113. številka. Trst, v soboto dne 23. aprila 1904. Tečaj XXIX •f Izhaja ▼Mik dan lil ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. P#*aBC2B9 številk« se prodajajo po 3 novi. (6 stotink) V anogm tobakamah ▼ Trstu ib okolici, Ljubljani, Gorici, oetji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, fk Petru, Sežani, Nabrežini. Jfovemmestu itd. Qirla>c in narcčbe sprejema uprava lista „Edinost", • da Pride do * Anglijo, reki »Jalu je bilo 19. in 20. t. m. vse mirno. °be državi bi v tem 8luč'aJ" »gabili. S rememoe ni nobene. V noči 19. t. m. bo Rusko posojilo mpaz li nasj-roti rtu Deverhill zapadno «1 PARIZ^ 22. (Agence Ka ču-a nek ;>arnix, ki je odposial č-clne miste Earopaine« poroča z .. oćiviJno v svrho icerjenia. Cjlni bo <3 bno ge vrša v Petrjgradu pogajanja mej rusko vrnili. vlado in najuglednejimi paiižkimi kreditnimi Usmrtitev dveh japonskih Častnikov, zavodi zaradi posojila. Sodi se, da utegne PETROGRAD 22. General Kuropatkin *°»šati to poscj-io 100 m.lijonov frankov po je poročal brzojavno c*rju o usmrtitvi dvtb 5°/o ter biti vrnjeno v 4 letih, japonskih častnikov, ki sta bila obsojena na smrt na vislieab, ker sta poskušala poškodo-vati železu o o. Iz ozira n\ to, da sla bila i častnika, so j h u?trelil:. Odhod ameriških pomorščakov. SEUL 22. Sedemdeset pomorščakov se se je vlak odpeljal. BUDIMPEŠTA 22. Iz vztočnega kolodvora bo odšii vlaki proti Zemunu, Sabadki in Miškolcu ter ob <>. uri 55 min. osebni vlak prek Bruka na Dunaj ; nadalje je od-šal vlak v Solnok cb 8. uri 10 minut. Nato »Econo-!80 *aPr^ čakalnice in perone. Občinstvu se vso reservo. se navaja, da zadostuje Bedaj japonska po- Da ge' fmcgc5i preskrbljev£n:e prestol- sadka, ako nastanejo keki nemiri. njcp> dovaža ge 2ivina z dežele y Budimpe- Poročilo Aleksej eva o nesreči »Pe- deloma po cestah deloma na ladijah. tropavlovska«. BUDIMPEŠTA 22. Štrajkujoči železni PETROGRAD 22. Aleksejev je poslal garji BO zapustili sinoči ob 9. uri zvečer carju otširno poročiio o boju 13. t. m., po BV(>je ^torišče ter se sestanejo zopet danes VVoronienka mogo blaga namenjenega za katerem se je dogodila katastri ft »Petro- 7 urj z;utraj. Voditalji so štrajkovcem Ogrsko. Z velikim trudom se je promet pavlovska« na sledeči način: Ob 9. uri 43 pri0bčili, da je sa nade, da se stvar poravna, vzdržal min. z>trsj je nastala na desni strani »Pe- vendar je treba štrajk še nadaljevati. Odbor, troFavlovska« eksplozija, kateri je sledila ki Daj ae8tavi spomenico, se je sinoči zbral druga silnejša poveljmkovim mostom, ter utegn0 danes zjutraj svoje delo dovršit', nakar se je vzdignil kvi*ko dimnat steber. jutrnji viafc \z Oršove je bil ustavljen na Istodobno se je dvignila sprednja jambora, potaji porta OrienUlis. Železniški delavci so dimnik, poveljnikov most in stolp. Ladija se namreč ranili strojevodjo in pcškodovali tir je nagnila na desco stran, zavil jo jo plamen na večih Tfrajjb.~Pri" "Nitri je bil od neznanih in pogrezoiia ee je v 2 minutah. Del po- zJikovcev oplenjen tovorni vlak, katerega je eadke sa je rešil. Križarka »Gaidamak« je zapustilo osobje. BUDIMPEŠTA 22. Členi odbora štrsj kujočih železničarjev eo izjavili, da bodo razpravljali z vladnimi zaupniki samo v svo redili velikega kce^a C.rila. Reš:!o ee je 7 častnikov in 73 mož. S&lep poroč.ia y>ravi, da ee vzLc tesreče zaveda možtvo svcjth dolžnosti. Japonski dobrovoljci. TOKIO 22. (Rtuterjev biio.) Vojnemu BELIGRAD 22. »Samouprava« poroča, da storč poklicani faktorji korake, ki bodo zahtevali odškodnino za škodo, ki jo trpi srbska tvgovina valed štrajka na Ogrskem. MONAKO V O 22. Štrajk železničarjev na Ogrskem je tudi za tukajšnje mesto velike važnosti ker je tukajšnji sem^^^^^o odvisen od uvoza ogrske živine. BUDIMPEŠTA 22. Dunajski brzovlak, ki je odšel iz vztoenega kolodvora ob 2. uai 15 minut je ostal v Rabi. Strojevodja imenom L:cko se je branil voziti dalje. Vt»!ed jem taborišču, sicer nastanejo vznemirljive tega je moral ostati vlak v Rabi in ni mogel govorice, ako fe Iz šotorišča oddaljijo. nadaljevati vožnje na Dunaj. Na vlaku ste Poslantc Voioj je izjavil, da pristane na bili dve atetniji pehote in 8 potnikov. BUDIMPEŠTA 22. Da preneha štrajk, je malo nade, ker zahtevajo štrajkujoči železničarji nemudoma izpolnitev vseh svojih zahtev. Poslanca Vo;oi in Varaonvi sta nehala mioisterstvu se stavlja neprestano veliko šte- te predloge ter ee poda proti 11. in pol uri vilo dobrovoljca v aa razpolago. Med njimi so v šotorisč?, da sa tam z odborom posvetuje, zastopane vse starostne dobe cd 14. do 70. Mirovne razprave se bližajo koncu. Maoge let s. Prijavilo se je tudi mncgo dosluženih preporne točke so že vravnane, diference bo vojakov. Oolastnije sodijo, da je lahko na- še glede plače n žjih vrst uslužbencev, brati za vojno pol milijona dobrovoljcev. BUDIMPEŠTA 22. Ob 9. uri 45 mio. Doaedaj ee pa teh prijav ni sprejemalo. predpoludne je odšel iz zapadoega kolodvora Veati o odhoda črnomorske eskadre. osebni vlak v redu. Ob 1. uri 45 min. PETROGRAD 22. Za javn > mnenje v odide brzovlak proti Dunaju. Petre gradu je značilno, da se predstojeća po-vrnitav admirala Skridlova v Sebastopol pred BUDIMPEŠTA 22. Po noči je dospelo Bemkaj 168 mož železniškega in brzojavnega cdpotovanjem na bojišča {tolmači v smislu, polka. Stotnik se je predstavil D^cseju, voda pojde S kri d lov s črm mor-ko eskadro na ditelju obrata na laveaa bregu, na kar je b.lo daljni Vztok. V nekih krogih menijo, da poslanih na zapadni in vztočni kolodvor po Aoglija v to privol'. L st »Rus« naglaša iz- 84 mož. Oaobni vlak, ki je odšel iz Budimpešte ob 9. uri 45 min., se je ustavil v Rako§- vrstne razmere mej kraljem Edvardom in ruskim dvorom in znatno vlogo, ki jo ima PODLISTEK. 69 Teodora. Povest Hrvatski spisal Ergrenij Knničie, prevel J. S. Drugi del. IV. Samo nekoliko besed je spregovorila, globokim pridušenim glasom. Silila se je, da je tako govorila. Plačavši žganje je šla iz kavarne sklonjeno, pak se spustila po cesti proti DakiVavi hiši. Na cesti je bilo kakih deset maškar, pred hišo finančne straže pa nekoliko žensk, ctrok, in trije štirje mornarji. Hoteli bo videti gospo Jo, ki bo prihajala na ples. Prš i je sneg, počasi se je spuščal na cesto, tresoči se v slabotni luči, ki je prodirala v noč iz plefalnice v hiši fiasnone straže. Ona maškara s pisanim robcem na obrazu je etDpila v Dakićivo hišo, v vežo in potem v prodajaln co. Dakid Be je Bprehs^al. Obrnil se je, na hrbtu prekrižan:h rok, pripognen, razrovanega obraza, pa je vprašal jezno : Kaj hočeš.... ? V isti mah mu je temneio pred očmi, v srcu ga je zazeblo grozno in ledeno, obvila ga je črna tema in zvalil se je na tla ropotom. Iz ust mu je brizgnila topla kri in mu pomočila brke, osivelo brado in vrat. Maškara mu je iztrgala nož iz prsi, pak ga prebodla še nekolikrati. Dak ć Be ni več ganil. Maškara ga je hitro iazpela, obrisala nož ob njegovo suknjo, vzela mu listnico in spravila pod vrečo. V tem je zakričala pred vratmi prodajalnice kuharica Tonka : Oh Bog ! ter je lomastila pred hišo kričaje iz vsega grla: Na pomoč, na pomoč! Gospodarja, Bedaj, ub li ! Na pomoč ! — Tonka je bi]a hotela v prodajalno, da pokliče gospodarja k večerji. Prihitelo je pred hišo kakih pet ljudij. Vse je lomastilo in je bilo prepadeno ca obupni klio Tonkin. Maškara, skočivša iz prodajalne v teio, je čula krik in hitanje p^isre^jvati. Železniški promet se deloma vrši s pomočjo vojakov in uradnikov. Na glavn.h progah vozijo dnevni vlaki. Trajalo bo več tedaov dokler se [uvede nor ma^ni promet. Upati je, da pričae veČi del štrajkovcev v nekoliko dneh zopet delati, ko uvidi da se vrši promet, čeravno omejen, tudi brez njihovega sodelovanja. podata danes zvečer na Dunaj k skupnim ministerskim konf^e^cam. J^anik Nisard. RIM 22!. *Nđresničha je. vest, da zapuati francoski poslanik pri Vatikanu Rim za časa, ko bode Loubet tukaj bival. Nisard ostane tukaj. PARIZ 22. Ministru za poljedelstvo Mongeotu se je bolezen obrnila na slabše, tako da vzbuja njegovo stanje bojazen. Prememba vojaškega drorjanstva. BELIGRAD 22. Prememba vojaškega dvorjanatva, ki je bila zaukazana 1. t. m., se je danes izvršila. Dogodki oa Balkanu. CARIGRAD 22. Bjlgari, ki so bili pregnani v Malo Azijo, sa pomiloščeni, izvzevši one, ki bo se udeležili dinamituih atentatov. SREDEC 22. Bolgarska vlada je sklenila, da se sporazume s turško vlado glede povrnitve makedonskih beguncev. SREDEC 22. Rizov se je podal v Sit-niakovo, da poroča knezu Ferdinandu o pogajanjih s srbsko vlado ter da dobi novih instrukcij. BELIGRAD 22. Vladna »Samouprava« vidi v sklepu poštne in brzojavne pogodbe mej Srbijo in Bolgarijo prvi znak, da so tudi južni Slovani spoznali potrebo, da se sporazumejo glede sklepanja pogodb na gospodarskem polju Še le ko se v tem oziru ukrene potrebno, bo možno sklepati politične pogodbe. Vsi reani politiki, srbski in bolgarski se 6trinjajo v tem, da prinese srbsko bolgarsko sporazum-ljenje enako korist obema državama, vsi čutijo potrebo takega sporazumljenje, List se nada, da slede sklepu poštnega in brzojavnega dogovora še druge enake pogodbe, na temelju gkaterih pride še le do političnega sporazumljenja. Minister Pelletan. PARIZ 22. Več listov poroča, da na-meruje oditi minister za mornarico Pelletan na ladiji v Napolj, da prisostvuje 29. t. m. paradi brodovja, ki bo na čast predsedniku Loubetu. Razsodba državnega sveta. PARIZ 22. Državni svet je razsodil, da je v pismenih protestih nadškofov iz Pariza, Lvona, Renneea in Toulouse, ki so jih ulo-žiii proti odpravi kongregacijoniškega poduka, zloraba uradne oblasti. Brzojavne vesti. Ministra Tisza in Lukacs. BUDIMPEŠTA 22. Ministerski predsednik Tisza in finančni minister Lukacs se ljudij, pak se naglo obrnila ter pobegnila po 6topnjicah, na hodnik, v vrt. rr Kdo ubil, kje, kedaj ? ! so kričali ljudje, dvojica kapitanov, mornarji, ženske, gledali v veži, letali po prodajalni, kjer je ležal Dakić na tleh, v krvi. — Pobegnil je skozi hišo na vrt! — so kričali mnogi. — Neka maškara ga je ubila ! je vpila Tonka. Pomorska kapitana in nekoliko mornarjev bo be spustili v vrt, naravnost proti železnim Tratom za maškaro. Teodora in Karlo, razgovarjajoča se pod kostanjem, Bta začula krik in se stresla. Med tem ko je Teodora hitela proti hiši ob severnem zidu vrta, bežala je maškara po aredi vrta. Karlo je videl maškaro, ko je Bmuknila iz vrta skozi železna vrata na pot, ki je vodila ob pokopališču. Par trenotkov za tem je opaaii Karlo več ljudij, tiste kapitane in mornarje, kako beže proti vratom, a da bi ga ne opazili, začel se je potajevati Fianciielni spr Hrvatske i Ogrsko. Hrvatski spis. F. Miiobar. — Priredil 0. F. IX. Ako se ogrsko blago konsumira (troši) na Hrvatskem, tedpj bi morala Ogrska od-poslati Hrvatski potrošarinski davek na to blsgo. Toda Ogrska se ne ravna po tem, ali vsaj ne v vsem. Tako je dobila Ogrska leta 1900. do pet milijonov goldinarjev od samega petroleja. Od med kostanji proti severni strani vrta, da se je čim bolj oddaljil od njih. Ali oni ljudje so ga opazili in začeli bežati za njim. Ne ve-doči, kdo bo ti ljudje, se je Karlo povspel na zid, eni so pali v dračje, kakor tudi Karlo, drugi, srečneji, na pot ravno na noge. Tu so ga prijeli in se prestrašili, toliko kapitani kolikor mornarji, čeprav eo bili njegovi po-jitični nasprotniki. Ko je Teodora planila se stopnjic v vežo, navstala je grobna tišine. V veži je bila glava ob glavi, V3e natlačeno. Deklica je lomastila v prodajalnico, kjer je ostala kakor iz kamena, razširivša roki in pridvignivša ja pred Babo v vis. Ne irustivša niti besede, je napravila Jva koraka, padla na kolena poleg mrtvega očeta, Bi pokrila v obupu obraz z rokama in klonila z glavo na njegova prsa. V veži so mnogi jokali. (Pride še.) tega imelo bi razm:r~o odpasti na Hrvatsko J dni bo bili prisodili admirala Aleksejevu tako Iijoaa, v reaaVi pa je dobila le; ulogo nezadovoljneža, ki se čuti žaljenega in okolo pol mil 223 gld. »Znamenita je š.eta, koju je Hrvatska uslied tega pretrpjela« pravi brva'.ski nuncij. A ima tudi prav, ker mesto da je Ogrska izplačala Hrva taki zi Je:a 1889—1(198. 45 milijonov gold., izplačala je samo 11 milijonov. Poleg tega je skupni eabor leta 189J. vsprejel zakon, po katerem Hrrataka v ebče ne bo dobivala nikake potrošarine, ampak zapostavljenega in ki je v navskrižju z generalom Kuropatkinom. Aleksejev da je že podal svojo demisije..... Seveda ni bilo na vsem tem nič resničnega. Kadarkoli prihajajo v svet take tenden-cijozne vesti, je to najeanesljiveje zaamenje, da japonofi'i nimajo ničesar druzega poročati — neugodnega za Rusijo. Da pa so ravno sedaj zopet začeli elepariti s takimi vestmi, je to še posebno zaamenje, da posledice ka-skoraj vse se bo stekalo v ogrske blagajne, tastiofe »Petropavlovskegac in smrti admirala ker po istem zakonu Hrvatska z Ogrsko' Makarova niso take, kakor so si domišljali tvori »jedno potrošarinsko področje«. In kakor uči ogrski renuncij, ne more se potrošarine razmerno odšteti Ogradi in Hrvatski — ka- ti japonefili. Nekoliko podatkov o ruskem brodovju v Tihem morju in smo dokazali, da je to brodovje še vedno v taki sestavi, da bo kor jo odšteva n. pr. Ogrska toliko Avstriji, ' moglo v danem času prav izdatno sodelovati kolikor Bosni in obratno. Tako potrešarineko na vojnih dogodkih. uređenje med Ogrsko in Hrvatsko je »v bo- Ozirom na položaj na kopnem, ob reki doče izključeno«, ker tako razmerje more se Jalu, pa prihajajo celo od japonofi'skih virov uvesti jedino le med »samoetalnimi drža- za Ruse ugodna poročili*. Glede števila ruske Tami«. vrjske ob rečeni reki priznavajo eelo angležki To pa je poveem krivo, ker samostalne, 1 viri, da je iste mogočno. Ziseli so ugodne t. j. suverene države, si ne vračajo med seboj pozicije in veliko utrdb. Dokler Japonoi ne potrošarine, temveč uvajajo potom trgovskih premagajo te vojske, tudi železaioe Mukden- dogovorov carino, v kateri je p^trošarina že Port Artur ne dobe v svoje roke. A dokler uračunana. se to ne zgodi, ne more biti govora o obko- A te eamestilne države, na katare je ljenju Port Arturja, cz roma iz-itradanju. To mislil ogrski renuncij, t. j. Avstrija, Bo3no- povdarjamo zafr>, ker st» je zadnje dnij z jpet Hercegovina in Ogrsko- Hrvatska niso same toliko pisalo o obupnem položaju trdnjave po sebi eamoatalne države. V redni uniji portarturske. izgubljajo zavezne države individualno samo- A iz Japonske moremo dane* zopet za stalnost ter jo odstopajo v korist realni beežiti neko vest, ki je podobno sumljiva, uniji. kakor ona o razglasu japonskih županov, ki Ogriki renune j (ako ni imel morda dru- so prisegali, da je na Japonskem vse mirno, zega namena) potlužil se je le nespretne fraze, Preko Londona prihaja namreč veet, da je hoteči povedali, da se potrešarina uvršča le »socialistično novinstvo« na Japonskem pro- med »samostalno gospodarskimi področji«. testovalo proti vojni kakor zločiau na Člove- V tem zmislu ima ogrski renuncij prav. štvu. Neki list — »Helmin Shinbun« — da Hrvatska faktično ni samostalno narodno prinaša izjave, ki so » v kričečem kontrastu področje. Ali iz tega ne Bledi, da ista nima « sicer vladajočim šovinizmom«, pravice biti tako samostalno področje. Hm, hm ! Torej »socijalisti« so začuli Nagodba od leta 1868. nas označu e protestirati in podajati izjave, ki so v kriče-i kakor poseben političen narod z lastnim ozem- čem kontrastu s splošnim šovinizmom. To je ljem. A ta naslov nosi v svojem bistvu samo zopet nekaj novega. Pa n9 da bi protesti etalno narodno gospodarsko področje, to je »socijalist >v« skrivali kaj druzega, kar hočejo politična in gospodarska icd vidualnost, kise oficijelni krogi prikrit1, kakor prikrivajo svoje ne da razdeliti pojmov no, še m inje more svoje izgube na ljudeh in vojnem materijalu, obstajati v praks:. Calo »Ncue Freie Presse« konstatuje, da Prej ali kasneje mora politična osebnost resnice ne izvemo od Jap incev, dokler ne mine etvoriti goapedareko, ali pa rszorana gospe- vojna, ali pa — tudi potem ne ! darska osebnost dovede v razsulo politično. 0 >Petropavlovsku«. Skupnidohodki, od katerih se V Petrograjskem listu »Novoje Vremja« Hrvatski plačuje premalo a 1 i je izrazil lastaik teS* ]i:ta» Suvorin, da je bil P • Nekoliko primerov : n i c. »Petropavlovsk« razstreljen od mine, katero je položila japonska podmorska ladjica. Oas je, da bi se pričeli pečati z vprašanjem takih a) Pošta, brzojav, telefon, železnica in pcdmorskih ladijc. kar je spojenega s temi zavodi, doneslo je I. L[3t opozarja na to, da je bil Makarov • 1899. o Trs* j hrvatski zvezi čistega dohodka nagprotnik velikih oklopnjač in da je vedno ; «rez 44 milijonov. Razmerno morala bi dob ti od priporočal, naj bi se raje gradile manjša kritega Hrvatsko S.avonija nekaj čr*z 3 in pol žarke, ki hitreje vozijo. Velika oklopnjača ■ milijona, a v resnici ni dobila ni - staiie najmanje 10 milijonov, križarke so 1 ® e 8 a r- ceneje. Za stroške »Petropavlovskega« bi ee b) cd vojno oprostnih taks pripadalo bi Zgradili trije »Varjagi«. Tudi to vprašanje ; Hrvatski za dobo m nulega desetletja po ra- ^o treba pretresavat:. čunih dr. Vrbmn ci okoli 5 240.000. ( Vrbani-civ nuncij 1902.) en od potnih 1 etov za živino, kateri listi se na Odrskem tiskajo in kolekujejo, a v Hrvatski prodajajo, dobiti bi morala Hrvatska povprečno 1 milijon na leto. Za časminolega desetletja tvori ta vsakoletni rgubiček lepo svoto desetih milijonov goldinarjev. d) od državne loterije morali bi Hrvat. -Slav. dobiti letno okoli 100.000 g'., a ne dobiva ničesar. e) Potrošarina (užitnina) je davek, katerega država nalaga producentu in ga od njega tudi iztirjava, a c n ga nalaga na kupce. Tako je plačal ta davek oni, ki je to blago porabil. Ako se pa na primer to blago dobavlja v Avstriji (kjer je država dobila davek od producenta), a se troši v Hrvatski, tedaj pošilja Avstrija z blagom vred tudi pripadajoči davek, a tu ne Hrvatski, ampak pridržuje ga Ogrska. Rnsko-japonska vojna. Trst, 22 aprila 1904. Kakor redno kaže kazalec na ari ure, minute in sekunde, tako se v japonofi skih listih perijodično povračajo izvestne tendenoi-jozne vesti, ali o veliki nezadovoljnosti v Rusiji, ali o nepremagljivih težavah na prevaža nju ruskih čet, ali o finamijelnih stiskah Rusije, ali o duševni potrtosti earjevi, ali o — prepirih in ljubosumnostih med visokimi ruskimi generali. Sedaj puščajo biti nezado voljnim enega generala, sedaj druzega. Te »jni psi t službi humanitete. Na bojišče v vztočno Azijo se odpošlje veče število voja h psov, ki so izuSeni, da zasledujejo ranjence. Na vratu jim bo vise'a torbica z zdravili in okrepSalnimi kapljicami, da se jih bado zamogii ranjenci posluževat', dokler ne pride do njih sanitetna ambu-lanca. Nevtralnost skandinavskih držav. Pogajanja zaradi skupne izjave o nevtralnosti vseh treh škandiDavskih držav, Danske, Norvežke in Švedske, so dospela do ugodnega zaključka. Nove določbe bodo objavljene koncem tega meseca. Usmrtitev japonskih dinamitardor. t Iz Harbina poročajo * Berliner Tagebl.«, 1 da je tamkajšnje vojno sodišče obsodita na smrt nekega japonskega polkovnika in japonskega stotnika, ki sta hotela, preoblečena po kitajsko, na potu iz Pekinga skozi Mongolsko, razstreliti železniško progo. Neznatna poškodba železnice zapadno od Harbina je bila brzo popravljena. Položaj ob reki Jalu In Llao. Po ZHtrjevanja loodoaakfga »Daily Ex press« ee pričakuje, da Rusi prodro v Korejo. Njihova delavnost na desnem bregu,, reke Jalu vzbuja pri Japoncih veliko pozornost. Rusi se neprenehoma pomnožujejo z novimi četami in o njihovi vojaki pri LiaojaDu se meni, da je v veliki premoč . Tudi zavzemajo oni ugodneje pozicje in sodi se, da1rpovsem lahko izsilijo prehod 5ez reko Jalu. Med Kiulienhengom in Antungom to zgradili na različnih točkah utrdbe in njihov« pred straže str je pri Koshandu in na enem otoka reke Jalu. Vsak dan se vrše praske s sovražnimi predstražami. Število ruske vojBke na at vernem obrežju reke Jalu se ceni nad 50.0.00 mož. V Tokiju so mnenja, da je vest, glasom katere so Rusi iz ozira na kitajsko nevtralnost umaknili svoje čete od desnega obrežja reke LTao. naperjena na to, da bi zvabila Japonce, naj bi se v oni strani izkrcali. V Kulien-haugu je 4000 Rusov in od tam d 3 Ta-tungku so nastavljeni na vsaki dve milji vojaški oddelki. Ruske vojske utegne biti med Antungom in Tenghuenhengom 20.000 mož. tf Razgovori s Skridlovom. Parižki »Matin« objavlja razgovor svojega petrograjskega poročevalca z admiralom Skridlovom, ki se je prikrito iziazil, da utegne izbrati za svoj glavni stan Vladivo-atok, kjer se nahaja izvstna ekskadn križark. S cer ni Skridlov omenit drug h svojih načrtov., O katastrofi »Petropavl« vska« je pripomnil Skridlov, da zgodovina mornarice ne pozna enake nesreče. Vsi načrt?, vsa važna poročila o japonskom brodovju so izgubljena. »Mojo domovino« j* rekel, » je zadela grozo« nesreča; vz'ic temu zaupam v bodočnost, da izvrš m nalogo, katero sta mi naložila car in domovina ; Bjg me bo varoval ter me vodil do zmage.« Nasproti dopisniku »Journala« ee je izjavil Skridlov: »Rusija je žrtev nesrečnih ! dogodkov, toda jaz ne smatram, da je igra ! zgubljena; nasprotno, skušnje povečajo po-1 gum. Jaz storim vee da zmagam; v nasprot j nem slučaju bom ravnal po izgledu svojega1 izbornega prednika ter pokažem, kako zna ruski pomorščak umreti za Rus;jo. Petrograjsko prebivalstvo je mnenja, da stopi admiral Skridlov v cfdnzivo, toda v ^ strokovnjaških krogih sodijo, da se omeji za sedaj na defenzivo. Dopisniku »E ho de Par'sc je pripove-dovsl Skridlov : »Jaz se podam bodoči teden v Azijo, toda prej mislim iti v kak samostan, da prejmem tam bUgos'ov od naeled-' nikov D mi trija Donskega, kakor je to storil tudi KuropatkiD. S/ojo nalogo dovršim lažje ko izriolnim svojo versko dolžnost in prejmem blagoslov sv. Sergije.« O svojih operscijskih načrtih je pripomnil Skridlov : Izletov no bom delal se svojimi ladijami ker jih nočem spra7-' Ijati v nevarnost, ampak jih ohraniti za ve liko prilike. Veliki knez Ciril jeden iz malega števila njih, ki so se povodom katastrofe »Petropavlovskega« rešili, je dospel v Harbin na svojem povratku v domovino. Njegove poškodbe, izlasti opekline na vratu in ušesih ee celijo. Pravi, da si še sedaj ne zna to'maeiti, kako se je rešil. Ko ee je pripetila eksplozija stal je poleg Ma- i karova na mostu poveljnika. Hkratu se je! dvignil stolp ognja proti nebu. Zdelo ee mu je, da se ladija razkroji na dvoje. Skoro brez zave3ti je gledal, kako se sprednji del ladije potaplja in poveodi okolo seba je videl mrtve. Kolikor je le mogel je hitel preko mrtvih trupel, skočil v morja ter se spustil čim globlje v vodo, di bi mogel laglje plavati» preko ruševin ladije. Ko se je dvignil na površino, opazil je pred seboj stolp, okolo katerega je bilo več mornarjev, katerim Be je pridružil tudi on. in bi bilo volilcem težavno priti na volišče, bo določenih več volišč. Nova Četrta skupina bo volila 8 poalancav po istih določilih fca-kor kmečke občne. V tej skupini bodo volili delavci in kmetovalci, ki tudi plačujejo davke ali manjše. Ta volilna preosaova sicer ne odgovarja bitstvu splošne in jednake volilne prav c?t ker ohranjena sta volilni cenzu3 in takozvani pricc'p zastopstva interesov. Ali korak dalje pomenja vendar le ta volilna reforma v zmisiu širjenja te vrhue politična pravice. Klerikalna stranka na Hrvatskem. V »Information« pišejo iz Zagreba, da je snovanje klerikalne stranke nepotrebno in bi moglo le slabiti vrate patrijotičnih borite-Ijev. Nikjer v deželi ni opaziti kakega profei-klerikaln^ga gibanja, marveč tekmujejo vse stranke, da si ohranijo, oziroma pridobe dobrohotnost duhovščine. Najmanje pa imajo opozicijonalne etranke povoda, da bi posnemale izglei zapadnih dežel, ko je vendsr ravno duhovščina v močno zaslombo opoz> cijonalnim prizadevanjem. Nekaterim duhovnikom se je bilo posrečilo pridobiti tudi sivolasega biskupi StroBsmsyerja, da je podpisal neki poziv, ali s tem, da so mu govorili, da gre za ustanovitev družbe za izdavanje molitvenikov. Ko pa je velezaslužni škof in p8trijot spoznal, da gre v resnici za osnutje politične klerikalne atra~ke in strankarskega glasila, je umaknil svoje privoljenje, s čemer se bržkone strinjajo drugi členi hrvatakega episkopata (izvzemai trojico) in večina niže duhovščine. In tako je smatrati »klerikalno« stranko v hrvatskih deželah kakor mrtvorojeno. Financijelna pogajanja med Hrvatsko in Ogrsko. Hrvatski listi javljajo, da so pogajanja med obema kraljevinskima odboroma, oziroma pododboroma, ostala brezvfp°šna. Hrvatski zastopniki v pododboru so izjavili, da. ne morejo odnehati od svojih zahtev. — »Obzor« pa je dobil sporočilo, da je dispozicija v hrvatskem kraljevin^kem odboru taka, da bo sklep pododbora skoro gotovo sog asno odobren. S tem bodo pogajanja pie rgaca in nikdo ne ve, kaj se zgodi dalje. Nove zvezne države v Severni Ameriki. Poslansta zbornica v Wdbhingtonu je sprejela predlogo, da se dosedanji teritoriji Arizona, Nova Meksika in Oklahoma kakor tudi iedijanoki teritorij proglfs jo zi države. Po konečni rešitvi tega zakona bodo ste c potem S3vern9 zvezne države 49 zvezoih državic. Volilna reforma na Štajar-skem Cesar je že eankcijoniral načrt zakona, tičoči se volilne preosnove za deželni zbor štajarski. Volitev bo odslej direktna in t*jna tudi v kmečkih občinah. To je določilo, ki pomenja velik napredek v omogočanje svobodne volitve. Odslej bo imel deŽtlai zbor 68 poslancev, ki se bodo volili v 4 skupinah, ali kurijah (dočim so bile dosedaj le tri kurije) Virilne glasove pa bodo imeli dva škofa in rektor graškega vseučilišče. Tako da bo štel deželni zbor v svoji skupnosti 71 udov. Tudi v pomnoženju poslat:cev je napredek. Nadalje je napredek v omogočenje čim širše udehžbe na vol tvah da se za kmečke občiae odslej ne Lo volilo več v naj veče m kraju dotičnega okraja, kar je bik> če*to -v veliko oviro in zahtevalo žrtev od prejšnjih volilnih mož, ampak v vat ki občini, ki glasom zadnjega ljudskega štetja šteje nad 400 stanovnikov. Občine, ki imaj<4 manje število stanovnikov, bodo volile v bližaj h večih občinah, ali pa bo več takih občia tvorilo posebno ekupino, {ca katero določi volišče namestnik epirazumno zdtžslnim odborom. V občinah pa, ki mo celo razseina ' Dnevne novice. Volile! pozor! V ponedeljek 25. t. m. oh 2 uri popoludne izteče rok zii ulaganje volilnih reklamacij za predstojeće mestne jvolitve. Opozarjamo vse one, ki so izpuščeni iz volilnih list, da se priglase pri nasili odvetnikih za reklamiranje volilne pravice najkasneje tekom današnjega dne, da^ ne bodo zadnji dan preplavljeni isti odvetniki z reklamacijami. Kakor smo že večkrat omenili so prevzeli reklamacije Za I. in 'II. okraj gg. dr. Abram in dr. Rvbar; za III. in V. okraj g. dr. Pretner in za IV. in VI. okraj gg. dr. Gregorin in dr. Slavik. Mestni volilci naj se. obrnejo do enega ali druzega imenovanih odvetnikov. Za priliodoje občinske volitve. Me! »Triester Zeitungo« in > Picsolomc, traja polemika dalje s tem, kako : treba umevati v § 33 mestnega statuta omenjeno cznačenju »Btaatsdiener« (državni uslužbenci): ali spadajo pod to označenje samo državni uradu ki, ali tudi eluge ? Mestna oblast je mnenja da spadajo med te »državne u3lužbecce« le uradniki ; državna oblast pa, da tudi sluge, sko plačujejo primerno dohodnino. »Trie9ter Ze -tung« sa sklicuje na občinski zakon od leta 1849, ki je prisojal dižavnim uslužbencem pristojnost v tifet) oblino, kjer bivajo staln > ! To načelo, da imajo tudi OBebe iz kategorije »s'ugc, v ^žjem qmhlu te besede, domovia-stvo v tisti občini, kjer bivajo stalno, sa je ■ občinskim zakonom od leta 1859. sicer opustilo, ali bilo je v letu 1896. zopet vapre-jeto v novelo k domovinskemu zakonu, tako da imajo eedaj zopet toliko uradniki kolikor sluge domovinsko p-avioo v tisti občini, kjer je sedež njihovega urade. Če se torej v letih 1*59 do 189G v kategorijo slug spadajoči državn' uslužbenci nisD pripuščali na volitve, je imelo to zakonito podlago v § 33 lit. b, tjčka 2, mestnega statuta, ki določa, da volilno pravico imajo le tisti državni uslužbenci, ki so pripadniki občine tržaške. Ker pa v dobi od 1851» do 1896 sluge ni?o bili pripadniki občine, jim tudi ni šlo volilno pravo. Čim pa so z letom 1896 postali pripadniki občine, jim gre po zakonu tudi volilna pravica. Sosebno pa zahteva že liberalno načelo v volilnih stvareh, da se v dvomljivih slu čajih zakon tolmači ekstenzivno, razširje-valno. »Piecolo« ee odločno upira temu tolmačenju nemškega lista, češ, da pripadništvo k občini^je eno, a volilna pravica drugo. Držav-n m slugom da mestni štatut ne more dovoljevati volilne pravice že za to, ker je zasnovan na podlagi zakona cd leta 1849, ki jim ni dajal te pravice. A določila zakona glede voliloe pravice da te ne morejo spreminjati le radi tega, ker ss spreminja zakon o domo-1 vinstvu. Med tema dvema zakonoma da ni nikake zveze. Nam se zdi, da igra »Piccolo« precej drzno igro z besedami in pojmi. Jasno je vendar, da beseda »Siaalsiienerc pomenja vse one, ki služijo državi. Tudi ministri, so služabniki države. Tu ni dopustno nikako razlikovanje. Vidi se pa »Piccolu«, kako sam eluti, da je pozicija, ki jo brani, jako šibka. Zato se zateka k neveljavnemu izgovoru daje nemški prevod 1? 33 mestnega jstatuti zgrešen, da ee je prelagatelju urinila pomota, ker isti da bi bil moral zapisati »StaatBLeemten« {državni uradniki) in ne >Staatsdiener« (državni služabniki)Temu nasproti konštatu-jemo, da je bil nemški tekst mestnega statuta cd leta 1850. avtentičen ! ! Xi 8"» torej j prevaja o z italijanskega na nemški, ampak narobe. Nemški uk^t je origicalen ! Tu pa stoji a.-no in določeno »S aitsdientr«, n pod to ozu3Čenje spadajo vsi. Ki služijo državi, od min^tro/ do — slug! »Piccjlo< skuši re-Aiti svojo s tuvacijo tudi z vsprašanjem : zakaj pa n v dobi 18">0.—1859. n kdar prišlo na misel slugom, da bi bili rekitm rali volilno prav c i ? ! OJgorcrje ki atak tn jednostavec: tedaj te niso brigal-, sedaj pa He brigajo ! »Pieeolo« kr či vendar neprestano, daj je na-preder, iteralen, modern! Se iaj pa bi naenkrat koi*i po taj >. ti velikansko evoluc jo, ki se ie cd leta 1*59. pa do danes izvrš.la v političnem ž vljenju, in b: hotel imeti ljudi ie dalje v temi ats:>lutui£a in reakcije petdeset h let! Imenovanje. C. kr. namestnik za Primorje e imenoval t^nitetnega »z sten ta izlezli zopet iz žepa, o čemer se je zopet primerilo drugo čudno naključje: na pretih enega Germana je obtičala — listnica druz?ga Germana in je tako denar prešel iz enega germanskega Žepa v drugi germanski ž*p. Ali tako daleč vendar ne sezi pobratimstvo med Germani, da bi jim bilo vseeno, ali se gotov denar nahaja v tem ali onem germanskem žepu. Začelo se je torej iskanje in nujno vpraševanje po izginolem denarju. Vse rastonj : »poštenega najditelja« gla*u ni bilo čuti. Pač pa ee je v splošni konsternaciji dvignil eden Germanov in je hotel odit:. — Tretje čudno naključje: izginola listn ca je padla od njega na tla ! Tableaux !! Prizor je bil veledramatičen : okradeni German je tatu pripeljal izdatno germanssko zaušn cj. Sicer pa je gotovo: da pojdeta vendar-le oba na volišče kakor — somišljenika. Dva mlečnozoba japonotila. Včeraj predpoludne t ta dospela B poštnm vlakom po južaej železnici dva dijaka. Policijskemu cfioi-jalu Schablu se je pa njuno vedenje zdelo jako sumljivo. Radi tega ju je povprašal odkod prihajata in kdo da sta. Njuna zadrega v odgovoru ns to vprašanje; je funkcij:narja še bjlj potrdila v njegovem sumu. Povabil ju je tDrej, naj mu s?eJita v njegov urad in tam je s'ednjič izvedel iz njiju, da sta dijaka Belisške gimnazije in sicer eden 18 letni Gustav Kaufmann, doma is Kamjonke v Galiciji, s drugi 16-letni Ludvik Porod, doma iz Celovca. Polagoma sta izpovedala, da sto prišla v Trst, z namenom, da bi se nkroalf ns kak psrnik, ki bi bil namenjen ns Japonsko. V veliko ssdrego ju ie p* spravilo vprašanje, kdo ds jima je dal denar sa potovanje. Po dolgem obotavljanju je storejii izpovedal, da je on svojemu bratu, ki je župnik v St. Ruprehtu na Koroškem, ukradel 200 kron, povabil roboj svojega kolega Poroda, ter mu plačal z ukradenim denarjem vožnjo do Trsta. Oiil« sta iz Beljaka, ne da bi bili njiju sorodniki vedeli za to. Hotela sta pa, kakor že omenjeno, iti na Japonsko pomagati Japoncem v boju proti Rusiji. Srečna si, o Rusija, da sta bila ustavljena na kolodvoru južne železnice v Trstu, od koder se bosta morala peljati nazaj. Za sedaj sta pa pod ključem. Velik požar so imeli dne 19. t. m. v Hinjski vasi. Vsa vas je bila v plamenu. — Pogorelo je 27 hiš, med temi tudi župnišče, z gospodarskimi poslopji. Beda je neopisna. Požar je navstal vsled tega, da so se v župnijskem dimniku vnele saje; in ker je bila streha slamnata in je pihala močna burja, se je ogenj hitro širil. Tudi pohištva, obleke, živil in krme za živino niso mogli ljudje rešiti. Štrajk železničarjev na Ogrske«. BUDIMPEŠTA 22. Strojevodje vojaškega vlaka, ki je odšel danes zjutraj proti Z9munu, so zapustili pri Kiskunmaysa na progi vlak, poškodovali železniški stroj ter odtrgali tračnice. Tjekaj je bilo odposlano vojaštvo. Borzna poročila dne 22. aprila. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06 19.08, angležke lire K —.— do —London kratek termia K 239.40 229.80, Francija K 95.25—95.45, Italija K 95.--95.30, italijanski bankovci K • —.— —.—. Nemčija K 117.15—117.35, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska ednotna renta K 99 50—99.80, ograks, kronska renta lv 97.90—98.20, Italijanska rent* K 101.— 101.50 kreditne akcije K »>41.50 — 643.50 državne železnice K 640.-- 642.—, Lombardi K 80.— 81.—, Lloydove akcije Iv 635 —645.—. — Srečke: Tisa K 324.---329 —, Kredit K 465.— do 475. -7 Bodenkredit 1880 K 296.— 306.—. Bo-denkredit 1889 K 291.— 298.—, Turške K 132. do 134.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. url popol.: včeraj danes Državni dolg v papirju „ n v srebru Avstrijska renta v zlatu v kronah 4 •/« Avst. investicijska renta 31/« Ogrska renta v zlatu 4°/» „ »»v kronah 4°/, renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov po sklepu lista. yr Rusko - japonska vojna. 1 PETROGRAD 22. »Novosti« pišejo o možnosti posredovanja Anglije v rusko-japon-ski vojni ter nagladajo, da bi taka intervencija pomenila popolno sporazumljenje mej Rusko in Anglijo ter bi bilo konec japonsko* angležki zvezi. Avstrijska zbornica. DLJNAJ 22. Začetkom seje je protestiral posl. Stranskv proti postopanju predsednika zbornice na koncu zadnje seje. Označil je, da je določitev današnje izredne Beje zaradi 10 ital. lir volitev v delegacije proti pravilniku, ker je 1 ^eaanJa._____ ? . . Jt j j j Farižka In londonska borza, že prej zbornica sprejela predlog predaed- Pariz. (Sklep.) - francozka renta 97.70. niks, naj se vrši prihodnja seja v soboto. 5°/0 italijanska renta 102.85, Španski ezterienr 83.52 S tem se je prikratila zbornici ena naj- °tomanske banke 580-, J r J 1 Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne Železnic* " renta 83.97 rento .... , . 100/10 ogrska 4 °/0 zlata renta 103.50, LSnderbank redno ter naj paBtopa po pravilniku kakor na turške srečke 122 75, parižka banka 11.05, rednih sejah. Ako predsednik temu neugodi, italijanske moridijonalne akcije Ti i—, akcije R>o . . J . - . . , Tinto 13.25. Trina apeluje govornik v tem zmislu na zbornico. L 0 n d o n. (Sklep) Konsolidiran dole 83l 4 V slučaju, ako tudi tega predsednik ne 1 Lombardi S1/,, srebro 25l/8 Spaiska renta 83, ita-. . J ' ., - • Hianska renta 102.V',, tržoi diskont 2l/4, menjice na dopusti, je predlagal govornik, naj se seja Dunaju —— dohodki banke —.— izplačila banka zaključi in je predlagal poimensko glasovanje, j—-— Stalna. Predsednik je izjavil, da ima po pravilniku J Tržna poročila 22. aprila. , .. ,. . j . . ,, I BudimoeSta. Plenica za april K 7.7* do pravico sklicevati izredne seje, pDtem takem I ^ * U„i™ 7j3 .do 7.80 za oktober 7.80 do tudi pravico določati dnevni red. Izredne seje 7.81. Rž za april K G.25 do 6.26. za oktober 6.4-3 99.85 99.55 119.30 99.60 91.65 118.35 97.95 89.60 1603 — 641.75 239 40 117.20 23.43 19.05 95.15 11.32 99.85 99 55 119.30 99.SO 91-50 118.40 97.95 89.50 1606.— 640.50 239.45 117*177» 23.48 19.05 95.15 11.32 znamenitejših pravic. Govornik je apeloval l _ _ Lombardi 84 50 unificirana turška renta na predsednika, naj prcglaBi današnjo sejo za menjice na London 251.20, avstrijska zlato sa zamorejo sklicevati v svrho reševanja po- _ 4_ Ove« za april lv o.17 do 5.13, za oktober ___547 Koruza za maj K 5.G6 do 5.07, za sebnih predmetov ( ho klici na češki strani) julij 5.18 do 5.19. za to ne more dopustiti, da se čitajo dušle Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanj« ^ . J, . . . „ , omejeno, miroo. Prodaja 12.000 met. stjt., niko- vloge in da se o tej točki glasuje. tLoče pa likoJznižauja. Druga žita nejpremeajeno. — Vreme : dati na glasovanje j -.radie g glede zaključka lepo. seje. Ker je b,! predlog g.ecie poimenskega j * » - J«^ 1 ^ gTa?ovanja dovolj podpiran, ee je glasovanje 4-j 50. Dričelo I Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santo« i * 1 ' average za maj 35—, za september 36—, za d53. B 1 je stavljen predlog, da se seja za- ; 363/4> za marec 377-, mirno. — Kava Rio nava lna , v. . . .. j . .. ! loco 31—33, navadna reelna 34—36, navadna do ključi m da se ne vrte volitve v deiegacjo 37_40 ter da se v felušaju proglasi današnja seja za i Hamburg. (Sklep.) Sladkor za april 17 20, za , . 1 maj 17.30, za avgmt 17.75, za oktober , za ledno in za nadaljevanje debate zadnje ssje. d J zu febr> 18 25 ; trdno,- Vreme :'.fcpo. O tem naj se gla3uj8 po imeaih. V slučaju odklonitve naj se seja za 4 ure prekine; tudi o tem predlogu naj ee glasuje po imenu. Predsednik je izjavil, di ne more teh predlog dati na glasovanje (oho-klic! pri Cehih in socijalniii demokratih. Cboe je žvižgal z piščalko.) Socijalni demokrati so protestirali energično proti odrekanju glasovanja. Predsednik je energično zvonil, vendar ni mogol govoriti, ker so češki radikalci žvižgali, Med hrupom je bilo slišati klice: Volit! Socijalni demokra'je so protestirali nadalje med občim ropotom. Predsednik je prekinil sejo za pol ure. Cez pol ure je bila seja zopet otvorjena in je bilo poimensko glasovanje o predlogih, ki so bili odklonjeni. Posl. Stanek je predlagal naj se seja prekini za 12 ur. Predsednik ni dal predloga na glasovanje. Mej občim ropotom o i strani Cehov ee je na to vršila volite^ v delegacijo, ki ie trajala eno uro in četr^ — Seja je bila ob 8. uri in četrt zaključena. Za Ist-ro je bil izvoljen delegatDm Bjrtoli, namestnikom Rizzi, za Gjriško deleg. Lenas?i, namestnikom Antonelli; za Trit deleg. Mau roner, nam. Aquaroll;. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 22. Posl. Rakovsky je predlagal, naj se izvoli posebna komisija glede na to, da se promet zopofc vzpostavi. Mini-sterski predsednik Tis« ee je izjavil proti temu predlogu ter je odi tal opoziciji, mej velikim ropotom, da podpira štrajk. Vlada čaka samo do danes zvečer, ako se do trga časa n« odzovejo železničarji, je padla kocka in tem beeedam slede dela. •Potem je posl. Leogyel napal vlado in izjavil, da so železničarji tako raz^eni, da bodo eventuelno razrušili z dinamitom mostov?. Pr h. seja ▼ ponedeljek. London. Sladkor iz repe a ur o v ah, Java H.6— Sh. Trdno. Sladkor tuzemaki. Centrifugalpile, pro-nptao K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concasač ia Melispile promptno K 68.30 do 69.30. za 3ept. K —.— da —.—, marec-avg. 68.30 do 69-30. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo loče dobave, vzdržano. Pariz. Kž za tekoči mesec 15 25, rf. za maj 15.—, za maj-avgust i — za september-de-cember 14.70 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec '22.35, za maj 21.25, za maj-avgust 21.10 za september-december 20.o5 (mirno). — Moka za tekoči mesec 28.25 za maj 28.75, za maj-avg. 28.75 za september-december 27.80. (mirno).— Repično olje za tekoči mesec 45.25, za maj 45.50, z j Saj-avg. 46.—, za sept-december 4t7.J5 (mlačno.) pirit za tekoči mesec 38.25, za maj 38.75, za maj-avg. 39.—, za sept.-december 34.75 (mlačno). Sladkor surov 88° uao ao* 221/«—22l/i (mirno), bel za tekoči mesec 26.12 >/„ za maj 2o.25 (trdno/, za maj-avg. 26.62V,, za okt.-jan. 27.75—, rainiraa < 57—57V«— Vreme: lepo. Hiša (grad) na deželi jedno nadstropna, z gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom, tik želez-niene postaje blizu L j 11 bij a ne, se prostovoljno proda. Pojasnila podaja dr. Fran Vok, c. kr. notar v Ljubljani. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa St 52. A- = (v lastni hi Si.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, d» se ni bati nikake kenknrene*. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih naSrtih. Iltutrom o«aQ: br~*T»l*5no ta frark* Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rcdoijuba, da «dina^brvatska zavarovalna zadruga stoječa pod pokroviteljstvom elob. in kralj, glavnega rae**H Zjpreh j z jamstveno glavnico 500,000 kron in temeljno glavnico 200000 kron sprejemlje vaško vrsto neprtmčn n (hiše, gospodarska pnslopja, tovarne) ter premičnin' (kakor pohištvo, gospodarsko (rodje, stroje, živino, žito, slamo. *eno, blego v akl di^č h ali na prostem itd.) v zavarovanje prot ognju io s,ieli cb najnižih cenah in z najboljšim amstvom. — leta posreduje za svoje zavarovana posojila na napiemifin n? pri nrvih dv namih zavod h. Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že d* ne gre denar v tujino. GLAVNO ZASTOPSTVO za TRST, ISTRO in GORIŠKO je ravnat^iHt«» izro Žilo gosp. IVANU GORUP-U. inšpekt riu pri »The Muiu&l«, Trst, ul. Miramarll. Svojim pravnim konzulentom za te kr. je j a imenovalo g >s:». Dr. OTOKARJA R7BARA odvetnika v Tretu. SreČkau.je danes zvečer ob 8. uri! Glavni dobitek kron 40.000 kron prodajalttica izgotovljenih oblek m „Alla CM fli Trieste" s tvrdke XX EDVARD KALASCH Jt« J^ Via Torrente št. 40 )£ S nasproti gledališču „GOLDONI" s krojačnieo, kjer se izvršujejo obleke JJ po meri in najugodnejših ceuah. V Vf prodajalnici ima tudi zalogo pe- w rila za delavski stau po izvenredno ^ niskih cenahr. Izbor boljših in navadnih snovi j. Ji g^-* VELIKI IZBOR -»a Jt Jt izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se na- Jt 11 pravijo po meri. X Avtorizovana trojaeniea. ,Po s o j i 111 o in Eonsumuo flrnStto" y RicmanJU vpisana zadruga 9 neomejenim poroštvom. VABILO ra izredno sobranje ki ae bo vršilo v nedeljo dne 1. maja 1904. ob g. uri zjutraj v društvenih prostorih -- DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. Sprememba pravil, o. Slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi Starešinstvo, i' V Zavijah oddajajo se v najem Naulel s« je i _ v« I priporočajo: Srećke za ogrevalne S0D8 J0f,ip Bolaffio. Mandl & Co., Ijm. Seumann, Hen- J r k Schitlmann, S. Tavella, Mereurio Triestino, po J krono jrjgjj o. Zuculin. njeiijahiica v Trata 9m~ Dobitki, ki sestojajo od efektov, se ne morejo dvigniti v denarju. T R Ž A Š K A POSOJILNICA IN HRANILN ICA registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Ulica S. Franeesco šter, 2, I. - TRST - Ulica S. Prancesco štev. 2, I. TRST Telefon 9 52 Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruga in jiL obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga ee lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in siccr na uknjižbo po ol/2°/0, na menjice po 6%, na zastave po O1/*0/«*-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. Pojasnila pri odvetniku dru. K v bar-u. 33 hl 1 eno leto star, rujave barve z tuo belo piko spredaj, jreti povrnitvi troškov ga i sroči legitimiranemu lastniku »Tvonsumno društvo v R cmaDjih. V vseh mestih iščemo dobre agente, katerim dajemo veliko plačo in provizijo. Ponudbe na Eniest A g u 1 a r VIII, Budapest, Josefsring 16. STISKALNICEAZA GROZDJE IN OLJKE so naše stiskalnice „ERGOLE" najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo ; zajamčeno maj boljše delovanje, ki prekaša vse drupe stiskalnice. HI DR A V LI t >* A ST ISK A L>~ ICA. Najboljše automatični patentovane trtne briz-galniče, ki delujejo same od sebe, ne da bi jih bilo treba goniti. Plugi Stroji, za grozdje, sadje in oljke, Mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnh, življenskih in mi- ^ utomatičn ralnih pridelkov Stiskalnice za seno, zga|nica. slamo itd. na roko. Mlatilnice za zlta, 3 č stilnice, rt Šetalnice. Slamoreznica, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo. _— . . Izdelu jejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega Stiskalnici za grozdje, izbornejra uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. P H. MAYFARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSF št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 500 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. ^ Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. izvrstnega belega vina proda posestnik Anton Glavić, Pazin. Cena zmerna. Orij. krema od arnike in breze Vegetalni sok, ki se cedi iv. breze, s ko se jo uvrra, je že sam na sebi izza davnih časov poznan kot jako izvrstno lepoti-lo ; ako se ga pa po predpisu iznajditelja pripravi v kremo na kemični način s primesjo rasline arnika, še le sedaj zadobi pravo čudovito moč. Ako se zvečer s tem namaže obraz ali druge kožne dele, odpadsijo že naslednje jutro skoro nevieue lusčine od kože, koja postane jako bela in nežna. Ta krema odpravlja iz obraza vse grbe in kozee ter podeluje istemu mladostno barvo; koži podeli belobo, nežnost in svežost; odpravi v najhitrejšem Času pege, žoltino, urojena znamenja, rudečico na nr.su, zakožne črve kakor tudi vse druge nesnage na koži Cene lončku z navodilom if K, večji lonček 5 K še večji 7 K. Pošiljanje se vrši po povzetju ali predplačilu potom glavne zaloge M. Feith, Dunaj, VI. Mariahilferstr. 45. Prave in jedine želodč. kapljice sv. Antona Padovanskega. (Varstvena znamka). Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, stoie, da zgine v kratkem času omotica in životna lenost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji j.p Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. ~ Za naročitve in pošiljatve pa Jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. Gostilna „SECESSIor krilca Uossetti št. (». u Danes, v soboto dne 23. aprila in vsak dan Fotografični atelijer pri sv. Jakobu, al. del Rivo 42 se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje dovršeno in točno po najnižjih cenah. TKŽAŠKEGA ORKESTRA pod vodstvom gospoda F. Majcena Svoboden vstop. Začetek ob 7%i0 uri zvečer, v nedeljah in praznikih i oh 5"či0 uri popoludne. Vsako nedeljo in praznik Matines od 10-30 do 1 ure popolu 'ne. Gostilniški prostori so popolnoma prenovljeni ŠTEINFELDSKO PIVO po 32 nvč. izvrstna == VINA ■ štajersko belo po 48 — Istrsko črno po 44 — ( 1 • Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Mrzle jeli po 12 in IG nvč., pečenka s prikul-o 36 nvč., kosila po 21 nvč., teletina in pišie peče dg aii cvrte po 3d nvč. porcija, volovska pečenka po 24 nvč, gulaš 14 nvč, vampi 12 nvč. Točna postrežba. Zmerne cene. Za obilen obisk se priporoča udana Marija liutkovič. lastuiea. Zaloga obuvala. II IT ■ JI I TITj fj Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. flj j)fJAJJKl/l Via dcMc Poste št. 3. - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. Martin Krže - Trst Trs S. Giovaimi št. 1. Priporoča svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrete bodi od porcelaoa, zemlje, emajla, koeitarja, aii cinka, tadalje poeameoterije, kletke itd. Za gostilničarje pipe, krogle, zemljeDO in ttekleno posodo ra vino. fl^* Razpošilja ni deželo. Zaloga kuhinjskih in kletarskih po trebičin od lesa in pletenin, šaafov, brent. čebrov in kad, fodčekov, lopat, reaet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasov in metel ter mnogo drugih v ta stroko upadajočih predmetov. Postrežba na dom. Cene zmerne. ^Tovarna pohištva Jgnacij Kron, Jrst, ul. Cassa fli Risoa mio 5 — Telefon štr. 2lii. — „LJUBLJANSKA KREDITJNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica ▼ Celovcu. Kupuje in prodaja i vme rent, ustavnih pisem, prijorilet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev is deviz. isdaja k vsakemu šrebanj«. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje upale - kupone. -- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srećke proti kurznl ' IZgUbl --: Vtnkuluje In dlvlnkuluje vojaške ženltnlnske Kavcije. »t tn Isfc-sggTr mmmim, Bornim naročil*. Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema t tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje o J dne vloge do - = dne vzdiga. = . •■ — Promet s Čeki in nakasnioamL