ZOT • Tabor na obisku • Vsi zleti ZTS NAPOVEDUJEMO KDAJ? KAJ? KDO? 22. marec Svetovni dan vode www.un.org/events 23. marec Svetovni meteorološki dan www.un.org/events 24. - 25. marec NOT (Rod močvirskih tulipanov) not.rutka.net Žiga Babšek ziga.babsek@siol.net 30. marec - 1. april Seminar za sodnike taborniških Pisarna ZTS (zts@rutka.net) mnogobojev in drugih tekmovanj www.zts.org 31. marec Bračičevi dnevi (Rod Belega konja) v tem Taborniškem vestniku Gregor Iršič gregor.irsic@amis.net 31. marec Skalska liga (Rod jezerski zmaj) v tem Taborniškem vestniku Rok Miklavžina rok.miklavzina@email.si 7. april Svetovni dan zdravja www.un.org/events 7. april 1. seja Starešinstva ZTS Nova Gorica www.zts.org 7. april Spomladanska kanu-orientacija Matej B. Kobav kobavmb@leo.fe.uni-lj.si 14. april Soška olimpiada v tem Taborniškem vestniku Marko Žgavec marko.zgavec@email.si 15. april Mednarodni dan mladih prostovoljcev Pisarna ZTS (zts@rutka.net) www.iyv2001.org 22. april 50 let Zveze tabornikov Slovenije aktivnosti po celi Sloveniji 27. - 28. april Postojnsko orientacijsko tekmovanje Gašper Rupnik gasper.rupnik@kiss.uni-lj.si 11. - 12. maj Bičikleta žur Marjan Makuc marjan.makuc@actual-it.si Kaj pa pomlad? UVODNIK Marčevski uvodniki so najbolj avtomatizirani. Zime je ponavadi že konec, vse je že zeleno, pa se napiše nekaj o pomladi in zunanjih aktivnostih tabornikov. Vendar ne letos. Marčni -pravzaprav zelo pozno februarski - sneg bo dobrodošel za vsa pozna zimovanja, ki bodo imenu primerno izpeljana v sožitju z zasneženo pokrajino. Upam, da bodo poročila, reportaže in zapisi z njih prispeli v uredništvo, da bodo tudi ostali vedeli, kako ste zimovali. Kaj pa prinaša marčni Tabor? Stari Tabor na obisku se vrača, v njem Aleš predstavlja svoj Rod veselega vetra. Pa še reportaže z ZOT-a in Berkmandlca, nov podvig PP-voda Efenko-va in Lrgin zapis o tretjem slovenskem kongresu prostovoljs- tva. V 50. letih vam predstavljamo prvih šest zletov ZTS-a - s številkami in utrinki. Iz prve roke vam Amerikanec nazorno razlaga, kako izračunamo ceno taborniške akcije ali taborjenja, ponujamo pa še vroče informacije o Techuani - posebno pomembne za tiste, ki želijo med mednarodno osebje. Julijski Evrokoraki - Stepart in Etnostep - se bodo ubadali z umetniškim ustvarjanjem in etnološkim raziskovanjem Slovenije. Priznati moram, da v uredništvu pogrešamo kritične poglede bralcev. Volitve so že davno za nami in prav gotovo vas je kar nekaj, ki s trenutnim stanjem niste zadovoljni - vzpodbudite razpravo. Tako na Rutki, kot v Taboru. Matija Tonejc 2 revija Tabor VSEBINA Napovednik Uvodnik AKTUALNO ZOT Gor in dol Tabor na obisku Berkmandlc Vsi zleti ZTS Prostovoljci 2 2 = ZOT, stran 4 4 Prav ste prebrali. Letos 6 8 10 13 16 smo obrnili že peti list v zgodovini tega največjega štajerskega avtohtonega tekmovanja. Z PRVE ROKE Cena akcije Mnenje Evrokoraki Techuana STROKOVNO Glasila Potuha ZVN Internet Astronomija Orientacija Narava Kosobrin Mednarodne strani RAZVEDR I LO Popotovanja Trenutki Ježev kotiček Z znanjem do odgovora Volk Križanka 18 21 22 27 28 30 32 33 34 36 Tabor na obisku, stran 8 38 Po čem poznate Prekmurje? Po prekmurski gibanici, bujti repi, Vladu Kreslinu, 39 štorkljah, ravnici pa še kaj bi se našlo. 42 44 45 46 46 47 Vsi zleti ZTS, stran 13 Zlet je ena najlepših izkušenj v življenju vsakega tabornika. Gre za veliko taborjenje, na katerem se zbere več sto in tudi več tisoč udeležencev - članov ZTS in skavtov iz tujine. Glavni urednik: Igor Bizjak Odgovorni urednik: Matija Tonejo Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, [pela Novak Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Moškon Uredništvo: Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in Barbara Železnik-Bizjak. Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. NASLOV UREDNIŠTVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/43-61-477, E-mail: zts@rutka.net; WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naročnina je 3800 SIT, za tujino pa 100 DEM. Tekoči račun: 50101-678-47184. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Naslovnica: Pugy marec @ OOOOOONO Prav ste prebrali. Letos smo obrnili že peti list v zgodovini tega največjega štajerskega avtohtonega tekmovanja. Če še mogoče ne veste, korenine ZOT-a segajo v sredino osemdesetih let, ko se je nekaj mariborskih rodov, takrat še odredov odločilo, da organizirajo lažje orientacijsko tekmovanje za svoje člane. Poimenovali so ga Preizkusimo svoje znanje. Pozneje se je tekmovanje preimenovalo v Zimsko orientacijsko tekmovanje in postalo republiška akcija. Organizacijo ZOT-a smo po triletnem premoru leta '97 prevzeli taborniki rodu XI. SNOUB Miloša Zidanška. Če smo že pri koreninah, lahko povemo, da se je letošnja čaga - kot ZOT imenujemo tisti, ki smo ga že izkusili -dogajala v Koreni. Skratka, "ful je dogajalo" zadnji vikend v januarju na osnovni šoli Zg. Korena, ki se nahaja na idiličnem gričku ob cerkvici sv. Barbare v Slovenskih goricah. Kljub temu, da nam jo je teta Zima letos pošteno zagodla, ko nam ni naklonila niti snežinke, smo se Štajerci ponovno izkazali kot vztrajni taborniki in stvar speljali kot se šika. Cel cirkus se je pričel, ko smo organizatorji začeli nameščati letos res obilno elektronsko opremo in naleteli na kronično pomanjkanje električnih vtičnic. ZOT pa seveda ni samo čaga. Je pravi izziv za vse tekmovalce, ki so uspešno premagali kar zahtevno progo, kjer so jih spodbujali že tradicionalno dobro-voljni kontrolorji z domačimi keksi in čajem. Letos so ti kontrolorji za tekmovalce postavili na kocko celo svoje življenje, saj bi zaradi ovadbe nezaupljivih domačinov, ki se jih kar nekaj potika po 1232 revija Tabor AKTUALNO okoliških hribih, skoraj pristali v prehodnem domu za tujce. Ko so se tekmovalci vrnili z velike taborniške preizkušnje, jih je tam že čakal najboljši ričet na svetu. Da pa ne boste mislili, da smo kar tako, je potrebno povedati, da bi ZOT skoraj postal mednarodna akcija. Do tega so nas ločile le tri prepozno pridobljene vize napovedanih gostov iz Banja Luke. Enemu pa se je le uspelo prebiti skozi vse birokratske zanke in mline. Emil nas je cel večer zabaval z napisi v cirilici na vsaki tabli, ki mu je prišla pod kredo. Seveda pa to niso vse dogodivščine iz ozadja tekmovanja. Sedaj, ko je že vsega konec, lahko priznamo, da bi tekmovalci skoraj ostali brez jutranjega čaja. Temu se imajo zahvaliti pozabljivosti vodje tekmovanja, ki je plinsko bombo preprosto pozabil v plinarni. Vse skupaj je rešila njegova požrtvovalnost, ko se je ob štirih zjutraj splazil v kuhinjo svojih staršev in "ukradel" novo. Na koncu nam ne preostane nič drugega, kot da potegnemo črto pod ce- lotnim tekmovanjem in povemo: Zmaji so ponovno pometli s konkurenco, ki pa jim je vedno bolj za petami. Vse zmagovalne ekipe so si letos prislužile še posebej bogate nagrade. Ostale rezultate pa si lahko ogledate v nadaljevanju ali na spletni strani tekmovanja zot.rutka.net. Če si ob branju tega članka vsaj enkrat občutil obžalovanje, da te ni bilo zraven, je zadnji čas, da zbereš ekipo ter se pošteno pripraviš na naslednji ZOT, ki bo - kot je že običaj - zadnji vikend v januarju 2002. marec U OOOOOONO_ Gor in dol, GOR IN DOL ?!? Vprašali smo se, če zmoremo, če smo dovolj močni, vzdržni, vztrajni, pogumni za nov podvig našega PP-voda Efenkova. Vprašali smo se tudi kdaj, zakaj, kako, kdo s čim. A pustimo zdaj ta vprašanja in se vrnimo k naslovu. GOR IN DOL ?!? To je mišljeno kot po hribu gor in po hribu dol. Odločili smo se, da bomo namreč novoletne počitnice popestrili z našimi idejami -akcijo (Na........ 2000). Vas zanima kam smo šli? Odšli smo na Smrekovec in tam ostali. V sredo zjutraj smo vsi veselo poba-sali nahrbtnike in odšli pustolovščinam naproti. Dobili smo se v Belih Vodah, kjer smo pot nadaljevali skupaj. Polni veselja in energije smo odšli na pot. Po kar nekaj urah hoje nam je bilo že vsega dovolj. Hodili smo in hodili, a cilja ni bilo na spregled, cesta se je vlekla in vlekla, pa vzpenjala in vzpenjala, a vrha še ni bilo videti. Saj ne, da pot ni bila lepa. Zelo lepo je bilo, ampak bili smo utrujeni. Po treh urah smo vendarle prišli na 1700 metrov visok vrh. Vsi sreč- ni smo vrgli nahrbtnike na tla in odšli v kočo na topel čajček. Ne morete si misliti, kako nam je prijal. Ko smo si malo odpočili smo odšli do naše koče, ki nas je nestrpno čakala. Snega je bilo polno in sredi beline se je prikazala koča. Ko smo se udomačili v naši kočici smo odšli na sneg. Ker ga je bilo ogromno, smo se odločili, da bomo naredili tabor. Postavili smo šotor, naredili ognjišče, postavili trdnjavo, zakurili ogenj. Zelo smo bili ponosni na ta naš tabor. Naslednji dan smo zamrmrali mmmm. Nisem še videla tako lepega igluja, kot so ga naredili naši fantje -pravi mojstri - moram jih pohvaliti. Po končanem igluju se nam je zelo prileglo toplo kosilo, potem smo malo 6 revija Tabor AKTUALNO počili in ponovno odšli ven. Zunaj je bilo vse tako nedolžno, sama belina, nikjer nobene sledi, nikjer nikogar. Bili smo čisto sami. Vsi veseli smo zdivjali ven in začele so se igre. Kepali smo se, naredili smo bob stezo, ki pa ni dolgo delovala, saj so si naši fantje preveč odrgnili svoje ritke, ko pa se je stemnilo smo se začeli igrati skrivalnice. Bili smo že zelo utrujeni in smo se počasi odpravili v kočo, a tu je nastal prvi resen problem - hiša je zaklenjena, mi pa brez ključa. Kako priti noter? Tolčemo po vratih, mogoče se odprejo, tolčemo po oknih, tolčemo po ... no, potem pa kar vdremo - in spet smo na toplem. Naslednje jutro je bil čas odhoda, zato smo vse pospravili in odšli proti domu. Ti trije dnevi nam bodo ostali v spominu, predvsem pa tudi po tem, ker je naš Razi bil tako super, da smo se vsi zanesli nanj in on tudi na nas. Konec - a ne skrbite, še se bomo slišali, samo malo potr-pite!! PP- vod Efenkova iz RJZ OOOOOONO_ tfabor na obisku --&SKlfU Rod veseli veter Murska Sobota Po čem poznate Prekmurje? Po prekmurski gibanici, bujti repi, Vladu Kresli-nu, štorkljah, ravnici pa še kaj bi se našlo. Nedvomno po prekmurskem narečju, ki ga je težko razumeti. Mogoče tudi po taborništvu, ki je bilo v Murski Soboti in Pomurju nekoč bolj razvito in poznano kot danes. Taborniki se zavedajo, da se nekdanji časi ne bodo več ponovili, toda s tem se ne obremenjujejo. Igor Drakulič, nekdanji glavni urednik revije Tabor, je pred slabimi osmimi leti ob obisku Pomurja zapisal, da se je krivulja v Pomurju že obrnila navzgor. No, danes lahko z gotovostjo zapišemo, da s takim delom v rodu v prihodnje krivulja ne more pasti! Nekaj iz zgodovine Rod Veselega vetra (takrat še odred) je bil ustanovljen 20. maja 1952. Po hitrem izračunu ugotovite, da bo rod naslednje leto praznoval 50 let. To pa je že zavidljiva starost. Skozi petdesetletno zgodovino pa je v Murski Soboti delovalo več pomembnejših rodov: Veseli veter, Vitki topoli, Žitne plavice, Črni teloh in Rdeči maki so bili odredi, ki so jih poznali širom po Sloveniji. Sredi 70-tih let so takratni murskosoboški odredi skupno šteli blizu 1000 članov, kar je za Mursko Soboto, ki je takrat imela okrog 13.000 prebivalcev, ogromno. V 80-tih letih je celotno Pomurje zajela kriza in ravno zaradi nje so se takrat samostojni odredi v mestu združili pod enotnim imenom - Veseli veter. Sredi 90-tih let ni ostalo drugega kot da vodenje rodu v celoti prevzamejo mladi taborniki, čeprav brez potrebnih izkušenj. Današnji rod Veseli veter je pravzaprav naslednik več, predvsem mestnih odredov. Nekdanji murskosoboški taborniki so mnogi znani ljudje, eni v Po-murju, nekateri pa tudi širše, v slovenskem merilu: predsednik države Milan Kučan, pisatelj Branko Šomen, fotograf Jože Kološa, novinar Jože Pojbič, Jože Vild - Čio, Herman Šticl, profesorica Dragica Kac, Peter in Dragica Juteršnik, Peter Brunec, Dane Katalinič, Zlata Ca-futa, Janja Skalar, Tomo Bošnak, Filip Matko - Filutek in mnogi, mnogi drugi. Žal je vse nemogoče našteti. Kako je danes? Murskosoboški taborniki so kar zagnani in stanje se izboljšuje. Ob obisku načelnika Pomurskega območja Aleša Skaliča (je član rodu Veseli veter) so ugotovili, da jih je nekaj čez sto. Do danes je članarino za tekoče leto poravnalo 66 tabornikov in tabornic (lani 48, predlani 49), pripomniti pa velja, da jih še kar nekaj opravlja pripravništvo. Januarja so izvedli občni zbor, kjer so izvolili novo vodstvo in sprejeli več pomembnih odločitev za rod. Rod je vključen v Zvezo tabornikov Slovenije, preko nje tudi v WOSM ter v Športno zvezo Murska Sobota. Kmalu bi naj začeli izdajati rodovo glasilo; izdajali bi ga predvidoma štirikrat letno. Letna članarina znaša 3000 tolarjev, vendar pa finančno šibkejšim članom omogo- čajo več ugodnosti (plačilo nižjega zneska). Beseda načeta... Vladimira Mrkšič "V taborniškem letu 2000/2001 smo izvedli oziroma se udeležili več akcij: tečaj taborniških veščin (za vodnike), teden otroka (igre v Fazaneriji in kostanjev piknik - obe akciji smo pripravili predvsem za soboške otroke), vesela srečanja MČ Pomurja, ŠTOOS (taborniš-ko-športno tekmovanje) v Lendavi, ilegalca v Ljutomeru, znajdi se v Murski Soboti (orientacija po mestu), Luč miru, občni zbor in ZOT v Zgornji Koreni. 8 revija Tabor AKTUALNO Načrtujemo še številne akcije: zi-movanje, NOT, taborniški festival, še več prijateljev, prvomajski pohod, področni (mogoče tudi državni) mnogoboj, taborjenje in vodniški tečaj, Tec-huana, izlet v Kekčevo deželo in druge. Nekatere bomo organizirali sami, drugih se bomo zgolj udeležili." Kako je z vzgojo kadrov v rodu? "Leta 1999 so opravili vodniški tečaj štirje tečajniki, lani pa pet. Tudi letos nameravamo poslati na vodniški tečaj 4 ali 5 tečajnikov. Zal vsi, ki uspešno opravijo tečaj, ne postanejo vodniki, poleg tega pa imamo prestare vodnike. Pozna se nam generacijska luknja. Lani je bila na inštruktorskem temeljnem tečaju ena tečajnica, za letos tega še ne morem povedati. Lani sta bila na specialističnem tečaju dva tečajnika, tudi letos nameravamo poslati na enega od specialističnih tečajev vsaj enega tabornika." Struktura rodu V rodu delujejo trije vodi MČ, trije vodi GG ter kluba PP in grč. Čeprav je število vodov majhno, pa so vodi polno-številni. Družini MČ in GG štejeta vsaka po 30 članov. Klub popotnikov in popotnic je šele pred kratkim, po občnem zboru, pričel z resnim delom, vendar ima bogat program akcij. Trenutno šteje okrog 20 članov, še dobrih deset pa se jih še ni odločilo ali bodo postali člani roda. Klub grč šteje 15 članov. DRUŽINA MC Vod Št. članov Hrabri miški 10 Sinji galebi 9 Zareči ogenj 11 SKUPAJ 30 Program Prvi plamen Prvi plamen Tretji plamen DRUŽINA GG Vod Št. članov Program Snežne sove 10 Prvi list Mavrični volkovi 9 Prvi list Nočni volkovi 11 Drugi list SKUPAJ 30 Vodniki vodov MČ so Monika Car, Maja Golubovič Alenka in Mojca Kuko-vec, Aleš Cipot in Robert Barač. Vodniki vodov GG so Miha Fišer, Bine Krpič, Nikola Barišič, Ingo Kovač in Aleš Cipot. Rod združuje tabornike z osnovnih šol pa tudi z večine srednjih šol v mestu, nekaj pa je študentov. Z vodstvi osnovnih šol dobro sodelujejo, deležni pa so tudi njihove pomoči pri kopiranju gradiva, nabavi opreme in podobno. Murska Sobota Mesto šteje po popisu iz leta 1991 13.487 prebivalcev, kar jo uvršča na enajsto mesto po velikosti v Sloveniji in leži na nadmorski višini 190 metrov. Največ možnosti za delovanje ponuja tabornikom bližnja Fazanerija, gozdiček na obrobju mesta. V mrzlih in deževnih dnevih se vodova srečanja odvijajo v taborniški sobi oziroma v učilnicah v osnovnih šolah. V bližnji okolici mesta ni gričev in večjih gozdov, zato se taborniki pogosto odpravijo v Domanj-ševce ali na Vanečo na Goričkem, kjer so precej boljše možnosti za izvajanje programa. Taborniški dom Rod razpolaga s taborniškim domom v Domanjševcih na Goričkem. V njem organizirajo akcije že vse od leta 1982, žal pa je dokaj zapletena situacija z lastnikom doma - Občino Šalovci. Dom je odmaknjen od vasi in ponuja možnosti za bogat program, tako za bivanje v domu, kakor za taborjenja. Predvsem pozimi pa precej uporabljajo sobo v DTK Partizan, največ za vo-dova srečanja. Donatorji in sponzorji Številna podjetja in ustanove v mestu občasno pomagajo tabornikom. Največ stikov je z Mestno občino Murska Sobota, zavarovalnico Triglav, podjetji Pomgrad, Saubermacher&Komunala, Mlinopek, Agromerkur, Feniks, Pomur-ka, advokat Boris Štefanec, Venus in drugi. Še pred pet do deset leti, ko je bil rod še razdeljen na čete, ni bil spoštovan 12. taborniški zakon, ki pravi, da tabornik živi zdravo (tabornik naj se izogiba ško- Vod Hrabrih miškov pred pričeti« vodovega srečanja. marec U QQQQQQNO Vodstvo v letu 2001 Starešina: Brankica KOUTER Načelnica: Vladimira MRKŠIŽ Nač.družine MČ: Gabrijela LAČEN - DORA Načelnica družine GG: Simona ŠERUGA Nač. kluba PP in propagandist: Aleš CIPOT Nač. kluba grč in tajnica: Petra SKALIČ dljivim navadam). Na zimovanja in taborjenja sta obvezno sodila tudi alkohol in cigarete in to seveda ni ostalo skrito očem mlajših tabornikov. Na tak način naprej ni šlo, morali so se odločiti ali se bodo šli taborništvo ali pa "žuranje v naravi". Odločili so se za taborništvo in že nekaj časa na taborjenjih in zimova-njih ne poznajo kajenja, alkohola in posebnih prostorov oziroma šotora za tovrstne zadeve. Ni jim žal, kajti danes vedo, da so na pravi poti! Zal ni tako povsod po Sloveniji! Pogovor s starešino Brankica, na januarskem občnem zboru si prevzela funkcijo starešine Slika z taborjenja rodu Veseli veter in rodu Vidra ob Bukovniškem jezeru leta 1998. rodu. Kakšni so tvoji prvi občutki, načrti in vizija rodu? Ze po prvem mesecu dela sem ugotovila, da bo opravljanje funkcije starešine zanimivo in pestro, predvsem pa bo zahtevalo veliko časa. V prejšnjih letih sem opravljala nekaj funkcij v rodu, nikoli pa funkcije starešine. Sem torej "začetnica", ki še ne ve natančno "Kdaj? Kaj? Kam? Komu? in Zakaj?". Pri opravljanju funkcije mi pomagajo vsi, pose- "Sveža" slika rodove uprave. Stojijo od leve proti desni: Simona Seruga, Aleš Cipot, Nikola Barišič, Peter Sulek, Brankica Kouter, Gabrijela Lačen - Dora in Petra Skalič. Manjka: Vladimira Mrkšič. bej pa oba Aleša, ki se jima zahvaljujem in ju hkrati prosim tudi za nadaljnjo pomoč. V rodu je potrebno urediti nekaj osnovnih stvari: prostor za vodova srečanja v Murski Soboti, skladišče za opremo, dom, "popestriti" sestanke rodove uprave ter tako omogočiti neovirano delo vodov. To so naloge, ki jih bom poskušala opraviti. Zavedam pa se, da se bodo vedno pojavljali novi problemi -naloge, ki pa jih bomo s skupnimi močmi sproti reševali. Kakšni so sestanki rodove uprave? Naša rodova uprava je zelo "mlada", saj jo sestavljamo večinoma študentje, ki smo med tednom v Ljubljani ali Mariboru. Zaradi tega imamo ponavadi sestanke RU vsako tretjo soboto pri načelnici družine MČ - Gabrijeli. Ker nas prenaša že nekaj časa, se tudi njej in njenim domačim zahvaljujem za potrpežljivost. Rodove uprave so dolge, saj se v treh tednih nabere kar nekaj materiala. Da jih skrajšamo in si s tem olajšamo delo, se o tekočih zadevah obveščamo preko elektronske pošte. revija Tabor AKTUALNO Vsi, ki vas zanima sodelovanje z rodom Veseli veter ali s posameznim vodom, lahko pišete na naslov nacelnice vladka_mrksic@hotmail.com. Vse o rodu boste lahko prebrali cez kaka dva meseca preko Rutke, na prihajajočih spletnih straneh rodu. Lani si bila v tričlanski komisiji, katere zadolžitev je bila upravljanje z domom v Domanjševcih na Gorič-kem. Ker dobro poznaš stanje, te prosim za krajši komentar. Taborniški dom v Domanjševcih ima pomembno vlogo za naš rod in za vse prekmurske tabornike. Je edini prostor, kjer se lahko odvijajo večdnevne aktivnosti (zimovanja, vodovi izleti, posveti in še kaj). Leži na "fenomenal-nem" mestu in bi bil primeren prostor za taborjenja ostalih rodov po Sloveniji. To je bil tudi prvoten načrt, ko smo leta 1998 pričeli z obnovo. S pomočjo občine Šalovci, v kateri je lociran dom, smo obnovili streho in fasado. V prejšnjem letu smo ustanovili tričlansko skupino, ki se je ukvarjala samo z obnovo doma, pričeli pa smo tudi s temeljito obnovo kuhinje. Vse je potekalo po načrtih, dokler ni župan ustavil našega dela zaradi svojih načrtov z domom. Tako razkopana kuhinja, velika soba (dnevni prostor) spremenjena v skladišče, itd. miruje, kar pa ne velja za nas, ki se zavedamo, da lahko dom izgubimo. To je na kratko o našem domu. Celotna zgodba je seveda veliko bolj zapletena in še nekaj časa ne bo končana! V rodu zaenkrat še ne načrtujejo or- Lanski taborniški festival so poleg propagande ganizacije kakšne akcije v državnem namenili tudi kreativni delavnici in zabavnim merilu, se pa veselijo vsakega sodelova- igram mlajših tabornikov. nja in stikov z ostalimi rodovi po Sloveniji. Tabornikom po Sloveniji sporočajo, da jih boste lahko kmalu obiskali na njihovih spletnih straneh na Rutki! Na taborjenju leta 2000 v Gornjem Gradu, so se MČ-ji učili v svojem kotičku zanimivih veščin. marec U V idrijski Modri dvorani se je 27. januarja odvijal 2. skavtski košarkarski turnir - Berkmandlc 2001. Organiziral ga je steg Idrija 1, k sodelovanju pa smo povabili tudi tabornike. Tekmovanje je potekalo v pravem športnem vzdušju in čeprav je pravi zmagovalec samo eden, lahko rečem, da smo s tega srečanja vsi odšli zadovoljni. Že takoj po končanem dogodku pa smo začeli razmišljati o prihodnjem turnirju. Da ga nadgradimo in izboljšamo, tudi na ta način, da k sodelovanju povabimo več taborniških ekip in tako skupaj gradimo boljši odnos med ZSKSS in ZTS, ki naj temelji na skupnih ciljih in interesih. Marjeta, Čarobni repek, Idrija 1 Pri odnosih med katoliškimi skavti in taborniki se ponavadi krešejo iskre; in te običajno niso prav posebno nedolžne. Vsaj moje izkušnje so take. Kot posamezniki se še razumemo, ko pa pridemo na raven organizacije, se razumevanje kaj hitro konča. Berkmandlc - tako je ime spretnemu in nagajivemu škratu, ki se skriva v našem rudniku - je tako pustil še močnejši vtis. Srečanja starih prijateljev, vzpostavljanje novih stikov, spoznavanje starih "elektronskih" znancev ... Presenetljiva podobnost z običajnim taborniškim tekmovanjem. Razen zdravega športnega rivalstva so bile vsaj za en dan ostale razlike med nami nekaj, kar nas bogati, ne pa predmet razdora. Bubi, RAJ Cerkno Komentarji "Na takem tekmovanju oziroma srečanju kot je Berkmandlc imamo možnost spoznati nove prijatelje, znance, s katerimi nas vežejo skupni interesi. Letos je bilo 'fajn', a mislim, da bi morala tudi dekleta dobiti možnost, da pokažemo svoje košarkarsko znanje." Jana Miklavčič - RKJ Spodnja Idrija "Na ogranizacijo nimam pripomb. Sicer pa so mi bile, kot ponavadi, najbolj všeč navijačice. Ena boljših stvari je bilo tudi razdiranje otvoritvenega zbora!" Miha Mavri - RAJ Cerkno "Turnir je bil zelo dobro organiziran, za pohvalit vse skavte. Edino kar je manjkalo je to, da bi še punce lahko tekmovale." Katarina Walland - RKJ Spodnja Idrija "Škoda, da je bilo na turnirju tako malo tabornikov, sploh pa, ker je bila na otvoritvi prisotna samo naša ekipa. No, taborniška himna je kljub vsemu izzvenela vsaj tako glasno kot himna katoliških skavtov." Marko Obid - RAJ Cerkno Berkmandlc 2001 tudi na spletu idrija1.skavt.net/hp/berk2001/ revlla Tabor AKTUALNO atija Zlet je ena najlepših izkušenj v življenju vsakega tabornika. Gre za veliko taborjenje, na katerem se zbere več sto in tudi več tisoč udeležencev - članov ZTS in skavtov iz tujine. Taborništvo skozi organizacijo zletov mladim ponuja možnost za druženje z vrstniki, izmenjavo izkušenj, pridobivanje novih znanj in širjenje svetovnih obzorij. Zlet je tako precej več kot le bivanje pod platneno streho vsak udeleženec se lahko vključi v katero izmed dejavnosti, ki so vsebinsko razdeljene na več področij. Danes zlete organiziramo vsaka štiri leta, vendar ni bilo vedno tako. Zveza tabornikov Slovenije je do danes organizirala enajst zletov, dvanajsti se bo zgodil naslednje poletje v Tolminu. Ker vam želimo vsaj na kratko predstaviti vse, se bomo v tem Taboru najprej spomnili prvih šest zletov, v naslednjem pa še ostalih. Prvi zlet september 1953, Okroglica pri Novi Gorici Ta veliki praznik smo proslavili tudi taborniki. Za praznik Primorske smo priredili I. zlet tabornikov Slovenije. Prišli so skoraj vsi rodovi in družine, nekateri v celoti, nekateri so poslali le nekaj tabornikov. (Tabor, 7, 1954: 100) * Praznik Primorske je takratno vsenarodno praznovanje obletnice ustanovitve primorskih partizanskih brigad in priključitve Istre ter Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Zlet - če bi ga po današnjih merilih sploh lahko tako imenovali - je trajal natanko dva dneva, udeležilo se ga je okrog 600 tabornikov. Se pa je poleg prvega zleta zgodil še en pomemben dogodek - razvili so novi prapor Združenja tabornikov Slovenije. Hkrati je potekalo zasedanje Starešinskega sveta, na katerem so sklenili, da je treba doseči, da bodo ljudje rekli: "Mož beseda - to je tabornik!" Drugi zlet september 1954, Ostrožno pri Celju Datum prvega zleta ZTS ni bil naključen. Petega in šestega septembra je na Okroglici na tisoče Slovencev praznovalo praznik Primorske. marec U AKTUALNO Kot prvi zlet je bil tudi ta vezan na večjo proslavo - deseto obletnico pohoda XIV. partizanske divizije na Štajersko. Tokrat tridnevni zlet je privabil 1500 tabornikov, med njimi tudi tabornike iz tržaškega rodu Modrega vala, ki deluje še danes. Prvenstvo združenja v mnogoboju - danes mu rečemo državni mnogoboj - so izvedli kar skupaj z zletom, najbolje so se orientirali taborniki rodu Gorjanskih tabornikov, šotor pa so najhitreje postavili taborniki in tabornice rodu Veselega vetra. Tretji zlet julij 1955, Ljubljana Peti zlet avgust 1960, Lesce "Naš III. zlet je bil manifestacija taborniške dejavnosti, " so zapisali za tretji, dotedaj najdaljši zlet ZTS. Od 29. junija do 3. julija so tabornice in taborniki, opremljeni z moderno kuhinjo, ambulanto in celo lastno radijsko postajo z imenom Radio Rožnik, preživeli nepozabne dni. Prvič so tudi izdajali zletni časopis - Zletni vestnik -, ki je nekaj več kot tisoč udeležencev seznanjal z življenjem in delom v taboru. Seveda brez obletnice ni šlo - zlet so priredili v počastitev desete obletnice osvoboditve in pete obletnice delovanja taborniške organizacije. Četrti zlet julij 1956, Kumrovec Četrti zlet so združili s partizanskim pohodom in tako so slovenski taborniki, oblikovani v odrede, odšli peš v Kumro-vec, rojstni kraj maršala Tita. Na zletnem prostoru se je 1345 udeležencev zabavalo ob mnogoboju, kino predstavah in ognju. Poprijeli so tudi za orodje in pomagali graditi progo Savski Marof-Kumrovec. Partizanski pohod in zlet so označili kot največjo taborniško prireditev do tedaj, v reviji Tabor pa so v naslov zapisali: "Naša največja manifestacija". Deset let organizacije in peti zlet. Taborništvo se je v tem obdobju že zelo razširilo in v Zletnem vestniku so ugotavljali, da so "program tako obogatili, da najde v naši organizaciji vsak mlad človek tisto, kar mu je v korist in v razvedrilo". Zanimiva igra Partizanski kurir, ki so jo izvedli na zletu, je uspela kljub manjšim napakam, kot so zapisali organizatorji. Pa še neljub dogodek - stražarji v kuhinji tabornega vodstva so čez noč pojedli čokolado, sir in salamo, potem pa se še čudili, ko jim je gospodar poslal račun. Da dogodek ni ostal neopažen je seveda poskrbel Stric Volk. Šesti zlet julij 1965, Metlika 14 revlla Tabor AKTUALNO Najštevilnejši zlet v zgodovini ZTS - nanj je prišlo več kot 2500 tabornic in tabornikov - je pritegnil tudi poljske tabornike. Mesto z blizu 500 šotori vseh barv je čez noč zraslo na obeh bregovih Kolpe. Zanimivo je, da je bila takrat navada na zlete priti peš. Pohoda se seveda niso udeležili vsi, so pa bili lahko pohodniki na svoj dosežek ponosni, obenem pa so si ogledali še zanimive kraje. Pešačili so tudi taborniki XI. SNOUB, ki so se z vlakom odpeljali do Poljčan, od tam pa malo peš malo z vlakom do Metlike. Prehodili so 100 km, povprečna starost pohodni-kov pa je bila 11 let! Pregled zletov ZTS septembra 1953 - prvi zlet ZTS na Okroglici pri Novi Gorici, septembra 1954 - drugi zlet ZTS na Ostroznem pri Celju, julija 1955 - tretji zlet ZTS v Ljubljani, avgusta 1956 - četrti zlet ZTS v Kumrovcu, avgusta 1960 - peti zlet ZTS pri Sobčevem bajerju pri Lescah, julija 1965 - sesti zlet ZTS v Metliki, julija 1977 - sedmi zlet ZTS na Muti ob Dravi, julija 1981 - osmi zlet ZTS v Ilirski Bistrici, avgusta 1985 - deveti zlet ZTS v Mariboru, julija 1989 - deseti zlet ZTS v Medvodah pri Ljubljani, avgusta 1997 - enajsti zlet ZTS v Velenju. T _ __ lednarodno leto prostovoljstva ali kdaj je tabornik prostovoljec Včasih se nam zazdi, da že vrabci naokrog po strehah čivkajo, da je Zveza tabornikov Slovenije prostovoljna organizacija in da naše delo v njej ni plačano v drugi valuti kot je hvaležen nasmeh, razigran otroški pogled ali iskra, ki jo uspemo kot vodje prižgati v očeh naših varovancev. Ja, res je tako, vendar pa - ali to vedo tudi tisti, ki niso člani naše organizacije? In morda še to - koliko se mi sami, ki smo prostovoljci, zavedamo naše vloge? K pisanju me je spodbudilo sodelovanje na 3. slovenskem kongresu prostovoljstva, ki je bila tista kaplja čez polno mero razmišljanj o prostovoljstvu, da nekaj tudi sama pripomorem k pri-poznavanju našega dela. Z ljudmi, ne zanje Prepričana sem, da čas, nadarjenosti in energija, ki jih svobodno nudimo drugim (posameznikom in skupinam), ne bi mogli biti nikoli tako poplačani z denarjem, kakor pa je z odzivi otrok in mladostnikov, s katerimi delamo. Ob tem se mi zdi ključnega pomena to, da v pretežni meri stvari počnemo Z njimi in ne ZANJE! Ko namreč izluščimo, kakšne so potrebe naših članov, naša prizadevanja in program stremijo k temu, da bi jih znotraj poslanstva in ciljev organizacije tudi čim bolje zadovoljevali. Tudi jaz potrebujem Prav nič zanemarljive se mi tudi ne zdijo potrebe nas prostovoljcev. Če želi- mo kakovostno izvajati naloge, potem mora nekdo poskrbeti tudi za nas. Vendar - kdo bo mislil še na nas!? Na prostovoljce med prostovoljci!... Najbolje, da nič preveč ne razglabljam o tem; poiskati bomo morali tudi kaj dobrega in spodbudnega sami zase. Ne smemo pa pozabiti, da nam je z različnimi tečaji in seminarji omogočeno primerno usposabljanje. Seveda pa se dogaja, da med svojimi marsikdo ne zna povedati, kaj bi potreboval, da bi lahko bolje ponudil tisto, kar zna. No, ali pa imamo morda premalo posluha zanje?... Kakorkoli že. Zavedajmo se, da s(m)o prostovoljci v naši organizaciji neprecenljivo bogastvo in gonilna sila organizacije! S(m)o vir, s katerim je potrebno preudarno ravnati, da bomo lahko vedno večjemu številu posameznikov in skupin nudili primerno kakovost življenja. 1244 revna Tabor AKTUALNO Za koga smo? Kdo pa sploh so ti, ki živijo nase vrste? Mislim, da se boste strinjali z menoj, če rečem, da je tabornik pravzaprav lahko vsakdo. Tu bi za izbrane oči morala naštevati, katerih barv, prstov in misli so naši člani, pa je vendarle veliko bolj pomembno, da v svoj krog sprejemamo vse, ki jim je blizu ideja velikega bratstva. Obogateni in močni skupaj potem nudimo zavetje tudi tistim, ki jim ni dano, da bi šli po taki poti, ali pa so zaradi svojega položaja potisnjeni na družbeni rob. Mnogokrat se nam zdi, da je finančna malha za tabornike bolj prazna kot polna. Pa sem pomislila: čemu bi nas država ali neko podjetje podpiralo, če pa marsikdaj niti ne vedo, komu dajejo in kako jim sploh koristimo oz. kako bodo lahko opravičiči svoj izdatek. Postavimo torej na ogled vse tisto, kar smo, na kar smo ponosni, celo kar nas bremeni. Jasno povejmo v čem smo lahko dobri za skupnost. V kotlu juhe, ki je namenjena nevladnemu sektorju in neprofitnim organizacijam, se bo treba s podobo ZTS v roki boriti za koščke krompirja v njej. Ce bomo vedeli, kam plavamo in kaj iščemo, nam tega ne bo težko prepoznati - in zajeti, ko bomo to dosegli! S sposobnimi upravljalci še lažje... In ti, ki si član ZTS - mar ves, kateri korak na tvoji poti je prvič stopil na tla prostovoljstva? Ja? Potem tudi drugim s ponosom povej, kolikšen je tvoj prispevek. In predvsem: Nikoli ne obupaj! V ZTS - deluje skoraj 2000 prostovoljcev, od tega 1000 vodnikov, 800 članov vodstev rodov, 80 članov območnih in državnih organov - prostovoljci vsako leto organiziramo vsaj 100 prostovoljnih taborov - v mnogih rodovih poteka delo z invalidi, s posamezni- ki z motnjami v duševnem razvoju, z ostarelimi, z bolniki,... - vodniki prostovoljci mesečno opravimo več kot 12000 ur prostovoljnega dela, vodje posameznih skupin in drugega vodstvenega kadra pa še dodatnih 11000 ur - vsako leto izobrazimo več kot 300 prostovoljcev, od tega 200 vodnikov, 60 inštruktorjev, 50 specialistov; delavnic in seminarjev se udeleži dodatnih 150 prostovoljcev - imamo 100 inštruktorjev I. stopnje, 50 inštruktorjev II. stopnje in 7 inštruktorjev III. stopnje - so v letu 1999 potekali 4 tabori za 150 otrok prizadetih družin v potresu (Posočje, Evrokoraki) - sem prispeval/a ... (kaj že?) marec U I Z_PRVE_ROKE Kako izračunamo ceno akcije V zadnjem času se (spet) pojavljajo razmišljanja o predragih akcijah (predvsem državnih). O primernosti štartnin, tečajnin in podobnih cen ne morem govoriti, ker nimam na voljo vseh podatkov. Vsekakor bi pomagalo, če bi "krivci" predstavili svoj finančni načrt (čeprav: nekje v spominu se mi mota podatek, da je ZTS predočila finančno konstrukcijo za inštruktorske tečaje, pa so še vedno "predragi"). Tokrat bi zato predstavil način, kako pripravimo finančni načrt akcije (taborjenja, zimovanja, pohoda...). Izkušnje mi kažejo, da v rodovih ni ravno pretirano ljudi, ki bi znali pripraviti finančni načrt akcije, in da se večinoma vzame lansko ceno, pa malo doda ali odvzame. mo v skladišču, česa pa ni. To bo potem treba kupiti. Dober gospodar bo tudi vedel, koliko okvirno bodo potrebni nakupi stali. Pa še: ocenil bo, koliko znaša amortizacija potrebne opreme za akcijo, ki jo rod že ima. Začetek ... ... je težak, pravijo. Na začetku razmislimo ... Ne. Na začetku je VEDNO potrebno vzeti v roke finančno poročilo prejšnje akcije. Če akcijo organiziramo prvič, pa poročilo podobne akcije. Če ni kaj vzeti v roke, pomeni, da nekdo svojega dela ni opravil in ga boste morali vi. S tem ne mislim, da boste pisali poročilo za nazaj, treba pa bo več miselnega napora. Z dobrega finančnega poročila vedno lahko razberemo, koliko smo za kaj porabili. S tem lahko oblikujemo postavke - smiselno združimo posamezne stroške v skupine, npr.: hrana, prevozi, oprema, amortizacija, najem prostora... Če starega poročila ni, bo potrebno dobro premisliti, katere stroške bomo v finančno konstrukcijo akcije zajeli. ... nato ... V roke vzamemo program. Dober program vsebuje tudi seznam pripomočkov, ki jih za izvedbo ne sme manjkati. Gospodar bo hitro znal povedati, kaj od potrebnega za akcijo ima- Na kratko o amortizaciji: oprema v rodu ima neko vrednost; vsako leto del vrednosti izgubi (obraba, uničenje, odtujitev...); pomeni, da moramo ta del vrednosti nadomestiti, če ne želimo sčasoma ostati brez vrednosti (in opreme); ta del vrednosti, ki ga vsako leto oprema izgubi, mi pa ga moramo nadomestiti, je amortizacija; oprema se rabi na akcijah in med letom; pomeni, da del skupne letne amortizacije opreme vključimo v stroške akcij, del pa v strošek dela rodu. 18 revija Tabor I Z_PRVE_ROKE Tako pridemo do stroškov za opremo (amortizacija) in stroškov programa. Težava je z umeščanjem opreme, ki jo nabavimo za akcijo. Predlagam, da rešite zadevo enostavno tako, da nabavljeno samo za potrebe akcije umestite pod strošek programa, opremo, ki pa bo ostala v rodu za daljšo uporabo, pa pod stroške za opremo. Iz programa se da tudi ugotoviti, ali bodo potrebni prevozi in koliko. Kilometrino ocenite na podlagi izkušenj (če je teren neznan, več, če ga dobro poznate, manj), prevoz udeležencev pa na podlagi predračuna prevoznika. Ne pozabite na prevoz opreme. Potrebna bo tudi hrana. Za ta izračun rabite tudi oceno števila udeležencev. Tako boste tudi vedeli, če rabite kuharja. Po mojih izkušnjah se iz pretekle akcije da zelo natančno izračunati strošek hrane. Stane tudi prostor, najemnina pa je zelo odvisna od opremljenosti, velikosti in lastništva prostora. Tudi če je prostor vaš, upoštevajte vsaj del običajne najemnine. Običajno se za konec predvidi tudi neka rezerva (5 - 10 % skupnih stroškov). Če gre vse po načrtu ostanek, če pa ne, jo boste še kako potrebovali. Stroški so tu, kaj pa prihodki? Najpogostejši prihodek je prispevek udeleženca. Lahko dobimo sredstva tudi iz raznih razpisov (Urad za mladino, občine, fundacije, ministrstva...). Nekaj hrane se da dobiti tudi preko sponzorstev. Za zanimive in odmevne akcije je moč dobiti tudi sponzorska in donatorska sredstva v denarju. Kuha vam lahko mama, pa bo ceneje. Prevoze lahko "obesite" staršem ali posameznikom. Privarčujete lahko z dobrim odnosom udeležencev do opreme (daljša je življenjska doba opreme, nižja je letna amortizacija, pa tudi kar ostane, ni treba kupiti naslednjič). Končno Prispevek udeleženca se izračuna po formuli: Pa to še ni konec. V vsakem rodu imamo tudi tabornike, ki so finančno šibkejši. Za take običajno ponudimo znižanje prispevka ali celo oprostitev. To moramo nekako nadomestiti. Poskusimo lahko pri sponzorjih, pa tudi pri županu občine. Seveda moramo po koncu akcije poslati vsem, ki so nam pomagali zahvalo, lahko celo bilten ali glasilo z akcije. Spomnimo se jih tudi pri objavah v medijih. Primer izračuna za taborjenje Poročilo s prejšnjega tabora (1999): PRIHODKI: IZDATKI: tabornina 370.000 hrana 130.000 ostali prihodki 10.000 prevozi 20.000 oprema in 90.000 amortizacija ostali odhodki 5.000 skupaj 380.000 skupaj 245.000 SKUPAJ STROŠKI - SKUPAJ OSTALI PRIHODKI ŠTEVILO UDELEŽENCEV Kot vidimo, nam ni bilo potrebno plačati prostora, prevoz pa so si udeleženci organizirali sami. Tabornina je bila 10.000, vodniki in vodstvo so plačali samo polovico taborni-ne. Udeležencev je bilo 46. Kuhala je babica tabornika, njeno plačilo je bila tabornina za vnukinjo. Za tabor 2000 smo se odločili, da gremo drugam, s tem pa so narasli stroški za prevoz, plačati smo morali taborni prostor in kuharico. Število udeležencev smo ocenili na 45, od tega 12 vodstva in vodnikov. Morali smo dokupiti nekaj opreme. Zaradi prepoznega razpisa je bila negotovost udeležbe velika, hkrati pa nam je zmanjkalo časa za iskanje sponzorjev. marec 19 I Z_PRVE_ROKE Finančni plan: 1. najem prostora 110.000 2. prevoz udeležencev 150.000 3. hrana 150.000 4. kuharica 35.000 5. amortizacija opreme 100.000 6. drobna oprema za program 35.000 7. prevoz opreme 100.000 8. rezerva (č15%) 100.000 skupaj 780.000 pri 45 udeležencih je torej tabomina 16.957 SIT, če pa upoštevamo še polovično tabornino za vodstvo je tabornina 20.000 SIT. Toliko smo tudi postavili tabornino. Finančno poročilo je pokazalo: PRIHODKI: tabornina 590.000 SKUPAJ 590.000 IZDATKI: hrana 146.000 kuharica 38.500 prostor 110.000 prevozi 125.000 program 30.000 oprema, 100.000 amortizacija ostalo 17.000 SKUPAJ 566.500 Glede na poročilo smo imeli srečo, da nam je opremo prepeljala Slovenska vojska in da smo uspeli nekaj hrane dobiti od sponzorjev. Prihodkov od tabornine je bilo nekaj manj, predvsem zaradi tega, ker je bilo manj taborečih, nekaj taborečih pa tam samo pol časa. Ce primerjamo poročilo in načrt, vidimo, da smo stroške ocenili zelo realno, da pa smo prepričali premalo udeležencev k udeležbi. Naj povem še, da je precej vodstva pred pripravo finančnega načrta ocenjevalo, da bi tabornina lahko bila 18.000 tolarjev. Seveda podobno velja tudi za izračun ostalih akcij, tudi vodovih izletov. Vedeti morate, kam greste, kako greste, kaj boste tam počeli, kdo bo šel. Nato pa izračunate ceno, objavite razpis in pripravite odlično akcijo. Upam, da vam bo ta sestavek pri organizaciji pomagal. Veliko sreče! 1248 revi'a Tabor "Da bi res naredil nekaj norega?", si se vprašal(a). Da ... ali ne? Ne, kaj si bodo pa mislili drugi ... Kot da bi imel(a) zavoro nekje tam visoko gori med malimi možgančki. In potem si raje celo stvar potlačil(a) nazaj v svojo "dušco", se obr-nil(a) in šel ali šla po uhojeni poti naprej. Ampak nekje globoko v tebi, te je začelo žreti ... in še vedno te žre ... kot majhni črvički lezejo ideje in iščejo pot na plano ... Vikinga Hogar Grozni in Helga te vabita, da skupaj skozi transformacijo v sredino Srednjega veka podoživiš življenje številnih skandinavskih vikinških plemen, njihove roparske in osvajalske pohode na Severno in srednjo Evropo, odkrivanje novega sveta (Grenlandije in Amerike) ter utiranja novih trgovskih poti. Za kaj boš bogatejši(a)? Seznanil(a) se boš z raznimi kreativnimi tehnikami, odkril(a) svoje ročne, verbalne in druge potenciale ter se ob tem noro zaba-val(a). Prepričan sem, da ti bo uspelo, kot bo uspelo nam vsem, da skupaj vzpodbudimo našo ustvarjalnost. In potem? Polni energije in novih "for" se bomo zapodili med svoje prijatelje ali uporabili znanje na vodovem srečanju, akciji, na taborjenju in tako "razsvetlili" ostale nevedneže, ki jih še vedno zvija ... Dragi stric Volk! Modro si ugotovil, da je cena tabornine, ki jo moramo plačati udeleženci iz Slovenije tako visoka samo zato, ker spadamo med razvite dežele sveta z visokim bruto nacionalnim dohodkom. Vendar se mi zdi, a bralcem nisi povedal vsega. Predvsem ne tega, zakaj organizator udeležencem iz teh držav tako "zasoli" ceno za udeležbo. Če bi si pobliže ogledal tarife različnih razredov višine plačila tabornine (A: 210 USD, B: 368 USD, C: 525 USD in D: 735 USD) bi lahko ugotovil, da tisti iz razreda D plača razliko do dejanske višine stroškov organizacije jamboreeja udeležencu iz kategorije A. Gre za neko vrsto skavtske solidarnosti, ki jo poleg posebnega zbiranja finančnih sredstev (projekt Flevoland, Los Andes, Sattahip) podpira Svetovna organizacija skavtskega gibanja. Torej pri tem ne gre za nobeno oderuštvo ali služenje na tuj račun, ampak za preprosto gesto in z idejo pripeljati čim več mladih iz čim več držav, ne glede na finančne zmožnosti na jamboree; idejo, s katero je prvi jambore daljnega leta 1920 v Londonu organiziral že BiPi. Verjetno ni lepšega občutka kot to, da si s svojo udeležbo na jamboree nekomu uresničil sanje; in morda bo ravno ta nekdo postal tvoj najboljši prijatelj. Postorimo torej nekaj za uresničitev slogana "Enake možnosti za vse otroke in mladostnike na svetu" tudi sami! Zgolj hiter pripis Strica Volka Morda bo ravno zato, ker bi morali biti TAKO solidarni, na račun slovenske odprave šlo ceneje na svetovni zlet zelo malo mladih iz čim več držav. Žal. Brat Hrček, poglej države v skupini D in premisli. Spadamo med njih? Stric Volk Z_PRVE_ROKE Prostovoljstvo na Mednarodni pomorski skavtski center Veruda ponuja v času poletnih počitnic tabornikom in tabornicam, starejšim od 18 let, možnost sodelovanja v timu prostovoljnega osebja. Delo obsega predvsem pomoč tujim skavt-skim skupinam, ki bivajo v centru, usklajevanje in vodenje na programske aktivnosti (ne izvajanje) ter organizacija skavtskega življenja v centru. Izmena traja od 10 do 15 dni, članom osebja povrnejo stroške prevoza, zagotovijo bivanje in prehrano ter nekaj žepnine. Prijavite se lahko do začetka junija na tjurkic@hotmail.com. Vladimir Jurkič - Braco marec 2fl I Z_PRVE_ROKE Še se med nami najdete popotniki - vodniki, ki ste ali tako zavzeti za svoje vodniško delo ali pa tako leni, da se vam ne ljubi niti pomisliti na program, ki je namenjen prav vam. Ne bom ga analiziral (programa), ker je to vaša naloga. Predlogov in idej bom kvečjemu vesel. Spomniti pa vas moram na nekaj stvari, ki se bodo za vas, seveda poleg letnega taborjenja, odvijale v poletnem času. Tu so Evrokoraki. Kar nekaj vas je, ki ste začeli s prostovoljnim delom v Posočju, ena skupina je raziskovala na lanskem Etnostepu (nekateri ste bili celo na obeh taborih). Vodstvu obeh taborov pa je bilo žal za vsakim PP-jem, ki ni bil deležen sokov kakšnega od dosedanjih Evrokorakov. Zato smo skupaj z udeleženci sklenili, da novice in utrinke prenesemo naprej do tistih, ki slovenskih Evrokorakov še niso izkusili. Pozor! Tisti, ki ste za to odgovorni, opravite nalogo! Da bi vam ustregli s širšo paleto izbire in tako tudi z večjim možnim številom prijav, bosta letos organizirana kar dva Evrokoraka v Sloveniji: Etnostep 2001 in StepArt 2001. Več informacij skupaj s prijavnico dobiš v naslednji številki Tabora! STEPART 2001 30. julij - 6. avgust Včasih beremo v Taboru, da je bila tu in tam razstava slik tabornikov umetnikov. V tem tednu pa se bomo preizkusili v umetniškem ustvarjanju kar sami. Od fotografiranja, slikanja, ustvarjanja s peskom, pa do pomoči domačinom in taborniških sprostitvenih trenutkov. Vsega tega boš deležen, če se udeležiš tabora v Zakojški grapi. Če se imaš za taborniškega umetnika ali pa si to od nekdaj želel postati (pa čeprav samo za en teden), pridi! ETNOSTEP 2001 23. - 30. julij Cilj je raziskati celo Slovenijo, tako da se bomo iz Kozjanskega letos odpravili na Skomarje. Raziskovali bomo stare običaje, vodne vire (kaj vse nam ta voda nudi?), hrano ... Pri vsem tem pa nam bodo pomagali študenti etnologije, saj se je izkazalo, da je raziskovanje in brskanje po starih "zakladih" prava umetnost. Ko se naučiš osnovnih pravil, se ni bati, da bi te domačini nagnali, ampak se zgodi prej obratno (ker pa si vljuden ne moreš vstati in pustiti polne mize). Lepo je tudi videti hvaležen obraz gospe, ki si ji pomagal nacepiti drva ali obnoviti drvarnico. Vse to, pa še kakšna skrivnost te čaka na Skomarju. Ne odlašaj in se udeleži Etnostepa. 22 revija Tabor taborniški vestnik UREJA: IVO ŠTAJDOHAR. LETO KREATIVNE DELAVNICE - KREARTA 2001 Od 11. do 13. maja na Fratarskem otoku pri Puli. Od tebe pričakujemo samo: da si PePe ali Grča, vodnik ali vodja programa na taboru, ki ga kar razganja od kreativnosti in si boš pripravil(a) "vikinško opravo". Informacije in prijave v pisarni Zveze tabornikov Slovenije 01/300 08 20 (Pugy) ali na pugy@rutka.net. Prijavnico najdeš na krearta.rutka.net ali v pisarni ZTS. Kotizacija za tridnevno delavnico je samo 4.999 tolarjev, rok prijav pa 26. 4. 2001. Pohiti, časovni stroj že "verglamo". Spomladanska kanu orientacija 2001 Bi radi praznovali 50. obletnico naše organizacije že kakšen dan prej in to celo aktivno? Z rodom Dveh rek boste to lahko tudi storili. Pa preidimo k dejstvom: RDR iz Medvod spet organizira (predvsem zabavno) tekmovanje s kanuji. Na tekmovanje se lahko prijavijo dvočlanske ekipe. Spodnja starostna meja je 16 let. Za nepolnoletne je obvezen rešilni jopič. Vse ekipe tekmujejo v isti kategoriji in na lastno odgovornost. Med obvezno opremo sodi: kanu, dve vesli, priporočamo pa še kompas in pisalni pribor. Zbor ekip bo v soboto, 7. aprila 2001, ob 8:30 pri čolnarni v Zbiljah. Pot bo označena od Medvod naprej. Tekmovalci se bodo srečali z različnimi nalogami, ki jih bodo opravili v kanuju, ob kanuju, pod kanujem, na suhem in v vodi. Da bomo opravičili ime akcije, vam bomo pripravili vrisovanje točk v karto, orientacijo po Zbiljskem jezeru in poleg zabavnih igric še kakšno resno, o kateri boste pravočasno obveščeni. Da pa ne boste lačni, vam bo kuhar Miha pripravil odlično kosilo. Mešane in ženske ekipe imajo pri premagovanju ovir na progi posebne olajšave. Kaj pa če nimate kanuja? Sploh ni pomembno, le povejte nam in tudi to bomo organizirali. Prijave sprejemamo do 1. aprila 2001, štartnina pa je 2250 SIT na tekmovalca, oziroma 3000 za zamudnike in prijave na štartu. Startnine so v celoti namenjene nagradnemu skladu! Nakažete jo lahko na žiro račun RDR št. 50104 - 678 - 83151. Vsak tekmovalec dobi majico, kosilo, našitek, karto, koš dobre volje pa še kakšno malenkost naših sponzorjev. Za vse informacije vam je na voljo RDR pp 16 MEDVODE ali vodja tekmovanja Matej B. Kobav (Miki), GSM: 041 533 206, matej.ko-bav@fe.uni-lj.si, rdr.rutka.net NOT 2001 Kot že veste bo letošnje Nočno orientacijsko tekmovanje potekalo v noči s 24. na 25. marec in sicer v okolici Preddvora na Gorenj- ...... skem. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17. uri, prosimo pa vas, da se v OS Preddvor prijavite do 16.30, ker bo takoj po zboru sestanek z vodji ekip in žrebanje startnih številk. Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah: • POPOTNICE - od 15 do 18 let (let. roj. 83 - 86) • POPOTNIKI - od 15 do 20 let (let. roj. 81 - 86) • GRČICE - 19 let in starejše (let. roj. 82 in starejše) • GRČE - 21 let in starejši (let. roj. 80 in starejši) • KORENINE- 30 let in več (let. roj. 71 in starejši), ekipe so lahko mešane En član v ekipi je lahko za eno leto starejši od predpisane starosti. Prijave pošljite do petka, 16. 3. 2001 na naslov: Žiga Babšek, Tesna ul. 2, Ljubljana. Vse dodatne informacije lahko dobite na e-mailu: ziga.babsek@siol.net ali na naši strani not.rutka.net. Prijava ekipe je veljavna le, če je poleg prijave še fotokopija položnice s plačano štartnino in zagotovilo načelnika oziroma starešine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborniškimi zakoni. Štartnina znaša 9000 SIT. Nakažite jo na naslov: Društvo tabornikov rod Močvirski tulipani, Tržaška 74, Ljubljana. Številka žiro računa: 50101-678-52373 (do 16. 3. 2001). Štartnine na štartu ne sprejemamo. Vsak rod lahko v posamezno kategorijo prijavi le po eno ekipo, razen rodu, ki je lani v kategoriji zmagal. Maksimalno število ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami. Vabljeni! Rod Močvirski tulipani SOŠKA OLIMPIJADA 2001 Sidney 2000 je mimo. Slovenci smo dobili zlate medalje. Naslednja olimpiada bo šele leta 2004, razen Soške olimpijade (zabavnega taborniškega mnogoboja), ki bo spet letos v Novi Gorici. Letošnja, že četrta po vrsti, so bo dogajala v soboto, 14. aprila 2001, na tradicionalnem travniku pred najbolj poznanim casinojem v Sloveniji - PERLO. Tako velik dogodek kot je olimpiada, se mora odvijati pred znanim objektom blizu mestnega središča. Dobrodošli bodo tudi vsi spremljevalci ekip, ki so se uvrstile na Soško olimpijado. Spremljevalci nam boste pomagali na KT-jih. Sledijo podatki, ki so obvezni za vse udeležence Soške olimpijade. Kategorije: GG-ji in GG-jice tekmujejo v svoji kategoriji, PP-ji, PP-jice, Grčaki in Grčice pa tekmujejo vsi skupaj v drugi kategoriji. Discipline: Orientozgub (orientacija), Kravodvig (šotor), Jabkohod (premagovanje ovir) in Hoduljomet (med dvema ognjema) Prihod ekip je v soboto, 14. aprila 2001, do 8.30 na tabor pred Perlo, ekipe iz oddaljenih krajev lahko po predhodnem dogovoru pridejo že v petek. Spali boste v telovadnici. Oprema, ki jo potrebujete: kompas in oprema za opravljanje nalog na KT, šotorska krila, glasbeni inštrument zelo zaželjen, za tiste, ki pridete dan prej pa še spalka in armafleks. MARECC200 1) - 23 TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR^ LETO XLVIII O <9 < Štartnina znaša 6.990,00 SIT* na ekipo s spremljevalcem in vsebuje organizacijo tekmovanja, kosilo in malico ter našitke. Štartnino nakažite do petka, 6. aprila 2001, na žiro račun DRUŠTVO ROD SOŠKIH MEJAŠEV, 52000-678-61075, s pripisom za Soško olimpijado (fotokopijo položnice prinesite na olimpija-do). Na dan tekmovanja znaša štartnina 9.000,00 SIT. * Prvih 15 prijavljenih ekip čaka še posebno darilo. Prijave ali prijavnice s številom ekip po kategorijah in naslovom kontaktne osebe pošljite na E-naslov rsm@rutka.net ali po počasni pošti na Rok Bezeljak, Gregorčičeva 15, 5000 Nova Gorica. Dodatne informacije dobite na tel.: 05 / 33-595-17 ali 3022-160 Vičo, 05 / 30-21-048 Rok in na zgornji E-naslov. Razpis in ostala navodila bodo objavljena tudi na spletnih straneh rsm.rutka.net RAZPIS ZA UDELEŽBO NA 12. ZLETU TABORNIKOV SLOVENIJE V TOLMINU Zveza tabornikov Slovenije objavlja razpis za udeležbo na 12. Zletu tabornikov Slovenije 2002 v Tolminu. 1. Organizator: Organizator zleta je Zveza tabornikov Slovenije, soorganizator pa Rod Puntarjev Tolmin. 2. Kraj in čas: Zlet bo potekal od 2. do 11. avgusta 2002 na tabornem prostoru ob sotočju Soče in Tolminke 3. Udeležba Zlet je namenjen starostni skupini popotnikov in popotnic in se ga lahko udeležijo člani ZTS in drugih skavtskih organizacij, člani WOSM-a in WAGGGS-a, ki bodo v letu 2002 stari od 15 do 19 let. Zleta se lahko udeležijo tudi tisti, ki bodo v letu 2002 končali osmi razred osnovne šole. Vod sestavlja 9 udeležencev in vodnik. Vsak rod lahko prijavi neomejeno število udeležencev. Organizator bo prijavljene razdelil po taborih, tako da bodo tabori sestavljeni iz različnih rodov in območij. Ce rod prijavi več kot 4 udeležence je zaželjeno, da prijavi in predlaga tudi vodnika. Nepopolni vodi bodo popolnjeni z udeleženci iz drugih rodov. Pogoji za udeleženca so: • da je star od 15 do 19 let, oziroma rojen v letih 1983 do 1987, in tisti, ki bo v letu 2002 končal osmi razred pa še ni star 15 let • da je udeleženec aktiven član rodu, ki je član ZTS, • da spoštuje taborniške zakone in se obnaša v skladu z njimi. Pogoji za vodnika so: • da je starejši od 18 let, • da je aktiven član rodu (vodnik ali vodja), ki je član ZTS, • da je v dosedanjem delovanju izkazal spoštovanje temeljnih načel skavtstva in da se drži taborniških zakonov, da je pokazal sposobnost vodenja manjših skupin. O 4. • da 24 - M 4. Oprema Obvezna oprema za vod so mali šotori za 2 - 3 osebe in prva pomoč. Vod prevzame ob prihodu na zletni prostor kuhinjo (posodo in kuhalnik s plinsko bombo) za pripravo zajtrka in večerje in plača 10.000 SIT kavcije za opremo, ki jo dobi vrnjeno zadnji dan, če vrne opremo nepoškodovano. Osebna oprema je enaka kot za letno taborjenje z bivakiranjem in pohodi. 5. Cena Cena zleta za udeleženca ali vodnika je 25.000 tolarjev in vključuje bivanje, prehrano, vodiča, našitek, rutico, zletni tabor in večino aktivnosti. Za nekatere dodatne aktivnosti (npr. rafting, balonarstvo, rečna ladja) bo potrebno doplačilo. 6. Prijave in plačilni pogoji Prijave na zlet naj pošlje rod oziroma načelnik rodu na posebnem obrazcu najpozneje do 15. 12. 2001 na sedež Zveze tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana (oz. p.p. 3545, 1001 Ljubljana). Udeležence lahko prijavijo le rodovi. Prijava mora vsebovati : • ime in naslov enote (rodu), ki prijavlja udeležence • ime, priimek, letnica rojstva, ulica in poštna številka domačega naslova in telefon predlaganega vodnika ter način prehrane vsakega udeleženca (vegetarijanska ...), • način potovanja voda na zlet in z zleta. Tabornino bodo rodovi lahko poravnali v dveh obrokih in sicer prvi obrok v višini 5.000 tolarjev do 15. 12. 2001 in drugi obrok v višini 20.000 tolarjev do 30. 4. 2002. Za prijavljene po 15. 12. 2001 bo znašala tabornina 27.500 tolarjev. Tabornino nakaže rod s položnico na žiro račun Zveze tabornikov Slovenije, številka 50101 - 678 - 47184 sklic 1137 + šifra rodu (prvih šest številk na izkaznici) 7. Pogoji odjave • do 30. 4. 2002 so možne odjave brez stroškov in vrnemo vsa vplačila. • pri odjavah do 30. 6. 2002 od vplačil odračunamo že nastale stroške, možne so tudi zamenjave. • pri odjavah po 30. 6. 2002 so možne le zamenjave. V primeru, da zamenjave do odhoda odprave ne bo možno najti, vplačanih finančnih sredstev ne bo možno vrniti. Da bi se izognili izgubi, predlagamo prijavljenim udeležencem, da se za primer bolezni tik pred zletom ali zaradi drugega opravičljivega vzroka zavarujejo pri zavarovalnici. Tako individualno zavarovanje plačila za udeležbo lahko sklenete pri vsaki zavarovalnici. Organizacijski odbor SEMINAR ZA SODNIKE TABORNIŠKIH MNOGOBOJEV IN DRUGIH TABORNIŠKIH TEKMOVANJ NAMEN Seminar za sodnike mnogobojev je namenjen vsem tabornikom, ARECC2001) taborniški vestnik UREJA: IVO ŠTAJDOHAR. LETO ki si želijo spoznati pravila taborniškega mnogoboja in posameznih panog, pravila sojenja in sodniško etiko ter pomagati pri organizaciji taborniškega mnogoboja (rodovega, območnega ali državnega) ali drugih tekmovanj. DATUM IN KRAJ Seminar bo potekal od 30. marca do 1. aprila 2001 (točen kraj bo sporočen naknadno). PROGRAM Seminar bo potekal v dveh skupinah: • skupina za sojenje na mnogoboju veje Murnov in MČ • skupina za sojenje na mnogoboju za veje GG, PP in grče (ter za sojenje na ROT-u in drugih taborniških tekmovanjih) Izkušnje pridobljene na seminarju bomo preizkusili tudi praktično, udeleženci pa bodo imeli možnost soditi na območnih in državnih mnogobojih. Pridobljeno znanje bo koristilo tudi pri lažji organizaciji drugih tekmovanj, s sodniško izkaznico pa bodo imeli udeleženci pravico soditi tudi na ROT-u. POGOJA MČ; starost 16 let, osnovno znanje tretjega lista GG, PP; starost 18 let, osnovno znanje prvega vozla PRIPOROČENA LITERATURA Priporočena literatura, ki naj jo udeleženci poznajo in prinesejo s seboj, je: • Delo z MČ • Priročnik Orientacija in topografija ČAS PRIHODA IN ODHODA Seminar se bo pričel v petek, točno ob 18. uri, končal pa v nedeljo okoli 14. ure. KOTIZACIJA ZA SEMINAR Kotizacija za seminar znaša 9.000 tolarjev na udeleženca, rodovi, člani ZTS, pa imajo 33% popust in zanje kotizacija znaša 6.000 tolarjev (kotizacija vključuje bivanje, prehrano, priročnik Taborniški mnogoboji ter disketo z obrazci in drugimi uporabnimi gradivi seminarja. Kotizacijo nakažite na žiro račun ZTS številka 50101-678-47184, sklic na številko 2112+šifra rodu. ŠTEVILO UDELEŽENCEV IN ROK PRIJAV Število udeležencev je omejeno na 40 (20 MČ in 20 GG, PP), zato zaradi povečanega interesa prijave pošljite čim prej. Prijavo na predloženem obrazcu pošljite v pisarno ZTS najpozneje do 19. marca 2001. RAZPIS ZA MEDNARODNO OSEBJE IN ŠIRŠE VODSTVO SLOVENSKE ODPRAVE NA MEDNARODNEM TABORU TECHUANA 2001 Vodstvo odprave na mednarodni tabor Techuana 2001 objavlja razpis za člane mednarodnega osebja na akciji in sicer za: 1. GST - Good Spirits of Techuana - Dobri duhovi Techua- ne, ki bo skupina izkušenih in zanesljivih vodij, ki bo del širšega ETO XLVIII it vodstva slovenske odprave. Med pripravami in na taboru bodo skrbeli za posamezne vasi, ki jim bodo določene in glede na potrebe svetovali vodstvom vasi. Podrejeni in za svoje delo bodo odgovorni vodstvu slovenske odprave in mednarodnega tabora. Predvideno število prostih mest je največ 15. Tabornina je 9.125,00 SIT. Pogoji: • da je starejši od 18 let, • da je udeleženec aktiven član rodu, ki je član ZTS, • da je sposoben komuniciranja v enem tujem jeziku (nemški, italijanski, angleški), • da je v dosedanjem delovanju izkazal spoštovanje temeljnih načel skavtstva in da se drži taborniških zakonov, • da je pokazal sposobnost vodenja skupin in organiziranja delovanja več manjših skupin 2. International Staff Team - Mednarodno osebje bo sestavljeno iz treh skupin: Enota zapionirstvo, ki bo vodila delavnice o pionirskih objektih in delavnico "Največji vozel na svetu". Postavila bo taborne pionirske objekte in pomagala postaviti pionirske objekte vodom ZTS v vaseh. Podrejeni in za svoje delo odgovorni bodo vodstvu slovenske odprave in mednarodnega tabora. Predvideno število prostih mest je 10. Tabornina je 9.125,00 SIT. Enota informatikov in novinarjev, ki bo delovala v informacijskem centru Techuane. Skrbela bo za oblikovanje in vsebino spletne strani akcije, pripravljala taborni časopis, skrbela za fotografsko dokumentiranje tabora in pripravila prilogo revije Tabor. Podrejeni in za svoje delo odgovorni bodo vodstvu slovenske odprave in mednarodnega tabora. Predvideno število prostih mest je 5. Tabornina je 9.125,00 SIT. Enota vodičev po Sloveniji bo skrbela za vodenje izletov udeležencev Techuane 2001 po Sloveniji. Podrejeni in za svoje delo odgovorni bodo vodstvu mednarodnega tabora. Predvideno število prostih mest je 2. Tabornina je 9.125,00 SIT. Pogoji: • da je starejši od 16 let, • da je udeleženec aktiven član rodu, ki je član ZTS, • da je sposoben komuniciranja v enem tujem jeziku (nemški, italijanski, angleški), • da je v dosedanjem delovanju izkazal spoštovanje temeljnih načel skavtstva in da se drži taborniških zakonov, • da je pokazal sposobnosti na zahtevanem področju 3. SOS - Slovensko osebje - staff bo pomagalo vodnikom pri izvajanju programa. Podrejeno in za svoje delo odgovorno bo vodstvu slovenske odprave. Število prostih mest je 68. Tabornina je 18.250 SIT. Pogoji: • da je starejši od 16 let, • da je udeleženec aktiven član rodu, ki je član ZTS, • da je sposoben komuniciranja v enem tujem jeziku MARECC200 1) - 25 TABORNIŠKI VESTNIK UREJA: IVO ŠTAJDOHAR^ LETO XLVIII (nemški, italijanski, angleški), • da je v dosedanjem delovanju izkazal spoštovanje temeljnih načel skavtstva in da se drži taborniških zakonov, • da je pokazal sposobnost vodenja manjših skupin Prijave: Popolno prijavo sestavljata vročena pravilno izpolnjena prijavnica in plačana tabornina. Tabornino je potrebno plačati do 10. 4. 2001, potem pa vsak mesec po 1000 SIT zamudnine (do 10. 5., do 10. 6., do 10. 7.). Vodstvo odprave si pridržuje pravico, če v primeru, da bo do 10. 4. 2001 prijavljenih več kandidatov za člane mednarodnega ali slovenskega osebja, kot bo zanje prostih mest, izmed prijavljenih izbere kandidate, ki najbolj ustrezajo pogojem. Pogoji odjave Tabornino bo možno vrniti le v primeru zamenjave. Vodstvo odprave na Techuano 2001 ŠKALSKA LIGA, KA TE BRIGA ... Četa Divji volk iz rodu Jezerski zmaj vas vabi na šaljivo orientacijsko tekmovanje. Tekmovanje bo potekalo v soboto, 31. 3. 2001 v kraju Skale, iz Velenja približno 5 km. Zbor ekip bo ob 9. uri pred osnovno šolo Skale. Ekipe, ki bi to želele, lahko pridejo v Skale že v petek po 18. uri. Za vse ekipe bo zagotovljeno prenočišče. Tekmujejo lahko moške in ženske ekipe v treh kategorijah: GG, PP in grče. Ekipa šteje pet članov, dovoljeno pa je tudi odstopanje za enega. Mešana ekipa tekmuje v moški konkurenci. Vsak udeleženec mora biti v taborniškem kroju in rutki. Vsaka ekipa mora imeti svoj kompas. Startnina znaša 5000,00 SIT na ekipo, v to ceno je vključeno kosilo, našitek in nagrade za najboljše ekipe. Prosim, da štartnino nakažete na žiro račun rodu, št.:52800-678-82037 s pripisom za "Skalska liga, ka te briga ...". Tej akciji pa želimo dati tudi humanitarno noto, saj bomo zbirali šolske potrebščine za otroke iz socialno šibkejših družin, v katerih starši težje omogočijo svojemu otroku nemoteno izobraževanje. Zato smo se odločili, da mora vsak sodelujoči prinesti na akcijo nekaj od šolskih potrebščin ( npr. torba, ravnila, pisala, beležke ... ), ki jih bomo poklonili Škofijski Karitas, le ti pa socialno ogroženim družinam Prijavite se lahko na naslov : Sandi Glinšek, Skale 35/b, 3320 VELENJE, GSM 041/354-621, sandi.glinsek@email.si Rok Miklavžina, Skale 37, 3320 VELENJE, GSM 041/519-744, rok.miklavzina@email.si Prijave oddajte najpozneje do 22. 3. 2001, po tem datumu bo štartnina 7000 SIT. Podrobnejše informacije bodo objavljene v naslednji številki Tabora in na spletni strani www.rutka.net. Pridite, seveda vas "briga", kaj se bo dogajalo! ° . jtfc 'o 26 - m 4 » BRACICEVI DNEVI 2001 Orientacijsko tekmovanje Bračičevi dnevi bo letos v Ločah pri Slovenskih Konjicah (v smeri proti Poljčanam 8km) v soboto 31. 3. 2001. Ekipe se zberejo in prijavijo isti dan od 7.00 - 7.30 ure pred osnovno šolo v Ločah. Zaključek tekmovanja bo predvidoma do 17.00. Ekipe od daleč lahko pridejo na prizorišče že v petek zvečer med 18.00 in 20.00. Za te ekipe bo organizirano prenočišče (spalne vreče prinesite s sabo) in zajtrk v soboto. Tekmovanje bo potekalo po pravilniku tekmovanja, ki ostaja nespremenjen, v naslednjih kategorijah: • gozdovniki in gozdovnice (12-15 let) • popotniki in popotnice (nad 16 let) • grče - tekmujejo v konkurenci popotnikov ali izven konkurence (mešane ekipe tekmujejo v moški konkurenci) Tekmuje se v naslednjih panogah: orientacijsko tekmovanje ( topografski test, vrisovanje KT, orientacijski pohod ) z nalogami na progi (skica poti, opis poti, prehod minskega polja, skica MP, kroki, test PP, test iz dodatne teme, signalizacija - Morse, signalizacija - semafor, šaljivo tekmovanje, skica profila terena) in tekmovanje v vozlanju (ambulantni, mrtvi, skrajševalni in ribiški) po pravilniku tekmovanja. Rok prijave je do petka 23. 3. 2001. Prijavite se na naslov: ROD BELEGA KONJA, p.p. 55, 3210 SL.KONJICE ali na e-pošto: danilo.lorger@unior.si, rbk@email.si, gregor.irsic@amis.net do omenjenega petka do 14.00. Prijava naj vsebuje: točen naslov rodu oz vodij ekip (poslali vam bomo pravilnik tekmovanja), število ekip in udeležencev (poimensko, starost), kategorija, dokazilo o plačilu. Startnino nakažite na ŽR: 50720-678-72429, možno pa je plačati tudi na dan tekmovanja do 7.30 ob predhodni zanesljivi in pravočasni prijavi. Startnina za ekipo (do 5 članov) znaša 7000.00 SIT. Za spremljevalce ekip zaračunavamo dodatnih 1000.00 SIT na osebo ob polni oskrbi. Za ekipe, ki bodo prispele v petek, štartnina znaša 8500.00 SIT (1300.00 SIT za spremljevalce). Zamudniki s prijavami bodo plačali 20 % višjo štartnino. Ob prijavi obvezno navedite čas prihoda udeležencev. Informacije : Deni na telefonu 041/400-044 (od 16.00 do 22.00), Ire (Gregor) na telefonu 041/432-800, ali pa pošljite vaša vprašanja na omenjene e-naslove. Razpis bo objavljen tudi na : rutka.net/vestnik Deni, RBK TABORJENJE 2001 V PUSTEM GRADCU PRI DRAGATUŠU Močvirski tulipani iščemo rod, ki bi se nam pridružil letos poleti na GG-PP taborjenju v Pustem gradcu pri Dragatušu v Beli krajini v času od 15. do 25. julija. Naše kapacitete zadoščajo za približno 70 do 80 taborečih. Vse nadaljnje informacije dobite na naslovu: Aleš Petkovšek, telefon: 01/423-32-62 ali na e-mailu: ales5ko-@hotmail.com. ARECC2001) Techuana - alternativa naravi !! Vroča novica !! Ocenjeno število vseh članov ZTS sodelujočih na mednarodnem taboru Techuana 2001 je preseglo številko 400! Sestanek mednarodnega osebja in vodnikov Obvezni sestanek mednarodnega osebja, GST, vodij odprav iz rodov in vodstva slovenske odprave bo 5. in 6. maja na tabornem prostoru v Techuani. Na tem sestanku je toplo zaželena tudi prisotnost vseh vodnikov. O podrobnostih boste še obveščeni. Opravičila, če bi jih potrebovali, boste lahko dobili v pisarni ZTS Potrdila za OIV in prakse Pisarno ZTS boste lahko zaprosili tudi za potrdilo, ki bo potrjevalo vaše sodelovanje na mednarodnem taboru, če ga boste potrebovali zaradi OIV, prakse ali podobnega razloga. Mailing liste Mednarodni tabor Techuana se nezadržno približuje, zato nam objavljanje informacij enkrat mesečno v Taboru ali s pošto rodovom v kratkem ne bo več zadostovalo. V želji, da vam zagotovimo ažurno prejemanje informacij, smo vam na RutkaNET-u uredili mailing liste, preko katerih bomo razširjali novice, obvestila in popravke. Toplo vam priporočamo, da se prijavite na ustrezno listo. Seznam obvezne in priporočene opreme V kratkem bo na spletnih straneh objavljen seznam opreme - za začetek naj vsakdo izhaja iz načela, da je Techuana mednarodni tabor, kamor je potrebno vso opremo, razen lesa, prinesti s seboj (tudi orodje, kuhinjsko posodo, večje količino vrvi, plahte, šotore ...). Gosti iz drugih organizacij Na spletnih straneh Techuane smo objavili tudi vabilo k sodelovanju, namenjeno drugim skavtskim organizacijam iz Slovenije in tujine. V kolikor želite povabiti na Techuano vaše prijatelje iz teh organizacij, vam je to sedaj omogočeno. Enostavno jim pošljite vabilo! Več informacij se nahaja na spletnih straneh. Techuana - naravna alternativa marec 2B STROKOVNO Spet se je nabral lep kupček glasil, ki so vsa - z izjemo glasila Rodu modrega vala - prišla v uredništvo šele v zadnjih tednih. Mariborčani so naredili novo občinsko glasilo KT (prva številka je izšla že okrobra), iz spanja pa se je prebudila Žabica. Prepih Glasilo Rodu Sivega volka Modri Val Glasilo slovenskih tabornikov v Italiji december 2000 Glasilo je pregled dogajanja v preteklem letu, izdali pa so ga ob letnem obenem zboru rodu. Podlasica je v članku "Živimo v času, ko ..." zapisala: Tudi pri tabornikih se je marsikaj spremenilo, pa vendar mislim, da so nekatere vrednote se vedno v osnovi našega delovanja, da nam ni vseeno, če so ali ne, čeprav nam nekateri očitajo, da smo marsikaj že pozabili in, roko na srce, tudi za nekatere naše člane so to popolnoma nepomembna vprašanja. Da pa to le ni značaj našega RMV-ja smo jasno dokazali, ko smo predlagali, da bi v okviru proslav ob 70-obletnici ustrelitve bazoviških junakov skupaj s skavti prižgali slavnostni taborni ogenj. Takrat se mi je najbolj vtisnilo v spomin vzdušje, ki je prevladovalo med pripravami, med samim ognjem in nato celo noč do jutra. Zavzetost, s katero smo delali in se na tisti večer pripravljali, ponos, da delamo nekaj za širšo skupnost, za vse nas. Mislim, da je to bila pozitivna izkušnja za vse, ki so bili zraven, in morda ne bi bilo napačno, če bi takšno vzdušje prevladalo pri vseh naših akcijah in delovanju nasploh. RMV-jevci so se lani prvič udeležili ROT-a, največjega slovenskega taborniškega tekmovanja. Zabavna reportaža, ki opisuje pot štirih tabornikov na ROT in njihovo neizmerno lakoto, zaradi katere so morali narediti taktičen odmor, pa so jim potem na cilju vsi ploskali, ker so mislili, da so se izgubili, ker jih tako dolgo ni bilo na spregled. februar 2001, št. 1 Zanimivo glasilo, razdeljeno na strani za posamezne starostne skupine, pa še za starše imajo nekaj nasvetov. Vsebina je zelo aktualna, saj je podrobno predstavljen svetovni zlet na Tajskem, zadnja stran pa je klasično prepi-hovska - ližemo in grizemo. In tudi ta Prepih bi bil še eden izmed mnogih, ki so ga naredili v RSV, če me nanj ne bi opozoril Stric Volk. Na zadnji strani so ga namreč skoraj razkrinkali, skoraj bi ugotovili, kdo se skriva za "kakšno modro na zadnjih straneh". A so na ZTS modro odgovorili, da rubrika ni povezana z RSV. "Zadnje čase naj bi se pojavila ugibanja, kdo to (Stric Volk) sploh je in ali ni morda povezan z znano mafijsko organizacijo RSV, ki razpreda svoje lovke prav povsod," so še zapisali v Prepihu. 3E reviia Tabor STROKOVNO Leskac GG Glasilo Rodu svobodnega Kamnitnika Škofja Loka 17. do 22. februar 2001 Leskač izhaja največ enkrat na leto, če so taborniki ravno v Leskovici. Za glasilo z zimovanja ima Leskač kar dolg spisek osebja: vodjo oglasnega trženja, naročnine, mali oglasi, stiki z javnostjo in celo cattering. Svobodni Kamnitniki pa so na zimovanje povabi- Žabica VODNIŠKA SREČANJA: TABORNIK SI PO SRCU! - STRAN 5 ZIMOVANJA-STRAN 4. TAJSKA - STRAN 6. MZT ŽUR-STRAN 7 li tudi Gantarja. Pa ne politika, ampak kuharja, ki doživlja velike psihične travme, ko gleda krompir pod nožem. Za še lepši spomin na zimovanje so na sredini Leskača zbrani fotografski utrinki - od tabornikov preko straniščne školjke do zelo zapletene glasbene tehnologije. Pa tudi dva športna avtomobila sta vmes. Pa še žure za vse zi-mujoče so spisali. Ker pa niti na zimo-vanju niso mogli brez telebajskov, so spisali zadnjo epizodo - Lov. Melodramo v enem dejanju: TELEBAJSKI - LC zadnja epizoda Telebajski vas pozdavijo (pridejo na oder) >HOJLA Telebajski se imajo radi! >RADI (gredo z odra) Tinki Binki > TINKI BINK1 (priskaklja na oder) Tinki binki skaCe (skače) BUM Tinki binki obleži! (Lovec ustreli telebajska) > OB LEŽI >SE ZAČUDI (se začudi) BUM Dipsi se zgrudi (Lovec ustreli telebajska) >ZGRUDI >UU Lili se spodtakne in pade >PADE (se zvrne čez mrtva telebajska) Lili vstane > VSTANE BUM (Lovec ustreli telebajska) (Lili trza) Lilije ranjena >RANJENA Glasilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana feburar 2001, št. 11 "Apatija je bojda zadnje leto opazna tudi v MZT". Zapis na drugi strani je podkrepljen s poročilom udeleženca taborniškega sestanka. Sicer pa vsebina ponuja mnogo zanimivega branja in še eno neverjetno stvar. Žabici je uspelo prehiteti Tabor! Reportažo z ZOT-a so objavili skoraj mesec dni pred nami - čestitamo. Seveda čestitamo tudi Rifleto-vemu udu za čudovito zmago. KT Glasilo Zveze tabornikov občine Maribor januar 2001, številka 2 Pa smo dobili še drugo glasilo področne zveze - poleg MZT-jeve Žabice je KT edino tako glasilo. Prvo številko so izdali že oktobra lani, drugo januarja, tretja pa naj bi izšla aprila. Mariborčani so z zanimivo vsebino napolniti kar 28 strani formata A4. KT je razdeljen po rubrikah: kronika, rodovi se predstavijo, od tu in tam, prihaja in malo za zabavo. Sredino glasila so domiselno uporabili za predstavitev vseh rodov v Mariboru. Poleg našitkov so njihovi sedeži označeni tudi na zemljevidu, tako da jih z lahkoto najdemo. Če pa želite KT prebrati sami, ali pa morda kaj prispevati k aprilski številki, pišite na xisnoub@rutka.net. marec 29 STROKOVNO Taborova potuha Vloga vodnikov Kot starejši brat ali sestra Kot katerakoli družba ima tudi vod svojega voditelja, ki vod usmerja k ciljem. Vendar pa je vod sestavljen iz otrok in ima vzgojno vlogo, tako da je vloga vodnika drugačna kot vloga 'voditelja' v družbi. Predvsem zato, ker se otroci v vod ne pridejo učiti (tako kot v šolo) in jim znanja ne merimo. Vloga vodnika ni niti starševska, niti učiteljska niti vloga vojaškega oficirja, ki jih bo naučil discipline. Vodnik ima dvojno vlogo, saj mora vedeti, kako naj se igra z njimi, medtem ko skrbi, da bo ta igra prispevala k njihovemu razvoju. Kdo lahko bolje igra to vlogo kot starejši brat ali sestra? Seveda je to v družini mnogo lažje kot v vodu, kjer prihajajo taborniki iz različnih družin. Zato mora vodnik poznati svoje tabornike, preživeti dosti časa z njimi, opazovati njihove odzive, poslušati njihove tegobe in želje ... tako kot starejši brat ali sestra. Starejši bratje ali sestre se igrajo z mlajšimi bratci in sestrami brez pretvarjanja, da so mlajši, kot v resnici so. Ne da bi bili otročji se lahko prilagodijo mlajšim, da le-ti razvijajo svoje sposobnosti. Starejši bratje in sestre vedno želijo le najboljše za mlajše, tako da jih, ko se igrajo, varujejo in jim pomagajo, ne da bi jih kaznovali za napačna dejanja. Mlajši jih spoštujejo, ker so njihov vzor: mlajši hočejo z njimi doživeti pustolovščine, imajo jih radi, verjamejo v to, kar rečejo, in imajo občutek, da se jim lahko izpovejo. STROKOVNOl Znati se igrati Le malo stvari je za mlade tako zanimivih kot igra. Odrasli se igramo na odrasel način. Medtem ko je za nas igra odmor in vstop v svet sprostitve, ki nas poživi in nam omogoča uspešnejše nadaljnje 'resno' delo, je za otroke igra edini svet, ki obstaja, in je zato igra edini način za doumevanje, da so del sveta, ki jih obdaja. Vodnik, ki vstopa v igro s svojimi taborniki je še vedno odrasel, vendar je zmožen identifikacije z mlajšimi in uživa v igri prav tako kot mlajši taborniki, vendar ni njim enak. Vodnikova vloga je, skozi igro pomagati mlajšim videti in razumeti stvari, ki jih morda ne bi videli in razumeli sami. Vodnik in igra * Vodnik obogati igro in jo popelje na rob njenih zmožnosti, vendar mora paziti, kako daleč lahko gredo otroci. Vodnik popestri igro, vendar mora vedeti, kdaj naj izgine, in biti pripravljen, da se ob pravem času ponovno pojavi v igri. * Vodnik pozivi igro z motiviranjem, vzpodbujanjem in vodenjem otrok, jih zadržuje nazaj, ko so preveč razvneti in jih vzpodbuja, ko motivacijo izgubijo. Ustvarja primerno okolje, tako da ima igra vzgojni učinek in vzpodbuja otroke, da se vsakič naučijo nekaj novega. * Vodnik usmerja igro in je pripravljen, da otroke opomni glede pravil igre in vzpodbudi ali zadrži tempo igre, ko se mu to zdi primer- fv n Vodniki, ki svojo vlogo dobro opravljajo -bogatijo, poživljajo in usmerjajo igro - lahko z igro dosežejo največji vzgojni učinek. Povzeto po knjigi Handbook for Cub Scout Leaders / Interamerican Scout Office, Santiago, Chile marec Dolgotrajno talno ogrevanje Pa ostanimo še malo na toplem. Če smo si v prejšnji številki ogledali, kako ogreti ležišče, tokrat tistim bolj spretnim ponujam še možnost za toplo in udobno večdnevno prenočevanje. Ležišče za ogrevanje z dimom gradimo tako, da v smeri, od koder piha veter, skopljemo jamo, v kateri uredimo prostor za kurjenje. Najpomembnejše je, da v smeri vetra skopljemo nekakšen jarek pod bodoče ležišče. Prek položimo dovolj močne veje, take, ki se pod težo našega telesa ne bodo zlomile, in jih prekrijemo z rušo. Pod ležiščem smo tako uredili dimnik. Vroč dim nam bo ogreval posteljo. Marljivejši si bodo za večdnevno bivanje nad ležiščem izdelali še bivak ali postavili šotor. Ognjišče pa si brez večjih težav lahko uredimo še v priročno kuhinjo za pripravo hrane. Še droben nasvet: ko prekrivaš dimnik s palicami blizu kurišča, je najbolje uporabiti bolj sveže veje listavcev, ki bodo bolje kljubovale morebitnemu pretiranemu kurjenju. STROKOVNO ScoutPark Zadnjič smo vam predstavili uradno stran Saveza izvičača Hrvaške, ki je prav v zadnjih dveh mesecih zelo napredovala. Pred tem se je, kakor tudi RutkaNET, kot alternativa okoreli uradni strani pojavil Glas Plavog pingvina - hrvaški taborniški portal, ki se je sredi januarja preimenoval v ScoutPark (www.scoutpark.net). ScoutPark portal ima podobno zasnovo kot RutkaNET: novičke (te se delijo na hrvaške in mednarodne), koledar akcij, fotografija tedna, anketa. Poleg tega si na njem lahko preberete še vremensko napoved, ogledate kakšen vozel, pesmico ali pa preberete nov kuharski recept. Od gradiv vam je na voljo še seznam odredov na Hrvaškem, seznam planinskih domov in arhiv sličic, od storitev pa oglasna deska, oglasnik, elektronske razglednice, forum in knjiga gostov. Sicer pa ScoutPark vsebuje še informacije o WOSM-u, SIH-u, skavt-skem gibanju... ScoutPark nas je vse presenetil, tako po svoji vsebini, kakor tudi po tehnični plati. Portal je namreč popolnoma avtomatiziran in prav to mu zagotavlja prihodnost. RutkaNET in ScoutPark sta že sklenila dogovor o sodelovanju in tako lahko na ScoutParku zasledite precej novic povzetih po našem spletnem strežniku in obratno. ScoutPark-ovci bodo veseli tudi raznih obvestil o akcijah, ipd. marec 133 STROKOVNO Astronomija ^ ©mila Philadelfijski eksperiment Oktobra leta 1943 je v Philadelfiji ameriška vojna mornarica domnevno izvedla nenavaden poskus. Slo je za preizkus najnovejše tehnike kamuflaže ladij, s pomočjo katere ladja ne bi bila več vidna na sovražnikovem radarju. S pomočjo izredno močnega magnetnega polja, ki so ga ustvarili s posebej za to izdelanimi generatorji na ladji, so dosegli tako anomalijo magnetnega polja okoli ladje, da je radar ni mogel več zaznati. Poskus so kasneje ocenili kot uspel, vendar s pogubnimi posledicami za posadko. Srh vzbujajoče pa so govorice in poročila očividcev, da ladja ni izginila le z radarja ampak tudi dejansko ... MMftEMZMaraa Komplicirane stvari poenostavljati je zmožnost genijev, preproste stvari komplicirati pa zmožnost norcev. - J. F. KENNEDY Ljudje šele tedaj prenehajo metati kamenje na velike duhove, ko jim postavijo spomenik. - SAPHIR Maxwellove enačbe, ki jih je postavil že leta 1855 J.C. Maxwell, predstavljajo temelj teorije elektromagnetizma. Določajo namreč zvezo med električnim in magnetnim poljem v odvisnosti od prostora in časa. Ker pa čas ni prav nič drugače obravnavan kot ostale tri dimenzije prostora, jih je Einstein enostavno lahko posplošil v "Enotno teorijo polja", ki je ena njegovih najbolj znanih del. Vse lepo in prav, dokler so to le teorije! Kaj pa ko se najdejo posamezni navdušenci ali če hočete "zgodovinski hekerji", ki hočejo teorijo prenesti v prakso? Ko na primer Nikola Tesla hoče nadomestiti daljnovod z brezžičnim prenosom električne energije? Maxwellove enačbe skrivajo v sebi mnogo več, kot le razlago za indukcijo ali pa elektromagnet. V njih se skriva, bolj plastično povedano, celo potovanje v preteklost ali prihodnost ali pa v trenutku skočite na drugi konec sveta ali pa kar Vesolja. Morda je možen celo skok v druga vesolja ali pa še kaj bolj nedoumljivega. Nikola Tesla je na koncu svojega javnega delovanja in raziskovanja prenosa energije (med drugim je tudi on, kot pozneje Einstein verjel, da je energija = masa) skozi prostor tudi obupano dejal, da se s temi stvarmi ne bo več ukvarjal, saj že mejijo na območje "božjega". S temi stvarmi pa da noče imeti opravka, saj je bil "zaveden Kristjan". Kakorkoli že, v Max- Prvi krajec 3. 3. 2001 ob 3:04 Polna luna 9. 3. 2001 ob 18:24 Zadnji krajec 16. 3. 2001 ob 21:48 Mlaj 25. 3. 2001 ob 3:24 (poletni čas) Prvi krajec 1. 4. 2001 ob 12:50 (poletni čas) Polna luna 8. 4. 2001 ob 5:23 (poletni čas) Zadnji krajec 15. 3. 2001 ob 17:33 (poletni čas) Kaos vesolja v praksi 3E reviia Tabor STROKOVNO wellovih enačbah se lahko skrivajo celo razlage za pojav NLP, številnih izginotij v Bermudskem trikotniku ali pa odkritih osamljenih in zapuščenih ladij izpred stoletij. Z njimi bi lahko razložili oaze pragozdov z dinozavri, ki so jih nekateri piloti opazili ob preletu severnega tečaja ali pa morske pošasti in izumrle vrste rib, ki jih sem in tja ujamejo v svoje mreže ribiči. Zelo čudno bi bilo, če ne bi takih zmožnosti preizkusila tudi vojska. In tako se je zgodilo. Einstein je moral kot Zid iz Nemčije bežati v Ameriko. Američani so ga sprejeli s precejšnjo mero gostoljubnosti, saj jim je v pravem trenutku prinesel potrebno znanje za dokončno uničenje Japonske. Vendar pa je Einstein s seboj prinesel poleg teorije fuzije atomskih jeder, iz katere je ameriška vojska proizvedla atomsko bombo za Hirošimo in Nagasaki, tudi "Teorijo enotnega polja". Kakršne koli poskuse v zvezi s tem pa ameriška vojska še danes zanika. In zato je philadelfijski poskus tako tajno varovan in še danes, po več kot 55 letih ni ravno jasno, kaj se je pravzaprav dogajalo oktobra 1943 z ladjo Eldridge D-173 in njeno posadko v Philadelfiji. Nekateri pravijo, da so ladjo v času poskusa za trenutek videli okoli 100 km stran od kraja poskusa, zgodbe o posadki pa so še bolj čudne. Člani posadke so še nekaj let po poskusu spontano izginjali, zmrznili ali pa se vžgali, se prestavljali po prostoru, se selili v preteklost in prihodnost itd. Fraktali, teoretičen pogled na kaos vesolja Ladja ELDRIDGE D-173, ki naj bi bila sredi oktobra 1943 predmet philadelfijskega poskusa MMUHMMflMa 1. 3. Vzhod: 6:41 1. 4. Vzhod Zahod: 17:48 Zahod 15. 3. Vzhod: 6:15 15. 4. Vzhod Zahod: 18:08 Zahod Začetek pomladi: 20. 3. 2001 ob 14:27 06:42 19:30 06:16 19:49 (poletni čas) (poletni čas) (poletni čas) (poletni čas) Genialnost je ena desetina nadarjenosti in devet desetin trdega dela. -EDISON Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko i Kitajski pregovor marec 35 STROKOVNO ut m Sprememba V napovedi nove topografske karte DTK 50 sem zapisal, da se bodo koordinate vseh točk na novi karti spremenile. Zakaj do tega pride, kaj je razlog za takšno spremembo in kakšne prednosti ter slabosti to prinaša? V napovedi nove topografske karte DTK 50 sem zapisal, da se bodo koordinate vseh točk na novi karti spremenile. Zakaj do tega pride, kaj je razlog za takšno spremembo in kakšne prednosti ter slabosti to prinaša? Koordinate so način za enolično določitev lege neke točke. To velja tudi za točke na Zemlji. Osnova določitve koordinat so koordinatni sistemi. Poznamo ravninske, prostorske, pravokotne, polarne, krogelne, elipsoidne in še mnoge druge, a osnova za vse enostavno določljive mora biti matematično opisljiva površina. Zemlja ima obliko geoida in ni matematično opisljivo geometrijsko telo. Zaradi tega koordinatnega sistema neposredno na zemeljski površini ne vzpostavljamo in tako nimamo enoličnih zemeljskih koordinat. Za potrebe vzpostavitve koordinatnega sistema Zemljo ponazorimo kot rotacijski elipsoid. Na elipsoidu je lega vsake točke določena s parom elipsoidnih oz. geografskih koordinat 9 (geografska širina) in X (geografska dolžina). Vendar poznamo na svetu nekaj deset različnih določitev rotacijskih elipsoidov, ki se razlikujejo med seboj po dimenziji in po orientaciji. Na karti moramo elipsoid razviti v ravnino, pri tem nastanejo popačenja. Mreža poldnevnikov in vzporednikov se praviloma preslika v krive linije, kar otežuje določitev geografskih koordinat. Zaradi tega na kartah raje določamo lego točk z ravninskimi pravokotnimi ali polarnimi koordinatami. Matematično zvezo med geografskimi ter ravninskimi koordinatami določa kartografska projekcija. V svetu se uporablja preko 300 različnih projekcij. V Sloveniji smo do sedaj uporabljali Besslov referenčni elipsoid in Gauss-Krugerjevo projekcijo, ki sta se za karti-ranje našega ozemlja uporabljala okoli sto let. Besslov rotacijski elipsoid je lokalni elipsoid, določen tako, da se na območju srednje Evrope najbolje prilaga geoidu. Na njegovi osnovi so določene dosedanje geografske koordinate 9 in X. Iz teh geografskih koordinat sta na osnovi enačb Gauss-Krugerjeve projekcije določeni pravokotni koordinati x in y, ki jih najpogosteje uporabljamo pri določevanju lege posamezne točke na dosedanjih topografskih kartah. Pri izdelavi DTK 50 smo se odločili za uporabo elipsoida WGS 84 in projek- STROKOVNO cije UTM. Elipsoid WGS 84 je globalni elipsoid in je določen tako, da se optimalno prilega celotni površini Zemlje. Od Bes-slovega elipsoida se razlikuje tako po velikosti kot po orientaciji in zato sta geografski koordinati 9 in X neke točke drugačni. Razlika v Sloveniji znaša: 9Bessel - 9WGS = 1,1H± 0,3^ (dobrih 30 m) in XBessel - XWGS = 17,1H± 0,8^ (okoli 350 m). Enačbe projekcije UTM se od enačb Gauss-Krugerjeve projekcije sicer razlikujejo le v enem parametru, kar pa prinese še dodatno razliko. Koordinati v projekciji UTM označujemo z N in E, razlika v Sloveniji pa znaša: y - E = 365 m ± 40 m ter x - N = 1050 m ± 30 m. Razlog za zamenjavo koordinatnega sistema na slovenskih topografskih kartah je v usklajevanju s sosednjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Dosedanji koordinatni sistem je bil uporabljan le na ozemlju bivše SFRJ in seveda je prihajalo na mejah Avstrije, Italije in Madžarske do razlik v geografskih in ravninskih koordinatah. Referenčni elipsoid WGS 84 in projekcijo UTM uporablja vojaška zveza NATO, v tem sistemu deluje tudi sistem določitve lege s pomočjo satelitov (GPS). Podobno spremembo kot mi je pred kratkim uvedla Avstrija, postopoma pa jo uvaja tudi večina ostalih evropskih držav. S spremembo bo tako odpravljen problem neujemanja koordinat na mejah s sosednjimi državami, olajšana pa bo tudi uporaba GPS, saj bomo na GPS sprejemniku odčitane koordinate določili neposredno na kar- ti. Največji problem pa je seveda dejstvo, da imamo mnoge podatke v dosedanjih koordinatah. Zaradi tega smo se odločili za tisk dveh pravokotnih mrež na DTK 50: "stara" mreža je prikazana v črni barvi, "nova" pa v vijoličasti, kar je tudi pojasnjeno v opisu matematičnih elementov levo od polja karte. Tako lahko vsaki točki določimo "stari" - x, y in "novi" - N, E pravokotni ravninski koordinati, medtem ko lahko geografski koordinati 9 in X določimo le na elipsoidu WGS 84. marec 1265 HHBHBOHHE Rod kraških viharnikov~N Leto ustanovitve: 3. junij 1951 Število aktivnih članov: 104 Struktura rodu: Skupina murnov, 5 vodov MČ, 5 vodov GG, klub PP, klub grč Najbolj zagrizena članica rodu: Maja Pikec, Vojko va ulica 19, 6230 Postojna, 041 256 216 - r ■ X ' Mfr fr-ff- i -4 1 i ■ ^ » "Med drugimi stvarmi, ki so se na tistem taboru dogajale, sta naša vrla predstojnika, skavt in gozdovnik, organizirala ■ tudi izlet na Storžič. Zgodaj zjutraj, še v temi, smo zakoračili v hrib. Ne vem zakaj sem zaostajal in kolona mi je ušla. Sam sem taval v reber in hitel,da bi jo dohitel in ujel. Ko sem prišel na Kališče, tj. samo podnožje Storžiča, sem opazil visoke kolei s potrgano bodečo žico. V strahu, da sem prišel na samo mejo z Avstrijo (zamenjal sem Stol s Storžičem) in da bo zdaj, zdaj pričelo pokati okoli mene, sem jo urno ucvrl nazaj v dolino. Ko se je pozno popoldne vrnila celotna skupina, sem prisluhnil njihovemu navdušenemu opisovanju doživlja- u r * , -i' ' ■ ■ -il vV ^ > A " - a. """ i L * " jev. V ušesih mi je neprestano odzvanjala beseda 'vihar-nik', 'viharnikov', 'viharniki', a nisem vedel kaj pomeni. Povezoval se m to besed Končno mi je Pešendaš odgovoril, da je to od vremenskih ujm poškodovano drevo, brez' listja in skorje, obeljeno, ki pokončno kljubuje gorskim nevihtam in viharjem. Po tem smo na viharnike povsem pozabili. Šotore smo podrli in taborjenja je bilo konec." Zapis ob ustanavljanju Rodu kraških viharnikov STROKOVNO KosobriniO Zdravilni jeglič (Primula veris) Jeglič sodi med naše najbolj zgodnje pomladanske cvetlice. V zemlji ima kratko rjavkasto korenino, iz katere poganjajo narobe jajčasti listi, nazobčani v pecelj. Sveži podzemni deli dišijo po janežu. Listi so valoviti in nazobčani, na spodnji strani dlakavi. Z nežnimi dlačicami poraslo je tudi cvetno steblo, visoko od 15 do 25 cm. Dviga se iz listne rozete in nosi več dišečih cvetov. Venec je zlatorumen. Čaša je zvonasto napihnjena. Cvete od marca do maja. Raste po sončnih travnikih, ob mejah in med grmičevjem. Sveži cvetovi imajo prijeten vonj po medu in sladkoben okus. Spomladi nabiramo korenine in cvetove s čašo ali brez nje. Korenino sušimo na soncu, v sušilniku ali pečici. Cvetove sušimo vedno v senci. Cvetovi na svetlobi izgubljajo zlatorumeno barvo, zato jih hranimo v zaprtih temnih posodah. Ker rastlini izkopavamo korenine, je zelo ogrožena: Učinkovine Saponini, glikozidi, hlapno olje, grenčine, kafra in rume- nilo Uporaba Zoper oslovski kašelj, katarje dihalnih organov, pljučnico, gripozne bolezni, zoper nastajanje protina in revmatizma, za mešane pomladanske solate, prikuhe. Recepti \ Juha Potrebujemo: četrt litra vode, 4 žlice narezanih listov jegliča, žlico masla, žlico moke, žlico narezanih listov čemaža ali divje čebule, ščepec suhe dobre misli, sol in poper po okusu. Priprava: na vročem maslu naredimo prežganje, ki ga zalijemo z vodo, dodamo narezane liste jegliča, zavremo in pustimo 10 minut kuhati. Juho začinimo s čemažem in baziliko, soljo in poprom po okusu ter ponudimo. Mešana solata Potrebujemo: 3 pesti očiščenih regratovih listov, 2 pesti mladih listov jegliča, 2 pesti mladih listov trpotca, 2 pesti pleščevih listov, 2 pesti cvetov male marjetice, 1 pest mladih rmanovih listov, sol, 1 pest bršljanaste grenkuljice, olivno olje in jabolčni kis. Priprava: liste omenjenih rastlin očistimo in operemo ter narežemo, zmešamo. Dodamo sol, olje in kis po okusu ter dobro premešamo. Prikuha Potrebujemo: 50 dag jegličevih listov, 20 g olja, polovico majhne čebule, 2 dag moke, malo mleka, sol Priprava: Liste dobro operemo in odcedimo. V malo vode jih do mehkeha dušimo. Potem jih drobno narežemo in na-sekljamo. Čebulo drobno narežemo in na olju prepražimo, da lepo zarumeni. Dodamo nasekljane jegličeve liste, potrese-mo z moko, zalijemo z vodo, v kateri smo liste pred tem skuhali in začinimo. Če želimo, da je prikuha milejša in boljša, dodamo še malo mleka ali kisle smetane. Čaj za čiščenje krvi Potrebujemo: 10 dag cvetov in listov zdravilnega jegliča, 10 dag mladih poganjkov črnega bezga, 5 dag mladih kopri-vinih listov, 5 dag regratovih korenin Priprava: za skodelico preliva vzamemo 1 do 2 čajni žlički mešanice in popijemo čez dan po požirkih 2 skodelici čaja. Cvetovi zdravilnega jegliča namočeni v vinu so čudovito krepilo za srce. marec 39 Tokrat bolj malo o mednarodnih dogodkih, pa zato malo več o tem, kako si lahko sami organizirate kakšen MD. Ključne besede: prostovoljci, samoiniciativa, nova prijateljstva, samoiniciativa, super doživetja, samoiniciativa ... A me razumete? Naj še omenim, da sem strastna zbiralka kartic. Nemška Zveza tabornikov in tabornic (Bund der Pfadfinderinnen und Pfadfinder - BdP) organizira mednarodni tabor, o katerem smo že pisali: Globalis 2001. Zakaj še enkrat, vprašaš? Zato ker so nam prijazni gostitelji poslali vabilo, naj se končno že enkrat tudi mi zapečkarski Slovenci udeležimo kakega evropskega tabora (no, njihovo vabilo ni bilo čisto tako napisano). Ker nas imajo strašno radi in vejo, da so Slovak- ups, Slovenci sila prijazna druščina, nam ponujajo tole: mi jim pošljemo vod, ki ga sestavlja največ 8 članov, starih med 12 in 16 let, in največ dva vodnika, stara do 30 let, oni pa nam zaračunajo ... ČISTO NIČ! Vse, kar si moramo plačati sami, je pot. Ste začeli pozorneje brati? Globalis 2001 Od 26. julija do 5. avgusta v We-sternhohe, 80 kilometrov od Frankfur-ta, boste sodelovali v aktivnostih, povezanih z Agendo 21. Tema tabora je Skrivnost sedmih pečatov. Skupaj z okoli 5.000 nemškimi in drugimi skavti se boste ukvarjali z vparašanjem, kako naj naš planet rešimo pred propadom. Več informacij najdete na domači strani: www.pfadfinden.de/globalis. Na voljo bo tudi home hospitality, Nemci pa so prosili samo to, da jim ČIMPREJ odgovorimo. Kličite pisarno ZTS! Kot je Pugy že omenil, mednarodno leto prostovoljcev traja več kot samo en dan, zato vam bo morda prav prišla tale predstavitev in vabilo: HUMANA Išče prostovoljce za delo z otroki z ulice, gradnjo šol in vodnjakov, boj proti HIV/AIDS, zasajanje dreves v Mozambiku in Zambiji. Začetek dela je aprila in junija, pogoj pa je 6-mesečno šolanje na Danskem ali v Veliki Britaniji. Na voljo so tudi štipendije, informativni sestanek naj bi se zgodil tudi v Ljubljani. Informacije: Stina Herberg, e-pošta: volunteer@humana.org, domača stran: www.humana.org. nepreklicno naročam revijo tabor IME IN PRIIMEK: ROD: ULICA: _____ POSTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: naročnikom priznamo 20% popusta! ¡pošljite na zts - revija t ■ abor, parmova 33, 1000 ljubljana 1 ■ 40 revna Tabor HUMANA je ena od številnih mednarodnih prostovoljnih organizacij. Njen sedež je na posestvu Murgwi v Zimbabveju. Organizacija deluje na različnih področjih v številnih državah. Drži se načela, da razvite države pomagajo državam v razvoju, kar v praksi pomeni, da mladi iz Evrope, ZDA, Japonske in drugih držav pomagajo pri projektih v deželah v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Čas prostovoljnega služenja je 6 mesecev. Prostovoljci sodelujejo pri preventivnem zdravstvenem varstvu v vaseh, v kmetijstvu, socialnem delu z otroki, poučevanju, gradnji šol, bolnic, vodnjakov, latrin, nabiranju sponzorjev za projekte in še mnogih drugih stvareh. Evropsko prostovoljno delo Bližje taborniški tematiki in našemu delu je program Evropskega prostovoljnega dela, ki bo letos potekal že drugo leto. Za 4 tedne lahko okusite čare prostovoljnega dela v 27 skavtskih centrih v 11 državah Evrope. Več vam pa ne povem, ker ste vse izvedeli v januarski številki Tabora. Če ste zelo leni, samo vtipkajte: www.scout.org/europe/for-you in si poiščite svojo sanjsko poletno zaposlitev. Program MLADINA Za vse tiste, ki sanjate o kakšnem podvigu s prijatelji skavti iz drugih evropskih držav, je ta program kot naročen. Gre za program Evropske skupnosti, ki podpira mednarodno sodelovanje mladih. Želijo namreč, da bi tudi mladi prispevali k oblikovanju nove Evrope in krepitvi evropske zavesti med vsemi njenimi prebivalci. MLADINA je namenjena predvsem mladim v starosti med 15 in 25 let, ki živijo v državi članici Evropske unije ali v kateri drugi državi, sodelujoči v programu (npr. Sloveniji). Programa se lahko udeležite, če spadate v eno od naslednjih skupin: • skupine mladih, ki želijo izvesti mladinsko izmenjavo (npr. obisk mednarodnega tabora, skavtov v tujini ...paziti morate le na recipročnost: ce greste vi tja, morajo tudi oni priti k nam), • mladi, ki želijo začeti s pobudo v lokalni skupnosti (npr. posadimo gozdove okoli našega naselja, zgradimo mladinski center...), • mladi, ki se želijo vključiti v prostovoljno službo, • bivši prostovoljci in prostovoljke, ki želijo graditi na izkušnjah in sposobnostih, ki so jih pridobili STROKOVNO med opravljanjem prostovoljne službe, • mladinske organizacije (npr. rod, ZTS...), • mladinski voditelji in voditeljice (primer akcije: posvet načelnikov skavtskih organizacij Srednje Evrope), • mladinski delavci in delavke, • organizatorji različnih projektov na področju mladine, organi in ustanove lokalnih oblasti, • različne organizacije, ki delujejo v tretjem sektorju (civilna družba) • in vsi, ki so na tak ali drugačen način vključeni v delo na področju mladine in neformalnega izobraževanja. In kaj prinaša program MLADINA? Z veseljem vam bodo sponzorirali projekte, ki ustrezajo njihovim kriterijem. Roke za oddajo projektov imajo štirikrat na leto, naslednji je 1. aprila 2001. Naj še enkrat poudarim, da gre tu predvsem za povezovanje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in obiske ali po njihovo: Program MLADINA spodbuja mobilnost, iniciativnost, medkulturno učenje in solidarnost med mladimi v vsej Evropi ter izven njenih meja (to pomeni evropske države, ki niso članice EU). Več informacij dobite na domači strani: www.movit.si. marec 4fl Tadeja Milivojevič Nemanič Zdi se, kot da se od 17. stoletja, ko so sem prišli Angleži, Pakistan ni kaj dosti spremenil. Kolonialisti so, če ne drugega, v deželo pripeljali železnico in angleščino vsaj v mestih naredili za kolikor toliko domačo govorico. Na tiste čase še danes najbolj spominjajo železniške postaje. Mogočne stavbe z doslednim razporedom prostorov so opremljene s starim, masivnim kolonialnim pohištvom. Ob vhodu na postajo stojijo oboroženi policaji, ki ti pregledajo prtljago, v vsaki od mnogih pisarn pa so možakarji z zvenečimi nazivi. Nekajkrat so naju povabili v prijetno hladno pisarno, kar nama je pri 40°C in 80 % vlažnosti še kako prijalo. Postregli so nama z angleškim čajem V mošejah imaš za razliko od drugod priložnost videti in tudi slikati ženske Tile čapatiji so bili najboljši na najini poti. Posuti s sezamom in namazani z oljem so se kar topili v ustih in, če je bila ura prava, tudi s kosilom. Za tako priložnost se je cela gruča uradnikov zbrala v naši sobi, z velikih miz so umaknili knjige in papirje ter na sredo postavili skledo dahla - kuhane leče v pikantni omaki, goro čapatijev - lepi-njam podobnih kruhkov iz nekvašene-ga testa in v časopisni papir zavito čebulo. Pomanjkanju stolov so se izognili tako, da so se enostavno po turško posedli na mizo okrog hrane, kar tudi najstarejšim in najobilnejšim ni povzročalo nobenih preglavic. Na železniški postaji kot tudi drugje delajo le moški. Uradni naziv Pakistana je namreč Islamic Republic of Pakistan in že to pove zelo veliko. Vero v državi jemljejo kar resno. Občutek imaš, da v javnem življenju žensk sploh ni. Na bazarjih pred majhnimi trgovinicami sede prodajalci in izpod čepic ali turbanov zvito pogledujejo kupce. Za vsako stvar moraš barantati. Nekaj dni vaje zahteva, da se lahko kolikor toliko spodobno kosaš z izkušenimi domačini. Vem, da sva prve dni večino kupljenega sadja bogato preplačala. Vendar je to sestavni del igre. Pogosto pa sva bila tudi prav prijetno presenečena. Ko sva v Peshawarju na 1270 revna Tabor RAZVEDRILO Tudi to je Pakistan. Mojstri menda lahko katerokoli puško ponaredijo v borih 10 dneh bazarju kupovala različne vrste črnega čaja, nama prodajalec ni hotel ničesar zaračunati. Ista zgodba se nama je ponovila naslednji dan, ko sva zvečer na prašni ulici sedla poleg prodajalca shish kebaba - majhnih koščkov ovčjega mesa nataknjenih na kovinske paličice. To je nekaj popolnoma drugega, kot če te kdo povabi na dom in ti ponudi streho nad glavo. Vsi ti ljudje so bili prodajalci in midva pri njih zato, da bi kaj kupila. Čeprav so naju videli prvič v življenju, so nama razlagali, da sva njihova gosta in zato naj to sprejmeva kot majhno darilo. Šele ko se je nekoč po naključju poleg znašel možakar z dobrim znanjem angleščine, nama je razložil, da je tudi to zaradi vere. Koran nalaga muslimanom gostoljubnost in strpnost do gostov in popotnikov. Moški so vsi oblečeni v shalwar qa-miz umazano bele, svetlo modre ali svetlo rjave barve. Shalwar so do 2 metra široke hlače v pasu zvezane z vrvico, qamiz pa do kolen segajoča srajca. Ženske so prav tako oblečene v shalwar qa-miz, le da so njihova oblačila umetelno izvezena in izjemno pisana. Poleg tega je obvezen del njihove garderobe tudi shal, s katerim si pokrijejo glavo in v javnosti tudi obraz. V najbolj ortodok-snih družinah morajo dekleta nekje od pubertete dalje nositi tako imenovano burko. To je en sam kos blaga, ki žensko pokriva od gležnjev do glave. Na mestu predvidenem za oči pa je 5 krat Navdušenega prodajalca sva s Tjažem komaj prepričala, da burke doma ne bom rabila 10 cm velik kos gosto zamrežene tkanine, ki omogoča moten pogled v svet. Ženske so videti kot majhni, premikajoči se šotori. Ženske so največji del časa same z otroki doma, varno skrite za visokimi zidovi. So praktično brez pravic. Poročajo se mlade, partnerje pa jim seveda izbirajo starši. Ko sva mladeniča najinih let povprašala, kaj si o dogovorjenih porokah misli on, nama je povedal, da je to zelo dobro in tudi pametno, saj ni človeka na svetu, je rekel, ki bi ga imel rajši kot ga imajo njegovi starši. Ti so poročeni že vrsto let in vedo, kaj je pomembno za dober zakon. Zato bodo zanj izbrali primernejšo nevesto, kot bi si jo lahko izbral sam. Na nek način se sliši logično, mar ne? LJUBLJANA: Dvoranica KS Brod-Vižmarje, KD Priden Možic; četrtek, 12. APRIL 2001 ob 20. uri Naslov predavanja: JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA Predaval bo: Jurij SENEGAČNIK Pajkov v Pakistanu še ni, vendar so viličarji ravno pravšnje nadomestilo marec revija Tabor RAZVEDRILO godba našega vsakdana je že dolgo zgodba, ki trka na našo vest. Vendar se bojda ne smemo niti za hipec ustaviti in ozreti. Kajti potem te preprosto povozi truma tistih, ki v imenu 'splošne morale in skupnih interesov 'hitijo v 'pravo' smer. Moderni človek, kakorkoli si ga že predstavljaš ti, dragi bralec, pa si tega bojda ne more in ne sme privoščiti. Da utiša svojo vest, preprosto stopi v čredo, nekritično sprejme vse njene norme, vrednote in cilje. In potem nekega dne pravi, da je uspel, da je srečen. Knjiga Imenovali so jo Dvoje src močno udriha po naši vesti. Ko se bahamo in tolčemo po prsih, kaj vse je današnji človek ustvaril, kam je prišel, kako visoke gore denarja ima, nam ustvarjalka te izvrstne resnične zgodbe Marlo Morgan kaže drugo plat medalje, edino resnično sončno stran planeta. Ko je človeštvo bojda naredilo velik korak naprej, so ljudje storili najmanj tri nazaj. Mnogo je človek pridobil, še več je izgubil. Imenovali so jo Dvoje src je izjemna pripoved o duhovni odiseji Američanke v Avstraliji. Zgodba o pogumni ženski, ki je tri mesece (če je čas sploh pomemben) potovala z avstralskimi domorodci in spoznala čudovite skrivnosti in modrost zelo starega plemena: kako navezati stik z naravo ter sobiva-jočim , kako zaupati in verovati svojemu notranjemu čutenju in vodstvu. Knjiga Imenovali so jo Dvoje src predaja enkratno, pravočasno in pomembno sporočilo vsemu človeštvu. Se kratek odlomek. Zaradi duhovite in iskrive misli. Ko sem ponoči brez udobja dingove kože tonila v spanec, sem se domislila znane molitve o vedrosti: "Bog, daj mi vedrost, da bom sprejela stvari, ki jih ne morem spremeniti, pogum, da bom spreminjala tiste, ki jih lahko, in modrost, da bom prepoznala razliko." Ustavimo se in zamislimo. Morda je pa vse res! Jez svetuje, vi preberete: Marlo Morgan, IMENOVALI SO JO DVOJE SRC marec ÜB razvededoe Z znanjem do odgovora 1 2 3 4 5 2 6 7 8 9 6 2 5 8 3 loaEnoii Zima res ni bila obilna s snegom, zato sem se nemoteno sprehajal tudi v okolici Bohinja. Tam sem srečal bratranca in zaupal mi je, da je v okolici Gozdne šole opazil veliko trušča in prahu. Jasno me je zanimalo, kaj se tam dogaja, zato sem si hotel stvari ogledal pobliže. Zimovanje razposajene mladeži je bila prava priložnost in neopažen sem smuknil noter. Kmalu sem odkril, za kaj gre. Taborniški dom je v kleti dobil novo podobo -nove sanitarije, umivalnice in celo nove tuše. Pravo razkošje, ki bo na voljo vsem, ki bodo prišli po nova znanja ali na brezskrbno počitniško preživljanje prostega časa. Sprehodil sem se še po ostalih prostorih in se na koncu ustavil v jedilnici. Brrr, tako prazna in hladna se mi je zdela. Tuhtal sem in tuhtal zakaj je tako. Seveda, na stenah ni slik s fotografijami generacij inštruktorjev. Kakšno toplino in domačnost so znale pričarati. Potem sem razmišljal o svojem brlogu; okrašenem s trofejami, spominki in stvarmi, med katerimi se počutim prav prijetno. Le zakaj tega taborniki ne naredijo tukaj, saj je to njihov drugi dom? Nekdo je vstopil v jedilnico in hitro sem smuknil ven, po poti pa še dolgo razmišljal o taborniškem videzu in urejenosti Gozdne šole. Vaš Stric Volk Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Crko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Pravilna rešitev je povezana z 22. marcem. 1. Brez česa je ostal letošnji Glas Jelovice? S - snega, H - kave, U - koksa. 2. Katere rezultate so objavili organizatorji ZNOT-a na razglasitvi? A - obdelane, P - prikrojene, V - napačne. 3. Za koga je Skavtska fundacija, ustanova Zveze tabornikov Slovenije, pripravila novoletno srečanje? I - direktorje slovenskih obrtniških delavnic, E - za vse, ki so pomagali fundaciji in vse, ki jih njeno delo zanima, G - za novinarje ter urednike večjih slovenskih časopisov in radijskih postaj. 4. Stric Volk se je razhudil nad višino tabornine za: T - Svetovni zlet na Tajskem, Š - Lučko miru, C - Krearto. 5. Znak, ki spominja na krog z dvema rogovoma, je znak: L -ZTS, O - gozdovnikov, P - skavtov. 6. Kateri rojstni dan so praznovali v Ravnah? N - štirideseti, Z - dvajseti, E - osemdeseti. 7. Katera igra je socializacijska? C - Daj, daj. R - Daj, daj, no ... I - Dam - daš. 8. Predl letom in pol so zagazili v neznano in naredili stezo ... komu boš sledil? Z - ekipi mzt.org, D - ekipi Rutkanet-a, H - ekipi IJS. 9. Ali si lahko za prijetnejši spanec podkuriš pod ležiščem? A -da, vendar moramo žerjavico prekriti z rušo, O - da, vendar moramo nujno imeti negorljivo spalno vrečo in spodnje perilo, K -da, vendar moramo obvezno spati z gasilnim aparatom. REŠITEV IZ ŠTEVILKE 2/2001: RUTKA JE NAJBOLJŠA 46 revna Tabor RAZVEDRILO Nagradna križanka SETAVIL: F. KALAN VELEPOSLANIK SREDSTVA, KI SE UPOR. ZA NARKOZO PRIPRAVA ZA TRKANJE 4. IN 3. VOKAL OBDELANO POLJE PODNO-ŽIŠČE SAMO-SKRUNEC (PO ONANU) VARNOSTNI SVET STAREJSI MODEL VOZILA CITROEN MAJHNO PLOVILO FIZIKALNA KRIVULJA DRAGOCENO KRZNO NORKE IME IN PRIIMEK NAŠEGA PISATELJA IME IN PRIIMEK NAŠEGA PEVCA DLAKA POD NOSOM IME MODERATOR-KE BAŠ SODOBNIK KELTOV KONICA LUKA V IZRAELU OPOJNA PIJAČA IGNAC (DOMAČE) VAŽNA ZAČIMBA GR. ŠPORTNI KLUB IZTREBLJEN PTIČ VELIKAN IZTOK BOŽIČ POLICA ZA KNJIGE VODNI VRTINEC NAJMANJŠI DELEC SNOVI BRATRANEC (NAREČNO) KONKURZ PODJETJA RALNA ZEMLJA 5.JN 10. ČRKA ABECEDE DELO OBRTNIKA VOZILO OČETOVA SESTRA NAS NfKD. SMUČAR (ROBERT) KVAR MEHANIČNE STATVE KOŠARKAR DANEU NAS PLANINEC (JAKOB) PEVEC PESTNER LITJE ZADETEK PRI KOŠARKI JUDOVSKI KRANJ FRANC. NOGOMETAŠ (NICHOLAS) SMUČ. KLUB TISKANJE ČILSKI TENISAC (MARCELO) ATEK NEUMNA ŽENSKA HBSRBBHIHHIHiliBGRBmlHISBBBHsllnHHHBIBIB Pravilno izpolnjen kupon št. 1 je poslalo 22 bralcev TABORA, pravilne rešitve so: MUŠKAT, ARAN, MARTA ZORE, ULAN BATOR in LUČ MIRU. Nagrajenci so: Baseball čepico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobila Katja Kemperle iz Železnikov. DROGINO nagrado je prejela Urška Gliha iz Grosupljega, miško za osebni računalnik smo poslali Renati Travnikar iz Ljub- ljane, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo šla Jana Brankovič iz Ljubljane, nagrado podjetja JAZON pa dobi Robert Šubic iz Žirov. Čestitamo! Nagradne kupone št. 3 pošljite najpozneje do 25. marca na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. marec ÜB i V rtOc ' CIM UD-VU h M I >1 I h I DOM IK [CA I I -_L.------.-ir - - LUhMTUiUI H Ifiin IJBlJ Ti" n.rj: mta-mtm * .v -■ HM [V I , rt. ■ ■ *■■ ftU * »■ B - - - - -.^ ---- - - Taborniške-skavtske znamke Filatelija - zbiranje znamk - je v svetu že nekaj desetletij močno razširjen konjiček. Stari in mladi v številnih državah zbirajo znamke, katerih število skokoma narašča. Zbiralci se največ odločajo za zbiranje znamk "svoje" države, poleg tega pa običajno zbirajo še kaj. V tem "kaju" se največkrat skriva zbiranje znamk s tematiko, ki je zbiralcu najbolj pri srcu (živali, rože, znamenite osebnosti, glasba, sakralna umetnost, šport ...). Ena od številnih tematik, je prav gotovo skavtstvo. Zbirka "skavtstvo na znamkah" obsega danes že nekaj več kot tri tisoč znamk raznih držav sveta. Prve tri so izdali v Južni Afriki pred več kot 100 leti (9. april 1890). Te so najredkejše in vsled tega tudi najdražje. Dvajset let kasneje jim je sledilo devetnajst znamk kraljevine Siam (danes Tajska). Prvo evropsko znamko - na njej je upodobljen skavt - je izdala Madžarska. Med redke in drage znamke uvrščamo še dva bloka Nikaragve iz leta 1949, dva bloka Egipta iz leta 1956 in blok Severne Koreje iz leta 1957. V Sloveniji je prva in doslej edina skavtska znamka izšla pred nekaj manj kot šestimi leti, v Jugoslaviji (Srbiji) pa ena pred dvema letoma. Največ tovrstnih tematskih znamk izdajo poštne uprave najrazličnejših držav ob Jamboreejih, ob obletnicah ustanovitev svojih skavtskih organizacij, ter ob kongresih Svetovne skavtske organizacije. Večino znamk tematske zbirke "skavti" je mogoče najti in kupiti po zmernih cenah, za komplementiranje zbirke pa je žal potrebno seči globlje v žep, saj imajo nekatere znamke visoko ceno. Pa še to, kar dobro tretjino vseh doslej izdanih znamk si jih je možno ob poprejšnji najavi ogledati in kupiti po izredno ugodni ceni v pisarni ZTS.