4. seja zbora Mercator-Interne banke 8- seja izvršilnega odbora DS sozd ^esna Blei\veis — Center za obveščanje Sindrom neodločnosti infe°toviIa' da o8"114®!1 samoupravnega sporazuma o traj- na drobno v sestat SOZD Mercator, pripravljen in ^^la-be a - ta*te ™ere’<4a j® sprejemljiv za vse, ki ga zadeva, očitno .. urze. To je pokazala razprava o pripombah na osnutek, ki so &ed°Vale: M Nanos’ M-Velepreskrba, TOZD Grosist in M- odboru je s pomočjo predstavnikov navedenih in direktorja komercialnega sektorja v delovni na v, i organiziranosti po 3inem načelu, brez 0rganizirarf° ,vaše Predstave o svoj kon?10?^1 oz- predstavite trendi ePt in ocenite zrelost • ^ V ;-r slovne politike, ki je oprede J ^ b siovne pontuce, ki je opie^~ Samoupravnem sporazumi* nem združevanju dela in,sSo % med organizacijami na de ^ drobno v sozd Mercator. w 1 Plan blagovnega Prorn® pov kretno opredeljuje P°sl?^Lj 1% tiko za posamezno pošlo v sozdu kot udeleženko v Nadaljevanje na 5. strani P i^CATOR MAREC '83 STRAN 5 ^?jjdjevaiije s 4.strani „ 01 Prometu. V planu blagovne-fs Prometa vidim skupni doku-u ent trgovskih OZD, s katerimi Rierjamo poslovanje vseh OZD iwSte Poslovne partnerje, s kateri nas vežejo širši poslovni in- tero • “ vezeJ° slrsl posiovm m-• j^si sozda. Seveda usklajevanje dresov na skupni imenovalec Pri na SKupm imenovalec n sprejemanju plana blagovnega di-Zj16*3 23 posamezno obdobje Ustavlja eno od težjih nalog za e udeležence v usklajevalnem stopku. Osebno pripisujem te-3 aktu velik pomen, ker si ne »aiti predstavljati usklajenega enf i1?3 velikega števila tr-pa^s^th organiazcij do poslovnih skupinami, ki v prometu na debelo prinašajo večji dohodek, kot je potreben za enostavno reprodukcijo. Te organizacije spremenjen sporazum zavezuje, da do 31. 12. 1984 te programe oziroma to dejavnost opustijo in jo prenesejo v sestav tistih organizacij na debelo, ki so zadolžene za kompleksno preskrbo področja. £tneSevfSpS?oXipSS g®3 Plana blagovnega prometa, jo ^a pa se pri izvajanju plana 2la^0Vnega Prometa srečujemo z -oyvji asti dvema težavama: v n ^>rva ie subjektivna-in se kaže V« JC SU-UJClS-LlVlld lil se IVČULC ^Pomanjkanju poslovne discipli-kršenju dogovorjenih po- usmeritev, ki izhajajo iz bife/1 ^nteresov posamezne OZD n,A,Pogledov na širše interese OZD v sozdu, orngs je objektivna in izhaja tj, Ooorejenih in nestabilnih raz-na trgu, ki zaradi hitrih in go^dvidenih sprememb onemo-r0y3l° dosledno izvajanje dogovo-12 plana blagovnega prometa. da je možno načelo UVef internih blagovnih tokov ^ti tudi v pogojih desortira-§e na trgu in distribucijske vlo-tufjj Sovine, kajti ti pogoji veljajo So^ 2a TT^O i >-7T T/-V*-! tovrstne partnerje izven %h=cator- Seveda pa tako sta- ci^A3 trgu terja od vseh komer-na f1 kadrov zlasti pa v trgovini ^ivan' °’ več aktivnosti v prido-e njijA13 blagovnih fondov. V seda-p ra v Pogojih poslovanja pa se mo- CD ^ v-fVA. V iVWXXX\_X - kadrov zlasti pa v trgovini [•0' ^ V r> • l-'v-'oxw vaiijd pet o c: mu- ‘ da a Prodajnem osebju v trgovini na SovrAbn° uveljaviti poslovna od-i0' ^ je ^l0st v tem, da se. tisto blago, to stu Au A1®®1 Pri internem grosi-' e iti ie 3bavi y domačem skladišču ■e, tt^. dopolnilni program oziroma vi- sistih ajoče blago pri drugih gro- to Tv,.. 1,0 Po V sedanjih pogojih na trgu, loŽljA^aševanje presega razpo-»s* lika v l Ponudbo, je poslovna poli- -Iv. ^ : -n/r__x___ (O* tla tak trg°vini Mercator usmerje-jo 'ntej.p O’ da je poudarjen primarni $ sti tm v. založenosti in sortirano- sv ^gOVlno-----3_i___ f stli ok°v^ue na drobno ob istoča-ftiora trg°vine na drobno, da v*S'-'vilic lici UIUUI1U, UČI 'riiik b razpoložljivi ponudbi in-j' po v fiatov nabavljati to bla- so V . . v naoavijau ro Dia- fi'; bol0 Gradiščih organizacij na de- ^ v sozdu. w -l!ernn, razreševanju tekočih pro-$ fin, u: . vi niedsebojnem poslovati ^°iev r,l2baiai° iz objektivnih po-f p aa trgu. irf ?P°ra^nVna Praksa je pokazala, da ■f PiecisA S katerim 50 se določa-S n=eb?ina razmerja med trgo-brobnna debelo in trgovino na j fPreiucA s°ždu terja določene J PbpXf\Delovna skupina, ki L 'P donr,i •a osnutek sprememb Tudi dosedanje opredelitve so organizacijam na drobno dajale možnosti, da zahtevajo povračilo za izgubljen dohodek v primerih, ko organizacija na debelo ni pravočasno dobavila naročenega blaga, ki ga je sicer, možno dobiti na trgu. Poslovna praksa je pokazala, da je take primere težko dokazovati in ugotavljati objektivne in subjektivne razloge za odstopanja. Zato bo sankcionirannje neredne dobave v višini 5°/00 od vrednosti naročenega neizdobavljenega blaga motiviralo organizacije na debelo za maksimalno upoštevanje dobavnih rokov. Menim, da so predstavljene spremembe koljučnega pomena. Osebno ocenjujem, da so spremembe dovolj konkretne oziroma dovolj" konkretno določajo obveznosti tako organizacij na debelo, kot organizacij na drobno za povečanje medsebojnega poslovanja in da ta medsebojni promet ustrezno stimulirajo. Sporazum uveljavlja večjo medsebojno poslovno odvisnost in s tem pravičnejšo delitev skupnih poslovnih rezultatov. S spremenjenimi določbami sporazuma naj bi onemogočili nadaljnjo rast manjših področnih skladišč, namenjenih ozkim prodajnim programom brez predhodnega dogovora s področno organizacijo na debelo. Franc Tomanič Sedanji sporazum je organizacijam na drobno omogočal, da so pri usklajevanju plana internega blagovnega prometa uveljavljale zahteve po čim nižjem nivoju planiranja teh medsebojnih tokov. Razlog je bil stimuliranje preseganja načrtovanega obsega in istočasno nesankcioniranje v primerih, ko planiran obseg ni bil realiziran. S spremembo pa se od organizacij na drobno zahteva, da pri planiranju (z letnim planom internega blagovnega prometa) internega blagovnega prometa kot merilo za načrtovanje nabav upoštevajo najmanj višino povprečnega deleža nabav vseh organizacij na debelo. Tak način planiranja predstavlja obligacijo in odpravlja planiranje na podlagi proste presoje in ocen. Kot pomembno novost pri uresničevanju tekoče komercialne politike bi navedel obveznost maloprodajnih organizacij, da nabavljajo blago, ki ga imajo organizacije na debelo v svojem programu izključno pri teh organizacijah in* vse zunanje nabave iz teh programov usmerijo v interne. Sporazum določa tudi obveznosti maloprodajnih organizacij za primere, ko jim je zaradi racionalnosti poslovanja dovoljena nabava blaga neposredno pri proizvajalcih. Maloprodajne organizacije so dolžne v teh primerih dokumentacijsko poslovanje prenesti oziroma usmeriti preko področne organizacije na debelo in razdeliti skupni prihodek iz takega poslovanja z organizacijo na debelo. Gre torej za povečanje poslovnega efekta za obe strani. 2. Velik SOZD, kakršen je Mer-' cator, nam daje vse tržne možnosti, ki si jih posamezne delovne organizacije sploh ne bi mogle ustvariti. Obnašamo pa se, kot da teh možnosti ni. Pa so! Zaradi njih smo se mnogi tudi združili. 3. Pristop v Mercator bi moral trdneje, z več discipline, manj samovolje in lokalizmov ter poslovodske mentalitete obvezovati vsakega člana do uresničevanja skupnih ciljev. 4. Zato bi morali biti ti cilji, organizacija in razvojni koncept Mercatorja zakon in pogoj za vsakega, ki se vključuje. Sedanji razvojni načrti sozda so le seštevek želja posameznih delovnih organi-zacj ali celo tozdov, v katerih ne manjka manjših ali večjih pritiskov in izsiljevanj. Spomnil sem se risane in v narečjih govorjene reklame na TV pred leti, v kateri je Mercator lepo povedal kdo je, kaj je in kje je, poleg samega sporočila »pri Mercatorju dobite vse«. Dosegli smo lepe uspehe, precej trgovin je zgrajenih, dosti je vloženega v proizvodnjo, tu več, tam manj, tudi spodrsljajev ne manjka. Povečali smo našo slovensko (več občinsko) Mercatorjevo družino, postali smo najmočnejši med velikimi in smo glede dejavnosti, področij in narečij pravi Babilon v malem. Politika, razvoj, zlasti pa ljudje in čas so opravili svoje. 5. Tudi to, kdo ima pogoje (finančne, delovne in zlasti kadrovske) za organiziranost v obliki delovne organizacije ali samo za 1 6. Tudi to si moramo povedati, kdo samo vedri ali životari v sedanji organiziranosti, zahteva pa določen razvoj morda brez garancije, perspektive in celo ruši že utečene Organizacijske, zlasti pa poslovne aktivnosti, moramo v Mercatorju dopolnjevati, prilagajati okolju, gospodarski ter še posebej splošni politike družbe. To ob sorazmerno visoki stopnji demokratičnosti v Mercatorju ni tako lahko. Ne mislim se zgovarjati na družbeno ekonomske danosti današnjega trenutka, temveč zgolj na naše »Mercatorjeve resiiice« kakor jih ta čuti in spoznava. - Naš razvoj, čeprav pod streho Mercatorja, je šel močno v smeri interesov in načrtov posameznih delovnih organizacij, združenih v Marcator,‘tu in tam obremenjen lokalistično (beri občinsko). - Pečat so dajali zatečeno stanje, specifika regij in ljudje ter ob večini integraciji prisotni »daj-dam«, često postavljen narobe. - Trije grosisti, ki predstavljamo in opravljamo večino trgovine na veliko v Mercatorju (Ljubljana, Postojna, Ptuj) »svaštarimo« in se vsak po svoje borimo za povečanje blagovnih tokov doma in izven Mercatorja. Mahamo vsak svojo specifiko terena, z različnimi nivoji kupne moči, tipom trgovine in podobno. Za povrh pa še vsak s svojim letnim srednjeročnim in celo planom 2000. Franc Tomanič, direktor M-Izbire -Panonije, Ptuj. Foto: Matjaž Marinček Moje predstave o organiziranosti, sedanji in bodoči, pa so take: 1. V Mercatorju je treba odločno reči bobu bob. Kdo je lahko oziroma naj bo grosist, kakšen, kje, zakaj in za koga. blagovne poti. Nisem prepričan, da so tu najtrdnejši razlogi občinski lokalizmi, prej ljudje sami. 7. Naš Mercator bi morali imeti vsi resnično bolj radi in stalno dokazovati pripadnost, ne pa samo takrat, ko je treba nekaj dobiti od te družine. Če bi bilo tako, potem bi se lahko dogovorili za zahtevano prednostno nalogo - kako organizirati oskrbo v Mercatorju preko definiranih grosistov, ki morajo biti v pogledu vsakodnevne preskrbe organizirani področno (regijsko), v trajnejših dobrinah in pa tehničnem blagu pa bi bila delitev po funkcionalnem načelu upravičena, ne pa nujna, seveda pod pogojem, če bi bila oskrbljenost v teh strokah boljša kot doslej in ob pogoju pravične delitve kritičnega blaga. Izgubo poslovanja posameznega grosista (zaradi funkcionalne organiziranosti) bi morala nadoknaditi povečana blagovna menjava znotraj Mercatorja na oskrbovalnih področjih posameznega grosista, ki fv, Ulile razaeiu na ‘i J Področja, ki jih spre- ^sprAfaevajo, in sicer: •"‘A in A171136’ ki zadevajo plani-alrn, ®oyarjanje skupne ko- -rt/ J d. ^iS^ikoK^^ zadevajo izvabi/ 3eUtev ski °mercialne Politike 'ST ” ebo •fesam “-sa- rf ^utev ek ‘‘uiuerciame pontiKe i A SpremprAPn?l?a Prihodka; J v ki zadevajo obna- kot si , Sehojnih odnosih. spre- .^iagovnf ^ekelo s posamez: 4feV1iaio f UP™. ne --AA oziroma ^Ur,kcije komple-2a Poslovan?0™! Proskrbe. o vanje z blagovnimi Izposojena karikatura TRSOVIMA bi morala biti ekvivalentna tudi vrednostno in dohodkovno v daljšem bdobju seveda (to daljše obdobje pojmujem največ eno leto). 8. Vedno sem se zavzemal za povečanje notranjih blagovnih tokov in denarja in, če komu ni to imperativ v poslovanju danes, zlasti pa v prihodnjih nekaj letih, potem mu moram očitati, da ne pozna razmer, da je lokalist, da nagaja ali vedri. TOZD, bi moralo biti razčiščeno in definirano ter prisotno ob integracijskih pogovorih. Pomembni sta oskrba in primerna ponudba na nekem področju, mnogo manj pa oblika, organiziranost in pripadnost. 9. Nikar nas naj ne vodi k spremembam današnji trenutek in sedanje težave na trgu, ampak dobro premišljen razvoj za naprej, temelječ na obstoječih, zlasti pa novih kadrih, ki jih v delovnih organizacijah in v sozdu potrebujemo. Pa tudi zgledov dobre organiziranosti nekaterih sozdov v Jugoslaviji ni malo. 10. Na koncu vprašanja pa še bogokletna misel za našo regijo. Mnogo lažje, rentabilneje in občutno z nižjimi stroški bi poslovali, če bi bil Potrošnik Murska Sobota morda četrti področni grosist v Mercatorju (z notranjimi blagovnimi tokovi in kapitalom si ne bi več belili glavne, pa še z marsičem ne več). Nič ni nemogočega v naši domovini. Če sprejemamo zakone, za katere vsi naprej vemo (razen predlagatelja), da jih ne bomo mogli izvajati, potem gre tudi mo-jo bogokletno misel oprostiti ali pa realizirati. Ob razmišljanju o skupnem usmerjanju blagovnih tokov in trženju v Mercatorju bom kratek. Sem zagrizen borec za večje notranje tokove. Zame so pravilna in trajna naloga za tisto blago oziroma blagovne skupine, ki jih imamo in obvladujemo, tiste pa, ki jih ne zmoremo, pa prepustimo na relaciji SOZD - ostali grosisti drugim, ob primerni rešitvi dohodkovnih razmerij. Za take rešitve mora biti zainteresirana tudi konkurenca. Plan blagovnega prometa v sozdu padelu v tujini 61001 precejšnjim lokalistiČnim razvadam, nedisciplini in nepripravljenosti nekaterih vendarle dosegel svoj namen in je brez dvoma osnova za nadaljnjo skupno delo. Komur težko stanje v oskrbi celo osnovnih artiklov, danes pa zlasti še denarnih sredstev in investicijskega dinarja, še ni načelo mirnega spanja, mu zagotavljam, da ga bo kaj kmalu, nam ga je že. Vsega danes nihče nima in če smo pošteni, priznajmo, da v Mercatorju za nekatere vrste blaga (sladkor, kava, olje in še mnogokaj), zadeve uspešno in edini rešujemo. Ne more biti volk sit in koza cela. Za distribucijsko funkcijo trgovine ne potrebujemo niti sedanje, niti zamišljene organiziranosti. Današnje težave bomo, čeprav ne hitro, pa vendar gotovo prebrodili, tako se dogaja povsod v svetu, pa tudi pri nas. Tudi gospodarska politika, ter družbenopolitična zrelost se bodo pri nas izboljšale z zunanjimi vplivi (mednarodna menjava), z večjo produktivnostjo, ki je nujna zlasti z delom stro-kovnejših kadrov na vseh ravneh naše družbe. Odločiti se moramo, ali nam je pomemben sedanji trenutek, ali nadaljnjih mnogo let našega sozda. Ocenite sami. Pozitivne premike v medsebojnem sodelovanju imamo zagotovljene v novem osnutku samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in drobno. Bojim se, da ga bomo vsi formalno sprejeli, delali pa po njem bolj počasi. Ker je to naš samoupravni sporazum, ga ne bi smela doleteti usoda številnih zakonskih določil se močnejšimi sankcijami, mislim na nespoštovanje. Dosti je dobrih rešitev, vendar je pripomb še mnogo. Posebno mislim, da dohodkovni odnos, ki je časovno in sorazmemostno definiran tako, da sili na spopade obeh strani. Ti spopadi imajo potem najrazličnejše oblike in področja. Pravimo pa jim delitev marže, delitev super rabatov, zaupanje do skupnih služb sozda, bančne obresti, interni promet itd. Za konec pa na glas povem, da je prav, če smo zvesti Mercatorju, da ga moramo z objektivno kritiko dograjevati in organizacijsko izpopolnjevati, čeprav vse rešitve ne bodo vedno vsem po godu. Hudi-mano res pa je, da bi brez Mercatorja bilo še težje. Doseženi poslovni rezultati v M-IP Ptuj v letu 1982 Marjana O Is trak — MJP Ptuj Družbeni dogovor bo letos zaostril razmere v trgovini Vsi trije tozdi v sestavu delovne organizacije Mercator-Izbira Panonija Ptuj so v letu 1982 dosegli realizacijo v višini 5,2 milijarde dinarjev. V primerjavi z ustvarjeno realizacijo v letu 1981 je dosežena nominalna rast za 27%. Več kot polovico dosežene realizacije je ustvarila trgovina na debelo, trgovina na drobno je udeležena z 41%, proizvodna temeljna organizacija pa je udeležena s slabimi 7% v skupni realizaciji MIP. V strukturi realizacije že od leta 1979, to je od združitve dalje, zasledujemo postdpno upadanje deleža maloprodajnega prometa, delež trgovine na debelo ter proizvodnje pa naraščata. Čeprav je bilo za doseganje realizacije vloženih veliko naporov zaposlenih delavcev, pa zaradi visoke rasti cen ne moremo govoriti o realnem povečanju prodaje. Ta ugotovitev ne velja samo za našo delovno organizacijo, saj je v podobnem položaju trgovina Sozda Mercator, tako v trgovini na debelo kot v trgovini na drobno v SR Sloveniji. Celotni prihodek je v delovni organizaciji višji za 27%, s skoraj enako rastjo pa so se povečala porabljena sredstva. Materialni stroški so višji za 41%, od pomembnejših stroškov pa se je najbolj dvignila minimalna amortizacija in sicer z indeksom 209. Dohodek je višji za 30%, obveznosti iz dohodka pa so, kot že nekaj let nazaj, naraščale znatno hitreje od rasti ‘dohodka ter so večje za 46% glede na leto 1981. Največje breme iz dohodka so obresti za kredite, pa tudi sredstva za skupne in splošne družbene potrebe so dosegla dokaj visoko rast. Zaradi močne obremenitve dohodka je čisti dohodek višji le za 22%. Sredstva za osebne dohodke so bila izplačana v okviru dovoljene mase po družbenem dogovoru. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca v okviru delovne organizacije znaša 12.428 dinarjev. Najnižji je v TOZD Maloprodaja, kjer znaša 11.568 dinarjev in je bil v devetih mesecih lanskega leta med najnižjimi v trgovini na drobno v SOZD Mercator; za poprečjem trgovine na drobno v SR Sloveniji je zaostajal za 15,5%, za poprečjem gospodarstva pa za 27%. Zaostajanje osebnega dohodka za poprečjem podskupine dejavnosti je očitno predvsem v TOZD Veleprodaja, kjer dosegamo višji dohodek na delavca ter višjo ekonomičnost in rentabilnost od podskupine dejavnosti. Družbeni dogovor o politiki razporejanja dohodka in osebnih dohodkov za leto 1983 je za sedanje razmere za trgovino dobesedno »rigorozen«. Višje produktivnosti ob sedanjem obsegu zaposlenosti ne moremo načrtovati, saj so se cene že v prvih mesecih izredno dvignile ter jih z indeksi realizacije ne bomo niti dohiteli, kot se to izkaže že dve leti nazaj. Ekonomičnost je v letu 1982 nižja kot v predhodnem letu, zaradi nadpo-prečne rasti materialnih stroškov, vključno z višjo amortizacijo. V letu 1983 ponovno pričakujemo višjo rast materialnih stroškov od celotnega prihodka; amortizacija bo za okoli 40 procentov večja zaradi revalorizacije osnovnih sredstev. Tudi na račun večje rentabilnosti ne moremo načrtovati povečanja osebnih dohodkov, saj bomo lahko zadovoljni, če ne bo slabša od dosežene v letu 1982. Vrednost angažiranih osnovnih sredstev bo zaradi revalorizacije okoli 40% višja kot lani, tako da bi smeli za izboljšanje rentabilnosti povečati zaloge z nižjim indeksom od rasti realizacije. Zniževanje zalog pa bi osiromašilo našo ponudbo, kar bi negativno vplivalo na rast prodaje. Problematika zaradi rasti osebnih dohodkov se bo letos močno zaostrila, še posebej pa v delovnih organizacijah, ki v osebnih dohodkih že ves čas zaostajajo. Sredstva, razporejena v poslovni sklad, so v letu 1982 le za 2% višja, sredstva za akumulacijo pa so se povečala za 6% glede na leto Rafko Lampret Ko si 23. februarja z nasmehom na ustih odhajal z delovnega mesta, nismo slutili, da odhajaš za vedno, da te nikoli več ne bomo videli. Prometna nesreča je zahtevala tvoje mlado življenje in s tem prekinila vse, kar si načrtoval in upal, da boš dosegel v življenju. 1981. Od ustvarjenega poslovnega sklada gre 57% sredstev za različne oblike združevanj, 12% pa za odplačila anuitet. Poseben problem v TOZD Maloprodaja je večje število prodajaln na manj razvitih območjih Haloz in Slovenskih Goric. Te tako imenovane »socialne trgovine« ne ustvarjajo dovolj velikega prometa, da bi pokrivale stroške poslovanja, ter poslujejo rierentabil-no. Na teh področjih deluje manjša kupna moč, stroški dostave so večji, razmeroma širok asortiman blaga se slabo obrača, manj kot dva ali tri delavce pa je nemogoče zaposliti zaradi dopustov in bolniških izostankov. Maloprodajne organizacije iz drugih občin, ki so imele po nekaj enot na našem območju, so jih postopoma opustile, krajevne skupnosti pa pritiskajo na nas, ker smo zadolženi za oskrbo v občini. TOZD Maloprodajo sestavlja v veliki meri ženski kolektiv, zato sd odsotnosti zaradi bolezni, predvsem zaradi porodnih dopustov ter izostankov za nego otrok, razmeroma visoki. Zaradi bolniških do 30 dni in nad 30 dni povprečno mesečno izostane z dela 10% skupnega števila zaposlenih. Glavne značilnosti in problematika poslovanja po posameznih temeljnih organizacijah v letu 1982 TOZD Maloprodaja je v svojih 70 poslovnih enotah ter blagovnicah z 11 oddelki ustvarila preko 2,3 milijarde dinarjev prometa, kar je 26% več kot v letu 1981. Realizacija se je najbolj dvignila v samopostrežnih in klasičnih prodajalnah s prehrambenim blagom, kar kaže, da se kupna moč preusmerja v nakupe prehrambenih ter drugih artiklov dnevne potrošnje. Prodaja tehničnega in ostalega blaga pa kaže na postopno relativno upadanje v strukturi prometa na drobno. Zniževanje kupne moči, občasno ali redno pomanjkanje posameznih vrst blaga na tržišču, izredno neugodni pogoji prodaje na kredit, vse to se je odrazilo na rasti blagovnega prometa v celotni trgovini na drobno. Poslovanje TOZD Veleprodaje je potekalo v zelo ugodnih razmerah. Občasno ali stalno pomanjkanje nekaterih vrst prehrambenega in tekstilnega, predvsem pa tehničnega blaga, je bilo še bolj opazno kot prejšnje leto. Odlok o zmanjšani porabi tekočih goriv je povzročil okrnjeno dostavo blaga, predvsem v mesecu oktobru, ko smo nekaj dni ostali brez nafte. Otežkočeno je tudi delo potniške službe, saj je obseg potovanj po odloku skrčen za 40%. Realizacija v višini preko 3 milijarde din je bila za 29% višja kot v letu poprej. Ugoden indeks rasti je bil dosežen v blagovni skupini »prehrana« ter v kooperacijski dejavnosti,, realizacija v blagovnih skupinah tehnične stroke pa beleži zaradi pomanjkanja bele tehnike ter drugih vrst blaga sorazmerno nizko rast, saj je le 15% višja glede na leto 1981. Obračanje zalog je bilo nekolik0 slabše kot v letu poprej; poprej vezava zalog v TOZD je bila ^ dni. Zaradi povečanja obresti kredite bo potrebno v letu l9*r izboljšati koeficiente obračanj;? zalog, saj so bile že v letu obveznosti za obresti skoraj dv^' krat višje od plačanih v letu 19% ■ V okviru materialnih stroško TOZD Veleprodaje namenjam0 < posebno pozornost stroškom tram športa, saj so v skupnih materi®1' nih stroških udeleženi s 44%. Ok°' ij li 39% transportnih stroškov pr60' p stavljajo porabljena goriva in ma' s; živa, 22% amortizacija 13%, pap°' ]j pravila avtomobilov. li V letu 1982 je bilo z voznim Čj kom opravljenih preko 944 tis00 kilometrov ter prepeljanih skoral C( 98.000 ton blaga in embalaže. TOZD Zaščita ^ se je v letu 1982 pojavila ko, izvoznik. V zadnjem tromesečja J jQ pričela opravljati storitve in š*va vi nj& kopalnih plaščev iz frotirja » ^ zahodnonemško firmo Vosse11 Proizvodnja teče v nekdanjih pr° ^ štorih modne konfekcije na Ptulu ^ s tem da je bil obrat modne kem ^ fekcije preseljen v Kidričevo, k]e ^ sta še dva obrata, to je tekstim ^ zaščitna in usnjena zaščitna kem ^ fekcija, novi proizvodni PrC)St0Jlv pa so bili dograjeni koncem 16 va. 1981. Urejeni prostorski in delo^,^ pogoji ter večje strojne zmogli1,^. sti so pogojevali večjo rast reaim J cije pri lastni proizvodnji, upae> P ^ delež trgovske dejavnosti, ki^®6^ ukvarja z nabavo in prodajo -, ^ polnilnega asortimana. Proizvf’ nja usnjene zaščitne konfekcija1 vrednostno višja za 71%, tekstm? Sj, zaščitna konfekcija za 54%, m pQ] dna konfekcija pa je povečala P* ^ rezultati dajo za 26%. Tudi finančni__________ t ^ Zaščita so bili ugodni, čeprav s° ■ rj^ zadnjem četrtletju narasli stro^jj ^ novega obrata, ki v začetku zara f ^ priučevanja delavcev ter v zv^, j tem nedoseganjem visokih skih norm še ne daje pričakov25 ^ ga dohodka. Delovne usmeritve osnovnih organizacij zveze sindikatov Program OOZS v M-IP Ptuj cilj, <¥i M* 'tio Dos lov Samo delo ustvarja blagostanje Rodil si se in odrastel v Grdini pri Stopercah, v skromnem, toda lepem predelu Haloz. Izučil si se za prodajalca in se pred dobrim letom zaposlil v našem tozdu kot komisionar v skladišču. To je zelo kratek čas, vendar dovolj dolg, da smo v tebi spoznali skromnega, tovariškega in delovnega človeka. Izraževal si neustavljiv optimizem in veselje do življenja. Zaradi vsega tega smo te sprejeli ne samo za sodelavca, ampak si nam bil tudi dober prijatelj. Sončnega, februarskega popoldneva smo te pospremili k tvojemu zadnjemu počivališču sredi haloških gričev, ki si jih tako ljubil in s ponosom razkazoval. Slovo je tembolj žalostno, ker ti ni uspelo živeti več kot 22 let, in v tem kratkem času niso mogel dati družbi tega, kar bi želel, nisi mogel uresničiti svojih načrtov za osebno življenje. Za tabo v delovnem kolektivu med mladinci, planinci in med prijatelji, ostaja praznina, in tvoj veder nasmeh in delovno vnemo ■ pa najbolj pogrešajo tvoji sodelavci v skladišču. Pogrešamo te, ker smo te imeli radi, V naših srcih bo ostal svetal spomin nate. 'SODELAVCI IZ TOZD ZAŠČITA, KIDRIČEVO Glavna naloga sindikatov ni le v tem, da varuje interese delavskega razreda, pred nekim razredom zunaj njega, ampak predvsem v tem, da se bojujejo za odpravljanje protislovij, konfliktov in problemov, ki nastajajo v odnosih med posameznimi interesi delav-cev in delovnim kolektivom na eni strani ter skupnimi interesi delavskega razreda na drugi. H ■žyS ustvarja blagostanje ozirom2 cialno varnost; da je treba od dela lastnih rok; odločno pati proti nedelu, proti razsipni st0p tvu z družbenimi sredstvi, P\i Ar^ postopaštvu med delovnih1 ^ n som; da je treba dobro in kv2 no delo dosledno nagrajevati ^ da bo postalo vsestranska P1 Doj^ Vsebina in učinkovitost dela osnovnih organizacij zveze sindikatov TOZD izhaja iz dokumentov 10. kongresa zveze sindikatov Slovenije, 9. kongresa zveze sindikatov Jugoslavije, dokumentov 3. konference ZSS, zakona o združenem delu, programskih dokumentov občinske organizacije ter gospodarskih usmeritev delovne organizacije. Dosegli jih bomo, če se bomo trezno in realno lotevali ocene trenutnega gospodarskega in političnega položaja, predvsem pa razmer v naši delovni organizaciji. Naše prihodnje aktivnosti Celotna družbena aktivnost v letu 1983 in v celotnem srednjeročnem obdobju je usmerjena zlasti v uresničevanje gospodarske stabilizacije, katera bo povezana z obravnavo in sprejemanjem zaključnih računov in periodičnih obračunov. Z nalogami: povečanje produktivnosti, smotrno združevanje sredstev in dela, zmanjšanje stroškov, izboljšanje preskrbe in dosledno uveljavljanje svobodne menjave dela; samoupravnih sporazumov ter pravilnikov na ravni delovne organizacije. Stabilizacija je boj za socialno varnost delavcev. Zato stabilizacija pomeni boljše delo, ki temelji na odgovornosti posameznika. Seveda pa prinaša tudi nove socialne probleme, težave, pa tudi odpore. Ustvariti moramo razmere, v katerih bo delavec vse bolj spoznaval, da sta od njegovih odločitev in odgovornosti odvisna njegov položaj v družbi in bodočnost delovne organizacije, v kateri dela in ustvarja dohodek ter skupaj z drugimi delavci zagotavlja materialno in socialno varnost. Odločno uveljavljanje samoupravnega odločanja delavcev, s tem da zagotovimo delavcem temeljne organizacije združenega dela, da gradijo svoj razvoj v povezavi z drugo temeljno organizacijo na temelju skupno ustvarjenega dohodka in s celotnim dohodkom upravljajo kot dobri gospodarji. Skrbeti, da se uresničuje načelo delitve po delu in rezultatih dela, ob upoštevanju stališč: Bolj spoštovati dobro delo., vzgajati ljudi, da samo delo rialna in moralna vzpodbuda- ^ Nadaljevati dročje aktivnosti n2 ^ ____zaposlovanja, izobra^C nja, zdravstva in invalidske^1 • - - cieido-’ varovanja, varstva pri delu, h v nih pogojev, produktivne delovnega časa in prosteg2. delavcev, oddiha in rekreaciJt/kr^1 stanovanjske problematike % prehrane delavcev. Še nadalje vzpodbujati de1 - j. h kulturnemu življenju, skrb2 P ljudsko obrambo in družbeh0.^^- k mozaščito, delovno disciP^j ® medsebojne odnose in obveS } delavcev. ^ 11 Stremeti za kar najboljše J vanje sindikalnih oziroma d vi 9^ j nih skupin, predvsem pa de A ■ nje delegacij SIS. v_____„ j______ j/iost Vzpodbujati oziroma org3nt/hg ' ti mladinsko organizacijo za L . nejše in aktivnejše delo. ^ , Zagotoviti vpliv sindikatgp:^ volitvah v samoupravne °‘ tg < SOZD, DO in TOZD. Razvijati sodelovanje z. rvazvijau soueiovanje - .gv • osnovnimi .organizacijami SOZD, občin itd. PreCL K A oh DO pa aktivno sodelovati z •Z0 munistov, socialistično zve lovnega ljudstva. Priredb0' J- so MAREC ’83 Žq sledi razprav v temeljnih in delovnih organizacijah -eme Anton, predsednik PO Ukrepi, ki so nam še preostali ]Q?Cena P°Šojev poslovanja Mercator-Nanosa v letu ^yo2 na razširjeni seji sindikalne konference delovne organizacije Nanos 14. 2. 1983. >' podlagi informacij, ki jih I' lahko ocenjujem, da so raz >' m ave p pogojih in rezultatih po-y ije Vanja v TOZD potekale poglob- Rezultati ter analize po naših te-p ua ou iclc- meljnih organizacijah kažejo, da swTe P PPSPi^ rezultatih po- so v posebno težkem položaju tiste TOZD, ki so v tem obdobju vlagale v večje investicije, ki pa danes zaradi upadanja kupne moči in standarda občanov, pomanjkanja blaga ter velikih stroškov ne dosegajo predvidenih rezultatov. V takem položaju so predvsem TOZD Trgovina Rakek, TOZD In-dus Koper in TOZD TMI Postojna. V1°eeZaradi administrativnih ukre- ^ ^ so\ulVo^TOzi°^£emŽ i! To^£PzPolagamo, 11 ^D na osnovi < ter v Slavnem v skladu s sta ,-,jj sindikata kakor tudi priporo č ; a> ki ga je posredovala direktor-ai r1 TOZD predsednica konferen-e sindikata DO. kazprave) so biie pQ TOZD t gla Učene Prednji teden, so v 3 na.vpern pokazale, da se delavci v 6 loža' zavedajo resnosti po- 3 v)n a’ .v kakršnem smo, ter hkrati ^ rnr5e 3n odgovornosti, ki jo ima- Ji ^ Uri fo O Ir r* 1 ^ v so tudi ostale TOZD v težkem položaju, saj jim primanjkuje obratnih sredstev. Tako izračuni kažejo, da bodo zaradi povečane obrestne mere ti stroški v letošnjem letu narasli za 50 procentov. Pri tem je potrebno dodati ugotovitev, da fizična rast poslovanja upada in se že ponekod srečujemo z viški zaposlenih delavcev. V takih razmerah se moramo vprašati, kako naj v bodoče krijemo stroške poslovanja in to pri ' -“e oreamzacne oceniti naše osnovnih živilskih proizvodih, saj o- ^tate rtfio OCeii 1 + -e ° prelivanju dohodka od proiz- d' naše TOZD nnflmVnn ?n vodov višjega standarda ne more- I' f1” cIohSfk^EaTob te m° S0™1'1*1’ ker so deIeži prl teh t »PletS SorSSki},6 Sdnt o- Mr vfa PersPektiva. Prav tako je liavi n° sPregovoriti o naših po-p ti^kljivostih pri delu, ki nega- Zanimiva je ugotovitev, da od leta 1979 dalje akumulacija v gospodarstvu raste, medtem ko v trgovini od takrat neprestano pada, kar je posledica administrativnih ukrepov, ki vplivajo na počasnejšo rast celotnega prihodka in dohodka. Problem, ki je prisoten že dalj časa, so osebni dohodki, ki postajajo vse bolj problematični. Nizko povprečje ne omogoča sicer potrebne diferenciranosti nagrajevanja zaposlenih niti nagrajevanja za izredno prizadevnost in podobno. Zato so izrazite težnje v negativni smeri za zmanjševanje razlik v nagrajevanju oziroma po uvajanju uravnilovke, posledica tega pa so Ue ePrav z bilančnimi podatki še ''"'^polagamo, so direktorji; ’ t OK^ na osnovi deset mesečnih e„ plinov ter ostalih podatkov 1 M 0y konkretno predočili pro-rj .er^^iko v TOZD, na osnovi ka-1' so potekale razprave. Brez •a2^Ila lahko ocenimo, da so take nPan' Ve temelj razreše- ^,l0 ]a Problemov ter samouprav-. Ui.^očenje ob sprejemanju za-„ računov, ce^eln S^m’ ^a moramo tudi z vidika vne organizacije oceniti naše pojavlja se kriminal in podobno. Značilno za našo DO je še to, da; je v preteklih letih čisti dohodek Potrebno je pospešiti dohodkovno povezovanje s proizvodnimi organizacijami združenega dela (predvsem v agroživilstvu) po načelu združevanja dela in sredstev. Predpogoj za to pa je, da nam družba prizna enakopraven položaj glede pogojev pridobivanja dohodkov z drugimi dejavnostmi. Sedanja akumulacija v trgovini je vse manjša, kar nam onemogoča združevanje sredstev oziroma povezovanje s proizvodnjo. Notranji ukrepi Vsi ukrepi morajo biti namenjeni veči produktivnosti, zmanjševanju stroškov poslovanja in večji donosnosti poslovanja. Politični aktiv Mercator-Nanosa predlaga samoupravnim in poslovodnim organom naslednje ukrepe: 1. Že sprejete letne planske akte po TOZD in DO moramo uskladiti z doseženimi rezultati poslovanja po zaključem računu in na podlagi spremenjenih pogojev gospodarjenja. 2. Izdelati je treba analizo o možnostih dolgoročnega razvoja DO in TOZD, ki so v njenem sestavu. Nanosove vesti kajj*0 vPlivajo na rezultate dela, j,: <3^5?" tudi na nekatere ukrepe ji Ijg J16 do trgovine, ki nas postav-neenak položaj z ostalim P' delom- p.litimi01 mogli oceniti poslovno po-dogr,, y'a. naprej, predvsem pa se °riti> kako bomo uresničili '%p^°s*ovne politike, ki je opre-✓ Maniu3 v letnih in srednjeročnih n-,0 razvoja TOZD in DO, mora-Posi^alizirati, kakšne vplive in >-ac,sdlCe imajo najnovejši stabili-,sPodw ukrepi oziroma pogoji go-Ijev ^.rjenja na realizacijo naših ci-^ak'o f 'Jorno morali odpovedati in nji ra b° to vplivalo na naš nadalj- Mea' 0',' 'la, 'im, da so prav pogoji gospodki v13, trgovine v zadnjem času šir$Q je potrebno opozoriti tudi ^ ^družbenopolitično skupnost, Ustvar®°Vlna ne posluje niti ne ner^^la dohodka v enakoprav- skupinami in podsku-4 ’ med katerimi najbolj iz- č^^ali?; ovina osnovne preskrbe, f Ih našfu rS katerimi razpolagamo |(t s^Hnia j1 ^T)ZD, kakor tudi analize .ikgovine v SRS, kažejo že na trajno slabšanje eko-p^stit^a položaja trgovine, še y S°vine na drobno z živili in blagom- -’1 m0!,bl opravičeval naše napa-v Qbf|^Kopozoriti na Pogoje, ki sPod^ b]u več let vplivali na »NoTtT kovine. Ti pogoji 1 K ^ takem obsegu, da nika-hfi ranje rezerve v trgovini •! ^okn;A0 v tako kratkem času i' lCo an 't’ izpada dohodka, j,.'Sik na]*ziramo rezultate poslo-rfpE°števati ^ let nazaj, moramo WS0V, Vso spremembe pred-jilg iu ra,l° vplivali na oblikova- iC va To dokazuje tudi primerja- ^ 4 ^Hrst^ltatov poslovanja Z gospo- naužMia, osmi marec^sta sodelavki Bruna in Sonja iz DSSS praznovali povsem delavno. kuje. Brez dvoma smo takim zahtevam težko ustregli. Pomagali smo si z najemanjem dodatnih kreditnih sredstev za vnaprejšnja plačila in avansiranje, pri čemer se nam višajo obresti za kredite ter stroški bančnega in plačilnega prometa. Menim, da je položaj zaostren še posebej v tistih OZD, med katere sodi tudi naša, ki so v vlogi oskrbovalca osnovne preskrbe na deželi, kjer dosegajo neprimerno slabše rezultate v poslovanju, kot pa OZD v večjih potrošnih centrih. Rezultati v naši DO za preteklo leto kažejo, da je od 182 maloprodajnih enot kar 94 takih, ki so nerentabilne. Maloprodajne enote pa vse pogosteje spremljajo še stroški inventurnih popisov, ki bremenijo stroške prodaje in ki nastajajo za- razporejala po svojih možnostih tako, da je dajala več sredstev za razširjeno reprodukcijo, manjši delež pa za osebne dohodke. Kot poseben problem se pojavlja TOZD TMI, ki posluje v neurejenih tržnih razmerah. Dispariteta med nabavo in prodajno ceno svežega mesa povzroča že nekaj let izgube. Poleg tega družbenopolitične skupnosti, ki jih oskrbujemo, ne poravnavajo kompezacije za prodajo meso. Prvi vseh teh problemih in naših slabostih, o katerih namenoma ne govorim, ker so v tem smislu potekale razprave po temeljnih organizacijah, se postavlja vprašanje, kako obdržati razmeroma dobro oskrbo občanov ob tako zapletenih tržnih razmerah, ki so v najvišji meri rezultat ukrepov eko- |16 «1 raZt) ,JJlvau na oblikova- (i'tUriteša Da ?Jejanje dohodka> P°- strosKe proaaje in ki nastajajo za-\ l97?> gibanil P°trebno upoštevati radi pogostih sprememb cen posa- noinske stabilizacije. Ta ima za h zhatnn Cen’ 30 se od leta meznih vrst blaga. Pravtako se po- posledico omejevanje potrošnje, ,f'Wuga intTlSale Preko 100%. večujejo stroški dodatnih razvo- zniževanja kunne moči. restriktiv-v tem nhH p°.membna značil- zov blaga ob pogostih povečanjih in 5aracli nastiu U ie’ da ie druž- nakupov posameznih vrst blaga. 'Hib ^gama aIlb motenj na trgu Izredno visoki so tudi stroški, ki ’ ki en Poseela no ukre- nastajajo ob uveljavljanju kom- penzacij za nekatere vrste živil. Omeniti moram tudi to, da porabljena sredstva v naši DO hitro naraščajo, pri čemer se zlasti veča- S' posegla po"uK: en o za - . drugimi zamrznili ii'tr!tteSa Pa zfV°de in storitve, po-fij strogi- mrznili tudi delež za da Posli,T pr°meta. To pomela rir,k°m z., ui®11310 2 absolutnim zniževanja kupne moči, restriktivno politiko kreditiranja, kar še posebej vpliva na poslovanje trgovine in zmanjšanje realnega prometa. ort n. Za kritio z aosoiutnim jo izdatki za energijo ter nabavna jko Sr/9?9. leta na str?sk°v prome- vrednost blaga, tako da njihova /rob, pričele torei v času, rast presega rast celotnega prihod- 1 Nbe 0driii in s to , r?sd cene v ka. Pri taki rasti cen ne moremo v ^ tudi nabavne ^ -------- celoti ustvariti zadostne amortizacije. Sklepi: Predlagamo, da pristojni organi ponovno ovrednotijo ekonomski položaj trgovine ter spremenijo predpise, ki urejajo pridobivanje dohodka v trgovini oziroma se lotijo sprememb obrestne mere, predvsem za poslovanje z blagom za osnovno preskrbo. Za nemoteno oskrbo Franc Koščak Nova poslovna skupnost Prvi uspešni dogovori v okviru skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje na področju agroživilstva, blagovnega in turističnega prometa v Postojni. V kratkem bo dokončno izoblikovana planska poslovna skupnost v Postojni, v okviru katere bodo DO agroživilstva, prometa in turizma skušale urejati nekatere poslovne odnose na dolgoročnejši osnovi z združevanjem dela in sredstev. Cilji povezovanja v skupnost so predvsem sledeči: - povečanje proizvodnje hrane na podlagi usklajenih proizvodnih programov. - usklajeno izkoriščanje skladiščnih in drugih poslovnih prostorov in tehničnih zmogljivosti, - celovita ponudba v preskrbi občanov, večjih porabnikov in večjih potrošnih centrov, - izboljšanje in širjenje ponudbe turistično gostinskih storitev ob hkratnem povečanju deviznega priliva, - skupno načrtovanje usklajenega razvoja in usklajene delitve dela, da bi se zmanjšali stroški poslovanja. Naštete cilje bo potrebno količinsko opredeliti v temeljih skupnega plana, ki ga sprejema skupnost. Čeprav skupnost še ni dokončno ustanovljena, je bil na teh temeljih pred nedavnim že dosežen dogovor o dolgoročni oskrbi M-Nanosa s piščančjim mesom s strani Perutninskega kombinata Pivka. — Za zagotovitev dolgoročne oskrbe je naša delovna organizacija vložila v razvoj piščančje proizvodnje preko 12 milijonov din nepovratnih sredstev, s tem pa so si vse naše TOZD, od Čabra do Portoroža, zagotovile normalno količino piščančjega mesa za oskrbo svojih potrošnikov, TMI pa tudi zadostne količine za predelavo v piščančje izdelke za večletno obdobje. Ta prvi konkretni dogovor v okviru skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje na področju agroživilstva - blagovnega in turističnega prometa v Postojni je lep dokaz, kako in nujno pa tudi mogoče zasnovati ob obojestranskem razumevanju poslovne odnose na dolgoročnih osnovah, kjer imata oba od partnerjev koristi, predvsem pa zagotovljeno osnovo za svoje poslovanje. Želimo samo, da bi odnosi kar najhitreje zaživeli tudi na vseh drugih povezavah, tako da bi poslovna skupnost odigrala svojo pomembno vlogo v dobrobit neprekinjene oskrbe potrošnikov. Usposabljanje delavske kontrole Sergej Paternost Na pobudo predsednika PO Mercator-Na-nosa je bil 5. 2. 1983 organiziran enodnevni seminar za člane svetov samoupravne delavske kontrole TOZD in za člane odbora samoupravne delavske kontrole na ravni DO. Izvedbo seminarja je prevzela Delavska univerza iz Postojne s svojimi predavatelji. Na seminarju so se slušatelji seznanili z naslednjimi vprašanji: - Samoupravna delavska kontrola po zakonu o združenem delu - Glavna področja delovanja samoupravne delavske kontrole in njene pristojnosti O teh dveh temah je predaval pravnik, Franc Mazi zelo obširno in razumljivo, s praktičnimi primeri, kako in kje naj deluje delavska kontrola. V nadaljevanju seminarja je predaval Ludvik Špitaler iz UJV Postojna, in sicer o dveh temah: - o vsebini in metodah samoupravne delavske kontrole - samoupravna delavska kontrola kot sestavina družbene samozaščite. Predavanja so slušatelji pozorno spremljali, saj so iz njih izvedeli marsikaj novega, predvsem glede preventivnega delovanja in družbene samozaščite. Skupna ocena je, da je seminar v celoti uspel in dosegel cilj, zaradi katerega je bil organiziran. Slušatelji seminarja za člane svetov samoupravne delavske kontrole Merca-tor-Nanosa, ki ga je organizirala Delavska univerza Postojna 5. 2. 1983. Novoimenovani direktor tozda v Dekanih Sergej Paternost Tovariš Savle je s šolanjem začel na Kovinarski šoli in se izučil za rezkalca. Študij je nadaljeval na srednji tehnični šoli in postal strojni tehnik in potem diplomiral še na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru na prvi stopnji kot štipendist TOZD Indus Koper in si tako pridobil naziv »ekonomist«. Nanosove vesti "MERCATOR Ko je sneg skopnel, so se pokazali »grehi« iz prejšnjega leta. Akcija za očiščenje okolja je že napovedana. V naslednji številki b01’1 poročali o uspehu akcije. Foto: Sergej Paternost Franček iz Kopra javlja ji^j The buisines show po naše Tak, zdaj smo pa tem. Kaj 0 napravimo? V redu/ Spremek1 potrdimo. Ko pa blago pride, m , tovimo, da je to ravno tisti art^j ki nam bo zaključevanju m všeč. teže pa je, ko začne prihajati, saj se ne moreš za £jj leta nazaj spomniti, kakšen je 0 model ob prikazovanju. zaključevanje udeležence izmuči; v enem dnevu pregib, kolekcijo desetih proizvajal0 Vsako leto se dvakrat zberemo, bi rekel glavni za nabavo konfekcije in pletenin. V mesecu februarju za kar je neke vrste norma, vsaj jesensko-zimsko sezono in v mesecu avgustu za spo-mladansko-poletno sezono. Zadnja leta se to dogaja v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču. prvi dan. Delamo v zatohle^ jemskem prostoru, brez prave^ ^ ne, v dimu in soju kav. S terf‘} vse povedano. Napor je tud1^ Z malo zamude, vendar še pravočasno, vam predstavljamo novoimenovanega direktorja TOZD Sadje Koper, tovariša Rada Šavleta. njem novih kupcev. Odpraviti morajo še vrsto problemov v zvezi z zastoji pri dostavi blaga kupcem. Svojo poslovno politiko bodo prilagodili tržnim in zakonskim zahtevam. Izdelali bodo analize svojih zmogljivosti, kupčevih potreb in pa pomanjkljivosti pri delu. Seznaniti se morajo z delom sorodnih konkurenčnih delovnih organizacij in preveriti učinkovitost svoje stratčgije v sprejeti poslovni politiki. To je le nekaj misli, ki jih je tovariš Šavle povedal v razgovoru in bodo zanesljivo pripomogle k uspešenemu poslovanju in premagovanju vsakodnevnih proble- čati obseg poslovanja s tem, da bodo začeli s pakiranjem sadja. V ta namen nameravajo zgraditi novo pakirnico z ustreznim skladiščem za embalažo. Nadalje nameravajo nadaljevati s pridobiva- mov. Novoimenovanemu direktorju smo zaželeli kar največ poslovnih uspehov v njegovi mandatni dobi, predvsem pa osebnega zadovoljstva. Najprej je bil pripravnik v komerciali TOZD INDUS, nato komercialni referent in vodja PE Železnina v Kopru. Dela in naloge direktorja TOZD SADJE KOPER Dekani je prevzel s 15. 11. 1982. V razgovoru s tovarišem Šavle-tom smo izvedeli, da je bil med kolektivom TOZD zelo dobro sprejet, kar mu daje posebno zadovoljstvo in polet za nadaljnje delo. Že pred uradnim nastopom dela je bil s strani vseh služb seznanjen s poslovanjem in s problematiko tozd. Glede na zaostrene pogoje poslovanja v letu 1983 so se lotili reorganizacije skladiščne službe zaradi boljšega poslovanja in povečanja produktivnosti dela. V bodočnosti nameravajo pove- Rado Šavle, direktor TOZD Sadje Koper Dekani. Foto Sergej Paternost Leta nazaj je bilo to dosti bolj naporno in je trajalo skoraj mesec in pol, potovanje iz kraja v kraj k proizvajalcem. Na dan si lahko obdelal, ali pa on tebe, samo po enega dobavitelja. Zdaj je to vse na enem mestu in se obdela kolekcija v 4 do 5 dneh, pa je konec, vsaj teoretičnega dela. Lahko pa trdim, da je do tega načina zaključevanja prišlo po zaslugi naših poslovodij, saj so videli na sejmih v Milanu, Munchnu in Parizu, kako se to dela. Bili smo v stalnih razgovorih s poslovodji Name, Modne hiše in glej, pred dvema letoma so se, hočeš nočeš, proizvajalci le odločili za takšno skupno zaključevanje. Prvo leto so se bolj skromno odzvali, ko pa so videli našo trdno voljo, da k njim ne pridemo, je bila letos, z izjemami treh ali štirih proizvajalcev, zbrana elita konfekcije in pletenin v Ljubljani. Bravo poslovodje! Prihranek na potnih stroških, času in kar je poglavitno, naše tovarišice, ki morajo opravljati tudi gospodinjske posle, so zdaj več časa doma. Vsaka stvar ima svojo dobro stran, če slabo odbijemo. Da si boste laže zamislili,kako se ta »biznis-šou« odvija: Proizvajalci konfekcije in pletenin razstavijo svoje izdelke za naslednjo sezono: modele, vzorce, rok dobave in cene. Tako, tukaj smo! Za pet dni smo vaši, izbiraj narode, če ne kupiš ti, bo kdo drug, ah pa ne bomo niti izdobavili.« Variant je več. Imam občutek, in pravijo, da občutki ne varajo, kot da igramo trgovci s proizvajalci igro s škatlico in kroglico - trikrat gubi, jedanput dobi. Potnik ali prodajalec napiše artikel, številko, tudi za barvo se dogovorimo in za rok dobave, čez dva meseca pa pride sporočilo: »Art. Janezek se radi premajhne prodaje ali težav z dobavo blaga ne bo izdelal, namesto njega se izdela ar. Gregor, ki je pa sploh isti ali pa vsaj sličen kot enojajčni dvojček.« bližnje tovariše - vsak dan gor in dol. Koprčani se znajde?^ gui in uui. ^ain ker prespimo dva dni kar v Ijani. Na tak način se vsaj bolj spočiješ, če greš seveda z čer spat, kar je pa tudi loteriji Naj vam opišem še vzdušje p} IVctJ v dl li G/^/iaaii o c: . sejemskem prostoru: smeh, ^j jaznost, rokovanje, pozdravljaj jaznosi, roitovanje, puzcu a v, - in seveda vrbovanje s strani P ip 1 in seveua vruuvanjc s zvajalcev, kje dobiš najceneje g najboljše. Saj ne zato, da ne bo 5 gli vsega prodati, ampak salb^ji s pega reda radi. da se ne izguU stiki. ^ JU' Primer: poslovalnica DOMfi.(l & ni in letos izločila približno de j) o dobaviteljev. Ko so to izvede1.' ^ LlUUdV ILCiJCV. r^U SU LU tudi obvezen nasmešek izgiPjji ji nič več kavice. Kaj hočemo, ■ d a smo. Se nekaj moti tovariše, ^ cj obiskali prodajne sejme vin0? j; b; stvu. Na naših zaključevanj11 pi k stvu. i\a nasin zaKijucevam- ,p> vse prehrupna godba, ki je M / bilo več. Tudi to je uspeh P05 .0^ St dij, ker so se pritoževali, da n1 J st. goče delati ob bučnih glasb bj vložkih. ^ Ko vsaj ne bi bilo pri vS^tp!- ^ oddelku pijač, hrane in slabet kot na poroki, kar vse moh y dr malno delo. No, mogoče bo z oj go zaključevanje boljše, tvili organizatorji. Ta težnja J ■ f izrečena z več strani. Tovan J tn sodelujejo pri izbiri Pr0 blaga, morajo biti res strokoJ^Mj svojega »faha«. Izbirati modjL |U2( barve za osem mesecev vnaP m ni kar tako. Pa se jezimo, prav to in ono. Kdor ne ven[.gp( 'Ja naj poizkusi, pa se bo sam P kg čal. ui1** Če pa smo dobro izbrali, p j ste o tem prepričali jesenc „^5^ zimo, ko bo prispela ta Je 9? zimska kolekcija v prodaj ■ T\idi Franček je sodeloj^^A^ pak ne povem, katere art1 naročil, to boste sami tak°J vili. Pa lep pozdrav! potrošniški sveti — trgovina Dijana Pust „ __ , _ ^ ako se ni redko dogajalo, da so g. Pralni prašek stali v vrsti vsi ko'h c^ružine in ga kupovali toli-jj’aa.se še danes marsikatero sta-dobesedno duši v pral-Prašku, da so kleti in shram-bo^ne olja, ki se bo verjetno po klin enern ^asu pokvarilo - z na-H;iK0Va^no rorzlico so si marsikje ley rali zalog, da jih že začenja bo- sicer pa je tudi vsakdo s podpisom potrdil, kaj je dobil. Po hišah smo dobrine raznašali člani odbora RK Tr kov g0vci so ob pritisku potrošni-bjf, . ostali takorekoč nemočni. s0 5® 80 omejili prodajo, drugje dol x no blago prodajali samo po ■ 1Qeeni —' Tr ^bčasno pomanjkanje nekaterih življenjskih po- no pranje. Morda bodo pri Merca-/■ebščin v lanskem letu, denimo olja, pralnih praškov, toriu želii prisluhnili.« kave in Sladkorja, je sprožilo med Občani pravo To je bila ena stran naše zgodbe Potrošniško nakupovalno mrzlico. Takorekoč v tre- LT^ov^f?"1'6 5 potroSniw- U-i-.H’ sO ® trgovskih polic izginile Še tako velike Nevenka Mohar, poslovodkinja li ,. ne pripeljanega blaga, pa naj SO trgovci zagotav- Mercatorjeve trgovine na Kar-da ga V skladišču primanjkuje. lovški 19, je komaj našla nekaj mi- nut za pogovor. Pravkar so pripeljali blago in skupaj s kolegico je imela polne roke dela. Pohvalila je zavidljivo natančnost, s katero se je pri skupni akciji izkazal potrošniški svet. Prijazna Nevenka, ki uspešno poleg dela študira še poslovodsko šolo meni, da ne bi bilo napak, če bi akcija za preskrbo najpotrebnejših, ki jo vodijo potrošniški sveti v krajevnih skupnostih, postala v večji meri tudi njihova akcija - akcija SOZD Mercator. Morda bi med krajani imela še večji odmev. Prav pa bi bilo, razmišlja Nevenka, da bi bili potrošniki preko dnevnega tiska bolje seznanjeni, kaj se trenutno v trgovini dobi in kaj ne. »Tako bi mnogokrat preprečili neljube scene, ko kupec ne verjame, da nečesa nimamo, in je prepričan, da skrivamo »pod pultom« za znance in prijatelje,« potoži in hkrati pove tudi, da s tem ni mislila na stalne kupce, saj te dobro pozna. Alenka Drobnič, namestnica poslovodje v trgovini na Levstikovem trgu, pa mi je povedala, da je tu šele štirinajst dni in za akcijo, za katero sem povprašala, ni vedela. »Tudi v Gregorčičevi, kjer sem delala prej, nismo za akcijo, za katero sprašujete, prodajalke nič vedele,« pravi in meni, da najbrž potrošniški svet v Gradišču ni kaj prida aktiven. Kljub temu pa so se prodajalke na svojo pobudo, kot pripoveduje bilo. V uri. Vendar uspeha ni ie ■ ^'katerih predelih Jugoslavi-k0{0 Potrošniška mrzlica zavrtela tonr, <:.asa v prva povojna leta - v so h republikah in pokrajinah d^i bone. Nekateri pravijo, V 0,1 Polje, drugi se hudujejo. Pot t*0veniji smo ubrali drugačno v 0i' . otrošniški sveti, ki delujejo So vVlru krajevnih skupnosti in ki vSebSe do nedavnega šele iskali lrj° svoiega dela, so iznenada ela- Stvar so skupaj s trgovci jo y s.voje roke, kot pravimo, in Oio J5"3!, zadovoljivo rešili. Meni- talco prav in cia ie tak ^nedelovanja trgovine in po-k0 ni kov najbolj primeren za čase ^°brin arri° nekaterih življenjskih gledar ua pretek in ko moramo st Prule v občini PtVkvc1® Center, kjer so se med stiejg 1 °dločili za to akcijo najte-Po sodelovanja med trgovi- ji* občani. k kjia sogovornika sta bila tajnik P e? plovne skupnosti, tovariš Ja-bjega ^?ad, in odbornica tukajš-^era ečega križa, tovarišica »^Meserko. *keiinesnici sta bila pobudnika za k jo občinska SZDL in RK«, mi c °l. segel v besedo tajnik oj j h’ k° sem ravno začela hvalijo klVo Pobudo. »Res pa je, da 1° PorT? nato sklicali skupno se-kfiža ošoiškega sveta, Rdečega bpotuj n društva upokojencev. h0tPoč lmo bdi v mnenju, da našo opjejr, Prav. gotovo najbolj potre-^ova ^jši ljudje in bolniki.« S>jboli jlca Meserko, ki je ena kk, J deiav^h odbornic ne le k-l’ se iiPuk tudi ostalih organiza-k!?° te->i,brž Pohvalila, da sploh ni h jo ^ o, zaoeti akcije. »Veste,« ^°Vedala o Prisrčnim nasmehom t 0 Zeir,’ j>rnk v Rdečem križu 1.'ke 2 delavni, imamo stalne t-i- ,ašlrnl občani in nam ni z Jksih jn , sestaviti seznamov stari šl^bkeč H°lPlh.« Dogovorili so se f bodo preko potrošni- ; dh j^jskf^3 Poskrbeli, da bodo > Oal^Potrebščme, ki niso ve-t beahi, P?'lcah trgovin, dobili vsi p: > bep0ur eP^l od osemdeset let, krajev®tni bolniki. .ti Prvini - skuPnosti imajo dve i|,stS°niPQ. v° ^Mercatorjevo in eno lUžn^ko ra-, 0beh so našli vse- ,0bkanovU kleJanje ir! ^o je /WloPralnT ^Jevne skupnosti fees0Uli JJf^šek, 8 kavo pa so ka !°45 tovaH^3113-. Za 8' ma-1^lcam» ki imajo niz-^ °lja. ’ Poklonili vsaki po bribualce huda3 T°ja sogovorni“ >>Mi naše"?0^3 ne’<< sta se ljudi poznamo, sarm.« »Ko bi videli, kako so bili ljudje srečni! Nekateri so se celo razjokali,« mi je povedala tovarišica Vera, tovariš Janez pa je brž dodal, da tudi takšne akcije krepijo povezavo krajanov s svojo krajevno skupnostjo. »Samo dostikrat to ne znamo prav izkoristiti,« se je razžalostil, ko je razpredal misli o aktivnosti krajanov v KS. »Ljudem res ni treba veliko, z malim so zadovoljni. In prav tu je začetek našega aktivizma in povezave s krajani, kar tako zelo pogrešamo.« Oba sta bila enotna v tem, ko pripovedujeta, da so trgovci pobudi takoj in z vsem razumevanjem prisluhnili, in prav zato je akcija uspela. Tudi sedaj, ko pomanjkanje ni več tako občutno, še vedno starejšim in bolnim nekaj prinesejo, če je to njihova želja. Sicer pa potrošniški svet rešuje poleg teh še druga vprašanja s svojega področja in je eden izmed najbolj delavnih potrošniških svetov občine Center. »Ker pa pišete ravno za Mercator,« sta mi ob koncu našega razgovora naročala moja sogovornika, »zapišite še to, da bi stari ljudje, ki praviloma nimajo pralnih strojev, radi pralni prašek za roč- Majhno dete, velik cekar. Foto: Kancijan Hvastija kaj že dobil in kdo ne, in so mu v takem primeru tudi prihranile. »S takim načinom preskrbe so bili naši kupci izredno zadovoljni in nikdar nismo imeli nevšečnosti,« je Alenka še dodala in odhitela na delo. Ura je bila namreč takšna, da so se ljudje vračali z dela in spotoma stopili še v trgovino po to in to. Vendar surovega masla in kave tudi v Alenkini trgovini niso moja sogovornica, med seboj do- imeli, za kar ni kriva ne Alenka, ne govorile za sodelovanje s potrošni- njene kolegice, pa tudi potrošniki. Dobro so namreč vedele, kdo je ški svet Stare Ljubljane ne. Sergej Patemost Pravnik svetuje Kako pristojni organ uvede disciplinski postopek V tem sestavku bom skušal prikazati celotni postopek in vzorce posameznih dejanj pri uvedbi disciplinskega postopka. Celotni postopek bomo razdelili na naslednje faze: 1. Uvedba postopka: Tisti, ki je po pravilniku pristojen za uvedbo disciplinskega postopka, in to so delavski svet, samoupravna delavska kontrola, individualni poslovodni organ (direktor) ai predsednik PO, zbor delovne enote, družbeni pravobranilec samoupravljanja in sindikat, napiše pismeni predlog naslednje vsebine: Skupni disciplinski komisiji MERCATOR - NANOS, n. sol. o. Postojna Datum: Na podlagi določil pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti TOZD—. proti delavcu vlagam ----roj. _ ki opravlja dela in naloge^ v TOZD plinske odgovornosti, ker je. zahtevek za ugotovitev njegove disci- (navesti kršitev). V pripravljalnem postopku bo delavec zaslišan in bodo zbrani vsi potrebni dokazi o njegovi kršitvi. Podpis in žig Obveščeni: 1. Prizadeti delavec 2. IO Sindiakta 3. Samoupravna delavska kontrola 4. Evidenca 2. Zaslišanje delavca: nafbTbi naslednji14 delavca’ ^ )e v disciplinskem postopku, Firma TOZD: _____________ Datum:. ZAPISNIK o zaslišanju delavca v postopku za ugotavljanje disciplinske odgovornosti Zaslišanje vodil:_______________________________________ Zapisnikar:_____________________________________________ Delavec v postopku:. rojem stanujoč- dela in opravila. TOZD____________ Potem ko je delavec seznanjen z očitanimi kršitvami delovne dolžnosti in o pravicah, kijih ima v tem postopku, poda naslednji zagovor:_____________________________________________ Izjavljam, da je bil zapisnik pred menoj glasno diktiran in sem ga razumel oz. sem ga prečital in nanj nimam pripomb. Delavec v postopku: ________________________ Zasliševalec:. Zapisnikar:___ Podoben naj bo tudi zapisnik o zaslišanju prič in morebitnih drugih udeležencev. Ob 50-letnici Kavarne-Bara Nebotičnik zapitek. Velikokrat se je zgodil°> da so odšli iz lokala, ne da bi p°' ravnali račune. To je šlo v breme natakarjev. 43 let v Nebotičniku, 21 let v baru Ob letošnjem jubileju ljubljanskega Nebotičnika, v katerem je sedež Mercatorjevega tozda, smo dobili od dolgoletnega člana tega kolektiva, Štefana Sluga, naslednji prispevek na našo prošnjo. Ta čas mineva 50 let, odkar je bil odprt gostinski obrat z imenom kavarna-Bar Nebotičnik. To je bilo 22. februarja 1933. leta. Ta dan velja tudi kot uradna in dokončna predaja Nebotičnika uporabnikom. V tem obratu sem nastopil službo kot natakar. To je bilo meseca avgusta, leta 1935. Takrat sem bil star 25 let. V tem podjetju sem delal kot natakar vse do leta 1978 in v njem dopolnil 43 let neprekinjene delovne dobe. Mislim, da sem rekorder glede neprekinjenega delovnega staža v enem samem gostinskem podjetju. Leta 1957 smo odprli nočni lokal (bar). Takrat sem bil premeščen v ta lokal in sem v njem delal do upokojitve. Delo je bilo tukaj težje, ker sem delal samo ponoči, tako da sem zamenjal noč za dan. Kljub temu, da je bilo težko, sem vztrajal do leta 1978. Med mojim službovanjem se je marsikaj spremenilo. Uslužbenci so odšli v druga podjetja, nekateri so tudi že umrli, tako da sem ostal edini od starejših sodelavcev. Med tem časom so se zamenjali tudi direktorji. Od mojega nastopa pa Ko sem se zaposlil, je bilo to edina elitna kavarna, v katero so zahajali premožni ljudje. Delo je bilo težavno, ker so imeli gostje prevelike zahteve do strežnega osebja. Kljub temu sem vztrajal do osvoboditve. Med tem časom se je zgodilo veliko dobrega in slabega. Najhujše je bilo med okupacjo. Takrat smo izgubili veliko dobrih gostov, ker so kavarno zasedli večinoma Italijani in Nemci. Veliko so nam škodovale okupatorjeve racije. Večkrat se je primerilo, da so s kamioni odpeljali vse goste z uslužbenci vred. do upokojitve se jih je zvrstilo kar so zahajali različni ljudje - dobri devet. Moj zadnji direktor je bil in slabi in tudi tujcev ni primanj-Stane Karinšek, kateremu sem bil kovalo. Najhujši so bili vinjeni nekaj let namestnik. gostje in objestna mladina. Po osvoboditvi, ko se je začelo delavsko samoupravljanje, sefl1 sodeloval v mnogih samoupra^' nih organih, bil sem predsednik delavskega sveta, OO ZS, upra^' nega odbora itd. Sestanki so bn1 največkrat dopoldne, tako da sen1 moral svoj redni počitek mnog0' krat prekiniti. Kakor sem že omenil, je bilo Ker so bile cene visoke, je bilo nočno delo zelo težko. V ta lokal tudi veliko težav glede plačila za Ob velikem jubileju želim de' lovni organizaciji še naprej velik0 uspeha pri delu. rt < Na Trgu komandanta Staneta v Šiški Mile Bitenc Koliko stane prenova Spominjam se, kot bi bilo včeraj, kakšno veselje je bilo pred desetimi leti v Šiški, ko je tozd Grmada na Trgu komandanta Staneta odprla veliko (za takratne razmere) samopostrežbo in bife, v kletnem delu pa trgovino s tehničnim blagom. Toliko vsega je bilo na enem mestu, vse lepo urejeno, pregledno, svetlo... Pa je po tolikih letih tudi tu čas napravil svoje in prenova je bila pravzaprav nujna. Pripravljali so se načrti, rojevale nove ideje in zdaj kupci že lahko nakupujejo v povsem preurejeni samopostrežbi, v lepem bifeju pa že točijo kavo. Grmada je vse to obnovila z lastnimi sredstvi, treba pa je bilo kar precej denarja. Mimogrede: lastnih sredstev premorejo za prenovo toliko, da bi po teoretičnem računu vsaka prodajalna prišla na vrsto le vsakih 20 let. Najprej le nekaj besed o samopostrežbi, ki je z novo ureditvijo, z novimi prodajnimi policami in razsvetljavo, pa na novo obarvana (zeleno) res skorajda nova, sveža, lepa in svetlejša. Tudi več ponudi in če bo vedno tako urejena, kot takrat, ko sem si jo ogledal in poslikal, bodo kupci prav gotovo brez pripomb. Tudi to naj zapišem, da se je tokrat izkazal tudi aranžer. Bife pa pravzaprav ni le bife, kar nekakšna manjša restavracija je. Po zamisli našega arhitekta Matjaža Tomorija iz Investe je sploh tisti del, ki je namenjen sedečim gostom nekaj posebnega. Prostor je z leseno ogrado, okrašeno z ornamenti, ločen od tistega dela, kjer strežejo stoječim gostom. Stene krasi domača obrt (keramika, les, predmeti iz slame), v stilu je vsa oprema, pa tudi prti na mizah. In v tem delu postrežejo s cenenimi toplimi malicami (kuhajo jih več vrst), pa s kosili, pripravijo pa tudi jedi po naročilu. V poletnem času bodo postavili tudi nekaj miz na ploščadi pred bifejem, če bodo našli skupen jezik s krajevno skupnostjo. Tako je tozd Grmada »seriji« prenovljenih trgovin in bifejev dodala kot delovni uspeh še to. Prav gotovo v največje zadovoljstvo kupcem in obiskovalcem bifeja. Prenovljeni bife s sedeži ob samopostrežnici na trgu komandanta Staneta. Velika pridobitev za Dolsko Mile Bitenc k g. s< Nova samopostrežnic^ Vsaka novo urejena ali pa nova trgovina ve 0< n; 0, °t pomeni za krajane, hkrati pa pomeni tudi nov deloVI|* uspeh organizacije. Tako je tudi v Dolskem, ki je P dolgem času le prišlo do nove, večje in bolje založil) trgovine, ki jo je z lastnimi sredstvi uredila TO^ Golovec. V Dolskem z osnovno preksrbo že dolgo niso bili več zadovoljni, saj je bilo v stari, utesnjeni trgovini v prostorih Zadružnega doma (na borih 29 kvadratnih metrih prodajne površine) nemogoče ponuditi kaj več. Dlje časa so iskali možnost, da bi trgovino preselili v nove prostore. Končno se je ponudila idealna priložnost: zgradili so novo šolo, stara pa je, seveda z adaptacijo, nudila realne možnosti za trgovino. Investa je pripravila vse potrebne načrte preureditve in opreme, dela pa je uspešno vo- vs Os h . ^ dil Franc Škof. S tem so kr^jf sij, končno prišli do res primerneje 1^ govine. To je samopostrežba, )\.r po prodajni površini od stare1 ^tlj vine kar trikrat večja. Ima Stij merna skladišča, kar vse sev Kg; olajša delo zaposlenim. : f fjfc Morda še to: v novi trgov*0 je ob, pestrejša ponudba blaga, vS Ji' so? pregledneje razporejeno in t0 (J IJo] pomore tudi k večjemu prorl1^1 Število zaposlenih je za zdaj e0 >ji kot prej, če pa bo promet še ^ bodo moč. zaposlili Notranjščina nove trgovine v Dolskem. Foto: Mile Bitenc ^esna Bleiweis V razmislek tTre smo pomaknili naprej, kam Pa ustaljene navade? Sonja Dolinšek — M-Mednarodna trgovina Odloki in življenje 2 zakonom o računanju časa tudi Jugoslavija ni več °samljen časovni otok sredi Evrope. 27. marca letos j^o ure pomaknili za 60 minut naprej, s tem pa odprli ^°pico problemov in vprašanj o naših delovnih ozi-°ttia življenjskih navadah. jjJ^klcr je bil zakon le črka n; (j P*du, smo o njem slišali vsi sti 7 P^dvsem zaradi prednc s ’ ki jo prinaša v usklajevanju Se .njeevropskim časom. Bolj k Ur e Približeval čas njegovegj v^ničevanja, Vse več je bil t'imSanj *n ^iiem v zvezi z delov Da * °kratovalnim časom, s ter lip . ° naših delovnih in živ jin?k!h navadah. V SR Sloveni v ?Jbi na del teh vprašanj odgo llua1 družbeni dogovor o ureja sen-i’ ^araai oKrogio-ogiatega n le Pa je sprožil le še nove p ten! i ’ °ziroma bolje, ugibanja jo sploh prinaša. Eni tre uv'ertK Se za nPm skriva obvezr Po\- 3 beljenega delovnega ča (}a kjer je to mogoče. Druj ^lai Žbeni dogovor terje le e vainVanje delovnega in obral 1{0 aeSa časa s časovnim zan ofr’ ki bo nastal po uveljavit . \ m'! T « r>v w f l°ča ®a družbeni dogovor r« /’J‘a bodo udeleženci dogo sir,JRenuhliški t;ss skupščin. Skupnost otroškega varstva Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije in Zdravstvena skupnost Slovenije) vzpodbujali delavce k zavestnemu prilagajanju delovnega časa in obratovalnega časa družbenim smotrom dogovora. Družbeni cilji tega dogovora pa so: boljša izraba delovnega časa, najučinkovitejša uporaba delovnih sredstev in večja prilagojenost obratovalnega časa potrebam delavcev in občanov. Z uresničevanjem teh ciljev pa naj bi dosegli: cilje politike gospodarske stabilizacije, ustvarili pogoje za učinkovitejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi za doseganje večje produktivnosti dela ter ob tem utrjevali svoj družbenoekonomski položaj ter približali delovni čas največji človekovi pripravljenosti za delo. Poleg tega naj bi s tem izboljšali delovne razmere ter humani-zirali delo. Cilji družbenega dogovora so jasni, o njih se najbrž nikomur med nami ni treba več sporazumevati. Sporazumevamo pa naj se o konkretnem delovnem in obratovalnem času, ga us- klajujemo z med seboj povezanimi področji družbenega dela na ustreznih območjih posameznih dejavnosti. Prav za slednje pa nam je ostalo premalo časa. Slabe izkušnje, ki smo si jih nabrali ob uresničevanju zahtev po varčevanju z električno energijo, ko smo spreminjali tudi delovni čas, bi nas morale opozoriti, da na vrat na nos ne gre. Delavci se ne izmikamo uresničevanju zastavljenih ciljev tudi preko uresničevanja navedenega družbenega dogovora, če so dani pogoji za njegovo uresničitev. Za te pa se bojimo, da jih ni. Odpira se namreč paleta vprašanj, ki zadevajo naše delovne in življenjske navade. Teh pa se ne bomo znebili čez noč, 27. marca. Za pripravo na te spremembe bi si morali predlagatelji oziroma udeleženci družbenega dogovora vzeti več časa in ustvariti klimo, v kateri bi jih delavci in občani postopoma sprejemali. Kampanjska prizadevanja in akcije, ponekod tudi pritiski, kljub argumentiranim stališčem tistih, ki naj bi družbeni dogovor uresničevali, ne pa zagotavljali njegovo uresničevanje, so in bodo rodile odpor, ugibanja in dileme. Start s takih pozicij pa gotovo ne more roditi zaželenih rezultatov, to je uresničiti cilje, ki so jih opredelili udeleženci družbenega dogovora. ^ckli so ob upokojitvi Gleria, direktor Tajske zadruge Logatei >>o,vc zauruge lAigaie ; v velike sisten [ k j oDcimjiva zadeva i S° čisr^ k^e.r tuc^ sicer odnos ik*nj f,1,ln kjer niso jasno opr ‘Jeni KJer niso jasno opr ^ci 1 zc^ruževania- Našo o SW2° ~ Kz Logatec - je v tla;-- razvoj Kmeu ■ območju. V sestav i 111 srno videli dvoje ' ~ ‘in 2° socialno varnost, 1 Vsern soclaino varnost, 2 metov zadružnikov. 1 Vse^OVorim o trgu, mislim p ?%bnrgani2lrano ‘n zagotovi z repromateriali in ^ ____ ■ ^ sta prevladal veev j '0<^s1-otn' opredelita e kv. 'MVcev; 'j^sLoim opreaein Zdn'n 2adružnikov KZ Lc Pa ^v v sozd. Koliko s !! za združevanje f\ir smn^ ne moremo ocenji , tem „Se Premalo časa v s< °b(5utklnaj 01 i- sK0?^ek, da______o ^eprav najdemo pri nji rJ,b tem ^Se Premalo časa v s 1 ab^Utek ai omenim le to, da i da se strokovne s i’ ?!rajo "t^asi ustrezno oi 'l prka specializirajo za Sf«)sk: k> OK , Podrni •lr; 2 drugih ek m v adovat-21'1-’ ^ di bili spi >žno^atl. m reagirati r službe področji bi Stdvaem "lužbe sozda žak1?0 vlocrrf^tovalno in ■ak1?0 vlopb^D toValno in u |n?>e ni nRes pa je tudi.; c °b' mogoče uresnič Poetih lv«st do uresnk Velip ndogoVorj eni h i, l']Uhi;„.. ko zapisanega, -^ano ^ usodr mo ten!!!fdseboino za. ernelje skupno dc jenega postavili na zaupanju, potem je treba na zaupanju in odprtosti medsebojnih odnosov tudi graditi. Strokovnim službam tako v zadrugi kot v sozdu priporočam, da to medsebojno zaupanje negujejo in ga razvijajo, saj en razočaran zadružnik pomeni prvi kamenček v plazu nezaupanja. Kaj bom počel? Jutra v gozdovih in vse prve gobe bodo moje.« Bojan Sever, svetovalec dolgoletni direktor M-Tehne, TOZD Investa »Človek se dolgoletnega »direk-torovanja« naveliča. V tem času spozna resnico, da je slab direktor tisti direktor, ki se nikomur ne zameri. Jaz, če sem se mnogim zameril? Najbrž da, predvsem tistim, ki niso poznali prave delovne discipline, in tistim, ki so hodili v službo, ne pa delat. To sta dve lastnosti: disciplina in delavnost, ki ju spoštujem sam in ki sem ju vedno zahteval tudi od svojih sodelavcev. Za dobre in čiste medsebojne odnose na vseh ravneh nam ne sme biti nikoli žal ne časa, pa tudi ne ostalih kritičnih besed, saj le s pozicij enakopravnosti v dialogu lahko vsaka OZD v sestavljeni organizaciji išče svojo vlogo in položaj in ju enakopravno z ostalimi S poslovilnega sprejema pred upokojitvijo. Foto: Vesna Bleiweis članicami tudi uveljavlja. Mislim, da tozd Investa ta položaj in vlogo v sestavljeni organizaciji uspešno uveljavlja in s tem dokazuje upravičenost združitve. Kaj bom počel? Čaka me toliko nalog in toliko obveznosti, ki sem jih do sedaj zanemarjal, da mi bo za vse verjetno zmanjkalo časa, saj pravijo, da so upokojenci ljudje, ki imajo najmanj časa. Otmar Zorčič, direktor M-IP, TOZD Zaščita »Postavili ste me pred neprijetno nalogo, da sam ocenim svoje »minulo delo«. Veliko napora, skrbi, poguma, tveganja je v tem minulem delu. Pa mi ni ničesar žal. Bil bi nepošten, če ne bi spregovoril o skrbi, ki jo prelagam na svojo naslednico - skrb za uspešen in usklajen razvoj vseh štirih tozdovih dejavnosti: tekstilne in usnjene zaščitne konfekcije, modne konfekcije in konfekcije za izvoz. Štiri različne - za nepoznavalca pa podobne ali enake dejavnosti - štiri vrste problemov od surovin do plasmaja, od investicijskih sredstev in za investicijo potrebnih papirjev do kadrov. Prav za sredstva bi rad poudaril: v medsebojnih odnosih na vseh ravneh glejmo predvsem kaj z združevanjem sredstev dobimo, ne kaj damo. Gledanje s stališča saldiranja med prejetim in danim nas ne bo pripeljalo nikamor. Dano ocenjujmo s stališča razvoja in širitve dejavnosti ter krepitve ekonomske moči sozda, prejeto pa kot obveznost in odgovornost delavcev tozd ali DO za dobro gospodarjenje in vračanje vloženih oziroma prejetih sredstev. Prepričan sem, da bo tudi tozd Zaščita to svojo obveznost dobro izpolnila. Status investitorja v današnjih današnjih časih ni prijeten, zlasti ne, če gre za izvozno usmerjeno investicijo -prav tu bi rad storil več a sta me dolgotrajnost, marsikaterega administrativnega postopka in čas prehitela. Dejal bi, da se tema dve ma dejstvoma ne moreš upirati. Kaj bom počel? Privoščil si bom zasebno življenje Otmarja Zor-čiča. Glede na žolčne razprave o novem delovnem in pa sončnem času po različnih sredstvih javnega obveščanja bi bilo skoraj verjeti, da 13.000 zaposlenih v SOZD to niti najmanj ne briga, češ, »saj se ne splača, to tisti »zgoraj« tako vedno sami odločajo!« Imeli bodo prav. Tisti »zgoraj« so se že prekleto navadili, da je takih pohlevnih duš velika večina v slovenskem narodu - na primer Micik. Micika stanuje v Blatni vasi na Barju - 15 minut hoje od redne avtobusne postaje, v naselju novih hiš, kjer stanuje kakih 30 mlajših družin, z vsaj 50 zaposlenimi delavci in prav toliko študenti in srednješolci, da o najmlajših niti ne govorim. Domov in v mesto so se vozili z družinskim avtom, vsi naenkrat, do uvedbe bonov in zimskega časa. Micikin mož je pričel z delom ob 6. uri kot prej (hodi pač na »šiht«, ne v službo), Micika pred 7. uro v svoji pisarni niti luči ni smela prižgati, otroke pa so pred 7.45 sploh zaklenili pred šolo - tudi zaradi prižiganja luči in podobnih malenkosti. Tako so se morali voziti v mesto z rednim, do strehe Micika je molče razmišljala o krivičnosti Francovih besed - saj se ni ona spomnila, da ne sme prej v službo, pa tudi za hišo v Blatni vasi je parcelo podedoval mož po svoji teti. Ni si upala ugovarjati, saj bi ga le še bolj razkurila. Verjetno ne bi dvignil roke nadnjo, saj so bili že petnajst let srečna družina, zadnje mesece pa, kar ima vsak svoj delovni čas, je bil pijan praktično vsak delavnik. Tudi ob sobotah in nedeljah ni bilo povsem tako kot prej. Otroka sta se navadila na odsotnost in sta ob vikendih dokaj nerada pomagala na vrtu ali odšla s starši na potep. Le slaba dva meseca je bilo treba, da se je družina tako spremenila. natlačenim avtobusom, kar je vsak dan pomenilo vsaj pol ure časa, ki so ga porabili do postaje in nazaj - za vsakogar od štirih, v naselju pa je bilo kot vemo, še trideset takih »osnovnih celic družbe«. Še bolj trapasto je bil videti povratek iz službe. Mož je prišel domov med 14.30 in 15. uro, otroci so imeli še razne krožke in so prihajali domov že v trdi temi - zadnji okrog 19. ure. Micika pa je končala z delom ob 15.30, najmanj uro porabila za iskanje trgovine, ki bi po »milosti ukrepov« še imela kak liter mleka in kos kruha, in jo nekje med 17. in 18. uro primahala domov, utrujena kot »turška fana«, kot sama pravi. Doma pa je našla mrko predse zročega moža. Na olajšani »dober dan« je revsknil samo: »Kakšen dan, saj je že tema«, vajeno segel po beli steklenici pred seboj in si do roba nalil »ta močnega«. Micika, ki je že pričela pripravljati kosilo, je plaho poizkusila: »Franc, ne na prazen želodec...« Franc je molčal, spil do dna in si nalil znova. Še zjutraj zapečatena steklenica je bila že skoraj do polovice prazna - Micika se je opogumila: »Franc, počakaj na kosilo, slabo ti bo!« Francov pogletl je bil krvav, ro-♦ ko je skrčil v pest, udaril po mizi in grozeče zamomljal »Kosilo...!« Rignilo se mu je, in to ga je tako ujezilo, da je zarjul: »Ob šestih ti pride domov, pa mi ploza o kosilu!« »Franc, saj bo takoj...« »Najmanj pol ure še ne boš nič spacala skupaj. Misliš, da sem bedak?! Že od pol treh se prekladam po tej prekleti bajti. Človek pride s šihta, utrujen in lačen domov, bajta pa prazna. Mali se gonijo okrog do večera, tebe ni nikjer, kosila ni, misliš, da sem luft, kaj?!« Micika ni več poslušala, zazrla se je skozi okno v trdo temo in zajokala. Franc jo je osuplo pogledal - Micika, ta vendar ne zna jokati! Zbodlo ga je, vedel je, da je kriv. Pa vendar - ni kriv, saj se ni on spomnil, da mora prej v službo. Zakrknjeno je umolknil, roka mu je samogibno segla po steklenici. Ko je začutil stekleni hlad, ga je zapeklo, da je roko umaknil in obsedel kot kip. Otroka sta se pripodila domov in na kuhinjskih vratih molče obstala. Mama je objokana zrla skozi okno, očka pa je mrko sedel ob mizi s polprazno steklenico žganja. Jureta je zjezilo: »Pa tak sprejem!« Zaloputnil je vrata in oddrvel v svojo sobo. Mlajša, Katarina, pa ni vedela kaj bi - na štedilniku ni nič brbotalo in dišalo, mami si je otirala solze s predpasnikom, očka je ni niti pogledal, na mizi pa je stala tista prekleta steklenica. Katarino je stisnilo v grlu, zajokala bi, pa ni mogla in zato jo je preplavilmemo-čen bes. Skočila je k mizi, pograbila steklenico in jo treščila ob tla. Mama in očka sta poskočila, Katarina pa je prestrašeno obstala. Dušilo jo je in bolelo in Jure, ki ga je tresk presenetil, je pridrvel v kulrinjo ravno v trenutku, ko je oče mrko ukazal sestri: »Pospravi!« Jure je pogledal Katarino, v hipu razumel, zakaj'je to storila, in se postavil: »Sva se morda midva spomnila, da ob tako trapastih urah, vsak po svoje, hodimo domov? « Končno tudi izrečeno spoznanje je obviselo v zraku. Tako, kot bo obviselo v zraku še marsikatero vprašanje, ki si ga sicer vedno zastavljamo, pa si ga ne upamo postaviti zato, ker po našem zelo udobnem mnenju »tisti zgoraj« itak vedno sami odločajo!« (Glej tretji odstavek). Iz dejavnosti korša Mirko Vaupotič — M-Sadje zelenjava Družabna smučarija v Ratečah li s sporedom. Smeha je bilo na pretek. Vsaka skupina je pripravila svoj program: ena je celotedensko skupno bivanje v Ratečah opisala v šaljivih verzih, druga, v kateri so bili mlajši udeleženci je pripravila nekaj vprašanj za vadite- lje, najbolj pa je vžigal »moped show« na smučišču. Kar žal nam je bilo, da se je vse tako hitro končalo. Ob sloves« smo si obljubili, da se bomo Prl" hodnje leto ponovno srečali. Že drugo leto je KORŠ v sodelovanju s počitniško zvezo Ljubljana Šiška organiziral smučarski tečaj v Ratečah pri Planici. Tokrat je bilo zanimanje že tolikšno, da smo zasedli kar celo izmeno. no tako iz Portoroža, ki si je pridobil novo ime »Oči Lulat«. Bili smo skoraj od vsepovsod -iz Portoroža, Pirana, Idrije, Postojne, Ljubljane in še od drugod. Že sam začetek tečaja je dal čutiti, da utegne biti prijetno in zanimivo. Čeprav je tiste dni primanjkovalo snega po vsej Sloveniji, je bilo v naše veselje smučanje na smučišču v Podkorenu in v Planici kar ugodno. Prvi dan so nas vaditelji razdelili v skupine po smučarskem znanju, od prve jakostne skupine do tistih, ki so si »dilce« nataknili na noge prvič. Bilo je zabavno posebej za tiste, ki niso vedeli, ali naj naredijo zavoj k bregu ali od brega, ali kar po domače položijo zadnjo plat v sneg. Naslednja težka naloga je novince na tečaju čakala že drugi večer. Krst! Kako prijetna beseda za izkušnjo, ki lahko tudi boli, posebej še tiste, ki so si s svojim znanjem prislužili več udarcev po zadnji plati. Pri prejemanju teh »nizkih« udarcev so prednjačili Primorci, pa tudi kak nadebudni vaditelj iz Ljubljane jih je skupil. Vendar, vse je bilo v šali in prijetnem razpoloženju, prestrašena je bila samo Petra, ki se je bala, da ji pri tem ne bo zlomljena smučka. nah je bilo prijetno, mnogo novega smo se naučili. Še več, nekatere je smučarija tako zdelala, da so zamudili nekaj prijetnih večerov v skupnih prostorih, kjer se je dogajalo marsikaj. Nekateri so v teh zabavnih večerih s svojim nastopom impresionirali vse prisotne, kot recimo neimenovana smučarka iz Portoroža, ki je zelo inteligentno ugotovila, pri kom je skrita vžigalica, pa imenovani Maks, rav- Bilo je veselo in kar škoda, da se je tako hitro približala veleslalomska tekma zadnjega dne. Kljub veliki borbenosti in tekmovalnosti rezultati niso pomembni za objavo, razen morda nekaterih značilnih. Najbolj so briljirali Praprotni-kovi, saj so vsi trije moški člani prejeli medalje, le edinemu ženskemu članu se ni uspelo uvrstiti na zadnje mesto. Zaključeni večer je bil svečan. Vaditelji so podelili'medalje, diplome in polžke za uvrstitve V skupini, mi pa smo se jim oddolži- Naj-naj skupina - posnetek je narejen zadnji dan, saj prej ni bilo mogoče posneti slik«’1,3 kateri bi vsi stali. Smučali smo vsak dan od 9. do 14. ure, ko nas je smučarski avtobus odpeljal nazaj. Delo v skupi- Krst bil je živ, tudi on prejel je par udarcev! Kot tekma za svetovni pokal - vsi smo živčni in upamo na točke in dobro uvrstit^* Utrinek s 6. zimske mercatoriade Leo Brglez — M-Rožnik M-Rožnik že tretjič najboljši 6. zimska mercatoriada je za nami, toda spomin nanjo še ostaja. Velika zimska prireditev je uspela. Bila je dobro organizirana in še si jih želimo. Odvijala se je v idealnih pogojih, imeli smo prekrasno sončno vreme, kljub temu da je prejšnji dan močno snežilo. Nekateri prijavljeni kandidati so prav zaradi tega obupali in se niso udeležili prireditve. Zato je bila udeležba skromna, toda toliko bolj tekmovalna. Športno vzdušje in želja po kar najboljši uvrstitvi sta prevladala. Konkurenca bo huda, smo si mislili, ko je šlo zares. Vsak udeleženec je vedel, da gre zares, da zastopa svojo ekipo, svojo delovno organizacijo in želi doseči kar najboljši rezultat za svojo ekipo. Naša DO je imela veliko več prijavljenih, kakor se jih je udeležilo tekmovanja. Slabo vreme prejšnji dan in gripa sta bila kriva, da je veliko dobrih, če ne odličnih tekmovalcev ostalo doma. Z neznatno zamudo se je tekmovanje začelo. Ob dobro pripravljenih progah so bili doseženi odlični rezultati. K temu so pripomogli idelani pogoji za tekmovanje. Skupne uvrstitve za Mercator-Rožnik: Veleslalom - ekipno: 1. mesto ženske in 1. mesto moški ter -ekipno: 4. mesto ženske in 7. mesto moški. Na osnovi doseženih rezultatov iz obeh disciplin je v skupni uvrstitvi Mercator-Rožnik zasedel 1. mesto in s tem že tretjič osvojil skupinski prehodni ekipni pokal. Ko so bili objavljeni rezultati in ko smo zvedeli, da je naša ekipa osvojila najvišje športno odličje na 6. zimski mercatoriadi, smo bili nadvse veseli in navdušeni. Navdušeni še toliko bolj, ker smo pokal osvojili že tretjič. Za ta športni podvig so zaslužni prav vsi udeleženci Mercator-Rožnika, še posebno pa tisti, ki so s svojimi odličnimi uvrstitvami prispevali k že trikratni skupni zmagi. Ob tem jim še enkrat čestitamo in želimo, da bi še na naslednji zimski mercatoriadi dosegli vsaj take oziroma boljše rezultate. Kakšno je bilo ob tem vzdušje, počutje? Lahko rečemo, enkratno in slavnostno. Veliko smo si imeli povedati. Predstavnica iz Golovca, Ana Rožej, je povedala: »Res je, da sem obstala nekje na sredini, vendar je to bilo moje prvo konkurenčno tekmovanje in se nisem najbolje znašla. Želim si, da bi na naslednji mercatoriadi dosegla vidnejše rezultate.« Želimo ji, da se ji želja uresniči. Koordinacijski odbor za rekreacijo in šport ter koordinacijskega odbor sindikata SOZD Mercator vabita v soboto, 7. 5. 1983 na 27. pohod po poteh partizanske Ljubljane. Vabimo vse delavce TOZD, TOK in DO v sestavu SOZD Mercator, da se v kar največjem številu udeležijo tradicionalne prireditve. Udeleženci pohoda se bomo zbrali v soboto, 7. 5. 1983 ob 6.30. uri pred sedežem sozda Mercator v Ljubljani, na Emonski 8. Z avtobusom se bomo odpeljali na startno mesto v Hrušici. Pod po potekala enako kot lani, torej čez Golovec, in se končala na Trgu osvoboditve. Vsi udeleženci bodo na startu prejeli kartončke in na cilju značke. Sezname s priimki in imeni udeležencev pošljite na naslov; Sonja Bastar, Delovna skupnost SOZD Mercator, splošna služba, Ljubljana Aškerčeva 5, da vključno srede 4.5.1983. Prejeli smo Koordinacijski odbor za čisto in zeleno Ljubljano Uredimo bivalno in delovno okolje Cj f« 4, % k 0] V; kj le ŽE k V bivalnem okolju preživimo večji del življe^ bl dobršen del delovnega dne pa prebijemo v delovR6 okolju. Naloga posameznih delavcev in vodstev delovnih organizacij ter družbenopolitičnih organizacij, zlasti še sindikata je, da skrbijo za čim boljše delovno okolje delavcev, saj prijetno okolje ugodno vpliva na delovno storilnost zaposlenih. Možnosti za zboljšanje delovnega okolja je nešteto; to velja v glavnem tudi za bivalno okolje. Pri urejanju zunanjosti stavb, zelenic in teras je potrebno sodelovanje krajevne skupnosti in drugih uporabnikov. Tudi pisarne in hodniki so le redko opremljeni z zelenjem. Še redkeje pa najdemo zelenje v obrtnih delavnicah in tovarniških prostorih, čeprav so možnosti za njegovo namestitev in ga arhitekti v sodobnih obratih vse pogosteje načrtujejo. Zelenje pogrešamo tudi v jedilnicah družbene prehrane. Delovno okolje ponuja različne ^ nosti za aktiven odmor, za spm5.^ na zraku in soncu. V zimskem ut lahko nekaj sank nudi prijetno ja- . drilo na hribčku, narejenem iz nega snega. Koš na steni, mre^i dj, odbojko, improvizirana vrata z3 ^li to; nogomet, serjanka, namizni tenif’o ^ ^ nanje itd., lahko prijetno izpolnil N šo aktivnost v odmoru med del® j f ^ okviru rekreacijskih možnosti. 'Lp nudi urejeno delovno okolje. Ze}ehp: k? terase garaž in drugih objektov (* k preprostimi hortikulturnimi , namestitvijo nekaj klopi in mizi Ste menimo v prave vrtove. ja i Spomladanska očiščevalna pod geslom »Za čisto in zeleno y Ijano«, ki jo pripravljamo za ,s0lf 16. aprila, nas bo povečini našl3^ šem bivalnem okolju; dolžnosik^f Počitnice so blizu — predlog' izmenjave počitniških kapacitet se kot krajani vključimo v u^vWq okolja. Vendar bomo morali tudi^D']^ su pred 16. aprilom vsaj nekal ^jg Tu moramo izraziti posebno priznanje ekipi Preskrbe Tržič, ki je s svojimi odličnimi uvrstitvami največ prispevala k naši trojni zmagi. Če upoštevamo še to, da so prišli iz zimskega središča, ki je dal našega vrhunskega smučarja, je to delno razumljivo. Vsi udeleženci, sedanji in novi, iz Mercator-Rožnika si močno želimo, da bi na naslednji zimski mercatoriadi upravičili sedanji uspeh ter s še večjo vnemo, borbenostjo in množično udeležbo osvojili najvišje odličje še četrtič. Ena od nalog iz programa dela koordinacijskega odbora sindikata SOZD Mercator je tudi organizirana izmenjava počitniških kapacitet med članicami sozda. V ta namen pozivamo vse članice sozda, ki so pripravljene svoje proste počitniške kapacitete (prikolice, stanovanjske enote, zakupljena ležišča, počitniške domove) medsebojno izmenjati, da do 15. aprila 1983 SPOROČIJO: - vrsto in kapaciteto objekta - termine, v katerih bi izmenjavale proste kapacitete - lokacijo objekta - ceno; pri tej predlagamo, da je enaka kot velja za lastne delavce. Sporočilo pošlite v splošno službo Delovne skupnosti SOZD MERCATOR - Sonji Bastar, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 5. Splošna služba bo zbrala vse ponudbe in jih objavila v aprilski številki glasila Mercator. Istočasno bodo objavljena tudi vsa navodila za koriščenje teh objektov. Razmislite - morda bodo počitnice v drugem kraju še lepše! O CA A KJ. l 1 V --- « posvetiti tudi našemu delovnem iju- Več pozornosti moramo - ublažitvi hrupa oziroma prePČ. nju tega; paziti moramo, da ne ‘Lu! j\P piha ter nenehno skrbeti za • prezračevanje delovnih Pr0 ,0,l'.1 i Morda bomo našli čas tudi ^ bomo segli po čopiču in prebeli r(il; J ^ in strop ter tako delovnim Pr0^ež*j dali nekaj več prepotrebne vLjip.lhe, , Poskrbeti moramo, da bodo ° lovnim procesom. Za ureTen0 ' okolje moramo skrbeti že s saP|jUV|if,, lom in ne šele po njegovem za gkP./1 To naj bi veljalo tudi za trg okolje moramo skrbeti že s ^ gostinske lokale, za pločnike^^ra^g. niče in korita za rože, da ° poV' zanemarjenih kletnih \ Z.CU 1CI licu. J CIli.ll IVIC tl Ul i v*— smeti in odpadkov niti ne g° Ne zanašajmo se samo na ne delavce ter na poklicne s Iv hišnike! Za naše bivalno inetp okolje se pobrigajmo predvs Drugi o nas I Drugi o nas Drugi o nas °d !• 1.1983 do 10. 3. 1983 ^etijstA ^lenjski list 6. 1.1983 O tVa, P°savskega posveta o usmeri-Pra .Čiv ZKS v kmetijstvu soraz-•'adt'1'za^0 ^a^:0 kritično in pri-razpravljali, ker prav v U^istvu toliko stvari ni bilo hpj^čenih in ker od kmetijstva v Tud 0^nje veiiko pričakujemo. Pe k ^°kodkovni odnosi nikamor i2v5^enejo. Slabe so vezi med pro-goce i°’ Predelavo, trgovino in i® deja Stvonx Celo tam, kjer so vse ■ javnosti združene v enem soz- st>nst°VeZaV n' ^utiti- Preskrba go- ^So«a p.ri Me rjw "'a in trgovine z zelenjavo in pfi ne poteka niti v Emoni niti rjc 'cfroatorju brez motenj. Avto- kun c*anka, Jožica Teppy piše, da dai Opravljamo z izgovorom, ljarJ® Pri njih vsega več kot v Ljub-2najč> at° Se znaOejo, kot vedo in ^Pjski list, 13. 1. 1983 ja^^^Sednik centralnega komite-dela . Andrej Marinc, si je s so-sCCi 0Sledal vinsko klet v Le-4nr O in polnilnico Krškega ombinata, tam pa je stekla tiva ra?Prava o idejnopolitični ak-tig n°sti komunistov v pripravah lij^ohiemsko konferenco o kme- Oo, V 26. 1. 1983 Pocj ^^riki »Drobir«, avtor V. P. krav:as^ovom »Na travi bolj godi letg rT’ s’ v Sloveniji zadnja krpe0lzadevarno, da bi povečali <0ko Proizvodnjo in izrabili bi 1^0 .možnosti. Avtor meni, da catoMp Agrokombinat, ki z Mer-^arbie 111 načrtuje gradnjo velike tla je .2a prašiče, moral zavedati, Šati Vf,Oa za prašičjo hrano uva-Tiilg .kko sestavin za močna kr-°biij’c a Pa imamo na drugi strani ^ein Drnače trave, primerne za ka. JvOVeck in pridobivanje mle-e , okončni odločitvi bi zato ?Si: Orali 1?4e]k Z govejega mesa in mlečnih k. iS]tCiV Ve<5 rnožnosti. 2' aipa(. je Mercator-Agrokom- premisliti, zlasti, ker je Atrija p- Pod1?’ 14- k 1983 f. S« aaslovom »Vroče v H flF?aatkihuaaUnici’ ki ie p° O Povzročil za 500.C V JL^ClAdl lil 1 ^anosa, op.), prišlo c nia^Hnici, ki je po škodi O? eneOue' Ugen;i ]e lzbl c 0v, j,; lzmed električni Se ’K1 v'- ■ ,F>v k;'*1 izmed električni f hatr, apaiaio hladilne ce herie ' ’ razširil Oo, 28-1. 1983 ■ nas?1 klavnice« ,/k0vhe ‘ “*uva, da so I __“'--»jv- S O Proril'i živilske ind tuiino za več ^ vii1 Oačrt?nariev blaga- P< ^4etipao^boeiz: f/Sk1.5 sVojWS° 111 mesne Oa^^i nla vetermarsk j/dg? izvf0dkOruieio ra2 linice inOh obratih, r^Z^nka’ ki je pred vami, prav gotovo ne bo težka, čeprav vas v njej pogosto v tub •1^.rno P° novem proizvodu Radenske. O tem tokrat tudi kar obširno pišemo kc Hadi i >>^'adenska« in pomoč boste našli prav gotovo v tem sestavku. $*%čoeniSka’ ^ ^ak° na pragu toplih spomladanskih dni prihaja z novo osvežilno k ’ skuša tudi s pojmi v križanki opozoriti nanjo. delo oziroma reševanje seveda ne bosa zastonj, saj pravilne rešitve čakajo t Hegd r^°krat bomo za nagrade Radenske izžrebah kar deset reševalcev. n6 P°šljite, tako kot vedno, v zaprti ovojnici in s pripisom »Križanka 1 ^Oon f •a<< ,na naslov: Mercator, Studio za ekonomsko propagando, Breg 22, MUbljana, najkasneje do 15. aprila. lrri0 vam veliko užitka pri reševanju in še več sreče pri žrebu! M na AA Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil od 21. do 27. marca mednarodni sejem Alpe-Adria, na katerem je letos sodelovalo kar 540 razstavljalcev iz 16 držav. Dvaindvajseti sejem je iz sicer znanih gospodarskih razlogov skromnejši kot prejšnja leta in zdi se, da takšen, kakršen je, zgublja na svojem pomenu. To je bilo čutiti že pred nekaj leti, ko smo se tudi v Mercatorju odrekli že tradicionalnemu sodelovnaju. Tako zadnje čase sodeluje redno le naša Mercator-Mednaro-dna trgovina, tozd Slovenija sadje, ki na teh sejmih sodeluje z italijanskim poslovnim partnerjem, Pietrom Petruccom. Prav ta, sicer majhen razstavni del pa se mnogim obiskovalcem zdi kot obljubljena deveta dežela. V stekleni vitrini so namreč takšni sadeži, kakršne lahko (zdaj) vidimo le še v knjigah. Rdečijo se slastne rdeče jagode, bahajo se velike rumene banane, pa sveže obrano grozdje z obal severne Afrike, kivi, kokosovi orehi in še kaj. Seveda je med obiskovalci veliko takih, ki bi želeli poskusiti, kupiti. Pa to seveda ni mogoče. In potem je veliko razočaranje. Ker je sejem pač mednarodnega značaja, tozd Slovenija sadje razstavlja Petruccove artikle na osnovi medsebojnih obveznosti. Mercator pa se na »Tednu mednarodnega sodelovanja« Alpe-Adria pojavlja še v hali B, koder ima del prostora Mercator-Turist. V množico domačih in drugih potovalnih agencij so tako tudi sami dodali »lonček« svoje turistične ponudbe. Želimo, da bi bilo to sodelovanje kar najbolj uspešno. Mile Bitenc Pravilna rešitev iz prejšnje številke KUPON ZA POŠILJANJE KRIŽANKE Ime in priimek . Naslov iz delovnega mesta . DO ali TOZD Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite - Nagradna križanka, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali. Struktura celotnega prihodka sozda Mercator v obdobju 1979-1982 Odmevi na članek v prejšnji številki Sonja Dolinšek - M-Mednarodna trgovina Sesti steber SOZD Mercator Ob branju in pregledovanju izzivalnega in odmevnega zapisa o šestem stebru SOZD Mercator, so se mi po glavi motala številna vprašanja - kaj motala! Prehitevala so se, dohajala, izrinjala druga drugo, skratka, zdelo se mi je da sanjam. Praktično neizvedljivo je bilo določiti pravilni vrstni red teh vprašanj, vendar bi jih tako rada zastavila odgovornim in neodgovornim (zlasti slednjim), da srčno upam, da ne bo nihče med njimi preveč užaljen, če ni prvi na vrsti. Ali ste, spoštovani bralci, vedeli, da je v članku leva zgornja ilustracija (napis - glava na dopisih Mer-cator-Mednarodna trgovina) na strani tri, mišljena kot zgled in ne kot kritika? Po čem ste to uganili (če ste?)?! Kaj predstavlja desna zgornja fotografija na isti strani - so tiste, »nalepke, nalepke...« slabo ali dobro delo? Ali je v SOZD Mercator sploh moč hitro, solidno in poceni priti še do česa drugega oblikovalsko kolikor toliko domišljenega, kot do nalepk? Če predpostavljamo, da je »ima-ge« - izraz za »podoba« in ta »ima- ge« skušamo zaslediti zgolj pri predstavljanju zunanje označitve članic SOZD, ali ta »image« SOZD sploh ima? Ali je »image« SOZD Mercator dovolj celovit, zlasti pa privlačen, ne le za tiste, ki so mercatorji (bi morda še enkrat ponovili, da je to trgovec), ampak tudi za široko slovensko področje, kjer ta nesrečni trgovec trguje? Ali ni morda tudi zato nekaterim težko pristati, da recimo mer-catoirajo s čisto navadnimi jabolki in krompirjem? Če je vse, kar predstavlja uradni Mercator, dobro, kjer Mercatorja ni, pa slabo, kako je lahko Bruc- bar sploh dober, saj je na sliki (stran 3. desno spodaj) videti samo lepo oblikovan BRUCBAR in kos duhovitega klobuka, Mercatorja pa ni? Ali ste vedeli, da je slika Brucbara mišljena kot pohvala? Ali ni lepo, da imamo Mercator-Tehno, TOZD Investa, kjer opravljajo svoja dela in naloge sposobni arhitekti, da na področju oblikovanja vsaj kdaj prejmemo kakšno nagrado? Ali res potrebujemo samo komisijo, ki bo, kot mehanski bog grške tragedije, neposlušne TOZD in DO »pika-poka« po prstih, pa bo Mercator iznenada zgled za oblikovanje, zgled za sodelovanje, Zakon o enotni klasifikaciji dejavnosti (Ur. list SFRJ, štev. 6/76), ki ga je sprejela skupščina SFRJ v letu 1976 in je začel veljati v letu 1977, je z registrom organizacij in skupnosti na novo opredelil od statističnih organov določene dejavnosti v vseh obstoječih gospodarskih in negospodarskih organizacijah in skupnostih. Ustrezno klasifikaciji se razvrščajo po dejavnosti temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije, banke, kmetijske zadruge in druge organizacije. Sestavljena organizacija združenega dela Mercator vključuje naslednje dejavnosti: 01 - Industrija in rudarstvo 02 - Kmetijstvo in ribištvo 03 - Gozdarstvo 05 - Gradbeništvo 07 - Trgovina na drobno 07 - trgovina na debelo 07 - Zunanja trgovina 08 - Gostinstvo in turizem 11 - Finančne, tehnične in poslovne storitve Namen prikaza je strniti večletno spremljanje dejavnosti po sistemu »čistih dejavnosti«, to je spremljanje vseh organizacij v sestavljeni organizaciji združenega dela Mercator po dejansko opravljenih dejavnostih. Naj navedemo primer: Merca-tor-Konditor (registriran samo za eno dejavnost - 08 - Gostinstvo in turizem) zajemamo po sledečih dejavnostih: 01-industrijo in rudarstvo (sem spadajo obrati v Čopovi, na Zaloški in v Bohoričevi ulici), 07 - trgovino na drobno (poslovalnice Snežinka, Kekec, Grad, Mojca in Tinka) ter 08 - gostinstvo in turizem (snack bar Marjetka, Biffe expres in obrat Čopova - gostinski del). Zbir vseh je grafično prikazan za zadnja štiri leta. Iz njega je razvidno, da se stanje med dejavnostmi iz leta v leto bistveno ne spreminja. Premiki povečanja ali zmanjšanja nekaterih dejavnosti gredo na račun na novo pripojenih delovnih organizacij. Mercator-Kopitarna Sevnica ima industrijo, Mercator Ograd Ormož industrijo in gradbeništvo, Mercator-KZ Logatec industrijo, kmetijstvo in trgovino na drobno, trgovino na debelo, tehnične in poslovne storitve, ter Merca-tor-KGZ Sora Žiri industrijo, kmetijstvo, gozdarstvo, trgovino na drobno in gostinstvo. Omenjeni podatki, ki se zbirajo, evidentirajo in obdelujejo po »čistih dejavnostih«, so pomembni tudi za nadaljnje usmerjanje razvoja naše sestavljene organizacije združenega dela. zgled za dobro delo, prijaznost in uspešno trgovanje? Ali je »Pri Mercatorju dobite vse!«, ki jo ljudje še danes pomnijo, edina res uspela reklamna poteza SOZD s 13.000 zaposlenimi? Ali je vztrajanje na registriranem »M« res edinozveličavna rešitev za »image«, ali pa je potrebno pri tem misliti še na reklamiranje v celoti? Ali skupno reklamiranje za SOZD posamične reklamne izdelke podraži ali poceni, in za koliko ne poceni? Ali je moč nabaviti vsa potrebna obeležja za posamično DO ali TOZD na enem mestu in jih dobiti hitro in ceneje kot pri kateremkoli drugem izdelovalcu? Ali ni celo pri 16 straneh našega časopisa dobra stran in pol namenjena za »poslovne sodelavce«? Ali nima »veliki« Nanos celo (poleg že omenjene strani in pol izpada lastnih tem) dve strani za sebe? - Že mora biti »veliki«, da je temu tako. Naj vprašam še v imenu velikega števila Mercatorjevih delavcev - koliko časa bomo še morali na glavah nositi obupno skrojene kape? Dosti vprašanj mi je ušlo, dosti jih bodo ljudje šele postavili, prav gotovo pa se večina ne počuti dobro, če im obraz zakriva zgolj nedomiselna nalepka. Delu »baze glas posodila in v črke prelila Sonja Dolinšek Letovanje v počitniškem domu v Dajli - Dom bomo letos odprli 1. junija. - Prijave bomo sprejem2' li v tozdih do 1. maja. Prija' vijo se lahko tudi naši upO' kojenci za čas pred sezono, to je od 1. 6. do 30. 6. in v času po sezoni od 1. 9. do 20-9. Svoje odločitve naj sporočijo v tozde, kjer so bili zaposleni. - Cene penziona so naslednje: Za tuje goste je v sezon' dnevni penzion 550 di11 Koriščenje samo hrane 400 din Za otroke do 7 let starost1 e plača hrana samo 5O0/0’ medtem ko je postelja zara- čunana v celoti. - Spanje v štiriposteljni sp' bi velja za ležišče 50 din - v triposteljni sobi 80 din - v dvoposteljni sobi 100 din - Za upokojence, ki bodp letovali pred in po sezoni-bodo veljale nižje cene, 111 sicer iz leta 1982, to pa sam0 za upokojence tozdov, ki lastniki doma. Te so naslad' nje: - v dvoposteljni sobi 360 dm - v triposteljni sobi 330 d1 - v štiriposteljni sobi310 d* -Ob prijavi mora vsako vplačati 30% polog od cel° nega zneska stroškov Pefl ziona. Pred sezono in po sezoni 1. dvoposteljna soba 470 din 2. triposteljna soba 430 din 3. štiripostelj na soba 400 din V sezoni 1. dvoposteljna soba 500 din 2. triposteljna soba 450 din 3. štiriposteljna soba 440 din iviercat0 Glasilo delavcev in zdr2 ^ nih kmetov SOZD Mercator j sub. o., Ljubljana, Aškerčev ^ Izdaja Center za obvešča« | Aškerčeva Izdaja SOZD Uredništvo: Ljubljana A Ureja uredniški odbor: ^ . stina Antolič, Jože j" Sonja Dolinšek, Sergej Pa m- p nrtcf Anirtti K^ htar in Mirko Vaupotič Odgovorni urednik Jar° vak (telefon: 221-044) Novinarka Vesna Blei''r | (telefon 221-010) . leSc Tajnica redakcije Katja •> novec (telefon: 221-010) j/- Tehnični urednik Dušan j jovic >. „ VTe Tisk ČGP Delo ,avK^ c Oproščeno temeljnega hV od prometa proizvodnji) ) j. Izhaja zadnji petek v m vCi, Glasilo prejemajo podpor kmetje, učenci v gospnrrCi in upokojenci SOZD v Naklada: 12.000 izvod«