ZertsRi s v e t Miklavž prihaja . ,. Živo se spominjam (.ihe, blažene radosi.'', ki mi jo je prinažal v mojih detinskih letih eveti Miklavž. Koliko hrepenenja, upanja in napetega piičakovanja se je nabralo tedaj v verni otroški duši! In potem veselje nad darovi! Popisati. se pač ne da. Danes gledam isto pri "drugih". Že tedne, ce- 10 mesece preje slišim razgovore, eesa si žele otroci in opažam nestrpno pnčakovanje, kaj jim prinese dobri svetnik. Nehote mi obstoji pred oemi vprašanje: Se 11 bodo vaše t>il_e želje, drobni moji ir.alčki, res izpolnile? Niste še čuli, da je tudi v nebesih kriza in da jo celo sv. Miklavž občuti? Žalostn. bi obstrmeli. Preveč globoko y srce se je razraslo otr-oško lirepenej.e*. Vsaka mati se pomudi pri tem vprašanju, ker je ni, ki ne bi želela svojemu atroku pri- praviti veselje. O, koliko bi žrtvovala zanj! Pa kaj, ko je še toliiko neprimerno bolj potrebne- ga, za življenje nujnega, čen.ur se ne more od- ..¦ poveidati! Težko pa je materi ob olrokovem '¦¦¦ ¦.iiazočaTanju, da se bo njega radodarn;. svetnik —fetos komaj spomnil. V otroški duši se hitro pojavi jasnost: Kako to? Kaj ni-em prav'tako priden, kot ,fe oai? Ali ima Se sv. Miklavž raj- ši" tiste, ki imajo vsega dovolj? Taka in podobna vprašanje se vsiljujejo fjubemu otroku še lažje, ker na.stopa Miklavž sedaj tudi po podeželskih društvenih odr:h. In ko deli darove, mislijo otroci, da ni pravičen. »Tistim, ki imajo že itak vsega dovolj, daje in daje, nas revnih, ki bi tudi radi vzeli, pa .se tako malo sponv.ija!« Xemi in žalostni sede na godovni dan Miklavžev v Solskih klopehin .prisluikujejo onim isreCnežem, ki so bili ob• daTjeni-. Mati, če vidiš, da ne moreš nuditi svojemu otroku veselja nad Miklavževimi dobrinami, kakor ga moiejo nuditi mnoge druge, ,je boJje, da mu lepo poveš, kako je s to stvarjo. Verjemi, da mu bo lažje, kot pa ce se naseli v njem bridko občutje, da še celo dobri sveti Miklavž loči bogatine od revežev. Z malenkostnim praktiči_:n. darilcem nadomeisti praznoto in otrok bo v tvoji skrbeti Ijubezni ]iozabil na vse druge. Par misli za božič. Sveti božii-, prazuik 111:1 u in Ijubezni, se biiža. To so dnevi, povsem drugacni od vseh drugih v Ietu. Tedaj pozabimo na delo in trpljenje in se združimo v blaženem obCutju, da srao Yt*i ena družina. Diužinski praznik je božič. Nikoli dru&ina tako nio.no ne občuti vezi skupnosti, kot v leh dneh. Otroc!) še vračajo. Jlčerka je dospela iz niesta, kjei* služi, sin-študent se je prišel odpočit in Se drugi. Dom je objel in združil vso ljublj.jio družinico, da se bo ob veliki malerini in očelovi Ijubezni ogrela in odpočila duševno in telesno. Veliko Eolj kot kedaj prej re mora danes žeHa in mati zavedat*, da je ona tista vez, ki žiyo veže člano družine med seboj. Priveže naj 'prav v teh svelih dneh, ko so duše tako mehke in dovzefne, zlasti otroke na rodni dom. Saj 'se posveča. dostikvat današnja mladina vse preiveč javnosti, društvom c'n goslilnam. Dom "}i je preozek in premalo zabaven. A tako se razdira družind in z družino propada narod! j Draga žena in mati, z ljubeznijo in mehko skrbnostjo, katere st vajena, prikleni nase in . iia dom svoje drage! Pi-ipravi" jim dom čim prijetnejši in vabljivejši! Vem, vse leži na tvojih ramah! A če zmoreš toliko, dodeni še tisto, kar je najvažnejše: Bo*di svečenica našega domovanja! Tvoja Ijubeča in prijazna besoda bo kakca1 božična lučka svetila vsem tvojim. Ne veš, kako močno pogrešajo otroci, ki se bore z življenjem zunaj doma, tople iin iskrene besede, odkritega smehljaja! Daj jinx tega in našla boš globoko zahvalo! Pripravi dom za evečane praznike! Čista in bela hiša, prazniško urejena, jaslice in lucka v kotu govore o tvoji skrbi in tvojem delu. Vse to vidi tvoja di-užina. In če skušaš v teli dneh tudi njenim želodcem z nekoloko boljžo jecljo pckazati, da so prazniki, boš s tem gotovo povečala dobro voljo. V teh težkih časih res marsikatera gospodinja ne more svoji družini pripraviti kosila, kakor bi želela. Pa naj skuša na drug način najti nadomestila. Vsaka, še tako preprosta ]'ed, je okusnejša an mikavnejša, Ce je servirana v čisti, lepi posodi na pregvnjeni mizi. Vse bolj prazniško izgleda. In vendar je to tako ze.o enostavno. Zato boskrbela naža gospodtnja, da bo v teh prelepih božičn'ih: dneh Svoji družini na samo bolje, temveč tudi lepše postregla. S takimi drobnimi. dejanji privežeš družinp na dom, da bo rada ostajala v domačem krogu in se v njem srečno počulila. Želim ti mnogo u>nehn in tvojemu delu blagoslova! Soljenje in prekajevanjc svinjskega mesa. Velike važnosti je soljenje in prekajevanje svinjskega mesa, ker ne sme biti preveč in tudi ne premalo slano ali presušeno. Kad, y katero vlagamo, mora bitisnazna. Za enega pra&i.a (50 kg mesa) pripravi 1 kg soli, 3 dkg solitra, par etrokov česna, nekaj brinja in celega popra. S to zmesjo dobro podrgni kose mesa in jih tesno vloži v kad, ki jo postavi 1 teden na hladno. Med tem meso preloži, da pr.idejo spodnji kosi na vrh. Xato ga pokrij z deskami in obloži s kamenjem. Piipravi razsol: za 20 1 vode vzemi 3 kg soli in 5 dkg sladkorja. To previ-i, ohladi in vlij na me?o, da ga pokiije. Vsak teden meso obrni. Čcz li dni obesi manjše kose v dim, večje pa še obrni in jih pusti obtežene še dva do fri tedne. Predno obeš.iš mežo v d:m, pusli, da se o;lteče, nato ga obriši s čedno krpo. Paziti je frebn, da ne pride preveč ali prevroč dim do mesa. Kjer se mogo kuri, moranio meso preje od.traniti. Prl srednji vročini zadostuje za majhne kose 2 tedna, za večje 4— 5 tsidnov. Klobase, ki jih nameravamo kmalu porabiti, sušimo samo dva dni. Če jih pa hočemr. hraniti do polefja, j:h pustimo 4—5 dni. Po<ui5eiio meso obesimonasuh inzračen prostor, da ne pride zraven mičes. Priporofljive so omare z gosto žifi.o mrežo. Kuhinja. Krvave klobase z rižem ali s kašo. Skuhaj samo napol 2 kg liža aK> kaše in stresi na rešeto, da se ohladi. Posebej ekuhaj pol glave, pljuča, srce, vranico in špehove kože. Kuhano zmelji, stresi v riž in zabeli s sesekiano scvrto mastjo, ki ai jo porezala s črev. Masti dodaj žlico drobno zrezane čebule. Prideni majaronovih plev, sesekljanega pelršilja, glavo česna, popra, f.tol_enega lorberjevega lista, 1 in pol 1 precejene krvi, primerno osoli in zmešaj. če je potrebno, prideni še juhe, v kateri si kuhala svinjsko glavo. S to zmesjo nadevaj čre- va. Klobase kuliaj 10 minut v vreli vodi. Ku-i hane oblij z vodo. Če pa ho.es, da t. pri peCe.-t uju ne razpokajo, jih namoči v mrzlem mletku,Položi jih na desko, da se poeuše ia olilade. ¦ Jetrne kiobase. Skulmj praSičja jetra in kos glave. To dobro" zmelji in piudeni 1 kg napol kuhanega riža, na masti pražene čebule, popra, majaronovib. piev. 111 eesna. To osoli in prilij juhe, v kateri si ku-s hala glavo, dobro zniešaj on liadeivaj čreva in' kuhaj kakor riževe klolja.se. Črev ne smeš grg. več napolniti, da ti ne popokajo< ,,...; ..«{ Meseno kolbase. -^li^ii Ohlajeno svinj-sko meso sesekljaj in osoli (na1 1 kg mesa 3 dkg soli). Popraj in dodaj nekoliko solitra (na 10 kg mesa 1 dkg solMra). Precedi na meso mrzle vode, v kaleri si namakala par, strokov stolčenega česna. To z rokami dobro premešaj in na.tlaci y tenka čreva ter daj y. dim. Če misliš klobase dati v masf, jili pus-ii V, dimu 1—2 dni. Kato jih dobro zbriši in položi v. posodo, kjer je za.dva prsta masti, na katero, položi klobase drugo poleg druge. Vlij. nanj^ raztopljeno, a ohlajeno mast, da 30 klobase po-: krite, da ne more zrak do njih. Dobra orehova ali Iešnikova poiica. V skodelico daj kozarec toplega mleka,; žli-čico sladkorja in 3 dkg kvasa. Zmešaj ttn po-< stavi na etran, da shaja. * Nato zmešaj 1 liter toplega mleka, 2 žlicii sladkorja, eno osminko kg surovega raasla, IVžlicko soli in poldrugi kg moke. Premešaj, piii^ deni shajani kvas in 3 rumenjake. Xato dobroi stapaj, da je testo gladko. Dodaj i5e 1 žlico nias-ti in še dobro stepi, potreai z moko, i>okrij in postavi na gorko, da _haja. Nainaži s slede.im nadevom: 1 liter oreliovili jedrc polij z Cetrt litrom vrelega mlaka, pi-i^ mešaj pest krušmih drobtin in pusti shladiti.Naribaj limoninih olupkov, zmletih žbic in ci-i nieta, dodaj pir žlic smetane ali surovega ma-i sla, 6 žlic sladkorja in sneg (reh beljakov. To' dobro zmešaj in naniaži testo. Posuj povrhu z četrt litroni zmletiir.i orehi. Keksi. ¦ Zgneti te.sto iz pol kg moke, 12 dkg surovega* masla, 3 žlice kisle smetane, 2 jajci, četrt kg sladkoija, naribane limonine lupine, vaniliji-: nega sladkorja ter pol žličice jedilne sode. To dobro zgneti ter pusti pol do ene ure počivati^ Nato zvaljaj in izreži različne oblike. Peci y, ne prevroči pečici, da zarumene. Praktični nasveti. Volnene rokavice peri v mlačni vodi, ker vro.a volni škoduje, v mrzli pa se uskoi-ijo. Prideni vodi nekoliko salmijaka. _N"e suiši j;h' na vrvici, nego jih zavij med dve krpi in j>li deni na toplo. Pii sušenju pozimi petilo rado zmrzne. PrJdeni vodi, v kateri izplakuješ, malo soli. Zamrzlo šipo odtajaš s krpo, ki jo pomakaš v toplo vodo, kanior si vrgla soii ali pa galuua. Nato obrišeš šipo s suho krpo, 1 Jajca, ki so zmrznila, ' odtajas, ee jili deneš za eno uro y svežo voJo, ki s: ji pridejala pest soli. Zmrzla jabolka položi v mrzlo vodo, da jih pokrije. Ko se pokaže na njih ledenaC skorja, vodo odlij, obriši skorjo in posuši ja-: bolka v gorki sobi. Dežnik suši napol odprt, tako da sloji s kljuko na tleh. Ko se voda od-* teče, ga šele čislo odpri. '¦^•>k.'^i Razpokane uslnice ' pomeei z nilačao vodo in jih nato aamaži z arnikovo tinkturo ali pa z gtfcerinom«