Stev. 140
Posamezna številka 20 stotink
V Tria; y toffc MUm «20
Posamezna številka 20 stotink
tetnlk XIV
Izhaja vsak torek, četrtek In soboto ob 4 popoldne — Uredništvo: ulica -sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured- "/-ništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — • " Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, po! leta L 16._ In celo leto L 30.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu hi okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v ; širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot;! osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseta, najmanj pa L 2. — Oglasi.-1 naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinost?, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje — Telefon uredništva in uprave 11-57«
Radost in previdnost
Imperialistična Italija stare zaveze grofov, oderuhov in famazonov trepeta v smrtnem boju. V deželi sami -bi se moralo šteti v greh, či bi pošten človek solze ločil ob tem prizoru; prepričani smo, da italijansko ljudstvo čuti srčno olajšavo, ko gleda, kako sistem bedastega trinoštva jemlje zasluženi konec. Pri nas pa. ki smo poprej živeli v pravno urejeni državi in smo prišli z dežja pod kap, občutimo ta polom ket triurni. Cemu torej previdnost?
, Vsaka revolucija prinaša seboj tudi zla brez mere. V človeški duševnosti nima sedeža le abstraktni razum, ki revolucijo rešuje kot matematično nalogo, ampak tudi čuvstva, nagoni in strasti, ki nujno postajajo izvršilni organi revolucije. Razum postaja po izbruhu revolucije zamorec, ki je -storU svojo dicJžncst«. Ako še sili vmes. vrši le Sisifovo delo. Tako je bilo v veliki francoski revoluciji, tako na Ruskem im tako bo ludi tvkaj. Poglejmo sedaj, kdo bo delal pri nas revolucijo, ali belje: kdo se smatra poklicanega za to? To je sccijalistično organizirano delavstvo. Vel;k del te mase je italijanskega plemena. To pleme je bilo sto let sem sistematično vzgojevano k plemenskemu sovraštvu. AJi si morete misliti konkretnega Italijana, ki ne bi iz globočine srca zaničevat *barbarjev*-, smrtno sovražil »okrutnih Hrvatov- ter do nebes poveličeval vsega, kar je italijansko? Ta laži - patrijotična vzgo-ja je žalostna dedščina vseh Italijanov; zato ni mogo-'če misliti, da se »proletarijat- čez noč prevzgoj! |k narodni vstrpnosti, kamo - li pravičnosti! •Če komunistično gibanje kaže sedaj nazunaj i mani zagriženostf, je to deloma medra bakti-'ka zaradi slovenskih sedrugov, — prvi vzrok pa je ta, da to gibanje načelno izključuje narodnost. Kadar pride ta struja do vlade v ka-kršn\kc'!i obliki, bo primorana zavzeti ©tališče tudi v tem vprašanju, ker cpozici-jonaima enotnost poleni ne bo več dosledna. Slovence je že marsikatera vlada skušala zatajiti, pa ni uspela; tudi diktatura proletarijata bo morala računati z dejanskim položajem. V istem tre-notku stopi na plan siara plemenska mržnja, ki zbeganrm voditeljem prevrne vse lepe teorije. Taki'» se iz komunistične ideologije in plemenske preru»pestos k sestavi taka-le rezultanta: 1. Komunizem je vsesplošna odrešilna vera novega človeštva. 2. Ta vera ne vpra-•šitje po narodnosti. 3. Ta vera izključuje narodnost. 4. Narodnost je zlo. 5. Vse narodnosti se mera-jo odpraviti. 6. Najprej naj se manjše narodnosti stopio z večjimi. 7. Slovenci v .zasedenem ozemlju morajo poslati Italijani. 8. Vsak Slovenec, ki se brani postati ItaKjan, natsprot t^c s grvofon rarmanijem komunistični 'veri. Nafprej nai se mu dopove zlepa, da je .šUivjanstvo višek -človeškega razvoja in da sledove vsi naredi postanejo Italijani; če pa še ne verjame to se še brani, naj bo smatran za cd-pedmka i<a očitnega grešnika. 9. Organiziran .odpor proti bresnarodni godlji naj se uradno cszna-ci kot * buržuazlja«. 10. Sovjeti naj skrbe, da se v najkrajšem času z vsemi sredstvi iz-trefci U zadnji ostanek kapitalizma.
Zveni ket šala, pa ne po mojem namenu, ampak v sled imanentne »šaljivosti*. Kdor p= doživi, se ne bo smejal. O slovenskih komu-iiLstUi ni vredno govoriti. Teoretično morajo potrditi vseh deset toček, drugače so »hlapci kap«tal:zma.t. V narodnem vprašanju imajo torej Italijani kot večinski narod edino odločilno besedo. Naši bodo s krepkimi pestmi bil; okoli sebe po resnične h in dozdevnih kapitalistih. prelivali za solnčne ideale tudi lastne kri. če bo Ireba; oni drugi bodo po odzatfa'j go-„J±i »ščave- v boj, češ: zmerom so bili rjanezi*, pa so danes tntih Ko 'bo slednjič uveljavljena i diktatura proletarijata*, bo v zased, ozemlju —plebiscit?! Zmota, pri;atelj, kapitalna zmota! Plebiscit je kapitalistična ustanova. V diktaturi je že vsa sreča tukaj; čemu jo še iskati in se zarjo odločevati?! Slovenski komunisti so končnovel?avno prokMi vsako narodno in državno pripadnost; kako bi se mogli odločiti za kapitalistično Jugoslavijo proii sovjetski Italiji?! Ali naj se Italijara Izrečejo za barbara« svo-jih otroških spominov? Slovenski Dekomunisti pa ne bodo imeli nobenih pravic v diktaturi proletarijata; lo je menda zacbcstt jasno. Komu torej dati plebiscit in samoodločbo? Prazen fantom, utopija!
Ako torej revolucija po doseženem zmagoslavju ostacie sama sebi zvesta, sploh ne bo pretresla vprašanja o zasedenih zemljah, ampak bo, t;ho ali glasino, sa-nkcijonirala doseženo dejstvo ter uvede tod novo enc-ino ustavo in zakosuodajo. Pomislite le, kaka velike taktične ugodnosti nudi socijalistom ta doslednost! Velik del šovinistične inteligence se sprijazni s takim socijalizmom, ki ne priznava drugi i narodnosti, dočim bo italijanska narod-nccvt ipso iacto priznana in upoštevaš«. Velik de! »bojevnikov« in »obnoviteljev bo nahajal potom socijaiizmia uresničene s vose sanje o povečanju domovine, o »narodnih in strateških mejah. Veliko lažje prebole novotarije v deželi, ker bo njih srčna rana zacelje-na. Socljalizem postane tako pri mnogih popularen in — nacijonalen. Te ugodnosti socijalist ičnd voditelji ne zavržejo peščici Jugoslo-venov naljubo. Dogmatična neuklonjivost ko-tnuoinma ostane le slepilo za lehkoverne »Ščave*. ki hočeao imeti nad sabo trdo pest; ob zeleni mizi pa se že iznajdejo gotove r transa k ciije*, »se vzemo v pošte v realna dejstva«, se »uveljavi ozir na večino* itd. itd., dokler od pravičnosti in nepristranosti ne ostane drugega. nego abstraktni pojem za trapaste idea Kiste.
Raznaroditev J ugodio v eno v na tem ozemlju je torej ▼ Italiji sklenjena stvar, o kateri se tam ne razpravlja in se ne bo razpravljalo. Preobrat v vladnem sistemu ne prinese v tem oziru nobene bistvene rzpremembe. Različna jc !c parola. Stari sistem vpije: > Slovenstvo je zlofe Novi sistem kriči: ^Narodooat je zlo!« Oboji pa mislijo nas ia mšo narodnost!
Veselimo se torej, ko vidimo padati v prah starega malika; a ne zaupajmo slepo novem« blago ves tja! Socialistična revolucija nam sa-maodsebe ne prinaša narodne svobode ia rešitve! Iskati moramo drugačnega izhoda.
Aga.
Vladar, ki lože s „testno besedo"!
Grof Czernin, tedanji mfnister za vnanje stvari bivše monarhije., fe po sklepu tistega in-fanmega in zločinskega: »miru* v Brest-Litovsku, rekel naročeni deputaciji občinskega sveta dunajskega, da je francoski minister Cle-rnenceau pred' začetkom zapadne ofenz):ve po-nuidil pogajanja. On, Czernan, da je c'dig0\'0ril
v	sporazuma z Berolincan, -da je pripravljen za to. Edina ovira da je v zahtevi Francije, naj se
povrneta Alzacija dn Lorena! Iz Pariza pa s<y odgovorili, da na tei podlagi se ne morejo podajali.
Tako je pripovedoval igrof Czernin oni deputaciji, na kar pa :e Cdemenceau ra^glasii v svet, da j'e avstrijski minister lagal, ko je rekel, dia so iz Pariza ponudili pogajanja! Na Dunaju so se zvijali, nakar je fra'ncoski minister apostrotral avstrijskega: ali se ne spominjia morda nekega drugega pcčzkusa v Parizu in Lon donu od strani neke drage zelo visoko stoječe osebe? Pozneje ^e Clemenceau označil to osebo: cesar Karel je lastnoročno priznal zahtevo Francije po povrnitvi Alzacsfe in Lorene kot opravičeno!
To se če zgoidčlo s tistim glasovitim pismiom, ki je ,je pisal cesar Karel svojemu svaku, princu Sikstu Paxm£kemu. Pozneje je 'bil Siikst dvakrat pri predsedniku francoske republike Poincare-jju, ki mu je spcnočdl, na kaki podlagi je cesar Karel pripravljen za pogajanja. Dne 27. marca pa je Sikst izročil predsedniku francoske republike tisto pismo, ki mu je je pfcai cesar Karel in v katerem je ta — kakor že rečeno — priznaval opravičenost zahteve Francke po povrnitvi Alre.ciye in Lcrene. Obenem pa je priznaval t'ir.ii, da tretba vspoBta-
vi	M Guvereniteto Bel-g^ie ter jo oš kodov« ti za pretrpljene školde.
O gori omenjeni izjavi Clesmcnceau-a — da je namreč grotf Czemin lagal — ^e doznal ta pcsledn^ti v Bukarešti-, ik^er so se vršila poiga-jaa^a z rcnraunsko vlaldo za sklep minu. Cesar se je nahajal t eda.) v s vcjein dvorcu v Badenu. Grof Czernin ga je zaprocdl po telefonu za razgovor. In tu .je cesar odločno iz'avtil, da bi bilo vse laž, kar bi Clemenceau utegnil govoriti o cjem. Zatrjal je, da "ima pri stvari čisto ve^t. Pripravljen da je peglati cesarju Viljemu brzojavko, v kateri izreče svoje ogorčenje na lažnivem spletkarjenja sovražnikov in ga zagotovi .svoje brezpogojne zavezniške zvestobe.
Za Czernfšna so bdla ta za^obo čila* cesarjev-a v veliko zadoščeni«, ker — tako je rekel česanju — če bi bilo drugače, bi ibila katastrofa. Obenem je Czernin — bil Rie veiidar previden — zapros::! cesarja, naj ne ukrene ničesar, dokler se on, Czernin, ne povrne na Dunaj. JCajti tu dia gre bržkone za pisma, ki jih je cesar pisal princu Sdkstu, katerih vsebina1 pa n(emu, Czemanu, na znana. O tem pa je bil Czernifn vendar irverjen, da ^e Clemenceau lagal. Ta te-lefcmski razgovor je cesar zaključi! z zatrdilom, cLa v rjegovem pismu princu Parmskemu ni bilo nič političnega!!
Na to so z Dunaja .kor*i'ižno razglašali v svet, da so navedbe Clemenceau-a o pretveznih pismenih izjavah cesarja Karla izmišljene od konca do kraja. Ko pa se je Czernin povrnil na Dunaij, mu fe začel Karel počasi priznavat!, da je pač pisal Sikstu o ^možnostih miru c, nikakor pa da mi priznaval opravičenosti francoske zahteve gđcde Alzacije in Lorene. Na to ga je Czemln zaproišil, naj mu d«a prepis koncepta pisma Srikstu' z dne 31. marca 1917., ki •e biLo izročeno predsedniku Poincarreju in po-tcin — v sporazumu s Sikstom — ministrskemu predhodniku Clemenceau-u. Czernin je rotil cesarja, naj mu pove vso resnico, ker, če ne pozna dejstev, mu ne more dati nobenega sveta. Cesar pa je vstrajal pri svofi laži. Na to je zahteval -grof Czernin od česana, naj mu potrdi s časteo besedo, tfa je bilo besedilo v resnici tako, k?ko.r trdi on, cesar! In cesar Karel je dal častno besedo!!! Častno besedo, čeprav je vedel, da je laž, kar pravd!! Na to je Cze.-r.in predlagal, naj se beselddlo, kaikor pe zatrja cesar, navede v jarvni objavi nasproti besedilu, kakor je zatrj-a Clemenceau! Cesar je pritrdil, dai-si oči vidno — nerad. Za tem — pe razgovoru z Žito — pe cesar naložil Czer-ninu, naj v dementaju namiguje, -da je rokopis cesarjev merjd'a — potvor^en! Czernin je opozoril na nesm selnost takega izgovora; a tu je cesar Karel zahleval nekaj nezaslišianega: na« namreč grof Czernin vzame nase vse trsto pismo! M.:naster je seveda to odklonil. Na to je bil izdian na Ehm.aju »na na višje povelje* komunike, v katerem je ibclo rečeno, da je bilo pismo princu Sikstu zgolj privatno pismo, da ni dLc^lo princu ntkakega naloga za posredovanja pri preekediniku francoske republike; mti ne za to, 'da bi se vsebina sporočala dal»e; in slednjič ne za to* da bi princ sprejemal kake izjave cd nasprotne strani. Dalje je bilo v tem komunikeju zatrdilo, da Belgije eno pismo niti omenjalo ni (!!), a 'glede francoskih zahtev, da je cesar le izjavil, da bi jih podpiral, če bt bfle pravične, kar pa da niso!
Ta komunike je torej trdil nekaj, kar ;je bilo v direktnem nasprotstvu z refenico!
Pcčasi je začel grof Czernin oči vidno prihajati do Ezpozftajtja, da je ta cesar Karel naravnost aevaren. Zato je predlagal Czern'-ir, naj bi se Karel *iz zdravstvenih razlogov * umaknil od državnih pcćlov in nadon^cstoval naj bi ga ali naUvojvoida Evgen, ali Friderik. Dne 13. aprHa je bil Czernin pozvan v avdi'enco, toda sprejela ga je — Žita! In ta je rekla: ne! Hkratu pa ifC dospela nova objava od strani Clemenceau-a kjer j« rečeno, da cesar Karel jeclja kakor človek, ki je prišel v zadrego. Obenem je izjeva francoskega ministrskega predsednika vsebovala o izročenem pismu cesarja Karla ta-
ke podrobnosti, da U p—U d nji m Žita nista imala več nikake nade, da bi nfco*el kdo dvomiti na resničnosti tetfa, kar trdi Clemenceau!
Na to pa sta Karel in Žitu prišla na naravnost infattnno idejo: naj se zatrdi, <Ja je bilo pisane na polu iz Lakisenburga v Pariz potvJorjeno! Na pripombo Czernin a^ 1ddo <fa bi bil faisd tika tor, je odgovorila Žita naj s« ta — še le na;de!! Czernin je odklon«! tako lumparijo, oklšel in ridJs topil.
Te podatke prinaša brošura pod! .imenom »Czernin in Sikstova afera«, ki ffa je spisal sekcijski svetnik Avgufet Demblin, ki je kol pri-dodeljenec ministrstvu za vnanje s>tvari osebno in neposredno scJfeoživJjal vse te dogodke. Ti podatki daijejo neoporečen dokaz, da je cesar Karel nalagaj svojega lastnega ministra in da je lagal vsemu svetu. Cefear je postopal za hrbtom ministra in ga s lem zavajal. Laži cesarjeve so se povspele oelo do krive »častne besede«!	*
Vladar, ki — laže! To je idrasličen zgLad, kafke — da molčimo o njegovi vladarski nesposobnosti — morcJične kvaLHete je bil ta vladar tudi kot človek! Izvršila se je le božja -in človečka pravica s tem, da $e ravno tak vladar žalostno zaključil vladavino Had»buržaiuyv.
Vzdreoiite sel
(Dopis.)
Kjerkoli solnce sije tod, Naš nekdaj je prebival rod, Seda) tod tujec širi se, Ošabno tod šopiri se Pretnehki pač mi bili smo, Da zemljo mu pustili smo.
Tako bomo kmalu tudi mi morali zaplakati z Aškercem, če bomo »e dalje spali in sanjariji, napravili pa ničesar. Živimo v resnih časih. Velik prevrat se vrsi ma naši rodni, dedni zemlji v narodnem, gospodarskem in kidlumeon oziru. Italijanska gospodarska moč se udcma-čirje na umeten način vedno v večji meri. Ozrimo se le nekoliko po naši okolici tržaškega mesta, ki šteje vsepovsodi najmanj 99% slovenskega prebivalstva in vudeli besno, kako italijanska premoč raznaroduje naše ljudstvo: tisoči slovenskega naroda se Lzgubi;ajo v italijanskem morju. Pred nekaj dnevi im je padla v oči* v »Lavoratoru t cuznačba Opčina-Pog-gicreale. Bil je razglas Openske električne železnice. Ime Poggioreale naj pomeni Opčine. Tako si postiljajo naši osvoboditeli! In župani
—	seveda — detičniki, ki so jian aži tla prevroča, ali pa se žele prikupiti osvoboditeljem, prav posebno radi posegajo po teh spačenkah. Na ta način gredo na roko prizadevanjem tistih, ki našo slovensko gruda slikajo ket pristno ftalijansko: o-b»»-.an» pa se vesele, češ, ker že ood recimo avtri]ski Nemci ne morejo več gospo^terfti tu — pa naj Itnilijani; samo, da Slovenci ne! In to služba opravljajo večinoma ravno Ljufdje, ki po večini žive zgolj od denarja slovenskih žuljev.
Pa vstopimo enkrat v to električno železnico in se peljimo na Opčtne. Različne reklamne tablice — med drug:mi tudi lepak stare restavracije »Union« na Opuinah — so seveda, vse samo v italijanskem jeziku. Je pač tako! Vozni listki tudi samo-laški. Dcspevši na Opčine, se človek komaj oddahne; saj je stopil na popolnoma slovensko zem?;o, staro kraško skalo. Ali, koliko razočaranje, ko vidi takoj restavracijo »Union*, zavito vso v italijanske lepake; na desni nekdanji hotel »International , v verni prekrščen v Iscnzo :, in danes
—	»Hotel Vittcrio Veneto ! Morda pridejo pa vendar še kedaj kaki Japonci ali Kitajci nas odrešiti in zapišejo z zlatimi črkami: Čike-Cika!
A kar je še bolj žalostno, je naše šolsko poslopje. Od daleč vidimo velik napis: »Civica Scucla popolare slov ena«. Res trda- si kraška skala, prepotrpežljiva, da vse to tako mirno prenašaš, ko ti zabija;o v srce žrebdj za žreb-ljem. Al: ničesar ne čuti«, ali se ne bojiš, da izkrvaviš in da ti potem noben zdravnik ne od pomore več?!
Vzdrami se! — Odstrani, kaar ti kvari ugled in nadomesti z lastnim jeklenim oklepom! — Dalje vidimo »FarmasMa. - Lekarna*. — Na križ pot? h zopet *per Prosecco", »per Tre-bićhiaino a>fcd. E, seveda, na italijanski zemlji smo in italijanske so menda te vasi. Čisto pravilno! O kako lepo zveni ob večernih urah italijanska pesem po Opčiflah! Vprašal bi le: ali oni, ki pojejo tudi razumejo njih besede? Slovenska deldeta in vdove se ženijo in veselo žive z ljudmi, ki so jih komaj včeraj spoznali. Celo možje, ki so bili največji narodnjaki, rekli bi predstavčtelji ljudstva in njega velje, — ker smo stavili vanje preveč zaupanja
—	zalagajo sedaj z našim denarjem podjetja tujcev, mesto, da bi — Če že imajo todiko odveč — stavili denar na razpolago za kak bc4j blag namen. Seveda, vsak je svoj gospodar. Veselilo bi nas prav vseeno, če bi čim po denarju še glavo stavili pod žago!! To je en primer z Opčin, a marsikje je 5e slabše.
Zahod nam obeta nesrečo, nevihto, ki po-mandra naš narod. Naš dom pada, pada. slovenska zemlja, otrok za otrokom, družina za družino se izneverja našemu narodu. Italijanska narodna, gospodarska in kultoma moč Mte ubija. Ia seđaij? Ce pc.jde to tako še dalje, gorje nam! Zalo kličem vsej jugosiovenski mladini na zasedenem ozemlju:- Vzdrami se!
—	Ne daj se zavajati, narod moj, in slepiti od ljudi, ki te hočejo uničiti, morailno in materijalno. Še je čas, toda skrsjni! Dve leti si počival, spal in sanjal; drugi pa plešejo okoli tebe kakor okoli zlatega teleta. A gorje ti, ko ti poberejo vse! Ničesar bi ne preostane, nego da povežeš oulico in greš. Vzdramite se vsi, vstanite in solnce preporoda naj ogreje Vaša srca, da Vam bo domača zemlja draga in da se bodo vsi zavedali m hoteli bili na lastni zemlji sami gospodarji! Ne zanašajte se na druge, kajti le kar si ustvarite z lastnim trudom Vam bo rodaio sad. Pokažite voljo na-
roda oa delujte vsepovsod za osamosvojo našega naroda in uve!javl;enje njegovih pravic. Kakor že rečeno: časi so resni; zato se treba oprijeti dela tem trdneje. Pustite straokarstvo! Člani vseh društev, združite se v eno kolo, ki naj ima močno os in naj bo trdno okovano. Delujte z združenimi močmi za laistno stvar; odpadnikom, izdajicam naroda in tujcem, ki ne spoštujejo pravic našega naroda, pa napovejte boj do skrajnosti. V vseh naših slovenskih krajih si nabavite takcji tablice s samcslovensko označbo kraja. Odstranite vse tujajezične označbe in pribijte pri prvi hiši, ob vhodu in izhodu novo pravilno slovensko označbo kraja. lstotako nabavite tudi na vseh križpctih in na mestih, kjer služčjo napisi v orijentaovjo smeri, nove napise in odstranite tujejezične!
Istciaka zahtevamo, da se na vseh naših železniških postajah v prvi vrsti starvd originalno ime kraja na naši zemlji v slovenskem oziroma hrvatskem jeziku. Dalje sahtevamo občinske in poštne pečate šstotajko v našem jeziku. Zahtevajma dalje, da se našim občinam tudi od uradnik strani dopisuje in pošilja razglase v slovenskem jeziku in da se tudi vse naše prošnje in vloge, pisane v slovenskem jeziku, rešujejo (pa naj bodi tudi pri gubernijski oblasti) v 'jeziku, v katerem so bile vložene. In to ne velja morda samo za kak edrijski okraj, ampak tudi za najožjo okolico tržaško. To bodi naš program. In pri tem moramo vztrajati.
Leta in leta nas je tlačila ranjka Avstrija! Slednjič pa je prišlo plačilo tudi zanjo, prišli so osvoboditelji. ..! Mislili in upali smo, da tudi nam primeša to Maženo svobodo ...! Prinesli pa so nam grenko razočaranje. Sodnce svobode nam še ni zabijalo! Upamo še vedno; toda, danes s to razliko, da si to, kar naj bi prejeli od drugih, moramo priboriti sami! Svete so te naše pravice. Le pokoncu! Kvišku! Nihče naj ne zaostane! Vzdramite se! Vsi! In trdno voljo imejte; saj zahtevamo in gremo v -boj za neoporečno pravo. Bodite nravstveni, pošteni in idealni na delu za narod £r. grudo! •Naša rešitev je le v nravstvenem, narodnem, gospodarskem in kulturnem preporodu vsega našega naroda in v tesni kulturni spojitvi Ju-go&lovenov. Vsak Slovenec naj se zaveda, da smo del velikega slovanskega plemena, da smo — tudi' če pridemo v drugačno držav-ništvo — vendar-le Jugosloveni in da se moramo in da bomo z vsemi močmi odbijali po-italijančevanje. Idejo narodne obrambe, zavest narodne skupnosti in narodne dolžnosti se morajo vcepiti vsenv našim ljudem v meso in kri.
•Dostavek uredništva: Dopisnik beleži mnogo žalcstne resnice. Vendar pa menimo, da vidi stvari nekoliko prečrno in so mu zaključki prepesimistični. Pa so tudi nekatere trditve njegove stvarao neosnovane. Tako o. pr. trditev, da nas poitaljančuje gospodarska in kulturna moč naših1 »odrešiteljev«! Ne, ne, meč je v režimu, v metodah, ki pa so zgrešene in se utegnejo maščevati nad tistimi, ki se jih poslužujejo. Prav pa ima dopisnik in mi se mu pridružujemo brezpogojno, ko pravi,*da rešitev naša je v samopomoči, v lastnem složnem delu, v notranji sidi nareda. Priobčili smo dopis kot klic iz poštene slovenske duše: strnite se v trdno vrsto in na skupno delo, ki naj ne pozna medsebojnega strankarstva v tako teških časih!
Narodno predstavništvo.
BELGRAD, 2. Današnja seja narodnega p r edst a v n! št v a je bHa zelo slabo obiskana. Navzočih je bilo le okoli 100 ipcslancev. Na dnevnem redu je bil 15. člen v »L'Ine g a zakona, o katerem se je razvila« precej dolga debata, dasi je vlada hotela, naj bi rse v prvem čitanju sprejel ta člen .brez debate. Debate so sc udeležili Jovanovič, Jaša Prodanovič, Iliija Ilić in Joksi-mctvič. Govorniki so zastopali najrazličnejša stališča. Nekateri iso precll&jgau, naj se uradnukom odvzame pasivna volilna pravica, drugi pa: so se zopet zavzemaili: za akti/vno vcililno pravico -uradnikov. Členi 16 16., 17. rjn 18. so bili končno siprejeti. Proteč je pcvdarjaJ. da se d-eibcta o vcAHnem zakonu nalašč zavlačuje, da bi se volitve v konstitu-anto mogle vršiti šele spomladi.
Pesi. Jaša Proidanovrć (republikanec) je v svojem govoru o eflotjvtni -in pasivni vcCilnč pravici govoril tudi o vdl'lr." praviti predsednikov pokrajimskih vlad in poverjenikov. Trdil je, da v slučaju, ako so odgovorni rrrrfclstrstvu, ne smejo imeti volilne pravice, ker sc uradniki, ako pa so odgovorni parlamentu, bi mo-railiJ demisčjcnirati, kadar demis^onira tudi osrednja vlada.
Ustanovitev podružnic Narodne banke.
BELGRAD, 2 Narodna banka oisnuje svoje podružnice v Skcpljit, Zagrebu, Ljubljani. Os-jeku, Novem Sadu. Varaždinu, Vršču in Ba-njaluki. Verjetno je, da bodo te podružnice otvorjene že s 1. juiijem.
IUbcc nedzfivezniike koaferme v Braxel-!esu in začetek konference v Spa.
BRUXELLES, 4. Medravezni^ka konferenca v Bruxe!lesu je biia prolog konference v Spa, ki se začne futri in katere se udeleži tudi nemški odposfaneci; konferenca v Bruxellesu je imela namen, kia se doseže sporazum med zmagovalci glede zahtev od Nemčije, a konferenca v Spa bo morala pripraviti rporazum med zmagovalci in premaganci. Pripraviti, ka^ti tudi na konferenci v Spa se gotovo ne doseže končocveljaven sporazum, na podiagi katerega bi se lahko smatralo zavezniško - nemiko vprašanje za rešeno, in bržkone bo sledil tej konferenci še kak sestanek, na katerem se bodo razveljavile, aiL> kakor se prarvi, revidirale sklenjene določbe. Nehote prihaja človeku, ko zasleduje reševanje nemško - zavezniškega vprašanja, na crccel pravica o Kraljeviču Marku, ki sc ni mogel izkopati izpod trupla Muse KetsedoHije: nabil je bH »bo*jše<a junaka« od sebe! Tudi en-tanta je zmagala »bolfšega
junaka^, Nemčijo, katere se še vedno bol, čeravno je zmagana.
Na konferenci v Bruxellesu se je razpravljalo o dveh glavnih vprašanjih: o porazdelitvi nemške vojne odškodnine n cd zaveznike in o določitvi Števila nemške vojske 0 teh vprašanih se razpravija žc cd premirja fem. ne da bi se bili šc rešiii, ker ss pravzaprav ni 1 i ne morete rešiti. i.-prjvljn se u porazdelitvi nemške odškodnine, a pri tem ni še padla zadnja beseda niti o tem, kolika bo ta odškodnina ... Res je, da so zavezniki, posamezni, seveda, že določili svoto odškodnine, ki pa so jo morali žc nekolikokrat menjati zaradi nemških slabih gospodarskih razmer. Nemčija, ki je pravzaprav zakrivila svetovno vojno in ki bi morala dosledno tudi plačati škodo, ki jo je povzročila svojim nekianjim sovražnikom, se nahaja sed-aj v tragičnem položaju, ki pa ima obenem z a njo to prednest, da lahko zavrne vsako zavezniško zahtevo z neizprctsljivim dokazom: »ne morem.' ... in ad impossiibćU nemo tenetur«. S tem desega Nemčija tro:ei odklan-ja zavezniške zalite ve, ne da bi pri tem zakrivila nepokornost mirovnim pogojem, — sili zaveznike, da ji pomagajo gospodarski zopet <na no.ge, ker Nemčija je neobhodno potreben sestavni del evropskega gospodarskega' sistema, ki ga je svetovna vojna začano raiz-drla, toda ne uRri'čđa, in morajo zavezniki narediti Nemo^o zmožno, da plača škodo, ki jo je naredila s svojo po&tiko, — in prinaša slednjič med zaveznike neslogo, kajti k vol a odškodnine, ki jo bodo posameani za vezo: k i lahko zahtevali cd Nemčije, bo gotovo veVČian-skegai pomena za njihove bodoče gci:pcdarike ■odncšajc ž njo, to ,je: čun veoia bo cJakccmina, ki jo bo Nemčija dolgovala pci ameznemu za-vezftiku, v teai ugodnejšem gcspcda^skeni položaju se bo ta zavesnik nahajal nasprc<i njejL
Za zaveznike je"1 torej bolj važno, v kakem razmeijm se odškodnina porazdeli, kafc&r pa kolika, bo cdškodsiina.
Vprašaje porazdelitve odSkctlnine se rešuje že do^go. Glavno berejo imate pri tem Francija ra Angtija. Že pred koreferenco v Boulogni se je vršil iestar.ek med Miiileraci-Jicju in Lloyd'c?m OeorgecLn v Hytteju, kjer -je biJo določeno, da dobi Francija 55?« nemške odškodnine, Anglija 25%, a cst^li del da sc porazdeli med Itafejo, Belgijo, Juj^oslavi o m Romunijo. Prva posledica tega je W*'a, da j-e moral nastati fipor med Italijo in 'drt^imi mn.ujAi-mi državami. Ker je Ita|lI'ija zohtevrla zase 20 % odškodn-ne, bi bilo mo.rr.'o ostati za druge države samo — 0 %, ker Ital ja n«iaa, ce-veda, toliko poguma, da bi začrtovala, naj se irten pestotek odškcdlnine zviša na rc'čim Anglije in Francije. Tako je /belo* p op činoma razumljivo, 'da se je morala kanjerenca v Boulogni, ki je sledila s-estecku v Hytiheju, zak'.'H-čiti, ne da i>i se bilo vpraša<n;v rešiV>, in d« j« že v začetku konference v BruxelJeur prišlo do spora med Italijo in Belgijo. Spor se je potem — kakor javljajo uradna poročila — .poravnal, ker je italijanski cdpcsluinec Sforza ia-•avil, da Italija ni zahtevala, naj .se nje.ra odškodnina! zviša na rač-un Belgije, in tako pade povišane italijanske c.cU k ednine pa»č ni — druge manjše države. Zdi ic, da sc je dosegel v tem vprašanju sporazum, tr.da vest ni uraicno potrjena, tako, da bo Francija {kiV.vi 52%, Anglija 22tf«, Italija 10% in rasen tegj cdškcfdnine na drugih poljih, Belgi.ja 8'y«, Jugoslavija 5?o. a druge države Z''i.
Tako se je doseglo, da bodo zavezniki nastopili na konferenci v Spa složno vf-aj do neke mere, kar bo zelo (pcirebno, kajti na dnevnem redu v Spa so res važna vpraišanfa. Razpravljalo se bo o svoti odškodnine, ki je bila baje določena na 126 milijard, o v.prašanjal izročitve premc-ga in o — vprašan'u razorožitve. Tudi glede vprašanja odškodnine je znala Nemčija postaviti zavezn'ke v zelo kočiji v poloiža.j. Zavezniki zahtevajo omejitev nemške v ojske na 100.000 mož, ker re boje, da >bi ,jim n>ogIa Nemčija postati zopet nevarna, a Nemčija odgovarja, da ji je petrebno vsaj 200.000 za vz&rževanjc mru v državi, brez katerega je vsako gospodarsko napredovanje r»emo>go-če. Tako i?e zavezniki nahajetjo na križršču: ali pomagati Nem čiji gcs-pz-dz rs ki na rrogc in torej dovoliti, da sme imeli ped orožjem dovoljno vojsko za vzdrževanje miru, ali pa zahtevati cmejitev vojske r.a 100.000 mož in a tem tvegati nove nemire v Nemčiji, za obalo« njenega gospedaostva in — (izgubo odškokiuu-ne, ki jo mora plačati. Kraljevič Marko ir. Musa Kesedž ijal...
Razen zav ezniskc-nemšk'h vtprašanj se bti razpravi^'o na konferenci v Spa tisdi o družili zelo valnih vprašanj'h, kakor je v preša rt, c mandatov v Aziji, gdansko vprašanje, vprašani je mirovne pogodbe s Turčiijo, proti kateri so zaveznčki že v Bruxell«su zavzeli zelo odločno stališče, zahtevajoč brezpogojno podipl-sanje merovne pchgcl^be, ras ko vp naš »nje, ki visi še vedno kot Damoklejev meč nad en-tento, in razna druga vprašanja. Ali bodo za-» vezniki vsa ta vprašanja reš'li, ai: pa odjJo-diAi?, Sodeč po dosedanjih preizkušnjah, ,jili ibrdo rešili tako, ida — ne boide rešena, ker če bi jih hoteli rešiti, bi morali predvsem izpreme-niti versaiHesko pogodbo in sc nato na nekaterih poljih popolnoma odreči doseda^-je politike. Tej nestalnosti zavezniških sklepov fb gotovo veiiko krivo tudi dejstvo, da se Amerika ne udeAežuije sedanjih konferenc.
Zavezniška odposlanstva so na vsak način že odpotovala v Spa, kjer se bo jutri vršila prva seja.
ODHOD NEMŠKE DELEGACIJE V SPA.
BEROLIN, 5. Nemška delegacija, katero sestavljajo kancelar Fehrenbach, minister vnanjth stvar« Simon, minister za finance Wirth, zakladni mi-< nister Scholz in minister Herman, je odpotovala aaoči v Spa.
Pred odhodom je izjavil kancelar FefcrenLachi uredniku lista »Lokal-Anzeitfer-: »Prepričan sem/ da se bomo mogli v Spa pogajati, imeli bomo hude boje, toda prepričan sem, da se ne bomo vrnili praznih rok, ne morem, »eveda, te<a dokazati, toda
Strna IL
EDINOST« Me?. 140.
V Trstu, dne 6. fukia 192«. :
izjavljam lo zopet. Fr.tenta nc tnorc zahtevati od nas nemogočega.«
Minister vnanjih stvari je rekel: Ne veni, kaj se bo zgodilo v Spa pred prvo sejo. toda mi ce bomo podpisali brezpogojno. Samo pod tem pogojem sem pristal na vstop v \lado.
Prva »ja konference ▼ Spa.
SPA, 5. KonJereaca v Spa je začela danes svoje delo varuje. Ob 11 se .je pripeljal v avto>-mobilu von Šanson, nemški vnanji miiibsier, nato kancclar Fehrenbaoh in končno Homcs, državni tajnik za> prehrano. Bollin Jacque-glavni tajačk konference, <jih je sprejel (pri vhodu v vilo in <i«h nato odpeljal v dvorano za seje, -k?er so bile že zbrane drage delegacije. Nemški odjpciilairu-i so zavzeli prostore okoli mize, ki zavzema v obliki podkve skoraj ivso dvorano. Delacrobc, be^i>ki minMjtrskj ipredsednik, ki pretJseditje konferenci, je javil nemškim odposlancem, tia »a zavezniki določili program konference nn tia žele, naf bi se najprej razpravljalo o vojaških vprašanjih. Kancelar Fehrenbach je odgotvOril, da so nemški odposlanci smatrali, da se to najprej razpravljalo o gospererarskih vpraSamiih in da vsled le^a Hcs^lener, vej-ni nr.'inister in general SoeoM, vc^aška izvedenca, anista še prišla v Spa. De!acroix je nato po dogovoru z zavezniškimi odposlanci :)av«i Fefcrenbachiu, da se program konference ne i-zpremeai- in bo konfercnca čakala prihoda merodSMjrrib eseb, da se more začeti razprava o vprašanju razorožitve. Seja se je vsleB tega odredila na -sredo ob 15.
Med tem so se sestale r&z.ne komisije, kakor tudi komisija za gdansko vprašanje, ker so baje poljske čete ne-eprav 'ceno zasedle nekatere kraje, in komisija za odškodnine.
Sestanek med Sforzo in Traobicea.
SPA, 5. Gotovo se bo veliko pisalo o pogovoru, ki ga je imel sneti iwi danes Trumbtić z italijanskim odposlancem Sforzo, čeravno gre bržkone samo za pcptlrecma nedolžen predmet pogovora. Trumbič je namreč prispel sn-oci iz Pariza in se ;e na postaji v Spa slučajno srečal s Sforzo. Odposlanca sta se prisrčno pozdravila, ker sta še stara znanca s Krfa. Da-nes sta se zopet srečala pred gradom Frcnense po prvi seji konference in sta se po pojatelj-škem pozdrava pogovarjala okcli čeirt ure.
DAMA FERID PAŠA O TURŠKI MIROVNI POGODBI.
PARIZ, 5. Agencija ? Ha vas« ;'4vlja '<* Carigrada: Dohro poučeni krogi izjavljajo. da Dama Fcrid Pasa ne skriva v brzojavki, ki jo je poslal iz Pariza svoji vladi, svejega pesimizma glede izpre-membe klavzul mirovne pogodbe, in da izjavlja, da se bo položaj Turčiji shujšal. Če bodo naci-jonalistične čete vztrajale pri svoji popustljivr.sti.
NOVA AVSTRIJSKA VLADA.
DUNAJ, 5. Nova vlada je tako le sestavljena. Vodja pisarnice in odseka za revizijo ustave — dr. Mayer, državni tajnik za znanje stvari — Rcnner, vojni minister — Dcutsch, minister za javno šosltvo — Glocke, minister za zdravstvo — Tandler, minister za javno skrbstvo — Tanisch, minister za trgovino — Heine, za poljedelstvo — Heueis (?), za notranje stvari — Brejskv. za finance — Reisch, za prebrano — Loweaield Ros«, za bogočastje — Miklas. za pravosodstvo — Rol-ler, predsednikov državni podtajnik — Recth.
Italijanska zbornica«
Vlada sc opravičuje zaradi postopuja preti upornikom. — Stališče socijalnega dw<kr«U Ctcco-tija nasproti Giolittijevi vitnji in notranji politiki.
RIM, 4. Včerajšnja seja italijanske zbornice je biJa važna, v kolikor se je pokazalo, da vlada ne namerava postopali proti jakinskim in drugim u-pornikom z vso odločnostjo, temveč kolikor mogoče obzirno. Državni podtajnik za notranje stvari Corradini, ki je bržkone govoril po Gioliltijevih navodilih, je zvračal krivdq za krvave spopade ca množico in orožnike, ki — so streljali brez u-kaza. Izjavil je, da vlada namerava ukreniti vse, da ne pride do izgredov in je v ta namen razveljavila določbo, ki je podrejevala kazensko postopanje proti varnostnim organom dovoljenju s strani upravnih oblasti.
Tekom razprave o vladnem programu je bil najvažnejši govor socijalnega demokrata Ciccotija, ki jc povdarjal, da so sc največji Giolittijevi za-sramovalci sedaj strnili okoli njega v upanju, da jih bo združil v boju proti socijalistični siranki in da bo vodil vnanjo politiko v znamenju nepopustljivosti. Toda politične smeri — je izjavil Ciccoti — niso sedaj več odvisne samo od enega moža, in Giollilti se bo moral prilagoditi volji naroda. Povrnitev Giolittija na vlado pomenja padec zgodovinske politike v zadnjih petdesetih letih, ki jc popolnoma uničila državni ugled. Vojne obljube se še držijo. Kmetom se je obljubila v vojni zemlja. toda namesto izpolnitve te obljube si sledijo sedaj agrarna gibanja po celi Italiji z vsemi žalostnimi posledicami. Zahteva se razen tega, naj vlada nastopi odločno proti ljudskim masam, toda če meščanske stranke mislijo, da smejo računati na spore v socijalistični stranki, se varajo, kajti proti reakciji bo stranka nastopila kot en mož.
Govornik je utemeljeval nujnost ustanovitve tovarniških svetov in je nato govoril o vnanji politiki. Povdarjal je, da Giolilti nc bo mogel voditi politike evropskega miru, če ostane solidaren z zavezniki, ker v nekaterih njegovih dejanjih so kali nove vojne. Italija mora biti prijateljica vseh in sovražnica nikogar. Glede jadranskega vprašanja vpra?a vlado, ali namerava zopet začeti neposredna pogajanja z Jugoslavijo, ki so se bila začela v Pallanzi, ali pa namerava voditi politiko čakanja. Treba je — pripraviti potom sporazuma z Jugoslavijo umeknitev italijanskih čet s premirne črte. ker samo tako se bo mogla res izvršiti demobilizacija in udejstviti neobhodno potrebno varčevanje. Vpraša vlado, ali ve, kako se razsipajo fondi za zasedanje premirne črte, ker admirali in generali, ki tam poveljujejo, vporabljajo del tega denarja za imperialistično propagando. Morala bi se uvesti preiskava, da se vidi, kako se je trošil doslej ta denar. Zelo pametno bi bilo. če bi se odpoklicali vsi vojaški poveljniki in se nadomestili s civilnm upravitelji.
Kar «e tiče albanskega vprašanja odobrava vladni namen, da bo spoštovala neodvisnost Albanije ia upa. da bo Giolilti popolnoma izvršil svoj namen in odpoklical vojaštvo ne samo iz Albaniji, temveč tudi iz Valone, ki nima nikakoršne strategijske veljave za sigurnost Italije na Jadranu; neopravičena posest tega mesta s sirani Italije bi lahko povzročila nove zapeiljaje. Zaklu-čujoč je povdarjal, da se Itlaija more obnoviti gospodarski in socijalno, vkljnb težavnemu položaju, če bo ubrala pot modrega in potrebnega popuščanja in zbiranja svojih energij. Tudi ta nov preporod bo delo delavstva, ki ni zastrupljeno z razdiralno strastjo, temveč se zaveda svojih pravic in ne more uničiti vira produkcije ter bo našlo v bratstvu vseh narodov neomajno podlago za državo pravičnosti.
RIM, 5. Razprava o vladnem programu se najdalje še vedno. Glasni značaij daJjejo sc^aiii soKŠjaiitJtičnr gcrvcimiko, ker oni kot edina opozicija silijo visdo na izjave v nafkočljivejšlh vprašanjih. Na canašn^i' fe^i je govoril scci-jatr.i demokrat Rcssi, ki je zahteval, i: a j se prc^glasf amnestija za vse politične in vojaške prestopke. Po»udairjal je odločen cdtpor soci-jalističnc stranke proti sodelovanju z meščanskimi strankami. iajavJjaioc, da je so ci j al >s lična stranka zmožna, da prevzame vlado in da je pripravi'ena doseči ta svoj namen ludi mirnim petom, brez nasilja (k^r ,:e na vsak način nova smer v pel: Liki italijanske s'cicijalisti'čne stranke); zato )e Grcliut ^e-va edinost, da izjavi, da je prišel čas, ko morajo meščanske stranke izročili! oblast socijalis Lični stranki.
>Rac,rka!ec Girardini smatra, da je notranji položaj Italije hujši ne^o ka le resiih cdi druge države, ker drugod -je vojna »sirodrar čut dvignila. dočim ga je v Italiji pol! a čila. Upa, da bo Giolitti zbral okoli sebe vse žive narodove sile, ki »o sedaj pcllačene in razkropljene, da more Italr.a v miru ia delu vzpostaviti svojo moč in postati vredna onih, ki so se za i»jo žrtvovali.
Po govoru Falba, ravnale-lja 'lista »Messag-gero*, ki je izrazil upanje, "da se v leda ne bo cHJrekla protektoratu nad Albanijo in vzpo-st&viia rjeodvisncist Albasn;« v mejah londonske pogodbe, je govoril socijalni demokrat Ronvic, ki je očital G&jfcttšju, da je seda? po-zafcii na svoje cirlj-ube, da "bo uvedel preiskavo o vc^.vi in njenih vzrokHi, m se je sedia<j zvezal z onim?, ki so odgovorni za vojno. Govornik zahteva tiidir preiskavo o vo£ni v Liibifi, ki jo je hotel in vcdil Gk>l;fcti sam. Preiskava, ki jo namerava uvesti GioHtti sedaj, ko je končno postal minus Irski predsednik, ima samo upravni značaj, dočim bi -to irroraia biti parlamueti-tarna preiskava v svetem pravem političnem pomenu.
Proti koncu £e'e .je prišlo do zanimive razprave med socijalnim demdoabom LoAlinijem
m vojnim ministrom Bomomijem. LcJIini je (poudarjal, da prihranijo iz raznih, kraijev vesti o edihajanru vojaštva v Albanijo vti je čital v dokaz za svojo trditev neko okrožnico vrhovnega slaba, ki govori o pošiljar.<j-u vctjaštva v Valcno in opozarja, naj ^e vojaštvu ne pove, kam je namenjeno. Vo)ni minister Bonom; jc odgovoril, da se pošil'afo v Albanijo samo ... prostovoljci in . .. pcscnveznr vojaki, ki sc vračajo iz bolnišnic k svojim oddelkom. Jutri se bo nadaljevala razprava o vhddttem programu.
Italijanska vlada pred novo krizo?
RIM, 4. Zadnje čase se listi zelo razburjajo zaradi stališča, ki je namerava zavzeti ljudska stranka nasproti volilnemu redu pri občinskih volitvah. Znano jc, da so se občinske volitve odlašale od meseca na mesec in sicer zaradi tega, ker sla i bivši ministrski predsednik Nitti i njegov naslednik Giolitti hotela imeli občinske volitve kot zadnjo rezervo, s katero lahko stopila v boj, ko bo šlo za pridobitev kake stranke na svojo stran, kateri je veliko na tem, po kakem volilnem redu sc bodo izvršile občinske volitve, tako da je upravljano 1300 občin od 8000 po kraljevih komisarjih. Toda naenkrat je prišel poslanec liberalne stranke Pignatari s predlogom, naj se volitve vršijo čim prej in po sedanjem volilnem redu, lo je brez proporcije. Ker bo večina sedanje zbornice, izklju-
čivši socijaliste, gotovo glasovala za Pignatarijev predlog, so sc poslanci ljudske stranke, ki se že zdavnaj vztrajno in odolčno bori za proporcijo pri občiaskih volitvah in ki je tudi na podlagi kake obljube na tem polju stopila v Giolittijevo vlado, zelo izoemirili, tembolj, ker je ministrski predsednik izjavil, da se vlada ne bo vtikala v to vprašanje in je prepustila zbornici. Ljudska stranka hoče namreč, da se vlada zanima za to vprašanje in da zastavi ves svoj vpliv, morda tudi potom predložitve vprašanja zaupnice, da Pignata-rijev predlog prodre. Umeknitev članov ljudske stranke iz Giolittijeve vlade pa bi pomenjalo — vladno krizo, katera rr se ne dala tako kmalu rešiti.
Turati in Ciccotti pod obtožbo.
RIM, 4. Vodstvo socialistične stranke je stavilo pod obtožbo Turatija in Ciccottija, ker da sta prijazna sodelovanju z meščanskimi strankami. Na prihodnji seji bo prišlo vprašanje teh dveh poslancev na dnevni red. Tnrati in Ciccotti sta sprejela to vest popolnoma mirno in sta prepričana. da njuni nasprotniki ne bodo dobili \cčine.
AGRARNO GIBANJE V FURLANIJL
GORICA, 4. Fbrlanrki kmetje r-o upfili v zadnjih letih, da bedo vendar enkrat reteni srednjeveškega suženjstva, toda po dokončani vojni so izginili tudi njihovi upi na izboljšanje svojega položaja, kajti vedo dobro, da se bodo z nameravano priklopitvijo njihove zemlje k Italiji uveljavili tudi pri njih po italijanskem sistemu še hujši kolonski sistemi nego so bili pred vojno. Vsled tega sc je začelo med njaii gibanje, ki gre vzporedno z agrarnim gibanjem v Italiji, kjer se je tudi začel narod upirati proti srednjeveškemu razmerju kmeta, koloaa nasproti gospodarju zemlje, a ima obenem tudi drugo smer. Furlanski kmetje vedo prav dobro, da bo. če se njihovi kraji pri-klopijo k Italiji, njihovo razmerje nasproti gospodarjem zemlje ne samo ostalo, temveč postalo še hujše, ker v Italiji je kolonski sistem tako vkore-ninjen. da ga ne more odpraviti nič nego revolucija. Ker pa je čukacjc na rcvolucijo predolgo za ljudi, ki hočejo sedaj živeti, je razumljivo, da se furlansko prebivalstvo obupno upira, da bi se na kak način rešilo nevarnosti večjega suženjstva. Po vojni se tudi priprosti narod bolj zaveda svojih pravic in tako je izbruhnila v zadnjih časih vsa ona prikrivana jeza sužnja proti gospodarju, ki jo je postopanje itahjunskih oblasti šc poostrilo.
Po znanih zadnjih izgredih so se začeli med poljedelskimi delavci in zastopniki lastnikov pogajanja. Kmetje so omejili svoje zahteve na najmanjšo mero: Zahtevali so posebno pogodbo, po kateri bi mogli obdelovati po svoji volji zemlje, obdržati plodove svojega dela in dati lastniku zemlje odškodnino v denarju. Pogajanja so trajala dolgo in zdelo se je. ko so se predvčerajšnjim zopet sestali obojestranski zastopniki v Gorici, da se bo dosegel sporazum. Toda zastopniki lastnikov so sc pokazali vkljub popustitvam s strani kmetov tako nepopustljivi, da so se morala pogajanja prekiniti, kar zna imeti najhujše posledice. — In res prihaja v zadnjem hipu vest, da so poljedelski delavci v spodnji Furlaniji proglasili stavko, ker sc jim niso izplačali zastanki. Na pragu smo torej novega gibanja v Furlaniji.
Is Jugoslaviie.
Preosnova pokrajinskih vlad. Po regentove m povratku se še ni sestal ministrski odbor za sestalo pokra)'n&ki'h vlad. Mitrth?ter Prlibi-čevič se nehala še v Pi-gi, minister za premet dr. Korošec pa ije odpotoval v južno Snbtjo k otvoritvi železniške proge Gradsko—'Pri'lep. Z ozar.ffm na to se vprašanje preesnove pok rajnskih vlad ne bo rešilo pred tednom
Občinske volitve ▼ Pujsku. Pri občinskih volitvah je b&a oddanih 2148 glasov, meitem ko ~e bilo ,pri prvčii volit vali oddanih 4131 {jlaccv. 2000 glasov, ki jih je pri današnjih volitvah manj, odpade na komuniste, ki se volitev -niso udeJ,ežiid. Posamezne stranke sot dobile: socijalisti 93 «g?a£ov — 2 mandata, hišni posestniki 95 glasov — 2 mandata, zicaristi 161 glasov — 3 mandate, radikalci 547 glasov — 10 mand-atov, ljudska stranka 323 glasov — 6 mandatov, demokrati 134 gksov — 2 mandata, trgovci 92 glasov — 2 mandata, hrvatska zajednica 533 glasov — 10 mandatov, obrLnčki 167 glascv — 3 mandate. Ljudska Elracka je imela pri prvih volitvah samo 3 mandate, danes si jih je priborila 6.
Politični shodi na Hrvatskem. Ministrski svet je ponovno naročil hrvatski pokrajinski vla;ii, na; do\oli politične shode. Minister za noirajije iuvari Davidović je pripravljen v lem pogledu izvajati vse kcansekvence.
Javna varnost. V južni Srhi j i se 'je zbo!jšala javna vamest. Razbojniki so v mnogih okrajih popolnoma iztrc*bljeni.
Hrvatski novinarji ia poročevalska služba. Na skupščini Hrvatskega novinarskega društva je bila sprejeta nastopna resolucija: Izredna skupščina Hrvatskega novinarskega društva dne 1. julija t. 1. v Zagrebu je sklenila nastopno: Hrvatsko novinarsko društvo v Zagrebu zahteva na podlagi sklepa 1. jugoslovenskega novinarskega kongresa, ki se je vršil v Zagrebu, in z ozirom na organizacijo naše poročevalne službe, da se čimprej uvažuje in u-dejstvuje sklep kongresa v leni zmislu, da se organizacija poročevalne službe ne «vede brez so-
delovanja poklicanih činiteljev iz vrst novinarjev. Najodločneje protestira, da se ta poročevalna služba monopolizira v rokah inozemcev in posameznikov ter izjavlja, da se bo najodločr.ejše že s staliJča državnega interesa borila proti vsakemu takemu poizkusu.
Za ohranitev fresk v zapuščenih samostanih. Kustos narodnefa tmtzeja dr. Vladislav Petković je odpotoval v Sandžak Novi Pazar, da ukrene vse potrebno, v svrbo ohranitve fresk v zapuščenih samostanih. Na podlagi mnenja srbske kraljeve akademi-je je minister za prosveto odločil, naj freske ostanejo na svojem mestu ter ukrene potrebno, da se ohranijo.
Pridelovanje tobaka. Ker se pridelovanje tobaka poveča, hoče uprava državnih monopolov osnovati nova skladišča in organizirati prodaj^Inice v Vojvodini in v oetal h delih naše države.
Prva betonska Vad^a v Jugoslaviji. V Mo-lenti (Dalmacija) so zgradiii prvo betonsko ladjo v Jugoslaviji po sistemu dr. Stjepana Siročića in Marka Kise. Poizkusi na morju so dobro uspeli ter se nadfl ujejo. Blagoslovijenje ladje se bo vršilo na slovesen način. Prva ladja tega tipa bo nenila ime -Peter I. ter l>o služila razvoju naše mornarice.
Dijaške menze. Vse dijaške menze bodo do prihodnjega šolskega leta zatverjene. Odprta bo samo ena menza za Slovence iz zasedenega ozemlja in ene dijake, ki so brez staršev.
Popravljanje v vojni poškodovanih poslopij ▼ Belgradn. Odsek za obnovo slano*, anj v ministrstvu za zgradbe je dobil naknadni kredit petih milijonov dinarjev za popravilo poslopij v Belgradu, ki so bila v vojni podedovana, in za doiršilev pred vojno započetih zgradb.
Za otvoritev ruske gimnazije v Zemunu.
Rusi, ki stanujejo v Belgradu in £plch v Jugoslaviji, so prosili ministrstvo presvete, da sc jim odobri otvoritev ruske gimnazije v Zeiiuru, v kateri bi se razen ruskega jezika in drugih predmetov učil budi naš jezik, naša knjiže vnet t in zgodovina. Presaja se je poslala prosvetnemu odseku in bo nat/brže odobrena.
Angleški dar srt>5keani idečemu križu v Londonu. Angleška vlada je poslala srbskemu društvu Rdečega križa v Londonu svoj dar 18.000 funtov šterlingov. Od te svote je določenih 200.000 dinarjev za otvoritev otroškega zavetišča v Trebiuju. Pred. nekaj dnevi je prišlo okoli 700 bal raznih stvari, ki se razdele •jugoslovenskim ujetnikom, ki se vračajo iz Bolgarske, Italije in Rusije. Londonski Lord Major je postal častni blagajnik srbskega Rdečega križa v Londonu.
Ustanovitev produktivne borzo za trgovino z domačimi izdelki. Borzna uprava je dcloč la, da se razen efektne borze osnuje tudi pro-duktna borza za trgovino z domačimi izdelki, posebno s hrana. Borzna uprava je določila svoja dva člana, da skupaj s trgovci strokovnjaki, izvozničarji in bankirji odrede vse potrebno, da se borza čimprej ctvori.
Živita aprooizacijske komisije
za teden od 5. do 10. julija 1920.
(Preščipne se štev. 12 nove živilske izrkazmen.)
Na odmerek;
Bela moka: 30 dkg po 1.10 lir kg;
Testenine: 30 dkg po 1.85 kg-
Riž: Vi kg po lir 150 kg;
Kristaliziran slakor: 40 dkg po lir 12'- kg-,
Olje: 20 ol. po 8'30 liter.
Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupovanja sladkorja.
Začasne krušne izkaznice. Radi primernega ravnan-ja sc naznanja oireščaTicm- in posebne peke in. da večajo za nakup kruha, samo tis-le začčsne izkaznice, ki so režičasle barve i-n sivo ot-robljcne. Vse tfruge začasne izkaznrec tudi trste biedorožrj^te z btedcG-Fvrrn obrobkem, ki so se razdelile tekom meseca jjnija, roizgubile veljavo ter se br.do sprejemale »samo še do 10. juhja t. k
Domste vssfi.
Osebna vest iz cerkvene službe. Veleč. g. I. Štolfa. doslej vikar v Trnovem pri Kobaridu, je premeščen na Vojščico pri Koranu v isti lastnosti.
Še o papeškem delegatu na Reki. Zagrebška »Narodna politika? jc priobčila izjavo župnika na Reki dr. Kukaniča o dohodu papeškega delegata Cclsa Costantinija. Dr. Kukanić piše, da so bile vesti, tičoče se dohoda papeškega delegata na Reki, v nekaterih časopisih popolnoma nepravilno podane, a tisti poziv delegata vsem duhovnikom k brezpogojni pokorščini da je skozi izmišljen.' Papežev delegat da je prišel na Reko le z namenom, da poravna spor med župnikom in enim delom župljanov, in da uredi vprašanje duhovniških plač. ki jih je italijanski narodni svet (Con-siglio NazionaleJ odpravil. Župnik dr. Kukanovič in ostali duhovniki so v službi in poklicani so nazaj tudi tisti duhovniki, ki so morali pobegniti. Papežki delegat se niti najmanje ne peča t upravo
feSkc župnije, ki Šc vedno sp£~da k teniski iko župna cerkev na Reki je bfla zaprta od 24. mar 1919 do 16. maja t. 1. ia otvori] jo je aa«n papež delegat. — Pazinskt »PuČki Prijatelj. pripominja To iziavo iupgika dr. Kukaniča jemljemo ne ?nni nje. Ob tej prlflk! op&lamo, da }e dr. Kukanić pre-; živel na Reki težkih dni potem, ko |e v tem jugo-sioverskem mestu tagospodaril D'Annunzio. Ta. nesrečnež ima že dlje časa v svoji službi še v ičega nesrečneža in ničerijo, nakega vojaikega pnlTv reda sv. Dominika, z imenom Padre Giulinvi, ki j* bil v svoji nacionalistični strasti prišel do tega, da je v ctrkvi slovesno blagoslovil bodalo, določeno, da se omasti z jugoslovensko krvjo! Dr. Kukanić je ukrenil potrebne korake, se izpostavili nevarnosti za življenje ter priobčil stvar v Rimn, na kar je Vatikan pozval Giulianija, oaj *« takoj povrne v Italijo, ped jJ-ožnjo *suspen»io a divi-' nis-.Razjarjena in noin-^Ana množica pa je nekoč-napadla župeisko stanovanje ter je neu^mnjneo o-skcdova:a župni iu*ad. Živimo v tenkih dneh. u »i£ manje težko krizo preživlja tudi curktv. Dr £o pa nam jc vendar, da moremo ugotovili, da naša duhovščina v veliki večini drži na svoji višini ter da postopa tako, da sc ji nc more očitati odpad od vrere. a tudi ne od nnroda. K«s se je našel kak zelo redek slučaj, ko jc I do pohrgnil preko. To so bili tisti, o katerih pravi evtingelje: a najemnik, ki ni pastir in mu ovce ri$o svoja, vidi. kiiko prihaja volk. ter zapušča ovce in hcii; in volk. ^rabi in razganja ovce; najemnik bt/i. ker je najemnik in mu ni do ovac. — Da v \oUkfcnu ni vse v redu, lo znamo ie davno; tako je ptsal že lela 1860. iz Rima naš prvi picporodiUlj biskup Dobrila. Ali, pri tem treb« pomisliti se to: katoliška cerkev kot božja ustanova je nezmotljiva učiteljica Jezusovih naukov, ki sc jih moramo držati; ker pa jo upravljajo ljudje, ie izložena tudi člo-veikim vplivom in politični« razmeram tei rrore ▼ stvareh cerkvcne uprave tudi večkrat pogrešati. To občutimo posthno tudi mi Jugoslovani na zasedenem ozemlju. Ob takih razmerah se pa tudi lahko prekorači nie»u \ kritiziranju pocdinih korakov Vatikana U-r prihaja do povsem neumestnih zaključkov. 7apf innimo si, da Italijani skrbno pazijo, ali naši Ij'idje nc >;agreše morda kako pre-nagljenje. da bi nas lagljc tožili. Držimo se z b sedo in dejanjem verskih rcsnic in narodne sloge, pa nas ne bo mogla oškodovati nobena sila. j Ob grobu vrlega rroža. Minule nedelje so pc-lo« žili v Barkovljah v grob vrlega moža umriega ¥ najlepši tnoski dobi 40 let: Dragotina Starca. Bil jc pokojnik blaga, a obenem kremenita slovenska duša, z vsem žarom ljubavi in zvestobe udana! rodu svojemu in njegovi stvari — po rojstvu in čut-stvu sorodnik kreuicnite rodbine naših Martel-n-cev. Pevsko društvo Adrija« je štelo pokojnika xacd najzvestejše in najvnelejšc svoje člane. Posebno tudi radi tega je pokojnika ljubila in visoko spoštovala vsa vas. Zalo jc le naravno, da jc bila udcležha r.a pogrebu razmeroma naravnost veli-kans!';? in da je društvo - Adrija« še posebno počastilo pokojnikov spomin. Udeležilo se je korporativno in pelo žaloslinke v cerkvi »n na grobu tir jc s tein šc bolj utrdilo ponos Barkovijanov r.a tem svojem društvu. In ravno zato. ker >Adnja« taUo globoko korenini v src n svojih sovaščauor, se je mog'«. pr\a i^etl okoliškimi drušlvi dvigniti zoptl iz mrtvila, povircčertga od dogodf.ov vojne ter sc nnravr.ost neverjetno hitro povzdigniti na sijajno višino: da^cs šlcjc do 80 izvrstno i/vežha-nih pcvec\ in pevk. A, knr Ireba le-tem šteti v posebno priznanje in čas!: nikdar ne odrekajo, kamorkoli jih e naj odr.a dolžnost! In v posebno čast je Adriji o^ je na tako ganljiv način položila venec hvaležnosti na grob pokojnika, ki n.u \ M Barkovljani ohranijo blag in hvaležen spomin!
Pr:reditev »vt-toivanskih ckustev nvnuite ■nedelje rut kccist ta:no»nieuju otroškemu v-rt-cu se je po vsej izv šbi '*n ojjronvn. uiJt^etfcl d^ l^niila visoko n;. J v šino navi-iln^i prireditev : bila je lo v resf.iti sIa.vnost v po:lnemi obaettu be.eae: maivilestacija Ljubeiznii in zvestobe našega, živi,a do sebe. do svojega jezJia, do kulturnega nap^evika svc,ega naroda-. Občinstva je prJritelo tc4.ko, da so bili prostrani vrt m vet stranski prostori zr.iseden* do zadnjega kotička. I.e meni del gostov >e ni-o^el sedeti, vsi drugi st> morali ftaili. A kake šteti! Človek pritisren ob človeka, gla-va ob glavi, — tako Iccmo, da se skoro rJti makjjib" n-si, rao^el ne na cie^ o, ne .ia levo. A koliko jih je moralo oditi', ker spl-i h r/s>o uašlć p.o-»'.o a! Postavljen je bil velik eler za nas-topanjc Jr:i-štev, a r.a straneh pavii.oni. in ipa ra^ptplo-^ ženje: k?kc jc biio šele lo! Nabolje o/nać'uno menda moralični in materijeini uspeli p. i ditve, če naglašeno, da so sc nam oži-. spomini na prejšnje r-ejbrVe Cauc. Inka. o ^ je menda približal 6 lisočakcm lir. Društvi nastopala: Slovcr> iz Padro /. zborom Slavan na dan! ; podružnica Ljtbrlskega odra Sv. Ivan: > Domovkii ; tr. iuju. a>!.r ,:hor 2~: ,a iz Bazovice: -»Tiha noč ; Ljudski v.der i/. Cro-pade: Oj planine ; ztor svelo-i-' ' -bski: Vozle rečki ; tamburaški zbor Skr.cn i/. P; -' : Molitev bolne dkiie ; Ac®r: a i/. Barko »olj: »Hercegovka ; Zvon z Opčiji: Bief ken- i jezeru ; tamburaški zbca* Zarja i/. Okiojjc!: ci\ o-«pev s spremijo v a.n je in tamburaše v; Lipa iz Bazovice: Ujetega p\ička tožba«; Zastavj •/. Lonjcrja: Slovanska pesem ; Iji-'^ski o.!e_ Sv. Ivan: V gozdu . Med pev&k'mi toC.!-.amf pa je neuuionno in hvalevredno sv*•"»•!a sv»t</-ivanska godba. Po crficifeLnetnt p-cretl\i pa
_—____-U- ■_____ . - .
PODLISTEK
Branka.
Avgast Šenoa. — Posl. M. C—č.
(16)
=0 nesrečna mamica! Tudi tvoja Branka ne bo srečnejša?««
Branka rri imela angelja-variuha; Branka je irrre^a marveč cela vraga rva potu. Odpor odločnega dekSrta je naravrtost raibe»nil pohotno d-.:šo Maričev o ter ga sriii, rfa z vso silo prepreča nasnere in nade dekličine. V njegovi dii^: je odrivalo neprestano: Branka nvera in mera biti nrc;a!^ A Maric je znal n&'ti stranskih potov in načinov, da je "d-eklčc* zapiral pot. Vrgel je s sebe pretežko hairo pedagoga, da si nadene mnogo udobnejo obleko birokrata. Nikdar ni slovel radi bistrooti sve^ glave in posebnega znenja; ali znal Je to nekaj čatsa zakrivati z bnbljarvim svojem jezakom, si-p^joČ prazne (raze v svet; &vo^e mnenje je iz-tical s posebno drznostjo; nasproti decd jc fcil oduren in surov, da so se ga bfdi kot živega vraga. Nekoč je fcil preptal iz staire nemške knjige dva člsnčiča ter ju dal kot svoje izvirno delo natisniti v šohkem Latu. S tem s<r je hotel pridobiti nekak ugled pred svojimi tovawžo, oblastmi in svetom. Tu pa tam je — da bi bil še popularnejši — ubiral jako radikalne stnune, neak^f o soorjeineor demokrakizjnu, ter
glasno razvijal v krčmi svoja načela o tem; ali, to se je dogajaio Jc včasih. Na svojjo vetko žalost pa je Maric opažal, da mu vkljub vsemu temu ugled nikakor ne pcaranč«, da- se marveč posmeki^ejo njegovi piškavi modirosti, njegov karakter pa da naraAT»06t prezirajo, ker je bel Maric kraj vseh liberalnih fraz plaišl.jivec in prepeskoren služabnik svojega ravnatelja. Počasi -m je vse odvrnilo cd njega. Stal je sam kot v prekletem krogu, a pod njian se je tresel temelj, ker je bal tepec in nevednež. Sklenil je, rešiti se nemilega poklica, aapustits šolo in iskati srečo dirugje. Nu — kam? Zdelo se mu jc kakor da so mu povsod vrata zaprta.
Obupava! ^e že. Ali, o pravem času mu je šinila iznenada srečna prilika. Bilo je 1. 186". Prejšnja vlada je padla; ni je zaimenila samo druga vlado, ampak prišel je tudi nov sistem. Vse se jc prevrnilo, vse je stalo na kocki; trebalo <je odpraviti tradacije 30 let, ljudem vcepiti drugo mišljenje, duhove navesti v druge smeri, ukloniti vse, kar se upira, iztrebiti »stari plevel« in nasaditi nov nasad. Iznenada so priplavali na površje ljudje, ki se skozi leta in leta niso, sedeč v zapećku, brigali ca ničesar, kar se je delalo; iznenada so skočili v vis svatbe, doslej malo poznam in prczira<ni, a poleg vsega tega je zakipela ljuta borba, vojna besna in strastna — a v vojni treba, seveda, ogleduhov. Učitelj Mark je bil v resnici čio vek jnafoća uma. aH zvit na vsaki na-
čin. Videč, kako se vse prevrača in premeoe, kako se stara stra<n s silo preorava, je privzdignil nos, napel oči ter si začel veselo meti roke, šepetaje: Heureka! Našel sem!
Ni trajalo dclgo in Marlć je postajJal -cd dne do dne veseleji. Obiskoval je vse javne zabave, vse javne prostore in zabaval se tam z vso dušo. Bil je oblečen po žurnalu, nosil vsaki dan nove rokavice, obesil na uro debelo verigo, kadil najfinejše cigare in kosil štirikrat več, nego more učitelj. Soli ni posveča? odslej posebne brige; včasih niti prišel ni; a, če so ga karali radi tega, je zmignil z rameni in rekel, nasmehnivši se: pa tožite me!« Lahko je bilo slutiti, kaj to pomenja; v kratkem je bilo to še ij^sneje. Marič je postal uradnik ter obrnil svojim tovarišem hrbet; sedaj je bil človek na konju. Mogoćniki so 6e biii uverili o njegovi sposobnosti po nekih njegovih spisih, k^er je kaj točno beleži! politično mnenje nekaterih nevarnih ljudi, cele razgovore v javnih družbah in tega več. V kratkem je postal Maric, ne samo oradnik, ampak tudi špijon, a ta častni pesd mu je bil seveda pesebe* in obilo peplačam- Po naravi drzen — je postal še drzovitejši. S svojim objestnim vedenjem je dajal celo slutiti l*udem, kak mu je pravi poklic, kajti, v urad itak ni nikoli zahaja?. Duši njegovi je ugajaio, da vidi, kako se ga ljudje nekako boje, kako se mu ponižno smehlia ta in oni, ki bi ga sicer nai-
ra£e vlopil v žlici vode. Bivšu tovariši njegovi, učitelji, so bežali od njega; ali on jih navlašč iskal, silil v nj hovo družb o, prilepil se j:tn kot klop ter se navadno s porogljivimi pripombami rogal njihovemu poklicu, a tu pa lam ■žim je v znak velike milosti plačal nekoliko buteljk finega vina. Marič je poslal tako važna eseba, s katero so občevali tudi večja gospoda in prijazno govorili žnjim; belo je celo ljudif, ki so iskali visoke zaščite novorojenega špijona; in res se mu je naenkrat posrečil dokaz, da beseda njegova velja tudi na visokem mestu, kamor je zahajal pogosto in brez vsake zapreke in pfijave, in kjer se jc dclgo mudil. Ljudje so se ga tudi bali. Maru1 ni samo beležil, kar je čul in videl; marveč !<? tudi premišljal, kaij mu treba čuti in videti; a, če kakega d-ne sploh ni nič čul in v -de!, sc je izmišljal sam novice na rači^n lega fili enega znanca, ki mu ravno ni bil po volji. S to svojo marljivostjo si je pridobil veliko milost in hvalo in temu primerno je širil svoje perou bolj in bolj; vse. vse mu jc pesrečalo; samo eno ne: da bi pridobil Branko.
Cesto je vzdihal ogleduh šknpa;e: »Caka,! Boš mehka!« Vedel jc točno, za katero mesto prosi Branka, pak delal na to z vso sdo, da ,i je bUa prošnja odbita. Ob neki pnhki je razkril gos»?odi nečisto minulost njene redbine in za to sramoto da ve ves svet, pak da bi biloltrika, če bi ^o namestili. Drugikrat je pri-
šepnil ntcigočirtkcm: Vem jaz izza časa sve-i jega učiteljevanja. Razgreta glava 'e lo, be:na Hr-*tica, polna prevratnih misi"; veuno hva i opozicijo, gi*di tudi najbol e name-c vlade: n čita preveč. Pošljite 70 srčno v vas, brnami deco k sebi, vcepi jim prevre-fne t' V, pokvari nekoliko generacij, rovala bo ti- ii med starejšim svetom in bo agr[;ra!a med I n.e.ti za opozicij. Pošljite le tako pokvarjeno b I-e med nepokvarjene neuke ljudi.« — Ccspcd« so verovali taki zaupni esebi in Branka zopet ni dobila mesta. Čestiti Marič je kopni še druge mine proti siromašnemu dekletu. Duhovnikom je govoril, da dekle ne veruje v Boga. da ji je Darvvin sveto p>mo, d:i-si niti čitala ni. Poizvedoval je po vseh nih deklicah, ki bi mogle zaprosili mesto učiteljice; vohal je, kje bi se mc^cl tej ali oni najti zaščitnik, vzpodburcl je dcklice, naj r>ro-sijo za to mesto. Priporočal jih je sam pri gospodi, r.aglašujoč, da se za to zanima v! s?er človek, a oče one da je uvažev«an meščan, pr:pravljen, da z dušo in telesom pri«t »ne k novemu sistemu, ako mit hči postaje uči C e Vic* Tud: to pot so gcspvodla verovali goGpodu Mariču in Branka ie zopet propadla; a^i ni je omehčala da pota>a hudoba, da-si so ji goste sclze tekle na vzgdavje v brezsenčnih nočeh. Vsakokrat se je zas-trpl/eni pajk prevajril, ali vsakokrat je zbral novega strupa, da ubije siroto deklico.
V Trstu, "dne 6. iulijc 1920.
»EDINU5T« Sfer. I«.
sirbn IIL
mil,**,,
rav-cJuŠenije v^loviSo še silneje. Kako 'udi ner ha vseh krafii jo pe\ a!i pevski zbori, udarjali ^aroboraški abori in vmes so se razlegali zvoki TgOdbe in radostno vsklfkattje nakt 2000-glave ^nmo'žice. Govoe-a m Mo nikakega iz umljivih Ttfdt ni treba, saj so srca govo-*ste misli in ista Čotstva. Vspeh prire-(\&*Ye. bcrr^ popoln, da moramo prirediteljem t vestHati k"ar napskrenej«. Obenem po ki ona ti se ? IfrfcGnstvu našemu vprvič na uzorrrem vedenju: f !toKk« množica, toliko valovanje. a niti naj-t matnje nepriličnosti. Orožniki so mogli ves čas mirne duše držati križem reke. In potem: na 1 prireditvi na korist mladine, v kulturen namen, j se je maše o-bčinstvo na s^a en način pck&zaito ! kot kulturen element? Takemu narodu ne mo-' r« -biti zapisana smrt: živel b#, ker :e ustvarjen za živijenje!!
Izlet na Nanos, ki ga je priredila minulo nedeljo •vipavska podružnica SPD, je uspel kar najkrasne-je. Nad 5©0 članic in članov raznih podružnic na zasedenem ozemlju se je odzvalo vabilu vipavsikh bratov. Tudi Trst je bil — izlasti po nežnem spolu — zelo častno zastopan. Vsako novodošlo skupino so prireditelji in že zbrani gostje prisrčno pozdravljali. Posebne ovacije so se vršile Tržačanom, ko jc došla njih prva skupina na vrh. (Tržačani so namreč korakali v treh skupinah). Veliki kresov: so goreli vso noč, a v gozdiču na vrhu — kjer so se izletniki utaborili — se je vršila prisrčna planinska zabava: pelo in vriskalo sc je, in tudi planinske muzike ni manjkalo. Tako jc bilo tudi plesalcem ustreženo. Vipavci so sicer postavili razne šotore »za nežni spol«, *za bolne na srcu« itd., a kdo naj bi počival? — Saj je bilo predobro preskrbljeno za mrzlo in gorko pijačo in hrano — in planinci ne gredo na Nanosu spat! — Proti jutru nas je nadlegovala močna megle, a to ni kvarilo veselega razpoloženja. Ob 7 uri so se v skupinah j podali proti cerkvici Sv. Ilijeronima, kjer so nas Čakali šc drugi > zakasneli hribolazci«. Ob pol 9 je daroval preč. g. župnik Mayerhofer sv. mašo; sliaaii smo besede sv. evangelija v našem jeziku in sliftali smo — kakor šc nikdar doslej — krasno, v srcc segajočo in duha povzdigajočo propoved. Bil je pretresljiv moment, ko je g. župnik ob koncu sv. obreda rekel: Iditc, končano je! — Iz stotin grl jc zaorila: -Lepa naša domovina!« Po službi božji jc sledila svobodna zabava, za katero sti skrbeli posebno pevski društvi iz Lozic in iz Vipave. kakor tudi improvizirane pevske in galsbcne skupine. Tudi tu so vrli prireditelji skrbeli za izborno okrepčilo in so ponudili lrža:-kim izletnikom prvega na ražnu pečenega j<inčka. — ' ckom dneva smo iineli priliko sestati sc s starimi znanci in se spoznati z drugijni. Povsodi smo našli: eno misel, eno srce! Da sc je ta izlet razvil v tako lepo, narodno-planinsko manifestacijo, jc zasluga vipavske podr. SPD ir. njenega agilnega predsednika, gosp. Žvanuta. katerima iskreno čestitamo. — Na svidenje! — —S—.
Uradne vesti.
Statistika tržaškega prebivalstva. Mestni sUti-siični urad je izdal svoje 26. demografično (Ijudo-pisno) obvestilo za teden od nedelje 20. do sobote 26. junija 1920., po katerem posnemljcmo nastopne . podatke. Od celokupnega tržaškega prebivalstva, ki je znašalo (31. deccmbra 1910. 227.652, koncem prve polovice 1. 1914. 244.655. 1. julija 1199. leta 205.129) in 1. aprila 1920 233.064 duš se je rodilo v rečenem tednu 126 oseb, in sicer 64 moških in 57 ženskih, med njimi 94 zakonskih in 27 nezakonskih otrok. V istem roku je umrlo 71 oseb, 47 meških in 24 ženskih. V isti dobi prejšnjega leta sc je rodilo 60, a umrlo je 62 oseb.
Dražba moke in testenin. Tukajšnji generalni civilni komisarijat poroča: Oznanja sc, da pojde v tukajšnji izdelovalnici testenin (Paslificio Trie-stino) na dr&žbo sledeča roba, ki jc last generalnega civilnega komisarijati: a) poredne moke (smetne) 14064*25 kg, b) ostankov od testenin (smetnih) 12.843.75 kg. Rečeno robo si lahko ogledajo morebitni kupci vsak dan od 6 do 7 v imenovani izdelovalnici testenin, d očim bo treba naznaniti morebitne ponudbe aprovizacijskemu oradu generalnega civilnega koinisarijata (ul. Dante 5) Jo 10 julija t. ni. Vse potrebe za spakiranje omc-ajenega blaga si morajo preskrbeti kupci sami.
Izpiti za ženska ročna dela. Tukajšnji generalni civilni komisarijat oznanja: S pristankom osrednjega urada za nove pokrajine in v zmislu min. naredbe od 31. julija 1&86. je generalni civilni komisarijat ustanov11 pri ženskem učiteljišču v Gorici komisijo za izpite sporobnosti za poučevanje ženskih ročnih del v ljudskih in meščanskih šolah. Izpitna pristojbina jc določena na L 20. Kandida-tinje. ki niso še vložile prošnjo za polaganje re-čenega izpila, imajo čas storiti to do 10. t. m., in sicer naj pošljejo svoje prošnje neposredno izpitni komisiji. Izpiti se bodo vršili tekom mcscca julija. Prizadetim sc naznani pravočasno, kedaj.
Mestna zastavljalnica. Jutri v sredo 7. t. m. dopoldne in popoldne sc bodo prodajali nedragoccni predmeti serije 145 od št. 22.201 do 23.000, ki so bili sprejeti oktobra 1919.
Zasebni brzojavni promet z zasedeno Dalmacijo. PoStno ravnateljstvo javlja, da se z dne 10. t. m. -.»postaviti zasebni brzojavni promet s temi le u-radi zasedene Dalmacije: Pag, Srette(?), Knitt, Drni*, Kistanje, Skardona, Benkovac, Stari Zadar, Obrovac.
Brzojavke v Jngoslavijo. Poštno ravnateljstvo javlja, da se morejo od 1. julija dalje brzojavke v Bosno, Hercegovino. Hrvatsko, Slavonijo. Čmogoro in Srbijo pošiljati v italijanskem, francoskem, angleškem. španskem, portugalskem in... nemškem jeziku. (Kmalu sc bodo smele pošiljati tudi v kitajskem, honolnluskem jeziku in... kalabrefkem narečju, samo ne v jugoslovenskem jezikul Jugo-»■ioveni na zasedenem ozemlju, učite se japonskega jezika, da boste mogli dopisovati s svojimi rojaki v Jugoslaviji! Živila svoboda in enakopravnost!!)
Brzojavke v Mehiko se lartko pošiljajo tudi v španskem, portugalskem, nemškem in japonskem jeziku.
General Caviglia jc — kakor nam javlja generalni civilni komisarijat za zasedeno ozemlje — zopet prevzel poveljništvo nad četami v zasedenem ozemlju.
Dovoljenje uvoza. Tukajšn ? gen. civ. komi-s arija* nam je poslal: Finančno ministrstvo je, v skladu z mnenjem posvetovalnega cidbora, pooblastilo carinarnice, da lahko neposredno dovoljujejo uvoz: 1. zrnja in zelenjave, bodisi za hrano luđem aJi za pičo živalim. Izvzeta je pšeni-ca, koruza, oves, ječmen, riž in njihove moke; 2. pšeničnih plev (t. j. raznih semen, ki estajajopri vej-anju pšenice), 3. sladove diasta-ze, ki se rabi za prjio in tka rine (in ki je na-p -odz tudi pc:-l i.nesnoim s ali i brinial .)
Jzvoz svežega sadja. Finančno ministrstvo je sojjUsrio z mnenjem posvetovalnega cc*tora in 7. cz-rom na okrožnico št. 16073 cd 17. maja t. 1. pooblastilo carinarnice, da sme'p neposredno dovoljevati izvoz svežega sadja do 31. julija t. 1. Počvljatvam sadja, katero sprejmejo državno železnice ob koncu omenjenega roka, se ciovoti izvoz, ako bo iz cdnosne spremnice raz-v > i »* Irecic a v inozemstvu.
Omejitev izdelovanja slaščic. Civilni komisa-ri$at za Trst m okolico pozi v a 1. vse tiste, ki m* lijo. da izpolmjujejo pogoje za dosego dovoljenja za izdelovanje in predajo slaščic naj vk>-i',o čimprej na imenovanem komšsarijalu (ul. XXX. Ottobre št. 7. U. n. s. 13.) toeadevno prošnjo in 2. vse tiste, ki izvršujejo pekovsko ali slaščičarn a rs k o obrt, naj naznanijo pismeno civ. komesarijatu (ul. XXX. Otobre št. 7. II. n. s. 13), ka/tero dd obeh obrti želijo začasno opustiti. To v izogrb kazenskim posledicam, ki jih predvideva naredba gen. civ. kom. od 2$. junija 1920. 54. 4012/2473. Eni *n drugi pa naj priložijo svojim prošnjam ozir. izjavam odbošno obrtno dovoljenje ali kako drugo listino, iz katere bo razvidna njihova pravica izvrševanja omenjene obrti.
Iz trZailcega 2htijenja.
Da ubije sramoto, je hotel ubiti sestro neki 19-letni Pavel Ventura, stanujoč v nI. S. ApolKnario št. 2. Družina je doma iz Borija v Italiji, pred letom dni so prišli vsi v Trst in odprli gostilno v nI. Madonnina. V tej gostilni sta delala oče, sin m tudi še sestra Marija. V lokal pa je zahajal neki De Rossi precej pogosloma in kmahi se je ugotovilo, da je zahajal največ radi Marije. Seznanila sta se zares in postala precej intimna, tako da se je zdelo Marijinemu očetu preveč. Vprašal je De Rossija, kaj misli in seveda mu ta-le ni dal kaj preveč zadovoljivega odgovora. Ko je oče pozneje izvedel, da jc imenovani neki železničar, doma iz Italije, ki ima v svojem rojstnem kraju ženo in otroke, ga je povabil, naj se začne obnašati manj intimno z njegovo hčerjo, sicer, da ga bo že on znal prisiliti. Toda, ker je bila Marija zaljubljena v lepega železničarja, niso seveda besede opravile nič in njen oče je šel res na sodišče iskat postavne pomoči. Pri tem pa je pozabil, da je njegova hči že polnoletna, in tudi z zakonom jima ni mogel nič. Da bo mera polna, spravi nekega dne Marija svoje stvari v culo in gre proč z doma. šla pa je v ul. Molino a vento št. 37, kjer je bilo železničarjevo stanovanje in tu sta živela skupoj, v nedovoljenem zakonu. Ni mudilo dolgo, ko je Marija porodila. Tedaj pa družina ni več mogla prenašati sramote, posebno pa brat Pavel. Šel je naravnost na stanovanje, kjer je živela njegova sestra, z namenom. da jo spravi iz rok zapeljivca in pripelje zopet domov. Toda njegove najlepše besede niso zalegle nič. Ko je videl, da ne drži njegova sestra prav nič do časti svoje družine, je potegnil nož in planil nanjo ter jo štirikrat hudo ranil, nakar je zbežal. O dogodku sle bili obveščeni rešilna postaja in kvestura. Prva jc spravila sestro v bolnišnico. a druga brata v ječo.
Velika tavina skozi zemlfo. V noči od prošlega petka na soboto so izvršili latje svoje pravo re-mek-delo. Žrtev je bila to pot trgovina Antonija Nardozzija v ulici Scorzcria št. 4. Ukradli so mu najboljše blago, ki ga jc imel v zalogi in mu napravili za okroglih 25.000 lir škode. Ali predvsem je zanimiv način; kako so prišli v omenjeno pro* dajalnico. V zgodovini tržaških tatvin je kaj originalen. Naj povemo najprej, kako je bila tatvina odkrita. Ko je prišel gospodar mlekarnice, v ul. Arcata št. 14 odpreti v soboto zjutraj, je našel na svoje veliko presenečenje sredi poda precejšnjo luknjo. Ko jc začel razgledovati po mlekarnici tja in sem, je opazil, da je bil prevrtan zid desno od vhoda. Izpoznal je takoj, da gre, za tatvino na veliko. Zaprl je zopet nilekarnico in hitel na kve-sturo povedati, kar je videl. Ta-le je poslala takoj svoje organe na lice mesta. Trije stražniki so se spravili skozi luknjo, ki je bila v podu. in se spustili pod zemljo. Niso dolgo preiskovali in že so opazili, da je vodila dotična luknja v velik podzemni kanal ali vodotok. To pa je tisti vodotok, ki teče od Montebela pod mestom v morje. Tu na Montebclu so sc spravili apaši v omenjeni kanal in so šli pod zemljo več sto metrov, dokler niso prišli pod ulico Arcata, kjer se nahaja omenjena mlekarna, ki je last Evgenije Rosin. Tu so prevrtali tla in zid in tako so bili v trgovini g. Narduzzija. Ker je način tatvine za Trst nekaj popolnoma novega, jc razumljivo, da se je začela policija žrvo zanimati zanj. V soboto se jc bavila ves dan s tem zločinom cela armada policijskih uradnikov in stražnikov. Po napornem in nepretržnem delu, so prišli do zaključka, da so se morali tatje poskriti v ul. Tesa, nekje blizu izdelovalnice pohištva tvrdke Finzi. Zapovedujoči uradnik je ukazal tedaj, naj se skrbno preiščejo vsa stanovanja po vseh bližnjih hišah. Policijo je posebno zanimala hiša št. 74. Preiskala je nekoliko stanovanj v L, II. in IV. nadstropju, ali vse je^bilo zaman in žc se jc mislilo, da bo ves trud zastonj, kajti tudi v stanovanju v tretjem nadstropju najbrže ne bo nič. Toda tu jc bilo drugače. Čim so stražniki stopili v prvo sobo, so našli vse v neredu. To pa je jasno kazalo, da sc je na tem stanovanju pospravljalo tje in sem na nenavaden način. Začeli so natančno preiskovali vse prostore. Da so na pravi poti, so bili prepričani takoj, ko so prišli v stanovanje, toda v tem prepričanju jih je posebno utrdila neka jopa, ki so jo našli in ki je bila vsa umazana od blata. Znamenja ne varajo, in preiskava je to tudi dokazala. Ugotovilo sc je namreč, da je bil takšen nered v rečenem stanovanju zato, ker je bila družina izpraznila vse omare, da bi bilo mesta za u-kradeno blago. In res je našla policija po raznih predelih 10 telovnikov, 96 parov spodnjih hlač, 20 maj. 40 kosov blaga za obleke in 16 moških srajc. Vse to blago je g. Narduzzi izpoznal za svoje in seveda je bila aretirana vsa prizadeta družica: težak Marij Gernivani in njegova žena Marija, njegov tast Karel Grbez in žena Hermenc-gilda in njuna 16letna hčerka Norma. Z njo je moral v zapor tudi njen zaročenec Libero Zilli, 19-letni težak, stanujoč v ui. Media it. 22.
Za 2MJM lir gaUtenrijckaga blaga so ukradli neznani lopovi iz trgovine »Venezia«, ki se nahaja na trgu Borsa. S ponarejenimi ključi so lopovi odprli železne FreProl»e se potem napravili gospodarje dišeče trgovine. Tatvina je bila odkrita šele včeraj, dasi se je izvršila v noči od sobote na nedeljo. Zmankalo je veliko blaga, tako, da se je morala trgovina zapreti v svrho, da se sestavi popis škode, ki se ceni že sedaj na 200.000 lir. O tatovih ni še nobenega sledu.
Dvajset dežnih plaJčev v*vrednosti 10.000 lir sta ukradla dva neznana lopova iz zaloge g. Gale-ardija v ul. S. Nicolo št. 14. Tatvino sta izvršila v nedeljo popoldne, ko se jc bila uslužbenka Bo-, schin oddaljila za nekaj časa, ker je morala iti na postajo radi nekega opravka. Lopova sta spravila proč plašče in sta se potem povrnila z namenom, da odneseta še pisalni stroj. Toda Boschin se jc žc vračala in lopova sta morala zbežati. Boschia ju je srečala v veži in opozorila nanju orožnike. Vzlic temu se jima je posrečilo izginiti brez sledi.
Novorojenčka našla v veži. V veži hiše št. 2 v ul. Luigi Ricci je opazila neka ženska v nedeljo pred poldne omot iz cunj. Nakrat je začelo v omotu kričati in ženska je tedaj videla, da je v njem o-trok. Prišli so orožniki in druge poklicane oblasti. V omotu so našli tudi listič, na katerem so bile napisane sledeče besede: »Ni mi ga več mogoče držati, ker grem v Ameriko. Aleksandra.« Novorojenčka so nesli v bolnišnico.
Skočila v morje. Včeraj zjutraj je opazil službu* joči čuvaj pri svetilniku žensko telo v vođi blizu pomola Sv. Tereze. Opozoril je pristaniško oblast.
ki je poslala dva pilota, naj spravijo truplo iz vode. Ženska je se dihala in zdravnik, ki ji je dal prvo pomoč, ji je tudi rešil življenje. To je neka Marga-rita Mosco, omožena in stanujoča v nI. Domenico Rossetti št 12. Na obali so našli nekoliko njenih stvari in listić papirja z besedami: »Nela, zbogom za vedno, odpusti mi, prosim te, mnogo te poljublja Tvoja Margarita.« Te besede so bile napisane na naslov neke njene prijateljice po imenn Leonel-la Decomunni v ul. Palladio št. 2. Margarita Mosco je morala seveda v bolnišnico. Vzrok njenega koraka so bile družinske neprilike.
Beg iz ječe pri Sv. J usta. V noči od sobote na nedeljo je ušlo iz neke celice v zadnjem nadstropju rečene ječe šest jetnikov, trije civilisti in trije vojaki. Deli so mizo na klopi in tako prevrtali strop. Ko so bili na strehi, so odprli vrata linice, ki vodi v hišo št. 6. v ulici San Cipriano. V tej hiši stanujejo cerkovniki pri Sv. Justu, med njimi tudi družina Franca Nemellija. Begunci so prišli skozi odprto lino v njegovo stanovanje i« nasilno odprli vrata odzadaj. Preden so odšli, *.o pokradli, kar so našli zase, večinoma obleke ia perila ter napravili za kakih 4f00 lir škode. Nato so izginili, a oblasti jih zasledujejo. Med begunci se nahaja tudi neki Derosa, roparski ardit, ki Je to pot že drugič ušel iz zapora pri Sv. Justu.
Društvom rasti.
»Kolo«. Člani in pevci tega Aruštva, kakor tudi tistK ki bi želeli pristopiti, so vabljeni na pcmenek, iki se bo vr£Ž v četrtek ob 8. uri zvečer v društveni gestitei v ulici Lazzareto veochio.
Učitelj&tvo sle*, zasebne šoie vabim na sestanek, ki se vri.i v jutri, v sredo ob
10.	uri.	Vodja. »Mladinski krožek« ▼ Trstu vab: vse svoje
prljaiel^e na ses.ta.nek, ki se bo vrsii v nedeljo,
11.	julija 1920 cb 11 uri v prostoru že javije-neoi v okrožnicah. Do vidova!
Okrajna učiteljska konlereaca tržaškega slovenskega učiteljstva se bo vršila v petek. 9. t. m. ob 9. in pol v poslopju svetoivanske ljudske šole. Prisotnost vsakega učiteljajice) javnih šol je obvezna.
Glasbcaa Matica. V četrtek, 8. t. m. ob 19. od-borova seja. Vabljeni so tudi gg. poverjeniki orkestra in pevskega zbora.
Književnost in umetnost.
Knpž&ica dr. Vatroslava Jagića. Vlada je odkupila knjižnice dr. Vatroslava Jagića, bivšega vseučiliškega profesorja in znanega slavista. Knjižnica bo izrečena slovanskemu seminari j u belgrajskega vseučilišča.
Dopisi.
Iz Kobarida. Kaj tecega, kakor v predzadnji »E-dinosti« pod *Grodič nad Kobaridom«; ni še bilo čitati! Ko j: »Začetek lepega trga Kobarida je bil na »Grodiču* — je vzet iz zraka. Gradič in ne Grodič, ljudstvo izgovarja »Greč«, drugi sklon: Gradiča, je nižji del hribčka sv. Antona — pri znamnji, kjer so nekdaj streljali z možnarji, od koder se gre v Skrinjce in proti nekdanjemu gradu. Kar je tu zgoraj obdelano, je le ^urutano« ali iztrebi j eno v zadnjih letih. D^ bi tu zgoraj, kjer ni vode. začetek bil, je presmelo trditi. Dalje stoji v članku, da je sedaj »poprej lična cerkvica sv. Antona Pad. skoraj razvalina«. Ne tu na Gradiču, ampak vrh hribčka beli se še vedno ne cerkvica {hm, kakšen poklon!), ampak cerkev sv. Antona, ki je kljubovala vsem svojim nevihtam in granatam tako. da se je čuditi, da ni popolnoma razpadla. Res, da so vse odnesti iz nje, kar se je dalo in da so pustili za seboj različne spomine, zlesti pisarije po stenah bolj pobožnega značaja, ker so starodavae slike aa obokanem stropa Štiri poslednje reči — posebno pekel, kjer drži odprte »žlempreges ali peki. urata »te hode«, kamor pa-hajo z vilami in za lase vlačijo pogubljeoce dragi njegovi pomagači — presmsHe vsakega, tudi najbolj krvoločnega vojaka. V par tednih se je pa že popravila — z vsemi altaiji vred v toliko, da se to nedeljo zopet blagoslovi in da bo v njej služba božja zopet po tolikih težavah. Še pred vojno bila je lepša od župne v trgu — in s časom gotovo ne zaostane. Dalje govori omenjeni članek o škratih kot o zaščitnikih, ki so bivali v »svojem kraljestvu« pod Gradičem v posebni jami ter čuvali slovensko ljudstvo tu naseljeno že leta 405 pred Kristom — potujčevanja in vseh drugih nezgod, češ, da je zgodovinsko dokazano, da je bilo slov. ljudstvo tu naseljeno že leta 405 (in katerega meseca?) pred Kristom in da ni prišlo šele v 6. stoletju po Kristu. Dalje: Od tod ime »Škratvova skala«. Trg Kobarid je selo (zopet poklon) pod *Škratovo skalo«. Kje je ta skala? Koj pod sv. Antonom konec hribčka skoraj! Tam pod njo so izgrebli vojaki jamo in postavili barake za telefon. In tega niso mogli zabraniti Skrati, kakor niso priskočili na pomoč krasni tipi sredi trga, ko so ji stregli po življenju. Niti tedaj se ni ganila -Škratova skala«, ko je lipa za vedno zaspala — in je dobila na svojo že mrtvo kožo prilepljen — uradni, s pečatom Caporetto potrjeni oglas, da bo ta in ta dan dražba za njene ostanke, zakaj kakor so vadljali po Kristusovi smrti za njegovo oblačilo, ki je edino še ostalo, tako je bilo treba vadljati za ostale dele nedolžne pokojne lipe, ki niso bili za črno zemljo, da bi v njej zgnili — kakor že gnije in trohni njeni najžlahtnejši del (korenina). Zato pa priporočamo zdaj to »škratov o skalo t sv. Antonu nad njo. — Kobarijci.
Nekaj sa slovaičarje. V predzadnji x Edinosti« izvaja nekdo ime Kobarid iz besede: Nizkobrdo.
Poznati smo knjižničarja in pesnika (Koseski), ki je sčipal besede na koncu — ex licentia poetica. A v tem slučaju kaže se oni gospod mojstra v ščipanja od začetka (od spredaj). Sploh se ne pustijo razlagati po našem ravno imena naših večjih krajev _ kakor Bovec, Kobarid, Tomm. (zakaj Tolmin?), Kanal itd. Za Kobarid bi bila hipoteza ta-le:
Caput so imenovati Rimljani tudi križališče ali križišče več cest. Tako je bilo tu — na desnem bregu Saće. Zato Caput reetum. ali krajše: Capo-retum, Caporetto — in še le od tod = Kobarid (po domače: Koberd). Ali niti bližnjih pravih alov. besed vasi ne razumemo prav. N. pr. Uradno pišejo: Sužid. To pa nič ne pove. V tej vasi praznujejo 1. septembra vsako leto sv. Tilha ali sv. Egi-dija _ z laškim ugovorom: Ežidij. Zato bi se najlepše pisalo — po izgledu it. Peter S. Ežid — ali skupaj kakor Štjak — Sežid. Uradno pišejo Robe-dišča namesto: RobkUča. (plur. tantum neutr. gen.) Svino (sing.) nam. Svina fpl.). da bi ne ostudili vaščanov. Ali Svina so tu. Svino pri Šmarijah na Krasu.
Izpeljanke, prav za prav prilastki iz takih imen bi morali biti pravilnejši. Le tujec piže: Kobaridčan
_ nam. Kobaridec ali kakor rabimo: Kobarijc,
ker se zlije d v j. Krejc nam. Kredec iz Kreda. Sedlo = seljski. Ni treba, da je končnica ec, zadostuje c. Brda — bric — je premalo, — ker izo-staja d; zato Brije itd.
Krivica aa krivico! Neštetim krivicam, ki jđi ljudstvo trpi od strani zasedbenih oblasti, se je pridružil minoli teden nov udarec, šolski voditelj v Lokvi pci Div»&, gospod Akacij Hre&čak, je nepričakovano pr«j«J odlok generalnega civilnega komisarja, da se_*ie službe-
nih ozirovc premešča v Vojsko v logaškem ekranu. Pristavili so, da mora nemudoma za-pižT-biii sedanji službeni kraj in naslopiti novo službo. Da se uvidi velika krivičnosl tega »pre-meščenjac opozarjamo na sledeče opazke. Učitelj, ki je bil definitivno nameščen na kaki šoli, se sploh ne sme premestiti, ako se m izvršila disciplinarna preiskava in ako ni preiskava ugotovila krivd« pri učitelju. Tu pa okupacijska oblast ni samo proti zakonito premestila učitelja r.a drugo mesto, a—pak tudi v drag okraj, ia vse brez dftscžptiaarae preiskave! Že petnajst let shižbisje g. Alojzij Hreščak v Lokvi in ni prianan le koi izvrsten veščak na šolskem pdjii, anrpftk slovi tudt po svoji izredni Izobrazbi. Vrhutega je budi v Lokvi dema na svojem posestvu in ima tri »o'odc3žne otroke. In prece; naj gre, brez odloga! In katm? V Vojsko, ma;hno vasioo, ki leži na planoti med Idrijo in Tribušc, daleč od vsakega središča. S tem r premeščen jena s je oblast storila veii-kzasko krivico, ne le posaoneznšku. ■marveč občinarjem, ki so se oklepali gespoda Hre-ščaka, kot ljubljenega učiieia svejih otrok; oblast raz žalila ves narod! Krivica je krivica, četuidš jo je zagrešil generator kcmfsarijait. — Gospod komisar. Ali veljajo še kaj zakoni, al-i ne? Če šolski zakoni nič več ne veljajo, kje pa je od vseh rimskih ministrov proglašena li-berta* in zcivilita- ? Kaj s-mo zares padli pcvd culukaire? Zakaj, ta afrikaoski red ima f.voje zakone, po katerih se ravna o oblasti ia ljudstvo. Ako se je Italija s tako kialturo proslavljala v Albaniji, potem ni čudno, ćSa se je Albanci lako branijo. Takega -premeščer^a« m zmogel niti Prus, in venda:r mtr pravite vi »bcabar <. Komisarijat naij takoj prekliče pro-sluli odlok, ki meče zelo slabo luč sna J.talbansko kudluro! Mi čakaimo, ali se kcroisarijait zgane. Pa to ni naša zadnja beseda.
Velikanski požar v Straneh pri Razdrtem je imičil šes-t posestnikov povzročivši nad pol milijona škode. Kakor nam poroča g. Vinko Del Linz je dne 28. m, m. ob 11*30 zvečer v vihravi noči zadela strela v svinjak posestnika Žit kota. Med požarom, ki se je bliskoma razširil skoraj po vsej vasi, je nastala strašna panika. Veter je zaganjal daieč vidna grozeča plamena na sosedna poslopja. V zbegano vrvenje so se mešali krik, ;ck, stok, da jc pretresljivo odmevalo v tej temni nesrečni noči, razžarjeni od velikanskih plamenov. Ko je nastal požar, ni bilo nobene pemeči, ni bilo na mestu nobene požarne brambe. V takem obupnem položaj-u so si ljudje skušali rešiti le življenje? Naslednjega dne se je nudila žalostna, pretresujoča slika. Pogorelći sc sedeli vsi obupani, potrti in žalorlni okoli svojih pogorelih poslopi,;. Pretresljivi so bili njihovio ibupni pogledi. Deca, nedolžni nedorasli otrociči so se držali plaka-joč majke, točili so tudi oni grenke bntke solze nad izgubljeno ljubljeno rojstno hišo, ki jim nudi sedaj grozno sliko te razvaline. Omehčati se ti je moralo srce ob tem pogledu. Če si stopal dalje, opazil si v razvalinah sežgano živino, zgorelo orodje, vozove, opravo; uničeno je tu delo večjih let. Vsi ti, ki so si deloma uredilr svoje lepo .posestvo, so stala pred teboj v obliki beračev. Njihova nesreča je tako velikanska, da nas kliče dolžnost k usmiljenju do naših bratov. V imenu pogorekev se obračamo do usmiljenih src, da pomorejo s kakr-šnjimi si bedi darovi, ki naj vsa«j deloma lajšajo trpljenje teh ubogih prizadetih. Uničenih je šest posestnikov; škoda se ceni nad 500.000 lir v vasi, ki šteje 28 številk s 150 ljudjni. Pogorelo je precej goveje živine, vsi vozovi, poljsko orodje, oprava itd. Vse ije le velika razvalina s kupom pepela, ped katerimi tlajo iskre. Poigorelci tavajo po vasi brez sredstev in iščejo zavetja pri svojih sosedih. Omeniti moramo, da večina ni plačala zavarovalnine že več het in v sle d tega ni pričakovati nobene pod,pore od te strani. In vse to še ob raz-merah sedanjih Časov! Res — strašno! Kdor le more, naj priskoči nesrečnežem n>a pcimcč in naj či-m hitreje dopcšlje svoj milodar na naslov vaškega podžupana: Andreja Srehotnjaka, Strane p. Razdrto. Bog daj, da bi nesrečneži našli v taki pomoči vsaj delo-ma tisto potrebno podporo, ki naj jih reši sicer gotovega pogina. Na delo torej! Pomoč je nec.thcdno in naonujneje potrebna!
Drzen roparska napad v Beli občini Čakovnik pri Idriji. V nedelja dne 20. t. m. qe izvršila do sedaj neznana roparska druhai na-pad na lvišo župana Ivana Šinkovca v Beli. O mraku okoli 20. ure, ko se je Šinkovičeva inržltta pripravljala k počitku-, je nenadoma počil strel v bližini hiše. Kanalu poteai* se je slišalo močno razbijanje po vratih kuhinje v pritličju, nato repot In žvenket šip kuhinjskega okna. Ko je prestrašeni hišni gcspddar, ki je bil žc legel k počinku, us tal iz postelje, so vstopili predrzni lopovi v njegovo poleg kuhinje ležečo spalnico ter zahtevali od n^ega, na* jim pokaže vse shrambe in izroči Idenar. Poveljnik — velikan--j« vahtel že rijasto sajbljo iti tolkel ž njo po mizi medtem, ko bo mu trije njegovi tovariši asistirali z nabitimi puškami obrnjenimi proti županu. Starejši sin županov je hotel uiti skozi okno prvega nadstropja, kar mu pa ni bilo mogoče, ker je baia hiša obkoljena od drugih lopovov. Župan pm je pokazal vse shrambe, odprl omare in skrinje. Pobrali so mu ves denar, Okoli 30 klobas ter si nazadnje pust3i pooLreči še z vinom in jedjo. Sinkovčev dom je oddaljen 2 uri hoda od Idrije in je po-pcimoaia osamljen; zato bi bilo klicanje na pomoč brezuspešno.
■Tolpa je bHa ravno ista kakor pri roparskem napadu na postni voz pri Godoviču. Roparjii so bui cšemlijem in deloma vojaško opravljeni in oboroženi s karabinkamn. Ker je to sedaj že četrti rop v tukajšnji bližini, se da sklepati, da so pri ropih udeležene vedno ene in iste osebe. Mei prebavalstvcm vlada strah, kajti bati se ije, da je druhaJ poetaia tako predrzna, da nekega dne napade večje selo, ako ne bo kmalu odporno či.
Komunistični shod t Idriji. Iz Idrije: Dne 27. t. m. je prircSdil v tukajšnji občim komunistični shod dr. Henrik Turna, odvetnik iz Corice. Shod se tfe vršil na grajskem vrtu. Udetežfea je bil« — upoštevaje, <da je naše mesto industrijalec kraj — pičla. Udeležita se j* okoti 350 oseb. o^n tesm veliko Število gozdbifa delavcev državnih goadov. Da aksajo fcotaunisti v našem mertu dosti pmatsšev in e>mpa*jj, spričufe dejstvo, da ni balo nekakega zanimanča za Turno-
va izvajanja; kafti zborov/de i so prihajali in z ouJ pet cdfcajah pred zaključkom sbodfc. Dr. Turna je, (kaikor po navade) največ gorvorii o svoj* osebi, ter pori višal inleJagefteo', 0a se debate. Ker pa poznamo nafte prelevi jene ko-' mufriste še izza Kristanovih časov, bodi jfrn po-* vedano, cla se nočemo puščati ja>mo zasmehovati. K sklepal prvpominjaarn še, da |e bila na shodu komaj polovica bivših socijalnih demokratov. Vsi drugi so biii pristati ali Ifudbke, a*} demekrabske stranke.
Iz Materije. V norcMru živi še vedno govorica, da so Benečani sezidali Benetke na hlodov posekanih baje na kraških in istrekJi tleh.' Vrača se nam ista doba!! Ljudje sekatjo drva,' palijo ogtpenice — uničujejo gozdohre. Nsjhave pa. da so brezovški m herpeJfcski borovci začeli razredčadi, oBciroma sekati ter predaji g. komisarju. Vse 'drugo ga veseh — seveda kupčev aroje; le chčintsko uradov ai^e mu zoprno. Slednjič so zadali smrtni udatrec tudi kraamerou borovca v GoLaou — veliko preenoženjc vaščanov. Nekdaj ^e veljal zakon, da s 1. majem se ne sme posekali ni najmanjše zetene vejšce. Se-daii pa se seka kar cele gozdove! hnajo-l: »in-dailcr m g. komisar ji svcqe roloe vmets ? ? KM o bo užival dobiček? Bo^im se, da pride dan, krt ko bode kateri zahteval obral&tma — kaj in ka>ko se je ^cspcdark'o Ji/udstvu! — Občani.
Bralno kmetijsko draštvo na Vogerskeaa, pcire/dč dne 11. 7. t. m. pop. ob 4 ottrj' j« v no veselico pri kateri bodo »cdalovaii pevski zbori šz Reiič, Bili, Černič in lastni. R oven pev*Vh točit se vprizori bur ka v 2. do,artf li »Anarhtsl . Med sporeJom igra gorteki orkester. Po vsperedu tombola . K obilni ude-' ležbi vabi odbor.
Renče. Strokovna nads-ijev aina šola za zi-dajije zaključi svoje prvo šol. leto po SleJncm prekinjenju, dne 11. juiiija t. 1. Zaključek .je zli ruže ji z razstavo šol. izdelkov, ki se cbvori ob »0. uri z^ittra^ v dekrohotno v La namen prepuščeni dvorani ^osp. Frana Bnumola. Prijatelj šolstva in napredka dobrodošlu! Vodstvo.
Na želežiMŠki pesteči v Nabrežtni morajo biti uradniki sami srditeži, prežeti cd mržnje proti našemu narodu in na-šemm jeziku. Neki duhovnik je zahteval te dni vozni listek v slovenskem jeziku. Nijso mu hetedi dats, pa nčso hoteii. Tudi to ni koristile, da se je potnlik skliceval na obljube min. predsednika Noltl^a, da se bodo spoštovala. i;uittrtvi& in jezik dtrugo-rodnih državljanov. NsiZnačrhiejie in obenem najhuje cbsci£>be vredno pa je, da se ravno na železnici, na prometnem sredstvu, ki n-aj služi vtsenru prebivalstvu in povspešt^e gospodarski razvoj na korist skupnosti' — d«a se ravno pri tej napravi lako pogosto ponavljajo taki .pojavi fanatizma in nekulturne mržmje. Tu bi moralo že enkrat ravnateJrjotvo poseči vmes z energičnim člcadm ter pcučitr svoje razgrele organe, kakor je tcefc«a vršiti službo napram prebivalstvu, pa naj je to sJ if6?tjn-o i udi slovensko. Kajti tako odurno postopale ni na korist naprave, marveč škoduje irjJi v očeh prebivalstva narodnemu ja moral'čnem-u vgledu llalijamslva. Iz Hotedrščice. Stara navada je, da se večer pred Sv. Janez-cim KrsbnAcro kuri kres. Tako smo hoteli tudi letos napraviti; toda, delali smo raioun brez karab&nerjev. Med na?fepšo zabavo m s« porjavni'., ukazali cdbtraoiti. Ko sei to ni takoj zgctdaio, so ljudi s puškaani suvali, ter s pravo srditostjo razmetali goceča polena'. Tako «se ge zgcUilo' z vsemi- bfcžnjnmi kresovi. Vprašamo pristojne oblasti, ali je to v korist, drž-atvne misli?! Dvomimo; kajti s tak*m ravnanjem se le še ooL; podžiga ogeni, 'ki nima — drv v hrano. Karabinerji se izgovarjajo, da je nekdo nekje ustrelil. Smešno! Pred vojno so far.[rje kupili po cent smodnika, da je pokalo; vso noč; pa raditega se Avstrija ni podrla. Ali je Italska tako slabih živcev, 'da ne prejvaša po-' ka? Torej, g. karabutnerji, če ste takti nervozni, povite svojo f lužbo opravljat na' luno; tam vas ne bo nihče motii. Mi pa smo kurili kresove ko Italije še na svetu ni bilo i« .jih bomo tudt» poslej.!! V razvedrilo pa na£ Se omerln, da kres jc bil, pa še velik, r.a račun Italije, kajti neki hudomušne ž je zakuril vojaško barako!
Zopet poizkus napada na tiskarno »Pučkcga. Prijatelja« v Pazmu. BMo je okoJi druge in pol ure v noči mecT 25. :n 26. m. m., ko ise je Čela pozinoioih nočnih — jamakov bližala tiskarni »Pučkega Prijatelja«. Že od daleč je bilo izpo-znati po glasu nekeiga gospcfcla, ki je po svojem položajra potklican, da ščiti red in zakon, ne pa da se klatari po noči in počenja skandale. Najprej so se hoteli poregati naši narodni himni, pevaje: Lepa naša domov ina — nima kruh.*, n'ima vina. Zato so začeli li' junaki s palicami in; pestmi nabijati po vTatih tiskarne in so kričali kakor nori: una volta gavemo rolto e rom-peremo aneora ... abbasso el Pučki <■ ... maz-zaremo el redator e ehi clie lo štampa itd. — Enkrat s-mo že razbidi in razbijemo še — doli: — doli Pučki-* ... libiti hočemo urednika inj tistega, ki ga tiska! In rat to šc: H pognale, che noi porti amo, per i Jugoslavr servira. Bodado, ki je nosimo mi, rabilo se bo za Jugcsilovaine!. Med tem, ko se je odigravalo to razgrajanje pred poprej ,iz svofega ftemnegai kota vse pazljivo trkamo, je tisti gospod, ki Bmo ga omenjali motril, o orožnikih ni sledi, ni glasu. Do hudega napada ni prišlo, ker jim je nekaj zasmrdelo, da bi mogel pritr huli odpor. »Pučki PrijateV« piše na naslov oblasti: Mi smo nrirm ljudje, visoko spoštujemo kar je lujegai, ne delamo nočnih škandalov, ne provociramo nikogar, ali, če bomo napadeni, se bonso morali toaoitL Ako bo krvi, pade odgovornost na tiste, ki nočejo stopiti na pot tem ponoćnim klatežem!	,
Italijanski orožniki streljajo na procesijo v Prvačini. Tudi letes smo hoteli proznov ali praznik Sv. Cirila in Metodia po naši stari navadi, teda, žal, smo pozabili, da smo sedaj v državi ^svobode in enakopravnosti«, ki razumeva omenjeni iastnosti na način, kakor bi ja» ne mogla razumeti kulturno najbolj zaoslaJa država na svetu. Ko se je napotila procesija proti cerkvi, so ji zastaviti' pot orožmčki, katerim je v očigled naših narodnih zastav, ki c-o vihrale v procesi,*, kakor so že leta in leta pre», zavrela kri, kakor zavre biku, če vidi pred seboj rdečo ruto... Planili so med nas, kakor volkovi med ovce in nam začeli trgati na&o svetinjo iz rok. Nič ni koristilo prigovarjanje, ni jih oviral duhovnik v mašni obleki nc posvečeni križi ... Potetfpifc so ce4o sanw>kre* se in začela »trebati rva procesijo! — \ grozni zmešnjava ki je nastala med ubogina !judr.:&
Stran IV.
»ttflNOST« a«T. Uf.
V Testu, dne 6. julija 1920.
je ibalo velik« oseb rar.jemh. Angela Lebasua, Alojz^a Gregorića, Josipa Kre§orvana in An*broia Gregorrča so> prepeljali težko ranjene v "bolnišnico v Gorico. V va^i je ostalo še veliko «hu»gih ranjenih oseb, med tema1 veliko otrok. Toda to ni zadostovalo! Kmalu potem so jprršli orožniki k našemu župniku in ga aretirali. — Prebivalstvo je ogorčene nad takim postopanjem in upa, da je bo Nebo maščevalo. — Tako smo res odrešeni!
DAROVI.
_ Pri odmevanju *tamburaškegu. zbora« in raz-
svitu kresa na predvečer Ciril-Metodovega praznika nabrala Draga in Marija na Kozini 60 L za CM družbo, kot odgovor g. dopisniku, kateri nas obsoja, da italijanski pojemo.
Za vojaške internirancc na Prošeku darujejo: Cempre Ivan. Dol. Logatec L 60, Ivan Brezavšek, Račicc L 10. Denar hrani uprava.
Za CMD. Št. Peterski fantje del čistega dobička dobro uspelega plesa L 100. Anton Lenček mesto . venca na grob pok. Marije Kastelic L 50. Denar brani uprava.
O priliki birme se je nabralo pri rodoljubni družini Schmidt-ovi 50 lir za Svetoivansko podružnico CMD. V isti namen daroval svetoivanski L 50.	___
PIpčarstvo in pipčarji.
Rodoljub iz Sežane natrosi 50 zrn piščancem v tržaškem kurniku. k temu navrže njegov čestilec še 5. Skupaj 55 lir.
Na Nanosu so pipčarji nabrali: Grajščak Kari Majer L 50 (č. čl.), dr. Slavik L 10. Kari Fcrjančič L 5. Taučtr Edvard L 10. Andlovec L 2, Dolenc Ivan L l. od kuharja »Moke« na Nanosu L 10, Ivan Prcmru L 5. Dolenc Albin L 2. Moser Kari L 2. Dekleva L 10, Franc Premrov L 10, Postojna L 4. da bo okroglo L 2,ex Postojna L 10, Fonzo Postojna L 5. Celestin L 10. N. N. L 1, pipčar. da bo glih L 1. Skupaj L 150. Tone iz odrezanega o-zemlja L 4.
Pipčarji za CMD: Iz Hrušice pri Podgradu v Istri.
Ko se danes Hrušca je zbudila,
se je silno začudila:
velik jc gospod tu bil
in redove jc delil.
Pa nc »taxcnfrci* — le plačaj.
proč sc nc obračaj!
Miloš in pa Dušan Silni sta se zveselila. ker sta red zastonj dobila. Drugi pa smo radi dali — petdeset smo lir poslali za redove — pipce zale. Danes sta Ciril, Metod, pipčarji imejte to za god! NB. Podgrad pa se vedno spi in spi niti pipec njega ne zbudi. Pipčarji, pripravile odliko: za Podgrajce — palico veliko!	X.
Skupaj v tem izkaza 255 lir. — Denar hrani uprava.
Če tiii ler vi vaš ministra, bodi piripravijen, da vedno najdeš prijazen obraz in lepe besede. A ministrova pot od glave do srca, posebno do rok, je silno dolga.
Boljši je raztrgan klobuk, nego kraljeva krona.
Razno.
Ivan Baloh:
Politične misli.
Duševni velikan Goethe je d)ejal: »PoHtisch Lied sind garstiges Lied.« Ce kedaj, velia la
resnica, zlasti za sedanje čase.
•
V	politiki neben politik v jutru svojega političnega delovanja nc ve, kakšen bo njegov političen večer.
Ko bi Wilson vedel, da tako lepo — poravna vse Evropske narode, bi nikdar ne bil prišel iz Amerike v Pariz.
Če se kdo jezi, da ni konca mirovne konference, naj ne pozabi, da ti gospodje vlečejo cVjete in najbrže ne v papirju. Tudi se ne sme pozabiti, da ti gospodje ne jedo vsak dan krompirja v oblicah.
Ko bi ranjki veliki dr. Krek seda- živel in KI v parlamentu v Belgradu, fbi gotovo udaril
cb mizo in vzkliknil: »Vsi skupaj ste cslil-t
Ruskemu carju ni bilo treba zemlje, ko je napovedal vojno. Ce bi on vedel, da bo pred svojo omrlio sekal drva, bi razdelil vsa svoja posestva in poslal delavec, socijalist ali komunist, samo da bi si rešil svoje živl-jenve.
Največji revež na svetu je sedaj črnogorski kralj Nikola, ker so mu še tiste njegove skale
vzeli.
Ce bi mene danes kaka občina imenovala za častnega občana, bi ob enem prosil, naj se mi sporoči, kdaj se mti častno občanstvo —
odvzame.
•
Vsa imena, ki so se v zadnjem času imenovala v javnosti neštetokrat, se končujejo čudežno na ič: Maharič. Trumbič, Pašič, Boroevič, Jeglič itd. Na to rimo ič. napravim jaz še eno — namreč vsak izmed teh mož je bil v svojem času velik političen — ptič.
W:lson ima na svetu že veliko cest, a jako
malo zvezd.
Ko bi nj'rovna konferenca trajala dalj časa nego vojna, bi bila to največja ironija na svetu.
V	politiki mora vladati sveboda. Vsak terorizem je obsodbe vreden, ker ne dopušča
svobode mišljenj*.
Ko bi Bismarck dandanes vstal iz groba, bi izgubil še tiste svoje tri lase.
Ko bi dandanes živel Svatopluk. bi nič več ne dal svojim sinovom združenih palic, češ, da naj bodo edini, ampak bi vzel gorjačo in ...
V	Edinosti* sem čital, da so bdi nekateri Jugosloveni samo za. en hip. potem pa so se držali, kakor da bi se kesali. Lepo bi bilo, ko bi to vsak javno povedal.
Če bi države dandanes izdale zopet zlat in trebrn denej*. tedaj pa bi še papirnatega nc kneli.
Komunisti imajo v LjubUaoi dva vofvtel.a, ki se pišeta: Go&ctuh in dr. Prepeluh. Skoda, da ni tretjega, ki bi se prsa! dr. Odrmuh.
Bela Kanova cena v Italiji* Žena Bela Kuna, ki je bila internirana v Steinhofu v Nemški Avstriji, je bila pred kratkim poklicana v Italijo ia je dospela s svojim sinom v Bologno; tam bj živela na stroške tamošnje delavske zbornice.
Drag dežnik. Zadruga njujorških modnih indu-strijcev je hotela pokloniti ženi francoskega predsednika dežnik, ki so ga delali štiri mesece in ki je bil vreden 50C0 dolarjev, to je nekaj čez pol milijona kron. Predsednik Dcschanel je baje izvedel za to namero in sc jc v zelo ljubeznivem pismu lepo zahvalil za to ljubeznivost. Pač res nevljuden predsednik! Kam naj reveži dado dežnik, časopisi ne poročajo. Morda bodo v bodoče vpo-rabljali svoj kapital v boljše namene.
Same ženske. Mestece Jackson se nahaia v a-meriški državi Wyoming; tam so se vršile pred kratkim volitve. Volilci so imeli odločiti o dveh strankah, na eni strani so bili sami moški kandidati, na drugi strani pa same ženske. In zmagale so ženske na celem polju. Niti en sam možicelj ni prišel v urad. Moški so bili poraženi z 2 proti 1. Politična borba se je vršila v znamenju ženskega in moškega spola. »Slabše polovice«: so bile enkrat močnejše in praznujejo zmago. Vsi možje morajo iz uradov, katere zasedejo ženske. Za župana je bila izvoljena Mrs. Rose Crabtree. Njen mož je tudi kandidiral za župana toda hlače je dobila ženska. Poroča se. da bodo moški zaštrajkali in pobegnili iz mesta, da ženske same sebe vladajo. Mestece Jackson ima 3000 prebivalcev.
Japonci nočejo imeti poševnih oči. Japonci ne ljubijo samo evropske mode ampak hočejo imeti tudi po evropsko ravne oči. Na Japonskem je zato zdaj jako razširjeno operiranje poševnih oči, ki se jim njih poševnost odstrani. Operacije so brez bolečin in stane vsaka posamezna 2000 K. Evropski in Amerikanski zdravniki imajo od te japonske mode lep zaslužek.
Jajčna lupina xa 1000 fantov. Te dni je bila v Parizu na javni dražbi prodana jajčna lupina za 1000 funtov. Omenjena lupina je bila iz Kabula Barbacove zbirke. Na lupini je bilo videti sliko nekega znanega Watteanovega umotvora en miniature.
Angleški dnevnik na Češkem. V kratkem začne izhajati v Pragi angleški dnevnik »The Eagiish Welkly< in tednik »The English Daily«. Dnevnik bo imci 3000 izvodov. Služiti ima v prvi vrsti An-gležem,nastanjenim v češkoslovaški republik1, bo pa ludi izboren informator o češkoslovaških stvareh za Anglijo. Čehi bodo poskrbeli za dobre informacije in bodo mogli sproti pobijati krive Informacije svojih sovražnikov. To pomeni dobro zvezo s Čehoslovaško. Pred kratkim je bil češkoslovaški zunanji minister dr. Bcneš pri Lloyl Ge-orgeu v Londonu, ki je med drugim izrekel svoje zadovoljstvo o razmerah v češkoslovaški republiki in zagotovil dr. Bencša simpatij angleike vlade do češkoslovaške države.
Rooseveltova zapuščina. Državni davčni uradniki poročajo, da je bivši predsednik Roosevelt, ki je lani umrl. zapustil premoženje v vrednosti 781.082 dolarjev; samo v delnicah, bonih in gotovini je Roosevelt zapustil 630.017 dolarjev, dočim so nepremična posestva vredna 150.975 dolarjev. Njegova žena je podedovala 724.763 dolarjev, drugo pa otroci. Država New York bo dobila 8.891 dolarjev dedščinskega davka.
Londonska kristalna palača je ena največjih steklenih palač na svetu. V miru prirejajo v njej velike narodne slavnosti z bengaličnim ognjem, konfetnimi boji in beneškimi nočmi. Tudi veliko valovito veselo žvljenjc v kristalni palači. Ko je utihnil bojni vihar, so izročili stekleno palačo vojaški upravi. V nj«j se je izvršila demobilizacija angleške armade. Od meseca januarja lanskega leta so tam razorožili 30.500 častnikov ter 537 tisoč prostakov. Zanaprej pa bo rabila zopet za prvotni namen, kateremu je bila namenjena, ko so jo gradili z ogromnimi stroški.
Največje letalo na svetu. Francoski letalec Le-coine je napravil poizkus z največjim letalom na svetu. Razpeli perutnici merita 175 čevljev, po dolgem pa meri 60 čevljev. Prostor za letalca je podoben kajuti. Nad kajuto se nahaja zvišan prostor za strojne puške. Letalo gonijo štirje motorji s 1000 HP (konjskimi silami) ki omogočijo hitrost 120 milj. Letaio gre lahko 12.C00 čevlje^ v isoko, lctalcu ustaviti zaradi bencina.
Produkcija tobaka v Jugoslaviji. Napisal J. W. Carell, ameriški Charge d affaires v Belgradu.
Največ tobaka v Jugoslaviji producira Srbija, letno okoli 2,000.000 kil (4.509.200 funtov), od katerih je sama konsumirala le 900.0C0 kil, dočim je ostalo izvažala v obliki tobačnega listja. Celokupna produkcija Srbije in Macedonije je po »Trgovinskem Glasniku < narastla na več kol 4.000.000 kil. Tobak se redi obširno v sledečih pokrajinah: v okrožju Skoplje, 500.000 kil. v okrožju Bregalnice (brez okraja Strumice) približno 600.060 kil, Kru-ševac 3C0.0C0 kil in v okrožju Užice 100.000 kil Pred vojno je Hercegovina producirala 3,500.000 kil tobaka, in ob nekaterih dobrih letinah je izdelek znašal celo do 4,600.000 kil. Prihodnja letina pa vsled razmer po vojni ne bo presegla 500.000 kil. Najbolj produktivni kraji na jugu in na vzhodu so okraji Mostar, Ljubuško. Svilac. Lubinje in Trebinje ter nekatere občine okrajev Bileče in Konjic. V Bosni najbolj produktivni vzhodni okraji, zlasti okraji Srebrenica. Vlašenica in Zvornik. Na severovzhodu je tobakoreja obsežna v okrajih Bjelini. Brčku, Gradaču, Bihaču in Sazinu, na jugu v okrajih Prozoru. Foči, in Ćajnici. Bosna proizvaja približno 500.000 kil tobaka na leto.
V Dalmaciji je produkcija tobaka stalno rastla od leta 1884.; leta 1913 jc znašala približno 2,500.000 kil. ali od začetka vojne je letni izdelek pojemal. — Ni znano, koliko je natančno znašala letina tobaka v Banatu. Bački. Baranji, v Hrvatsko-Slavoniji, ali po ogrskih statistikah je Madžarska proizvajala okoli 6.000.000 kil tobaka, od katerih so ,400.000 producirale ravno te pokrajine. Izmed onega dela Madžarske, ki je bil združen z Jugoslavijo, slovijo kot tobačne pokrajine zlasti sledeči okraji: v Banatu Veliki Bečkerek. Žonibolja in Čeka; v Bački osrednji in severni okraji; v Baranji Barć; v Hrvatski-Slavoniji Virovitica. Požega, Pakrac in Slatina.
Letna produkcija tobaka v Jugoslaviji znaša torej okoli 15.000.000 kil. Od teh se rabi kakih 6,000.000 za domače potrebe, vsled Česar preostaja 9,000.000 kil za izvoz, bodisi v obliki listja, alt pa pripravljenih za takojšnjo rabo.
zavzele Nagajsk oa Aaovakem morju. Uralski Kozaki' so sklenili} vstopiti v rdečo vojsko.
VARŠAVA, 5. Poročilo z 'dbe 3. t. m. pravi: Poljaki so zasedb Wiedmki, Icjer so ujeli štab 172. .brigade bofcševiškiih strelcev. En bolja e-viSki polk, kateremu ge grozila obkolitev, je zbežal in je imel pri tem velike izgube. Pusti) je na bojišču veliko strojnic, skladišč z živili, kakih 100 vozov in več sto ujetnikov.
_	Poljsko poročilo.
PARIZ, 5. Poljsko poslaništvo javlja: Pod pritiskam boiiševrškifb čet so naše čete meto-diški in z majhnimi izgubami izprazale ukrajinsko ozemlje, zasedeno 24. aprila. Nasprotno tcndcncijcenim boljševičkim vestem ni1 bil Kijev poškdiovan ob umškiu poljskih čet. Sedanja bojna črta gre ob rekaih Ptyczai-Prtp;et-U bo rez, med Zvphelom in Ravnim, nato skozi Septovsko-Latičov in Uhiiov. Vest o padcu Lvcva je popolnoma izmišljeaia. Naše čete so začele po hudih bejih protlolenzivo prt Zvja-helu. Splošni vojaški položaj ie zelo resen, toda ne vznemirljiv. Severna fronta je popolnoma vz p cist a vijena in se drži trdno.
Nitti pri kralju.
RIM, 6. Včeraj je bH pozvan bivši ministrski pre'dsedmik Nitti h kralju. Dogodek je povzročili najrazličnejše tolmačenje.
Neađd reakcijo« arci m Madžarskem.
LONDON, 5. Poročevalec lista »Manchester Guardian« javlja svojemu listu iz Budimpešte, da se tam nahajata* nemški general Luttvvštz s potk o v mikom Bauerjem, ki sta vodila znano Kappovo vojaško vstajo za vs<posbavitev monarhije v Nemčiji. General Liitvvrtz je v stalnih stikih z madžarskim vrhovnim štabom, ki ne pokori vladi?, temveč samo Horthyfu. Prijatelji so se našli!
Boji z nacionalističnimi četami.
PARIZ, 5. Agencija »Havas« javlja iz Carigrada Nacijonalisti so po velikih izgubah zapustili is-midski in zongouldaški okoliš. Smatra se. da bo Mustafa Kemal premestil svoj glavni stan iz Ar gore v Chivo.
Nemški državni zbor glasoval zaupanje vladi.
BEROLIN, 5. Državnd zbor je odklonil s 313 glasovi proti 84 predlog neodvisnih soci-.jal£blov proti vladni zaupnici in odobril -z 253 glasovi1 proti 62 predlog koalicijske stranke, s katerim, se izjavlja, da državni zbor jemlje na znanje vialdne izfarve in je preprćčan, da bo vlada vodilai politiko v smeri teh izjav, predvsem kar se tiče konference v Spa. Neodvjsni socijalisti1 so glasovali .preti temni pred-Togu, a nemški nactjonalci niso glasovali.
Potovanje Dama Ferid paše v Carigrad.
PARIZ, 5. Veliki vezir Dama Ferod paša odpotuje jutri z dekan turške (delegacije iz Ver-saillesa v T.ulon, kjer se bo vkrcali na par-nik Gcldamand, ki ga odpele v Carigrad. Rešjdl bog ostane v Versaillesu in prevzame predsedmštvo turškega odposlanstva.
Pripadnost Šlesviga k Danski potrjena.
PARIZ, 5. Danes je bala v ministrstvu za manje stvari .pcidpisana pogedba, s katero sc priznava Danski državna oblast nad Šlez-vigom.
Grške čete na pokodn proti Turkom.
CARIGRAD, 5. Danes se je vkrcal v Carigradu grški bataljon na peli na azijsko obal bofporsk-lh vrat.
Kemal paša pred Carigradom.
PARIZ, 5. Ioz Aten javljajo, da je Kemal paša pred Carigradom in da ie poslal angleškemu poveljniku »ultimatum«, s katerim ga poziva, naj izprazni v treh dneh postojanke, ker drugače bo začel z napadom.
Spopad z en testnimi vojaki t Drezdenn.
CURIH, 5. V Drezftenu je prišlo do krvavega spopada med meščanstvom in enlentnim vojaštvom.
USTNICA UPRAVNIŠTVA. Našim naročnikom itn mserentom! Kakor javljmo ▼ sobotni številki sprejema od 1. t. m. nadalje naročnino in oglase le upravništvo. Pogodbe in račune, ki niso podpisani od našega upravitelja H. Pertota, nova uprava ne bo pripoznavala.
HALI OGLASI
sc račanajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor iiče službo plača polovično ceno.
MEBLOVANA SOBA, v bližini ljudskega vrta (pri nemški družini) se odda boljšemu gospodu. — Pismene prijave na upravo lista pod »Čistost*.
18
1
Zobozdravnik dr, L CLOHFERO
— in —
Stanko Perhsuec
Trst, trg Goltfoni »ev. 11,11. oadstr.
sprejemata od 9-12 in od 15-19
Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba. reguliranje
zob In zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
LONČENA POSODA vseh vrst, lonci, sklede, modeli itd. najboljše kakovosti, sc dobijo v poljubnih množinah pri Julij-Ivanu Lenassi, Gor. Logatec. — Zaloga monakovskega dvojnega marčnega piva (Beckbier).	2
Borzna poroiila
V Trstu, 5. julija 1920. Tečaji:
Jadranska banka		570
Cosulich		520
Dalmatia		365
Gerolimich		2160
Libera Triestina		757
L!oyd		2UG0
Lussino		25 rj
Martinolich		400
Oceania ' y		470
Premuda		5t»0
Tripcovich		55C
Ampelea		64C
Cement Dalmatia		380
Cement Spalato		421
Krka		590
Tuja valuta na	tržaškem trgu:	
	V Trstu, 5. julija 1020.	
Neprepečalene krone		8.70-- 8.^0
avstrijsko-nemške krone	* .... *	10.40— 10 75
češkoslovaške krone		38.- 40.—
dinarji		92.- 95.—
leji		40.- 40.50
marke		45.50— 47.—
dolarji		15.80— 16.—
Irancoski franki		235.-236.50
švicarski franki		295.-300.—
angleški funti, papirnati		64. 65.—
rublji		26. 27.
napoleoni		60. 62. -
angleški funti, zlati		80. 82.
* Zdenka Volk		
Vladimir-Franjo Tončić		
poročena		
| Podgrad, 5. julija 1920. 1		(12)
Zadnje vesti.
Z RUSKO-POLJSKEGA BOJIŠČA
Rnako poročilo.
DUNAJ, 5. Iz Mcakve >avl<jai;o, da so b<!li PcCijoki pri Maeyru potisnjeni čez .reko I po. Pri Saslavelii <so rdeče čete zasedle desni breg reke Georgyna. Pri Novoiaivcah »o rdeče čete j
Ivanka Meden roj.Čehovin Josip Meden
posestnik " (» poročena "ar*
Senožeče, 3. julija 1920.	(15>
IZGUBIL sem prelečeno nedeljo v bližini bazov-škega gozda črn notes, potni list, glaseč se na moje ime in druge listine. Najditelj dobi dobro roko pri Rihardu Viđali, Via Fontana št. 11, IV. nadstropje.	17
GOSPOD v dobri službi želi znanja v svrho že-nitve z gospodično, srednje starosti, neomadeže-vanc preteklosti. Resne ponudbe pod »Poštenosti na upravo »Edinosti^,	16
Tržaške tordke.
IVAN BIDOVEC
Trst, ulica Genova 13. Trgovina jestvin in kolo-nijalnega blaga. Cene zmerne.
MEHANIČNA DELAVNICA
Odlikovana livarniea Osvaldella. Via Mcdia 26 izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.
PRODASTE SE takoj 2 hiši. Vrt, voda, plin. Naslov pove uprava.	19
NEOŽENJEN, z večletna prakso, išče mesto vrtnarja ali upravnika. Naslov pove uprava. 15
ČRN GLASOVIR, kratek, v popolnem stanu, pripraven za učenje se proda po nizki cent Ulica Foscolo 6, vrata 13.	14
BLAGAJNiČARKO, starejšo moč, sprejmeta takoj Podlogar & Petelin, Št. na Krasu.	7
40 LETNA, zanesljiva ženska dobi hrano, stanovanje in plačo. Naslov pri upravi.	3
PRODA SE skoraj nov aparat za razsvetljavo »Sirus«. Posojilnica Podgrad.	M. O. 12
PRODAJO posestev, hiš. gostiln itd. v Jugoslaviji posreduje koncesijonirana posredovalnica Zagorski, Maribor, Bavarska ulica.
FOTOGRAF A. JERKIČ, Trst, nI. Roma 24. Gorica št. 36 na dvorišču.	P 711
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera) Tel. 329. 3341
t
Potrtim srcem naznanjamo v svojem in v imenu drugih sorodnikov preža! as t no vest, 'J a je naš nepozafbni
Fran Sosič
dne 5. t. m. v cvetju mladih let in po dolgi bolezni izdihnil svojo bIa£o dušo. Lahka mu bodi zemlja.
V KOZINI, 5. julija 1920.
Narobe Fran, Erttesft, Ludo vi k,
bratranci.
(13;
t-- t- t	■ i v , •-v.'^ ■ - r. * ..^ -	.
f^-r.tr. J-A:
ZAHVALA.
Vsem onim, ki so spremili našega nepozabnega
Drosotina Starec
na slednji poti, izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo preč. duhovščini ter pevskemu društvu „Adrija" za pretresljivo pelje v cerkvi in na grobu.
BARKOVLJE, 5. julija 1920. (16)	Žalujoii ostali.
DAMSKA KROJACNICA
A. Mermolja, Trst, ul. Commerckile 3 Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem
kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze /a gledališče ild. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
MAJOLIĆNE PEČI IN ŠTEDILNIKI.
M. Zeppar, ul. S. Giovanna 6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.
202
PAPIR
Velika zaloga papirja za ovitke, papirnatih vro-čič lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dolinar. Trat. Via dei Gelsi 16.	256
D". HRACEK LEOPOLD
ZOBOZRAVN1K Trst, Corso VittoHo Emanuele III. 24,1. sprejema od 9-12 in od 15-18.
Brczbolestno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po moderni tehniki, ameriški in Švicarski sistem

G. PINO, zIMta-umica
Trsta Corso 5tev. 15
Kupuiem srebrne krone in
goldinarje po najvišjih cenah.
,! UMETNI ZOBJE 9,
B s In brei Čeljusti, zlate krone Ia tudi obrobkl B
§ VILJEM TUSCHa&SSSOSSS [1
TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma>13, II. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer
Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,0« >0.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3'u'/ a v baneogiro prometu po JT/«-
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu sc nahajajo :
ul. Cassa dl Ršsparinfo, ul. 5. Nicolo
Telefon : 5tcv. U<!3. 1791. 2<i7G
Blagajna posluje od 9 do 13
GostilnaMet
Trs«, Via Geppa 3t. 16.
Izvrstna kuhinja, vedno pripravljena. — Vina: Istrsko, malvazija, najfinejši rdeči burgunder in italijanska. — Cene zmerne.
„CROATir
Zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Ustanovljena leta ISH4.
PelFHžnitavTrslu ui. lavaioiol.il. n.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju in streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki in akviza-torii se sprejemajo po najugodnejših pogojih.
<m
P;

PELLEGRINO CII1CELLI
Trst - ulica Malcanton $tv. 9 - Trst
(Hiša ustanovljena lata 1828.)
KOŽE in USNJE za ženske in moške.
Bok in Chcvreaujt, lak, podlage in vsake vrstni predmeti za čevlje Itd. p	Vse po ugodnih cenah	Postrežba toSna.
fej------"«S6