76 številka. [shaja- vsak dan zvečer, izirnai nedcu'o in praznike, ter velja po pošt! prejemau za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem a dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia poštnina, - Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnino se ne ozira — Za oznanila aa plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 1(J h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ca 63 trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah Št 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — UpravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. i* Slovenski Narod" telefon it. 34. Posamezne številke po 10 h. Narodna tiskarna" telefon št. 85. Ptujske volitve. Od Drave. Volitve |«a okrajni zastop ptujski so izpale neugodno la slovensko stranko. Ta je zgubila večino; na nje mesto je stopila atranka nemških in nemčurakih meetjHnov, kateri ao ss pridružili graščaki in par kmetov iz dajalcev. Kdor ne pozna raimer natanko, ne more razumeti, zakaj je toliko borbe za okrajne zastepe, zakaj ne more slovenska stranka v nekaterih okrajnih zsstopih sploh priti do večine, n. pr. v Mariboru, zakaj si v drugih ni mogla ohraniti večine, n. pr. v Slovenski B strici, Brežicah, Ptuju. Na otaierskem so se ekr jni za-stopi vpeljali z zakonom z dne 14. januvarja 1866, št 19 dtž zak. Kakor drugi deželni zakoni, ima tudi ta namen, škodovati kmetakemu ljudstvu in kmetskim občinam, služiti v korist mestom in trgom ter teh prebivalstvu. Zc kon očitno protežira mesta m trge in zapostavlja kmetske občine. Volitve v okrajne z&stope se vrše po skupinah. Prvo skupino tvorijo veliki posestniki, drugo mesta in trgi, tretjo najviše obdačeni trgovci in obrtniki, četrto kmetske občine. Zakon določa, da ima vsaka skupina enako število mandatov, n. pr. v Ptuju vsaka deset. Tako so man dati po zakonu razdeljeni, ne glede na to, koliko voblcev vsaka skupina šteje in koliko davka plačajo volilci vsake skupine. Vsak lahko ugane, da so povsodi na Štajerskem po zakonu mandati dveh skup n mestjanom in tržanom zagotovljeni, namreč skupine mest in trgov ter najviše obdačenih trgovcev in obrtnikov, ker ti »koro izključno le po mestih in trgih eta-nujejo. Polovico vseh mandatov tedaj lahko dobijo Nemci in nemčurji pov sodi zase, ker imajo vsa mesta in ?ečine trgov zase. Natanko po teh razmerah je prikrojen deželni zakon o okrajnin zastopih na Štajerskem • Da se zagotovi odločilna večina, treba je le, da ee pridobijo mandati tretje skupine, velikega posestva Na Štajerskem imajo mestjani in tržs ni pov-sodi tudi zemljišča. Ta dado mnogim volilno pravico še v tretji skupini. Kjer t; e zadostuje, tam pooiaga podkupovanje, nemško uradmštvo in izdajstvo! Zakon obsega krivico nasproti kmetskemu ljudstvu in kmet skim obč nam, da si človek veče in grše misliti ne more. Ko bi bili hoteli napraviti pravičen deželni zakon, pravičen za vse skupine, morala bi biti pri razdelitvi mandatoy na po samezne skupine merodajna svota dače, katera je volilcem vsake skupine v plačilo predpisana. To bi bila edino prava in pravična razdelitev mandatov. N« podlagi take razdelitve bi dobile kmetske občine dosti več mandatov, v ptujskem okraju največ mandao?! Po veljavnem zakonu so imeli najviše obdačeni trgovci in obrtniki ptujski pri zadnji voiitvi d?set mandatov, dasi njim predpisani obrtni davek niti 6000 K ni znašal; kmetske občine pa tudi le deset mandatov, akoravno tem predpisani zemljiški in domovni davek znaša nad 140.000 kron! Lopovstvo, golo in pristno lo-povatvo! To so razlogi, zakaj Slovenci mariborskega okraja ne morejo dobiti veČine v okrajnem zastopu, zakaj so Slovenci ptujskega okraja izgubili mandate velikega posestva pri zadnji voiitvi in s temi veČino v okrajnem zastopu. V ptujskem okraju pride še tudi v poštev, da se kmetska posestva kosajo, da kmetski posestniki odprodajfcjo, delijo posestva rned otroke. Število velikih posestnikov ne narašča, smpak pada. Vrh tega je c kr. okraino glavarstvo v Ptuju — gotovo le Slovencem na ljubo — zaukazalo, da se je mora: vsakemu posestniku pri davku odtegniti 15% pooust pri zemljiškem davku in 121 a% Pr* razredovini oziroma hišnonajemninskem davku! Vflled teg» so izgubili kmetski ve - liki posestniki nad dvajset glasov! To so glavni vzroki, da so Slovenci ptujskega okraja pri zadnji voiitvi za okra;m nastop propali! Treba pa je poznati tudi postranske vzroke. Slovenci ne poznanoo stalnosti in v/trajnnet:. Za od leta 1886 smo imeli tUovenci večino v okrajnem zastopu, to je nekaterim že predolgo trajalo; želeli s > si premen-.b- . Načelnik g. Zclenik je storil, kar jo niia njegova dolžnost, kolikor je mogel. Vsakemu in vsem ni mogel ustreči! Da je vztrajal na avojtm mestu, za to nr u gre zahvala. Ako bi on ne bil prevzel mesta načelnika, bi Slovenci sploh ne imeli načelnika! Kajti izmed vseh kmetskih posestnikov, kateri so bili v zadnji dobi ud^e okrajnega zastopa, ni bil nobeden sposoben in zmožen za ta posel; drugod pa tudi ni bilo najti Slovenca za to mesto! 0 mu tedaj neumno zabavljanje, grajanje in napihovanje? Tudi kandidate so se za obe skupini vsiljevali in od vseh strani ponujal.! Vsak je sam sebe smatral za najsposobnejšega kandidata; občine so kar komandirale, da hoče in mora vsaka imeti svojega zastopnika! Prav težko je bilo, ljudem đopoved&ti, da se mora deset mandatov razdeliti na 78 kmetskih občin, da ne more dobiti vsaka občina svojega zastopnika. To je jasno, pa trda buča ostane tria! Županje in občinski odborniki bodo imeli časa dovolj, da premišljujejo, kam dovede trmoglavost! Ti in vehki posestniki pa naj primerjajo besede »Štajerca« z dejanji njegove stranke, da se prepričajo, da se list kmetom ie hlini, da vse obrekuje, kar je slovenskega in vse hvali, kar je nemškega ali nem-čurskegs! »Stajerc« je vedno pridi goval, da naj kmet le kmeta veli, da si naj vohlci s?.mi kandidate izbirajo. V Ptuju pa Nemci in nemčurji niso vpraŠah volilcev, kdo se naj postavi kandidatom. Izbrali so za kandidate velikega posestva kar štiri nemške graščake, tri obrtnike i a trgovce in za parado tri kmete. In vse je moralo te kandidate voliti! Tudi nemčurski kmetje so morali za graščake glasovat«, la ao za nje glasovali, dasi teh kandidatov niso kmetje izbirali, ampak le mest-jani! Tudi pred doktorji, duhovniki, učitelji, sploh pred študiranimi Slovenci je svaril »štajerc«, češ ti niso prijatelji kmeta! Meatjani pa ao volili v okrajni zastop oba nemška o i vetnika, zdravnika dra Tr^itla in vse druge študirane in zavedne nemške trgovce in obrtnike! Tako postopajo Nemci in nemčurji, za katerih koristi se potegu e, dela in piše list »Štajerca! Slovenci bi naj imeli v okrajnem zastopu le može, straho petneže, duševne sirote, da je tem preje mogoče siovensko stranko vgnati, potlačiti, okrajno goipodar-stvo spraviti v nered itd To je biia vedno politika slovenskih nasprotnikov, katere pa veČina slovenskih listov ne upošteva, ne pobija kakor bi bila naloga in dolžnost! Tu ne morejo delati posamezne osebe Čudežev, tu mora nastopiti narodna stranka in vse pošteno časopisje! Vojna na Daljnem Vztoku. Obče se je mislilo, da prida prve dni meseca aprila do prvih večjih spopadov med obema vojuječima so silama na kopnem. To domnevanje se ni izpolnilo. Nasprotno, zdi se, kakor da bi v vojnih operacijah na stapila baš v tem času splošna stagnacija, vsaj ako se aodi po tem, da ni zadnje dni niti enega poročila z bojnega polja Toda ti sodba bila bi neutemeljena, zakaj baš to dejstvo, da ao izostale vse vesti, dokazuje, da je pričakovati v najkrajšem času važnih dogodkov z bojišča. Ni dvoma, da se obe stranki pripravljata z vsemi silami, da udarita dru^a ob drugo z odločilnim uspehom v veliki bitki Vsaka stranka pa skrbno prikriva svoje naklepe in vojne načrte, ker )e većinorra le od tajnosti teh načrtov odvisno, da se nasprotnik praseneči in se nepripravljenemu zada občuten udarec. Vojoi kore^pon-denti torej ne morejo ničesar izve-deti o voinih akcijah, kar pa š* ni dokaz, da bi bilo na bojišču vse mirno lm da bi se ne bilo ničesar važnega prigedilo. Ta navidezni mir na bojnem polju je kaker brozvetrije pred viharjem, ta mir je znamenje, da se je že v najkrajšem čaau nadejati, da se eprimeta glavni sovražni armadi k odločilni bitki. Tuii na morju ni bilo zadnje dni nikakih važnih dogodkov Sicer se je iz Londona poročalo, da je admiral Togo v noči med sredo in četrtkom znova poskusil zapreti izhod rusiiemu br.idovju iz portarturškega pristanišča, t- da ta vest. ki ni vedela celo navesti nikakih podrobnosti, že takoj sprva n: bila verjetna, sedaj pa se lahko smatra za popolnoma izmišljeno, ker se še doaedaj ni potrdila. Ako bi bila ta vest resnična, bi jo bil admiral Makarov, ali namestnik Aleksejev brez dvoma nemudoma sporočil v Petrograd, kakor se je doaedaj ie vedno zgodilo, saj so prva važnejša poročila ■ bojišča do sedaj še akoro brez izjeme došla preko Petrograda. Vsekakor pa ae ne da dvomiti, da bodo Japonci skoro zopet napadli Port Artur, ah vssj peskusili zabarikadi rati priatraniiče in morda ni popolnoma neutemeljena kombinac ja nekaterih listov, da namerava admiral Togo^z vsemi svojimi silami napasti Port Artjr b»š o velikonočnih praznikih, katere slave) R u s i 1 0. i n 1 1. t. m., ker meni, da se mu bode ta Čas napad najlng Ije posrečil z ozirom na to, da morda rusko brodovje c teh praznikih ne bo tako pazno, kakor Mcer. Pro in contra Haeckel. Do srca sem se vzradostii, ko sem v listku »Slov. Naroda« videl, da je vnet slovenski priredosioveo smatra! za primerno, opozoriti svoje rojake na 70. rojstni dan Ernesta Haeckla, ki se ga je siovesno epo minjal ves kulturni svet. In ne malo je povzdignilo moj slovenski ponos, da imamo sedaj, kar se nam je zdelo še pred enim desetletjem nedoseg ljivo, namreč glasilo, ki se upa s pravo Haecklovo neustrašenostjo jav nosti pokazati, da so kolikor toliko tud: med skromnim slovenskim narodom strte ne le nekdanje spona politiskega suženjstva, nego tudi dušečega jarma cerkvenih zapovedni-kov. Nobene slovenske društveno publikacije in noben časnik ali leposloven list Še danes nima poguma, naravnost govoriti o uspehih modernega znanstva glede nazorov o vesoljni prirodi in o bistvu človeškega telesnega in duševnega organizma, akor edini »Siov. Narod«. Značilno je za naše teHne razmere, da se ie poiitiiki list drzne dotekniti temelj- nih zaključkov moderne filozofije, ki se ponosno nazivlje znanost vseh znanosti in je sedaj prosta vseh vezi/, dočim je bila nedavno še>le theologiae ancillans. V ozk h predalih politiskega lista je seveda le možno nakratko opozoriti slovenske prebujene rojake na zmagonosnega zastopnika idej. ki so najslavnejše pridobitve v vsem mnogo-tisočletnem razvoju človeštva. Trojni nauk o razvoju: Kant-Laplaceov astronomski o razvoju našega solnčnega zistema, Ly il »v geološki o razvoju naše zemlje in Lamark-Darwinov biološki o razvoju živih bitij je v istini šele z epohal* nim Darw:novim delom dovršen, in Haeoklova zasluga je, da je zlasti giobokosežni nauk o biološkem raz voju prodrl po vsem kulturnem svetu. Njegova zasluga je, da je smelo izrekel vse posledice tega nauka, da je ž njimi stri mitiške tradicije mi-nolih tisočletij, ki jih je izza davne preteklosti naroda Izraelcev vzdrževal goljufiv sijaj mogočnih avtoritet. Da je Haeckel izšel iz borbe zrna govit, to moramo sp znati vsak dan. Vzemimo v roke v kateremkoli kulturnem jeziku pisano knjigo o sploš nih vprašanjih socjologije, politike, j narodne ekonomije, etike, psihologije, filozofije, prirodopisja itd. — povsodi srečamo ideje, kojih zago vornik je bil Haeckel. Duševni velikan ne čuti sramote v tem, ako ae j? rodil od preproste matere. Napoleon zaradi tega ni manjši, ker se je povzdignil iz niža ve na vrhunec človeške moči — prav tako je Haeckel nagiašal, da dostojanstvo človeštva ni umanjšano, ako je moderno prirodoatovje razkrilo istino, da moramo izvor člo veštva iskati v vrhuncu živalstva in ne v gruči ilovice, kakor ao naa učili, ko smo bili otroci. Nasprotno! Ii skromnega početka ae je Človek dvignil do one doba, ko mu je kos kamna bil edino orodje v težki borbi za obstanek, napredujoč je našel baker, pozneje bron kot dosta priprav-nejšo snov za orodje in orožje, in končno železo, ki znači še sedanjo dobo kulturnega razvitka. Polagoma se mu je razvijal duh, domišljija mu je ustvarila boga v Človeški podobi, in po mnogih tisočletjih napredovanja je zasijala klasiška doba kulture Grkov in Rimljanov. Čeprav jo je nemila usoda pogazila, oživela je zopet in ae povzpela do strme višine današnje vsestranske izomike. Vsa ta lestva napredaa nam je neizpodbiten dokaz ne le o Čudov-tih sposobnostih človeškega telesnega in duševnega organizma, nego tudi dokar, da je spopolnjevanje zlasti človeškega razuma in voije, znanstva in etike, torej temeljev Človeške družbe v bodočnosti neomejeno, da neprestano napredujočemu človeštvu blesti v daljni prihodnosti prava aurea aetan, in da vsi, ki delamo za napredek naroda, pripravljamo tla takovim idealnim smotrom! Tak nauk vzni-kel iz splošnega prirodnega zakona o razvoju je menda plemenitejši, nego oni, da mora človek vedno živeti v zaveati. da je črv, ki ae naj vije v prahu pred onimi, ki pravijo, da so boiji namestniki, a so polni neiztrebljenih človeških slabostij in ae upirajo napredku. Bilo b; malo častno za Slovence, ako bi se v javnosti nikdo ne bi! spomnil idej, ki bodo za vso bodočnost temelj znanstva in Človeške drulbe, in za njih poglavitnega za govornika, ko je praznoval s sedemdesetletnico svojega življenja tudi zmago svojih naukov Umljivo pa je, da se je zoper Članek »Siov. Narode« lagnal ▼ glasilu klerikalizma zagovornik nazadnjaštva. In ob kaj se je najprvo zadel?! Ob o se Do oneg*, ki se je osmelii svoje rojake opozoriti na delovanje jenskega učenjaka. Sestavek je malo vreden, češ, saj ga je psal Boris Zarnik, mlad človek, slepo zaverovan v svojega u itelja! Tudi jaz, ki sem se oveselil zaslužnega članka neznanega mi pisatelja, sem bil mlad človek, ko sem si 1. 1875. pribavil šesto izdajo Haeokiove Sch6r>fangsgesohichte in sem se navduševal ob ondi jasno razloženih naukih. Sijajno so premagali predsodke, vsajene v moie spoznanje in čutenje še izza otroških let. Knjiga mi je osvobodila duha in položila nov temelj etiŠfei spopol-nitvi. čislam jo danes p > skoro 30 letih tako visoko kakor takrat, ko sem jo čital prvikrat, in ako pisatelju listka v »Siov. Narodu« ni dru-zega treba, ko da ga podpira moška zrelost, rad mu članek* podpišem. Nasprotniki se kaj radi zgražajo ob tem, kaj bo z moralo, ako obveljajo Darvvin-Uaecklovi nazori. Seveda se ne potrudijo, da bi etiške knjige, zasnovane na novi podlagi, prečitali in preštudirali. NajobŠirneje je razpravljal o novi etiki Carneri (Sittlichkeit uud Dar-vvinismus, Grundlegung der Ethik etc.) in profesorski kolegij dunajske univerze - No, pa admiral Makarov bo Japoncem že pokazal, da ao delali račun brtz krČmarja. Rusi prodirajo s severa na Korejo. I k Petrograda ae poroča, da prodirata dve rueki diviziji z gorskimi strelci z južne LUurske dalj« na jug. Ena divizija se pomika ob reki Tu men proti jugu, druga pa ob vzhodni korejski obali. Kakor se javlja, je prvi ruski oddelek že dospel na goro Paktonsan ob izviru reke Ja»u in bo prodiral po tej dolini dalje na jug. Druga diviz ja je zasedla Pukčen, ki se nahaja ob glavni cesti v Vensan, okoli 150 km od meata, kjer se Japonci izkrcavajo. 1 redstraže so že dospele v Hamheun, 83 fcm od Ven-sana. Južno od Hamheuna je zbrana močna japonska armada, ki brani krilo glavne vojske v Vensanu. Ru ake in japonske predstraže so že oddaljene kakih 90 km druga od druge. Admiral Makarov carjenemu telesnemu zdravniku. Admiral Makarov je poslal car jevemu telesnemu zdravniku dru. Isajevu, ki je poslal portarturški posadki raznih darov, tole brzojavko: Zahvaljujem se iskreno na pošiljatvi d»ril moštvu in oficirjem Zadnja moč. ko so napadli Japonci trdnjavo, je bila vroča, a tudi v bližnji bodočnosti se ni nadejati mirnejših časov. Jaz spim oblečen, da sem lahko pravočasno na mestu, kamor me kliče dolžnost, zato ne morem paziti na avoje zdravje, kakor mi Vi priporočate. Navzlic temu pa se počutim razmeroma dobro. Ruske vojne ladje preže na japonske. Iz Kadisa na Španskem ae poroča, da je tja dospela, ruska oklop-nica »Avrora« z več torpedovk&mi ki dan in noč prež: na neko japonsko vojno ladjo, ki ima te dni prepluli morsko ož no Gibraltar. V petek je bilo sporočeno, da se bliža Gibraltarju. O vladivostoški eskadri. O vladivosti škera brodovju se K rijo v Londonu najrazličnejče vesti Mfd drugim porečajo londonski Jiati, da se je eskadra nedavno zopet vrnila v Vladivostok. Za č a ■ a svojega križarenja je za plenila več trgovskih la dij in potopila neko japonsko križarko. Nagodbo z Ogrsko. Bud a peš ta, 4. aprila. Dopis nik »E g y e t e r t e s h « je imel razgovor z avstrijskima poslancema grofom Dzieduszvckim in dr. Fuchsom o političnem položaju v Avstriji in o mnenju, kako se bo je pisatelja za njegovo delovanje častno odlikoval. Glede stvari same bodi tukaj le rečeno, da Haeckel sam krepko zavrača očitanje nravstvenega materija lizma. Globoka resnica je, pravi, da istinita vrednost življenja ni v materi-jalnem uživanju nego v nravnem delovanju, in prava sreča ni v posvetnem bogastvu nego v krepostnem življenju*) Pač se mu zdi sedanja podlaga mladinske vzgoje, kolikor temelji v neresnici, barbarska. Temeljna zapoved nje-geve etike pa je: „Ljubi bližnjega kaKor samega sebe !u Da Haeckel v svojem obsežnem delovanju ni bil nezmotljiv, to priznamo *) Nadaljujoč pravi: „Daher sueht man denselben (den ethischen Materialismus) vergebena bei . . . Naturforachern und Philoaophen . diesen Materialismus muss man in den Palasten der Kirchenftirsten und bei allen jenen Heuchlern suehen, welche unter der ausaern Maske frommer Gottes-verehrung lediglich hieraicuische Tyrannei and rnaterielle Aaobeutung ihrer Mitmen-schen erstreben. Stunapf fLir den unendlichen Adel der sob'enannten rohen Materie und der aus lhr entspringenden herrlichen Er scheinuDgswelt; mempfiadlich fur die uner-schopfiiohon Re'ze der Natur, wie ohne Kennt-niss von ihr^n Gesetzen, verketzen diesel-ben die ganze Naturwissenschaft und die aus ihr entspringende Bildung als sund-Jichen Materialjaniua, wiihrend sie selbst dem letztera in der wider!iihaten Gestalt froh-nen. ^SchdVfgstffcfcch pag. 33) sklenila nagodba z Ogrsko. Grof Dzieduszvcki je izjavil, da je bojazen, da bi se nagodba sklenila a § 14 edini vzrok, ziradi česar ne pride do sprave med strankami. Vsi trezni sloji bi morali delovati na to, da bi se s § 14 ne ponižal avstrij ski parlament ter se spravljal« ogr ska ustava v nevarnost — Dr. Fuchs je izjavil, da upa, da Čehi po Vrliki noči ustavijo obstrukcijo. Toda težko je reč', kako stališče zavzamejo posamezne stranke, tudi če pr de do meritorne razprave o nagodbi. V njegovi stranki je mnenje neugodno. Vsekakor se bo morala zvišati kvota za Ogrsko, ker je sedanja skrajno neugodna. Ogrska pa bo morala tudi za vsak slučaj skleniti nagodbo s § 14. Ako se pa temu upre, m mogoče v Avstriji napraviti parlamentarnega reda, potem pač mora razvozlati vozel krona. Madjarska šola na Dunaju. Budapt-šta, 4 aprila. Resni ogrski listi poročajo, da namerava minister Khuen - Hedervary ustanoviti na Dunaju madjarsko šolo. Ker se stavijo temu načrtu velike teŽkoče, hoČ9 grof za sedaj tako Šolo napraviti v poslopju ogrskega ministrstva na Dunaju. Ogrska socijalna demokracija in narodnost Budapešta.. 4 aprila. Včeraj se je otvoril tukaj tridnevni stran karski shod ogrske socialne damo kracije. Prvič pride tokrat v razpravo tudi narodnostno vprašanje. Ker je to edina organizacija, ki vpo-števa individualne potrebe in zahteve vseh nemadjarikih narodov, narašča zanimanje za njo posebno med Slovaki in Romuni. Demonstracija proti Rusiji. Belgrad, 4. aprila. V kraljevi navzočnosti so priredili socialni de mokratje demonstracijo proti Rusiji. Demonstracije pa so se udeležili tudi nekateri radikalni visoke šolci, ki jih je neki list napačno informoval, da Rusija iz sovraštva proti zarotnikom in sedanji vladi noče sprejeti prostovoljcev za vojno. Vlada je ru skemu zastopniku izrekla avoje ob žalovanje (Uradni list je namreč dne 2. t. m. priobčil obvestilo ruskega poslanika Muravjeva, da se na car jev ukaz za sedaj hvaležno odklanjajo vse ponudbe prostovoljcev) Italijanska kraljeva dvojica v črni gori? Rim, 4. aprila. Poroča se, da bodeta kralj in kraljica, ki prideta kmalu v Bari, od tam napravila izlet v črno goro. Položaj v Macedoniji Solun, 4 aprila. Turško prebivalstvo v Monasttru je baje vsled neprestanih naklepov vstašev tako razburjeno, da sa ne upa iti iz ha. Boje se resnih nemirov. Z ozirom na to, da se dolŽe civilne oblasti, da ne storijo avoje dolžnosti, je pač jasno, da se tako razburjenje umetno goji v nasprotovanje reformam. Protiverske demonstracije na Španskem. Madrid, 4. aprila. V lt.lb<*u je prišlo dne 2. t. m. do krvavih izgredov. R^publikanoi in demokratje so spremljali na pokopalšče nekega umrlega aodruga. Nobeden dubovnik ni hotel voditi sprevoda. Ta »prevod je srečal cerkveno procesijo. Udelež-niki pogreba so začeli v duhovnike luČati kamenje ter streljati na neko šolsko poslopje, kjer je policija imela zaprte tri demonstrante. Nato so de monstrantje naskočili cerkev ter jo hoteli zažgati, kar se jim ni posrečilo, pač pa «o opustošili katoliško pokopališče. Nad 10 oseb je bilo težko ranjenih. Dopisi. Iz Postojne. V nedeljo, dne 27. marca, vršila se je v hotelu „Rib-nik" javna produkcija gojenk našega zelo priljubljenega kapelnika, gospoda Lavrencija Kubišta, kateri si je pridobil vsled izbornih svojih zmožnosti v vseh tukajsnih krogih, posebno pa med prijatelji glasbe veliko spoštovanje in odkrite simpatije. Posebno zanimanje gnalo me je istega dne popoludne k javni produkciji, zakaj te vrste nastop bil je za Postojno pač povsem nekaj novega, pa tudi bogata vsebina vspo-reda obetala je mnogo izrednega muzi-kalnega užitka. In reči moram, da je bilo občinstvo, katero se je v prav častnem števila odzvalo kapelnikovemu vabila, zelo prijetno iznenađeno nad točnim in naravnost vzornim predna-šanjeni posameznih klavirskih točk. Tako je gospica Milka Burgerjeva vzbudila s prvim svojim nastopom občno pozornost po svojem nevstrašenem, točnem in resnem prednašanji. Istotako točno in premišljeno sta proizvajali njeni mlajši sestr ci nekaj prav mičnih skladb ter sta nam pokazali, da imati lepo muzikalno nadarjenost. Prav ljubko je igrala mala hčerka gospoda župana in v natančnem taktu izvabljala z drobnimi prstki blagodoneče glasove ubranim strunam. Tudi hčerka hotelirja g. Jurce je v polni meri rešila svojo nalogo. Zelo efektne in z nepričakovano razumnostjo pa je igrala gospica Meri Ditrichova precej težke skladbe ter se odlikovala zlasti v sprem-ljevanju na glasoviru, medtem ko je gosp. kapelnik z občudovanja vredno sigurnostjo prav mojstrski ubiral mile glasove na svojih izbornih goslih. — Uspeh javne produkcije bil je najpo-voljneji; dokaz temu očitne pohvale, katere je zbrano občinstvo^ navdušenjem izražalo tako nadarjenim mladim gojen-kam kakor izbornemu njihovemu učitelju. Gotovo je, da igrajo vse gojeuke precizno, da pazijo strogo na dušo cele glasbe, na takt in dinamiko, kar je edina zasluga energičnega in neumorno delavnega gosp. Kubište, kateri razume uprav mojsterski udahniti i v nežna srca pravi čut prednašanja na glasovirju. V znak globoke hvaležnosti poklonile so mlade gojenke svojemu neutrudnemu učitelju dve lepi darili, kar je povzročilo med občinstvom prav prisrčno ovacijo gospodu kapelniku, kateri si je s to javno produkcijo utrdil vnovič globoke simpatije med nami. Dnevne vesti V Ljubita'},, 5. aprila. — Ljubljanski Škof je za velikonočne praznike razveselil kranj ske Nerrce s posebno poslanico, katero je vsakemu posameznemu Nemcu pod njegovo adreso poslal s poŠto na dom. Ta poslanica je nekaj izrednega, tako da si štejemo v dolžnost, ponatisniti iz nje vsaj najvažnejši del Glasi se takole: »An die Deutschen meiner Di dzese Folgender Ruf gilt den G ;L i nigen deutsoher Nationalitai in meiner Diozsse, besonder* jenen Lai bach*. Wohl w ssend, dass aich unter den meiner Obsorare snvertrauten G aubigen auch Glabige deuttcber N-t'onaliat befinlen, habe leh von Anf*ng an betont, dass ea me»n fester Wille sei, auch denselben vollkom nr.ene Gerecbtigkeit wilif*hren zu laeBen. Teh suehte Wege, um mich denselben gebiihrend zu nahern. 1;-' memer kanonisehen Viaitstion in Oottschee ist mir dies gelungen und ich hoffe, dass ich mit den G^t-tseheern in jenem vertrauten Verha.it nisse st h- in welohem Hirt und H rde sem solten. Leider war ich in Lalbash nicht so g tteklich. Nur mit w**n'gren ebren vrerten deutschen Persoi en und Fami-iien bin ich in nabere B rClnrung und Bekanntsohaftgekommen D eser Um-stand hat m ch immer ge«chmerzt. Nichtsdestovveniger habe ich mich b mOht, dahin zu streben, dass ston tetrtffs der Seelsorge die deutsche Bev5; erunj Liibacha in keinem Punkte solle b^klagen kflnnen. Und in der Tat habe keine Klage gehort E*ist ja die Hauptkirehe Lai-bscbs und der D oteae, d»e Domkircbe ramlicb, auch ftfr die Deutsshen be-8timmt. In derselben ist an allen Sonn und Feattsgen deuttobe Pre-digt, vielfach m L< ufe dei s$ia med Neme: tako priljubljen in je imel toliko osebnih zvez z nemškimi krog V Nemci niso bili tedaj nič bolj klen kalni kakor so danes, a Missia j* imel pri njih simpatije, ker je primerno nastopal in se primerno ob našal. Missia se je vedel kot gentle man, Škof Jeglič je pa vedno — bo sanski misionar. In če Nemci večne obiskujejo nemških priiig, je \e>j^ kriv samo škof s^m kajti to, kar sploh pečenja njegova duhovščina, presega ža vse msje in prežene tudi najvernejšeg« človeka iz cerkve. Škr t naj primern » nastopa in naj gleda, da si duhovščina zopet kot stan pri dobi spoštovanj« — pa ne bo imel vtrokov se pritoževati, s poslanicami, kakor jo je sedaj razposlal, pa ne opravi ničesar. Škof nam lahko v» r jama, da ja s svojo poslanico ob u cl 1 pri Nemcih samo smeh in ogorčen^, pri Slovencih pa nevol|o. In ta nevolja je opravičena in utemeljena. V svoji poslanici prsga šk f, da b vedno varoval ravnopravnost in po udarja, kako je v cerkvi čez potrebo skrbljeno za Nemce, na drugi strani pa ntegova lista »Slovenec« in »Do ljub« proglašata za izdajstvo, če se Nemcem sploh kaka pravic* ptismHM m oblajata vsakega, kdor Nemcem kako besedo privošči. — Obč. svet ima v sredo, 6 t. m. ob 5. pop. sejo. Na dnevnem redu so med drugimi tudi nasiedn|a poroč la o povišanju remunerac je pomožnim učiteljem iia v^šji dekliški šoli; 0 prošnji »Glasbena Ifaliaea za odpi« zaostale vodarine; o voiitvi odbornika v upravni odbrr mestne hranilnice o pritožbi Jan. K.movo* o neki po selski stvari; o računskem zaključku meate hranilnice za leto 1903; o pra vilih novosnuiočega se ga«iln-ga in reševalnega društva; o dovolitvi kre dita 200 K za napravo skioptikona na višji dekliški šoli; o dovolitvi kredita 200 K za napeljavo poseb nega kabl/a za uporab) skioptikona na isti šoli; o dovolitvi potrebne svote za materijal v š >(ski delarni na Barju; o nasvetu upraviteitatvn, da bi se za elektrarno n^bavla d?a nova parna kotla in aezidaia posebna deUvmoi; o prometu v mestni klav me: in aa živinskih sejmih tekom leta 1803; o svetu, ki ga ;e upravi teijstvo pokopališča pri Sv Knšw i odDralo sa novo pokopahčč**; o p td logu obč. svet, Frsna Bsrgauta zasirau naprave mostu z Opekarske ceste čez L ubija ■•ne o in o podal|šanju ct*st na PruUh; o prošnji mestnega siu*re Filipa Kotar,a za podaljšanje dopusta. O prošnji nekega hišnega nesealnika za odatop prednoati 3° 0 drž. pi sojtla, O prošnji za podporo šolskemu slugi na I. mestni deški liudsk- šoli. — Boj \ ljubljanski tobačni tovarni. „Slovenec-svojo velikonočno številko posvetil ka toliškim cigararicam. To je nara\ l Klerikalna stranka ima v tobačni tovarni svojo glavno zasloni bo in zato je naravno, da ae zavzema za svoje pri jateljice. Naravno je pa tudi, da psujc, saj z argumenti ae more ničesar opra viti. V soboto govori „Slovenec" p sebuo veliko o koristi, ki jo ima iik> od tovarne. Pred vsem bi bilo potrebu« , da pove, koliko imajo klerikalci kanal Mesto pa nikakor nima tiste koristi ad cigararic, kakor »Slovenec* piše. \V lika večina delavk stanuje z u | u Ljubljane, kar jih je pa ljubljanskih, so jih klerikalci, zlasti dr. Krek, že tako naščuvali, da pri naprednih trgov cih in obrtnikih skoraj ničesar več M kupijo. Kar je špecerijskega blaga, kupujejo ga izvečine v klerikalnem kou sumu. Resnična korist, ki jo ima mesto, je torej prav skromua, in nika kor ne tako velika, kakor škoda, ki jo ima prebivalstvo. V Ljubljani je zavla dala izredna draginja in največ zaradi tega, ker kmet ne more dobiti dekel Vse dekle so v tobačni tovarni, kar je Še poslov na kmetih, so silno dragi in \ tega so cene vseh živil tako poskočile. Kmetom in mestu bi bilo samo na korist če bi ae v tovarno ne sprejemale delavke a kmetov, marveč samo delavke iz mest. »Slovenec« je tako drzen, da v isti aapi. ko ŠčUjo de lavstvo, tudi ogorčeno pisari, da ki- brez zadržka in lahkega srca. Vsa očitanja, ki jih je zoper njega navalil „Slovenčevu modrijan, pa pozitivnih zaslug jengkega učenjaka ne umanšajo. Očitanje glede „potvarjanja klišejev" je Haeckel sam že 1. 1876. ovrgel, ravnotakrat Semperja, Hiža in Du Bois Revraonda! Ako se nazori o bathvbiju niso obdržali, odkrhnil se je s tem le eden kamen od veličastne zgradbe, dru-zega nič! Istina je, da je Haeckel, prevzet navdušenja za svoje velike ideje, brzo in smelo zidal. Toda kdo se ne spomni Plutarhovega razmotrivanja, ali ima Aleksander Veliki svojo slavo pripisati bolj svoji hrabrosti ali sreči?! Zaključek razmotrivanja je ta, da — pogumni ima srečo. Ko je Haeckel postavil svoj važni nauk o gastreji obrnili so se celo nekateri njegovih pristašev do njega, češ, da je nauk predrzen. Kmalu pa se je zgodilo, da je Haeckel sam našel v prirodi, kar mu je bila zahtevala teoretika dedukcija in drugi preiskovalci so najdbo potrdili in razširili. Z enako ženijalno smelostjo in Čudovito srečo je Haeckel proučeval ontogenijo človekovo in kasneje najdbe so sijajno potrdile, kar so smatrali njegovi nasprotniki za zločin. Zoper zaključno delo Haecklovo „Die Weltratsel" navaja „ Slovenec" sodbo nasprotnika Paulsena, ko bi j vendar lahko imenoval tudi še Bau-} manna, Honigswalda >n druge. Vsi j mnogoteri ugovori pa ne omajejo dej-i stva, da je ta Ilaecklov literarni te-i stament znamenita knjiga, ker je vsak nazor tako genijalnega učenjaka zanimiv, če tudi ni vselej j pravi. Haeckel razpravlja v tem svojem zadnjem delu najglobokejše prebleme, skrajne zaključke modernega prirodoslovja, probleme, ki so in bodo še tisočletja prevevali človeškega duha, in Še dolgo čakali končne neoporečne rešitve, kajti v visoeinah spekulacije ki je zapustila trdno podlago realnih tal, drugače ni možno. Zenijalen človek pa zaraditega pred vprašanji, ki se vrivajo sama ob sebi, ne obstane z resigniranim vzklikom Du Bois Rey-monda: Iguorabimus! nego skuša pogoditi rešitev, Četudi le začasno. Kdor nima potrebe premišljati o „sedmerih ugankah" sveta, — dotičnih oddelkov Haecklove knjige ne Čitaj, sicer se knjiga veleuma sama priporoča. Kdor hoče zvedeti tudi sodbo nasprotnikov naj jih tudi čita! To bodi naš odgovor na „ Slovencev" poskus z zaničljivo sodbo odvračati ljudi od Čitanja knjige, ki ne ugaja ukusu klerikalizma. Boris Z. starejši. rikalci nič ne Sčujejo. Kdo pa T Vae druge stranke eo mirne — le klerikalci ne dajo miru Ni jim dovoli, da ščujpjo na zborovanjih klerikalnih društev, tudi skrivne abode imajo in sicer v konsumnem dtuitvu. Te shode sklicuje strokovno društvo po § 2, udeležujejo se jih pa tudi nečlani. Prav s to tajno agitacijo ae je doseglo, da je koniumoo društvo v kratkem dobilo 300 novih članov in da je strokovno društvo na Članih tako naraslo. Imeli ao v konsumu tudi neko skrivno društvo. Vsak član zarote je moral pokaziti pipec kot znak in izpregovoriti neko besedo, da je smel vstopiti. Tudi dr. Krek je bil pri ti skrivni družbi. Vzpričo takemu početju se ni čuditi, da so zdaj cigararice tako drzne po stale. Kake vrate ljudje nosijo zvo- spominjamo tudi t p/oreco leljo, da bi jo dobrotno nebo ohranilo idravo in srečno le mnogo let. — U Iti H je na Veliko noč »ju traj ob 9. ur nagloma g. Si Ive« ter Pesjak, posestnik in trgovec ter mnogoletni občinski svetovale« v Kamni goriei. Rajnik )e bil sila d« laven mož, poštenjak in odkrit ina-čaj ter bUga slovenska duša. Vae preb talstvo, dom*6* in iz okolice, ga i« spoštovalo. Pa tudi tujec, ki se je ž njim le seznanil, ga je takoj cenil kot moia-poštenjaka. Zapuitil je sina in štiri odrasle Metk*. Vrlemu možu hodi cemltica lahka! — Ljubljanska podružnic« drufttva postnih uradnikov na DunSJU priredi v ć«trtek, dne 7 aprila t. 1. ob osmih zvečer v steklenem salonu restavraoij« spri Zvezd a zborovanie z nastopnim dnevnim redom: 1. O našem nedeljskem in praz-niškem počitku Poroča asistent Du lansky 2. O nsšem rinnmhi r>^.«x_ stolico k svoji postelji in zadremal, pristopil je Pavlic k ujema in ga sunil i ostrim žepnim nožem v levo stran vrata. Ciglar ae je zgradil na tla, ne da bi dal glasa od sebe. Nato je planil Pavlic še na Malenška, ki je sedel nekaj korakov preč na atola in ga sunil z nožem a tako silo' v levo lice, da mu ga je predrl in izbil dva zoba. Malen fiek je poklical strežaja Ivana Vrečarja, ki je vzel Pavlica nož iz rok. Pavlic je ostal po dejanja v sobi in je na vprašanje strežajevo, kaj je naredil, dejal pokazavši na Ciglarja: „Taje že kre-pavu in pokazavši na Malenška „Ta pa bo krepovu. Nato je strežaj odgnal Pavlica v drugo sobo, kjer so ga atra-žili, dokler ni prišla v nbožnieo policijska komisija, kateri je Pavlic povedal, kako sta ga Malenšek in Ciglar jezila. Pavlic se je dobro zavedal, kaj. da je storil in je dejal: „Zdaj bom imel vsaj gmah, ko sem to kompanijo razbil" in ko se mu je pokazal nož, a Posudky lćkafskć o Sanatogenu «aik muže se mvliti, kdji sonđl n v.'d. ktera jest mu zn&ma pooze zo sveh-^ učinku. Laik nema dnkUdnjca odbornvjh vzdelaaosti jakr> lekar. Ale tako lekar jest jen človek. lake ou se muže myliti, muze učinky posihuicflro prostrettRu pi-ecefto-vati a nebo znetizuavati Ćsndek iednoho lekare nebvl by proto dostateciiv. kde by -e iednalo o to. určiti definitivne cenu Sanatoiienu jakozto pn-rozenčho prostfedku siic&o a občerstrnjiciho. Proto prosili jsme vetŠi počet tekaru, aby nam nznamili, jake pozorovam a zkuse- Pl-es 100 odpovedi e karu nikoli! To pr uektere odpovedi. Sanatogen proti slabosti nem atd. Pan vrchni štabni lokat Dr. Schvvartz v Ber-lfue piSe: Nevaham po uzreni vjsledku označiti Sanatogen /.a proitfedek, ».ervj si lici a obcerstvujioi par e^cellencj. UŽiva-li se ho trikrat denne čajovou lžičku v mlece, zmizi v nekolik a dnech charakteristieke, z ustredi vychazejici zjevy one nemoči, ktera jest znama pode jmenem neurasthenie ..." Pan Dr. med. Albert Wiederwald ve Svatojanske nemocnici v Solnohradech piše: Sdeiuji Vam, že se Vaš vvrobek v mem pripade - jetlnalo se o pokročilou neurasthenii — skvćle osve-lčll. Mohu Sanatogen jen co nejvreleji odpomčiti; jest to dosud nepFvkotianć speci lic u m k senilen i nervu.' Pan Dr. med. Scharf ve Stetine piše: Trvam na Bvem nabledu, Že Sanatogen musi slaviti trliimf.v zejmena pri »exuelnf neurasthenii. S pranim, aby Vas vjboruv vvrobek došel všeobecnćho zaslonženeho oceneui, jsem ..." Pan Dr. Meyer v Aflenz piše: „Zejmena prekvapen jsem bvl v pripada težke. hy$terie, kde fSeefe asetsfeS vvživiy>h vjrobku použito bylo bez \ys«edko. Ku sve radosti byl jsem s to, po použivani Sanatogenu konsta-tovati brzy zvvšeni telesnih sil, zlepšeni všeobecneho stavu * pHbvti na vaze. Pokus, nahraditi Sanatogen laciuejšfm nž jakym vjrobkem, prinutil m€ k toiLU, t* jsem se vratll opetne k Sauaiogeuu." Pan Dr. \Yeiser, leeebuy listav v N. Meste, pise: Vašehc ^anatosenu použil jsem o neurasthenika. vjaledek bjl veik«Iepy. .Tiž za 14 dni dostavila se relka chn€ k ji>llu, mdlobv, kterJ mel po leta, preat4valy a za G tydnu mohl pacient uplne zdrav a težsi o 10 liber 'pred tim mu vahy stale ubvvalo) ustav opustiti.* Sanatogen jako všeobecny sillci prostredek. Pan t»jny rada prof. Dr. med. Tohold, uuiversit v P.erlfne. meziiiarodni autorita. piše: „Sanatogen osvedeil vp u myeh pacientu, kteii po dlo »hv* h prestale influenci, jak se často stava, meh ceh svuj uerv»v\ svstem porouchanv a na nicbž jevilv se znamky obtižue nenras-tbenie, uživanim Sanatogenu nabyli v dobč pomerne kratke opet eerstvosti 161a a radosti zo života.'* Pan Dr. med. Gumpert, specialista y>ro zaludečni a stfevni nemoči v Berline, piše: ,,Timto nsvedčuji, že jsem poznal Sanatogen jako easeinov^ vvrobek, k»er^ vynika nade visekv pndobnč vyr«bky. Moje zkušenosti se Sauatogenem vzniklv u velkeho počtu pacieutu (asi 50), jimž daval jsem Sanatogen pfi nejrozmanitej-iich ooemoc-n^nich jakozto ijiiiaj prostredek." Sanatogen u deti. Pan tajn v rada prof. Dr. med H. I lscher v Berline piše: „Zkoušel jaem Sanatogen v evangelicke pod protekto-ratem cfsaf»ovny stojici — nemoenici v Rummelsburgu u 145 tleti ktere tam jsou denne ošetrovauv a byl j-em 8 vysledkem r»lsi1 spokojen. Detem na vaze pribylo a poživaly Sanatogen roba n\dy." Pan Dr. med. /immermaun ve Friedrichsfeldu (Baden) piše: „Odpovidam, že jako drive, tak Uke nyni jsem velmi spo kojen a promptnirai učinky Vašebo Sanatogenu pri rachitis an-glicka nemoč * Sanatogen obdi žeti Ize v Ićk^rndch a drogerifeh. Kde ho nelze dostati, tam se obraite prfmo na BAIJER & Cie, Sanato^en-Werket Berlin SW 48. t-> ■ iiiuiut.! uaaujc aejan|e zaio-igre aZsčetek in konee konsama v Dolenji vasi« se hode vršilo pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Razprava ho trajala kar t r i dni, namreč 20, 21. in 22. t m. — „Agramei« Tagblatt" je prinesel ■ svoji velikonočni številki prevod dr Iv Tavčarjevega romana »Tiberius Pannonicua«. Prt ved je prav gladek. — Gospa Josipina Hozhe-vapjeva v K.^kem praznuie jutri svoj 80 ro|stm dan. Gospa H-jahevar jevi je iDaua da!e5 naokrog kot podpornica in pcspeševateljiea raznih dobrodelnih in koristnih zavodov in ustanov; posebno glede ljudske is obrazbe si je pridobila nevenljivih zaslug, katere bo dobile priznanje celo na NajviSjcm mestu. Za Krško ima pa še posebej toliko zaslug, da ■e jo bodo de pozni rodovi spominjali in jo niagiovah z najvecj - hva težnostjo. Ob tej redki priliki se je ---- o' UIVV1U, ocauuuoveiueset let stari mestni ubogi Ivan Pavlic iz Zaprice pri Kamnika je z nožem zabodel 79 let starega mestnega ubogega Jerneja Ciglarja, da je bil na licu mesta mrtev, in 67 let starega, bivšega hjakarja Franca Malenška pa hudo ranil. Pavlic je stanoval v ubožnici z omenjenima in s 87 let starim Francetom Ravnikom in s 66 let starim Janezom Piškurjem v eni in isti sobi, ki je v parterju na levo od vhoda. Ciglar in Malenšek sta Pavlicu nagajala in ga dražila z raznimi opazkami in s tem, da sta mu kazala vino, katerega sta si sama kupila, ne da bi mu ga dala piti. Vsled tega je bil Pavlic na Malenška in Ciglarja jezen in je bil že pred božičem sklenil, da si s stradanjem konča svoje življenje, da bode imel mir pred njima. Devet dni ni ni Česar jedel in le prigovarjanju zdravnika in duhovnika se je udal, da je deseti dan začel spet jesti. Sedaj sta mu Malenšek in Ciglar še bolj nagajala in v nedeljo sta ga menda spet dražila z vinom. Ko je potem Ciglar sedel aa rvramarju je dne 3 i. m. pri skladišču na južnem kolodvoru padlo ostro žflezo na desno roko in mu jo presekalo — Tatvina. Dne 31 m m. pri plazil se i* v hti<> poantama Franca Logai* * Ravnem, oblina Vače neki Ignac} Ras in ukradel okoli 140 K denar a. 85 starih tolarjev m d vaj setie. 3 prstane m en uhan. Tat je z ukraden m- re-Am* pobegnil. — la Amerike se je oripeljaio v6eraj »n predvčerajšnjim 54 oseb v Ljobhano — Izgubila se je rdeč* uanjsU denarmoa s vsebino pnoliino 14 K v nedeljo sveče« o\ Z pioove go tilne do it. 12 nt Starem trgu Po Ateni najditelj n«| jo blagovoli oddati upravništvu »Slovenskega Nar« d*« ali v h Ji it 12 na Starem trgu III. nadbtropie. — Ameriške noviee. Vae slovanska zveza « Ameriki. V N-w Y rku ao ae zbrali zastopniki Rusov Maloruaov, Č-hov Slo-vencev, Slovakov, 3ii, ž^lee ji tmage nad Japonci. V imer>u S o***r«cev je podpisal resolucij« Frank Sakser. N%to se j« tl«t*rinv)|« »V s e s I o van* k a a veza«, v kateri z »stopa Slovenca g 8sks«»r. — Gena bom baiu padla. Glavni špekulant na bombaževem trgoviiču v Amerik«, Suliy, je napovedal konkurz ter znašajo pasiva veš milijonov. Vsled tetra je takoj padla eena bombaž« od 16 na 10 dolariev. — Slovenci v Elyju (Miniiesot-,), ki tvorijo veeino tneetn-u-a prebivalstva, s* Jeroi udeleže uie«m h volitev a Uotnim k.»n dtdati ter je upanj*-, da tudi prc^ffO. DoaedH| sa po^t^» jsna kandidata Ivan Gifi* »n M*'tin Skala. ~ Banaemji liat ima prilogo »cšanatog^n« —; Mainovejfte noviee. — iki cesar kot nesrečni e c. „Brameniau poroča, daje cesar hotel svojeČasno v Ko-mubiti za svojega sina prestolo-lka princezinjo Aleksandro Kum-ako. Vojvoda Kumberlandski pa egarju izognil ter odpotoval, ker princezinja takrat že zaročena aa vojvodo Meklenburg Schwerin. Afera dr. Orlovskega. Z dnem se pojavljajo nova raz-sleparijah dr. Orlovskega. Se-> rij a vila hči nekega dunajskega ko šolskega ravnatelja, da se »rlovski z njo zaročil ter ji iz-'.000 K. Dva sleparja. Na Dunaju i dva elegantna sleparja, ki sta i nad 100.000 K dolga, dasi ela ne premoženja ne službe. 32letni Em. Obauer p 1. 'eld, sin bivšega višjega čast-Grradca, drugi pa bivši nadpo-oa. Matlekovie, ki je moral 3lgov odložiti svojo šaržo. — e bil Že vae v svojem življenja, s stalnosti in poštenja, Žadoji j poročil s hčerjo nekega dti- meščanskoŠol8ke^a ravnatelja, rta 10.000 K dote. Doto sta s n v dveh tednih zapravila, je pustil svojo mlado ženo v )edi. iTeliko poneverjenje. V prijeli Avstrijca Niebenzahla, leki trgovini v Ameriki pone-.000 frankov. *rodani vojni načrti, oojster Ivkov, ki je baje pro-ji mobilizacijske načrte Polj-00 rubljev, je bil obsojen v iČO. Žensko maščevan je. V imel kamnosek Peter Krot Nazadnje pa je dve ostavit •ami, s tretjo pa si uredil spodinjstvo. Zapuščeni ljubici iočjo nekega vojaka napadli n njegovo priležnico ter ju trijolom. Mož je v groznih rl, dočim je njegova ljubica isok račun. Leta 1898 je cikurz graščak Dominik marki , ki je bil tudi lastnik tako-Sv. Uršule pri Slov. Gradcu, oskrbnik dr. Budik na Da-zaračunil 36.000 K stroškov, i i rov o ali zavreto Skrbeče matere so v veliki no mleko naj dajo svojim Sterilizirajte mleko v Sox-paratu, se je do nedavno >. Kar naenkrat pa je prišel ditelj difterijskega seruma, Behring, s trditvijo, da je to škodljivo in poglavitni auju otrok na Nemškem. Kaj prepovedujejo sirovo mleko, reto. Brez mleka pa otroci ne Pri nekem zadevnem raz-ie v berolinski medicinski agalo, naj se daje otrokom ali zavreto mleko z neko-enom, ki mleku zopet da se med vretjem izgubile ; odstrani slabši okus ste-mleka. Ta predlog se je . . _____el. Iz slabotnih, hirajočih bitij so postali veseli iu zdravi otroci. — Radovednim delavkam iz tobačne tovarne. Te deviee etavljsjo v ia<1 mem »S ovenou« vpra sanje: če sa dr. Tavčar spominja aStoitŠimetna« ? Od/ovor: Jeli omenjena dama im**l* uit?mno znanje z g. dr. Ignacjem Ž tn kom, n»m ni znano, znano pa n»m je, da je imela tako znanje z nekim ljubljanskim kt»non kom, in da je tedaj, ko je bil ffosp. Anton Jeglič stolni kaplan ali nekaj tace?n, k Umu v sobo na spoved prihaj ila. Ta odgovor bide radovednim deklicam morda zadoščal. Pa z Brnom! Književnost — „Ućiteljeki Tovari«" ima v svoji zadnji Številki tole vsebino: Naznanilo. — Slovenještajerskemu nči-teljstvu! — Z orožjem v roki in v rezervi na Amonite! — Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih itd. razmer. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni raz pisi učiteljskih služb. Telefonska in brzojavna poročila. Poljane nad Škofjo Loko 6 aprila. V gostilniških prostorih župana Ignacija Čadeža je tu vršil velik shod, katerega je sklical kandidat neodvisnih kmetov, Jože Novak. Navzočih je bilo kakih 300 kmetov iz poljanske, javorske, tratarske in tudi drugih odčin. Govorili 8o kandidat Novak, nadučitelj iz Poljan Perko, posestnik Franc Šliber iz Selc in učitelj Anton Germek iz Bukovice. Kandidatura neodvisnega kmeta Ježa Novaka je bila soglasno sprejeta z velikim navdu-šenjen. Shod se je vršil poginoma ramo, ker ni bilo nobenega nasprotnika Poljane nad Škofjo Loko 5 aprila Shod v Srednji vasi je sijajno uspel. Bilo je nad 300 udeležaikov. Župan Novak je bil soglasno proglašen kandidatom. Nasprotna stranka se shoda ni udeležila. Poljane nad Škofjo Loko 5 aprila. Vrla neodvisna rodoljuba Stanovnik in Kos sta imela v Podobenem in vDelnicah shod neodvisnih kmetov, ki' se je sijajno obnese! Gradeo 5. aprila Tu je v starosti 87 let umrl član gospodske zbornice baron Rudolf Ha ckel-berg. Dunaj 5. aprila. Za danes določene skupne mirrstrske konference so se preložile ne poznejši čas. Dunaj 5. aprila. Oficijozno se razglaša, da je šef generalnega štaba baron Beck obolel, da pa ni nikake nevarnosti. Dunaj 5. apnla. „Fremden-blatt" javlja, da je vojno ministrstvo pozvalo tiste oficirje, ki so se oglasili za vstop v macedonsko žandarmerijo, naj brzojavno odgovore, če so zadovoljni z novimi pogoji. Izmed oglašenih oficirjev se izbero en major, en stoinik in dva druga oficirja Dunaj 5. aprila. Vilma grofica Festetics, ločena soproga grofa Pavla Festeticsa, je hotela jz neznanih vzrokov skočiti v Djnavo. tešila sta jo njen sin in neki redar. Praga 5 aprila. V Libercah je umrl član gospodske zbornice baron Liebig v starosti 65 let. Budimdešta 5. aprila Včeraj je bil močan potres, ki se je posebno čutil v Temešvaru, a tudi v Pančevi, v Belem gradu, v Sofiji, v Ruščuku in v Solunu, kjer se je v srbski šoli podrl neki zid m sta bili dve osebi ranjeni, ena pa ubita. Rusko-japonska vojna. London 5. aprila 1^ Sang-haja se poroča, da imajo Japonci že 260.000 mož v Koreji, v garnizijah pa je pripravljenih 60 000 možt ne glede na rezerve, ki še niso mobilizirane. Generalni štab varuje glede vojne največjo tajnost London 5 aprila Iz Čifu se poroča, da Japonci izkrcavajo v Ćemulpu vedno nove vojaške Čete. Adm ral Togo jih varuje s svojo eskadro. Zaradi slab h cest se avtomobili ne morejo porabljati. Gospodarstvo. —- Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu »-ca 1904 )* 191 strank vložilo 66 144 K 45 h, 126 strank vzdignilo 24 963 K 01 b, 18 strankam izplačalo je poaojil 37.380 K, stanje hranilen vlotr 985.709 K 74 h, * nastopa in naj gleda, da si duhovščina sopet kot stan pri dobi spoštovanje — pa ne bo imel vtrokov se pritoževati, s poslanicami, kakor jo je sedaj razposlal, pa ne S* NATO CEN Pan Dr. med. Tinko, VVurzburg, piše: Dnl^iti?kHUHiny Ctke} v£elw Sanatogenu mel jsein časteji KfW *JjJ" •• mimoMilnyiii ii.pe.hum Sanatogeuu m gtoi£^**SJa ?em°bly dkle> atsi Jedkem rachiticke sKromiesm čj nejake jiae nemoči." Sanatogen pri chudokrevnosti a bled nicce. Pan Dr. med. Giuseppe l'ipriani, St. Andrae n Ul£liAUl, pise: iPiinrtm"V^S',edf^ jeho/ isein Va*im Benasefsntai doaiii v tZSuIm Pini)aiie- anaemi« (chudokrevnosti), pfvdči veSkera ZAt k ¥a,V P°s>",an» d« ruznych lekarskych listu o tom zpravu, aby na te bjll upozorneui llalSli leaafiV Pan Dr. med. Ludvik Uedtenbacher, c. k. primar, predstaven* III. med. oddeleni v c. k. všeobecne nemoenici ve Vidni, piše: *v»m ^H'-r0bk" fe*Ml/*"Bn **ouiil Jsem opetne na t.u " ^kyxChu|,hpadć auaemie chudokrevnosti take na staršicn o>onaeu.■ Sanatogen u ženskych nemoef. Dr. med. VVunke, Zorge v Hircu, piše: ktpr* ■rfIfLiaein» P£"iIeiit°s/- užit Sauatogenu u kojicf pani, Mera si stegovala na nedostatek mleka a a- tkal jsern se g K22frSf2Tystdkem- ^etoliko»že "Pl<> *« BaUSMVl mleka, uvbrz vzrostla \elmi tak«1 rhut k jidlu 14 Pan Dr. med. SI. Moser, hieiissisif. pise: „lžii jsem Sanatogeuu u pani, ktera silnou metrorrha^ii ikrvacenfmi po abortu (chvbnem porodu) ležela velmi seslaMa a nesnegla zadur potravv, se skvčlym vjgledkem. Stale vrhnuti se i iiied zastavilo, sil vuiihlede pribivalo, dostavila se iičinkuji, spojene bwl. A tak i detskou utulnou podkn jest diikaz, že Sanatogenem otevreny byly zcela nove, >tastne ssstf vy. ivovani nemocnyeh. Obširna sdeleni o Sanatogenu obasžena jsou ? il-lustrovane brožure, kterou zašleme každemu etenari tohoto na pozidani zdarma a franko. prirodoslovja, probleme, ki so in bodo še tisočletja prevevali človeškega duha, in še dolgo čakali končne neoporečne rešitve, kajti v visoČinah spekulacije ki je zapustila trdno podlago realnih tal, drugače ni možno. Ženijalen človek pa zaraditega pred vprašanji, ki se vrivajo sama ob sebi, ne obstane z resigniranim vzklikom Da Bois Rey-monda: Ignorabimus! nego skuša pogoditi rešitev, četudi le začasno. Kdor nima potrebe premišljati o »sedmerih ugankah" sveta, — dotičnih oddelkov Haecklove knjige ne Čitaj, sicer se knjiga veleuma sama priporoča. Kdor hoče zvedeti tudi sodbo nasprotnikov naj jih tudi čita! To bodi naš odgovor na „Slovencev" poskus s zaničljivo sodbo odvračati ljudi od čitanja knjige, ki ne ugaja ukusu klerikalizma. !• Z. starejši. Nemcem ponuial in vsiljeval, ksker seda) šsof Anton Bonsventurs. Ta p slanica ni družeča kakor lju bavna ponudba, zato se v njej tudi tako ostentativno poudsrta, kako izborno je ekrbljeno sa vsakovrstne nemške pridige in nemško boljo službo. Ostali del poslanice je posrečen dokazu, da je rimska cerkev edino izveltčevalna. Pisan je ta del s tisto skrajno naivnostjo in vsakda njostjo, ki je našemu Škofu lastna Čitatelj pride časih v dvome, če škof sploh rtsno misli, in če se morda ne šali, posebno, ker je datirana ta poslanica s dne — 1 aprila. Škofova tožba o »Los von Rom« je asmo pretveza sa približevanj** Nemoev, kajti gibanje »Proč od Rima« je na Kranjskem tako neznatno, da sploh ne pride v poitev Resnično pa je da Ikof med Nemci nima akoro ni- ll&a TfllUa UCl* V Jh. oiauujv Ljubljane, kar jih je pa ljubljanskih, so jih klerikalci, zlasti dr. Krek, le tako naščuvali, da pri naprednih trgovcih in obrtnikih skoraj ničesar več ne kopijo. Kar je špecerijskega blaga, kupujejo ga iz večine v klerikalnem kon-sumu. Resnična korist, ki jo ima mesto, je torej prav skromna, in nika kor ne tako velika, kakor Škoda, ki jo ima prebivalstvo. V Ljubljani je /avla dala iiredna draginja in največ zaradi tega, ker kmet ne more dobiti dektl. Vse dekle so v tobačni tovarni, kar je še poslov na kmetih, so silno dragi in vsled tega so cene vseh živil tako poskočile. Kmetom in mestu bi bilo samo na korist če bi se v tovarno ne sprejemale delavke s kmetov, marveč samo delavke is mest. »Slovenec« je tako drsen, da v isti sapi. ko ŠČUj» de lavstvo, tudi ogorčeno pisari, da kit rtkaioi nič ne ščujejo. Kdo pa? Vae druge stranke to mirne — le klerikalci ne dajo miru Ni jim dovoli, da ščuj^jo na zborovanjih klerikalnih društev, tud: skrivne shode imajo in sioer v k on s u m nem dfu&tvu Te sbofie sklicuje strokovno društvo po § 2, udeležujejo se jih pa tudi nečlani. Prav s to tajno agitacijo se je doseglo, da je komumno društvo v kratkem dobilo 300 nov.h članov in da je strokovno društvo na Članih tako naraslo. I neii so v konsumu tudi neko skrivno društvo. Vsak član zarote je moral pokaztfi p'p*c kot znak in izpregovoriti neko besedo, da jii na Žsbjeku in kako se nosi denar na pošto. Toliko za danes. Vodstvu tobtcne tovarne pa priporočamo, naj gleda, da že nastane v tobačni tovarni red — Če ne gre drugače, pa naj tovarno za nekaj ča»a rapre. — Zadotćenje g. župniku A« Bercetu v Sori. Na drugi stran: prinašamo izjavo Irana Stareta, posestnika in občinskega svetovalca v Sp Sentei, s katero daje zadoščenje svojemu župniku, o Cigar pastir stvu se je, kakor pravi, v neprevidnosti nahujskan in zapeljan (od duhovne strani!) neredno in žaljivo iz razil; g. župnik Berce uživa vsled svojega solidnega in vrlega značaja pri svojih župljanih ljubezen in spo štovanje — pri skefa p& zamČevanje, ker se ne da upreči v fanatično agi tacijo za brezstidue klerikalne namene., temveč išče v svojem stanu e idea'en poki c pravega dušnega astirja suec kmefakim Ijudstvcna. kcf ga odstavija — ljudstvo pa gromi prs vsakem takem škofovem poskusu — z običajnimi konsekv^n-sami. Goa^od Berce je še vedno v "on — Vera pesa. Na Veliki palek, io so pravi kristjani razrnišljevah i smrti natega Zveličarja, sta se [latila kranjska kaplana Pengov in jb-5-ek i. ienoenaturjem Gogolo po r&nj*ki okolici od hiše do hiše, od starije do ottanje in b-račila glasove a klerikalnega kaadiiata. — V Stani Loki poka on otna hranilnica in po«ojiin'Cs. Tako ' povedal na zadnjem shodu k!eri alni kandidat Demnar In kdo bo pel škodo, ki so jo s tem provzro-li nepremišljeni kapbnje? Nihče rugi kakor zapeljani kmet. — Konsum v Dolenji vasi ri Ribnici. Zadnje dejanje žalo-re »Začetek in konec konsuma v stenji vasi« se bode vršilo pred krožnim sodiščem v Novem eatu. Razprava, bo trajala kar tri ni, namreč 20, 21. in 22. t m. — iiAgremer Tagblatt" je ine^ei • svoji velizonoćni številki evod dr Iv Tavčarjevega io ana »Tiberiua Pannouicus«. rt ved je prav gladek. — Gospa Josipina Hozhe-ipjeva v Kratkem praznuie jutri oj 80 rojstni dan. Gospa H izhevar pa je snaoa da!e3 naokrog kot ped-rmca m pespeševateljica raznih brodelnih in koristnih zavodov in tanov; posebno giede ljudske iz razbt> si je pridobila nevenljitih 3tug, katere so dobile priznanje o na Najvišjem mestu. Za Krško a pa še posebej toliko zaslu<, da jo bodo še pozni rodovi spomi-li in jo blagrovati z največj . hva nostjo. Ob tej redfci priliki so je spominjamo tudi z prorečo Željnt da bi io dobrotno nebo ohranilo zdraho in srečno ie mnogo let. — Umrl je n* Veliko noc* zju traj ob 9. ur i naglom« g. Silvester Pesjak, posestnik in trgovec ter mnogoletni občinski svetnvaiea v Kamni gorici. Kr« slepo na enkr*t z osmimi b jJjsimi $ah*sU fjubljan Skimi. Boj je traal Čez 4x/i ure D j bil j** 5 partij, 2 »e izgubil, ena je bila remis Vse je občudovalo njegov fenomenalni spomin Znal je pono viti vsakemu »grelcu vae potere vsake igre Človek, ki ni bil naveoč, ne bi tnogel verjeti o možnosti ta cega velikanskega spomina. Gospcd Vidmar je bil predlansko leto že n* Dunaju dobil med dunajskimi sabo-vimi mojstri 4 d*riia. i ni pa 5. Mo rebiti ne bo do'go teg«, da bo m^l slovenski nared pos'al tega svojega sina v svetovni bnj prvih Šahovskih *• oritej, kamor pi s tja;o Rus: *voj*ga ČuO'ina, M d sari svojega M«rozc!ja Ud. Jugos>'~>vani še niso do danes nobenega poslali — „Vojaško podporno društvo" se ie ustanovno v Sto ži« ah (občina JcŽca) Društvo si mi»li naprevit'. todi svojo zastavo Blagohotni prispevki za zastavo a; se pošiljsjo načelni«tvu v Stož'cab. — Požar. Iz Borovnice se nam poroča: Velikonočno nedeljo zjutraj ob 3. uri jela je goreti na Bregu pri Borovnici Fr. Svigljeva novozgrajena tvor-niea za upognjeno pohištvo. Ogenj je nastal bržkone vsled malomarnosti kakega delavca, v gorenjih prostorih tvornice, ki je uČinil mnogo škode. Govori se kakih 20 tisoč K. Zgorelo je poleg tvornice tudi dosti lesa in 500 že izdelanih, za posiljatev pripravljenih stolov. Borovniška požarna bramba prihitela je še pravočasno na lice mesta in omejila ogenj, da ni uničil strojev in zraven stoječe vodne žage in hiše. bvigelj ima vsa druga poslopja zavarovana pri banki „Slaviji"; tvornico za stole zavaroval je pa za 26 tisoč K pri — Škofovi zavarovalnici. — Sedaj ima ta hvalisana zavarovalnica priliko pokazati se kulantno. Vederemo ! — Na Stari Vrhniki je vča-raj ob p■■! 7 uri zvečer začelo go ret pri Juriju H m« vca. Oifenj e* I«* raztegnil na h šo iesotržoa Josipa M'-sca p d. Kokalja datje na G«aer-mannovo in na M-he-čevo hišo. Vs-je popolnoma pogorelo Scoda je jsko velika. Dre nog >r«*!i posestvi •ta zavarovani pri šfcr fjri zavarovalnic:. — Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah (G irenj str-) priredi v a^rtrMjo 10 apri'a t. 1 v salonu g. V S: urina v Poljčab giedalisk" predstavo. — Opekla se je« 1 t. m. je peki* 7ie>tn» d "klici Mtrija D«*rčarj««*te? hA^rka J^rn**|a D**rčarje, p >seainika v Podgori, « bina P -i č--a Nuvem me&tu krompir. Pri t-m se ji ie vnela obleka m začela g -reti. Deklica je po levi »trani života, po levi roki in l*-vi n«^gi hudo ope Čena. P ei»ei|*l« «.» |o v bolmco. — Sestindevetdeset let star* morilec. V nedeljo popoldne se je zgodil v mestni ubožnici v Vod-matu grozen zločin. Sestindevetdeset let stari mestni ubogi Ivan Pavlic iz Zaprice pri Kamniku je z nožem zabodel 79 let starega mestnega ubogega Jerneja Ciglarja, da je bil na licu mesta mrtev, in 67 let starega, bivšega hjakarja Franca Malenška pa hudo ranil. Pavlic je stanoval v ubožuici z omenjenima in s 87 let starim Francetom Ravnikom in s 66 let starim Janezom Piškurjem v eni in isti sobi, ki je v parterju na levo od vhoda. Ciglar in Malenšek sta Pavlicu nagajala in ga dražila z raznimi opazkami in s tem, da sta mu kazala vino, katerega sta si sama kupila, ne da hi mu ga dala piti. Vsled tega je bil Pavlic na Malenška in Ciglarja jezen in je bil Že pred božičem sklenil, da si s stradanjem kouča svoje življenje, da bode imel mir prsd njima. Devet dni ni ni cesar jedel in le prigovarjanju zdravnika in duhovnika se je udal, da je deseti dan začel spet jesti. Sedaj sta mu Malenšek in Ciglar še bolj nagajala iu v nedeljo sta ga menda spet dražila z vinom. Ko je potem Ciglar sedel na stolico k svoji postelji in zadremal, pristopil je Pavlic k njemu in ga sunil z ostrim žepnim nožem v levo stran vratu. Ciglar se je zgradil na tla, ne da bi dal glasu od sebe. Nato je planil Pavlic še na Malenška, ki je sedel nekaj korakov preč na stolu in ga sunil z nožem s tako silo v levo lice, da mu ga je predrl in izbil dva zoba. Malenšek je poklical strežaja Ivana Vrečarja, ki je vzel Pavlicu nož iz rok. Pavlic je ostal po dejanju v sobi in je na vprašanje strežajevo, kaj je naredil, dejal pokazavši na Ciglarja: „Ta je že kre-pavu in pokazavši na Malenška „Ta pa bo krepov". Nato je strežaj odgnal Pavlica v drugo sobo, kjer so ga stra-žili, dokler ni prišla v ubožnico policijska komisija, kateri je Pavlic povedal, kako sta ga Malenšek in Ciglar jezila. PavliČ se je dobro zavedal, kaj da je storil in je dejal: „Zdaj bom imel vsaj gmah, ko sem to kompanijo razbil** in ko se mu je pokazal nož, s katerim je izvršil zločin, je rekel „Pošteno, s tem sem gau. Na vprašanje, kaj je vendar mislil, da je na svoja stara leta kaj tacega storil, se je odrezal: „Jeza me je prijela, kakor gad sem bil". Sploh je Pavlic pri popolni zavesti in je zdrav, vitli dobro, samo nekoliko slabo sliši. V Ljubljani je že nad 50 let in je znan pod imenom „Predivar", katero ime so mu pride jali, ker je prodajal pred rotovžem predivo. Malenšek opisuje Pavlica kot hudobnega, zavratnega človeka in pravi, da je bil PavliČ vedno v domišljiji, da on in Ciglar o njem govorita in se z njim norčujeta. Napadel je oba z namenom, da bi ju usmrtil. Zjutraj pred napadom je dejal, da morajo sobo in hodnik dobro pomesti, češ, da bode popoldne prišlo v ubožnico mnogo ljudi. In to se je res zgodilo. Malenška so odpeljali v bolnišnico. Njegova poškodba ni nevarna. Ciglarjevo truplo so prenesli v mrtvašnico. Pavlica so aretovali in izročili sodniji, kjer bodejo morali zdravniki dognati ali je Pavlic izvršil zločin pri polni pameti ali se mu je pamet zmešala. — Divja vožnja. Dne 3 t m. ob ■/sla. uri ponori proodila sta D -lenčeva hfapea I*an B nač in J"s«p Vtrhovec e najhu|šein diru po Zve-zdarskih ulich proti šentiakobsk' mu trgu. Neki relar |e hotel konja ustaviti, ko pa je to hla-.ee Ivan Bonač zapazil, je začel neusmiljeno b ti po konjih, ki ata kakor divja drv la čez šentjakobski m o t, po Coizivi in Emonski cesti, Vegovih ulicah do K »narresne/a ir^a, kjer se je na c v nku voz prevrnil in $ko doval. da eo ga morali z rešilnim vozom prepeij»t< v bo!n š noo. I?an B- nač je padel pr©d voz in se je tudi precej pobil. Vos ee je hudo polomil. Hlapca B mača je policija zaprla. — Napad. Delavec Iran V*žar. *tanuioč na Gp^Zar^ki cesti it 47, je dne 3 t. m. popoldne v baraki ui t-mnsaega paznika n* Opekarski c«-st napadel ribiča I N stanujočega v Veliaem stradonu At 9, kateri je ime! k' prepir z V»žarjevim oćetom Udaril ga je dvakrat po obrazu N se je ViZarja zbai in je zbeZat sto£< okno iz baraka Viž-tr je tekel sa njim in #a na travniku ujel, kjer g* je z žepnim nožem dvakrat udaril po I ou, da ga je ran-1 Vižarja je polletja zaprla. — Zaradi cigarete sta se sprla* Vtera| p ... ■»•do«* sta so v Z^loaarjevih ul;cah št. 10 sprla ca r«di c garete kopico« eški vajenec Ru doif3kr*|Q«r star 16 letin tiskarski pomočnik Rudo»f Pu*t, star 17 let Pust je prijel Sttrajrarja za vrat in ga davil, nakar |e ta, ko se mu je izvil iz rot, pograbil na m>zi ležeč odprt ž-*pm nož i rt sunil Pusta v trebuh, d* mu j^ izstopilo Črevo. Puota so prepeljali v dež Ino bolnico, Sara|narja p* je poltena aretovala Poškodba Pust--v* j?* zelo nevarna. — Nezgoda. Delavcu Ivanu Kramarju je dne 3 t. m. pri skladišču na južnem kolodvoru padlo ostro železo na desno roko in mu jo presekalo — Tatvina. Dne 31 m m pri plazil se t** v btata poseaiaita Franca Loga?* v Ravnem, oboma VaCe neki Ignac«) Rus in uleradef okoli 140 K denar a. 85 stanh tolarjev to dvaj setio. 3 prstane m en uiian. Tat je z ukraden m- reČm« pobegnil. — Iz Amerike se je pripeljalo včer») n predvčerajšnjim 54 oseb v Ljubita no — Izgubila se je rdeča usnjat* denarnoa c. vsebino prioiižno 14 K v nedeljo zveče« oi Z panove go tilne do št. 12 n« Starem trgu Po Ateni najditelj nn| jo bUgovoh oddati upravmšttu »Slovenskega Nar< d*« ali v h.ši št 12 na Starem trgu III nadbJrop-e. — Ameriške novice. Vse slovanska zveza v Ameriki. V N w Y rku so se zbrali zastopniki Ruaov Malorutfov, Čehov Slovencev, Slovaaov, S»bov, Hrvatov in Bol^anv — le Poljaki so manjkali — ter sklenUi v da'jSi r^so'uo'ji svo}*» HtmpatijH Roaiu, **-le»5> ji tm*ge nad Japonci. V irrerm S okence v /e podpisal resoluciji Fr^ns Sakser. Ni to se j »4 nstmnovile »V n o s I o van tika ».veza«, v ka-en z »stopa Stovenc-* sr S»ks«»r. — Cena bom bažu p a d I s. Glavni špekulant na hombaževem trorovilču v Amerik«, Sully, je napovedal konkurz ter zna šajo pasiva več milijonov. Vsled t-* j* je takoi padla cena bombaža od 16 na 10 dolarjev. — Slovenci v E I y j u (Miniies^t*), ki tvorijo veeino oieatn-ura pre b1 va t siva, se leros udeleže uie^tn h v ltev s lastnimi k »o didati ter je upanja, da tUdI prcdr< Dosedvj 8*a postav j<^na mk Kandidata Ivan G iv že »n M»'tin Skala. —' Današnji list ima prilogo »Sanatogen« — Najnovejše novice. - Nemški cesar kot nesrečni snubec. „Brumenia" poroča, da je nemški cesar hotel svoječasno v Ko-danju snubiti za svojega sina prestolonaslednika princezinjo Aleksandro Kum-berlandsko. Vojvoda Kumberlandski pa se je cesarju izognil ter odpotoval, ker je bila princezinja takrat že zaročena z velikim vojvodo Mekleuburg Sclnverin. — Afera dr. Orlovskega. Z vsakim dnem se pojavljajo nova razkritja o sleparijah dr. Orlovskega. Sedaj je prijavila bei nekega dunajskega meščansko šolskega ravnatelja, da se je dr. Orlovski z njo zaročil ter ji izvabil 32.000 K. — Dva sleparja. Na Dunaja so zaprli dva elegantna sleparja, ki sta napravila nad 100.000 K dolga, dasi uista imela ne premoženja ne službe. Prvi je 32letni Em. Obauer p 1. Bauerfeld, sin bivšega višjega čast nika iz Gradca, drugi pa bivši nadpo-ročnik Jo s. Matlekovič, ki je moral zaradi dolgov odložiti svojo šaržo. -Obauer je bil že vae v svojem življenju, toda brez stalnosti in poštenja« Zadnji čas se je poročil s hčerjo nekega dunajskega meščanskošolski .ru ravnatelja, ki je imela 10.000 K dote. Doto sta s prijateljem v dveh tednih zapravila, potem pa je pustil svojo mlado ženo v največji bedi. — Veliko poneverjenje. V Parizu so prijeli Avstrijca Niebenzahla, ki je v neki trgovini v Ameriki pone-veril 600.000 frankov. — Prodani vojni načrti. Ruski ritmojster Ivkov, ki je baje prodal Avstriji mobilizacijske načrte Poljske za 600 rubljev, je bil obsojen v 24 letno ječo. — Žensko maščevanje. V Aradu je imel kamnosek Peter Krot tri ljubice. Nazadnje pa je dve ostavil s posledicami, s tretjo pa si uredil skupno gospodinjstvo. Zapuščeni ljubici sta s pomočjo nekega vojaka napadli ljubimca in njegovo priležnico ter ju polili z vitrijoiom. Mož je v groznih mukah umrl, dočim je njegova ljubica oslepela. — Visok račun. Leta 1898 je prišel v konkurz graščak Dominik marki Pando lf i, ki je bil tudi lastnik takozvane gore Sv. Uršule pri Slov. Gradcu. Konkurzni oskrbnik dr. Budik na Di-naju si je zaračunil 36.000 K stroškov. * Sirovo alt zavreto mleko ? Skrbeče maiere so v veliki skrbi, kakšno mleko naj dajo svojim ljubljencem. Sterilizirajte mleko v Sox-hletovem aparatu, se je do nedavno splošno čulo. Kar naenkrat pa je prišel sloviti izuajditelj difterijskega seruma, profesor pl. Behring, s trditvijo, da je zavreto mleko škodljivo in poglavitni vzrok izumiranju otrok na Nemškem. Kaj sedaj? Eni prepovedujejo sirovo mleko, drugi pa zavreto. Brez mleka pa otroci ne morejo biti. Pri nekem zadevnem razgovoru se je v berolinski medicinski družbi predlagalo, naj se daje otrokom sterilizirano ali zavreto mleko z nekoliko Sanatogenem, ki mleku zopet da snovi, ki so se med vretjem izgubile in kar zopet odstrani slabši okus steriliziranega mleka. Ta predlog se je sijajno obnese!. Iz slabotuib, birajočih bitij so postali veseli iu zdravi otroci. — Radovednim delavkam iz tobačne tovarne. Te device sfavljajo v zadenem »S ovencu« vpra danje: će s<* dr. Tavčar spominja »Stodtšimelna« ? Odgovor: Jeli omenjena dama im-! « oit'mno znanje z g. dr. Ignacjem Ž la kom, n»m ni znano, znano pa n*»m je, da je imela tako znanje z nekim ljubljanskim fe-non komt in da je tedaj, ko je bil k'oep Anton JegitČ stolni kaplan ah nekaj tacearn, k temu v sobo na spoved prihaj *!a. Ta odgovor b'ide radovednim deklicam morda zadoščal. Pa z Botrom! Književnost. — „Učiteljski Tovariš" ima v svoji zadnji številki tole vsebino: Naznanilo. — Slovenještajerskemu uei-teljstvu ! — Z orožjem v roki in v re zervi na Amonite! — Pisarna za zdravljenje naših bo'uih stanovskih, družabnih itd. razmer. — Dopisi. — Društveni vestuik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni raz pisi učiteljskih slažb. Telefonska in brzojavna poročila. Poljane nad Škofjo Loko £ aprila. V gostilniških prostorih župana Ignacija Čadeža sa je tu vršil veiilc shod, katerega je sklical kandidat neodv.suih kmetov, Jože Novak. Navzočih je bilo kakih 300 kmatov iz poljanske, javorske, tratarske in tudi drugih oočin. Govorili so kandidat Novak, nadučitelj iz Poljan Perko, posestnik Franc Šliber iz Selc in učitelj Anton Germek iz Bukovice. Kandidatura neodvisnega kmeta Ježa Novaka je bila soglasno sprejeta z velikim navdu-šenjen. Shod se je vršil popolnoma m mo, ker ni bilo nobenega nasprotnika Poljane nad Škofjo Loko 5 aprila Shod v Srednji vasi je sijajno uspel. Bilo je nad oOO udeležoikov. Župan Novak ja bil soglasno proglašen kandidatom. Nasprrtna stranka se shoda ni udeležila. Poljane nad Škofjo Loko 5 aprila. Vrla neodvisna rodoljuba Stanovnik in Kos sta imela v Podobenem in v Delnicah shod neodvisnih kmetov, ki* se je sijajno obnese! Gradec 5. aprila Tu je v starosti 87 let umrl član gospodske zbornice baron Rudolf Hackel-berg. Ounaj 5. aprila. Za danes določene skupne mirrstrske konference so se preložile ne poznejši čas. Ounaj 5. aprila. Oficijozno se razglaša, da je šef generalnega štaba baron Beck obolel, da pa ni nikake nevarnosti. Dunaj 5. aprila. „Fremden-blatt" javlja, da je vojno ministrstvo pozvalo tiste oficirje, ki so se c glasili za vstop v macedonsko žandarmerijo, naj brzojavno odgovore, če so zadovoljni z novimi pogoji. Izmed oglašenih oficirjev se izbero en major, en stotnik in dva druga oficirja Dunaj 5. aprila. Vilma grofica Festetics, ločena soproga grofa Pavla Festeticsa, je hotela iz neznanih vzrokov skočiti v Djnavo. tešila sta jo njea sin in neki redar. Praga 5. aprila. V Libercah je umrl član gospodske zbornice baron L i e b i g v starosti 65 let. Budimdešta 5. aprila Včeraj je bil močan potres, ki se je posebno čutil v Temešvaru, a tudi v Pančevi, v Belem gradu, v Sofiji, v Ruščuku in v Solunu, kjer se je v srbski šoli podrl neki zid m sta bili dve osebi ranjeni, ena pa ubita. _ Rusko-japonska vojna. London 5. aprila Ič Sang-haja se poroča, da imajo Japonci že 260.000 mož v Koreji, v garnizijah pa je pripravljenih 60 000 mož, ne glede na rezerve, ki še niso mobilizirane. Generalni štab varuje glede vojne največjo tajnost. London 5 aprila Iz Cifu se poroča, da Japonci izkrcavajo v Čemulpu vedno nove vojaške čete. Adm ral Togo jih varuje s svojo eskadro. Zaradi slabh cest se avtomobili ne morejo porabljati. Gospodarstvo. —- Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu ci 1904 1» 191 strank vložilo 66 144 K 45 h, 126 strank vzdignilo 24 963 K 01 h, 18 strankam izplačalo s* je posojil 37.380 K, stanje hranilnih vlotr 985.709 K 74 h, *'anj« hipotečnih posotH 704 656 K 64 h, denarni promet 178 558 K 11 b. —_ Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu wareu 1904 i 379 strank vložilo 129 436 K 54 h, 331 strank dvignilo 87.138 K 47 h, 4 strankam se je izplačalo posojil 3.800 K, stanje hraniimh vlog 3,281753 K 37 b, stsnje posojil 1962 268 K 15 h, denarni promet 337.477 K 97 h. F^^* 2! ^\ S I a^ se odprav: s pravilno porabo Rogaškega „7empel"- Styria-vrclca". jvrsien oku* ««ve Josržeia » primes*rii«ro tfydrowe žitne kave POSKUS'TE' *w Vioreli dr jgo«oi|na. 3ostn» 5 kg poiiijfc* 4 K 50 h tr*nc 106— 10 P- 100-50 100*80 Bi ago 89*80 £9-70 9970 11955 €8 15 11*40 100- 76 1M25 10»- - 101- 40 100 25 100-30 10185 t< 690 108.— 101 — 1"120 100*— 101 — 100-5- 101'— 98- 5'.! 99- 60 100 -298 75' 300 75 L01-- 190" 18160 -58 -165- 2P2 — 290-- 88-126 25 21 — 4S3-- 81-— 78 — 67-52-»78 68*— 77"— 503 - 79 642 lo\8 650 759 24R 625 'V 9 1900 4>*8 MH 459 151- 1U170 i 19*— 18 'HO £68 — 16;-— 90bT— 294 — 269 — 92-12725 22-474"— 8f> - 83 - 72- 54 — 29 75 73 - 8050 513- S5 ■BO 75 80 75 50 843 50 -1161360 I 5125 760 — 250 50 - I 628 - - 410--1912-2o! 4^0 25 352 — - 460 — - 155 — 1135 19 07 2-( 96 11725 9515 253' -484 11-39 I 1 9 £353 2404 117 45 953r. 25:575 5 — Žitne cene y Budimpešti. Dne 5. aprila 1904 'SVt-infn. Pšenica za april .... „ okt. 1903 . april . . . maj 1904 . . maj .... Efektiv. 5 ceneje. za m kg K 8-C3 Rž Koruza Oves 50 50 50 50 807 799 E17 524 M8igQrsl%?i.ć3n poročilo Angeljnovo milo jftar zet j sko (belo) milo* z amko 972-87 sta najbolj koristni stedilni mili za hišno rabo! zznzzz—Z—^^^z Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. ■aa&*fe*fc»SMfe«feafe&«fc&»fc* j Qb Latermanovem drevoredu. Od sobote, dne 19. marca dalje le malo časa Stss orientalski dresurni športni cirkus Vozniki za odvažanje prsti od gradnje botela „Uuionu se takoj sprejmejo. Prijave pri stavbnem podjetniku Viljemu Treo, na Marije Terezije cesti štev. IO. 925-3 Poskusite pristni rastlinski liker mt ^u(l lOO KlvttliJ: ponije^, opie, psov, oslov i. t. d. Smejal se boš in moraš se smejati! Zaradi udobnosti p. n. občinstva so ob nedeljah in praznikih tri predstave, in sicer prva ob 3. uri popoldne, druga ob 5. uri popoldne in tretja ob 7 uri zvečer — Ob delavnikih samo dve predstavi, prva ob 4. uri popoldne, druga ob 7. zvečer Za mnogobrojen poset prosi z vele-spoštovanjem ^ Za malo gostilno v malem kraju na deželi se išče kuharica katera naj tudi urneje obdelovanje vrta za 80Čivje. Ponudbe na upravništvo „Hlov. Naroda4*. 963—1 4 mm Varstvena znamka Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: ■L ▲ A m *p «x» 4 * £osp tca 5 76 EĐMUN0 KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplači io. 26 lei $iara, :jveybana u vsem potrebnem, tudi 5 premoženjem, je Jre// Seznaniti j gospodom uradnikom ali definitivnim učiteljem. Ponudbe, afo mogoče s slik°i do 15. aprila pod „JY(. 500", poste restante, Jfranj, Gorenjsko. 935-1 «4» «£» v* »I«. ,^ .. tu c.,. ♦ ♦ ♦ Fran, sin, Franja, Pavla, Slavica, Minka, hčere, ter Fran Lavtižar, zet, si usojajo tužnim srcem obvestiti vse mnogoštevilne sorodnike, prijatelje in znance o prebndki izgubi svojega preblagegi, iskreno ljubečega očeta in tasta, gospoda Silvestra Pesjaka posestnika, trgovca itd. kateri se je v nedeljo, dne 3. aprila t. 1., ob 9. uri zjutraj v 71. letu svoje d<>be nagoma. mnzi!jen s sv oljem, preselil v boljSe življenje. Pogreb preblagega rajnika bo v torek, dne 5. aprila t 1., ob 10. uri dopoldne iz biše žalosti na župnijsko pokopališče presnete Trojice. 9 9 Sv maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Preljubega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Kamni gorici, dae 4. aprila 1904. občnemu zboru delniškega društva I. Narodni dom * Rudoifovem 962 dne 23. aprila 1904 ob 6. uri zvečer v čitalnični sobi. SPORKD: 1. Poročilo načelnika in blagajnika za 1. HMjl'. in 1903. 2. Določba dividende. 3. Prošnja Čitalničnega društva. 4. Razid društva, volitev likvidatorjev in naein likvidacije. .">. Če se razid ne sklene, volitev 7 udov v upravni odbor, 3 udov f preglcdovalni odsek. Računi za I. 11K)2. in 1(J03. so pri predsedniku. Opozarja se na § 13 pravil, ki se glasi: Kdor hoče v občnem zboru glasovati, mora se s svojo delnico pred občnim zborom izkazati. Dr. Albin Poaenik predsednik. Izjava. Obžalujem, da sem žalil našega g. župnika A. Berceta na časti in izjavljam, da mu priznavam vse svoje spoštovanje in izrekam, da je vse, kar so je o njem govorilo ali v listih pisalo nespoštljivega, neresnično. Sora pri Medvodah, 2. aprila 191 >1 96« I. St^re. Poleg tovarne na Vevčah ss takoj proda nova hiša z gostilniško koncesijo, z lepim salo nom veliko ledenico iu lepim prostorom za napravo vrta. Hiša je tudi pripravna za vsak drugi obrt. Več se izve pri Francu Lipahu, posestniku v Dobrunjah št. 67, pošta Spodnja Hrušiea pri Ljubljani, m i Pijte Klauerjev Triglav n&jzdfa-'Bjši vseh likerjev. — 00 75;, H ribe (postrvi, karpe) J. C. Praunseiss ima vedno v zalogi trgovina deiikates vinarna, Glavni trg. es. > \ Ljubno Cez St^ztha! ' Aussee. Solncgrad, čez K in-Reiflin. v Steyr, v Lnc na Danaj via Amstettf - 0 7. uri b m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Cc!oveo, Franzeriafeate, Ljnbr. Dunaj, čez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob il. ari II dopoldne osobni viak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, LjubLG, Selzthal, Djnaj. — 0 3 uri 56 m popoldne osolmi vlaK v Trbi?, Šmohor. Beljak, Cekivec, Franzensfeste. M i kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnogral, ij-md-Gastem, Zeil ob jeseni, Inomost, Bregt-a Curlh, Genevo, Pariz, če^ Klein-Reifling v Stejr. Line, Budjevicc Plzen, Marijin« ^a. Heb, Fraruf.ve vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr •. Lipako, na Do čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči c sobni vlak v Trbiž, f>tljak, Franzentife&ie. : Monakovo »direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakov PROGA V N Si iN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v N'-vomestr, B Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne*- istotako, ob 7. nn H m zvečer v Novome*: >. Kočtvie PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Oo H. un 25 n 7,utraj osobni vU z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Ioomost Franzensfeste, S i Line, Stejr, T- Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak »direktni vozovi I. in II ruzreda Mora kovo-Trst). — 0 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — ob it. uri Iti m dopoidzt« ^nLbni vlak Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr L Fr^nc ve varo, Ka: love vare, Heb, Marijine varo, Plzen, Budejevice, Solnogral, Line, Steyr, Pariz, Gene v Curih, Bregenc, Inomost, ZeQ ob jezera, Lend-Gastein, Ljubno, OtiOTrr St Ml .-, I tabel. - Ob 4. uri 44 m pcpcldne osobni vlak z Dunaja, Ljubiš., Sclzthala Beljaka, C lovca, Monakovega, Inomobta. Franzeasfesta, Pcntabla. — Ob 8. uri 51 m zvt^er oaobc; vlak z Danaja, Ljubna, Beljaka, žrnohora. Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz luomoso SolnoRta d ~ PROGA IZ NO VEG AMEST A IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8 uri 44 : zjutr:. i. No?ega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Bttmle Toplic, Nove?, mesu*. Kot evja in ob 8. uri 35 m zvečer istetako. - ODHOD IZ IjJUBLJANE dr2. k V KAMNIK. Mešani vlaki: 0t> 7. nri 28 m v.vitraj i i» 2. ari B m popoldoe, ob 7 un 10 in ob 10 uri 45 m ponoči parno ob uedeljab in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA Mo&am vUU: Uo o. un 49 m zjjLraj, ob 11 uri b m dopoiiidne, ob 6. nri 10 m m ob 9. un 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih i. 2amo v oktobru. — čas pri- in odhoda je označen po erednjeevrepejskem času, ki je sa 8 min. prod krajevnim časom v Ljubljani. i \A» »ir« "i* »t* •#» +k» »ir« »i* +k* «4r» «!• »A* *A« •*» •*» «4« m>L» v+* «i. . . 1 RUDOLF KIRBISCH od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer vi (( novih zob in celih zobovjev. 9 0 934-3 9 Ljubljana x slaščičarna Kongresni trg tj ubij ana priporoča za velikonočne praznike bogato zalogo preiinih goriških pinc, mandljevih, orehovih, rozinovih, čokoladnih, makovih in lešnikovlh potic, najfinejše presnice, tituli, različni velikonočni konfekt [bo« boui); dalje veliko izbero prekrasnih parhov iz svile zamota, slanu itd. — Velikonočni zajci za napolnjevanje z bonboni in zajci iz čokolade in sladkorja. Vsa tukajšnja in zunanja naročila se točno in skrbno izvršujejo. v- v? Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Huiiujr In prodnjn vae vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. EnaaSBsVaaaUSiBa^^ Akcijski kapital H fl9000.000»— 2amen|ava la ekskonptula Dala predujme aa vrednasta« papirja, izžrebana vrednostne papirje in ZSsrtT-scr-oJ* srečke proti vnovfiuje /.apale kupone. isruursoil izg^Tol. VinKuluje in devinkuluje vojaSke ženitninska kavcije. Knhompl In InkMAO m«nl«. QJC Boran« nnroi'lln. TQ1 .-aR^aTfflRSSrar ;. -.}3L„ BLSBSaaaaal ,^mmwmmmBmmmmwrmm Podružnica v SPLJETU. C2^= »rnarnf vloarr n|ir«*J««iiait v tekočem raCnnn ali na v