tJribOttM
JUTRA
PoMoTna pltoSSfiS’ v oBtbvfn?
C€MTDffi
Leto II. (IX.), štev. 47 Maribor, pondeljek 27. februarja 1928
Izhaja razun nadalje in praznikov vsak dan ob 16. urr Raiun pri poitnam čak. zav. v Ljubljani it. 11.409 Valja maaaino, prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dem pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova.eesta it. 13
Oglaai po tarifu
Oflaaa aprejama tad! oglpaai oddelek'.Jutra" v Ljubljani, Praiamova ulica M. 4
Kriza slovenske inteligence
Te dni ste se tudi v Vašem listu bavili z vprašanjem oddajanja razpisanih službenih mest pri Oblastnemu odboru v Mariboru. Izrečena, je bila domneva, kakor da; se pri podeljevanju teh mest ni postopalo strogo objektivno, ampak da so igrali vlogo tudi partizanski vidiki. Predsednik Oblastnega odbora g. dr. Leskovar sicer to v nekem svojem popravku v »Jutru« zanika, trdeč, da so bili nastavljeni le najboljše kvalificirani prošnjiki. Ni moj namen raziskovati to vprašanje. Nasprotno, koncedirain, da je pri oddaji mest vladala najstrožja objektivnost, ker sem še vedno mnenja, da se gospodje v Oblastnem odboru zavedajo velike odgovornosti, ki bi jo prevzeli s partizanskim obravnavanjem takih vprašanj, ker si morajo biti vedno svesti prvič, da ne plačujejo uradništva iz svojih strankarskih blagajn, ampak iz doprinosov vsega prebivalstva Mariborske oblasti, in drugič, da jim lahko že prihodnje volitve prinesejo razočaranje.
Danes se hočem kratko pomuditi pri značilnem dejstvu; ki se je pokazalo povodom razpisa službenih mest pri Oblastnih odborih v Mariboru in Ljubljani. Tako se je iz Ljubljane poročalo, da je bilo tam z* 34 razpisanih služb pri Oblastnem odboru vloženih nad 700 prošenj. Glede števila prošenj, ki so bile vložene za veliko manjše število razpisanih službenih mest pri Oblastnem odboru v Mariboru, nimam točnih podatkov, vendar sem pa zvedel, da jih je bilo tudi nad 300. To nam odkriva strašno sliko krize, ki je zagospodarila v slovenski inteligenci. Na. stotine novih absolventov bruhajo .'leto za letom naše razne srednje in meščanske šole. trgovske akademije in drugi podobni učni zavodi. Kakor je iz gornjega dejstva razvidno, jih je danes tisoče brez služb. To so mase inteligenčnega proletari.iata slovenskega dela našega naroda, ki propadajo po
velikem delu v bedi in pomanjkanju.
Naša slovenska javnost in zlasti oni krogi, ki se smatrajo kot poklicane voditelje slovenskega ljudstva, bodo morali obstati pred tem problemom in začeti iskati pota in. sredstva, da se vsaj omeji ogromni dotok vedno novega proletarijata inteligence v našem javnem življenju. Gotovo je, da nam še na marsikaterem polju manjka strokovno usposobljenih mo-j či. Gotovo pa je na drugi strani tudi,, da imamo danes več kot preveč one-! ga materijala inteligence, ki je spo-1 soben izključno za pisarniška dela
Tragikomedija Balkankradita
v Karlfooru
NEVERJETNA LAHKOMISELNOST LJUDI. — KAKO STA DVA PUSTOLOVCA LOVILA KALINE PO MARIBORU. — VLOGA 100.000 DIN
Pri preiskovanju vzrokov za krizo slovenske inteligence pa naletimo; zopet In zopet vedno na dejstva, ki! smo jih tudi v našem listu že ponovno morali povdariti in ožigOsati. V stotinah raznih Industrijskih In drugih podjetjih v naši slovenski deželi in tudi v ostali Jugoslaviji imamo nameščenih še danes na tisoče in tisoče tujerodnih elementov, ki niti niso naši državljani in ki niti najmanj ne ob vladajo bodisi slovenskega, bodisi sr-bohrvatskega jezika, ki na tudi ne pridejo vpoštev kot kvalificirani strokovnjaki, kateri bi bili v smislu tozadevnih, obstoječih določb nenadomestljivi. Ta položaj se ni izpremenil tekom. zadnjih let prav nič na boljše, vkljub našim inšpekcijam dela in kljub strogim naredbam raznih ministrov. To pač iz razlogov, o katerih se pri nas splošno govori in ki imajo svoje korenine v korupciji, ki se je razpasla, v. naši. državi na žalost že tudi; iz Beograda v provinco. Prepričani srrio, da bi strogo in objektivno izvedena racija glede tujih državljanov neslovanske narodnosti v naših pokrajinah podala presenetljive rezultate, |n prepričani smo na drugi strani, da bi po izgonu teh elementov na stotine In stotine, naših domačih strokovno usposobljenih inteligenčnih sil dobilo dela in poštenega zaslužka.
Maribor, 27. februarja.
V	soboto se je po mestu nenadoma raznesla vest, da je policija zapečatila poslovalnico ,Balkan-kredita\ posojilnice in hranilnice na Aleksandrovi cesti. Zvedelo se je tudi, da je bil že dan poprej aretiran ravnatelj tega zavoda neki Perschke, ki je pristojen v Gradec. Senzacijo te afere je pa v soboto povečal še beg Persch-kejevega sotrudnika Alojza Smoleja. Okrog poldneva so ga zaslišali na policijskem komisarijatu. po zaslišanju ga je pa vodil policijski stražnik k »Grafu« v zapor. Ko sta prišla na vogal Vetrinjske ulice, je pa Smolej pobegnil proti državnemu mostu. Sedaj ga zasledujejo s tiralicami,
Predzgodovina te afere je sledeča;
Lani sredi poletja je prišel v Maribor iz Gradca Oskar Perschke ter se predstavljal kot strokovnjak in organizator .hranMnih in kreditnih zavodov in kot velik dobrotnik malih varčevalcev. Svoje podjetje je ot'7o-ril pod imenom »Varčni kredit«, stal je pa v zvezi z nekim graškim »Vor-SchuCvereinom«. Ta Verein se je pa
Perschke-ja kmalu otresel. Bile so tudi neke tožbe. Ko sta bila Perschke in njegov sotrudnik Smolej v svojem »kreditnem zavodu« v največji zagati, sta pa pregovorila neko ločeno ženo v Mariboru, da je svojo vlogo 100.000 Din pri neki posojilnici od-* povedala ter denar njima Izročila.
To se je zgodilo že sredi novembra, začetkom decembra je bil pa šele pri sodišču prijavljen novi zavod »Balkan-Kredit«. Perschke je pregovoril tudi nekaj lahkovernih meščanov, da so stopili v odbgr zadruge. Perschke in Smolej sta prevzela vodstvo zadruge; s 100.000 Din se jq lahko nabavilo pohištvo, tiskovine ia vse, kar je potrebno. Tudi plače sta si nakazovala po potrebi. Po deželi naokrog so krožila pisma, lepo vabeč k vlaganju v novi zavod.
Koliko siromakov je nasedlo, 5e sedaj ni dognano. Poslovalnica Baf-kan-kredita bo še pregledana od strokovnjaka za denarne zavode. —• Ubegli Alojz Smolej ni identičen $ trgovcem g. Rudolfom Smolejem V Mariboru. —
ministrski suet
BEOGRAD, 27. februarja. Ministrski predsednik Vukičevič je imel davi več konferenc s posameznimi ministri, med drugimi z notranjim ministrom dr. Korošcem. V političnih krogih.cirkulira zanimiva vest, da je baje zahteval Davido-vid, da se vojaška velika župana v Skoplju in štipu takoj odpokličeta in obe mesti zopet zasedeta s civilnimi u-radniki, kar pa je Vukičevid odklonil.
Za popoldne je sklicana seja ministrskega sveta, na kateri se bo vršila končna razprava o najetju 150 milijonskega posojila pri Državni hipotekarni banki za stradajoče pokrajine v Dalmaciji in Hercegovini. Minister za socialno' politiko, Ceda Radovič, je izjavil, da bo pomoč razdeljena v blagu in denarju. V ta namen bo sestavljen poseben komite, ki mu bo načeloval minister za socialno politiko. V komiteju bodo dalje: minister za agrarno reformo, minister za šume in rudnike, predsednik Glavne kontrole, predsednik Osrednje zveze kmetijskih zadrug, predsednik Rdečega križa in generalni direktor Državne hipotekarne banke. Za vrnitev posojila jamčijo oblastni odbori, ki bodo morali zneske, odpadajoče nanje, amortizirati v 5 letih,
Danes popoldne se bo vrh tega vršila tudi še napovedana seja klubovih načelnikov vladnih strank, na kateri bo predlagal ministrski predsednik izprdmeinbo poslovnika narodne skupščine.
Krokodilske farme
Od živega krokodila imjviO' ljudje samo vuliko ncy?.r::ost, če mu ; o nesreči padejo pod ostro zobovje v kaki reki. Koža krokodila je pa dragocena in ?e izdeluje iz nje razni predmeti galanterijske trgovine, Radi tega so praktični Amerikauei uredili farme za gojenje aligatorjev. V takih farmah živi na stotine teh nevarnih živali. Z veliko skrbjo se izbira hrana ter se vse oskrbi, da se živali lahko ravno tako razvijajo, kakor v divji prirodi. Sistematično se potepi stare živali pobija ter v posebnih delavnicah stroji njih koža. Sprva so farm? za krokodile pridobljeno kožo pošiljale raznim tovarnam za Izdelovanje torbic in drugih galanterijskih predmetov, sedaj so pa že s farmami zvezane lastne tovarne, ki zalagajo z gotovimi izdelki iz krokodilske kože mnoge trgovine.
Prispevajte Kralju Patru v Mariboru
Priuatni Izpiti na obrtnih nadaljevalnih šolah
Veliki župan mariborske oblasti je na podlagi neke odločbe ministrstva, trgovine in industrije odredil, da se sme odslej v izjemnih slučajih dovoljevati polaganje izpita čez predmete obrtnih nadaljevalnih šol osebam, katere niso imele prilike obiskovati nbrtno-nadaljevalni pouk v času učnega razmerja. V to svrho mora prosilec vložiti z Din 5.— kolekovano !n utemeljeno prošnjo za pripustitev k izpitu čez predmete obrtne nadaljevalne šole na velikega župana in prošnji priložiti takso za rešitev v znesku Din 20.—. V odloku, s katerim se prošnji ugodi, določi veliki župan tudi šolo. na kateri se mora po-, lagati. izpit, nakar vodstvo dotične šole sporazumno s kandidatom dolo-; či izpitni termin. Pismeni izpit ne sme | trajati nad 4 ure, ustmeni pa ne nad eno uro. Vsak ! '“J:dat mora pred iz-nUom doncrti šql:1.:nm vodstvu kolek za Djn 40.-— na izpitni zapisnik in kolek za Din 20.— za Izpričevalo ter položiti Izpitno takso v iznosu Din 40,— od vsake ure izpita za vodjo Šole in učitelja izpitača. Na izdanem izpričevalu bo šolsko vodstvo navedlo tudi odlok, s katerim je bil kandidat pripuščen k privatnemu Izpitu.
Ta odredba velja tako za splošne kakor tudi za strokovne nadaljevalne šole in je izdana predvsem v interesu nižjih javnih nameščencev, ki taka izpričevala pogosto rabijo radi ugodnejšega napredovanja v službi. Važna je pa tudi za obrtni naraščaj, ker se namerava nastop qbrta v bodoče vezati tudi na dokaz vspešno dovršene obrtno-nadaljevalne šole. Vendar se pa k privatnemu izpitu ne bodo pripuščale take osebe, katere so imele priliko obiskovati nadaljevalni pouk, pa so to brez opravičljivega razloga opustile. Zaradi tega bodo
prošnjiki v teh slučajih morali svoje prošnje utemeljiti z navedbo zadržkov. radi katerih jim ni bilo mogoče obiskovati nadaljevalnega pouka tekom učne dobe.	__  _
Prevozne olajšave	»
za potnike in blago, namenjeno na ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem od 2. do 11. junija, so dovolile sledeče države: Avstrija 25% popust, Bolgarska po najnižji tarifi, Češkoslovaška 50% in Nemčija 25% popust. Zagotovljene so prevozne olajšave tudi na italijanskih, madžarskih in rumunskih že* teznicah. —
Kožni selein v Ljubljani na velesejmu se ponovi dne 20. marca. Interesenti naj pošljejo na naslov »Divja koža«, Ljubljana, kože vseh vrst divjačine, dobro sušene in neustrojene, do 15. marca. —
Strokovna razstava gostilničarske, hotelske in kavarnarskb obrti, ki bo priključena letošnjemu ljubljanskemu velesejmu od 2.—11. junija, bo imela dva oddelka. V prvem razstavijo tvrdke z najrazličnejšimi proizvodi, ki jih rabi ta stroka. V drugem delu pa bo namešče tujsko-prometni oddelek, v katerem sodelujejo hotelska podjetja, le tovišča, zdravilišča itd. Vsa pojasnil* daje Urad Velesejma v Ljubljani.
Vlom v Razvanju. i
V	soboto proti jutru so neznani vlomilci vlomili v špecerijsko trgovino in trafiko Alojzija Koca v Razvanju. Odnesi! so precej tobaka, smodk in nekaj mila. Zločince zasleduje orožništvo, —	:
Borza
LJUBLJANA, 27. februarja. Devize« Berlin 1358.3, Curih 1095, Dunaj 801.315. London 277M, Newyork 56.87, Praga
168.68. Milan 301.20, PariZ 223-82. -r Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 13|5, Prva hrvatska 880, Kreditni zavod J Vevče 135, Kranjska Industrijska Ruše 265—280, Stavbna družba Sir 125.
°d m
a
56* Ssw
Na dnu
PROBLEM PROSTITUCIJE. — MARIBOR NEKDAJ IN DANES. — »NEMODERNA CIVILIZACIJA«. - KAKO JE IZVEN SLOVENIJE. _ REGLEMEN-TIRAKA PROSTITUCIJA. — ŽIVLJENJEM »JAVNI HIŠI«. - AKCIJA ZDRAV-
NIKOV.
K
Maribor, 27> februarja.
svolrutrudljiva. Med 3. in ’4. uro se zbftele
_• C* ,StKA> u u	aned	kupom	umazanega	perila.	Popijejo
Pred klatkim so zborovali zdravnik - ^	‘	.	,	...
venerologi iz vse države. Glavni predmet razprav je bil projekt novega zdravstvenega zakona, ki naj konsolidira dr-
ipar skodelic kave ali čaja, nakar sledi le narjenje ob večkratnih pogledih na cesto skozi zastrta okna. Potem se umivajo
stvenega zakona, ki naj konsoHfflrajr-;	ofe ko se je telo tlo v ozke
Savne h»gijenske razmere, v sestrsko	..	..	.
se je premotrilo vprašanje p r o s<t i t u-c i j e, ki je v naši državi se neurejeno.
V Sloveniji smo v tem oziru že prve mesece svobode prišli na »jasno« in že takrat »ozdravili« rak-vano javne morale. Maribor je ta preokret 1. 1919 prav lahko prebolel. Danes so v bivših »javnih hišah« pri kolodvoru in ob Dravi solidna stanovanja in še celo neki fotograf je našel pribežališče v nekdaj grešni hiši. Kljub temu pa Maribor ni nič manj »grešen«, pravijo celo, da se ie marsikaj poslabšalo... Policijska kronika nam prav pogosto beleži »akcije« raznih. tajnih »metuljčkov«, ki zablodijo v naše mesto — ne brez uspeha. Tudi dr. Robičev oddelek v splošni bolnici jc vedno dobro zaseden; prav tako ima državni ambu-latorij za venerične bolezni mnogo »kli-jentov« (še celo — brezplačno!) Vendar je'splošno nravstveno stanje v našem mestu še prav zadovoljivo, kar nam dokazujejo tudi oficijelna poročila merodajnih činiteljev.
Vse drugače je izven mej ' Slovenije, kjer se »svoboda« pojmuje povsem »prosto«. Zato pa večkrat padejo pikre besede na račun Maribora in vseh Slovencev, ko potnik z Balkana zaman išče po mestu »ovu kuču«. Baje smo — nemoderno civilizirani! Tako se je izrazil bohem iz južnih krajev, ko mu Maribor ni impo-niral. Vsekakor značilno pojmovanje razmer »tu preko«!
V južnih krajih naše države je prostitucija še dovoljena, vendar je v gotovi meri reglementirana. Vrši se še po starih običajih ’ »moderne civilizacije« in življenje v »javnih hišah« je še prva takšno, kot ga mojstrski opisuje Tolstoj v i voj ih delih.
Jutro in skoraj ves dan prežive dekleta’v globokem spanju, saj je bila noč dc-
steznike. Mnogo jih zaposli izbira oblek, prepiranje s služkinjami, študij pozicije pred zrcalom in problem šminkanja lic ter obrvi. Jedilni list obsega ostra jedila 'in različne sladkarije. Nato se vržejo v svilene obleke, ki pa ne smejo skriti zgor njega telesa. Take se podajo v »salon«, kjer se sprejemajo gosti. Godba, ples, potice, vino, tobak in galantno trgovanje z mladeniči, zrelimi možakarji, dečki, s sivimi starčki, solidnimi samci in s poročenimi trgovci, Armenci, Židi, Tartari, z ubožci in bogatimi, bolniki in nebohiiki. s pijanci in nepijanci, z norci in pedagogi, vojaki, uslužbenci, študenti in z ljudmi, vsake vrste zaposlenosti, vsake starosti in različnega značaja. Hrupno kričanje in šepetanje, smeh in godba, tobak in vino in vino in tobak in zopet godba do belega dne. Šele jutranja zora prinese težko pričakovano spanje. To se vrsti dan za dnem skozi ves teden, dokler ne pride »higijenska kontrola«, pravcata loterija. Tu jih pregledajo zdravniki in uradniki tako resno, točno in hitro, kot bi bili veseli, da se smejo olajšani odvrniti od oskrunjene sramežljivosti,v ki jo je narava naklonila kot varovalno1 sredstvo človeku in živali. Ko so prebile pregled, sprejmejo slavno »knjižico«, ki jim dovo ljuje, da na isti način prežive tudi prihod nji teden. In tako beži življenje v istem tiru teden za tednom brez konca, pozimi in poleti, ob delavnikih in praznikih...« (Tolstoj, Vstajenje).
Treba nam je le nadomestiti imena Armencev in Tartarjev z našimi »špecijali-sti« in slika prostitucije pri nas je popolna. Brezdvomno je v tem »sistemu« neka tragika, ki jo hoče premostiti nov projekt zakona. Da bi le akcija krenila v pravo smer!
Mariborskim toeom drohii
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 27. februarja. Zaprto.
Torek, 28. februarja ob 20. uri »Dobri vojak Švejk« ab. D. Kuponi.
Sreda, '29. februarja ob 20. uri »Manon« ab. A. Kuponi.
Pester in Izredno zanimiv spored
bo odigrala lepa Edith Lorand na koncertu v sredo dne 29. februarja. Izvajala bo skadbe komponistov: Vivaldi, C. Gokl-mark Granados. E. de Falla, Kreisler, Schubert, Friedmann-Hartmann in svojega slavnega učitelja Hubaya. Na klavirju, ki ga stavi na razpolago iz prijaznosti naša domača tvrdka Jos. Brandl-bo sprejemal umetnico prof. Aladar Wei-gert iz Budimpešte. Prečitajte si kritike iz evropskih mest v izložbi trgovine Medič & Zanki v Gosposki ulici! Preskrbite Bi vstopnice v predprodaji! —
Nezgodno in bolniško zauarouanie
Napake v našem socialnem zavarovanju so se temeljito obravnavale na shodu, ki se je vršil včeraj dopoldne v Gambri-novi, dvorani. Središče socialnega zavarovanja v naši državi je takozvani Sredi-šnji urad za osiguranje radnika (SUZOR) v Zagrebu, potem so okrožni uradi (OUZD), kakor ga imamo n. pr. v Ljubljani in končno ekspoziture ali poslovalnice po večjih krajih. Centralizacija je zelo stroga in ima tudi okrožni urad v Ljubljani omejen delokrog. Poslovalnice — v mariborski oblasti v Mariboru, Ptu-jui in CeHu — pa vršijo samo tehnične posle. Ves denar se steka v Središnji u-rad. Iz te centrale se nakazujejo okrožnim uradom najpotrebnejši zneski za tekoče poslovanje. Po drugih državah, — pa naj imajo zavarovanje še tako centralizirano — je samoobsebi razumljivo, da se denar uporablja za razne socialne in zdravstvene ustanove in naprave uai-
prej v onih krajih, kjer je bil nubran. Pri nas pa o tem ni niti govora. Tudi iega ni nikjer, da bi poslovalnice ali ekspoziture upravljale samo birokratično delo brez reševanja kakoršnihkoli enostavnih zadev po zahtevi nujnosti in rednega poslovanja. Sedaj se je poslovalnicam odvzelo celo izplačevanje podpor.
Središnji urad ima okrog 150 nameščencev in odpade od upravnih stroškov letno na enega nameščenca 66.000 Din, pri okrožnih uradih pa samo 38.000 Din. Na jugu so okrožni uradi, ki bore malo prispevajo centrali, dobivajo pa od nje več, kakor okrožni urad v Sloveniji, ki je najaktivnejši. Ob likvidaciji nekdanjih bolniških blagajn je celo majhna okrajna bolniška blagajna v Slovenski Bistrici, ki je imela komaj 400 članov, oddala okrožni bolniški blagajni 25.000 K, kar je bilo v dobi preobrata lepa svota. Mariborska bolniška blagajna je pa izbočila, kakor že znano, tri hiše in 4 milijone. Če bi imela mariborska oblast svoj okrožni zavarovalni urad, bi imel ta nad 35.000 članov ter bi gotovo na socialnem in dobrodelnem polju lahko mnogo ustvaril.
Na shodu se je zahtevala samouprava zavarovalnih edinic, ki naj med seboj tvorijo zvezo s sledečimi nalogami: Nadzorstvo nad pravilnim izvajanjem zako na, zbiranje statističnih podatkov, 'iad zorstvo denarnega gospodarstva vseh edinic, na podlagi sporazuma med delodajalci in delojemalci ustanavljanje in vodstvo skupnih ustanov, kakor so bolnice, sanatorij itd., nabavljanje skupnih potrebščin in končno ustanovitev rezervnih fondov. Zveza bi morala izdelati tudi službeno pragmatiko, vsi drugi posli naj bi bili'pa prepuščeni zavarovalnim edini cam.
Brezobziren avtomobilist.
Posestnik Josip Jančič je naznanil policiji osebni avto št. 144, ki se je zadel ob njegov voz na cesti od Št. lija proti Laj-teršbergu. Posestnik je padel z voza ter je bila zanj velika sreča, da sta konja mirno obstala. —
Gostovanje dunajskih igralcev.
K javljenemu gostovanju treh igralcev dunajskega Burgtheatra smo prejeli iz ob 'činstva naslednji dopis:	Pozdravljamo
vsako gostovanje tujih igralcev v našem gledališču, pa naj si bodo že katerekoli narodnosti, če so le pravi umetniki. Ker pa so takšna gostovanja precejšnje žrtve za občinstvo in gledališko blagajno v Mariboru, je treba baš tu še temeljitejše izbire, kakor jo pa vršijo večja gledališča. S tega vidika pa se nam zdi neutemeljeno in neekonomsko, da dobimo zopet gostovanje Dunajčanov s Schonherr-jevo igro »Žena vrag«, katero smo v Mariboru že mnogokrat videli. Domačini so jo igrali v dveh sezonah, pa tudi go stovanja so nam jo prinesla že parkrat. Če že torej pridejo gostje z Dunaja, naj nam prinesejo kaj novega, ne pa da nam premlevajo leto za letom eno in isto stvar. Vrhu tega kritike beograjskih listov o tej skupini Burgtheatra niso baš ugodne. —
We!x!ov večer.
V soboto je priredilo Slovensko trgovsko društvo svojemu soustanovitelju g. Vilku Weixlu lep večer v proslavo njego ve 501etnice. Dvorana Narodnega doma je bila polna trgovcev in raznih odličnih javnih zastopnikov in društvenih predstavnikov. Dolgo vrsto priznalnih govorov o uspešnem delovanju g. Weix!a je otvoril predsednik Slovenskega trgov skega društva g. Ivan Šoštarič, ki je obenem ugotovil, da je prejel g. Weixl o-kroa 150 pismenih in brzojavnih čestitk iz vse države. V imenu Trgovskega gre-mija je častital podpredsednik g. Berdajs, ki je obenem izročil slavljencu častno darilo v obliki krasne statue Merkurja. Sledili so govori podžupana g. dr. Lipolda, predsednika Slovenske čitalnice dr. Reismana, za trgovsko akademijo prof. g. Škofa, za predvojne mariborske Slovence je spregovoril g. Tomažič, za Zvezo obrtnih za^lrug g. Bureš, za obrtno društvo predsednik g. Vahtar in drugi. Med govori je prepeval zbor trgovskega gremija pod vodstvom sodnega svetnika g. Zemljiča in je sviral orkester trgovskega naraščaja. Sledil je animirana zabava, ki se je raztegnila preko polnoči. Navzoči so bili tudi industrijci in odličnejši nemški trgovci, ki ravno tako priznavajo poztivno delo g. Weixla v trgovskih korporacijah. —
Še o križih sv. Frančiška in mašah.
Na odkritje »Jutra« se je, kakor že poročano, začela za stvar zanimati poleg posvetne tudi cerkvena oblast. Naenkrat je s prodajo teh križev pooblaščena *Fo-tokompanija« razglasila, da stornira vsa naročila predmetnih križev in z istimi združenih maš v Rimu. Policija je aretirala glavne agente, ki še danes sede v zaporu in čakajo na zasluženo kazen. Sedaj se pa je oglasil še »Slovenec«, ki vendar enkrat o tej stvari poroča ter konštatira, da je ta akcija res prozorna goljufija, ker so izvedenci potrdili, da je vreden tak križ kvečjemu do 80 Din in ne 200 Din, o mašah pa previdno moKi. Pač pa dobesedno pripominja, da je lah-koverneže dobiti povsod, a pri tem ni pomislil, da je med kupci tega kiža celo nekaj duhovnikov in — narodni poslanec SLS g. Štefan Falež, kuje menda hotel poceni priti do 25 maš. Na akcijo, katero je sprožilo »Jutro«, so poleg naših oblasti postale pozorne tudi avstrijske oblasti, katere so že dognale, da se je ta čedna verska trgovina vršila tudi v Avstriji.— Ko bo stvar zrela, bo res zanimiva razprava o tej uprav srednjeveško drzni špekulaciji na ljudsko lahkovernost. — Nasilni pijanci.
V neki gostilni v Vetrinjski ulici je včeraj že proti policijski uri popivala večja družba. Eden izmed nje je brez vsakega povoda udaril nekega gosta, ki je šel po stražnika. Ko je stražnik pozval^ izgrednika, naj se legitimira, je vsa družba skočila po koncu.. Stražnik je moral pozvati na pomoč in ko so hoteli družbo — čest moških in eno žensko —- odvesti v zapor, se je nabralo okrog 100 gledalcev. Vso pot skozi Vetrinjsko ulico so se aretiranci med divjim kričanjem in zmerjanjem skušali osvoboditi. Jedro čedne družbe je tvorila družina: oče, mati in sin. —
KONCERT MOŠKEGA ZBORA DRAVE dac 2. marca.	480
Obratni čas za trgovine.
Gremij trgovcev nam je poslal na naš dopis z dne 17. t. m. sledeče pojasnilo:	Obratni čas bi moral biti
praviloma za vse trgovine enoten. Ozirajoč se na konzumente, ki prihajajo nekoliko pozneje iz službe,, je Gremij trgovcev v Ptuju na svojem občnem zboru dne 19. t. m. ravno za trgovine z živili, delikatesne trgovine in točilnice, za koje se dopisnik brez vsakega vzroka zavzema, določil zapiranje eno uro pozneje od ostalih trgovin: vrhutega še lahko obratujejo ob nedeljah in praznikih dopoldne ter dve uri popoldne. Trditev pisca, da se ščiti s to določbo gotov krog' trgovcev in gostilničarjev, je tedaj neumestna, ker je ravno namen Gremija in dolžnost načelstva, da gre na eni strani svojim članom do gotove meje na roko, na drugi strani pa zahteva red, brez katerega ni napredka. Pritožbe od strani »prizadete« delikatesne trgovine na veliko županstvo pa naibrž ne bodo veliko zalegle, ker ravno ono stoji na stališču, da nad bo obratni čas za vse trgovine enak, kar je tudi povsem pravilno. Slične ali enake odredbe imajo tudi drugod.
Beg mladine od doma.
Pred par dnevi smo poročali, da je ma« riborska policija odpremila domov 3 dunajske šolarje, ki so radi slabih spričeval .zbežali od doma ter prišli do Sušaka. Beg mladine od doma je v zadnjem času čest pojav. Deloma so vzrok slaba spri-čevaia. deloma pa otroška domišljija, razvneta od fantastičnih romanov. Po dunajskih listih črtamo dnevno poizvedbe za ubeglimi šolarji. Večina ne pride daleč in je rekord med mladimi ubežniki do segel gotovo neki realčan 4. razreda v -Celovcu, ki je bil po dveh letih svojega bega sedaj odpremljen iz Maribora v domovino. Pred dvema letoma se je^ pod pretvezo izleta odstranil od doma. Stari-ši so ga iskali povsod,-samo ne v Jugoslaviji. Deček si je pa izbral baš Jugoslavijo in je lani enkrat iz Hrvatskega priro mal tudi v Maribor. Izdajal se je za siroto, ko je pa videl, da se oblasti zanj preveč intoresirajo, je mesto nenadoma zopet zapustil. Ostal je še pa leto dni v naših krajih, dokler ga niso prijeli, ker se je izdajal pod tujim imenom. Privedli so ga v Maribor, kjer je moral radi varanja s tujim imenom odsedeti 10 dnevni zapor. Oblasti so obvestile očeta, k$e prišel sam po mladega begunca, na ko-ega vrnitev v dolgih dveh letih stariši že niso več upali.
Samomor železniškega uslužbenca.
V Studencih pri Mariboru se je v nott od sobote na nedeljo v svojem stanovanju obesil 521etni vratar koroškega kolodvora Anton Šauperl. Vzroki obupnega čina so neznani, najbolj se pa da še sklepati na duševno zmedenost. Pokojni je bil zelo vesten v službi in prav veselega značaja. Ra<d se je dobrodušno pošalil, samo v soboto zvečer, ko je bil še do 7. ure v službi, je bil nekako čudaški. Parkrat se je izrazil, da ne bo več dolgo delal. Čudno je tudi to, da si je zvečer po dovršeni službi obril skrbno negovano brado ter se nekam hlastno podal od doma. Ko se vrnil, je bil nenavadno razburjen. Odlašal je tudi iti k počitku, ko so že vsi drugi zaspali. Sin Viktor, ki je prišel pozno po noči domov, ga je našel obešenega ob kuhinjskih vratih. Govori se tudi, da je v zadnjem času zahajal med spiritiste, ki so se — kakor po drugih delavskih revirjih — tudi po Studencih razširili. Nesrečni Šauperl je zapustil ženo in pet otrok.
Iz gozdovniškega pokreta. Vrhovno vodstvo ZST izjavlja, da j® g Danilo Vafctar prostovoljno izstopi! i» mariborskega rodu in odložil mesto vrhovnega načelnika, kar V. v. obžaluje ifl mu izreka za njegovo delo zahvalo in priznanje. Za Vrhovno vodstvo: Beli Medved, starosta, Črni Mustang, tajnik. 48d Krasne namizne garniture kakor tudi prtiče ima v zalogi tvrdka k* Ornik, Koroška cesta št. 9, po izredn
niških cenah.	„	,	. v
Opozarjamo trgovce in živinorejce
na današnji oglas »Goved omedike«, jo-gostovanske razpošiljalmce za govedo, konje in prešiče v Mari i ^
Spori
Prvenstvo Slovenije v smučaniu
Prvak Boris Režek (Skala), prvakinja Naglasova (LSK).
Na včerajšnjih smuških tekmah za prvenstvo Slovenije so bili doseženi na Pohorju zelo lepi časi. Tekmovalo se je po sporedu, o katerem smo obširneje pisali pretekli teden. Rezultati se glasijo:
I. senijorji 27 km: 1. Boris Režek (Ilirija, 2:3:14.8), 2. Stane Bervar (Skala, 2:3:55.6), 3. Pavel Dolinšek (SPD Ruše, 2:12:2.8), 4. Viljem Vezjak (ISSK Maribor, 2:22:25.2), 5. Polde Korman (SPD Maribor, 2:29:43.2).
II. junijorji, 27 km: 1. Bogomir Sraml (Skala, 2:29:10.2), 2. Stane Frank (SPD, Ljubljana, 2:32:59), 3. Ivo Frelih (Skala, 2:34:35.4), 4. Aleksander Vizjak (Skala, 2:43:45.8), 5. Mirko Dolinšek (SPD Ruše, 2:43:53.2).
III. dame, 5 km:	1. Franja Naglas
(Ljublj. športni klub, 26:14.3), 2. Tončka Dolinšek (SPD, Ruše, 26:47.8), 3. Ela Dolinšek (ISSK Maribor, 26:57.8),	4.
Breda Hribar (ISSK Maribor, 38:41,6), 5. Vida Glaser (SPD Ruše, 42:37.2), 6. Dora Golubovič (ISSK Maribor, 56:23).
Od 41 tekmovalcev jih je privozilo na cilj 29. Rekord svoje vrste je dosegel Anton Banovec, Ilirijan iz Ljubljane, ki se mu je že po prvih par kilometrih zlomila smučka, a je kljub temu prispel kot sedmi med senjorji na cilj. Proga je bila do Klopnega vrha sijajna, naprej pa mnogo težja. Za lepo uspelo prireditev imajo predvsem zasluge predsednik pripravljalnega odbora g. Golubovič, načelnik zimsko športnega odseka ISSK Maribor in člani odbora gg. dr. Gorišek in Lesjak (SPD Ruše) ter dr. Orožen in Rotter (SPD Maribor). Pri razdelitvi nagrad zmagovalcem je na Smolniku govoril med drugimi tudi delegat Jugosl. zimskošportnega saveza g. dr. Janko Orožen, ki je čestital prireditelju ISSK Mariboru za lepo izvršitev smuških tekem. — Zdravniško službot je požrtvovalno o-pravljal na tekmi mariborski primarij g. dr Černič, ki je nastopil v številnih primerih manjših poškodb. Rešilni oddelek iz Maribora je dal na razpolago prireditelju dva moža.
Železničar rez.—Svoboda rez. 3:1 (2:1).
Prvenstvena tekma. Enakovredna Igra brez sistema. Odločilnejši napad železničarjev ustvari razultat. Sodil g. Turino dobro.
»Maribor« mladina—Rapid mladina 5:0 (4:0).
Radi skrajno nediscipliniranega obnašanja poraženega naraščaja se je igralo po pavzi samo 20 min. Priporočamo Ra-pidu, da prave krivce najstrožje kaznuje. Sodnik g. Vesnaver.
Včerajšnji nogomet.
Ljubljana: pokalne tekme LNP:Hermes-Reka 6:2 (2:0), Ilirija—Jadran 4:0 (2:0), Primorje—Slovan 3:2 (2:0).
Zagreb: prvenstvene tekme: Hašk— Železničar 4:0 (0:0), Concordija—Derby 1:1 (0:1), Croatia—Viktorija 1:1 0:0), Slaven—Sokol 1:0 (0:0), Ilirija Uskok 2:1 (1:0), Tipografija—Makabi 3:0 (0:0).
Beograd: prvenstvene tekme: BSK-
Slavija 10:0 (5:0), Soko—Jedinstvo 2:1, (1:1), Jugoslavija—Busk 4:0 (4:0).
Gradec: GAK—»Maribor« 6:2 (5:1), prijateljska; Cestna železnica—srednješolci 16:1 (8:0), training tekma.
Dunaj: Prvenstvo prve lige: Rapid— BAC 6:1, Admira—Hertha 4:0, Vienna—i Hakoah 1:1, Wacker—Austria l:l,.Sport-klub—WAC 2:1, Simmering—Slovan 3:2. Prijateljska FAC—Cricketer 5:1 (0:1).
Praga: Tekme za zlati pokal: Sparta— Viktorija Žižkov 3:2 (2-2), Slavija—Kro-čehlavy 6:1 (4:1), Vršovice—DFC 7:4 (4:4).
Budimpešta: Prvenstvo: FTC—»Ofen-ski 33« 8:1, Ujpest—Bastya 4:0 (3:0), Sa-barija—Kispesti 1:0 (0:0), Hungaria— Vasas 6:0 (2:0), »3. okraj«—Nemzeti 3:2, Atila—Boczkaj 2:0 (1:0).
Tekma Jugoslavija—Avstrija zaključena.
Včeraj je prejel Jugosl.nogometni sa-vez poročilo z Dunaja, da Avstrijci potrjujejo meddržavno nogometno tekmo Avstrija—Jugoslavija za nedeljo 6. maj-nika.
Nemška paradna mentaliteta
AFGANISTAN-»RUMMEL«. — PO PROSLAVI PREPIRI.
BRK — maribor 6:Z (5:1)
Dobra šola je bila za prvo moštvo »Maribora« včerajšnja prijateljska tekma v Gradcu z Grazer Atletik Klubom, rutiniranim prvakom Gradca, Štajerske in vse avstrijske province, čigar moštvo ima stalne stike in številne tekme z dunajskimi profesijonalci prve lige ter je izvojevalo napram njim že marsikatero lepo zmago. Sploh ima GAK najboljše moštvo amatercev Avstrije in bo zastopal svojo državo v mednarodni amaterski tekmi z Madžarsko. Upoštevajoč vse to in pa dejstvo, da mariborsko moštvo na tako silno slabem terenu kakor je bil včeraj GAKov prostor še ni igralo rezultat 6:2 za GAK zdlaeka ni tako porazen za naše nogometaše, kakor bi se videlo na prvi pogled. Če smo odkriti, moramo priznati, da smo pričakovali večjo razliko golov. Želeti je, da »Maribor« čim večkrat nastopi proti takim nasprotnikom, da pridobi s tem tako v rutini kakor v tehniki.
■Pri včerajšnji tekmi je bila napaka Maribora ta, da se ni mogel takoj prilagoditi terenskim skoro nemogočim razmeram in da je hotel uspevati z nizkimi pasi. To ga je stalo že v prvih 34 minutah štiri gole. Od Gradčanov šobili najboljši srednji napadalec Ptaček, bivši igralec dunajskega Slovana, in pa znani štajerski goalgetter Gaber ter srednji krilec Stany. Ni pa mogla ugajati surova igra levega branilca Wichera, ki ga je sodnik po dvakratnem opominu izključil proti koncu tekme. Od Mariborčanov je Geier v golu storil vse, kar je bilo mogoče. Branilca sta bila spočetka radi blata precej nesigurna, proti koncu pa sta se znašla in smo imeli priliko zopet videti slavni mariborski bekovski par. Krilska vrsta je imela prav tako radi do gležnjev in preko segajočega ilovnato mastnega blata težko stališče, zlasti ker ni pričela že koj spočetka z dolgimi pasi. Napad je bil dober. Glede terena in pasov velja za to petorico isto. Nizka kombinacija »Maribora« je sicer lepa in sigurna, ni pa priporočljiva na označenem terenfl. O napadu lahko še rečemo, da je mnogo pridobil v prodornosti in produktivnosti, odkar smo ga poslednjič videli.
Potek igre. GAK začne z vehementnim napadom in izkorišča nesigurnost naših ter zabije po Gabru v 5., 10., 23. in 28. minuti štiri gole. Sedaj so še’e prišli naši fantje k sebi in so držal’ igro odprto, če niso bili celo v premoči. V 36. minuti zabije Vodeb po lepem pasu Čmrlja prvi gol za Maribor. V 44. min. doseže Reintalcr za GAK po prodoru peti gol za domačine. Polčas 5:1.
V	drugem polčasu je Maribor predve-del lepo igro, kar najbolj dokumentira rezultat drugega polčasa 1:1. Imel pa je dokaj smole, ker je večkrat zabijal z žogo v prečko. V 33. min. pošlje čmrlj po lepem prodoru drugič in zadnjič žogo v mrežo GAK-a. V 40 miti. postavi Stany z bombnim strelom končni rezultat 6 2.
Maribor je zapustil v Oradcn jako do-
ber vtis in je tudi na igrišču žel izredno mnogo aplavza. Zlasti glasnega priznanja je bil deležen Geier s svojimi paradami v golu in napad z lepo kombinacijo. O sodniku g. Freibergerju bi se dalo mnogo pisati.
GAK-ovo moštvo: Nemschak; \Vicher, Česny; Fasching, Stany, Lamot: Rein-taler, Reiter, Ptaček, Gaber, Adamek. Maribor je postavil moštvo, ki smo ga javili v soboto. Le v golu je bil mesto Kavke Geier.
ŽeIezničar:Svobodi 3:1 (2:0),
Železničarji so nastopili s spremenjeno postavo, ki se je dobro obnesla. V krilski vrsti je manjkal Stauber, ki je iiadome-stoval Wagnerja v backu. Stauberja pa je nadomestoval Fischer. Obramba in krilska vrsta sta bili precej dobri. Svoboda se je predstavila v isti postavi kot zadnjič. Njeni možje pa so igrali sicer požrtvovalno a brez sistema. Ko dobijo igralci smisel za kombinacijo, bodo pri sedanji požrtvovalnosti dosegli gotovo mnogo več. Tempo je bil živahen, toda ne na visoki športni stopnji. Poleg drugili šans so zastrelili Svobodaši tudi eno enajstmetrovko. Železničar si je priboril s to tekmo dve dragoceni točki. Kljub te mu ostane za enkrat še na poslednjem mestu v prvenstveni tabeli. Kratek potek igre: Po enaki igri doseže Ronjak v 35. min. prvi gol za Železničarja. Svoboda sicer ripostira, toda radi samovoljnega igranja posameznikov brezuspešno. Železničarji zabijajo po Škrabarju v 44. min. drugi gol. Tudi v drugem polčasu odprta igra. V 10. min. zagreši Vogrinec enajstmetrovko: vratar pa dobi žogo naravnost v roke. V 15. min. zviša Skrabar razmerje na 3:0. Svoboda naperja vse sile ter je v premoči. Bišof napravi v 35. min. časten gol. Igra ostane do konca odprta. Sodil je dobro g. Franki.
Rapid—Ptuj 8:1 (2:1).
V Ptuju si je Rapid priboril v prvenstveni tekmi visoko zmago. Ptuj je začetkom še odgovarjal napadom Rapida, toda v v drugem polčasu je docela :dpo-vedal. Rapid je v prvi polovici skušal s kombinacijo doseči uspehe, kar se vnu pa na skrajno slabem prostoru ni posrečilo, zato se je omejil v drugi polovici na igro s prodori z visoko kombinacijo, kar mu je rodilo obilne uspehe. Prvi gol je Rapid dosegel z llmetrovko. Ptuj je kmalu izenačil. Svojemu mlademu, požrtvovalnemu vratarju se imajo domačini zahvaliti, da niso doživeli še hujšega poraza. V drugi polovici je Rapid dominiral in zlasti v zadnjih 20 minutah stalno oblegal. SK Ptuju bi priporočali, da vsaj malo izravna prostor, sicer se na njem nikdar ne bo mogla vršiti lepa tekma. V' sedanjem stanju pa je igrišče naravnost nesposobno za odigranje tekem, zlasti prvenstvenih. Publike okoli 100. Sodnik g. Mohorko. — »Ptuj« je nastopil le s protestom, ker je prišel Rapid v Ptuj radi zrrnude avtobusa pol ure pretw:no.
Nemška mesta, zlasti Berlin in Miin-chen, kjer je ob obhodu mask množica pomandrala preko sto oseb, so letos bučno obhajala pusta, za skesano pepelnico pa v Berlinu ni bilo prilike, ker so se začele velikanske priprave za sprejem vladarja centralno-azijske države Afganistana. Za afganistanski svet so se nedavno zanimali samo libretisti, sedaj so se pa za te sprejemne parade s silno vnemo zavzeli nemški monarhisti s staro Viljemovo ge-neraliteto na čelu. V Berlinu je za nekaj dni visoko vsplamtela stara nemška ljubezen do velikih proslav, sredi republike je izbruhnila monarhija, sedaj so pa že začeli prepiri med republikanci in monarhisti, ker so prvi proslavo sprejema oficielno priredili, drugi so jo pa po svoji večji paradni zmožnosti preukrenili po svoje.
V	Nemčiji je že tako, da se po vsaki paradi hudo prepirajo, kakor hitro pa nanese prilika za kako novo parado, jo takoj z velikim navdušenjem zopet priredijo, da se potem lahko zopet moč no kregajo. Za prepire med republikan ci i nmonarhisti je dal tokrat n.mogo povoda tudi bivši kronprinc, ki se je s svojim avtomobilom naenkrat pojavil med množico, da so monarhistične in šovinistične organizacije svosci »Hoch!«- in »Heil! «-klice od Afganistana lahko obrnili na njega.
Najboljšo sliko nemške paradne mentalitete nam dajejo gotovo naslednji odlomki iz nekega berlinskega dnevnika:
Zadnja dolga minuta . . . Počasi se pomika kazalec na kolodvorski uri:
11.13. — Vidi se dim, 11.14. — Drdranje se sliši, 11.15. — Vitka lokomotiva se počasi pripelje na kolodvor in obstoji. Salonski voz ravno pred Hindenburgom.
Prvi izstopi berlinski afganistanski poslanik, se pokloni z globokim orientalskim poklonom Hindenburgu, nemškemu generalu v civilu s cilindrom in srebrno okovano palico v roki.
Potem pa pride kralj smehljaje se iz kupeja. Črnosvileni plašč nosi preko rdeče uniforme, krivo sabljo ima ob strani, bogato okrašeno kapo na glavi. Lep mož. Temhočrni lasje, male
veka nemške zgodovine živita v teh zvokih, preteklo in skoraj izgubljeno doba velikega kralja ....
Spredaj na vzvišenem prostoru stoji kralj iz jutrove dežele ter posluša prvič pesmi nemške zgodovine. Godba umolkne in Amanullah, afganistanski vladar sname kapo ter maha godcem.
V	nočnem vetru se maje belo nojevo pero.
Afganistanska godba zadoni melodi-jozno, mehko, zdaj kakor molitev, zdaj kakor vroča ljubavna pesem . . , Potem zopet naše vojaške trobente. Kdo ne pozna njih klica iz vojašnic, manevrov in vojne?
Nazadnje: Deutschlandlied! Vzravnajo se glave, glasovi se dvignejo, vsi pojo prekrasno Haydnovo melodijo, začetkoma bolj tiho, potem pa glasneje in glasneje: »Ueber alles in der Welt!« Nepozabno krasen pogled: Noč, osvetljena od bakelj, na balkonu Hindenburg, prezident in maršal, na vrtu vojaki in godci in pe* sem, ki dviga vsa srca.
Kralj se zahvaljuje, kraljica mahlja.
Klici: »Hoch Hindenburg! Hochl Hoch!«
Dohodki in žrtue automobilou
Leta 1896. je bilo na Francoskem ravno 100 avtomobilov. 30 let pozneje jih je bilo en milijon, sedaj jih je pa okrog 1,200.000, tako da bi na vsakega 37. državljana prišel po en avtomobil. Pred 31. leti je pa bilo v Parizu blizu 11.000 fijakerskih konj, sedaj jih pa ni niti 50. Pred 30. leti je avtomobilska industrija dajala državi Jetno okrog tisoč frankov dohodkov, sedaj pa ima država od uje samo na davkih in dokladah preko milijarde frankov. Dandanes zaposluje francoska avtomobilska industrija okrog pol milijona delavcev. Pred 25. leti je Francija nakupila v iozemstvn za 1,200.000 frankov avtomoblov in avtomobilskih potrebščin, izvozila je pa avtomobilov in avtomobilskih potrebščin za 10 milijonov frankov. Lani je bila vrednost avtomobilskega uvoza 159 milijonov, dočitn se je iz lastnih tovarn izvozilo v inozemstvo za eno milijardo 927 milijonov in avtomobilskega materijah. Po statistiki cestnih nesreč so pa avtomobili lani
,-----—.	smrtno	povozili	13.000	ljudi,	okrog	350
koketne brke, dve vrste^blestečc-ne-. j-u^ -e bi|0 pa ranjenih,
lih zob. ^ 1
Takoj stopi k Hindenburgu, j sežeta si v roke, kralj iz jutrove de-1 žele pozdravlja zapad.
Kraljica zapusti voz. brez zagrinjala, evropsko oblečena, ogrnjena s plaščem iz hermelina, s klobukom zadnje mode, gracijozna, smehljajoča, simpatična. Hindenburgu poda roko, od državnega tajnika pa sprejme ..o-
pek cvetlic.«	.	...
Zvečer ob desetih velika vojaška parada: »Staropruski marši zadonijo kot prvi: Torgauski, Fridericus rex, dessauski, Hohenfriedberger, potem pa — ali naj bo to znak, da spada Avstrija k nam — Radecki-marš.
Jasno done trompete v noč, flautc pojo, fanfare bučijo, bobni sekundira-' ^ .. +«ktu. O stare koračnice! Dva
Po vzoru Švejka.
Tudi italijanski militarizem bi prenesel kakega »dobrega vojaka Švej-ka«. V primer naj služi sledeča anekdota: Oficir stopi v tramvaj in mora stati, ker so vsi prostori zasedeni. Med drugimi pa sedi tudi vojak, k? takoj vstane, ko zagleda oficirja. —• »Hvala!« pravi oficir, »le sedite!« — »Pa gospod poročnik . . .« — »Sedite, sem vam že enkrat rekel!« — Vojak se vsede nemiren in zmeden, čez ne kaj minut pa zopet vstane. Oficir ga sedaj hudo pogleda. »Na povelje, gospod poročnik!« zajeclja »oprostite, jaz sem hotel —- jaz bi ze moral uri prejšnji postaii izstopiti.«
MarffiorsSI V E C E P N ? K 7»»?rsf
V M a r 'Sorti, dne n. ITT. 132?.
Hans Dominik:
Oblast treh
Silvester je govoril. Nahajal se je v svoji delavnici v Linnais. Trobilo velike telefonske naprave na ustih. Žarilo usmerjeno na sobo svoje mlade žene, katere sliko je videl živo pred seboj na motni stekleni plošči aparata.
Jana ga je mogla samo slišati, ni mu pa mogla odgovarjati. Odpošiljal-na postaja v zasebni hiši bi zahtevala naprav in strojev, ki se v kratkem času niso dalj dobiti ali napraviti. Omejiti se je morala na to, da sliši besede svojega odsotnega soproga, Silvester pa je mogel opazovati sicer njeno sliko na motni plošči, ni pa mogel čuti njenih besed. Videl je sicer, kako se odražajo njegove besede na Janinem obrazu, kako preplavljajo zagotovitve njegove ljubezni in
zvestobe z veseljem njene nežne po-! vsakdanji razgovor je krepil Jano do teze, toda besede, ki jih je govorila do prihod, dne. Za Silvestra pa je ona, niso dosegle njegovih ušes. bila ta ura vrelo, iz katerega je črpal Tako bi ta dnevni razgovor ostal moč. da se je mogel vreči nazaj na enostranski, če bi ljubezen ne iznašla; svoje delo in dokončevati aparate, novih sredstev za sporazumevanje.1na katerih čimprejšno dovršitev je
Krik Truwor tako nuino pritiskal.
* *
! Noči v Linnais so bile tudi še v zadnjih julijskih dnevih svetle.
I Na vsak način neprijetno svetle, po mnenju angležkega polkovnika Trot-terja. Mnogo presvetle za dr. Glossi-
1 nov okus. Sicer se je ob polnoči soln-
Pred Silvestrom stoječa motna plošča je kazala Janino sliko natančno in v naravni velikosti. Vsako njeno potezo, vsak njen gibljaj z ustnicami je Silvester lahko točno opazoval in hitro se je navadil razbrati njene besede z njenih ustnic. Videl je Jano in je govoril. Jana je slišala njegove be-sede. je odgovarjala in iz gibljajev' ce skrilo dobro uro za obzorjem. To-njenih ustnic je uganil smisel njenega da mrak je še vedno dopuščal razlo-odgovora. Ponovila ga je in je našel ’ čevati človeško oostavo na dvesto
njeno pritrditev v njenem erečnem smehljaju.
Sedaj koncem drugega tedna ločitve sta se ločenca temu načinu razgo-varjanja tako privadila, da sta se menila. ko da sedita drug poleg drugega in ko da ju ne loči petsto milj. Ta
Kmetje! Trgovci! Posestniki!
Leto za leto* uničujejo bolezni n* tisoče goveje živine, konj in pteiičev. Ves Vai trud in napor dolgih mescev in let propad« Stotlsoči in milijoni dinarjev giedo v nič.
Vaeh teh neirež M lahko obvarujete, ako zdravite svojo živino ar
»ALMAFLOROM
a*
najboljšim, najhitnjSIm In najzaneslivejSim sodobnim in v stot točerlh pilmarlh prelskuSenlm preparatom.
„ALMAFLOR* proti konjski koliki „ALMAFLOR‘ proti napenjanju pri fovejl živini »LAFLEUR* proti vnetju prebavil pri govedu in proti zadržavanju mleka pri molzlih kravah „ H A L F “ proti svinjski vročlei la varovalno sredstvo proti rdečici
,U R IN O T* proti krvavemu močenju (setnlul pri govedu l'n pri kontih.
Noben pameten živinorejec ia posestnik živine ne ib« bitt brez teh zdravil. Kakor ne do prevdaren gospodar Sokol, da mu hiia najprej pogori, do se komaj potom zavaruje, tako tudi ne bo 2akal> da mn Sivina oboli, temveč Ji bo dajal tndi le poprej naie preparate, zato, da mu sploh ne bo obolela.
nAlmaflor“ »« dobi v vsaki trgovini I
Trgovci, ki naiih preparatov io nimajo, naj jih nemudoma naroiel
Cena Ikatljl z navodilom za uporabo 40 Din. Prlitno samo a plombo .Oovedomedlka*
Naie preparate uporabljalo danes že vsi živlnoieici v Evropi. Na tisoče je zahval in pi (poročil. Nekaj jih obl. jutri.
Edina zaloga za Jugoslavijo: „aOVEDOMEDIKA“
Jugoslovanska razpoiiliovalnica pieparatov za govedo, konje hi preSIče Iz lakarae „Prl sv. Antonu", Maribor, Kopalnica ulica 11	449
Ako hočete kal zvedeti
o VaSi bodočnost, obrnite se takoj na znanega egiptovskega grafologa, kateri Vam z roke in pisave pove VaJo bodočnost. Po-sebao vaSno je to za trgovce, o-brtnike in za družinske zadeve. Sprejema dnevno v hotelu Halb-widl, Jurčičeva ul., v sobi it 9
metrov daljave. Popolna tema bi bila ljubša mali četi, ki je pod vodstvom polkovnika Trotterja taborila v lln-naiškem gozdu.
Dvajset mož. Izbrani angležki vojaki. V majhnih skupinah po štiri, pet oseb, v civllu, so se pripeljali zadnje dni z državnimi letali proge Edinburg—Haparanda. Kot običajni turisti so se podali navzgor ob Tomeael-fu. Eni so lovili ribe. Drugi so nabirali mineralije. Kdor jih je videl, nir
komur ni prišlo na misel, da ima opraviti z preiskušenimi borci.
Ob predpisani uri so se zbrali vsi na določenem prostoru, neki gozdni jasi blizu Truworjevega doma. Zabavali so se, kot zabavajo veseli turisti. Postavili so šotore, kuhali na prostem in udobno kramljali med seboj.
V	nekem šotoru je sedel polkovnik Trotter v razgovoru z dr. Glossinom in je s prav angležko trdovratnostjo branil svoje stališče,
»Dano mi povelje se glasi, da naj primem tri stanovalce te hiše. imenoma navedene kot Erik Truwor, Silvester Bursfeld in Soma Atma, in jih žive pripeljem v London. Pri an-gležkih častnikih je navada, da prejeta povelja točno izvedejo. Vi kot civilist imate sicer lahko o stvari drugačno mnenje. Zame in za moje ljudi pa je merodajno moje.«
»Gospod polkovnik, vi podcenjujete nasprotnika, s katerim irnaste opraviti. Bojim se zelo, da bo vaš načrt spodletel. Vi hočete obkoliti hišo z dvajsetimi možmi, vdreti v hišo in prijeti iskano trojico?«
I
1851
se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14
Ma« ecM, M Mi jo v pooro-
Oovsla« In Mcijat«« nami obCInstva: veska kaseds 30 p, •ajmanjU aneesk Ola
£ Mali oglasi
ŽeaMvo, Ooulan—(« la ogla.
al tas^^aji m m M raMaa^ e
značaja: voato bseaOa BO p.
Na prodaj
2	moški, eno žensko kolo, en šivalni stroj vse dobro ohranjeno. Naslov se izve v upravi lista.	171
Lepa čedna soba *
krasno opremljena, s prostim vhodom, ob parku se odda s 1. marcem solidnemu neoženienemu gospodu. — Naslov pove uprava lista.	486
Jabolka
zelo lepa po jako nizki ceni se prodajo
dnevno od 8. do 12. ure v Orožnovi ulici št. 9.	453
Pekarna
v ljubljanski okolici, M are od glavne pošte, s stanovanjem, se odda v najem. Naslov in pojasnila v upravi lista. XXI
»ozabite I
Hodna trsovina Jos. Karničnik
.	je	sedaj
na Glavnem trgu 11
Ovratniki, trdi in poltrdi najboljše vrste 9 Din, srajce, samoveznlce, klobuki in vsi drugi modni predmeti po reklamnih cenah. V.
Razglas.
Draiba občinskih lovov v srezu Maribor, desni breg.
Dražbe občinskik lovov y srezu Maribor, desni breg se vrši po sledečem redu: Dne 12. marca 1928 za obilne:
Bistrica pri Limbušu, Dogoše, Fram, Gorica, Sp. Hoče, Zg. Hoče, Ješenca, Loka, Marjet* pa Dravskem polju, Zrkovci, Morje in Orehova vas.
Dne 14. marca 1928 za obilne:
Pivola, Rače, Radvanje, Ranče, Ruše, Studenci, Tezno, Činžat, Sv. Lovrenc na Pohorju, Recenjak, Rudeči breg in Kumen.
Dne 15. marca 1928 za obilne;
Bojtina, Slov. Bistrica, Zgor. Bistrica, Bukovec, Cigonce, Črešnjevec, Frajhajm, Gabernik, Kalše, Kovača vas, Laporje, Sp. Ložnica.
Dne 18. marca 1928 za obilne:
Zg. Ložnica, Sv. Martin na Pohorju, Sp. Nova vas, Ogljenšak, Ošelj, Pokoše, Zg. Poljskava, Sp. Poljskava, Pretrež, Ritožnoj, Smrečno, Šentovec, Vrhloga in Vrhqje, Dne 29*,marca 1928 za obilne:
Dežno, Hošnica, Jelovec, Makole, Lušečka vas, Modraže, Pečke, Pekel, Stanosko, Stopno, Studenice in Štatenberg.
Dne 12, in 14. marca 1.1. se vrši dražba pri sreskem poglavarju Maribor, desni breg v sobi št. 8.
Dne 15. in 16. marca t, 1. se vrši dražba v občinski pisarni v Slov. Bi stric. Dne 20, marca 11. je vrši dražba v občinski pisarni v Poljčanah,
Zdražiteli lova bo Je moral plačati razven običajnih pristojbin še 20#/„ oblastne takse.
Sretki poglavar v Mariboru, detni breg
dn« 23. februarja lato.
I. Poljanac s. r.
<81
Novo!
Novo!
Prva pomot
ponesrečenim živalim
napisal profesor dr. Ferdo Kern. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vred samo Din 36-—. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadrnge v Mariboru, na Aleksandrovi cesti SL 13
iiiiiiiiuiiiuiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiinMiiiiiiiiiniiiiiiiniiiHinii Novo!	Novoi
Občni zbor
Glavne hranilnice r.z.zn.z« pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
se vrši dne 3. sušca 1928 ob 18. uri v lastni pisarni s sledečim dnevnim redom:
1. Citanje revizijskega poročila
2. Potrditev računskega zaključka za leto 1927
S. Volitev Člana načelstva namesto izstopivšega člana v smislu zadružnih pravil
4. Sprememba pravil
5. Slučajnosti
NaCelniStvo
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: oredstsytrt Izdajatelja In urednik Pran B r o t o v l S v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. <L 'v"*«Nmviifli
'tanko D e t e I a v Maribora.