JUilJN WIJLLIJUK-i -y-4! 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23 ■aaa^ssz OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU JLJj 1 ^ DNEVNIKU V OHIO fH H ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine — AKOPRAVNO EQUALITY SEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI vol., xxxi. — leto xxxi. DomaČe vesti ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds cleveland. ohio, tuesday (torek), AUGUST 10, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 155 35-letnica poroke Jutri, 11. avgusta bo minulo 35 let, odkar sta si obljubila večno zvestobo poznana Mr. in Mrs. Anton in Antonija Fidel iz Unionville, O. Da bi v sreči in zadovoljstvu obhajala še zlato poroko jima iz srca želijo otroci, sorodniki in obilni prijatelji. Pozdravi Prav lepe pozdrave iz gorke Californije pošiljajo vsem prijateljem i n znancem Mr. i n Mrs. Vitez ter Mrs. Stare. Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile v nedeljo zjutraj ob 3:30 uri pri Mr. in Mrs. Joe in Mildred Bradač, 17822 DillewoodRd., in jima pustile v spomin zalo hčerkico, drugo v družini. S tem dogodkom je postala Mrs. Amalia Terbižan drugič stara mama. Mrs. Bradač je tajnica krožka št. 7 Prog. Slovenk. Mati in dete se nahajata v St. Alexis bolnišnici in se dobro počutita. Naše čestitke! Seja Wallaceovega kluba Jutri, v sredo zvečer 11. avgusta se bo vršila seja "Wallace for President" kluba v Slov. društvenem domu n a Recher Ave. Pričetek bo ob osmih zvečer in vabi se vse člane in vse one, ki se zanimajo za izvolitev -Wallace za predsednika. Na seji bo navzoč tudi delegat, ki se je udeležil konvencije Progresivne stranke v Filadelfiji ter bo podal poročilo s konvencije. Izredna delničarska seja Delničarje in društvene zastopnike Slov. društvenega do-nia na Recher Ave. se opozarja. da se bo v sredo zvečer toč-ob 7:30 uri vršila izredna seja, na kateri se bo ukrepalo o proslavi 30-letnice obstoja do-in začelo s kampanjo za no-dom, kateri je potreben za naraščajočo naselbino. Nov grob Lawrence fortuna v mestni bolnišnici je umrl ^^eraj zjutraj ob 6.55 uri Lawrence Fortuna, star 58 let, sta-na 15511 Saranac Rd. Do-je bil iz Smrečja pri Vrhniki, odkoder je prišel v Ameriko P'^ed 50 leti. Bil je član društva 7 SDZ. Tukaj zapušča so-Pfogo Antonijo in tri sinovi: franka, Augusta in Vincenta, v ftari domovini pa brata Josepha sestro Josephine. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 8:45 uri Zjutraj iz Svetkovega pogreb-zavoda, 478 E. 152 St., v (^Grkev Marije Vnebovzete ob Q,Q^ * v •ou un in nato na pokopališče Calvary. Komisija Z.N. začela debate glede omejitve oboroževanja Sovjetska zveza napadla Ameriko, da maja zaupanje sveta, ker da zvišuje . svoje sile namesto, da bi jih znižala LAKE SUCCESS, N. Y., 9. avgusta—Sovjetska zveza je danes pred komisijo za omejitev oboroževanja pri organizaciji Z. N. obtožila Zedinjene države, da izpodkopavajo zaupanje sveta, ker da zvišujejo svoje oborožene sile namesto, da bi jih znižale. V trpkem napadu na Ameri-*" .sovjetski delegat Jakob Izgubila 51 fUUtOV Malik izjavil, da sta dve zapad- ^ ni sili, Anglija in Amerika, odgovorni za neuspeh Združenih narodov pri pogajanjih glede znižanja oboroževanja. Romuni bodo odločili, želijo postati ena od '^Epubuk sov. zveze Carigrad, Turčija, 9. avg. 7^ Romunski begunci so danes ^2javili, da bodo Romunci na Plebiscitu 23, avgusta odločili, želijo postati del Zveze sovjetskih socialističnih republik. . se bo večina Romuncev iz-J^yila za priključitev k Sovjetski zvezi, bo sedanji parlament l^^zpuščen ,namesto tega pa se ^ v Moskvo poslalo delegate, ' bi zastopali novo zvezno- republiko. Malik je rekel, da nameravajo Zedinjene države zvišati svoje oborožene sile v tekočem in prihodnjem letu za 25 odstotkov v primeri z letom 1947—48. Pred komisijo za omejitev oboroženja je Malik zagotovil, da bo Sovjetska zveza nadaljevala svojo borbo z a znižanje oboroževanja, za prepoved uporabe atomskega orožja, za omejitev vojne produkcije in za ustanovitev mednarodnega sistema kontrole in nadzorstva. "Nobena država ne ogroža Amerike, ampak Amerika druge" Zunanji minister in delegat sovjetske Ukrajine Dmitrij Ma-nuilski se je pridružil Malikove-mu napadu na Zedinjene države. Izjavil je, da je Rusija demobilizirala eden letnik za drugim, dočim so Zedinjene države nadaljevale z graditvijo svoje oborožene sile. "Medtem ko ameriška delegacija dopoveduje komisiji, da je za omejitev oboroževanja, vojaški voditelji v kongresu vztrajajo, da ne sme biti nobenih omejitev pri oboroževanju in da mora atomska bomba ostati izključno ameriško orožje", je rekel Manuilski. Ukrajinski delegat je pristavil, da ves svet ve, da ni nikjer nobene države, ki bi ogrožale Zedinjene države, ampak da Zedinjene države ogrožajo ostale dežele sveta. Ameriški delegat Frederick H. Osbom ni odgovoril na napade sovjetskega in ukrajinskega delegata. Angleški delegat je tudi proti razoroženju Angleški delegat Sir Alexander Cadogan je izjavil, da je sovjetski pfedlog zelo podoben predlogu, ki je že lansko leto bil zavržen v dveh komisijah Z. N. in v Varnostnem svetu organizacije. Cadogan je izjavil, da Sovje-ti zagovarjajo zelo enostavno teorijo, da bi se velike sile morale takoj razorožiti in da bo temu sledilo zaupanje. Rekel je, da nekatere države mogoče niso ničesar naučile od lekcije, da "ni razoroženja brez varnosti," -ampak da kar se Anglije tiče to ni res in kot "dejstva kažejo ni res niti kar se tiče Sovjetske zveze." tekom 169 dni kolcanja WAYNESBURG, Pa., 9. avg. —Pauline Lucas, kateri se brez prestanka kolca že 169 dni, je v tem času shujšala za 51 funtov. Toda temnolasa mladenka, ki je delala v trgovini svojega očeta, še vedno ni izgubila nade, da jo kdo reši kolcanja, ki jo od 23. februarja muči podnevi in ponoči. Zdravniki v lokalni bolnici so preiskusili že vse mogoče medicine in mamila, ampak brez trajnega uspeha. Parkrat so mamila ustavila kolcanje par ur. Miss Lucas, ki je stara 31 let, je preiskusila tudi že vsa mogoča "domača zdravila," kakor zadržanje sape, nanadno prestrašen je, itd. "Mi - ne vemo, kaj povzroča kolcanje," je dejal njen zdravnik dr. A. J. Blair. "Preiskal jo je neki specialist za živčne bolezni, ampak to tudi ni pomagalo. Edini možnosti, ki še obstojata, sta hipnoza, ki v nekaterih primerih pomaga, in pa operacija." Mlada ženske kolčne povrečno 75 krat na uro, kadar pa napad nekoliko poneha, se število kol-cev zniža na 10 do 15 na uro. ZAPADNI DIPLOMATI SO V MOSKVI IMELI VAŽEN SESTANEK Z M01X)T0V0M Kot poroča Associated Press, so diplomatski predstavniki treh zapadnih sil, Amerike, Anglije in Francije, imeli triurne pogovore s sovjetskim zunanjim ministrom Vjačeslavom Mo-lotovom. Po sestanku z Moloto-vom so trije diplomati — ameriški ambasador Walter Bedell Smith, posebni angleški poslanec Frank Roberts in francoski ambasador Yves Chataigneau — nadaljevali z medsebojno konferenco. Sodeč po dobrem razpoloženju, v katerem so trije diplomati zapustili Kremlin, je v pogovorih z Moloto-vom verjetno prišlo do novih upov, da se bo rešilo nesporazum med zavezniki v Nemčiji in eventualno v celi Evropi. Uradno še ni bilo ničesar naznanjeno glede rezultatov pogovorov, kakor tudi še vedno niso znani rezultati pogovorov, ki so jih trije zapadni ^plomati imeli s sovjetskim premierjem Stalinom. I z obveščenih krogov pravijo, da je včerajšnji sestanek z Molotovom bil eden najbolj važnih. Veruje se, da bo prišlo do ge enega sestanka z Molotovwn predno se bo zaključke teh konferenc predložilo Stalinu. . ..........- $47,600 dohodkov na leto ni dovolj zanjo LOS ANGELES, 6. avg.—Mrs. Natalie Kalmus, stara 65 let, je proti svojemu možu, kije milijonar, vložila tožbo za alimonij, iz katere je razvidno, da njeni letni dohodki znašajo $47,600, toda njen odvetnik je rekel, da s tem denarjem ne more shajati. ZAMORCI BODO PRVK VOLILI V SO. CAROLINI COLUMBLA., S. C., 8. avg. — Pri primarnih volitvah, ki se bodo vršile v South Carolini prihodnji torek, bodo zamorci prvič izza 1876 šli na volišče kot ostali državljani. (Primarne volitve na jugu so enake rednim volitvam, ker so demokrati, ki so v primarnih volitvah nomi-nirani, za praktične svrhe izvoljeni.) Računa se, da se bo volitev udeležilo kakih 30,000 zamorcev izred 300,000 v državi. Pot na volišče je zamorcem odprla odločitev zveznega sodnika War-inga, ki je bil od tedaj tarča ostrih napadov. ITALIJANSKI SOCL^USt DOSPEL V MOSKVO LONDON, 9. avg.—Moskovski radio je danes naznanil, da je v Moskvo dospel voditelj italijanskih socialistov, ki so za sodelovanje z, italijanskimi komunisti, Pietro Nenni. V Moskvo je prišel iz Leningrada. TISKARJI V NEW YORKU , DOBIJO $9.00 POVIŠKA NEW YORK, 8. avg. — Med tiskarskimi delavci in izdajatelji 12 new-yorških dnevnikov je bil danes dosežen sporazum, glasom katerega se bodo tiskarske mezde povišale za $9.00 na teden. To pomeni, da bo plača dnevnih delavcev znašala $99 na teden, onih, ki delajo ponoči, pa $104.00. Spor med unijo in tiskarnami je trajal šest mesecev. FRANCOSKI PREMOGARJI V PROTESTNI STAVKI PARIZ, 9. avg. — Kakih 10, 000 francoskih premogarjev je danes zastavkalo v znak protesta proti ekonomskemu zakonu premierja Andre Marie. Sovjetska zveza opomnila Italijo, naj pošlje ladje RIM, 8. avg.—Sovjetska zveza je včeraj opomnila Italijo, naj prej ko mogoče pošlje bojne ladje, ki jih mora izročiti soglasno z mirovno pogodbo. Da bi se pospešilo izročitev ladij je Sovjetska zveza pripravljena prezreti določbo v mirovni pogodbi, ki predvideva, da morajo ladje biti izročene v vzornem redu. Italija bi morala izročiti Sovjetski zvezi bojne ladje že 31. decembra lanskega leta ali pa tri mesece po ratifikaciji mirovne pogodbe. V mirovni pogodbi pa je vključena določba, po kateri se je Italiji dalo več časa za izročitev ladij, ki so poškodovane in jih mora popraviti. Mirovna pogodba ne predvideva določenega časa ko morajo ladje biti popravljene, toda Italijani pravijo, da bo vzelo dve ali pa celo več let predno bodo ladje popravljene. Zedinjene države in Anglija sta se odrekli svojega deleža italijanske mornarice, ki bi ga morale dobiti soglasno z mirovno pogodbo. Francija se je tudi s posebnim sporazumom od 14. julija odrekla precejšnjemu delu italijanskih ladij Sovjetska zveza pa vztraja, da ji mora Italija takoj poslati ladje, ki ji pripadajo. Blizu 26 let starim najbrže ne bo treba v vojaške suknje WASHINGTON, 9. avg.—Naborni uradniki so nocoj rekli, da se izvajanje zakona za obvezno vojaščino najbrže ne bo začelo pred 1. novembrom, kar pomeni, da moškim, ki bodo v teku prihodnjih 80 dni dosegli starost 26 ,let, verjetno ne bo treba iti k vojakom za 21 mesecev, kakor določa zakon. Vsi moški med 18. in 25. letom starosti so podvrženi službi, za katero se bo začela registracija 30. avgusta. Toda armada utegne klicati samo one v starosti od 19 do 25 let. Čim pa kdo doseže starost 26 let, se ga ne more več vzeti v armado, akoravno je bil že klican. Starost 26 let izpolni vsak mesec okrog 100,000 moških}, ampak ravno toliko jih doseže starost 19 let, kar dejansko pomeni dobitek za armado, kajti poudarja se, da bo armada iz razreda 25 let starih klicala letno samo okrog 7,000 mož. Armadni tajnik Kenneth C. Royall je danes izjavil, da bo prvi naborni klic objavljen okrog 1. oktobra. Sovjetski ambasador dolži Zedinjene države terorizma Zahteva, da se sovjetskemu konzulatu takoj izroči "ugrabljenega učitelja" WASHINGTON, 9. avgusta — Sovjetski ambasador Aleksander Panjuškin je nocoj obtožil Zedinjene države, da poskušajo terorizirati sovjetske državljane in zahteval, da se takoj izroči sovjetskemu konzulatu učitelja Mihajla Samarina, ki da se je baje "uprl" in zahteval, da ga FBI zaščiti. Panjuškin je obtožil Zedinje-* STAVKA V DAYTONU KONČNO PORAVNANA DAYTON, O., 9. avg.—Umja električnih delavcev CIO je nocoj sprejela nov predlog Univis Lens Co. za poravnavo burne 97-dnevne stavke. Unijške uradniki so izjavili, da je bila stavka takoj preklicana. ■ ■ V smislu družbinega predloga bodo sprejeti nazaj na delo vsi stavkarji z izjemo enajstih, in sicer brez vsake diskriminacije, kar se tiče plače. Prvotno je družba rekla, da bodo stavkarji, ki se vrnejo na delo, morali sprejeti vsako delo, ki bo na razpolago. GUS HALL PRODRŽAN V ZOPORU DO KAVCIJE NEW YORK, 9. avg.—Zvezni sodnik Kaufman je danes odločil, da mora Gus Hali, predsednik ohijske komunistične stranke, ostati v ječi, dokler kdo ne položi zanj $5000 kavcije. Hali je zadnji izmed 12 komunističnih vodij, obtoženih zarote za pre vrnitev ameriške vlade, ki je bil na formalnem zaslišanju, in prvi, ki je moral v ječo, ker zanj ni bila položena varščina. 10,000 židov bo vsak mesec prišlo v palestino TEL AVIV, Izrael, 9. avg. — Dr. Joseph Schwart, ki je evropski direktor ameriške komisije za Žide, je izjavil, da se bo s tekočim mesecom začelo vse-Ijevati v Palestino 10,000 židovskih beguncev na mesec. Gre za Žide, ki se nahajajo v zapadni Evropi in katerih je okrog 700,-000. Stroški za vseljevanje bodo znašali $1,250,000. na mesec ali pa $125 za vsakega vseljenega Žida. WALLACE NA GLASOVNICI V NAJMANJ 44 DRŽAVAH NEW YORK, 9. avg.—Kampanjski direktor predsedniškega kandidata Progresivne stranke Henry A. Wallacea C. B. Baldwin je včeraj naznanil, da so Ohijo, Illinois in Massachu-' setts pridruženi devetnajstim državam, v katerih bo Wallace i ' prišel na glasovnico. Pristavil je, da bosta Wallace in Taylor prišla na glasovnico v najmanj '44 državah. ne države, da so prekršile Litvi-nov pakt iz leta 1933. Sovjetskega ambasadorja je hladno sprejel državni podtaj-nik Robeit A. Lovett. V odgovoru na formalno sovjetsko noto glede sovjetskega učitelja, ki je izginil brez vsakega sledu, je Lovett dejal, da so obtožbe zasnovane na spornih člankih v tisku in da jih ameriška vlada ne more sprejeti. Po izročitvi note je Panjuškin priredil časnikarsko konferenco v svoji ambasadi. Na tej konferenci je potrdil večji del informacij, ki jih je glede note obelodanil državni oddelek. Panjuškin zahteva, da se vrne "ugrabljenega" Samarina Državni podtajnik Lovett je v zvezi z afero izjavil, da bo ameriška vlada ugotovila dejstva in če bo kateri koli Američan kriv kriminalnega dejanja, se bo podvzelo potrebne mere. Državni oddelek je izjavil, da je sovjetski ambasador zahteval, da se takoj izroči sovjetskemu generalnemu konzulatu v New Yorku učitelja Mihajla Samarina. Panjuškin je izjavil, da so Samarina in učiteljico Oksano Stepanovno Kosenkino s silo odpeljali beli Rusi (ruski begunci iz časa revolucije) in sicer z vednostjo FBI. Kosenki-novo je pozneje osvobodil sovjetski konzul, toda za Samari-n& ni znano, kje se prav za prav nahaja. Samarin bo baje jutri nastopil kot priča Kongresnik Kari Mundt, ki je član kongresnega odbora za preiskavo neameriških aktivnosti, je izjavil, da se bo Samarin jutri pojavil kot priča na zasliševanjih, ki jih odsek vodi v zvezi s "špijonsko afero." Rekel je, da ve kje se Samarin nahaja in pristavil, da se ga je skrivalo na njegovo lastno zahtevo. Predstavniki FBI pa so izjavili, da je Samarin prišel prostovoljno na zasliševanja in da ni bil zadržan. Niso pa hoteli povedati, kaj je Samarin na zasliševanjih izjavil. (Kot je poročal Associated Press je New York Times priobčil članek, v katerem je rečeno, da je Samarin govoril "proti sovjetski stranki, politiki in vladni mašineriji" in da je zahteval "zaščito ameriške vlade in ameriškega javnega mnenja"). Kosenkinova potrdila, da so jo "ugrabili" Učiteljica Kosenkina, ki je v soboto bila po zaslugi sovjetskega konzula v New Yorku osvobojena, je časnikarjem izjavila, da so jo ugrabili beli Rusi. Sovjetski ambasador je časnikarjem povedal, da so Kosen-kinovo in Samarina ugrabili jevi ustanovi v New Jerseyu in katero organizacijo vodi grofi-nja Aleksandra Tolstoj, najmlajši hčerka ruskega pisatelja Leva Tolstoja. Panjuškin je rekel, da se Samarin sedaj nahaja pod pazko FBI. Soglasno z izjavami sovjetskega ambasadorja beli Rusi, ki se nahajajo v Tolstojevi ustanovi, stalno terorizirajo sovjetske državljane v Ameriki z namenom, da bi jim preprečili vrnitev v domovino. Kosenkova in Samarin sta se imela vrniti v Rusijo 31. julija. Panjuškin je obtožil ameriško vlado, da je vmešana v zaroto Tolstojeve ustanove in da ugrabljen je obeh učiteljev predstavlja kršitev sporazuma, ki je bil leta 1933 podpisan med Rooseveltom in Litvinovom. Na osnovi tega sporazuma je Sovjetska zveza pristala, da bo razpustila mednarodno Kominter-no, obe vladi pa sta se obvezali, da ne bosta dovolili, da bi se na njih ozemljih ustanavljalo skupine, ki so sovražne eni ali pa drugi vladi. Panjuškin okrcal tudi kongresnika Mundta Kongresnika Mundta je Panjuškin označil za "političnega mladeniča, katerega preganjajo more." (Mundt je do danes, ko se je vrnil predsednik kongresnega odbora za preiskavo ne-ame-rižkih aktivnosti Pamell Thomas, vodil zasliševanja v zvezi s "špijonsko afero".) "Spominjam se povesti nekega ruskega pisatelja, v kateri je neka oseba bila stalno pijana in je v svoji domišljiji videla vrage in prikazni, ki jo preganjajo. Tega Mundta tudi preganjajo more," je rekel Panjuškin. Sovjetski ambasador ni hotel podati nobenega komentarja v zvezi z zasliševanji kongresnega odbora in v zvezi z izjavo predsednika Trumana, da so ta zasliševanja "rdeč slanik." Rekel je, da nima časa, da bi či-tal poročila o zasliševanjih in da tudi Trumanove ni prečital. Kongresnik Mundt, ko je zve-del za gornjo izjavo Panjuški-na, pa je rekel, da ga nič ne skrbi, kaj o njemu pravijo neki komunisti. V zvezi s Sama-rinom pa je dejal, da se ne želi vrniti v Rusijo in da se skriva pred "rusko tajno policijo," ki da je že "ugrabila Kosenkino-vo." ŽIDJE SE ŽELIJO POGAJATI Z ARABCI KAIRO, 7. avg.—Posredovalec Z. N. grof Bernadotte je danes naznanil, da je Arabcem izročil ponudbo izraelske vlade za direktna mirovna pogajanja. Na časnikarski konferenci je Bernadotte izjavil, da je še vedno prepričan, da premirje v Palestini ne bo prekinjeno, in člani neke organizacije belih da bo končno prišlo do uposta-Rusov, ki se nahaja v Tolsto- vitve stalnega miru. STRAN 2 enakopravnost 10. avgusta, 1948. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) —-- For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. "^^104 KONVENCIJE POLITIČNIH STRANK V AMERIŠKI ZGODOVINI Zdaj ko so politične konvencije dveh starih in tudi ene nove stranke za nami, bo marsikoga zanimalo kako je prišla v navado sedanja metoda nominiranja predsedniškega in podpredsedniškega kandidata kake stranke. Očetje naše republike so zapisali v našo Ustavo, da naj bo predsednik izvoljen potom elektorjev, ki jih določijo posamezne države. Število teh-elektorjev, pravi Ustava, bo enako številu senatorjev in poslancev vsake posamezne države v zveznem kongresu. Ti elektorji se zberejo v svojih državah in vsak od njih glasuje za dva moža—če ne pride pri tem do jasne večine glasov, izbere zvezna poslanska zbornica dva od peterih kandidatov, ki so dobili največ glasov. Ta metoda ni bila nepraktična v tistih časih, četudi je obstajala i takrat razlika v mišljenju koliko oblasti naj se dovoli predloženi narodni ali zvezni vladi. Vedeti je treba, da v tisti zgodnji dobi naše republike ni bilo formalno ustanovljenih političnih strank. V prvih predsedniških volitvah—1789 in 1792—je ta sistem deloval. Nominacije so bile nepotrebne, ker je bil George Washington soglasno izvoljen za prvega predsednika republike in potem spet pri drugih volitvah. Leta 1796 sta bili politično delavni dve politični struji ali stranki, Federalisti (stranka administracije) in republikanci—ta struja pa nima ničesar skupnega z današnjo republikansko stranko. Od volitev v 1. 1800. pa do 1. 1824 je kongres nominiral predsedniškega in podpredsedniškega kandidata na svoji politični konferenci. Konference so se udeležili vsi kongresni člani stranke, katera je hotela norninirati predsedniškega kandidata. Elektorji posameznih^ držav niso bili legalno vezani upoštevati izbire konference, a navadno so to storili. Razpad federalistične stranke in trenje v republikanskih vrstah pa je skupno s porast j o demokratskih sil v novo pridruženih državah prinesel konec kongresnim političnim konferencam.' 2e 1. 1882 so bile nominacije izvedene na več načinov—po državnih zakonodajah, na množičnih sestankih ali taborih, potom v tisku objavljenih naznanil in potom splošnega soglašanja strankinih članov. V deželi je bilo čutiti porast demokracije na političnem polju. Že 1. 1832 so vse države Unije, razen South Caroline dovolile svojim državljanom, da so sami glasovali za predsedniške elektorje, namesto, da bi to važno nalogo izvedla državna zakonodaja posameznih držav. S tem je bila volilna pravica zelo raztegnjena, odpravljene so bile tudi mnoge davčne omejitve ozir. lastninske kvalifikacije, ki so bile dotlej potrebne posameznem volilcu. Število volilcev se je tako pomnožilo, volilno pravico so dobili mali farmarji, delavci, obrtniki in drugi. Z zmago Andrew Jacksona v 1. 1828 je prišel do svojega političnega prava tudi "navaden človek," To je bila "doba navadnega človeka" in od tedaj imamo obliko nominacijskega sistema, ki je v navadi še danes. Takrat so bile strartke pozvane, da pošljejo na konvencijo svoje krajevne zastopnike ali delegate, ki bodo nominirali predsedniškega kandidata. Število delegatov je določala velikost prebivalstva posameznih držav. Kandidat je 1. 1832 so bili nominirani na ta način. Kasneje so stranke pričele z nominiranjem kandidatov objavljati tudi svoje programe ali platforme, kar je nadomestilo prejšnja ugibanja, kaj bo imenovan kandidat pravzaprav zastopal in kakšnim interesom bo služil, če bo izvoljen. Volilci še vedno glasujejo za predsedniške elektorje, kakor to določa Ustava, a ti so moralno obvezani, da glasujejo za kandidate strank, ki so jih izvolile, in doslej je bila v tem pogledu samo ena izjema in to v volitvah 1. 1820. PROGRAM PROGRESIVNE STRANKE Ustanovna konvencija nove progresivne politične stranke je v Philadelphiji dne 25. julija sprejela naslednji program; UVOD MORILEC ŠESTIH OSEB PRAVI, DA JE BLAZEN MANSFIELD, O., 7. avg.—Tu se je danes vršilo preliminarno zaslišanje proti Robertu M. Danielsu, ki je obtožen, da je nedavno po begu ib poboljže-valnice z nekim drugim jetnikom, ki je bil ubit, izvršil šest umorov. Njegov odvetnik, ki ga je imenovala sodnija, je zanj podal izjavo nekrivde, ker da je bil obtoženec ob času, ko je izvršil umore, blazen.. I KONFERENCA GLEDE USO-|DE ITALIJANSKIH KOLONIJ ' LONDON,' 8. avg.—V pone-;deljek se bo v Londonu začela j konferenca štirih velikih sil, na I kateri se bo govorilo o usodi I bivših italijanskih kolonij, j Kamen spotike med zapadni-I mi Li.anu in Sovjetsko zvezo je ' LiLija. r]a"c.dr.e sile bi rade vi-I dele, da se Libijo razdeli v tri iprr.viiic-, od katerih bi dve, Ki-I renti'k,i ii Tripolitanija, prišle jpca oDglcbki protektorat. ferson načeljevAl novi stranki, da premaga reakcijonarje tedanjega časa, in kakor je Lincoln vodil novo stranko d o zmage nad suženjskimi gospodarji, ravno tako danes, navdahnjeno po Wallace-u in z njim na čelu ustanavlja ameriško ljudstvo NOVO STRANKO. Progresivna stranka je spočeta zaradi potrebe, potrebe po zavarovanju iniru, svobode in obilnosti z a ameriški narod. Ameriško ljudstvo hoče mir. Toda stari stranki, slugi pokorni monopolu in militaristov, se pripravljata na vojno v imenu miru. Odklanjata pogajanja za razrešitev razločkov s Sovjetsko zvezo. Odklanjata organizacijo Združenih narodov kot sredstvo za pospeševanje svetovnega miru in rekonstrukcije. Uporabljata Marshallov načrt za ponovno izgradnjo Nemčije kot vojne baze in za podjarmljenje gospodarstva drugih evropskih či do tiste meje, ko postane ta' dežel za ameriško veletrgovino, moč jačja od njegove demokra-! Financirata in oborožujeta iz-tične države. V bistvu je to fa- j prijene vlade na Kitajskem, v šizem". Grčiji, Turčiji in drugod potom Ta privatna moč se je danes; Trumanove doktrine, razmetu-postavila za nevidno vlado, ki | ^ ^ milijarde ameriškega vleče nitke, na katerih so pri- j bogastva In zapravljata ameri-tr jene lutke republikanske in j dediščino kot sovražnica demokratske stranke. Dve listi j despotizma. kandidatov se poteguje za gla-j Obkrožata zemeljsko oblo z sove pod ponošeno značko dveh. j vojaškimi bazami, v čemer vi-stariii strank. Toda obe teijjjjg ostali narodi le ogrožanje Komaj so minila tri leta po končani drugi svetovni vojni, že ropotajo bobni k tretji. Civilne svobodšči#e se ukinjajo. Na milijone ljudi kliče na na pomoč, ker so postale cene neznosne. Ameriški način življenja je v nevarnosti. Korenina te velike krize je kontrola veletrustov nad našim gospodarstvom in nad našo vlado. Z mučnim delom in pridno podjetnostjo je ameriško ljudstvo s- svojimi bogatimi sredstvi zgradilo najbolj produktiven stroj na svetu. Toda ta stroj ne pripada več ljudstvu. Še nikoli ni tako mala peščica ljudi lastovala tako veliko na račun tako velikega števila naroda. Pred desetimi leti nas je Franklin Delano Roosevelt opozarjal: "Svoboda demokracije je v nevarnosti, ako bo ljudstvo trpelo naraščanje privatne mo- stranki stojita za enotnim programom—za programom profi-tov monopolov, slonečega n a pripravljanju za vojno, na nižjem življenskem standardu in na zatiranju onih, ki se ne strinjajo z njim. Že cela pokoljenja se je navadni ameriški človek upiral taki koncentraciji gospodarske in politične moči v rokah peščice. Najslavnejši ameriški politični voditelji so peljali narod v boj proti denarni moči, proti železniškim baronom in ekonomskim rojalistom. njihove svobode in zavarovanja, ščitita industrijske in finančne mogotce nacijske Nemčije ter imperialistične Japonske, ki se-jejo vojno, ter jih postavlja h krmilu. Skladata zaloge atomskih bomb. Sprejemata zakone za vstop razseljenih oseb in dis-kriminirata med katoličani in Židi ter drugimi žrtvami Hitlerja. Uvedli sta vojaški nabor v dobi miru in se pomikata k splošnemu vojaškemu vežba-nju. Za polaganje političnih smer- Mi člani progresivne stranke j nastavljata v vlado genera-smo današnji potomci teh ljud- j ^ ® ^ Wallstreetske bankirje skih pokretov in borbenih voditeljev. Mi smo politični dediči Jeffersona, Jacksona in Lincol-na — Frederika Douglasa, Alt-gelda in Debsa — borbenega La Folletta, Georgea Norrisa in Franklina Roosevelta. Trdno prepričana, da so prin-ciji Deklaracije neodvisnosti in Ustave Zedinjenih držav ameriških položili vse osnovne svo-bodščine za vse ljudi ter da ščitijo varnost in blaginjo naše dežele, se progresivna stranka obvezuje, da bo čuvala in branila' vsa ta načela. Skozi vso dobo naše zgodovine so se pojavljale politične stranke, kadar so stare stranke narod izdale. Kakor je Jef- Miru ni mogoče doseči, toda profite je — z zapravljanjem za vojne priprave čedalje več milijard ljudskega denarja. Toda to je politika dveh starih strank, smernice, ki oskru-njajo ime miru. Ameriški narod ljubi svobodo. Toda stari stranki, delujoči za sile posebnih privilegijev, delata zaroto za uničenje tradicionalnih ameriških svododščin. Črncem odklanjata državljanske pravice. Uvajata splošne smernice "črnovranstva" (jim-crowizma) ter jih izvajata z vsem orožjem terorizma. Odklanjata dzakoniti postave proti najbolj zverinskemu izrazu teh smernic — zakone proti linča-nju. Odklanjata odpraviti volilni davek in leto za letom zanikuje-ta črncem in milijonom belcem na jugu volilno pravico. Skušata postaviti narodnostne skupine v položaj socialne, ekonomske in politične podrejenosti. Skrivoma odobravata, da bi se preprečil progresivni stranki prostor na glasovnici. Nameravata i z g n d t i komunistično stranko ter s tem zavzeti odločen korak v njunem napadu na demokratične pravice delavstva, narodnostnih, poltnih in političnih manjšin ter vseh tistih, ki se protivijo njuni gonji v vojno. V tem ponavljata zgodovino nacijske Nemčije, fašistične Italije in Francove Španije. Podpirata kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti v njegovem blatenju in preganjanju državljanov, neozirajoč se na zakon o zasebnih pravicah. Iz urada Federalnega biroja za in-vestigacije (FBI) gradita politično policijo, katera ima skrivne podatke o milijonih Američanov. Skušata obvladovati miselnost ameriškega ljudstva in iztrebiti one, ki mislijo drugače. Taki predlogi kot je Mundt-Ni-xonov zakonski osnutek uničujejo demokracijo na isti način kot dela Alien and Sedition Act, proti katerim postavam se je boril tudi Thomas Jefferson. Zmašili sta skupaj potvorjen program glede na lojalnost in sicer samo zato, da se ustvari ozračje bojazni in histerije v vladi in v industriji. Ukovali sta ameriško delavstvo s Taft-Hartleyjevim zakonom na izrecno povelje velikega bussinesa, medtem pa dajeta potuho za pretirane profite potom nekrotene inflacije. ■ Zopet sta upostavili injunkci-je (sodnijske prepovedi) proti delavstvu, da se razbijajo stavke in uničujejo unije. To je rekord teh dveh starih strank — rekord, ki je oskrunil ameriški ideal svobode. Ameriško ljudstvo si želi obilnosti. Toda stari stranki pogrezata ^ kontrolo nad cenami in najemnino, delata iz nesrečnih ljudi i žrtve inflacije, ki izjeda prihran-! ke milijonov družin in izpodko-pava njihovo življensko stop-i njo. Ne zmenita se za stanovanj-i ski problem, niti ne za fakt, da je nad polovico družin našega , naroda, vključivši na milijone I vojnih veteranov, brez strehe , ali pa prebiva v predmestnih ali I podeželskih beznicah. j Odklanjata Socialno zaščito milijonom ljudi, drugim pa do-' voljujeta le beraško podporo. Nazaj držita uzakonitev, zvezne ' zdravstvene oskrbe, dasi je na milijone mož, žena in otrok brez zadostne zdravniške postrežbe. Golnik v Sloveniji za zdravljenje tuberkoloze Negujeta osredočevanje privatne ekonomske moči. Progresivne pristaše pokojnega Roosevelta v vladnih službah nadomeščata z zagovorniki raznih tru-stov. Uzakonujeta postave v dobrobit požrešnežev, potrebnim pa nudita le neznatno davčno olajšavo. To so čini starih dveh strank —dejanja oskrunitve ameriških sanj o obilnosti. Noben potlačen program ali kaka volilna obljuba demokratske in republikanske stranke ne more zakriti njunega izdajstva nad ameriškim ljudstvom. Niti ne moreta ravnati drugače. Kajti obe stranki delata štafažo ve-lebiznisu, kar je tako jasno pokazal rekord 80. kongresa. Republikanska platforma vse to priznava. Demokratska platforma p a skuša vse prikriti. Toda že sam sestav vodstva demokratske stranke razkrin-kuje demagogijo njene platforme. Ta je stranka strojnih po-litikašev in južnih burboncev, ki v kongresu vetira liberalne točke, "izvojevane" na konvenciji. Take platforme, spočete v hi-navščini in rojene brez načelnosti, ne zaslužijo drugega nego zaničevanje. Načela Progresi\Tie stranke Progresivna stranka se rodi v globoki zavesti, da spadajo narodna in prirodna bogastva naše dežele ljudstvu, ki v nji prebiva, in se morajo izkoriščati le v ljudsko korist; da se svoboda in priložnost za vsakega morata zaščititi enakopravno za vse, da se bratstvo lahko doseže, vojna šiba pa odpravi. Progresivna stranka smatra, da je predpogojno za zgraditev miru na svetu povrniti se k ciljem Franklina Roosevelta ter iskati prostor za mednarodni sporazum in ne nesporazum. Njegovo prepričanje je bilo, da v okviru Združenih narodov različni socialni in gospodarski sistemi morejo in morajo obstojati skupaj. Da se doseže mir, morata kapitalistična Amerika in komunistična Rusija med seboj skleniti dobre odnosa je in delati skupno. Progresivna stranka smatra, da je prva dolžnost vsake pravične vlade zavarovati vsemu ljudstvu neodtegnjive pravice, proglašene v Deklaraciji neodvisnosti In zajamčene v zakonu pravic — brez razlike na raso, vero, polt, spol, narodnostno poreklo, politično prepričanje ali življenski položaj. Vlada mora dejansko braniti te pravice pred oškodovanjem od strani javnih ali pa privatnih činite-Ijev. Progresivna stranka smatra, da pravična vlada mora rabiti svojo moč za pospešitev življenja obilnosti za njeno ljudstvo. To je osnovna ideja zakona gospodarskih pravic Franklina Roosevelta. Doslej še ni uspel noben poizkus, da bi se uveljavilo to načelo, kajA velebiznis dominira poglavitne sektorje gospodarstva. Postave proti tru-stom ter vladne odredbe ne morejo zlomiti te dominacije. Zaradi tega mora ljudstvo prevzeti kontrolo nad glavnimi ključi gospodarskega sistema potom svojih demokratično izvoljenih predstavnikov. Podr-^avljenje teh bistvenih vzvodov bo omogočilo ljudstvu, da načrtno planira izkoriščanje svojih proizvodnjih sredstev tako, da razvije brezmejni potencial moderne tehnologije in ustvari res pravo ameriško ljudovlado — prosto revščine in nezavaro-vanja. Progresivna stranka stoji na stališču, da svet lahko napreduje le potem mirnega razumevanja za dosego rekonstrukcije in višje življenske stopnje; da je mir osnovni pogoj za ohranitev in razširjenje »naših tradicionalnih svoboščin; da le z ohranitvijo svobode in s planiranjem življenske obilnosti za vse lahko odstranimo vzroke za svetovno sporekanje. ..Mir, svoboda in obilnost — cilji progresivne stranke — so nedeljivi. Le Progresivna stranka lahko razruši moč privatnega mo-noi)oIa in vrne vlado ameriškemu ljudstvu nazaj v roke. Kajti naša stranka ni izprijena od privilegijev, se ni zaobljubila nobenim posebnim interesom, je prosta od kontrole kakega stroja^ ter odpira vrata vsem Američanom vseli ras, polti in ver. Progresivna stranka je stranka delavnosti. Potom demokratičnega procesa in z vsakdanjo aktivnostjo hočemo peljati ameriško ljudstvo po poti, da se izpolnijo ta načela. Prosimo vas, d a podpirate naslednji program. (Dalje prihodnjič) Urednikova pošta Zbor "Slovan" Euclid, Ohio—Ker je vse na počitnicah, tako je tudi zbor "Slovan" vzel malo oddiha. Zdaj se dnevi že obračajo bolj na hladno in tako bomo tudi pri pevskih zborih zopet začeli s pevskimi vajami. Zbor "Slovan" ima svoje vaje nocoj,. v torek 10. avgusta in sicer točno ob 7.30 uri. Ker naš pevovodja Mr. Frank Vauter vedno povdarja, da je treba točnosti, prosim, da bi se vsi pevci udeležili ob času. Čas itak hitro beži in če pridemo pozno je pouk kar prekratek.« Pri "Slovanu" smo dobili zadnje čase precej novih moči, tako tudi tem fantom priporočamo, da bi ostali stalno v naših vrstah, ker tako bo zbor napredoval in obstojal še potem, ko bomo mi starejši odšli v pokoj. Torej, fantje, le korajžo. Pri Slovanu je' vedno dosti veselja in razvedrila. Tudi druge, ki še niso pristopili k našemu zboru, a imajo veselje in posluh do petja, vabimo, da se pridružite sedaj, ko je čas predno začnemo znova z vajami za prihodnji koncert. Na svidenje torej nocoj, v torek 10. avgusta ob 7.80 uri, točno, v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Frank Rupert, tajnik Birokracija na kočevskem kolodvoru Kočevje, 18. junija. — Pred tremi tedni sem poslal dopis železniški postaji v Kočevju, v katerem sem prosil za podatke, dali je v Kočevje prispel vagon št. 118392 in komu je bila pošiljka izročena, ker tega vagona republiško gozdno gospodarstvo ni prejelo. Ker je v sredo za blago iz tega vagona prispela faktura, sem osebno odšel na postajo, da vidim, če je ta vagon sploh prispel v Kočevje. Službujoči uradnik mi je stvar pojasnil takole-"Po naših predpisih vam ne morem dati nobenih podatkov, pač pa morate pisati v Reko, kjer je bila pošiljka oddana, iz Rek® bodo potrebne podatke zahtevali od postaje Kočevje, mi bodo te podatke poslali v Reko in iz Reke vas bodo obvestili, kako je na stvari." o sem protestiral, da je to birokracija in da se nam mudi, mi je pokazal neke predpise, kjer govori, da se strankam n® sme dati nobenih statističnih podatkov. Omenil sem uradniku, da to nisd nobeni statistiČ-rameni, češ, he morem drugače-ni podatki, pa je samo zmigal ^ Menim, da tak postopek ne odgovarja današnjemu času in tempu graditve, v katerem se nahajamo m da je nesmiselno pisati v Reko za podatke, ki bi jih lahko v eni minuti dobili v Kočevju. Naročajte, širite in čitajto "Enakopravnost!" 10. avgusta, 1948. enakopravnost BTRAK3 SPOMENICA Slovansko-italijanske an+ifašistične unije za Tržaško ozemlje Varnostnemu svetu organizacije Z.N. o stanju v anglo-ameriški okupacijski zoni (Nadaljevanje) ! žaškega ozemlja ne uživajo ena- j pripravi vse pogoje za režim, T> ' v , ......... Ikopravnosti. Polno zadoščenje,kakor ga predvideva stalni Sta- bcmitKidi nuipad^b^fsLsuitic-, _ k%re-_.za krivice in aJkoclo, tut. I^oslcrtweti bi morala za lile- kratr f"^°';ki jim jo je povzročil prejšnji vidacijo stanja vojne okupacije km? Te organizacij ( u turni gg y letu 1945.—upra- i in za prehod oblastvenih funkcij Krožek Ravbar, kulturni krožek i ivičeno prejeli židje. Toda glede;v roke civilnih organov oblasti, fcmelj Mestni odbor Slojan-1 Slovencev pose- sKo-.tal.jansko antitasisticne ^^kor tudi glede antifaši- stičnih in slovenskih organizacij vse do sedaj ni bilo podobne odredbe. toije itd.) krivci niso bili are tirani. Nadalje niso bile aretirale osebe, odgovorne za veliko skladišče orožja, kakor tudi niso bile obsojene osebe, krive posesti orožja, ki so ga odkrili v se-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank. In all fairness to yourself, you should welcome this man . •. and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future. SKURITY AMiR/CA'S Se^URfty /$ YOUK $£C(fR/TYf ENAKOPRAVNOST Tfi/a Is an eMchl U. S. Treasvry advertisement-^prepired uoder auspices of Treasury Department aoi AdvertMaf CoaactJ* STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 10. avgusta, 1948. MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON DRUGA KNJIGA (Nadaljevanje ) Ne morem jaz, pravi sin svojega naroda, ki sem vse svoje življenje vpričo vseh daroval brezmejni vdanosti domovine, da bi ne varoval velikih svoboščin sijajne prihodnosti svojega naroda. Toda zdaj je njegova prihodnost v slabih, neodločnih rokah. Objestni sovražnik s e spričo podkupljivosti in izdajstva vede pri nas kakor v lastni hiši in grozi pogubiti ne samo svobodo, ampak tudi obstoj ruskega naroda. Zavedite s e, Rusi, i n spreglejte brezdanji prepad, v katerega blazno drvi vaša domovina! Da se izognemo vsakršnih pretresov, da preprečimo sleherno prelivanje ruske krvi, medsebojni boj in pozabimo vse žalitve in zamere, zato se vpričo vsega naroda obračam na začasno vlado in pravim: pridite k meni v glavni stan, kjer sta vam vaša svoboda in varnost zajamčena z mojo častno besedo, in skupno z menoj izdelajte in izoblikujte tak sestav narodne obrambe, da bo zavaroval svobodo in povedel rusko ljudstvo v veliko prihodnost, dostojno mogočnega svobodnega naroda. General Kornilov." Na prihodnji postaji so oddelek zadržal. Kozaki so pričakovali odprave, se zbrali ob vozovih, presojali brzojavko Kor-nilova in brzojavko Kerenske ga, ki jo je bil ravnoliar prebral poveljnik stptnije, razglaša jočo Kornilova za izdajalca in kontrarevolucionarja. Kozaki so se raztreseno pogovarjali. Poveljnik stotnije in vodni častniki so bili zbegani. — Vse se mi je zmedlo v glavi, — je potolažil Martin Ša-milj. — Kuga naj ju loči, kaj vemo, kdo izmed njiju je kriv! — Sama se ubijata in vojsko ubijata. — Načelstvo nori od prena-žrtosti. — Vsak hoče biti prvi, — Gospoda se daje, kozakom se glava maje. — Vse gre križema . . . Škoda! Skupina kozakpv je prišla k Ivanu Aleksejeviču in zahtevala: — Pojdi k poveljniku, pozve-di, kaj naj naredimo. V gruči so odšli k stotnijske-mu. Častniki so se zbrali v svojem vozu in se o nečem posvetovali. Ivan Aleksejevič je stopil v voz. — Gospod poveljnik, kozaki sprašujejo, kaj naj zdaj napravijo. — Takoj bom prišel. Stotnija se je zbrala v zadnjem vozu in čakala. Poveljnik I se je pomešal v gručo kozakov; I ko je prišel n^ sredo, je dvignil j roko. i f ' — Ne podredimo se Keren-skemu, ampak vrhovnemu poveljniku in svojemu neposrednemu predstojništvu. Prav? Zato moramo brez ugovarjanja izpolniti povelje svojega pred-stojništva in se odpeljati proti Petrogradu. V skrajnem primeru lahko preučimo položaj, ko pridemo do postaje Dno, pri poveljniku prve donske divizije — potem bomo videli. Prosim kozake, naj se ne vznemirjajo. Take čase pač preživljamo. Stotnijski je še dolgo govoril o vojaški dolžnosti, domovini, revoluciji, pomirjal kozake in izmikajoče se odgovarjal na vprašanja. Svoj namen je dosegel; medtem so k sestavu priklopili lokomotivo (kozaki niso vedeli, da sta dva častnika njihove j stotnije dosegla pospešeno odpravo, ko sta z orožjem zagrozila načelniku postaje) in kozaki so se trumoma razšli po vozovih. Ves dan se je oddelek vozil in se bližal postaji Dno. Ponoči so ga spet zadržali in spustili naprej oddelke Usurijcev in da-gestanskega polka. Kozaški sestav so zapeljali na mrtvi tir. Mimo njih so v opalni nočni temi, med migotanjem luči hiteli vozovi dagestanskega polka. Slišati je bilo oddaljujoče se za-grljene glasove, brenkanje strun in tuje napeve pesmi. Že proti polnoči so odpremili stotnijo. Slabotni parni stroj je dolgo stal pri vodni črpalki, od kurjača je padal na tla iskreč se snop svetlobe. Strojevodja je vlekel cigareto in gledal skoz okence, kakor da kaj čaka. Eden izmed kozakov v vozu, najbližjem lokomotivi, se je stegnil skoz vrata in zavpil: — Ej, Gavrila, daj, če ne, te bomo pri priči počili! Strojevodja je izpljunil cigareto, pomolčal, očividno spremljal njen dolgi let, se odkašljal in rekel: . — Vseh ne boste pokopali. Čez nekaj minut je lokomotiva potegnila vozove, odbijajoči so zazveneli, zateptala so kopita konj, ki so ob sunku zgubili ravnotežje. Vlak je peljal mimo vodne črpalke, mimo red-k i h kvadratkov razsvetljenih oken in temnih gruč brez ob železniškem nasipu. Kozaki so bili nakrmili konje in so spali, le malokdo je bedel, kadil pri priprtih vratih, gledal daljno nebo in mislil o svojem. Ivan Aleksejevič je ležal ob Koroljovu in gledal skozi razpoko v vratih na bežeče, raztresene zvezde. Premišljeval je ves minuli dan in trdno sklenil vsekakor preprečiti nadaljni premik stotnije proti Petrogra dli; leže je preudarjal, kako bi pridobil kozake za svojo odloči tev, kako bi vplival nanje. Še pred oklicem Kornilova se je jasno zavedal, da kozaki ne morejo iti za Kornilovom, občutek mu je veleval, da tudi Ke-renskega ne kaže braniti: moz gal je in nazadnje sklenil: Stot-niji ne sme dovoliti odhoda v Petrograd, če pa bo treba s kom udariti, potem s Kornilo vom, a ne za Kerenskega, ne za njegovo oblast, ampak za tisto, ki bo prišla za njim. Da bo prišla za Kerenskim zaželjena, resnično domača oblast, o tem je bil do kraja prepričan. Še poleti je bil moral oditL v Petrograd, na vojaški odsek izvršnega odbora, kamor ga je poslala stotnija na posvet zastran spora, nastalega s poveljnikom stotnije; ko si je ogledal delo izvrš nega vojaškega odbora in se pogovoril ž nekaj tovariši bolj-ševiki, je pomislil: "Ko se to okostje še obraste z našim delavskim mesom — potem bo to res oblast! Umri, Ivan, a drži se je, drži kakor otrok za ma terine prsi!" Ko je to noč ležal na konjski odeji, se je pogosteje kakor po navadi spomnil z veliko, doslej nezavedno, gorečo ljubeznijo na človeka, pod čigar vodstvom je bil otipal svojo strmo pot. Ko je premišljeval, kaj naj spregovori drugo jutro kozakom, se je domislil tudi štokmanovih be sed o kozakih; večkrat si jih je ponovil, kakor da bi si zabijal LET S EXPLORE OHI The Harmng ' Mausoleum at Marion v glavo: "Kozaki so po svojem bistvu starokopitni. Ko boš prepričeval kozaka o pravilnosti boljševiških idej, ne pozabljaj na to dejstvo; delaj previdno, premišljeno, znaj se prilagoditi okoliščam. Spočetka te bo sprejel s takimi predsodki, s kakršnimi sta tudi vidva z Miš-kom Koševojem sprejela mene, ali to naj te ne moti. Vztrajno dolg; in končni uspeh bo naš." Ivan Aleksejevič je računal, da bo ob prepričevanju kozakov, naj ne gredo s Kornilovom, naletel na nekaj ugovorov, a zjutraj, ko je v svojem vozu previdno spregovoril o tem, da morajo zahtevati vrnitev na bojišče, ne pa, da bi se šli pretepat v Petrograd s svojimi, so se kozaki voljno pridružili njegovemu mnenju in z veliko pripravljenostjo sklenili upreti se nadaljnemu pohodu v Petrograd. Zahar Koroljov in kozak Turilin iz černiševskega okraja sta bila najboljša sobe-sednika Ivana Aleksejeviča. Ves dan so hodili iz voza v voz, se pogovarjali s kozaki, proti večeru pa je na nekem majhnem postajališču, ko je vlak spočas-nil hitrost, v voz, kjer je bil Ivan Aleksejevič, skočil desetnik tretjega voda, Pšeničnikov- — Na prvi postaji se bo stotnija iztovorUa! — je razburjeno zavpil in se obrnil k Ivanu Aleksejeviču. — Kakšen predsednik odbora si, če ne veš, kaj hočejo kozaki? Kaj se bodo igrali z nami. Ne pojdemo dalje! . . . Častniki nam mečejo zanko na vrat, ti pa piši me v uho. Ali smo te za to izvolili? No, kaj se režiš? — Že davno bi bili morali tako napraviti, — je spregovoril Ivan Aleksejevič in se zasmejal. Na postaji je prvi skočil iz voza. V spremstvu Turilina je odšel k postajnemu načelniku. — Našega vlaka ne odprem-Ijaj dalje. Tukaj se bomo začeli iztovarjati. — Zakaj pa? — je raztreseno vprašal postajni načelnik. — Imam povelje . . . načrt . . . — Molči! — ga je ostro zavrnil Turilin. Poiskala sta postajni odbor in predsedniku, debelemu, rde-čelasemu telegrafistu, obrazložila zadevo in čez nekaj minut je strojevodja voljno zapeljal vlak na stranski tir. Kozaki so hitro postavili sestope in začeli iztovarjati konje iz voz. Ivan Aleksejevič je široko razkoračen stal pri lokomotivi in si brisal pot z nasmejanega temnega obraza. K njemu je pritekel bledi poveljnik stotnije. — Kaj pa počneš? . . . Ali veš, da... — Vem! — ga je ustavil Ivan Aleksejevič. — Ti pa, gospod stotnik, nikar ne brusi jezika. — Prebledel je, zaplal z nosnicami in razločno povedal: — Odklenkalo ti je, fant! Zdaj ti bomo mi nosili na mizo.. Tako! —- Vrhovni Kornilov . . — je zajecljal stotnik in poškrlatel, a Ivan Aleksejevič je gledal svoje pošvedrane škornje, ki so se mu globoko vdrle v živi pesek, olajšano zamahnil z roko in nasvetoval: — Obesi si ga za vrat namesto križa, nam, pa ni potreben. Stotnik se je obrnil na petah in stekel k svojemu vozu. Cez eno uro je stotnija brez slehernega častnika, a v popolnem bojnem redu zapustila postajo in krenila proti jugovzhodu. V čelnem vodu sta vštric s strojničarji jezdila Ivan Aleksejevič, ki je prevzel vodstvo stotnije, in njegov pomočnik, tršati, uhljati Turilin. Trudoma so se znašli na zemljevidu, ki so ga vzeli prejšnjemu poveljniku; stotnija je prišla v vas Goreloje in se ustavila za prenočevanje. Na skupnem posvetovanju so sklenili oditi na bojišče, če pa bi jih poskušali zadržati, bodo sprejeli boj. Kozaki so speli konje, postavili varnostno stražo in se polegli spat. Luči niso prižgali. Čutiti je bilo, da so večinoma potrti, ulegli so se brez običajnih pomenkov in šal, varno skriva-je misli drug pred drugim. "Kaj, če se premislijo in se skesano vrnejo?" — je pomislil Ivan Aleksejevič, ne brez skrbi, in se zavil v plašč. Kakor da je slišal njegovo misel, je pristopil Turilin. — Ali spiš, Ivan? — Še ne. Turilin je počenil k njemu, zamežikljal z lučko cigarete in šepeta je rekel: — Kozaki se čemerijo . . . Delali so na svojo roko in se zdaj plaše. Lepo kašo sva si skuhala . . . vročo, kaj misliš? — Bomo že videli, — je mirno odgovoril Ivan Aleksejevič. — Kaj se bojiš? Turilin se je pod čepico popraskal po zatilku in se klavrno zasmejal. — Po pravici povedano, strah me je... Ko smo zaceli, mi ni bilo nič, zdaj pa me stiska pri srcu. — Premislil si se torej? — Poslušaj, Ivan, nerodno je. Dolgo sta molčala. Na vasi so ugasnile luči. Od nekod iz brezmejnih močvirnih zatokov, z vrbovjem poraslih travnikov je prineslo račji klic. — Zemlja kliče, — je zamišljeno spregovoril Turilin in spet umolknil. Mehka, ljubezniva nočna tišina se je pasla po travniku. Rosa je objemala zelenje. Sapica je nosila h kozaškemu noči-šču mešane vonje močvirnika, gnilega bička, barjanskih tal in od rose premočenega zelenja. Poredkoma je zavzečala konjska spona; škropeče prhanje pa težko teptanje in stokanje va-Ijajočih s e konj. Potem spet dremava tišina, daljno, daljno, komaj slišno hripavo vabljenje divjega racmana in — bliže — odgovarjajoče mu račje gaga-nje. Bliskoviti, švisteči prelet v temi nevidnih peruti. Noč. Molčanje. Meglena travniška vlaga. Na zahodu ob vznožju neba na- raščajoča temnolista čreda oblakov. In po sredi, nad vasjo v pskovski pokrajini, kakor širok svetleč se pas v neizbrisen spomin vtisnjena mlečna cesta. Ob svitanju je stotnija krenila dalje, šli so skozi vas. Gorelo je, za njimi so dolgo gledale ženske in paglavci, ki so gnali krave na pašo. Vzpeli so se na opekastordeči grič, čbarvan od vzhajajočega sonca. Turilin se je ozrl in se z nogo zadel ob streme Ivana Aleksejeviča. — Poglej, za nami dirjajo jezdeci. . . , Trije konjeniki, zaviti v rdečkasto tančico prahu, so drveli skozi vas in se gnali dalje. — Stotni-i-i-ija, stoj! — j® poveljeval Ivan Aleksejevič. (Dalje 'prihodnjič) F o R N E z I Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje, Thermostat. CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko NO BETTER TERMS ANYWHERE LOANS TO REPAIR, MAINTAIN, MODERNIZE YOUR HOME OR BUSINESS PROPERTY 6 AKROV ZEMLJE na Highland Rd., v sredini Richmond in Bishop Rd., se proda. Spredaj 200 čevljev, 1315 čevljev globoko. Hitremu kupcu se proda za $4500. 22850 CHARDON RD, Se takoj lahko vselite PRODA SE BUNGALOW NA LOTI 100x400. V LEPI OKOLICI. Vpraša se na 25555 CHARDON RD, KE 4126 IŠČE SE sobo s hrano. Kdor ima za oddati naj pusti nalsov v uradu tega lista. V "Enakopravnosti" dobite' vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! PRODA SE po zmerni ceni, lepa hiša za dve družini, na 1197 E. 176 St., od Grovewood Ave. 5 sob spodaj, 5 zgoraj in ena na tretjemu nadstropju. Garaža za dva avta. Razkažemo po dogovoru. EAST SHORE REALTY 778 E. 185 St., IV 6561 zvečer: KE 1691 HIŠA ZA 2 DRUŽINI se proda. 5 sob in predvhod. Zgotovljeno tretje nadstropje. Prodaja lastnik sam. 9317 ST. CLAIR AVE. MOŠKI ZA snaženje uradov ponoči. Dobra plača. The Radiart Corp. 3571 W. 82 St., južno od Dension Ave. '^»noQ The most famous front porch in America may be seen in Marion, Ohio. It is the front porch from which tall, leisurely, genial Warren G. Harding, editor and publisher of The Marion Star, conducted the successful "front porch campaign" which won him election as 29th President of the United States in 1920. The Harding house is located at 380 Mt. Vernon Avenue in Marion. The late President Harding was an inveterate collector. And in the memorial which has been erected to him on the outskirts of Marion are to be found today many relics not alone of his lifetime but of earlier presidents. Here one may see the locket containing a clip of Abraham Lincoln's hair—the coffee cups used by William Howard Taft—the horseshoes that once tore the lawn at the White House—the beautiful mahogany desk from which Harding gave the flrst telephone and loud speaker Inaugural address to more than 120,000,000 people—the gavel that was used when Charles Evans Hughes was nominated for the presidency in 1916—and other items of interest. The mausoleum of both President and Mrs. Harding is one of the most beautiful of Ohio's memorials. Together with the Harding home and the memorial, both open to the public, the sightseer may And much to warrant # i delay of the trip at Marlon. Harding wa» bom in a humble home, at Corsica WARREN 6. HARDING 39th President and 8th from Ohio aL-' Q f (The iomoua "Front Porch* Close by mre the Ohio and Zane Caverns and Indian Lake, the latter the third largest artiflcial lake in the state. The Caverns are lighted on the several accessible levels and have strange under, ground formations, ip-eat and beautiful rooms and weird attractions for the visitors. Warren G. Harding was bom at Corsica, Ohio, November 2, 1885, CDUknsv« TM stAMOARo Oil ca and died in San Francisco, August 2, 1923. He studied at Ohio Central College; served in the Ohio State Senate and as Lieutenant Governor of the state; was elected to the United States Senate in 1915 and to the Presidency of the United States in 1920. Mnother story in this series ofii Ohio Presidents will appear in oa. I early issue. ^Wotch jor CLEVELAND JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI! V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list ENAKOPRAVNOST ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta. ' Enakopravnost 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio FORDSON TRAKTOR z železnimi kolesi se proda. V dobrem stanju. Orajte na spomlad. Cena za vse skupaj samo $300. Katerega zanima naj se zglasi na 22850 CHARDON RD. JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino. JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio VAŠI ČEVLJI BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. A. Malnar Cementna dela 1001 E, 74. St. EN 4371 NAPRODAJ Grocerija in mesnica staro podjetje in dobra trgovina ^ slovenski naselbini. Za več p"' jasnila pokličite JOHN KNIFIC 820 EAST 185 ST. IV 7540 ali KE 0288 Notarska postrežba Tovarniški delavci Plača od ure. Zglasite se med 8. zj. in 4. pop. BISHOP & BABCOCK CO- Vogal E. 49th St. in Hamilton A*®' TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnic kom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt ocj 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 Ekstra posebnost! če sedaj daste vaš forn®'_ pregledati, nanovo cein®''] tirati in sčistiti, kar vadno stane $25. vam to naredimo ZA SAM $12.50 Pokličite še danes — Prihranite s' denar• NATIONAL HEATING CO- Postrežba širom mesta FA 6516 Zastopniki Enakopravnosti^ Za St. clairtko okroijat JOHN RENKO 1016 E. 76th SI. it Za collinwoodiko in euclidtko okrožje: JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457 * Za newburiko okroij«: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029