacije za PTT promet so na nedavni volilni seji občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti razrešili dosedanjega predsednika Andreja Gerenčerja in na njegovo mesto izvolili Stefana Pintariča, tekstilnega inženirja, vodjo izmene v TOZD Oblačila tovarne Mura. Tovariš Pintarič se je rodil 25. junija 1937 v Noršincih pri Murski Soboti. Kot aktiven družbenopolitični delavec se je uveljavil že zgodaj, v zvezo komunistov pa so ga sprejeli leta 1961. Od začetka zaposlitve v tovarni oblačil in perila Mura, to je od leta 1962, je opravljal vrsto pomembnih družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij, bil je predsednik delav- skega sveta TOZD Oblačila in delavskega sveta delovne organizacije Mura, vodja delegacije za zbor združenega dela v temeljni organizaciji in vodja konference delegacij v delovnem kolektivu. Tako je bil od leta 1974 do leta 1978 predsednik zbora združenega dela skupščine občine v Murski Soboti, obenem pa delegat zbora združenega dela skupščine SR Slovenije. Tudi v sindikalni organizaciji je opravljal pomembne funkcije, saj je bil predsednik osnovne organizacije zveze sindikatov v tozdu, predsednik konference v delovni organizaciji in član medobčinskega sindikalnega sveta za tekstilno in usnjarsko industrijo. Trenutno je delegat družbenopolitičnega zbora skupščine občine, član občinskega sveta zveze sindikatov in predsednik odbora za družbenoekonomske odnose pri družbenopolitičnem zboru skupščine občine. S Svojim ustvarjalnim delom in moralnopolitičnimi vrlinami si je pridobil zaupanje v vseh okoljih, kjer je deloval. Za nje- -gova prizadevanja pri uveljavljanju in krepitvi socialističnega samoupravljanja ga je leta 1975 predsednik Tito odlikoval z redom dela s srebrnim vencem. Tovariš Stefan Pintarič je dobil vso podporo v osnovnih organizacijah zveze sindikatov murskosoboške občine. M. Jerše prosvetnim delavcem Z ukazom predsedstva SFRJ je bilo letos odlikovanih več zaslužnih prosvetnih delavcev iz murskosoboške občine. Visoka državna odlikovanja jim je na krajši slovesnosti Izročil predsednik skupščine občine v Murski Soboti Karei Sukič, ki se jim je ob tej priložnosti zahvalil za dolgoletno in prizade^ vno delo na prosvetnem področju. Med drugim je poudaril, da so odlikovanci v veliki meri postavljali temelje nadaljnjemu razvoju šolstva v murskosoboški občini, pri čemer so vzgojili številne generacije mladih, ki s svojim delom v mnogočem prispevajo k hitrejšemu družbenopolitičnemu in ekonomskemu razvoju širše družbenopolitične skupnosti. Zato so lahko, kot je poudaril tovariš Sukič, ponosni na prehojeno pot, za kar so odlikovanja le skromen odraz zahvale za dosežene rezultate. Visoka državna odlikovanja so letos prejeli: Vladimir Močan, red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Zinaids Emri, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Anton Novak in posmrtno Helena Senica, red republike z bronastim vencem. M. Jerše Uspeli kviz „Tito — revolucija — mir” V prostorih kluba mladih v Murski Soboti ja bilo regijsko tekmovanje na temo „Tito-revolucija-mii’", ki so se ga udeležili mladi iz vseh štirih pomurskih občin. Ob tej priložnosti so izvedli tudi kulturni program, za kar so poskrbeli rojaki ekonomskega šolskega centra. Na prireditvi je nastopilo 24 najboljših mladink in mladincev s prejšnjih občinskih tekmovanj, ki so turi tokrat pokazali veliko znanja o osebnosti in dedu tovariša Tita, narodnoosvobodilni borbi in povojni izgradnji sod&Bstičnega samoupravljanja. V skupini pionirjev ja zmagal Tfctek Raj z osnovne šole Turnišče, ki je zbral 53 točk, druga je bila Marija Šantl z osnovne šole Gornja Radgona 52 točk, treti! pa ja bB ljutomerski osnovnošolec Vinko Potočnik z 40 točkami. Med srednješolci in člani osnovni« organizacij zveze socialistične mladine iz organizacij združenega dela in luajsv-nih skupnosti pa je slavil Jože Rituper iz Pečarovoc, ki jz dosegel kar 56 točk. Sledila sta mu Mlorad Vidovič, ekonomski šolski center iz Murske Sobote, 47 točk, in Lea Žinkovič iz Gornje Radgone z 46 točkami. Prvi trije med pionirji in starejšimi mladinci so se uvrstffi na republiški finale v kvizu na temo „Trto-re«rotucija-mir", ki bo 9. maja v Ljubljani. Ti so prejeli posebne diplome in knjižne nagrade, ki jim jih je izroči predsednik medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomurje Marjan Žerdin, ostali tekmovalci pa priznanja in srebrne značke. M. Jerin STRAN 4 VESTNIK, 8. MAJA Kulturna obzorja V svojstvenih — tovarniških razstavnih prostorih Gorenje Var-stroja v Ljubljani je bila od 24. aprila na ogled razstava del akademskega slikarja Zoltana Gaborja. Umetnik, ki si je pridobil tudi akademski naziv magistra likovnih umetnosti, se predstavlja z deli na temo odtujenosti in egoizma — dveh značilnosti sveta v katerem živimo. Egoizem je prikazan v seriji Svet birokracije, odtujenost pa je upodobljena v seriji Tovarna v nedeljo. Čeprav Lendava in tovarna Gorenje Varstroj nista vsebina, ampak le lokaliteti na platnu upodobljenih dogajanj, razstavo v slovenskem središču omenjamo prav zaradi mesta nastanka del in rojstnega kraja umetnika. Tamburaši iz Beltince Tambi^aši iz Beltince vodja Mirko Smej prvi z leve. < Geza Farkaš Tamburaški ansambel KUD Beltinci šteje osem članov. Vodi jih Mirko Smej. Igrajo v domačem prekmurskem sestavu, to je »farkaš sistem« na štiri strune. Njihov repertoar obsega stare prekmurske pesmi v lastni priredbi, dalmatinske pesmi, slovenske ljudske melodije. Včasih tudi zapojejo. Po nekajletni prekinitvi je odbor za filmsko dejavnost pri KUD Ivan Kavčič iz Ljutomera ponovno pričel s seri jo t. i.. filmskih dnevov. Kot se spodobi, ie prvo serijo namenil slovenski kinematografiji. Prvič že^aradi jubileja, ki ga je slavila preteklo leto (30-letnica), drugič pa zato; ker je slovenski film zelo pastorsko obravnavan v naših kinem-tografih. Istočasno pa bo s projekcijo tudi fihnska sekcija počastila letošnje jubileje: 40-lelničo vstaje in ustanovitve OF. Zato je tudi programska zasnova prirejena temu namenu. V ponedeljek, 11. maja, bo slavnostna otvoritev s prvim slovenskim filmom Na svoji zemlji. V los ek bo na sporedu film tistega lepega dne, sreda pa bo namenjena Sedmini. V četrtek si bodo obiskovalci lahko ogledali film Let mrtve ptice m v petek se bodo Dnevi končati s filmom Splav meduze. Kulturni poročevalec Izšla je aprilska številka — po vrsti že 45 — informativnega glasila Zveze kulturnih organizacij Slovenije Kulturni poročevalec. Pestra, zanimiva in vsebinska in da ne pozabimo — v novi preobleki, kakršna je bila oonreišni-j V rubriki V središču pozornosti nam Jože Humer odstira razgled po slovenskem kulturnem ljubiteljstvu, sledijo stališča republiških sindi atov ° kulturnem življenju delavcev, ki so še kako aktualna, čeprav ji javljajo z dokajšnjo zakasnitvijo, in za tem izvleček iz pnspev a ar ina Zakonjška, tajnika ZKOS za stike zunaj naše republike, na zadnji seji skupščine Kulturne prosvetne skupnosti Jugoslavije o mednarodnem kulturnem sodelovanju. , V Besedi uredništva pa opozarjajo še na številne druge tehtne prispevke. Rubrika Literatura, plošče, kasete nam pom« Ponudbo filmov, fotoaparatov, slikarskih potrebščin, ponudbo bccne, organizacije za opremo odrov in kulturnih domov in ponu o industrijske delovne organizacije Line iz Apaške doline za pianine obvestilo tovarne glasbil Mengeš o njihovih proizvodih. V pričujoči številki tudi objavljajo v rubriki Sprašujete odgovarjamo odgovor družbenega pravobranilca samoup J Slovenije Vinka Kastelica o položaiu manjših ddo*n‘k njihovi samoupravni organiziranosti. Bralci bodo med 8 i^risinih kakšne akte mora imeti taka delovna skupnost in še vrsto drugi 'nformacij. V rubriki Svetujemo, priporočamo si velja pre ra- P 'Najemni knjižnici in zagotavljanju denarnih pomoči kulturnim - Seveda pa je na voljo še več drugih, bralnih prispevkov, ki P . jujejo, da se Kulturni poročevalec čedalje bolj odpira v širši s-_ celo jugoslovanski prostor. Člani ansambla so zelo mladi, stari so od 12 do 30 let, v skupini pa sta tudi dve ženski. Snemali' so že za radio in tudi televizijo. Imajo pa težave, ker ni notnega matriala in instrumentov. Vadijo dvakrat tedensko. včasih pa tudi večkrat. Nastopajo na proslavah in s sekcijami KUD na skupnih koncertih. SREČANJI OSNOVNOŠOLSKIH ZBOROV SOBOŠKE OBČINE V BELTINCIH IN GORNJIH PETROVCIH Ubrana pesem iz mladih grl Kadar jo slišimo, to pesem. jo nevede tudi zapojemo. Iz srca nam vzkipi, saj Smo o njenih besedah trdno prepričani. ..« Druže Tito, mi ti se kunemo .. . Stvorili smo bratstvo ijedinstvo ...« V nedeljo. 26. aprila, smo jo slišali iz nekaj sto grl mladih pevcev osnovnih šol soboške občine. Ob njej so združeni mladinski zbori zapeli še Budnico Marjana Kozine. S tako mogočnim in lepim uvodom so mladi dobro ogreli poslušalce na občinski reviji otroških, mlajših mladinskih ter -mladinskih zborov. Letošnja je potekala v dveh delih. Zamisel o tem so dali zborovodje po lanskem srečanju, letos pa se je taka oblika srečanj zborov pokazala izredno primerna in v marsičem boljša od ustaljenih koncertov v murskosoboški kino dvorani. Letošnji prireditvi nista bili predolgi in prenatrpani za poslušalce, za nastopajoče pevce in zborovodje pa ni bilo dolgotrajnega. napetega in utrujajočega čakanja na nastop, karje bilo največkrat v "škodo dobremu nastopu, kljub temeljiti pripravi. Pokazalo seje, kako se da tudi na vaseh uspešno, prijetno in prikupno izpeljati take prireditve; Letošnji gostitelji in organizatorji v Beltincih in Gornjih Pctrovcih so bili STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo- daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki š svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimgnzijami poudarja trdnost in trpežnost, z Larvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki zajema omare in postelje z nočnimi omaricami s svojo uporabno funkcijo, omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvi) je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. čudoviti, spretni, pozorni, gostoljubni ter natančni v vsem, od sprejema in bivanja pevcev, do nemotenega poteka koncerta. Vaščani pa so imeli priložnost, verjetno tokrat prvič, prisluhniti takemu številu pojočih nadobudnežev. Nedvomno bi kazalo tako obliko obdržati in jo še izpopolnjevvati. Pomembna za najdaljnje delo in napredek zborov pa sta posvet in srečanje zborovodij po nastopu. V prijateljskem in odkritem p6go-voru. v sproščenem in veselem vzdušju je nastajal povzetek letošnje revije. Svetovalec za glasbeno vzgojo, profesor Branko Rajšter iz Maribora, vsakoletni ter vztrajni gost naših nastopov, je dokaj podrobno pripovedoval svoje vtise. Zbori imajo primeren program, saj je bilo mogoče slišati nekatere redkeje izvajanje skladbe. Posegajo tudi po zahtevnejših, morda celo prezahtevnih skladbah. Otroške zbore je bilo mogoče slišati z zanimivimi spremljavami, ki zelo poživijo prikupno otroško izvedbo (flavtice. flavtice in klavir. Orffov instrumenta-rij). Tega seje treba lotevati čimvečkrat ter poiskati čim bolj zanimive kombinacije. Zborovodje bi se morali med seboj veliko posvetovati in si pomagati. V prid višji ravni revije bi bil tudi obisk strokovanka pri zborih mesec ali dva pred nastopom. Tudi mladim nastopajočim je izrekel priznanje in zahvalo za vložen trud in dosežene uspehe v tej pevski sezoni. Dopoldne so v Beltincih nastopali zbori domače osnovne šole z zborovodkinjami Olgo in Marijo Farkaš ter Jožico Ivanušič. Bakovske pevce je vodila Jelka Martinuzzi. iz Murske Sobote so nastopili zbori OŠ E. Kardelj, zborovodje Helga Horvat. OŠ K. Destovnik-Kajuh. zbore vodi Anka Suhadolnik, na OŠ Dane Šumenjak pa je zborovodja Tomaž Kuhar. V Gornjih Petrovcih pa so poleg domačega otroškega zbora pod vodstvom 'Smilje Gaber nastopili še zbori iz OŠ Puconci (Marjan Povh). OŠ Tišina (Ladislav Gyorek). OŠ Bogojina (Ivanka Pucko), OŠ Grad (Janja Rugelj), OŠ Kuzma (Olga Čerpnjak) ter OŠ Cankova (Ervin Žnidarič). Prijetno, z izrednim smislom za pravo mero, tenkočutno in nevsiljivo je zbore spremljal s klavirjem Ernest Lukač. Tudi komisija za glasbeno dejavnost pri soboški ZKO je vložila veliko truda, daje vse potekalo v najlepšem redu. T. K. V Galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti je na ogled razstava »Otroška likovna ustvarjalnost in likovni svet mladih v knjigi« V študijskem oddelku Kulturnega centra je na ogled razstava »ZKJ — po poti revolucionarnega boja. Razstava bo odprta do 25. maja. V muzeju Kulturnega centra pa so na ogled stalne zbirke. Muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 930 do 1230 ure. PETEK, 8. MAJA V Galeriji bo ob 18.00 uri klavirski recital učencev glasbene šole iz Murske Sobote. Ob 19. uri se bo v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih predstavila dramska skupina iz Murske Sobote z delom Samomorilec. V počastitev krajevnega praznika bo ob 1930 uri v ljutomerskem Domu kulture koncert mešanih pevskih zborov iz Ljutomera in iz Kor-menda na Madžarskem. Koncert organizirata krajevna skupnost Ljutomer in KUD Ivan Kaučič. NEDELJA, 10. MAJA V okviru tradicionalnih nedeljskih dopoldanskih prireditev bo ob 1030 uri v stekleni dvorani v Radencih koncert mešanega pevskega zbora iz Kormenda na Madžarskem. Po koncertu bo v razstavnem salonu otvoritev razstave likovnih del Jožeta Šubica iz Maribora in Karla Kosednarja iz Murske Sobote. V vaškem domu v Bakovcih bo ob 15.00 uri občinska revija odraslih pevskih zborov in oktetov občine Murska Sobota. Na reviji bo nastopilo 6 zborov in oktetov. OD PONEDELJKA 11. maja DO PETKA 15. maja bodo v kinu Ljutomer DNEVI SLOVENSKEGA FILMA. Na sporedu bodo dela slovenskih avtorjev od začetkov povojne kinematografije pa vse do danes. Program je razdeljen na dva dela: Mladinski spored: Ponedeljek 11. maja ob 13.00 Dolina miru Sreda 13. maja ob 13.00 Pastirci Petek 15. maja ob 13.00 Srečno Kekec Večerni spored: Ponedeljek 11. maja ob 19.30 slavnostna otvoritev in projekcija filma Na svoji zemlji, Torek 12. maja ob 1930 Tistega lepega dne, Sreda 13_. maja ob 1930 Sedmina, Četrtek 14. maja ob 19.30 Let mrtve ptice in v petek ob 17.15 Splav Meduze in za- ' ključek. Le nekaj mesecev je minilo, odkar je v Moščancih bilo na novo ustanovljeno KUD Žarko Klanjšček. V sklopu tega društva deluje tudi plesna sekcija. Pod vodstvom predsednice KUD Marte HORVAT in vodjo plesne sekcije Marije KEREC seje prvič predstavila domačemu občinstvu na proslavi 1. maja. Okoli kresa so plesalci ob zvokih narodnozabavne glasbe zaplesali razne vrste plesov, s katerimi so navdušili občinstvo. Š. Abraham VESTNIK, 8. MAJA 1981 STRAN 5 Delo v mesecu maju ¥ SADOVNJAKU Nekatere rane sorte sadnega drevja so že odcvetele, pozne sorte pa so v polnem cvetju. Samice jabolčnega zavijača začno odlagati na mlade plodove zalego, kar bo povzročilo črvivost plodov. Zato bomo po cvetenju takoj škropili z ustreznim škropivom. Da se ne bi razmnožile listne uši na sadnem drevju, jih bomo pravočasno zatirali. V večji suši bi bilo zelo koristno, če bi cvetoče drevje zalivali. Oplojeno drevje lahko zalivamo z gnojnico, kateri dodamo umetno gnojilo kalij. S lem bomo pospešili zdravo rast in razvoj plodov.N a m arelicah in breskvah pogostokrat odmirajo že ozelenele veje. Suhe yeje bomo odre-zaii v živo, do zdravega lesa, rane pa dobro zamažemo, da preprečimo nadaljnje širjenje. Odrezani les sežgemo; . -V VINOGRADU . Vežemo mladike, da jih ne polomijo vetrovi.. Ozelenele vinograde plitvo okopljemo in gnojimo z umetnimi gnojm. da pospešimo rast. Proti koncu maja opravimo prvo zaščitno žve-pLinje proti oidiju. Radijska poročila antiperonosporne službe naj bodo vodilo za pravočasno’ in pravilno škropljenje vinogradov pred pero-nosporo. NA VRTU . Nazelenjadnem vrtu je v tem mesecu polno dela. Sejemo še seme raznih kapusnic in solat, posadimo ponovno visoke in kasne sorte graha. Sadili bomo tudi fižol, sredi meseca pa tudi kumare in buče. • Pri presajanju paprike in paradižnikov iz toplih gred in zabojčkov na prosto bomo previd ni, da nas ne bi presenetili trije mrzli možje. Predno bomo sadili sadike paradižnika, bomo postavili kole za paradižnik, s tem se bomo namreč izognili, da pri poznejšem postavljanju kolov ne bomo poškodovali korenine sadik. Konec meseca sejemo seme radiča pa tudi jesenske rumene endivije. V suši bomo pridno zalivali in sicer zgodaj zjutraj ali proti večeru. Redno bomo' pleli in okopavali posebno pa rahljamo zemljo po zalivanju in po morebitnem močnem dežju — nalivu. Vrt krasimo z raznimi cvetlicami, ki smo je pridelali v topli gredi ali v sejalnih zabojčkih. Sejemo na prosto semena raznih letnih cvetlic. Lončnice bomo proti koncu meseca ob deževnem vremenu dajali na prosto. Ob tem jih po potrebi presadimo, razrahljamo prst, polijemo, s cvetalom. V vsakem primeru pa pridelovanje povrtoin ne bomo podcenjevali, kajti s tem bi slabili zdravo prehrano in ne nazadnje prihranili bomo denar. A. H. Pujski so manj donosni Ne le Ignac Vučko s Srednje Bistrice, ampak tudi ostali družinski člani so prijetni sogovorniki. Odgovarjali so na vsa novinarjeva vprašanja, v tem zapisu bom objavil le tisto, kar se nanaša sta izkušnje v vzreji plemenskih svinj oziroma pujskov. „S to dejavnostjo smo se zaidi ukvarjati 1975. leta. V ta names srn zgradili večji Štev, ,v katerem je 20 plemenskih svinj, merjasec in seveda mali pujski,” je začel pripovedovati Ignac. „ln kakšne izkušnje ste si medtem nabrali?” ,,Dobre in slabel Prva leta se je vzreja plemenskih svinj bolj izplačala kot zdaj. Kot prims- za to navajam tole: takrat, ko smo začeli rediti plemenske svinje, od katerih smo začeli dobivati male pujske, so bile cene krmil precej nižje. Resda smo tudi za kilogram pujska dobili veliko manj kot zdaj, pa vendarle je takrat ta dejavnost bila bolj donosna. Konkretno: 100 kilogramov krmila „starta” za pujske je veljalo 520,00 dinarjev, za kilogram pujska pa smo dxstnli 32,00 dinarjev. Za 100 kilogramov oddanih pujskov torej 3200,00 dinarjev. Zdaj pa je nekoliko drugače: 100 kilogramov krmila stane 1.800,00 dinarjev, za 100 kilogramov oddanih pujskov (kilogram 90,00 dinarjev) pa dobim 9.000,00 dinarjev. Torej: Ormoški sladkor tudi iz madžarske sladkorne pese Tovaraa sladkoija iz Ormoža bo letos predelala tudi 20 tisoč ton sladkorne pese, ki bo zrasla na njivah sosednje republike Madžarske. Po pogodbi, ki so jo z Madžarske strani podpisali predstavniki AGROIMPEKSA iz Budimpešte. z naše strani pa predstavniki ABC POMURKA in Tovarne sladkoija Ormožu, nas bo tena sladkorne pese veljala 70 dolaijev; tako bodo v Ormožu za uvoženo peso odšteli 1.4 milijona dolarjev. Agroimpeks želi pogodbo realizirati po blagovni listi brez vezave na naš izvoz v Madžarsko, Obstajajo pa možnosti, da bi uspeli uresničiti željo jugoslovanskih kupcev, tako da bi letos uvoz pese realizirali v okviru maloobmejnega prometa. V kolikor madžarska stran ne bi hotela sprejeti našega predloga, da se posel vključi v maloobmejni promet, bo zagrebška Astra realizirala ta posel preko tretjega INO PODJETJA kot reeksporlni posel. V tem primeru bo — tovarna sladkoija prevzela peso v uslužno predelavo v režiji Astre in nato sladkor in postranske produkte izvozila. Po enem od predlogov uvoznikov pa naj bi potrebne devize za nakup pese Tovarni sladkorja Ormož dala na razpolago direkcija za materialne rezerve in to iz kvote, predvidene za letošnji uvoz sladkorja. V tem primeru bi tovarna .sladkorja za potrebe materialnih rezerv dala na razpolago sladkor v vrednosti deviz, dobljenih za uvoz pese. Po dragem predlogu pa naj bi zvezni sekretariat dal zagotovilo tovarni sladkorja, da bi v jeseni lahko izvozila za zunanjo trgovino sladkor v vrednosti uvožene pese. Tovarna bi v tem primeru morala najeti terminski nakup deviz pri poslovni banki. Ne glede na to, kateri predlog bo osvojen, pa je že gotovo, da bodo predelavalne zmogljivosti ormoške tovarne letos Wje. izkoriščene. Madžarsko sladkorno peso pa bo letos predelovala tudi tovarna sladkorja v Belju. Boris Hegeduš ki, ki tehtajo skupaj I0@ kilogramov, pojejo okrog 120 kilogramov krmda ,,starter”, kar stane 2J«M» dinarjev. Že prej pa smo krmila so se podražila za skoraj tri in polkrat, pujski pa za manj kot trikrat (2,8 krat).” Vučkovi so ob tej računici brž dodali, da pujski seveda ne pojedo toliko kilogramov krmil, da bi bilo razmerje 1:1, torej 100 kilogramov teže — 100 kilogramov krmil, ampak veliko manj. Poprečno pokmijo enemu pujsku, da doseže težo 23 kilogramov (toliko težke potem oddajajo zadrugi, ki jih da v nadaljnje pitanje) 30 kilogramov krmila. Nekaj več kot štirje pujs- izračunali, da dobi rejec za 100 kilogramov oddani pujskov 9.000,00 dinarjev. Zdaj: bo marsikateri bralec rekel, da se potemtakem Vučkovi nimajo čez kaj pritoževati. Tudi jaz sem mfeS tako. Seveda le dottej, dokler nisem pogruntal, da za dosego ustrezne teže niso potrebni le pujski, ampak: tudi plemenske svinje, merjasec .. . Pa ne samo to: tu so še številni drugi izdatki: elektrika, veterinarske strnitve ... ,,Plemenskim svinjam je treta. ržejash šota:®; hrano: 53®» Dako merjascu!.. Vse-to povečuje sfitoUt® vzreje pujs-te®- as zmanjšuje, dejanski dohodek. ZEastr pa sat drage piemenste svinje. Zdaj je trata zanje odšteti po kS&-grama IEQt® dinar jevc Pa to te fe sekate Ste,, ter te te bife vse, ki kuptmc- v ferm Stan pri Ijužrijata sposobne za veStstoB© ktatev-,*’ je posedali Ignac Vučko; in. nato nadhdjgrf:: „P!emeiska sri-arja, te h£ sposobna za piodi-prodamo, kot navadnega pitanca: im zanje- dobimo peforita® ten®?’ Take so torej- izkušaie Vučko v ih s Srednje Sistrice.. Kljub negodovanju; pa vo darie ni tako slabo, sicer bi vzrejo že opustili.. Kljub vsema nekaj denarja vendarle ostane, kajti pfemenske sri-Etje teter pmnfejj® dri 380 pujskov. Vučkovi imajo, tudi, nekaj dohodkov' el gpvejega hfcva, kita redijjo- krave mte-katriče ta plemenske šefice.. Rožem za pujske, ki pha dage-j© umetna tanila,. poklecajo ptemenskita saihjjamm Skuri domaito teams, s^o namreč ptatau® hektar koruze. netaj jjetareaai, itnaj^ dva hektarja ffiatUHkov. Da te jnnanzwndtagj® WHk© powetar S, buri® sMaffi dotetin neM zemlje w rsajenn. SL. SOBOČAN VSE ZA GRADNJO IN OPREMO DOMA IZG1HM. DA JE BILA ZMRZAL TAKO MOČNA OAZA MAŠO VSAKOLETNO AKCIJO NI NIČESAR OSTALO cene pujskov V četrtek 30. aprila, so rejci pripeljali > sejmišče v Tur nišču 88 pujskov, starih večinoma od 7 do 9 tednov. Tokrat se je po daljšem časa zgodilo, da niso vseh prodali, čeprav je bilo kupcev kar precej, v ven dar so se jim zdele previsoke cene. Nekateri so zahtevali za par pujskov kar 4.000.00 di narjev. najnižja cena pa je bila sicer 3,000.00 dinarjev. MARIBOR, Cankarjeva 4 trgovina s pohištvom trgovina z lesnim in gradbenim materialom (na dvorišču) A HOČE, poslovni center trgovina z lesnim in gradbenim materialom — velika izbira — strokovni nasveti — potrošniški krediti — dostava in montaža NAKUP Z DEVIZAMI CENEJŠI! Čestitamo ob prazniku občine Lenart in ob 4O-tetotci vstaje I TITO Ti naš si oče, ki te ljubimo iskreno, srce si naše ljubeče in pošteno. In tvoja misel, tvoja zmaga, srce je tvoje takšno, da nikoli ne omaga. Ti si največji naš vojak, največji borec za svobodo, ti v bojih dajal si pogum, ti priboril si nam prostost. O, čeprav te ni med nami več, ti si roža, ki večno bo dehtela, ti si pesem, ki večno bo donela, ti si Tito . . . Mateja Hozjan, 6. c OŠ 17. oktober Beltinci Ob partizanski pesmi sem spoznal boj naših narodov Pred 40 leti so naši ljudje s strahom poslušali radijske vesti o Hitlerjevih vojaških prodorih. Ugibali so, kaj bo z njimi, če tudi sami pojdejo v to globoko brezno, iz katerega ni rešitve. Želeli so le, da se to ne bi zgodilo. Toda želja se jim ni izpolnila. Sovražne sile so prestopile naše meje in naglo zasedle vso državo. Ljudstvo se jim ni upiralo in tako je v nekaj trenutkih postalo suženj okupatorja. Toda kmalu je spoznalo, da to tako dalje ne bo šlo. Uprlo se je in pri tem so imeli pomembno vlogo tudi partizanski pesniki, ki so izražali svoja globoka doživetja v zvezi s partizanskim življenjem. Izpovedali so vero v zmago nad zatiralci ljudstva. To je močno vplivalo na zavedne Slovence, ki so se množično odzvali klicu svobode. Pesem jih je spodbijala v boju in jim vlivala poguma, da so vzdržali do konca. Med najpomembnejše pesnike naše narodnoosvobodilne borbe štejemo Mateja Bora in Karla Destovnika Kajuha. Bor sam pravi, da je začel pesniti iz svete jeze nad zverinstvom okupatorja in nad malodušnostjo nas samih. Njegove prve borbene pesmi so izšle že leta 1942 in izražajo srd do okupatorja, ponos ljudstva in njegovo neupogljivost. Pesmi pesnika so čudovito pospešile navdušenje partizanov za boj. Pomembne so tudi pesmi, ki izpovedujejo brezup, strah in žalost ob atomski vojni. Kajuh je bO član legendarne XIV. divizije, s katero je tudi padel. Njegove pesmi so preproste, globoko doživete, žive in udarne, — prav take, da jih lahko prebere In razume vsak. Naši partizanski pesniki so prispevali velik delež k ohranitvi ljudskega izročila o našem slavnem osvobodilnem boju ljudstva, ki verjame v svojo bodočnost. Dušan Skuhala, 8. r. OŠ Veržej Svoboda Veliko otrok po svetu je priča vojni v njihovi deželi, nimajo pravic kot jih imamo mi, ne hodijo v šolo, nimajo ne obleke, ne obutve. Očetje in' matere se borijo za svobodo. Tudi sami se borijo, vendar ne z orožjem, ampak po svoje. Tudi med II. svetovno vojno so otroci prispevali svoj delež. Še danes beremo o junaštvih najmlajših in ponosni smo na njih. Upamo, da vojne več ne bo. Če bi pa bilo potrebno, pa bi tudi mi hrabro priskočili na pomoč, pomagali bi pri osvobajanju dežele. MELITA MATKO, 8. r. OŠ Kapela Tudi učenci se pripravljamo na obrambo domovine Vsako leto naša šola organizira obrambni dan, kjer naj bi poglobili in preverili znanje o narodni zaščiti, splošnem ljudskem odporu, prvi pomoči, da bi tudi mi v primeru vojne ali naravne nesreče aktivno pomagali pri reševanju in obrambi. Prišla je sobota in zbrali smo se na šolskem dvorišču, kjer so petčlanske ekipe čakale na start. Vsakih deset minut je odšla na pot ena ekipa. Dobila je list, na katerem je bila označena pot. Na poti je bilo pet kontrolnih točk. S starta smo se pognali proti prvi kontrolni točki: TOPOGRAFSKI ZNAKI. Tekli smo, da bi čimprej prišli na cilj. Ta točka je bila ob razbremenilnem kanalu. Z veliko naglico smo reševali naloge, saj je časa bilo le 5 minut. Tovarišice so pregledale rešene nalogei in vpisale dobljene točke v kontrolni karton in že smo odhiteli naprej. Takoj za tem je bila v majhnem gozdičku druga kontrolna točka: PRVA POMOČ IN ZAŠČITA. Tu smo trije obvezovali poškodovanca, dva pa sta reševala naloge. To smo še kar dobro opravili in nadaljevali pot. Pognali smo se čez polje proti samotni hiši, od tam pa proti poljski cesti, kjer je bila 3. kontrolna točka: NARODNA ZAŠČITA. Tudi tu smo hitro rešili naloge. Ta točka je bila za nas najuspešnejša. In že se nam je mudilo naprej proti manjšemu potoku, od tam pa po poljski poti k 4. kontrolni točki: PUŠKA M-48. Tu je vsak reševal zase in znanje ni bilo kaj prida, zato smo tu dobili najmanj točk. Tu so nas že kar precej bolele noge, zato nismo več tekli. Podali smo se preko polj po cesti do 5. kontrolne točke: STRELJANJE. Tu so nam le vpisali rezultate, ker smo streljanje opravili prejšnji dan, da tokrat ne bi bilo prevelikega zastoja. Nato smo odšli proti cilju — šoli. Teči več skoraj nismo mogli. Tekli smo le še takrat, ko smo bili pri šoli, ker smo si želeli čimprej na cilj. Oddali smo liste in se vsi utrujeni posedli na blazine v telovadnici. Bili smo ponosni, da smo prišli na cilj, pa čeprav so nas nekateri prehiteli. Tako smo čakali le še na kosilo in razglasitev rezultatov. Bili smo že vsi zelo lačni. Po zvočniku so nas poklicali v zbor. Postavili smo se v vrste po razredih in mirno stali, čeprav je pihal mrzel veter. Pri razglasitvi rezultatov so nas najbolj zanimali najboljši. Zmagala je ekipa 8. a razreda. Vsi smo zaploskali, mi pa smo bili še bolj ponosni, saj to so bili učenci našega razreda. Odšli smo na kosilo, kjer smo pojedli vse, kar je bilo v skledi. Po kosilu smo odšli domov z mislijo, da je važno sodelovati in ne zmagati in da smo s tem spet pridobili nekaj znanja za aktivno sodelovanje v primeru vojne ali naravne nesreče. Tina ŠERUGA, 8. a OŠ KD Kajuh Murska Sobota Slavi Klavori VESTNIK, 8. MAJA 1981 STRAN 7 gfiGJCCaJUBgVC == LlULLiLL' LtfVL — EdMIKCCWW — LulilLtlL L.L" VL — LulLLLtLL Lf Vt “ MilKlitl'I'b-IT Iz Floride poročajo, da izstreli-‘“v vesoljskega trajekta Columbia ni prav nič razveselila ptic v naravnem rezervatu na otoku Merit, ki je eden najlepših. Po izstrelitvi so ptice odletele v mirnejše kraje, vendar se že vračajo. Strokovnjaki, ki skrbijo za ta rezervat, niso zaskrbljeni, saj na otoku niso našli niti ene poginule ptice ali razbitega jajca. DEDKI, DEDKI — Dedek mi je tam na travniku pripovedoval, da je imel strogega očeta. — Ja, tako je bilo. — Ne razumem. Jaz imam strogega očeta, praded pa še vedno trdi, da v življenju ni imel večjih problemov z drugimi kot s sinom in vnukom, le o meni je povedal nekaj lepih besed. Dedki že vedo . . . PRVOMAJSKI PRAZNIKI — Karči, kako si kaj preživel praznike? — Odlično, skupaj z družino, le svaka imam zdaj na vratu. Obljubil sem mu namreč, da bo sposojeni denar za piknik dobil po praznikih . . . — Prazniki so za nami, torej je vse urejeno. — Ne, moral bo počakati na konec drugega prvomajskega praznovanja. DNEVNIK — Ali res tudi ti pišeš dnevnik kot nekatere druge najstnice? — Kje pa. Podnevi ne doživim nič zanimivega. ZGODI SE — Miha, ta mesec ste prvič prišli v službo pravočasno. Pravi čudež! — Ne gre za čudež, le uro sem si sinoči naravnal po avstrijski televiziji. STEKLARNA BO ZAPOSLILA 400 DELAVCEV Tovarna stekla iz Zaječara, ki dosega dobre poslovne rezultate, bo zgradila na skrajnem jugu Srbije specializirano tovarno za brušenje in dodelavo kristala. Za to bodo porabili okrog 150 milijonov dinarjev, zaposlili pa bodo še okrog 400 delavcev. S temi naložbami bo občina Preševo, ki ima okrog 30 tisoč prebivalcev, postala bogatejša. SILOS ZA JEČMEN Jagodinska pivovarna gradi silos za ječmen in druge žitarice z zmogljivostjo 1500 vagonov. S to naložbo v vrednosti 90 milijonov dinarjev bodo za daljše obdobje zagotovili pravočasno preskrbo z ječmenom. NAČRTUJEJO NOVO HIDROELEKTRARNO V prihodnjem srednjeročnem obdobju bodo v bližini Debra zgradili novo hidroelektrarno pri kraju Boškov most. Gradnja bo precej draga, saj bodo za njo porabili milijardo dinarjev. Ob načrtovanjih pa se že pripravljajo na obnovitev elektrarne ,,Špilja", ki bo stala okrog 600 milijonov dinarjev. Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI KDO JE VLOMILEC? ’ Peter Kuzma, 36 let, s Srednje Bistrice 32, ki se je z osebnim avtom peljal z Gornje Bistrice proti ižakovcem, zaradi prekoračene hitrosti ni uspel izpeljati ovinka, zato je zapeljal v obcestni jarek in treščil v ograjo domačne Zadravec v Melincih. Le-to je podrl v dolžini 15 metrov, poškodoval pa je tudi avto, tako da je skupne škode za 47 tisočakov. Voznik se je hudo poškodoval. V križišču lokalne in regionalne ceste v Ižakovcih se je zgodila' prometna nezgoda, ker avtomobilist Anton Špiclin s Pesnice 7, ki se je peljal po lokalni cesti, ni upošteval prometnega znaka stop, pa je tako trčil v osebni avto Franca Fartelja iz Murske Sobote, ki se je nič hudega sluteč peljal po prednostni regionalni cesti. Na vozilih je nastala gmotna škoda za 80 tisočakov, prav tako pa tudi brez telesnih poškodb ni šlo; dobila sta jih Špiclinova sopotnika Ivan in Marija Ciglar z Gornje Bistrice 110. Osebni avto ford eskord je zvabil 18-letnega Andreja Škrabana iz Murske Sobote, Mladinska ulica 40, ki je sedel vanj, čeprav še nima izpita, in se z njim vozil po Murski Soboti. Zaradi neizkušenosti in prevelike hitrosti je pri zavijanju na domače dvorišče zapeljal na pločnik, nakar ga je zaneslo in je trčil v drevo. To pa je pustilo hude posledice: mladenič se je hudo poškodoval, avto pa je povsem zanič, saj je na njem škode kar za 300 tisočakov. Albina Rožnam z Janževe gore 20 se je peljala z osebnim avtom po regionalni cesti Križevci—Ljutomer. V Noršincih je hotela prehiteti nek avto, ob tem pa ni bila dovolj previdna, saj je spregledala nasproti vozeč avto, s katerim se je peljala-Pavla Kocjan iz Lukavec 24. Prišlo je do čelnega trčenja, materialne škode za 180 tisoč dinarjev in hude telesne poškodbe, ki jo je dobila Kocjanova. Voznik osebnega avta Roman Zadravec, 20 let, iz Murske Sobote, Na podlagi sklepa začasnega organa družbenega varstva Opekarniškega podjetja Gornja Radgona, Ljutomerska c. 6 razpisujemo JAVNO LICITACIJO za prodajo 2 tovornih avtomobilov — kesonov letnik 1972/73 Cankarjevo naselje, se je peljal z . neprimerno hitrostjo po lokalni cesti pri Bukovnici. Pot gaje vodila tudi skozi ovinek, ki pa ga ni uspel izpeljati in je zapeljal v 3,5 metra globok jarek, kjer se je avto prevrnil na streho in v takem položaju obstal. Voznik in njegova sopotnika Damjan Mecilošek iz Murske Sobote, Oktobrske revolucije 28, in Zlatko Casar iz Murske Sobote, Stara ulica 23, so se lažje poškodovali. Zoper voznika so miličniki odredili odvzem krvi za analizo. Spet dva požara, ki sta nastala zategadelj, ker sta se otroka ,,igrala” z vžigalicami. V Vučji vasi je zagorelo na gospodarskem poslopju, katerega lastnik je Angela Čahuk, prav tako je ogenj zajel še slamo in seno. Gmotna škoda znaša 300 tisočakov. Na drugem koncu Pomurja — v Prosenjakovcih — pa je ogenj zajel kopico slame last Aleksandra Kerčmarja. Zgorelo je je za 8 tisoč dinarjev. Razširitev požara so preprečili prosenjakovski gasilci. Te dni pa so se ognjeni zublji pojavili še v gozdu pri Korovcih. Gorelo je v gozdičku Etelke Kolmanko. Za požar, ki k sreči ni povzročil večje škode, je lastnica sama kriva, saj ognja, ki ga je zakurila, da bi tako sežgala navlako, ni popolnoma pogasila in je odšla kar tako domov. Pozneje pa se je vnelo listje in suha trava, nastal je torej večji ogenj, ki ni ogrožal le Kolmankovega gozda, ampak tudi sosednje nasade. Sicer pa so se v minulih dneh dogajale v Pomurju tudi druge reči, o katerih kaže nekaj zapisati. Recimo huda delovna nesreča v mizarski delavnici 71-letnega Antona Ružiča v Tešanovcih. Zaradi domnevne vinjenosti je v delavnici padel na vrtečo se žago cirkularko, ki mu je prizadejala hude poškodbe po prsnem košu in pljučih. Prepeljali so ga v bolnišnico. Naše poročanje pa bomo sklenili z vestmi o vlomih. V noči okrog prvomajskih praznikov je nekdo vlamljal na Partizanski ulici v Lendavj. Tako je iz dveh Gradbenikovih barak sunil dva električna vibracijska vrtalna stroja in povrhu še enega navadnega, s seboj je vzel še brusilni stroj in 10 brusnih plošč. To je odnesel iz prve barake in povzročil škodo za 55 tisočakov. Iz drugega priročnega skladišča pa je vzel vodno tehtnico, vredno 1.000 dinarjev. Naposled je še odprl tretjo barako in si prisvojil navadni električni vrtalni stroj, katerega cena je okrog 7 tisočakov. Za storilcem poizvedujejo. S postaje milice v Ljutomeru pa poročajo o vlomu v osebni avto Stanka Ivanušiča iz Šafarskega. Leta je avto parkiral v Razkrižju pred krajevnim uradom, kar je nekega nepridiprava zvabilo, da si ga je v nočnih‘urah pobliže ,,ogledal”; s silo je odprl pokrov motorja in odnesel dinamo. Škode je za 2:200 dinarjev. Š. S. BAKOVCI — Branko Kous (6),Franc Celec(4), Alojz Flisar(33), Franc Rajnar (5). Branko Rajnar (2), Katarina Bencak (7), Štefan Idič (4). .Regina Bratkovič (8). Štefan Antolin (14), Alojz Titan (13), Štefan Mešič (5). Mirko Poredoš (4), Franc Vereš (7), Anton Smodiš (5), Jože Martinec (10). Marija Idič (3). Alojz Fras (20), Janez Papič (2), Anton Bočkaj (11), Milan Vogrinčič (6), Marija Vereš (14), Štefan Štefanec(2), Jože Sreš(3), Štefan Drvarič (3). Anton Novak (9), Vera Perkič (9), Jože Voroš (6), Katarina Maučec (5). Terezija Jančar (5), Alojz Štiblar (11). Majda Meolic (5). Jože Marič (2), Marjan Stranjščak (2), Terezija Božič (23), Janez Smodiš (5). Avgust Titan (4), Branko Buzeti (3), Alojz Kavaš (1), Silvo Rošker (1). Apolonija Weindorfer (14), Jolanko Sreš (7), Cecilija Sreš (7). Marija Benko (10), Janez Zadravec (4). IŽAKOVCI — Mirko Škafar (3), Helena Mesarič (15), Marija Kerčmar (3). Kristina Poredoš (2). Amalija Žižek (6), Mirko Žižek (4), Mirko Poredoš (10). Ana Žalig(2).Terezija Kuzma (3), Marija Petek (13), Vera Poredoš (9). Branko Horvat (5), Slavko Škafar (3), Alojz Matko (14), Martin Zver (2). Marija Zver (1), Štefan Žižek (2), Branko Senica (4). MELINCI — Vlado Lešnjek (3), Štefan Petek (6), Stanko Cvetko (1), Gizela Maje (I). Bernadr Kohek (1), Branko Majcen (1), Jože Sreš (1), Andrej Zadravec (3). Franc Jerebic (5), Štefan Pozderec (2), Štefan Dugar (4). Emilija Jerebic (7). Janez Kuzma (2), Vlado Majcen (4), Anton Maroša (5). Marija Fekonja (3), Jože Škafar (5), Marija Vnuk (2). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Marjan Mihorič (21), Radenska; Olga Gjerek (8).KIK POMURKA;Oto Baranja,(7), Boris Škrjanec(43), Janez Hladen (7), Boris Hozjan (6), Koloman Gorčan (28), vsi Panonija M. Sobota: Stanko Erjavec(15)TK Mura; MarijaLauter(4)SŠ.Mura; Vera Matjašec(4). SS Mura: Malvina Maučec (10), Danica Kovačik (4), UJV Murska Sobota; Helena Sapaš (2), Gradišče: Janez Farič(35), Pomurski tisk; Olga Ficko (3). Bernarda Vinkovič (16), obe Bolnica M. Sobota; Vinko Jerič (15).Gradbeništvo Pomurje M. Sobota; Branko Voroš (4), Potrošnik M. Sobota; Koloman Horvat (8), Astra; Franc Vlaj (19), Stanko Oškola (3). Slavko Bokan (3), Štefan Rituper(l), Evgen Horvat (3). VSI Panonija; Ludvik Smodiš (6). Pomurski tisk M. Sobota; Marija Ferencek (8). Štefan Bunderla (13), oba SS Mura M. Sobota; DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO! Pomurskemu društvu za boj proti raku so darovali: Osnovna organizacija sindikata SO Ljutomer (namesto venca na grob pok. Terezije Bedekovič izGloboke)650.00 dinarjev; Vaščani Borejec (namesto venca na grob pok. dr. Franca Kousa) 6.000.00 dinarjev; Družina Šarkanj iz. Černelavec (namesto venca na grob pok. dr. Franca Kousa) 500,00 dinarjev; Družina Pintarič Alojza iz Veščice (namesto venca na grob pok. dr. Franca Kousa) 1.000.00 dinarjev; Štefan Pintarič, Borejci 31 (namesto venca na grob pok. dr. Franca Kousa) 1.000.00dinarjev; Pomurski zdravstveni center. TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota (namesto venca na grob pok. sestre sodelavke Elizabete dšvat) 500,00 dinarjev; Slavko Breznjek (namesto venca na grob pok. Štefana Zrinski iz M. Sobote) 300.00 dinarje?! Občinska zveza prijateljev mladine Murska Sobota (namesto venca na grob pok. prof. Helene Senica) 500,00 dinarjev. Pomursko društvo za boj proti raku se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Prispevke še naprej nakazujte na žiro račun. številka 51900-679-65849 — Pomursko društvo za boj proti raku Murska Sobota. STRAN 8 VESTNIK, 8. MAJA 1981 lesnma za vaš dom Vaš dom je zatočišče, kjer najdete mir, svojd domačnost. Lesnina želi, da bi bilo vaše bivališče prijetno opremljeno, zato pričenja objavljati krajše nasvete. Tokrat teče beseda o DNEVNI SOBI1, ki je danes najbolj živahen prostor v stanovanju. V dnevno sobo bomo postavili celo vrsto posameznih kosov pohištva. Izbrano pohištvo, s katerim oblikujemo, mora zadostiti dvem potrebam: funkcionalnosti — da dobro služi tistemu, čemur je namenjeno — ter da kombinacija barv, materialov in oblik ustvari skladno celoto bivalnega prostora. Poskusite deliti dnevno sobo s pohištvom, ki to omogoča. Naš posnetek prikazuje varianto delitve prostora s pohištvom v treh različnih višinah, tako da deluje prostof razgibano. Na eni strani je sedežna skupina, ki omogoča gledanje televizije, klepet in počitek, na drugi strani pa dovolj velika in zato udobna jedilna miza. Omare lahko odpiramo z ene ali druge strani ali jih pustimo popolnoma odprte (brez vrat in hrbtov),.tako da ostane prostor svetel, tudi če lega oken ni najbolj ugodna. ŽELODČNI RAK DNEVNASOBA Celotno število rakavih bolezni iz leta v leto še vedno narašča. Porazdeljenost posameznih vrst raka je pri nas podobna kot v deželah srednje Evrope. V Sloveniji ugotavljamo še vedno največ želodčnega raka, ki predstavlja četrtino vseh rakavih bolezni. Izjema pa ni niti naša ožja domovina, še več. obolevnost in smrtnost za želodčnim rakom v Pomurju. posebno pa na gričevi-tem Goričkem, je zelo velika. najvišja v Sloveniji in tudi v svetovnem merilu je na vrhu. Vzroki za nastanek želodčnega raka so danes še vedno malo znani. Biološka znanost tu še ni prišla nič dalje kot samo do raznih hipotez. Omenjajo se dedni faktorji, agresivni dejavniki in zaščitni dejavniki. Vzajemna igra teh dejavnikov se kaže v pestri porazdeljenosti raka po svetu in pri nas. Južne Amerike obolevnost nizka. V Walesu je obole-,vnosi visoka, na jugu Anglije pa nizka. Podobno porazdeljenost opazujemo tudi pri nas. zelo visoko obolevnost v Pomurju in zelo nizko v Istri. Ekonomsko šibkejši bolj obolevajo od dobro situiranih. Pri moških je želodčni rak dvakrat pogostejši kot pri ženskah. Pojavi se lahko v vsaki dobi, najčešče pa med 50. in 69. leti. Zveza med uživanjem alkohola, čaja, kave, kajenja in želodčnim rakom ni dokazana, vendar obstoja domneva, da prekajena hrana oziroma meso ter nekateri načini priprave hrane lahko kvarno vplivajo, pospešujejo nastanek želodčnega raka. Rakavo tkivo želodca ne nastane v trenutku, ampak se razvija počasi, tedne, mesece. celo eno leto lahko ostane v zgodnjem stadiju. umrljivost znatno nižja od obolevnosti in to je primer v zdravstveno prosvetljenem in zelo razvitem okolju kotje n. pr. Japonska. Trenutno je še vedno najuspešnejše zdravljenje želodčnega raka operacija, in če bo bodočnost prinesla drugi, boljši način zdravljenja, bo prav tako odločilna zgodnja diagnoza. Neprosvetljenost gre v škodo zgodnjega ugotavljanja bolezni. Tipičnega zgodnjega bolezenskega znaka za želodčni rak ni. Vsaka več mesecev trajajoča želodčna težava v omenjenem življenjskem obdobju je sumljiva. dokler se ne dokaže nasprotno. Neprosvetljenost rodi odlašanje, le-to pa prepozno prihajanje k zdravniku. Dobra zdravstvena služba je drugi predpogoj za zgodnje odkrivanje raka na želodcu, to pa pomeni rutinirane in s sodobnim in-štrumentarijem opremljene zdravstvene delavce. Življenje je enkratna priložnost. zato je važno, da se ima na zalogi dnevne sobe (sestavljivi program) Priporočajo se: za POHIŠTVO - LESNINA, Murska Sobota, Bakovska 1, tel. 21-398, LESNINA, Maribor, Partizanska 12, tel. 21-574 za LES in GRADBENI MATERIAL - LESNINA, Murska Sobota, Markišavska 2, tel. 21-396, LESNINA, Maribor, Ribiška 10, tel. 28-934 VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD MURSKA SOBOTA Komisija za delovna razmerja pri Vzgojnovarstvenem zavodu M. Sobota objavlja prosta dela in naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJE — za nedoločen čas POGOJ: srednja ekonomska šola, ter najmanj 2 leti delovnih izkušenj v računovodstvu. NASTOP: 1. 6. 1981 Pismene prijave z dokazili naj vložijo kandidati osebno v 15-dneh po Objavi na naslov: Vzgojno-varštveni zavod M. Sobota, Talanyijeva 6. misKo KRANJEC strici so mi »Hja, boš videl. Poslal sem nekega dečkera po brata Števeka in po našega šokca Marka. Sem ga zgleda/ tu prek vrtov, da gre k njemu. Čudo božje, da se je moglo zgoditi kaj takega, a ne? ko ga zlepa ne spraviš nikamor. Sosedov dečker mi je skočil ponju. Bom videl, če prideta, sem rekel, da imam nekaj goričkega vina. Kaj misliš, se mu bosta odrekla ? Nu — pridide.« Ta ,da’ ali ,de’, ki ga pritikamo velelnikom, je očitno priromal k nam iz Medmurja, ali pa so ga prinesli k nam naši delavci iz ,Šlavunije'. Poleg vsega drugega, kar so tam pobrali. S strici sem si ostal — lahko bi rekel—prijatelj, čeprav se le redko srečujemo: ni posebne priložnosti, sam pa tudi ne utegnem. Zidali smo novo hišo. Brat Lojz seveda. Pa sem se še jaz odločil, da si pritaknem k vsemu dve sobi, ker nisem imel kam iti. In ker sem se že odločil, da bi se posvetil zgolj pisanju, sem nameraval ostati kar v Poljani. Moje razmerje s klerikalci — posebej še s Kleklom se[e zaostrilo in so mi kar dali vedeti, naj ne računam na službo, dokler bodoonile kajodločali. Ni pa bilo videti, da bi se bila njihova moč kaj skrhala kljub diktaturi v državi. Za dveri, okna m za pohištvo sem si narisal sam načrt, kajpa dovolj preprosto, vendarle za mizarja tudi kar dovolj nazorno. Povabil sem strica mizarja Picka, Štefana in Marka: ce bi se upala lotiti teqa dela. Sklanjala sta se nad te moje načrte, natikala neka očala, že vsa z dreto sprevezana. Nato sta zecela po bra_ tovsko: »Števek, bi ti to znal?« — »Markec, pa bi ti to znal. Bi si upal? Ha?« Bilo je, ko da se spodbujata m ko da si hkrati jemljeta voljo, dokler nista nazadnje z žalostnim obrazom ko na smrt obsojena začela* pospravja i svoj očala, rekši mi: »Miškec — daj nama rajši kupico vina, ce ga imaš. Za to delo pa si poišči kakšnega boljšega mizarja Tkalčiča v Nedlici, Kutašija v Bogojini, Kakaan>^^^ stol, mizo, posteljo, tudi navadno omaro, to i a P. viva. In če bi — bog ne daj — pred nama umira, ' P drevo iz dobrega hrastovega lesa. Tega tuPa"e kt bj sram bi naju bilo, ko bi kakšna gospoda, ki bi prišla k e b^ vprašala: —Kdo pa ti je to skvaril? — Ti pa. Moja $tnca ker se jima ne bi bil rad zameril." Se vino jima ni e ni , sta morala priznati svoj poraz. Nekoč sta mi tak po p la zastran obdelovanja zemlje, ko sta vse preloži a 1 ženo in svoje otroke, sama pa se umaknila ^sa . delavnico. Sama nebogljenostjo je bila; pod s a J v rodovni skupnosti so za silo še živeh, kajpa ,T:xx:np imeli precej zemlje, propadali pa so, kakor so s ... spremenile in so se postavili na lastne noge, n J je celo kralj poklical na pomoč, da bi mu branili neko drzelo do katere niso ničesar čutili, najmanj pa imeli v j , takole popadajo po bojiščih, ne da bi vedeli, zakaj. In jaz sem jim še prodajal kredo, da bi se rešili pred bojiščem! Prižgala sta si pipe, popila kozarec vina, a nič jima ni šlo k teku, ker sta se žalostno spogledala, rekši si drug drugemu: "Pojdiva, Števek.« »Pa pojdiva, Markec. Tak pa zbogom, Miškec, in hvala ti lepa, da si se spomnil na naju." — Ko je potlej bilo vse gotovo, sta se zglasila pri meni. »Prišla sva, da si ogledava, kako šoti napravili." Toda v sobi sta obtičala pri dverih. »Greva, Števek." »Pojdiva, Markec,"sta se nepričakovano spodbudila in se že obračala. »Kajpa je zdaj narobe ... Picki?« sem rekel norčavo. »Kam pa tak o naglo? Na njive delat?" Spogledala sta se: »Bosa sva. Bose noge pa so za naše ilovnato tlo ... saj vidiva od daleč, kako so ti napravili.» Komaj sem ju spravil naprej. Nakar sta šla do slehernega kosa pohištva, vsakterega z roko pogladila. »Si videl, Števek?" »Si videl, Markec?" sta vzkliknila drug drugemu. Nazadnje sem ju nebogljena vendarle potisnil za mizo, jima ponudil vina, ki sta tudi segla po njem. Ker sem si prižgal cigareto in videl, kako obračata pipe v rokah, sem jima rekel, naj si jo vendarle prižgeta, nakar sta zares začela kaditi. >* Vidiš, picek zlati,« je rekel mizarček stric Marko. »Sram naju je. Saj sam vidiš, kakšna siroteka sva. Ti pa si hotel, da ti vse to midva napraviva. Golobnjak bi še zmogla, kmečko štampet tudi, tega pa ne. In v vsem sva takšna . . . saj te bo nekoč sram tvojih stricev — za nobeno stvar niso na svetu. Najprej smo dobili zemljico, ki smo jo vsi tako čakali. Midva pa — komaj sva prijela.za motike, že sva imela po celih dlaneh krvave žulje, ki so tudi takoj spokali, pa hajd nazaj k svojim hobličem v delavnico, k žagam. Sva mislila, da to znava. Zdaj pa ljudje hočejo že kaj boljšega, vsakdo si kaj zmisli, midva pa dreva za mrtvece bi še delala, kakšne stole. Deca pa zbogom po svetu, zemljica pa propada, slabo pognojena, slabo obdelana. Tvoj oče in sploh naši ljudje so hodili v nekšo šlavunijo, smo rekli, kar je pomenilo delo. Zdaj pa Francija, Nemčija, nekateri srečni so celo v Ameriki. Midva pa — tobak si doma sadiva, da imava kadilo, v trgovini kupujemo le sol, včasih petrolej, trikrat na leto nekaj kock sladkorja, da žene napravijo povitice vidiš, takšni so tvoji strici..." Nista bila oba enaka 'siroteka '. Otroci mizarčka strica Marka so drug za drugim, kakor so doraščali, odhajali po svetu, se ženili, zahtevali svoj delež zemlje, tisti oral, ki ga je oče dobil nanje pri agrarni reformi. In stric Marko je dajal zemljo, ko da je vesel, da se otresa tega bremena. So mu pa otroci, ki so se oženili, drug za drugim pošiljali svoje otroke na skrb. Zemlje se je znebil, otrok pa je bilo čedalje več, ne da bi mu to bilo povzročalo kakšne posebne skrbi. Saj ponavadi niti ni vedel, koliko jih je pri hiši: to je prepuščal ženini skrbi. "Siroteka sva,« pritrdi stric Števan. »Vidiš — mislila sva, da znava kaj napraviti s hobličem'in žago. Pa nič... nič. Človek gleda to pohištvo — — in ti si naju spraševal, če bi ti midva znala kaj takega napraviti. Dobro, da nisi mislil resno. Lepo pa je bilo, da si naju prej vprašal. Bi se nama bilo zamerilo, ker da sva pač siroteka, ti pa hočeš gosposko -----Zdaj se pa človek komaj upa dotakniti tega. Šram naju bo, ko pojdeva od tebe." »Šlišala sva," začne mizarček stric Marko, ko se že odpravljata in sta že pri dverih, čeprav naš človek tudi tam še kar dolgo postoji, »da pišeš nekše knjige. Nu — pokažide nama. Pa menda nisi vseh napisal, ki so tu?" pomigne z glavo proti knjižnim policam. »To bi bilo le nekoliko preveč," se nasmehnem. Štiri pa le položim prednju na mizo. Pristopita spet k mizi, se zagledata v knjige, potlej posežeta po njih, z roko pogladita platnice, kakor sta prej otipavala pohištvo, potlej odpirata, zlogujetamoje ime.naslov. »Kako čudno," reče stric Marko, se obrne k bratu: »Števek — s/ videl? Knjige piše, ha! Mi pa — za popa smo ga hoteli napraviti, on pa--------knjige bo pida/, Kristušek. In jaz sem mislil, da samo pop zna pisati knjige, kajpa svete. Miškec, o čem pa pišeš ? Niso molitvene, vidim. Malo nama povej.« »O življenju,« rečem kratko. »O življenju,« rečeta drug za drugim, ko da se posnemata, nakar še ponovita, ko da se nečemu ne moreta načuditi, rekši si: »Števek, o življenju.« »Markec, slišiš — o življenju! O kakšnem življenju pa ? Kakšnih razbojnikov?« »No, o našem poljanskem življenju.« Strica se spogledata, ne moreta verjeti, vidim. In resnično: znenada se oba hkrati zasmejeta sproščeno, široko. »Kaj pa je v našem življenju takega, da je vredno o tem pisati? Od jeseni do pomladi otepamo repo in zelje, zraven kakšen krompirček, včasih mlečen močnik. Spomladi pojemo z enih gred solato ...« »Včasih pa mati speče zlevanke, pšenine.« »Koruzne so tudi dobre,« se začneta sproščati. »Pa tudi druge koruzne pogače so dobre ... malo maka in jabolk mora biti na sredi.« »In z vrhnjem morajo biti polite, in malo sladkorja." »Povitice so tudi dobre. Včasih nam jih mati speče, kiseljakove in makove.« »Jabolčne tudi niso slabe.« »Poleti tikvene, jeseni zeljene, če so le dobro napravljene ...« »Pa še repne gredo za silo. Na veliki petek morajo biti repne, makove, sladke.« Nakar se znenada oba zasmejeta. »Najboljše pa so gibanice, na pet, šest viter---ee, škoda, da si siromak človek ne more tega privoščiti kadarkoli.« Kar tako sta začela s temi poviticami. VESTNIK, 8. MAJA 1981 STRAN 9 IZDŽOUŽUOVOGADNEVNIKA' BOLNIKI, POZOR! HERMELIKA - NARAVNO ZDRAVILO še v zalogi! Ponovno se oglašam v VESTNIKU, kakor vsako pomlad, poletje, jesen in zimo. Letos teče 17. leto odkar predelujem zdravilno zelišče HERMELIKO— (Sedum maximum) v tinkturo, s katero uspešno in učinkovito zdravim bolnike, ki bolehajo ža boleznimi, kot so: išijas, revmatizem (sklepni, živčni, mišični), šen, otekline nog, čir na želodcu In dvanajsterniku in druga notranja vnetja, vnetje mehuija, ledvic in jeter, sveže in stare Opekline, posledice udarcev, slaba prebava, gastritis, želodčni in črevesni katar, tudi odprte krčne žile, — stare po več deset let in sveže, trombozo, arteriosklerozo, glavobol, ekceme, vme tek (samo za odrasle), suhi bolniki se zredijo, regulira preveč ali premalo želodčne kisline na normalno, zdravi ozebline in vše vrste oteklin, hemoroide, tumorje na maternici, beli tok, vnetja jajčnikov in maternice, otrdline na dojkah, udarce in podplutbe, nahod, vnetje sinusov, kraste v nosu, gripo, angino, razne podkožne tumorje in še veliko drugih bolezni. Za interesente imam vedno na ogled več sto pisem anketiranih ozdravelih bolnikov. Ko ste bolni, ne morete koristiti sebi niti skupnosti. Iskreno vam priporočam, zdravite se s tem mojim preparatom! V Mariboru, Murski Soboti, Celju, Ljubljani, po vsej Sloveniji in Jugoslaviji me že dobro poznajo. Mnogi bolniki, Id so se zdravili s hermeiiko, predelano po mojem postopku, so ozdraveli, o čemer ste pred leti lahko brali v različnih slovenskih časopisih. Prav tako so bile objavljene izjave bolnikov o uspešnosti zdravljenja. Če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilnim zeliščem, mi pišite TAKOJ in kratko opišite svoje bolezni. HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V MARIBOR, MURSKO SOBOTO IN CELJE, V ZAČETKU JUNIJA 1981. O točnem kraju, datumu in uri, kje bom zdravilo izdajal, vas bom pravočasno pismeno obvestil. Zdravila ne pošiljam po pošti. Pri prevzemu zdravila dobite tudi tiskano navodilo za uporabo — v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. O vsem, kar vas bo še zanimalo, se bomo ustno pogovorili. Zdravljenje z zdravilno hermeiiko vam priporočam, ker se boste sorazmerno poceni in hitro pozdravili. Zdravila imam sedaj še na zalogi. Poleti bom zelišče nabiral v skalovju Dalmacije in bo naslednja količina na voljo šele v jesen. Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ. PIV-ČEVIČ HERMINA (in STIPE), Glinškova ploščad 8/1. nadstr. stan št. 10. 61113 LJUBLJANA (BEŽIGRAD). OPOMBA: Moje zdravilo hermeiiko lahko dobite pri meni v Ljubljani — na tem naslovu. Če se peljete iz Celja, zavijte pri gostilni Ruski car pri desnem prvem semaforu in nato druga ulica desno do rdečega bloka. Vhod je prvi, za blokom št. 8. Mestni avtobus št. 6 in 8 ali št. 14 v smeri Savje pelje iz mesta v meri Ježica. Moja telefonska številka je: 061-348-170. ---“GORICE PRI LENDAVI Volilna konferenca Sestavil Marko Napast Manjša poslovalnica Zaprta lijakasta globel na Krasu Industr. mesto v NDR ob Labi Češko moško ime Zmečkan krompir Značilnost do- BS lenjske saja&g govorice Kontinent z najbolj členovito obalo Napad, naskok Recenzija, ocena Sol ste-arinove kisline Usnjen trak Glavni z števnik Topničar Častitljiv star mož Janko Kersnik Lovsko trobilo Predlog Ploščina, površina Afriški ptič Italija Starejši japonski telovadec Plug Brazilski pisatelj (Jorge) Srbska knjižna založba Drsalnica na igrišču ali kopališču Radioaktivna kemična prvina Molibden Debela palica V kemiji skupina atomov s prosto valenco Davna plemena na južnem Kavkazu Zorana zemlja Grezilo, svinčnica REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: aktovka, Beograd, Stritar, TT, baba, Resava, A, Ank, S, krajani, Ture, EG, Nd, Ron, ona, ego, silotner, tkanina. NOVE NALOGE Na letni konferenci so se zbrali člani gasilskega društva. Ugotovili so, da so bili v preteklem letu dokaj uspešni. Udeležili so se raznih tekmovanj in proslav ter pomagali pri gašenju hleva KIK Pomurka— govedereja v Len-. davi. Za letošnje leto so sprejeli sklep, da bodo kupili manjkajočo gasilsko opremo. Lotili se bodo popravila gasilskega doma ter uredili ograjo okrog njega. Namestili. bodo tudi dva hidranta. J. Žerdin mišKO KRANJEC strici sow povedali Ko postavim na mizo novo steklenico vina, se zganeta. »Nu, Števek?« »Nu — Markec? Kaj sva kumina ?« Nepričakovano pa stric Števan vpraša: »Pišeš tudi o nas siromakih? O teh naših koruznih pogačah ?« »O vsem.« »Pa o nas Pickih?« V čemer Marko popravlja brata Števana: »O Pickovi bandi? Miškec?« »To bom nekoč napisal... mogoče nazadnje.« »Ko bomo že vsi mrtvi,« pravi stric Števan. »Da mu ne bomo nič mogli.« »Kaj pa je na meni takega, da bi lahko o meni pisal, ha ?« vpraša stric Marko. »Nič,« rečem. »Saj to je tisto — nič ni na teh Pickih.« »Nič, Markec,« reče stric Števan. »Saj se na svetu ne bi poznalo, če nas ne bi bilo. A bog je hotel, da žiVimo ...« »Ni pomembno, kaj velikega je na Pickih,« rečem. »So pa Picki večni in bodo tudi ostali, pač takšni, kakršni so.« Zamislita se, nekaj tuhtata, ker očitno jima m jasno, kaj naj bi bilo na Pickih takega, na teh večnih proletarcih. Stric Marko spet prime eno mojih knjig, jo vzdigne z nekim spoštovanjem, pomoli predme: »Bo takšna kot ta?« »Mogoče;najbrž,«pritrdim. On pa ko da Že bere naslov »Pickova banda«, in se sproščeno zasmeje, a že se zresni, rekši mi: »Pa tista o meni — kako se bo imenovala?« »Ne vem, še nisem premislil... se ne mudi.« Zato pa on premišlja, predlaga, ko da me izziva: »Mizarček Picko Marko ? — Ne, to ni dobro. Mogoče bi bilo bolje: Picko Marko in njegova deca. Kaj praviš?« »Mogoče pa to ne bi bilo slabo. Saj res — koliko pa jih imate?« »He!« se zasmeje mizarček stric. Marko. »To pa sam ljubi bog ve, mogoče da poleg njega to ve tudi žena Bara. Ker včasih, ko sedemo k večerji, se mi zazdi, da enega manjka. , Kje pa je Vanek ali kaj mu je že bilo ime?’ vprašam ženo. — ,Bara ga je odvedla.’ — No, hvala bogu, eden manj pri skledi. Včasih pa zagledam kakšnega, ki se mi sicer zdi naše spodobe, a ga le ne poznam pa vprašam:, Čigav pa je ta?' —, Vančev, 'dobim odgovor, alipa:,Trezin. Oba sta na delu, nima kdo paziti nanj.’ — , Tak tako — no, naj pa je z nami. Spal pa bo že tudi kje.’Bog jih je dal, vidiš —jaz pa jih krmim in oblačim.« »To t:pa povem,« de stric Števan. »Če misliš opisovati naše ljudi ali sploh kakšne žive ljudi — človeka ne smeš nikdar grditi. Človeka si je, pravi sveto pismo, bog ustvaril po svoji spodobi in če žališ človeka, ki tega ne zasluži, žališ samega boga. Čeprav so, moram priznati, na svetu tudi takšni ljudje, ki ne zaslužijo, da bi mu rekel človek. Picki pa so mali ljudje. Na škodo in sramoto niso vasi, koristi pa od njih tudi ni nikakršne, Miškec. Človek pa je kaj vreden, če je na korist drugim, to si zapomni----« Še visi ta kehnica na vrhnji prečni deski v vratih, še se kadi sivkasto modrikasti curek dima iz njegove pipe. Niti se ne zgane, ko se pripodita mimo dva dečkeca, le vpraša ju: »Nu — prideta ?« "Figo, sta rekla. Vi pridite k njima.« . "Pa si jima povedal, da imam vino in to goričko?« "Sem.« »In da ga imam tri pinteške ?« »Sem.« "Gospodnji bog naj te blagoslovi in poplača za dobro delo.« "Rajši bi me vi blagoslovili s kupico vina,« odvrne šmrkljavec, stric pa: "Jaz, da te bom imel na dušni vesti. —Zdaj pa — skočide mi v trgovino po tobak. Domači se mi je zasmrdel. Kokon ti bo dal sladkorček.« "Za en sladkorček že ne grem, več pa on ne da. Se bova rajši igrala.« "Vrla bodita, ubogajta in pojdita. Recita: ,Za Marka Picka, mizarja.'« "Aha! Bo dal tobak in še sladkorček! Bo rekel: Peneze na mizo.« »Peneze, recita, bo dedek sam prinesel.« "Bom pa takrat dal, bo rekel Kokon.« In šmrkljavca , odskakljata dalje. "Čigava pa sta?« vprašam strica. Ta se ozre za njima, ramena se zganejo in reče: »Najbrž sta naša ... nosove že imata naše.« Zasmeje se, rekši mi: »Pa vsaj ti stopi k meni. Saj ne vem, če si sploh že kdaj bil pri nas ? K Stevanu si kaj hodil, tam ste gnali mužiko, k meni pa ni nikdar nikogar...« "Saj vam menda ni dolgčas. In delo imate.« »Eh, pusti tisto delo,« zgane z glavo. »Ne vem, ali ljudje ničesar več ne potrebujejo ali pa ne potrebujejo mojega dela...« Najbrž bo poslednje res. Hiša mizarčka strica Marka je blatnjača, pač vsa iz ilovice. Še zdaj se kdaj pa kdaj kdo odloči in si napravi takšno, ,cimprov’večne delamo, ni dovolj lesa, zidane pa so še predrage. — Stoji na ozkem, podolgovatem vrtu, potisnjena čisto v ozadje, ob ograjah so slive in jablane, pač za otroke. In še nekaj brajde je pred hišo, kajpa — Izabela. Ne vem, ali stric ima ali stric ima še dve kravi ali je obtičal le še pri eni, ki mu kdaj pa kdaj daje mleka. Ženi daje kakšne dinarje za trgovino, včasih pa si prihrani še kaj za tobak, čeprav skrivaj sadi svojega, da mu ga ne bi nikdar zmanjkalo. Niti agrarna reforma, ki smo se je nekoč tako veselili, bili tako ponosni in srečni, ko smo dobili,na peršono po en orač nas ni mogla rešiti. Naše potrebe so naraščale hitreje in silneje, kakor bi nam ta zemlja lahko nudila. Mladi ljudje so odkril Francijo, Nemčijo, staršem pa domov pošiljali otroke. Ni čudno, da moj stric mizarček Marko niti ne ve, koliko jih je pri hiši. Zapuščenost in neko zgubljenost čutim pri slehernem koraku, ko capljam ob stricu proti njegovi delavnici. Tudi zdaj drži roke prekrižane na prsih, do kamor mu sega pipa. Občutim, da postaja star, osivel je, koža na tilniku se mu je križasto nagubančila. Ampak dobra volja, predpletena s hudomušnostjo ko koš v vitrami pri njem dosihmal ni usahnila, ker sicer mi ne bi rekel: »Gosposko ni pri nas, da ne boš omedlel... onadva bom pa preplašil, boš videl, kaj sem pripravil, ha!« Dognanje spremlja smeh. Na skednju je vse nekako razmetano. Eden od njegovih vnukov spušča kravo na pašo na vrt, je že pač taka ura. »Je ta tudi vaš ?« ga vprašam nekoliko hudobno. Ozre se po otroku, rekši mi: . »Najbrž bo naš. Ga bom vprašal.« In res ga pokliče: »He — ti, kako ti je že ime ?« »Matjažek.« — »Kako se pa pišeš?« »Podlesek.« Stric se začne praskati po ušesih, me pogleda, rekši mi tiho: »Ni Picko. Ga bom vprašal po materi.« In res vpraša fantiča, ki nekaj gloda v ustih: »Kako pa je materi ime?« Fantek najbrž že predobro pozna svojega dedka, ker mirno odvrne: »Oče so Jožef, mati pa Ana.« »Naš bo,« mi odvrne mizarček stric Marko. »Za Ano vem, da je bila naša.« Nato se obrne k otroku, rekši mu: »Glej, da se bo krava dobro napasla.« Nato mi še pojasni: »Vsi so odšli, vsak na svojo stran sveta. Le ena je še ostala doma. Ne zmeni se za dečke, po njej pa tudi nihče he vpraša. Ne vem, kako bo živela, ko midva žmaterjo umreva.« Očitno pa mu tudi to ne dela prehudih skrbi. N ekoč je napravil eni od svojih hčera, ko se je poročila, borno gostivanje, povabil tudi nas. Pickova banda pa je igrala. Gostivancev se nas je kar precej nabralo. Z našo materjo sta se, ko sta za čas skupaj posedela, grenko zamodrovala: »Vidiš, Mankica. Tako nam odletijo naše la-stovičke druga za drugo na vse strani sveta, ne da bi se kdaj vrnile. Mi pa nazadnje ostanemo sami, mi Picki. Ker tudi tvoji bodo odleteli, Mankica. Tudi ti boš ostala sama ... samo otroke ti bodo pošiljali k hiši... še za imena jim ne boš vedela.« Ampak saj to ni usoda zgoj Pickov, domala je tako že pri sleherni hiši. In ne le da ne kaže, da bi se kaj spremenilo, iz dneva v dan se samo množijo taki primeri. Ta naš poljanski proletariat, ki je nekoč — in ni še tako daleč, ko smo dobili zemljo — tako upal in verjel, da mu prihaja poslednje odrešenje, je tokrat že spettako rekoč tam, kjer je bil nekoč. ,Lastavičke 'kar naprej odletavajo od nas posvetu. (Se nadaljuje) STRAN 10 VESTNIK, 8. MAJA 1981 dopisniki so zabeležili Tekmovanje mladih. Tudi v letošnjem letu tekmujejo mladi iz osnovnih in srednjih šol na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Tekmovanje, razpisal ga je zavod za šolstvo, poteka najprej po šolah, najboljši pa se bodo nato pomerili na občinskih in medobčinskih tekmovanjih. Osnovne šole v lendavski občini izvajajo to tekmovanje v obliki obrambnih dnevov. Minulo soboto so jih imeli v šolah v Turnišču, Crenšovcih iti Veliki Polani. Učenci nižjih razredov teniške ša»e so obiskali spominska obeležja iz NOB. si ogledali filme o prometu in se pomerili v igri odkrivanja ilegalca, učenci šestih razredov pa so seseznanili servilno zaščito in protipožarno dejavnostjo. Učenci sedmih in osmih razredov pa so izvedli orientacijski pohod na šest kilometrov dolgi progi. Vmessoimeh vajein različne preizkušnje. Med desetimi je bila najboljša ekipa osmega b razreda. Tako se bodo najbolj® pomerili na obSa-. skem tekmovanju, ki bo 9. maja v Turnišču. A. S. Na občinski gasilski zveri v Murski Soboti je po dvomesečnem usposabljanju opravBo izpite za gasilske podčastnike in častnike precej pomurskih gasilcev. Po preizkušnji znanja jih je ujel na filmski trak naš sodelavec, skupaj s predavatelji seveda. fAa Skrbijo za čistočo svoje vasi Celo leto skrbijo mladi iz Dankovec, da H bila njihova vas čim lepša, bolj urejena in čista. Se posebej pa velja omeniti nekaj zadnjih akcij, ki so jih opravili v mesecu čistoče. Na prvi akciji so skupaj z nekaterimi odraslimi vaščani uredili grede okrog pokopališča in zasadili živo mejo, obenem pa okopali cvetlično gredo pred mrtvašnico. Uredili cveffične grede pred gasilskim domom ter očistili okolico gasilskega doma. V kratkem pa načrtujejo še akcijo zbiranja odpadnega materiala in Sščepjjc obcestnih jarkov ter drugih javnih prostorov v vasi. Podobnih akcij bo čez leto še veliko in upajo, da jih bt>do uspešno opravili. Mira Banko V viDOgruših je bilo minule dni zelo živahno, delovno, saj se ljudje, ki se ukvarjajo z vino-graduižtvcsm, z goricami, dobro zavedajo, kako I pomembna so pravočasna opravBa. Nekaj so j naredili stroji, mnogokje pa pridne roke. Len-j dsvske gorke so Site izredno ,,razgibane,” j-' poroča dnpbsik Staaiiiav Zver. Trideset let že gobari, toda kaj takega še ni doži-vd, je v torek 28. aprila povedal Ludvik Rituper iz Rakičana. Dan prej je v gozdu blizu Gornjih Petrovče našel dva jurčka; prvi je bil kar lep, drugi manj-S, ob njiju pa je bilo tudi veliko čisto majhnih. Gobarji pravijo, da so jurčki v aprilu redkost. WRNIA RADGONA Gledališčniki iz Novega mesta Ob koncu minulega meseca so v Gornji Radgoni gostovali gledališčniki iz Novega mesta z dramskim delom Korenine. Za to je poskrbelo DPD Svoboda Gornja Radgona. Obiskovalci so bili navdušeni, zato n takšne kulturne prireditve v kulturni dvorani še ždijo. J. Kaučič Iz dela gasilcev GasBci v Odrancih letos načrtujejo gradnjo novega gasilskega doma, izkop dveh vodnjakov, u gasilske vrste bi radi vključili čim več mladih In ustanovili žensko desetino. Gasilci v Čentibi bodo letos poleti prostat® 5®-letnico društva. Do takrat bodo obnovili vaška-ga-silski dom in kupili uniforme. Tudi gasilci iz Renkovec ne stojijo ob strani. Mt-log imajo precej. Očistiti bodo morali gasilske vodnjake, poskrbeti za idejni načrt za gradnjo gasiislee-ga doma in kupiti prapor. Že zdaj se pripravljajo us 50-letnico društ- a, ki bo prihodnje leto. Od gasibke-ga društva Turnišče pa bodo dobili gasilski avto, brž ko bo omenjeno društvo dobilo avtodsierms J. Ženiš« Popravljajo napake in načrtujejo GasBci v Gaberju se še vedno ubadajo z vkfeSe-vanjem mladih članov, pa tudi pri starejših je nekaj takih, ki kažejo premalo zavzetosti za delo. Na tem področju bodo skušali narediti kar se »e da; v prc-gram za letošnje leto so uvrstili tečaj za izprašane gasilce, pripravili bodo mokre vaje in se udeležiš sektorskih te'movanj. Primerno bodo uredili okolico gasilske garaže, kupili 150 metrov tlačnih cevi in dva nastavka za hidrante. Dodamo naj še to, da bo društvo leta 1584 proslavljalo 50-Ietnico. J. Ž. Proizvodno transportno podjetje AVTORADGONA n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 26, TOZD Transport, objavlja prosta dela in naloge; P<=O!ZVOOWTRANSPORTNO PODJETJE iwm G C R N . A RADGONA 15 VOZNIKOV TOVORNJAKA / Pogoj: končana poklicna šola za voznika,. oprawlieni Sirite E kategorije im vsaj eno leto delovnih s izkušenj. Za objavljena dela in naloge še združuje deto za medQiiafiem čas s triimresečriim;. poskusnim delom . Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave; z opisom dosedanjega dteila m z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije; v 115 dMItr od drieva orijawe.. Te daš potekajo v vseh krajevnih skupnostih torne skrije „Naž kraj bo lepši.” V tej akciji ardešujejo predvsem učesei višjih razredov vseh amavinh. &E v laMhvaki občini. Kot ao potrdili ns zadnji leju m se scsacž višjih razredov sami I «dWiB za tal&m akcij®. Pobirajo predvsem star papir, steklovino v jarkih, ob gtavtri cesti in drugo. Tu kaže še posebej nahvaliti OŠ Geuterovei, saj so učenci višjih razredov pomagair jsri pogozdovanju v Črnem i a^». Pasa« ve okrog MK sadik. PridoMšeni denar bodo namenili za razne šfeSe; Organizirali bodo skupinski izlet n« sosednjo Madžarsko, ogiedaft pa si bodo tudi nekatere spomenike iz NOB v Bihaču m na Kozari. Na. sliki: učenci genterovske osnovne šole pri ‘kSščvvahu akciji v Radmožancih. Franc Feber STRAN 11 VESTNIK, 8. MAJA 1981 „PARK” MURSKA SOBOTA 10. maj ob 16., 18. in 20. uri hongkongški barvni kinemaskop-ski film: ,,ZMAJEV SRD”; 11. in 12. maja ob ,18. in 20. uri danski barvni vistavisionski film: ,,ROMANTIKA V POSTELJI”. MOPED TOMOS '11 APN 4 S, star eno leto, dobro ohranjen, prodam. Milan Verban, Pečarovci 40/A, p: Mačkovci. M—1550 Šivalni stroj, globok in športni otroški voziček ter otroško posteljico, prodam. Moščanci 63. M—1512 AVTORADIO WESTON — nov, prodam. Karel Gjergjek, Prosečka vas 46, p. Mačkovci. M—1513 TELEVIZOR čmo-beli PRODAM. Tišinska 8/A — po 14. uri. M—1514 RENAULT-4, letnik 1976 in prikolico za osebni avto, prodam. Franc Suhač, Berkovci 33, Videm ob Ščavnici. M—1553a STEREO RADIO KASETOFON z dvema boksoma (2 x 30 W) PALADIUM. prodam. G. Uršič, Mladinska 7, M. Sobota. M—1544 TELICO, 8 mesecev brejo, prodam. Alojz Kisilak, Žepovci 78, p. Apače. M-MM DVOMANUALNE ORGLE ELKA, poceni prodam. Marjan Jelen, Stara cesta 19. Vi-170 KOMBAJN ZMAJ 780, prodam strojna skupnost Babinci. Informacije pri Marku Slaviču, Babinci 36, Ljutomer, ali pri Martinu Nemcu. Vi-167 ZASTAVO 101 KOMFORT, letnik 1980, prodam. Informacije po telefonu 21-455 — po 15. un. M—1555 TRDA DRVA (10 kv. m), prodam. Naslov v upravi lista. M—1556 VOLKSWAGEN 1200 — ugodno prodam. Krajna 27/a, p. Tišina. M—1552 TRAČNI BRUSILNI STROJ in stiskalnico za furniranje — železni, na vijake, prodam. Naslov v upravi lista. M—1553 GOLF, letnik 77, prevoženih 29.000 km, prodam. Pertoča 110. M-1528 GLOBOKI OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Trstenjakova 8. M—1530 STRESNO OPEKO in ostrešje v odličnem stanju, prodam. Jože Mlinarič, Radenci 37. M—1517 TRAVERZE (5 kom, dolžina 5,30 m), prodam. Naslov na upravi lista. M— 1547 KRAVO — vozno, po izbiri, prodam. Anton Kumin, Krog 163. M—1548 TELICO, 7 mesecev brejo, prodam. Rankovci 23. M—1549 KRAVO (vozno), visoko brejo, prodam. Brezovci 40. M—1502 MALE PUJSKE — dobre pasme, prodam. Vegova 13, M. Sobota. M—1503 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen in zibelko, prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 40. M—1471 KRAVO, staro 4 leta s teletom, staro 5 tednov, prodam. Sečko, Puconci 91. M—1472 STREŠNO OPEKO BIBER, rabljeno, 3600 kom., prodam. Informacije dopoldne: Tehnopro-met, popoldne: Ciril Metodova 60, M. Sobota. M—1492 SILOKOMBAJN v uporabnem stanju, prodam za 30.000 din. Velika Polana 131. M—1493 TRAKTOR GOLDONI 30 KM, pogon na štiri kolesa s priključki: frezo, plugom in brano ter opel kadet karavan, prodam. Bodonci 4, telefon 76-804. M—1494 ZASTAVO 750. letnik 1972, ugodno prodam. Jože Barbarič, Krašči 4, p. Cankova. M—1495 DIANO-6, starejši letnik, renovi-rano, v zelo dobrem stanju, prodam. Motovilci 51, p. Grad. M—1496 ŠKODO 100, spredaj malo karambolirano, ugodno prodam. Pečarovci 83. M—1498 PEVSKO OZVOČENJE HIWATT ECHO, dve zvočni skrinji 2 x 150 W, prodam. Ogled popoldne. Željko Marušič, Tišinska 31 ali Arh. , Novaka 19, Murska Sobota. M—1500 PSICO — BERNARDINKO, staro eno leto, čistokrvno, prodam. Stadler, gostilna Bakovci. M—1506 TELEVIZOR R. ČAJAVEC — črno-beli, prodam. Mikloš Kuzmiča 4, M. Sobota. M—1507 BOROV GOZD (50 arov), prodam. Naslov v upravi lista. M—1508 SEDEŽNO GARNITURO in dva fotelja, dobro ohranjeno, prodam. Vprašati popoldne na telefon 76-613. M—1509 MOPED, štiribrzinec, zelene barve, dobro ohranjen, prodam. Jože Balažič, Gajševci 6/B, Križevci pri Ljutomeru. M—1510 SOD ZA GNOJNICO (7001) s črpalko, prodam za 4.000 din. Okoslavci 66. M—1511 JAWO 350 s prikolico, letnik 1.1. 1980, ugodno prodam. Marjan Žižek, Mostje 48, p. Lend^a. M—1518 POMIVALNO MIZO in 7 kub. m hrastovih drv, prodam. Naneča 23. M-1519 MALE PUJSKE PRODAM. Bakovci, Vrtna 11. M-1512 AMI-8, v dobrem stanju, registriran do konca februarja 1982, ugodno prodam. Lipa 44. M-1523 KRAVO, visoko brejo, prodam. Janez Šinkec, Stanjevci 81, p. Petrovci. M-1524 TRAKTOR STEYR 30 KS, prodam. Šinkec, Selo 68. M-1525 ŠKODO 100 Š, letnik 51, v voznem stanju, prodam za 19.000 din. Cvetkova 14/1, stanovanje 5. M—1527 LADO 1200, dobro ohranjeno, prodam. Pečarovci 72. M—1538 DIANO, letnik 77, prodam. Žnidarič, Črenšovci 7/A — novi blok. M—1539 KRAVO, staro 5,5 let, 8 mesecev brejo, prodam. Dokležovje 34. M—1540 MLATILNICO s prešo, pogon 4 KW motor, prodam. Viktor Ficko, Gornji Črnci 3, Cankova. M—1541 KRAVO, staro 5 let, 7 mesecev brejo , prodam. Anton Zadravec, Turnišče 232. M—1542 HIŠO PRODAM. Feri Marton, Dolina, p. Lendava. Le-151 KOSILNICO BCS — diesel, prodam. Gančani 126. M—1550 VW HROŠČ 1300, letnik 1974. ohranjen, oranžne barve, prodam. Telefon 069 23-437 SVINJO, brejo tri mesece, prodam. Kociper, Odranci 91. M-I561 DVE PARCELI ZA VINOGRAD na Strehovskem vrhu (ena z gradbenim dovoljenjem za vikend 14 arov, druga 15,50 arov prodam. Vprašati: Trstenjakova 9, M. Sobota — popoldne. M-1563 WARTBURG, vozen in registriran, tudi za delo poceni prodam. Kurbus, Trate novi blok 2, Gornja Radgona. PREKLIC! Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel Dragici Čurman iz Sotine 106 in seji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Franc Kovač. Grad 102. M—1501 KMETIJO s preužitkom, najraje na južnem delu Goričkega, želi prevzeti mlada družina z veseljem do kmetovanja. Naslov v upravi lista. M—1504 NJIVO (75 arov — PRAPRNI-CE) v Lipovcih, oddam v najem. Ostalo po dogovoru. Reška Avsec. Ljubljana. Gotska 1, telefon 061 —551 —894 — v nedeljo od 9. do 18. ure. M—1516 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 07249—6. izdano pri H KS K K gornja Radgona. Marija Škrlec. Stavešinci 5. p. Spodnji Ivanjci. M-1470 objavlja oziroma vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog - DOSTAVLJAČEV poštnih pošiljk pri poštah: Murska Sobota 3 delavce Gornja Radgona 2 delavca Beltinci 2 delavca Radenci 2 delavca Če ste mladi, ambiciozni, pošteni in vas veseli delo z ljudmi, potem boste v ponujenem poklicu našli pestro, zanimivo in cenjeno delo, prijetne in poštene sodelavce ter soliden OD. Kandidati morajo imeti končanih vsaj 6 razredov osnovne šole, tistim pa, ki imajo končanih 8. razredov osnovne šole, se ponuja možnost nadaljnjega izobraževanja in strokovnega usposabljanja skozi ugodne oblike študija ob delu. Delo se združuje za nedoločen čas, poskusno delo traja 60 dni. Prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. PREKLICUJEM VELJAVNOST ZAKLJUČNEGA SPRIČEVALA OSNOVNE ŠOLE. Silva Vajs, Zbigovci 58, Gornja Radgona. M—OP PREKLICUJEM VELJAVNOST ZAKLJUČNEGA SPRIČEVALA za 8. razred OŠ Puconci. Janez Horvat, Krnci 26, p. Martjanci. M—1533 Orodje za pravega mojstra! KOVAŠKA INDUSTRIJA ZREČE 63214 JUGOSLAVIJA ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE LENART!----------- STRAN 12 VESTNIK, 8. MAJA 1981 H SPEEDWAY — SVETOVNO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV I । PETO MESTO KEKCU . 1 IN UVRSTITEV DALJE 1 IV organizaciji AMD Gorenje—Varstroj Lendava je bila na R stadionu v Petišovcih kvalifikacijska dirka za svetovno prvenstvo H posameznikov v speedwayu, na kateri je sodelovalo 16 tekmo- valcev iz Avstrije, Madžarske, Italije, Bolgarije, Poljske, Ni- Izozemske, ZR Nemčije in Jugoslavije. Med njimi so nastopili trije Jugoslovani: Kekec in Jaušovec, člana AMD Gorenje—Varstroj B Lendava, in Kocmut, član AMD Gornja Radgona, in se lepo g odrezali. Zlasti je bil uspešen Štefan Kekec, ki je osvojil peto I mesto, in se tako uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Sicer pa je bila — dirka zaradi izenačenosti tekmovalcev zelo zanimivo, tako da so I bile potrebne za končno razvrstitev dodatne vožnje. Na svoj račun pa je prišlo tudi okrog 5.000 gledalcev. To je bilo prvič, da je -mednarodna organizacija zaupala tovrstno tekmovanje mlademu lendavskemu avto-moto društvo, ki pa se je že v kratkem času delovanja zelo uveljavilo. REZULTATI Rezultati — 1. Szerecz (A) 14 točk, 2. Wiesbock (ZRN) 13, 4. IOkonjevski (Pol) 13, 4. Kepa (Pol) 11, 5. Kekec (Ju) 10, 6. Szirac- — ki (M) 10, 7. Jamalijev (Bol) 8, 8. Koope (Ni) 7, 9. Sz6ke (M) 7, 10. Kreimoser (ZRN) 7, 11. Famari (I) 12. Mutz (Ni) 4, 13. Kocmut (Ju) 4, 14. Mitev (Bol) 3, 15. Jaušovec (Ju) 2, 16. rCastagna (D 1 točko. Prvih osem, med njimi tudi Kekec, bo v _ nedeljo nastopilo na četrtfinalni dirki v Miškolcu. KAJAKAŠTVO Varga drugi v Avstriji V Kienbergu v Avstriji je bilo tradicionalno prvomajsko tekmovanje kajakašev in kanuistov na divjih vodah, na katerem so sodelovali tudi jugoslovanski tekmovalci, med njimi pa je bil tudi Štefan Varga iz Kroga. V moštveni konkurenci K-l je Jugoslavija, za katero so nastopili Varga, Oblokar in Skok, zasedla prvo mesto, V spustu članov K-l pa je bil Varga drugi kot najboljši Jugoslovan. SNL USPEH MURE IN LENDAVE V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi sta bila pomurska ligaša uspešna. Mura je doma premagala Triglav iz Kranja z 2d). Strelca golov sta bila Cener in Fridrajh. Lendava je igrala v Izoli 2:2. Gola za Lendavo sta dosegla Žižek in Banotai. Z neodločenim rezultatom pa sta se v Izoli razšli tudi Mura in Izola 1:1. Gol za Muro je dosegel Slavic. To je bila tekma zadnjega kola. Najboljši strelci V M. Soboti je bilo občinsko strelsko tekmovanje z zračno puško za pionirje in pionirke, katerega se je udeležilo 51 pionirjev in 10 pionirk iz šestih osnovnih šol. Pri pionirjih je ekipno zmagala OŠ Cankova s 768 krogi pred OŠ Tišina 729. Med posamezniki, je bil najboljši Vlado Sapač s 167 krogi pred Pertocijem 161 krogov. Pri poinirkah je ekipno zmagala OŠ Cankova s 398 krogi pred OŠ Bogojina 193 krogov. Najboljša posameznica je bila Slinjakova s 143 krogi pred Šiftarjevo 133 krogov. KOLESARSTVO — VII. PRILOŽNOST ZA MLADE Beltinčani ekipni zmagovalci V organizaciji KK Pomurje iz Beltinec je bila prvega maja tradicionalna kolesarska dirka „VII. PRILOŽNOST ZA MLADE”, na kateri je sodelovalo 105 kolesarjev iz 11 klubov iz Slovenije in Hrvatske. Žal pa se tekmovanja niso udeležili kolesarji (iz Madžarske in je tako odpadla že tudi tradicionalna dirka ,,Jugoslovansko-madžarsko -prijateljstvo”. Organizator se je tokrat odločil za krožno dirko, ki je potekala na 14 kilometrov dolgi progi Beltinci — Lipa — Črenšovci — Odranci — Beltinci, in je v tem uspel, saj je dirko spremljalo sorazmerno veliko število gledalcev. Za dirko, ki je lepo uspela, je značilno, da so tekmovalci dosegali dokaj velike hitrosti, saj znaša povprečna hitrost za člane C 43,820 kilometrov, nič kaj za tem pa ne zaostajajo tudi mladinci. Velik uspeh so dosegli domači tekmovalci, saj so v dokaj močni konkurenci postali ekipni zmagovalec. Nasploh pa imajo Beltinčani dober naraščaj, o čemer zgovorno pričajo prva mesta pionirjev, pa tudi mladinci so prihajali na cilj v času zmagovalca, čeprav so bili razporejeni na slabša mesta. Posebej velja pohvaliti pionirje Ciguta, Donšo, Vezjaka, Berdena in Bokana, ki so največ prispevali k ekipni zmagi Pomurja iz Beltinec. Solidni pa so bili tudi Sreš, Petek, Titan, ki so v konkurenci mlajših mladincev prišli na cilj v času zmagovalca in Kapun, ki je med starejšimi mladinci zasedel osmo mesto. Rezultati — ml. pionirji: L Cugut (Pom), 2. Donša (Pom), 3. Verač (Hrast), 4. Vezjak (Pom), st. pionirji: L Berden (Pom), 2. Pirih (Sava), 3. Lebar (Sava), 4. Bokan (Pom), ml. mladinci: 1. Šebenik (Kog). 13. Sreš, 14, Petek, 17, Titan, st. mladinci: L Polajner (Bled), 8. Kapun (Pom), Člani C: 1. Škulj (Horjul), 9. Holer (Pom), 10. Ivančič (Pom), 11. Kavaš (Pom). Ekipno: 1. Pomurje (Beltinci) 188 točk, 2. Astra 138, 3. Rog 130, 4. Sava 123, 5. Novoteks 81, 6. Dol 50, 7. Bled 46, 8. Branik 39, 9. Horjul 37, 10. Sloga 30 in 11. Hrastnik 22 točk. v. ’Radenska START Radenska«* KOLESARSTVO — X. KRITERIJ NARCIS Tretje mesto domačina Kapuna V okviru meseca narcis je bila v Veržeju tradicionalna kolesarska dirka „X. KRITERIJ NARCIS”, ki jo je pripravilo domače društvo Partizan. Na dirki je nastopilo 75 kolesarjev iz 9 klubov iz Hrvatske in Slovenije. Kljub slabemu vremenu je prireditev uspela. Tudi tokrat so med pomurskimi kolesarji imeli največ uspeha pionirji, izkazal pa se je tudi domačin Kapun, ki je v močni mladinski konkurenci zasedel tretje mesto. . Rezultati — ml. pionirji: 1. Cigut (Pom), 2. Vezjak (Pom), 3. Donša (Pom). Bedek (Pom) je bil peti, Stranjšak (Veržej) šesti Flegar (Pom) sedmi Berden (Pom) osmi, Zrinski (Pom) deveti in Soš (Pom) deseti. St. Pionirji: 1. Pirih (Sava), 2. Berden (Pom), 3. Kalan (Sava). Bokan je bil sedmi, Mihalič trinajsti itd. Ml. mladinci: 1. PintanC (Astra), 2. Papež (Novoteks), 3. Pavlinič (Rog). Titan (Pom) K bl1 deseti. St. MLADINCI; 1. Bojane (Novoteks), 2. Kralj (Dol), 3. Kapun (Veržej). Pelc je bil dvanajsti. Člani C: 1. Bole (Mlenj, L. Ivančič (Veržej). ROKOMETNI TURNIR PRESENETLJIVA ZMAGA KROGA V Murski Soboti je bil tradicionalni rokometni t“™r, J5 V počastitev prvega maja pripravil RK Polet, Sodelovala s nremaBaio Presenetljivo je prvo mesto osvojilo moštvo Kroga, ki j p 8 drugoligaša Polet. Rezultati: Polet : Branik 29:22, Krog . P vrstni Krog : Branik 27:20. Najboljši strelec je bil Svetec (Krog) s 1 g red: 191. Krog, 2. Polet in 3. Branik. I. MNL M. Sobota Rezultati — 14. kolo Tišina—Cankova 21:1 Rakičan—Ljutomer 3:1 Carda—Lipa 0:3 Puconci—Tešanovci 0:0 Bakovci—Beltinka'2:6 Rogašovci—Radgona 1:2 Vodi Beltinka s 24 točkami preč Bakovci 21 točk itd. II. MNL M. Sobota Rezultati — 13. kolo Gančani—Veržej 3:4 Šalovci—Ižakovci 0:4 Vrelec—Apače 5:3 Pušča—Grad 2:1 Melinci—Dokležovje 1:1 “Vodi Veržej z 21 točkami preč Gradom 19 točk. III. MNL M. Sobota Rezultati — 13. kolo Bratonci—Slaveči 6:1 Križevci—Selo 3:1 Prosenjakovci—Filovci 2:3 Serdica—Romah 3:4 Bogojina—Tromejnik 15:0 Vodi Bogojina z 22 točkami pred Bratonci in Srdico po 17 točk. I.ONL Lendava Rezultati — 12. kolo Dobrovnik—Olimpija 4:1 Nafta—Kapca 10:1 Turnišče—Renkovci 8:2 Hotiza—Graničar 1:3 Mladost—Petišovci 1:1 Vodi Turnišče s 24 točkami pred Dobrovnikom 18 točk. II. ONL Lendava'' Rezultati — 17. kolo Odranci—Panonija 3:3 Žitkovci—Mostje 0:2 Polana—Pince 1:4 Bistrica—Piramida 5:0 Nedelica—Crenšovci 2:3 Zvezda—Borba 0:3 Lakoš prosti'. Vodi Panonija s 26 točkami pred Borbo 25 točk. JUDO — MEDNARODNO TEKMOVANJE Kisilak drugi v Italiji Mladi in perspektivni judoist soboškega Partizana Danijel Kisilak v zadnjem času dosega odlične rezultate. Najprej je sodeloval na kvalifikacijah za člansko evropsko prvenstvo v Sarajevu in zasedel tretje mesto v kategoriji do 65 kg. Zatem pa je sodeloval na mednarodnem tekmovanju v Milanu v Italiji in v svoji kategoriji osvojil odlično drugo mesto. V Italiji so namreč nastopili tekmovalci iz Avstrije, Švice, ZR Nemčije, Italije in Jugoslavije. Danijel Kisilak pa je bil tudi poklican na priprave državne članske reprezentance v Subotico za sodelovanje na evropskem prvenstvu, ki bo od 14. do 18. tega meseca v Debrecenu na Madžarskem. JUDO — DRŽAVNO PRVENSTVO ČLANIC Tretji mesti Pečkove in Horvatove V Sobotici je bilo državno prvenstvo članic v judu, na katerem sta nastopili tudi Sobočanki Nataša Peček v kategoriji do 48 kg in Joža Horvat v kategoriji do 56 kg in se odlično odrezali. Osvojili sta tretji mesti in bronasti medalji. Tako sta poleg republiškega naslova dosegli še en uspeh, ki pa je hkrati doslej največji uspeh pomurskega ženskega juda. To tembolj, ker sta obe tekmovalki še mladinki in sta se kosali s starejšimi in izkušenimi tekmovalkami. JUDO — ZVEZNI POZIVNI TURNIR PIONIRJEV PETA MESTA POMURCEM V Bitoli je bil prvi zvezni pozivni turnir pionirjev vjudu, na katerem je sodelovalo 93 tekmovalcev. Tekmovanje je odprl član predsedstva Judo zveze Jugoslavije Tonček Kos iz M. Sobote, kije ob tej priliki tudi prejel priznanje bratstva in enotnosti. Na tekmovanju so sodelovali tudi pomurski tekmovalci: Vrdjuka v kategoriji do 42 kg, Koleš je kot debitant nastopil v isti kategoriji, Meničanin v kategoriji do 46 kg ter Legen in Benkič v kategoriji do 52 kg, vsi iz Murske Sobote. Tekmovanja se je udeležil tudi Lendavčan Krajačič v kategoriji do 52 kg. Vsi so osvojili peta mesta. Naslednje zvezno tekmovanje pioniijev bo na memorialu Štefana Kovača v Murski Soboti 23. maja. Z. K. VSA PRVA MESTA LENDAVČANOM V Ljubljani je bilo republiško pionirsko prvenstvo v badmintonu, na katerem je sodelovalo 21 pionirjev in 12 pionirk. Velik uspeh so dosegli mladi tekmovalci iz OŠ Draga Lugariča iz Lendave, ki so osvojili vsa prva mesta. Med pionirji je zmagal Vugrinec, med pari sta bila prva Vugrinec in K ustec, med pionirkami je zmagala Šlibatjeva, v parih Ošlaj—Šlibar in v mešanih parih Ošlaj—Vugrinec. TITAN VIDNO NAPREDUJE Na tradicionalnem spustu po reki Savinji od Žalca do Celja (v počastitev minulih praznikov) so sodelovali tudi kajakaši BD Mura iz Kroga in dosegli več dobrih uvrstitev. Tako je Franc Titan v članski konkurenci (K-l) osvojil 2. mesto, Štefan Cinč pa je bil v kategoriji C-l brez konkurence, in tako zasedel L mesto. Andrej Titan je bil med mladinci 3., Milan Karas in Drago Karas pa sta med pionitji osvojila 5. oziroma 11. mesto (K-l), v kategoriji C-2 pa sta brata Verban zasedla 2. mesto. -a; Mura in INA V počastitev obletnice OF je bilo v Turnišču strelsko tekmovanje z zračno puško. Nastopilo je 9 moških in 3 ženske ekipe. Pri moških je zmagala Mura iz M. Sobote s 505 krogi pred Graniča-ijem Cankova 494 krogov. Med posamezniki je bil prvi Koren (Tur) s 183 krogi pred Horvatom (Mura) 175 krogov. Pri ženskah je zmagala INA iz Lendave s 488 krogi pred Planiko 481 krogov. Med posameznicami je prvo mesto osvojila Lovrakova (INA) s 170 krogi. S. A. REKORD STERŽAJA V Šoštanju je bilo prvo kolo tekmovanja MTKS. Kegljači Čarde so se pomerili z ekipo Šoštanja in zmagali z rezultatom 5334:5125 podrtih kegljev. Za Čardo so nastopili: Horvat 886, Drvarič 832, Kovačič 865, H. Steržaj 869, Smodiš 893 in M. Steržaj 989. Dosežek Mira Steržaja pomeni rekord kegljišča, fk -aj ŠAH — REPUBLIŠKO PRVENSTVO ------- ČETRTI MESTI POMURCEM Letošnje 31. pionirsko moštveno šahovsko prvenstvo SR Slovenije, ki je potekalo v pkviru 12. jugoslovanskih pionirskih iger „Raštemo pod 'Titovo zastavo” in 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov, je bilo v prostorih osnovne šole v Gornji Radgoni. Ob tej priložnosti je bila odprta tudi zelo zanimiva razstava šahovskih garnitur iz raznih predelov sveta, zbirka profesorice Cilke Dimeč, in ročnih del učencev. Na tekmovanju je sodelovalo po 9 ekip pionirk in pionirjev. Prvo mesto med pionirji so zasedli Vrhničani s 24 točkami, sledijo pa Šmartno 18,5 in Velenje 17,5 točke. Enako število točk (17,5) je zbrala tudi ekipa druge osemletke iz Murske Sobote, in pristala na četrtem mestu. Zanimivo je, daje imel najboljši rezultat na prvi deski Štefan Cigan, in sicer 7 točk iz 8 partij. Najboljša med pionirkami pa je bila ekipa Šmartnega z 28 točkami, druga je bila ekipa Starega trga ob Kolpi z 22 točkami, tretja pa Vrhnika z 21 točkami. Ekipa Radgončank je pristala na četrtem mestu z 19,5 točke. Prvouvrščeni ekipi, ki sta prejeli pokal, bosta nastopili na zveznem tekmovanju v počastitev dneva mladosti od 20. do 24. maja v Puli. M. Jerše Z 31. republiškega prvenstva v šaha za pionirje in pionirke, Id je Mio v Gornji Radgoni. Foto: Dani Manko KONJENIŠTVO FEGRINA ZMAGOVALKA PRVE KROŽNE DIRKE Na hipodromu v Ljutomeru je domači konjeniški klub pripravil letošnje otvoritvene kasaške dirke, katere sije ogledalo okrog tri tisoč gledalcev. V središču zanimanja gledalcev je bila prva krožna dirka za prvenstvo Slovenije, kjer so slavili domačini, saj so osvojili prva tri mesta. Zmagala je Fegrina z Alojzem Slavičem iz Križevec s časom 1:29,1 pred Lelo IV z Alojzem Jurešem iz Ljutomera 1:29,9, lanskoletnim zmagovalcem krožne dirke Slovenije Dingom z voznikom Markom Slavičem iz Ključarovec,’ki je dosegel najhitrejši kilometrski čas; 1:24,6. Ferari z Jožkom Sršenom iz Veržeja je bil šesti. Zmagovalci v ostalih dirkah pa so bili: časovni handicap — 1600 m: Dimitrija (Joško Slavič, Ključa-rovci); časovni handicap — 2000 m: Amoro (Oražen, Ljubljana); denarni handicap — 2000 m: Tarino (Prešeren. Ljubljana); dvoletniki — 1200 m: Pegi Speed (Jernej Bolkovič, Ljutomer) in časovni handicap — 1800 m: Fegrina (Alojz Slavič, Križevci). NOGOMETNI TURNIR ---------------------------- PRVO MESTO VERŽEJU V Veržeju je bil tradicionalni prvomajski nogometni turnir za pokal Emila Gaberca, na katerem so sodelovala štiri moštva. Rezultati: Dokležovje : Ižakovci 6:5 po enajstmetrovkah, Veržej : Ivan Cankar (Dunaj) 2:0. Ivan Cankar : Ižakovci 7:2 in Vržej : Dokležovje 2:0. Prvo mesto je osvijil Veržej, drugo Dokležovje, tretje je bilo moštvo Ivan Cankar z Dunaja, ki ga sestavljajo naši delavci na začasnem delu, in četrti Ižakovci. TRADICIONALEN POHOD NA VANEČO Planinsko društvo tovarne Mura iz Murske Sobote organizira v nedeljo, dne 10. maja 1981, množičen pohod k partizanskemu obeležju na Vaneči. S tem pohodom, ki naj bi bil tradicionalen, želijo organizatorji proslaviti tudi letošnjo 40. obletnico ustanovitve OF. Ta kraj, kije pomemben mejnik revolucije, so izbrali zato, ker je blizu Mnrske Sobote, je lahko dostopen in ne terja veliko stroškov. Zato želijo, da se pohoda udeležijo občani iz krajevnih skupnosti, delavci iz delovnih organizacij, taborniki, planinci, zlasti pa mladina. Zelo zaželjeni pa so tudi družinski pohodi in skupine učencev z mentorji, ki se vse bolj uveljavljajo tudi pri nas. Zbor udeležencev bo ob 7.30 uri pred spomenikom zmage v Murski Soboti. Udeleženci pohoda bodo pešačili skozi Markišavce in Puconce do Vaneče okrog dve uri. Pred obeležjem na Vaneči bo ob 9.30 nri kratka slovesnost, na kateri bo govoril preživeli borec partizanske bitke na Vaneči tovariš Bojan Cervič. Po slovesnosti bodo organizirali razne igre z žogo in streljanje z zračno puško, zaradi tega naj prinesejo udeleženci s seboj primerne rekvizite. Vsak udeleženec bo dobil trim značko za hojo. Vrabli se bodo v popoldanskem času, zato morajo udeleženci s seboj prinesti malico, medtem ko bo za napitek poskrbel organizator. Zaželjeni so tudi društveni prapori in zastavice. VESTNIK, 8. MAJA 1981 STRAN 13 ŠPORT AMD r,Štefan Kovač” Murska Sobota PRODA NA LICITACIJI. ki bo v sredo 13. maja '1981 ob 13. uri na sedežu AMD M. Sobota, štiri avtomobile mamke ..Škoda" letnik 1977. RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 9. DO 1 2.mAJA SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SLUŽBA DRUŽBENEGA PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA RAZPISUJE v šolskem letu 1981/82 2 štipendiji na Visoki ekonomski-komaraiaini šoli w WlaiiitatM — finančna smer za poklic ekonomist Prijave za štipendiranje sprejema 'kadro.zska skušan SDK, podružnica Murska SdbPta ato 3®. jpanliB'TWL. . Proizvodno transportno podjetje AVTORAEOMA m. sod. o.. Gornja Radgona,, Ljutomerska X,, razpisuje m stasmovii sklepa delavskega sveta detam organizacije prosta ddla ta natege za dobo 4 tet direktorja finančno-računskega sektorja (reelekcija) Pogoji: visoka a® višja stntaDwma iLaotarazba na&irezrae smeri m pet oz.. osem tat ..ustreznih aatovote iižtešerjj Poleg navedenih pogojev marajo iiiwfi fcamffiiintaii (ustrezne moralno-poirtrčne kvaitete,, ki se kažejo v odnosu do samoupravne družbene izreditie ta sposobnosti za ;ra»ijanje samo-upravnic odnosov tar razvit čut origovprnosti do dteia in delovnih 'ljudi,, osebno poštenost ta iizpdknijtaatlii marajo estate pogoje, določene z zatonom. Prijave se vtaSjo v kadravstem odtadta tasme organizacije v 15 dneh od dneva cityave trapita., - Prijavljene kandidate bomo dfarestiii ® takta v ® dneh od poteka roka za sptejen«! fpxnjjzNiz.. ,,SOBOTA" podjetje za tomumaihTie,, -gradbene,, -storilne in ' vrtnarske dejavnosti, n. sail., o. ' Murska Sobote, Kopališka 2 Na podlagi sklepov jdetevskah sseav TOZD razpisuje kadrovske štipendije za šolsko teto 1981 ?E2 TOZD GRADBENIŠTVO poklic število — gradbeni inženir — mižite giadtnije 1 — gradbeni tehnik 1 — zidar 3 — tesar 2 — avtomehanik 2 — cementninar 2 TOZD OBRTNIŠTVO — gradbeni inženir —- višate gradnje ' 1 — tesarski tehnik j -steklar <1 TOZD VRTNARSTVO — vrtnar — drevespičar 2 Kandidati morajo k prošnji pritaižte: — dokazil o o učnem uspeh- — dokažita o osebnih dohodkih staršev — potrdilo o .premtsžei^jškem stenju im šteMih družinskih članov Prijave sprejema kadroMki otdddlek podjetja „„SOBOTA" Murska Sobota, Kopališka % » IS dneh po ctojawi razpisa, O izbiri bomo kandidate obvestili v 3© dndh po preteku roka razpisa. biranje besed. H.ISJ-Dietl: BoL Spot. 11.25 Mozaik. 11.30 " ' ' Narodna glasba. 12.00 Tampere: TV ZAGREB Od 9.00 do 13.05 Izobraže- valni program, 10,55 Prenos"iz Paračina: Otkritje spomenika Branku Krsmanoviču, 12,00 TV kolendar, 12.10 Iz sporeda tujih TV. Velike reke: Omza. 14.40 Poročila, 14,45 TV kolendar. 14.55 PJ v nogometu: Napredak —Sarajevo, 16.45 " Beogradska pomlad, oddaja za otroke. 17.30 Wembley; Finale angleškega pokala Manchester City — Tottenham Hotspur, 19:20 Risanka. 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik. 20.00 Tito- vojak in vojskovodja, dokumentarna oddaja, 20.45 črna usnjena torba. TV film. 22.15 Dnevnik, 22.30 Za konec ledna. 00.00 Pregled sporeda za nedeljo. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 12.00 Opoldanska redakcija 12.55 Ariane — ljubezen popoldne (film), 15.00 Visoka hiša, 16.00 Abeceda športa, 16.30 Obalni pirati, 16.55 Spanček Zasrianček, 17.00 Dva x sedem, 17.25 Deber večer v soboto (Heinz Conrads), 17.50 Reklame, 18.00 Avstrija v Siki, 18.23 Reklame, 18.30 Cas v sliki, 18.50 Šport, 21.100 Jazzovska pomlad na Dunaju, 22.10 London: Nogomet, 23.30 Poročila TV MADŽARSKA 7.05 Za otroke. 13,10 Stan in Pan, burleska. 13.30 Za filmske amaterje. 13.55 Pravljični film. 15.40 Vesoljska ladja Orion. 16.40 Narodna glasba za mladino. 16.55 Ponovno - rojstvo, nadaljevanka. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Zabavni program. 20.05 Gala predstava sovjetskih ljudskih umetnikov. 21.05 TV dnevnik. 21.15 Obsedenci, madžarski film. ska oddaja W Zagreb. 17.15 Po ' umetnosti. 1730 Poročita. 17.25 godba: Pankiti in Paraf. 19.10 rodnostno skupnost. 19.00 Knji-.Risanka. 19.15 Cikcak. 1934TV ------------ ’ ----------- ’ 20.00 mk. 20.00 Igra vam Count Basie, pano- 20.50 Človek in čas, dokumen- TV ZAGREB 8.45 dto 12.05 Izobraževalni program. 17.35 Pregled sporeda. 17.40 Poročila, 17.45 Pravljice iz daljtsih dežel IM0Enti-Men«i oddaja za otroke. 18.15 TV ko-lendar. 1835 Kronika skupnosti občin faraždma. 18.45 Kontra ritem., mladinska oddaja. 19.15 Risanka. 19.27 -Nocoj, 1930 Dnevnik. 30.00 Titovi spomini. L. 20-5® Izbrani trenutek. 2035 Oddaja iz knlture. 21.40 Dnevnik. 2135 En avtor en film. 22.10 Press-Jed sporeda za torek 9.00 Brazde, kmetijska oddaja v madžarskem jeziku. 9.45 Pregled sporeda. 930 Poročite 10.00 Nihče kot jaz, oddaja za otroke. lIJOGosIaiskeDesmio Titu, narodna glasba. 12.06 Kmetijska oddaja, 1335 Pregledi sporeda, 14.00 Kritična točka. 14.30 Ženska — kobra, ameriški film. 15.40 Nedeljo popoldne. 17.45 Poročilo, ameriški film. 19.00 Retrospektiva animiranih filniov »Zagreb 80*. 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik. 20.00 Pozna pomlad, dramska serija. 21.00 Stara Planiha, reportaža, 21.30 Dnevnik, 21.50 Športni pregled, 22.35 Pregled sporeda za ponedeljek. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 8.00 Jutranja prožite 8.05 Ata, dam. des, 830 TV kidanja, 9.00 Šolska TV 9.30 Odločitev, (film), 10.45 Prebujanje cest, 11.00 Visoka Hite 12-00 Opoldanska redakcija, 16.00 An, dam, des, 1630 Lassie. 16.55 Spanček Za-span&dt,. 17.00 Žival ped vročitn soncem, 1735 ORT danes, 1830 Mi, 17. 54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki. 1833 Reklame, 18.30 Cas v sfiki. 19.15 Šport v ponedeljek in reklame, 2DJO5 Detektiv- Rockford. 20.50 Večerni Sport, 22.05 Poročila DRUGI PROGRAM 16.55 ORF danes, 17.00 Vidiki, 1.7.3® Usmeritve, 18.00 Kremen-čkovi. 18.25 Kdo me hoče?.. 1830 Cas v sliki. 19.15 Doktor in Evina, 20.05 PoRsa-rio, 20.50 Deset pred deseto, 2230 Satirikon (fite). 2330 PoraSIa TV AVSTRIJA KKVI FKUtiKAM 10.00 Tiskovna ura, 11.00 Vzgojna oddaja, 14.00 Kaj vse počenjajo ženske? (film), 15.45 Ostržek, 16.10 Popotovanje z Odisejem, 16.40 Spanček Zaspan če k, 16.45 Klub seniorjev, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.25 Religija, 18.30 Cas v sliki, 1830 Šport, 19.15 Vse najboljše Mami Rose (film), 21.00 Poročila DRUGI PROGRAM 15.10 ORF danes, 15.15 Draga mama.... 16.15 Odločitev (film), 17.30 Okay, 1830 Cas v sliki, 19.15 Nenavadne zgodbe Ronalda Dahia, 2I3&- Spe«, 21.35 Chicago 1930 (film), 22.30 Poročila TV MADŽARSKA 7,10 šola za vsakogar. 8.15 Za otroke. 11.55 Boks, evropsko prvenstvo. 13.45 Priporočamo naše sporede. 14.10 Koledar. 15.20 Sedem let hrepenenja, ameriški film. 17.00 Kviz. 18.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 19.05 Caesar Jufius, angleški film iz serije Shakespeare v priredbi BBC. 21.45 Poročila. TV MADŽARSKA Ni sporeda VESTNIK TV ZAGREB 9.00 do 12.05 izobraževalni program. 16.15 Pregled Sporeda, 16.20 Poročila. 16.25 TV kolen-dar. 16.35 Kronika skupnosti občin Cteijeka, 16.-55 Oddaja za otroket I7.2> Svečana -akademija ob stoletnici rojstva Dimitrija Tucovica, prenos, 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj, 19,30 Dnevnik, 20.00 Titovi spomini, IL 21.00 filmski klasiki: Proces Ivani Orleanski, francoski film, 22.05 Dnevnik. 22.25 Pregled .sporeda za sredo TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 8.00 Jutranja pročila, 8.05 Am, dam, des, 8.30 Angleščina, 9.00 Šolska TV, 9.30 Kako naj izgine mož? (film), 11.10 Doktor in živina, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Am, dam, des, 16.30 Oddaja z miško, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Dekle iz Avi-gnona, 17.25 ORF danes 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Av-sttija v sliki, 18.23 Reklame, 1830 Cas v sfiki, 19.15 Zlati pesek, 20.00 Videoteka, 20.45 Ljubica drugega (film), 22.05 Poročila DRUGI PROGRAM 16.55 ORF danes, 17.00 Pogovor z Herodotom, 17.30 Galerija, 18.00 Krememčkovi, 1835 Kdo me hoče, 18.30 Cas v sliki, 19.15 Narodna glasba, 20.00 reklame, 20.03 Pesmi, verzi in misli, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Kavarna Central, Poročila 20.45 22.05 TV MADŽARSKA 7.05 m 13,00 šolska TV. 16.10 Zabava pri knezu Orlovskem, opereta. 16.45 Knjižnica Somogv. 17.15 Poldrug milijon korakov na Madžarskem, v gorovju Zemplen. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Igra v treh minutah. 19.05 Trsje in blato, 'nadaljevanka. 20.00 Studio ’81, kulturni tednik televizije. 21XX) Bartok; madžarsko-kanadski dokumentarni film. 22.00 TV STRAN 14 VESTNIK, 8. MAJA 1931 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 - Dnevnik, 16.10 -Prijetno soboto vam želimo, 16.45 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 10.05 - Najiepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.90 — Doma in onkraj meja, 13.30 —' V nedeljo popoldne, 14.30 - Najlepše želje s čestitkami m pozdravi« 16.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda-. DEŽURSTVO: od 9.00 do 13.00 (telefon - 21-232) 15.30 - Zabavna glasba, vmes reiclamns spornega* 1&88 - Dnevnik, 15.1® -Spored slovenske narodnozabavne gtesbe, 1S.3© -Športna oddaja, 1S.4G -Najbolj iskane plošča preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega sfo- 15.30 - Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila 16.00 - Dnevnik, 16.10 -Glasbena oddaja, 16.40 -Peta mladih, 18.00 - So točje, 18.45 - Prijetni glas beni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 8.45 TV v ML 10.00 TV v Mi (do.I2.0SL M.55TVvM—pc-noritev (do 16.00). 16.15 Kssčtij-ska oddeja TV Zagreb. 17.15 Po ročite 17.20 Mimgodri v glasbeni deželt 17.35 Viharno snubljenje, busfeska Cteriieja ChapEns. 18.00 Pred izbiro pokEcar Pokfid r. železniškem aospadarstvu. 18.3® Obzornik. 18.40 Pop godba: Pankiti iu.Paraf. 19.10 iliaBfaL. 19.15 Cikeak. 1934 TV ' MKOJ. 1936 Zrno do zena. 1930 IV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna, oddaja. 20.00 J. Kubač: Karov padec. Šefica drams. 21.40 Kulturne dhgonate 3.20 V znamenju. Oddajniki H. TV mreže: 17.19 TV dnevnik v Mribriči-n. 1730 TV dnevnik. 17.45 Sajke daljnih ljudstev. 18.00 End — menci, lutkovna oddaja TV ikapje. 18.15 Mladi raziskovalci, rob raževaina oddaja. 18.45 Teleport. 1930 TV dnevnik. 20.00 šnanost. 20.50 Zagrebška pasmama. 21.15 Obljubljena dežela, Mjska nadaljevanka. 22.15 Iz porota TV... (do 22.45). 9.00 TV v šofi. 10.00 TV v šoli. 1635 šolska TV: Mreža živije-h^. Pustolovščina modeme umetnosti. 17.20 Poročila. 17.25 Kapitan Kuk, slovaška pravljica. 17.35 Akademska folklorna skupina ,»France Marolt”. 18.05 Palčki nimajo pojma, otroška serija TV Zagreb. 18.45 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 19.00 Knji-8A 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 1930 TV dnevnik. J9.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Aktualna oddaja. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 E. Zola: Vzpon Rougono-vih, francoska nadaljevanka. 21.50 V znamenju. Oddajniki H. TV mreže: 16.30 TV dnevnik. 16.55 Otro-ška oddaja. 17.25 Svečana akademija ob 100-Ietnici rojstva Di-mitrija Tucoviča. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Igra vam Count Basie. 20.50 Človek in čas, dokumentarna serija. 21.20 Zagrebška panorama. 21.45 Izobraževalna oddaja (do 22.05). 9.15 Poročila. 9.20 Živ fes otroška matineja. 10.10R, Grlič S. Karanovič: Na vrat na nos, na daijevanje in konec. 11.05TV ka fipot. 11.25 Mozaik. 11.31 Narodna glasba. 12.00 Tampere Ep v boksu, prenos (do 15-30 dt 16.00). 16.00 Poročila. 16.05 Kul turna dediščina pakistana, dokumentarna oddaja. 16.30 Split Mednarodni plavalni miting 17.15 Športna poročila. 17.31 Herpeljci, dokumentarna oddaja 17.40 Jannin portret, amerišk film. 19.10 Risanka. 19.15 Cii cak. 19.22 TV nocoj. 19.24 Z™ do zma. 19.30 TV dnevnik. 19.5’ Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. in Y. Shkreli: Ko pomlad zamuja, nadaljcv. TV Priština. 20.55 Propagandna od daja. 21.00 Dokumentarna re portaža. 21.3OV znamenju. 21.5« Športni pregled. Oddajnik II. TV mreže: 15.40 Nedeljsko popoldne. 17.45 Poročilo, ameriški film. 19.00 Retrospektiva anirniraiiega filma ..Zagreb 80”. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Jazz na ekran«. 20.55 Včeraj, danes, jutri. 21.211 Odrske luči, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.10). 8.25 Poročila. 8.30 Vrtec i obisku: Kam nas bo pripeljala j kapolonica? 8.40 Kapitan Kti slovaška pravljica. 9.00 ZBIS -F. Rudolf: 40 zelenih slonov. 9.1 Tehtnica za natančno tehtanj 9.50 Pisani svet. 10.20 Tržaš mozaik, 2. del dokumentarne oi daje. 11.05 Jezik v javni rabi: I biranje besed. 11.15J^DietI: Bc nišnica na koncu mesta, češka m daljevanka. 12.15 Poročila (č 12.20). 13.30 Ep v boksu, posn-tek iz Tampereja. 14.55 Nogom Napredak : Sarajevo, prenos odmoru propagandna oddaji 16.45 Poročila. 16.50 Cirku 17.15 Risanka. 17.25 Zadnja di ka, jugoslovanski film. 18.50 Ni kraj. 19.05 Zlata ptica— J. Rib čič: Mamica, saj bom pridni 19.10 Risanka. 19,15 Cflc cal 19.24 TV nocoj. 1936 Zrno d zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.5 Vreme. 19-57 Propagande oddaja. 20.00 Tito — vojak i vojskovodja, dokumentarna ot daja TV Zagreb. 20.45 Prva st bota, glasbena oddaja. 21.3 Propagandna oddaja. 21.35 P< ročila. 21.40 Peklenski otok, ji goslovanski film. 23.10 TV kaž pot. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test. 17.40 Wembley: f nale angleškega nogometnega pc kala, Manchester City : Totter barn Hotspur; v odmoru... 19.3 TV dpevnik. 20.00 Razmišljanj Margareth Mead, dokumentarn oddaja. 20.45 Poročila. 20.55 Mi lan Basta, feljton. 21.50 Športu sobota. 22.10 Hrvaška klavirsk glasba (do 2335). KRAVO, staro 4 leta, 8 mesecev brejo ali telico, brejo 8 mesecev in strešno opeko folc, prodam. Ran-kovci 50, p. Tišina. M—1533 DŽIP — indijski, 1300 ccm, registrirano, ugodno prodam. Vrtarič, Mojstrska 2, M. Sobota. M—1534 PUJSKE PRODAM. Skakovci 44, p. Cankova. M—1535 GOZD — 15 arov, les za posek, prodam. Naslov v upravi lista. M—1536 PROSO ZA SEME — večjo količino, prodam. Bela Železen, Le-rnerje 82. M—1537 OSEBNI AVTO VOLGA, letnik 1974, prevoženih 63.000 km, naprodaj. Cena 50.000. Friderik Grof, Kranjčeva 8, Lendava, telefon 75-447. M—1543 OBRAČALNIK ZA SENO ZNAMKE MINI BLITZ, malo rabljeni, prodam. Kobilje 32. M—1544 HRASTOVE PLOHE (8,5, 3 cm), prodam. Naslov na upravi lista. M—1545 SENO V BALAH PRODAM. Rakičan 81. M—1546 Težko je spoznanje, da te ni več med nami. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala! DIANO-6, letnik 77, prodam. Petanjci 127. M-1534 ZASTAVO 1300, obnovljeno, registrirano do februarja 1982, prodam. Šalamenci 64. M—1485 ZASTAVO 750 de luxe, letnik 1975, prodam. Štefan Cmor, Motovilci 78, p. Grad. M—1487 KRAVO, staro 6 let, brejo, prodam. Maks Čuk, Ključarovci 55, p. Križevci pri Ljutomeru. M—1488 ŠKODO 100, registrirano do oktobra, prodam. Cena 18.000,00 din. Temlinova 14. M. _ Sobota. M—1489 KRAVO s teletom, staro 6 let in mlado teličko, prodamo. Mladinska 30, Bakovci. M—1490 126 P, letnik 1979, prodam. Krog 50, telefon 23-397. M—1491 MOPED AVTOMATIK — novejše izvedbe, skoraj nov, prodam. Semen, Arh. Novaka 15. M—1475 GRADBENO PARCELO v Rakičanu prodam. Naslov v upravi lista. M—1474 SPAČEK, letnik 1974,' ugodno prodam. Dokležovje 15. M—1473 RODOVNIŠKO KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam. Tešanovci 51. M—1479 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 10. M—1478 2 KV ZIDARJA in 3 NK delavce, sprejmem takoj v redno delovno razmerje. Stanovanje preskrbljeno. plača po dogovoru. Oglasjte se na naslov: Jože Kološa, zidarski mojster. Krčevinska 5. Maribor Košaki, telefon 062 24—994. M—1505 MLAJŠO UPOKOJENKO za vvarstvo otroka — iščem. Stanovanje in hrana v hiši, ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. M—1529 DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA. vojaščine prostega, sprejmem. ODod lO.OOOdo 12.000din. Samska soba zagotovljena. Jože Lovrenčič, dimnikarstvo. Vipava 292. M —MM KV ali priučeno natakarico, sprejmemo. Stanovanje in hrana v hiši. Gostilna Jakšič. Kapca 95. p. Lendava. M —1557 DEKLE za SOBARICO — zaposlimo takoj. Hrana in stanova-njevhiši. Gostilna Pristavec. Polje 18. 64264 Bohinjska Bistrica, telefon 064 76—356. M—MM VEČ SAMOSTOJNIH ZIDARJEV, z znanjem in prakso — zaposlim takoj. OD 14.000. možnost zaslužka do 25.000 mesečno. Samsko stanovanje zagotovljeno. Avsečeva 21. Ljubljanska ali sporočite svoj naslov na telefonski avtomat 061—43— 155. M — MM Lepega pomladnega dne, ko se prebuja narava in se vse veseli življenja, si se za vedno poslovil od nas. Ostala nam je bolečina in spomin na tvoj dragi lik, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki jih bomo cenili vse življenje. Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI Skromno in tiho kot si živel, si za vedno odšel od nas in že eno leto hladna zemlja krije tvoj poslednji dom. Zelo pogrešamo tvojih nasvetov in hvaležni smo za dedni značaj, ki je vir našega ravnanja. Spomin na tebe bo ob solzah in žalosti ostal v naših srcih do konca naših dni. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,- znancem in sosedom, ki sojo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebna zahvala dr._Borovšaku. dr. Perkiču ter zdravnikom in osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice. Hvala tudi -tov. Gezu Avguštinu za poslovilne besede, g. župniku Novaku za opravljeni obred,, pevskemu zboru za odpete žalostinke in gasilcem. iz Brezovice Draga našaTilika! Meti namije nastala praznina, v naših srcih pa bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu in obiskujete njen prerani grob. Žalujoči: VSI NJENI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. ki so pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. gasilcem in predstavniku KU Mačkovci. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Otovci. 25. aprila 1981 Žalujoči: žena Karolina, hčerki Slavica in Dragica z družinama, vnuk Mihael, vnukinji Vesna in Urlika, brat in sestra z družinama ler ostalo sorodstvo MALE OGLASE OBJAVLJAMO ŠE NA 12. STRANI se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala župnikom za opravljeni pogrebni obred, pevskim zborom, vsem govornikom, kolektivoma OZD Ljutomerčan TOZD . Poljedelstvo-živinoreja in OŠ Križevci. Vsem, ki ste mu pomagali v težkih trenutkih, mu darovali vence in. rože, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani in nam izrekli sožalje — iskrena hvala! Težko verjamemo, da te ni več med nami. Tvoj glas še vedno odmeva, tvoj lik je še živ pred nami, a tvoj grob je priča, d a si se za vedno poslovil od nas, toda v naših srcih živiš in boš živel do konca naših dni. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prižigate sveče in krasite njegov mnogo prerani grob! . ............... -|O Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Stefan Dravec (direktor m glavni Milan Jerše, Janez Kurbus, Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, J Janko (dopjsništvo) Branko Zunec Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Stžfan S bočan, urednj-tva in uprave. Murska Sobota, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka ( direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, Titova 29/1-Telefon: Novinirj^ s|už|8 jn (ajnj-tvo in 21.383 naročniški oddeli, računovodstvo, izdava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisns o - Celoletna naročnina 300,00 din, polletna 81-317 — Nenaročenih rokopisov m fotografij DM), za delovne organizacije 400,00. 150,00, za inozemstvo celoletna naročninao i- _ Deviznj račun pri Jugobanki Ljubljana Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-60330005 _ 50100-620-000112-25730-30-4-011 6 Od . . Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik Cena posamezne številke 4 dinarje. Tiska cut ! oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov., se iskreno zahvaljujgrno vsem sorodnikom, prijatejem. sosedom, znancem, sodelavcem iz Avstrije, zdravstveni šbli Rakičan; osnovni šoli K. D. Kajuh in kolektivu VVZ M. Sobota, ki so se poslovili od njega ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter sočustvovali z nami. Iskrena hvala zdravniškemu osebju soboške bolnišnice za vso skrb in nego, govornikom’za poslovilne besede, posebno -duhovniku za ganljivi.pogrebni obred in pevcem za odpele žalostinke. VESTNIK, 8. MAJA 1981 STRAN 15 NAŠI KRAJ IN LJUDJE • NAŠI KRAJI IN LJUDJE PUCONCI — šola najpomembnejša investicija V krajevni skupnosti Puconci, ki vključuje naselja Marklša-vd, Vaneča, Salamenci, Dolina, Bokrači, Gorica in Puconci, dokaj uspešno uresničujejo planske dokumente. Tako so v preteklem obdobju na območju krajevne skupnosti ob velikem razumevanju občanov in tudi širše družbene skupnosti razrešili marsikateri problem. Dokaj jasno pa so tudi opredelili naloge za to srednjeročno obdobje in čeprav je program široko zastavljen, računajo, da ga bodo uresničili, nam je povedal predsednik skupščine KS Puconci Stefan Harkai. Puconski šolarji imajo zdaj zelo slabe pogoje za delo. Toda kmalu bodo tudi oni imeli svetle, tople in lepo opremljene učilnice, v ozadju tega igrišča so začeli graditi novo šolo. (Foto: J. G.) Že v lanskem letu so stekle skr^e priprave na gradnjo celodnevne osnovne šole v Puconcih, ki je bila načrtovana že v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Sedanja šolska zgradba je namreč stara 200 let in ne ustreza potrebam. Celodnevna osnovna šola v Puconcih pa je tudi najpomembnejša investicija v krajevni skupnosti v tem srednjeročnem obdobju, saj znaša predračunska vrednost osemdeset milijonov dinarjev. Nove šole se tako v Puconcih in okoliških krajih zelo veselijo ne le otroci, temveč tudi prosvetni delavci in starši. Poleg nove celodnevne osnovne šole v Puconcih pa v krajevni skupnosti v letošnjem letu še načrtujejo gradnjo mrliške veže za Puconce in Gorico in dograditev mrliške veže v Markišavcih. Predvidevajo, da bodo letos modernizirali vaške ulice v Puconcih, Gorici, Dolini in Bokračih, rekonstruirali električno omrežje z zgraditvijo pomožnega transformatorja v Bokrači in še nekaterih drugih naseljih, zgradili vodovodno zajetje za Rome v Dolini, uredili odlagališče za smeti, zgradili požarnovarnostne bazene in uredili avtobusna postajališča. V letošnjem letu bodo tudi opremili gasilske enote in za potrebe Gasilskega društva Puconci kupili gasilski kombi. V tem srednjeročnem ob- Seveda ne gre za tisto ta pravo mejo, velja pa le govoriti o njej, saj je Vučja vas zadnja v ljutomerski občini. Tam nekje poteka meja med ljutomersko in radgonsko občino. Nekako 17 kilometrov je od Ljutomera do tja. In ravno zato, ker je tako odmaknjena od središča občine, je 340 prebivalcev prikrajšano za marsikaj. Tega pomanjkanja pa večinoma sploh ne čutijo, saj s pridnostjo in marljivostjo nadoknadijo marsikaj. Samo 68 hišnih številk šteje Vučja vas. Skoraj po vsej vasi so vaščani s pridnim delom in samoprispevkom položili asfalt. Imajo tudi vodovod, ki je speljan v vsako hišo. Uredili so tudi odvodne kanale. Že lansko leto pa se jim je ponudila izredna priložnost. Tovarna Lilet iz Maribora je nameravala odpreti v vasi svoj obrat. Kar precej vaščanov bi tako našlo delo v rodnem kraju in se jim ne bi bilo potrebno voziti na Poslopje stare osnovne šole, ki je zapuščeno in čaka investitorja. Tovarna Lilet bi odprla obrat v Vučji vasi, vendar pa ga v takem neurejenem poslopju ne more. Ker pa imajo že skoraj vse, bi radi poskrbeli za tiste ,,malenkosti", ki jim še manjkajo. Cestna razsvetljava je ena tistih pomembnih stvari, ki poleg varnosti vpliva tudi na videz vasi. Nimajo še telefona, pa Si prizadevajo, da bi ga dobili, saj je lahko včasih zelo dober tovariš, še posebej, ko je potrebno poklicati pomoč. Vaščani se vozijo na delo v sosednjo Gornjo Radgono, Križevce ali Ljutomer, skratka v vse tiste večje kraje, kjer je doma industrija. Precej jih je tudi doma in se preživljajo s kmetovanjem. delo. Vendar pa se nekje zatika. Obrat bi naj uredili v poslopju stare osnovne šole, ki bi ga bilo potrebno obnoviti. Seveda obnova stane, vendar pa potrebnih sredstev vaščani nikjer ne morejo in ne morejo dobiti. Obljube občine Ljutomer se vedno bolj oddaljujejo, tako da upi počasi plahnijo. Vaščani pa se sprašujejo zakaj. Pomembna pridobitev za vaščane pa je tudi vzgojno-var-stveni zavod, kjer mladi najdejo svoje zatočišče. Vse v Vučji vasi se giblje, je aktivno in delavno. Pri tem pa Oddelek nove osnovne šole, ki ima tudi Vzgojno varstveno enoto za najmlajše prebivalce Vučje vasi. dobju pa v krajevni skupnosti načrtujejo, da bodo v Puconcih zgradili 12 družbenih stanovanj, rekonstruirali električno omrežje na Vaneči in Puconcih, zgradili PTT omrežje in razširili telefonsko centralo za 60 številk, in tako s telefonom povezali vsa naselja v krajevni skupnosti. Na področju urejanja vodotokov in oskrbe s pitno vodo nameravajo delno regulirati Puconski potok ter dokončno urediti preskrbo s pitno vodo za vsa naselja. Nadaljevali bodo z opremljanjem gasilskih enot in kupili gasilski kombi za potrebe Markišavec in Vaneče. Požarnovarnostne bazene bodo gradili v vseh naseljih krajevne skupnosti, v Bokračih pa tudi zgradili gasilski dom. V načrtu imajo tudi razširitev industrijskega tira v Puconcih dvorane v vseh naseljih krajevne skupnosti, na področju telesne kulture pa dograditi prostore društva Partizan in nogometno igrišče. Za realizacijo tako široko zastavljenega programa bodo po cenah iz lanskega leta potrebovali 100 milijonov dinarjev, pri čemer bo seveda pretežni del sredstev potreben za gradnjo nove celodnevne osnovne šole. Gre torej za precejšnje obremenitve občanov na območju krajevne skupnosti Puconci, zlasti v tem stabilizacijskem obdobju. Kljub vsemu pa se zavedajo, da lahko samo na ta način hitreje razrešujejo probleme. Upajo na pomoč združenega dela v krajevni skupnosti, zlasti pri gradnji osnovne šole. Prav tako pa tudi pričakujejo pomoč samoupravnih intere- • snih skupnosti, nekaterih OZD Puconci se v zadnjih letih precej razvijajo. Tale ulica že daje videz mest- ne ulice, ali ne? (Foto. J. G.) in zgraditev depoja za sladkorno peso. Komunalno bodo začeli urejati parcele za individualno stanovanjsko gradnjo. Na področju kulture želijo urediti večnamenske v občini in solidarnostno pomoč, saj so na območju njihove krajevne skupnosti nekatera naselja, ki veljajo za manj razvita. F. M. VAS NA MEJI verjetno moramo posebej omeniti kulturno društvo in tambu-raški orkester Jože Čuk, ki je za svoje aktivno delo prejel letos tudi priznanje OK SZDL. Ko že omenjamo kulturno društvo, ne moremo mimo Alojza Lebarja. Ko sem prišel, k njemu na obisk, je raztegoval meh ,,frajtonarce", da je odmevalo po vasi. Čeprav je star 79 let, korenjaško igra in igra. Vabijo ga na razne prireditve in proslave, da s svojo harmoniko razveseli ljudi. Dolga leta skoraj ni bilo v okolici ohceti, kjer ne bi igral Alojz. Pa ne samo v okolici, poznajo ga tudi tam v daljnji beli Ljubljani. Kot ,,pozvačin" na ohcetih je večkrat rabil kakšne prigodne pesmice. Tudi meni je zaupal eno: Ko so spraševali, kdo pa bo igral na ohceti, je bil odgovor ponavadi takle: ,,Eden de špila na mehe, to je tisto, ki se tak grdo dere, eden de špila na bas, to je tisto, ki ma tak sakramenski glas, eden pa de špila na gosli, te pa mo plesali kak sakramenski osli." Seveda je ta pesmica zbujala zgražanje ih občudovanje vseh tistih, ki so komaj čakali, da si nabrusijo pete ob igranju njegove harmonike. Kar prehitro je minil čas odhoda in za slovo mi je Alojz vrezal še eno poskočno, ki sem jo slišal kljub brnenju odhajajočega avtomobila. D. L. Alojz Lebar, kljub letom še zmerom veselo igra na svojo drago „frajtonarco", s katero sta obhodila že lep kos sveta. V KRAJEVNI SKUPNOSTI GORNJA RADGONA SPRAŠUJEJO Zakaj mimo nas? Vodstvo krajevne skupnosti Gornja Radgona je pred kratkim naslovilo na občinski izvršni svet, občinsko konferenco SZDL, oddelek za urbanizem in komunalo in komunalno podjetje dopis, v katerem želijo v bistvu odgovorna eno samo vprašanje: zakaj se nekatere, sicer zelo pomembne razvojne odločitve, krojijo mimo krajevne skupnosti? Znano je. da so v to krajevno skupnost vključene poleg mesta Gornja Radgona še vasi Mele, Hercegovščak in Podgrad in da bi se moral tedaj vsak problem reševati vokviru vasi — če gre za zgolj vaški problem — predvsem pa v okviru krajevne samouprave. Kot vse kaže, pa nekateri na te, splošno znane in marsikje uveljavljene usmeritve preprosto pozabljajo. Vodstvo gornjeradgonske krajevne skupnosti navaja dva primera, ko »jih niso poklicali zraven«: eden zadeva problematiko industrijske cone na Meleh, drugi pa posek okrasnihjireves na Partizanski cesti v Gornji Radgoni. Verjetno so vsem bolj ali manj znani zapleti v zvezi s komunalno ureditvijo območja, kjer se križajo interesi Av-toradgone, Gorenje-Elrada, Kmetijskega kombinata, ABC Pomurke in v zadnjem času še Murinega tozda Moda. Delegati krajevne skupnosti so bili primorani celo na skupščini sprožiti to vprašanje, a odgovora — po štirih mesecih!? — ni od nikoder. Ker drugega izhoda niso videli, so organizirali akcijo zbiranja podpisov vseh prizadetih krajanov kot neke vrste peticijo skupščini občine, da se očiten problem vendarle razreši. Toda v dopisu pravijo: »Začudilo nas je poročanje delegacije vaškega odbora iz Melov na krajevni konferenci SZDL, da so se namreč pred dnevi mudili v industrijski coni predstavniki občine in republike brez prisotnosti krajevne skupnosti. To smo na naši KK SZDL ostro obsodili, saj ne dovolimo, da nam krajevne probleme rešujejo drugi mimo krajevne skupnosti oziroma prizadetih krajanov.« Nekaj podobnega se je — kot je moč razbrati iz dopisa —• primerilo pri poseku dreves na Partizanski cesti v Gornji Radgoni. O nakani so vodstvo krajevne skupnosti seznanili nekateri občani, in zato je zahtevalo strokovno mnenje, ki pa je šlo (spet) mimo vodstva krajevne skupnosti; Prebivalci mesta zdaj obsojajo to dejanje, poleg tega pa se sprašujejo, zakaj drevesa niso bila zaščitena z občinskim odlokom. Sicer pa v gornjeradgonski krajevni skupnosti pravijo: »Če so drevesa že posekali, bi morali poskrbeti, da se posadijo druga.« In še: »Zakaj nas nihče ni vprašal? Menda imamo tudi mi pri tem kaj besede?« Branko Žunec URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O RAZPOREDITVI OD Ukrepati proti kršiteljem! Ce pogledamo, kako je v murskosoboški občini potekalo v lanskem letu uresničevanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, potem bi lahko takoj zatrdili, da so se organizacije združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti držale dogovorjenih razmerij med rastjo dohodka in sredstev za osebne dohodke. To pomeni, da so v združenem delu spoštovali določila glede nujnosti omejevanja rasti mase sredstev za osebne dohodke, kar je v skladu s splošnimi stabilizacijskimi prizadevanji. To med drugim potrjuje podatek, da se je v primerjavi z letom 1979 v lanskem letu dohodek v gospodarstvu murskosoboške občine povečal za 37 odstotkov, masa sredstev za osebne dohodke pa za 28 odstotkov. Tako so sredstva za osebne dohodke naraščala za 25 odstotkov počasneje od rasti dohodka. V enakem obdobju se je povprečni osebni dohodek v gospodarstvu dvignil za 21 odstotkov in je znašal v letu 1980 v povprečju 7.722 dinarjev. Istočasno se je na področju negospodarskih dejavnosti masa sredstev za osebne dohodke povečala za 22 odstotkov, povprečni osebni dohodek pa je višji za 19,4 odstotka oziroma 10.464 dinarjev. Navzlic ugodnim pokazateljem glede delitve dohodka in osebnih dohodkov pa je v murskosoboški občini tudi nekaj takšnih organizacij združenega dela, ki niso v celoti spoštovale dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka, predvsem v zvez) z razporejanjem sredstev za osebne dohodke. Čeprav se mnogokrat v teh kolektivih izgovarjajo na hitro rast materialnih stroškov, nove zaposlitve, predvsem v negospodarstvu, izravnavo osebnih dohodkov na nivoju delovne organizacije in podobno, pa to ne more biti zadostno opravičilo za kršenja pri izplačilu osebnih dohodkov. Zdi se, kot da so ponekje enostavno spregledali vsa jasna določila dogovora o pridobivanju in razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Ne nazadnje se te prekoračitve kažajo tudi v nespoštovanju svobodne menjave dela v posameznih organizacijah združenega dela. Med petimi največjimi kršitelji dogovora o pridobivanju in razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke so: Splošna obrtna zadruga Prekmurka, Graditelj Beltinci, delovna skupnost Sobota, delovna skupnost Pomurskega zdravstvenega centra in Kulturni center. Po zbranih podatkih so v splošni obrtni zadrugi Prekmurka povečali dohodek za 370 odstotkov, maso sredstev za osebne dohodke pa celo za 190 odstotkov, čeprav bi slednje lahko dvignili kvečjemu za 185 odstotkov. Poleg tega je povprečni osebni dohodek na zaposlenega v letu 1980 znašla 15.179 dinarjev, kar je največ v murskosoboški občini. s čimer so se v primerjavi z letom poprej povečali za 26 odstotkov. Medtem pa se je v beltinskem Graditelju dohodek povečal za 66 odstotkov, masa sredstev za osebne dohodke pa za 37 odstotkov, kar je 4 odstotke nad dovoljenim porastom. Prekoračitev osebnih dohodkov v delovni skupnosti podjetja Sobota znaša 1,8 odstotka, v zdravstvenem in kulturnem centru pa 2,2 in 2,3 odstotka. Skoraj povsod navajajo kot poglavitne razloge za prekoračitev omenjenega dogovora večjo rast materialnih stroškov in zaposlitev, kar je gotovo vplivalo na povišanje osebnih dohodkov, povečanje obsega dela in podobno. Ni dvoma, da gre za dokaj jalove izgovore, ki ne morejo nikogar opravičevati za kršenje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, ker je bil le-ta sprejet po demokratični poti. Posebej, če primerjamo večino ostalih organi-zacjj združenega dela, ki so se jasno držale določil, zapisanih v dogovoru. Mar se nekateri posamezniki požvižgajo na vse to? Da bi zajezili takšne negativne pojave, se je murskosoboški izvršni svet odločil predlagati zboru združenega dela skupščine občine sklep, po katerem morajo vse omenjene organizacije poračunati preveč izplačane osebne dohodke, o čemer bodo po polletnem obračunu obvestile izvršni svet. Brez dvoma bo to pripomoglo k doslednemu izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, ki je predvsem stabilizacijsko naravnan. M. Jerše