Po pošti prejeman:
za
*eto leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ eetrt „ , 6 „ 50 „ «esec „ 2 „ 20,
V upravništvu prejeman:
za
selo leto naprej 20K — h pol leta „ 10, -„
w» .
•oesec „ 1 „ 70,
pošiljanje na tlom 20 h na mesec.
m ^
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserat« »prejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se De vračajo,
nefrankovaua pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkiti ulicah št. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. izvzeroši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 199.
V Ljubljani, v petek 31. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
Vse leto 26 kron Pol leta 13 „
Vabilo na naročbo.
S I. septembrom se pričenja nova na-roeba. n t katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. | Četrt leta . 5 kron. Pol leta 10 „ | Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan veljit:
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
_______ Upravništvo ,,Slovenca".
Obstrukcija ali opozicija?
Pod tem naslovom je praška »Politik« v sredo objavila članek iz peresa slovenskega državnega poslanca. Ta piše : Čim bolj se bližamo trenotku, ko se zopet snide državni zbor, tem nujneje je vprašanje, kako naj postopamo. Vlada je izjavila, da le tedaj skliče državni zbor, ako dobi zagotovilo, da nobena stranka ne prične z obstrukcijo. Za nas Slovence pa je državni zbor edino mesto, kjer moremo zagovarjati pravice, želje in zahteve svojega naroda. Zato so bili in bodo naši poslanci vedno proti vsaki o b s t ru k c i j i. Zato bode naša prva naloga, da pregovorimo češke poslance, ki so bili dolgo let naši zvesti zavezniki, naj opuste obstrukcijo. Češki poslanci so zahtevali zadoščenje za krivico, ki se jim je zgodila dne 17. oktobra m. 1. Ker niso dobili zadoščenja, pričeli so z obstrukcijo in si sami dali zadoščenje.
Levica tudi pričakuje, da Čehi zopet takoj prično z obstrukcijo in tako pripravijo pot za novo nemško centrališko dobo s pomočjo nemške birokracije.
»Čehi ne morejo bolje Nemcem prekrižati računov, kakor če opuste obstrukcijo in se omeje na odločno toda stvarno opozicijo. V tej opoziciji bi s člani dtsnice šteli najmanj 120 poslancev, ki bi več vplivali, nego stara desnica pod vodstvom viteza Javvor-skega. Poljaki so se izrekli za politiko proste roke in z ozirom na svoje volilce morajo pri tem ostati, s tem pa je tudi izključena obnovitev prejšnje desnice. Ker pa se levica ravno tega najbolj boji, zato preti z obstrukcijo, ako se obnovi desnica, in zahteva od vlade, da prepreči večino iz desnice. Sicer si vlada hoče najprvo zagotoviti večino, pri nas pa se dela na to, da se sedaj v zbor niči sploh ne ustanovi nobena večina. Dobro je to, mi nočemo temu nasprotovati, saj moremo vsako uro onemogočiti večino z levico, ko bi se osnovala. Treba nam jo le »mene tekel« zapisati na steno, le dve besedi : »Ogerska nagodba« — in taka večina je bila. Kakor so danes lazinere, vlada pri najboljši volji Cehom ne more dati nobene koncesije, ker bi takoj imela proti sebi obstrukcijo na levici, oni pa, ki hočejo parlament za parla mentarno delo, nimajo od tega nobene koristi. Danes je za Cehe le to zadoščenje mogoče, ako razrušijo nemško vza j e m n o s t, kateri je prejšnja vlada žrtvovala jezikovni naredbi. Meč levice je lo v negaciji.
Nastopimo torej pot pozitivnega dela in nemška vzajemnost se razprši v drobce. Ko bi bili Čehi pripustili razpravo o §§ 59. in 60. obrtnega zakona, kakor smo jih prosili, že tedaj bi se bilo to zgodilo. Le če je raz-rušona nemška zveza, ki je pod vplivom Schonererjevega terorizma, je pot prosta do sporazumljenja, je mogoče govoriti o parlamentarnem delu. To zadoščenje m o -rejoČehi imeti, akoopusteob-strukcijo in se vrnejo k pozitivnemu delu«
Včeraj pa »Politik« odgovarja na predlog slovenskega poslanca rekoč: Danes ne gre za jezikovno vprašanje, tudi ne za Kor-berjevo vlado, in ustavo, ampak za odločitev, kako naj se razdele moči, ali naj v Avstriji pri zakonodajstvu in upravi odločujejo Nemci, to je, oni del levičarjev, s katerimi
se brati nemško nacijonalna birokracija, ali Slovani. Zato naši nasprotniki prete s pestjo in nočejo izpustiti iz rok nasilnih sredstev poslovnega reda. Mi Čehi zahtevamo: vsakemu svoje po pravici in zakonu! Nemci pa se upirajo vsaki pravični izvršitvi člena 19. državne ustave, osobito pri Slovencih in Cehih ter Poljakih v Šleziji, češ, da ta ozemlja spadajo pod nemško območje Cehi ne pridejo v državni zbor z vezanimi rokami, toda vlada mora pokazati, ali ima proste roke tudi nasproti levici. Mi ne mislimo, da se morajo razbiti obravnave čeških voditeljev z ministerskim predsednikom, toda razpusta državnega zbora se tudi ne bojimo.
Jako važno je torej vprašanje — nadaljuje »Politik« — ali so češki poslanci odločijo za obstrukcijo ali opozicijo. Ako opuste obstrukcijo, gotovo se jim pridruži zveza desnice. Taka koalicija nam je simpatična in bi tudi imela velik vpliv nasproti vladi in levici. Toda Nemci bi se vedno še vzajemno upirali našim narodnim zahtevam, če tudi bi se formalno razbila zveza levice. Glavna ovira torej ni češka obstrukcija, ampak levičarska negacija.
»Sicer pa naj se Slovenci za sedaj pomirijo. Cehi brez izjeme visoko csne slovensko prijateljstvo in bodo tudi uvaževali njihove pomisleke. Vprašanje glede obstrukcije ni še rešeno; resne pomisleke prijateljskih strank bodo češki poslanci, tako upamo, uvaževali. Ako pa češki poslanci navzlic temu prično zopet z obstrukcijo, se to ne sme zgoditi iz strasti, ne pod vplivom radi-kalizma, temveč le po treznem premisleku vseh eventualnostij in v prepričanju, da svojih in naših prijateljev ustavnih pravic v tem parlamentu ne moremo drugače braniti.«
»Narodni Listy« pa pojejo staro radikalno pesem, toda upajmo, da se neurja burni valovi steko v pravo strutro.
Slovani — anarhisti?
ii.
Komaj se je zvedelo o grdem napadu na Slovanstvo po rumunskem ministru zunanjih stvarij, že mu je prihitel na pomoč
njegov sosed Mažar, da udari tudi on z isto gorjačo po svojih sodržavljanih, Slovanih. Mažar je seveda tudi do zdaj grdil Slovane, kakor jih je le mogel, a rabil je za izraz vsega zla od Slovanov besedo »panslavizem«. Panslavist je Mažaru nekaj najstrašnejšega, kar se more misliti, on je pravi zarotnik proti mažarorsagu, zatorej je prva dolžnost vsakega Mažara, po možnosti zatirati Slovanstvo, posebno na Ogerskem, kajti kolikor je Slovanov, toliko je zarotnikov. Toda do zdaj se vendar ni še upal proglasiti Slovane za anarhiste, akoravno jih je preganjal huje, nego se preganjajo poslednji. Zdaj se je pa tudi Mažar ojunačil ter je po vzgledu ru-munskega ministra tudi že začel Slovane uvrščevati med anarhiste, sicer ne v uradnih listih, ker se slučajno ni ponesrečil noben Mažar v slovanskem predelu Ogerske, nego v časopisu »Budapest«, ki tudi s slikami zabava radovedno mažarsko občinstvo. Ta časopis je prinesel pred nedavnim sliko, v katerej predstavlja, kako napadajo mirnega in dobrodušnega Mažara njegovi sodržavljani. Med ostalimi se mu grozi Slovak z gorjačo, a Hrvat z bodalom. Pod to sliko pa je napisal sledečo razlago : »Poglavar državnega redarstva je javil v Berolin, da na Ogerskem ni anarhistov; štirje pobožni Nemci so bili tukaj, ali jih je redarstvo odpravilo domov. O kolika nevednost! Seveda imamo dovolj anarhistov, ki ne zaostajajo niti najmanje za laškimi, francoskimi in angleškimi anarhisti, pač pa so stokrat nevar-neji, nego oni, kajti oni se niso zarotili proti kronanim vladarjem, nego proti mažarskemu narodu, da ga pokončajo. In te anarhiste smo mi sami odgojili, smo ž njimi delili svoj poslednji založaj, smo vse negovali in razvadili, in zdaj, ko so si pomogli, preže iz zahvalnosti na nas, da nas ugonobe. Potomci Svatoplukovi, katere smo vzdržali do dandanes v njihovej narodnosti, napadajo nas z gorjačo ... in Hrvat, ki bi bil že zdavnej od lakote poginil, da ga nismo mi ohranili z našo neizmerno velikodušnostjo, preti nam z bodalom. Tako traje to že več vekov in čudež nad vse čudeže, mi Mažari stojimo nad tolikimi morilci še zdaj zdravi in čili tukaj!«
k i *>:
5wT
O 3 £L,
Prvi in zadnji lov g. Sladnika.
Šaljiva črtica, spisal Godunov.
Ko je Sladniku umrl oče, bogat trgovec v Zatišju, je ta podedoval vse njegovo premoženje. Ker so mu pa že obresti vsega naloženega premoženja donašale toliko, da se je mogel pošteno ob njih živiti, se je preselil v Dobje, kjer si je kupil hišo. Ni sicer bila Bog ve kaka hiša, kakoršne sedaj vidimo, ne, bila je majhna, a prijazna hišica, napol zidana, napol lesena. Gospod Sladnik je v tej hišici lepo živel, lepše kakor mnogi bogatin v najkrasnejši palači. V jedinem nadstropju ste bili dve sobi, jedna za različne slovesnosti, a v drugi je sprejemal Sladnik svoje prijatelje. V pritličju so bile tri sobe, v katerih je stanoval sam gospodar in njegova gospodarica, kajti Sladnik je ostal vso svoje življenje neoženjen. Pohištvo v vseh teh sobah jo bilo od trde hrastovine, le v sobi, v kateri je sprejemal gospod Sladnik svoje goste, je stal velik naslonjač, prevlečen z rudečo svilo, in trije stoli od orehovine. Nad naslonjačem pa je
visela stara podoba Jezusovega rojstva. A v vseh teh sobah se je mudil le malo gospod Sladnik. Ves božji dan je sedel pušeč na leseni klopi pred svojo hišo in se vzdignil le takrat, kadar ga je klicala njegova gospodarica, stara Minka, k obedu ali k večerji. Malokdo je šel mimo Sladnikove hiše, da ga ne bi gospod Sladnik povprašal to ali ono. Posebno rad je imel pet — šest — sedemletne otroke. Mi otroci smo se ga neznansko bali. Če smo se vračali iz cerkve ali iz šole, zmeraj smo skušali mu ubežati. Toda zastonj! Njegovo jastrebovo oko nas je zmi-raj zapazilo in takoj smo slišali njegov gro-movit glas: »Pojdite sem, pojdite ; hitreje, hitreje!« In kmalu smo stali s klobukom pod pazduho kakor ovce pred volkom, pred strogim in za nas tako strašnim licem gosp. Sladnika. joj, ako ga bi vi poznali! Samo da vam ga malo opišem !
Bil je jako debel. Njegova debelost je prišla v Dobju v pregovor. Ako je hotel kdo o kom reči, da je izvanredno debel, jo dejal: »Debel je kakor gospod Sladnik«. Najizurjenejši mesar mu n« bi prisodil manj kakor dvesto kilogramov. In ta njegov obraz! Bil je širok in zmiraj temen kakor oblak in ker je bil še kozav, ga jo bilo strah pogle-
dati ! Kaj smo mi vedeli, da ima on srce, mehko kakor vosek in tako dobro dušo ! To je vedela samo gospoda, ki je z njim jedla in pila, a kdo drugi se tega še domisliti ne bi mogel ! Za obleko se je kaj malo brinil gospod Sladnik. Odkar se ga sporni njam, je imel zmiraj jedno in isto obleko. Nosil je velik, širokrajen, sivkast klobuk, telovnik od nekake sijajne tvarine, ki je obsegal ves ogromen trebuh ; suknja in hlače so bile podobne telovniku, le da so bile bolj obrabljene.
* * *
Zima je bila, zima, kakor je vsako leto. Sneg je bil velik, kamor si pogledal, povsod vse belo. In ni se čuditi, da so so pritepli tudi sem trije, štirje volkovi iz kočevskih gozdov. Kmetje so jih kmalu zasledili v Logu, kakor so imenovali obširen, star gozd za Dobjem. Zvedela je to tudi lovaželjna mestna gospoda in priredila je velik, gosposki lov. Na lovu se pa tudi dobro je in pije. Zato je prišla gospoda, ki je lov priredila, tudi h gospodu Sladniku in ga vprašala, ne bi se li udeležil tudi on tega boja zoper gladne volkove.
»No, da veste!« je odgovoril Sladnik mladi gospodi, ki ga jo prišla povabit, —
»jaz sicer nisem lovec, toda da vam pokažem, da se ne bojim volkov, hočem iti z vami v Log ... Ali čakajte, da vam nekaj povem ! . . . Ne postavite me na mesto, koder bodo morda šli volkovi ... To je za gonjače kmete, da ubijejo zverjad, ... a gospoda se bo gostila, po navadi — kako pa !«
»Gotovo!« so potrdili povabljači: — »To je naša skrb!«
Drugi dan je bil velik lov na volkove, vsi lovci mestnega okraja so se vzdignili v boj zoper ,gozdne pošasti'. Vsakomu so od-kazali mesto. Tudi našemu Sladniku so stisnili v roko dobro, nabito dvocevko. Stati je moral pod starim gabrom ; na vzhodu je bil gost gozd, na jugu polje z grmičevjem.
Lov se je začel. Gospod Sladnik je slišal, kako pokajo iz daljine puške in kako kričijo gonjači. Toda to je njega kaj malo ali pa nič motilo. Napolnil si je svojo pipo, jo zapalil in brezbrižno pušil, kakor da sedi pred svojim domom v Dobju.
V tem je zašumelo nekaj ne daleč od nj°Sa v gostem ksovju. Sladnik jo dvignil glavo. Toda Jo ni bil le šum, ampak tu je nekaj lomilo&n kršilo trhek les. Kmalu je slišal prestraši ni gospod Sladnik tu li, kako nekaj glasno smrči in sope . . .
Na tak način se tedaj oholi Mažar roga svojim slovanskim sodržavljanom, a trdi on o njih, kar sam ž njimi dela. Kdo se je na Ogerskem do zdaj bolj preganjal, nego Slovak, in kdo bolj grdil in zatiral, nego Hrvat? A Mažar trdi narobe ter hoče natveziti občinstvu hudo sramoto o Slovanstvu, češ, da je sploh anarhiškega mnenja. In zakaj vse to?
Zato, ker se Slovak ne da pomažariti tako hitro, kakor to želi Mažar, akoravno mu je odvzel do zdaj že vsa prosvetna sredstva razun cerkve. Slovak se brani še v svojej rodovini in cerkvi mažarizacije, a Mažar prodira tudi ie v ti dve obrambi slovaške narodnosti.
Pa recite, če to ni silovit način poma-žarivanja? In Hrvat se brani po postavi, ka-katero je skupna država sama priznala, go-spodstva mažarskega ter doprinaša za vzdr-žavanje ogerske države več, nego je dolžan, in Mažar mu za to še očita, da ga on \zdr-žuje. Hrvat ne napada Mažara nikjer, a v svojej domovini se brani vsakovrstnega na silstva, ki mu žali narodno, pa tudi zasebno dostojanstvo.
Slabi vzgled rumunskega ministra rodi že plod, a gotovo je, da ga bodo sledili še ostali protivniki Slovanstva. Da prednjačijo v napadanju na Slovanstvo v tako surovih in prostih izrazih ravno Rumuni in Mažari, je najboljši dokaz, na kakšni stopinji naobraže-nosti je razumništvo obeh narodov. Napadajo nas sicer tudi drugi narodi, posebno Nemci, toda v njih večjih časopisih nas vendar ne prispodabljajo z anarhisti. To prednost eo pridržali za se Rumuni in Mažari, oboji vezani na Slovanstvo, od katerega je zavisna tudi njihova bodočnost. Slovani si bomo to njihovo ravnanje dobro zapomnili. Danes meni, jutri tebi, velja tudi še vedno za Mažara in za Rumuna, a žalostno je, ko v zadregi nimaš dobrega soseda in prijatelja. Na to sta oba naroda v svojej oholosti pozabila, a oholost pride navadno pred padcem. Mažar in Rumun kopljeta Slovanu jamo, pa bi mogla oba v njo pasti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. avgusta.
Položaj Koerberjevega kabineta je po izjavah nekaterih njemu sovražnih listov zelo kritičen in domneva se celo, da se Koerber kmalu umakne drugi spretneji moči, ako pri bližnjih pogajanjih z zastopniki strank ne dospe do zaželjenega uspeha. Tej misli z največjo odločnostjo ugovarja češki »Budivoj.« Piše namreč: Sedanji ministerski predsednik nikakor še ne misli na odstop, ker ne mara tako nečastno dovršiti svoje naloge. Dosedaj namreč še ničesar ni dovršil. Pričel je sicer res z raznimi poskusi in tudi sedaj bo konferiral z raznimi zastopniki ter najbolj renitentne celo predstavil vladarju, toda s tem še ne bo popolno izčrpan njegov tajni načrt. Govori se namreč že sedaj o zistiranju ustave. S tem name-
nom. to lahko že danes konštatiramo, je Koerber prevzel vlado, in ako ga Se ni izvršil, je iskati vzroka le pri vladarju, ki na vsak način želi sprave mej avstrijskimi narodi. Koerber torej sedaj nikakor še ne pojde. Ako se mu ne posreči sporazumljenje mej Čehi in Nemci in mirno, redno delo v par lamentu, razpustil bo parlament in zistiral ustavo za toliko časa, da so najde kak drug izhod iz zamotanih razmer. Mogoče se tedaj izpremeni tudi sedanji volilni red. — Vse to so pa ona presenečenja, o katerih piše glasilo posl. Pacaka. da se izvrše v dobi mej 1. in 10. septembrom.
Miadočehi in obstrukcija. Na prvem mestu objavljamo po praški »Politiki« mnenje nekega slovenskega drž. poslanca o obstrukciji v drž. zboru. List sam se ne izjavlja naravnost ne za in ne preti obstrukciji, pač pa zahteva, da se Cehom prizna pravice v državi, ki jim gredo. Ne tako pa radikalni »Narodni Listy«. Glasilo dr. Stranskega naravnost zahteva, da se Cehi ne smejo ozirati na razne prijateljske nasvete, ne na desno in ne na levo, dokler ne zmagajo s svojimi zahtevami. Pl. dr. Koerber naj pokaže toliko poguma, da se izvede pravo in pravica tudi proti volji Nemcev, in naj to pokaže z dejanji, ali pa se mi ne udarno Ako nima potrebnega poguma, tudi mi ne bomo tako brezpametni, da bi njemu na ljubo in brez vsake nade na narodno korist kapitulirali pred Nemci. — Mej Cehi sta torej sedaj dve skoro jednako močni struji, vendar pa bržkone ni mej njimi nikogar, ki bi bil naravnost proti obstrukciji.
Za jesensko zasedanje ogerskega parlamenta se prično potrebne priprave že prihodnjo sredo. Ta dan se snide po daljšem prestanku ministerski svet v Budimpešti, ki bo določil dan pričetku zasedanja ter razne predloge, ki jih predlože resortni ministri ogerski zbornici Poleg proračuna za bodoče leto bo najvažneja predloga, s katero se slovesna izjava nadvojvode Frana Ferdinanda prideli ogerskemu drž. zakoniku. V letu 1896 izvoljeni ogerski parlament se snide v jeseni k zadnjemu zasedanju. Nekateri pričakujejo novih volitev že v letošnji pozni jeseni, a najbolj gotovo je, da se vrši veliki volilni boj prihodnjo pomlad.
Razmerje mej Rumunijo in Bolgarijo se z vsakim dnem bolj poostruje. Obestranski vojni upravi se pripravljata na resno akcijo. Konjeniška brigada, ki je bila v Pitestiju, je premeščena v Trnovo Margarete ob Donavi. Dva polka konjenice sta se pomaknila v Kalaraš. V arzenalu v Buka-reštu so najeli v naglici 300 novih delavcev, ki noč in dan izdelujejo municijo. Pred Ruščuk sta došli dve ruski ladiji, kar Ru-mune grozno bode v oči. Obestranske pred-straže ob Donavi so si baje že resno v laseh. Pravijo celo, da so Bolgari že ujeli tri angleške častnike. Turški poslanik Kiazim-bey je naznanil Rumunom, da pošlje Turčija 100 000 mož v vzhodno Rumelijo za slučaj, da bi makedonski odbor provzročil kake
zgodilo ž njim z zemeljskega
na-po-
»Tristo medvedov! ... je zamrmral Sladnik in sape mu je zmanjkovalo. Pogledal je proti strani, odkoder je slišal dosedaj nepoznan mu glas in sopenje. V tem je zapazil, kako je pomolila zver skozi glogov grm svojo glavo in vprla vanj svoje plam teče oči . . .
»Za božjo voljo!« je zaklical gospod Sladnik, spustil pipo iz ust in vrgel puško raz ramo in se poprijel gabrovih vej. Niti sam ni vedel, kaj se je dalje. Zmanjkalo ga je vršja.
Lov se je končal. Ustrelili so tri volkove in več drugih živalij. Lovci so se za čeli zbirati od vseh stranij baš na onem mestu, kjer so ostavili gospoda Sladnika.
»Kje je Sladnik, kaj je s Sladnikom?« so vpraševali jeden drugega. — »Tu je njegova puška, glej pipo--menda ga niso
pojedli volkovi!« Tako so govorili med seboj lovci in gledali po snegu, če bi morda našli sled izgubljenega tovariša.
»E, gospodje«, je začel neki gonjač. — »Moglo se je to zgoditi. Ko bi bil jaz volk, tudi jaz bi rad okusil Sladnikovo meso...»
»Jezik za zobmi, kmetavs I« je zagrmel najedenkrat Sladnik, sedeč na visokem gabru.
nemire. — To je kratek izvleček iz rumunskega poročila o zadnjih dogodkih. Kakor se vidi, so Rumuni dobili sultana že na svojo stran, toda to jim bo kaj malo koristilo, ker bo Rusija odločno na strani Bol garov, naša monarhija bo pa postopala v sporazumu z Rusijo.
Waldersee intangiblle. Poročali smo pred nekaj časom, kako ostro so kritikovali celo berolinski in drugi nemški listi številne slavospeve v Kino odhajajočemu vrhovnemu poveljniku grofu Waldersee. To povsem upravičeno kritiko jo general sam izzval, ko je celih 14 dnij lazil po raznih krajih Nemčije ter imel mnogo več ali manj nesrečnih govorov. Tako »nečuveno« postopanje napram »bodočemu rešitelju Nemčije« in menda cele Evrope v Kini je pa izredno razburilo berohnske vladne kroge. Iz pisave oficijoz-nega »Reichsanzeigerja« je razvidno , da vlada iskreno obžaluje, da ne more prepovedati in kaznovati vsake kritike nad Wal derseejem. Seveda je zaman ves vladni trud, kritikom ne bo zamašila ust in tudi teda) ne, če gre za bolj ali manj proslavljenega generala.
Vzroka angleških, nevspehov v sedanji vojski je iskati po sodbi modrih angleških politikov v — premilem postopanju Robertsa in njih generalov. Starokon-servativni, sicer dokaj zmerni londonski list »St. James Gazette« ne more najti dovolj graje, ker se Roberts še sedaj ni oprijel vzgleda generalaWeylerja na Kubi. Jednako srdito piše istotako konservativna »Mornig Post«. Angleži so se v novejši dobi popolno izneverili pravemu značaju Imajo namreč prevelik rešpekt pred zasebno lastnino. Tu in tam so sicer zažgali kako bursko farmo, toda ne v toliki Zažgati hi bili morali Angleži čim največ burskih bivališč. Žene in otroci bi bili potem pribegli v vojni tabor, Krflger bi bil moral rediti 15.000 žena več in vojska bi bila že davno pri kraju. Tudi ropanju se je skoro do cela odvadil sedanji angleški rod. Ropanje je v vojski neobhodno potrebno sredstvo in provzroča izboren učinek na prebivalstvo dežele, skozi katero prodira armada. Prevelika miloba je kajpada provzro-čila tudi zadnjo »zaroto« proti Robertsu. Torej več požiganja, ropanja in seveda tudi klanja, pa bodo Buri kmalu ugnani v kozji rog.—Tako pišejo londonski konservat. listi, in to v trenutku, ko se ves omikani svet zgraža nad nečloveškim postopanjem Robertsa in njegovih napram Burom in tujcem. Ali je potem čudno, da skoro ves svet simpatizuje z Buri in se veseli vsakega angleškega poraza?
sedaj šentjurske župnije pred ne mnogo leti svoje ranjke na šmarijsko pokopališče nosili. Ljubi Bog povrni g. dekanu ves trud, katerega je imel sedaj in popred kot župnik šentjurski, ko je neumorno vedno delal za prenovljenje in olepšavanje cerkva, zlasti pa še za omenjeni kip, katerega je on omislil. Šentjurska župnija se ga bo vedno s hvaležnostjo spominjala, farani pa se bodo radi zatekali v dušnih in telesnih potrebah za pomoč k svetemu Antonu na Tabor, kakor nam je veleč. g. dekan sam svetoval. — Ob jednem pa tem potom izrekamo šentjurski farani najiskrenejo zahvalo vsem, ki so k slovesnosti pripomogli, v prvi vrsti veleeenje-nemu gospodu kiparju Janezu Vurniku iz Radovljice, katerega zavoljo njegovega krat, nega dela vsein toplo priporočamo, potem pa vBom, ki so se iz drugih krajev 26. avg. potrudili na Tabor.	J. D.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. avgusta.
OBebne vesti. Računski oficijal pri rač. oddelku dež vlade kranjske M. R o s c h-n i k je imenovan revidentom in rač. asist. M. F i e c h i oficijalom. — Fin. konc. prakt. Fr. Skaberne v Ljubljani je imenovan konc. praktikantom pri namestništvu v Trstu. — Okrožnim zdravnikom na Brdu je imenovan dr. Albert Rohlik. — Dne 2. avg. se je v Brnu poročil Janko Kremenšek, c. kr. tajnik pri dež. vladi v Celovcu z gdč. Ireno Ruška. — Primarij v dež. bolnici v Ljubljani dr. V. G r e g o r i č s 1. sept. za tri tedne odpotuift..y..toPiififi ,y,Ljftiku. f Za župnijo Kranj je g. Anton Koblar,
imenovan vlč. kurat v deželni prisilni
V smrtnem strahu, da ga ne bi požrl volk, je splezal v največji sili na vrh gabra, a nato ni mogel doli.
»Je li mogoče? Vi, gospod Sladnik, na gabru! Pa kako ste prišli nanj ?!« klicali so mu lovci in hoteli počiti smehu.
»Kaj se smejete, hudobneži! se je zadri gospod Sladnik. — »Tega ste vi krivi! Zakaj ste me postavili ravno na to mesto !! A?!.. Toda sedaj me spravite doli, saj sem že ves trd mrazu!«
In ni bila lahkota, spraviti ga z drevesa. Trije gonjači so morali splezati na gaber, da so pridržavali Sladnika. Malo je manjkalo, da se ni strkljala vsa trojica s Sladnikom na zemljo. S težavo so ga spustili doli med lovce, ki so ga veselo pozdravili.
Sedaj jih je oštel gospod Sladnik vse po vrsti. In vsi so voljno prenašali psovke, saj jim je vendar provzročil Sladnik toliko smehu. Kmalu se je začela gostija pri velikem ognju. Tudi gospod Sladnik se je udo-brovoljil, da, rekli so, da ga niso videli nikdar še tako vcBelega kakor tedaj.
Od tega časa ni emel nihče spomniti gospoda Sladnika lova na volkove. Bil je to njegov prvi in zadnji lov na te nesrečne zveri.
0 Anton
meri, kakor bi bilo želeti! \ delavnici.	„--*»«>
^ čem arir»iork£t shodu. M0-
ravski kat. Čehi so naznanili, da se slovenskega kat. shoda oficijelno udeleže, in sicer pridejo v Ljubljano : Vodja kat.-nar. stranke dr. M. H r u b a n , odv. v Olomucu ; drž. posl. dr. A C. S t o j a n ; predsednik katol. polit, društva dr. S e d 1 a č e k in nadučitelj K a d 1 i č & k.
Slavnostni banket I. hrvatskega katoliškega sestanka bode v sredo dne 5. sept. ob 2. uri popoludne. Prijave za banket sprejema g. A. Z e i n i n g e r, Zagreb v Dugoj ulici br 14. Cena za banktt 6 kron.
Udeležba na I. hrvatskem katol shodu. »Katol. List« javlja, da je dosedaj iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Istre, Bosne in Hercegovine ter slovenskih dežela prijavljenih nad 1200 udeležencev, a prijave še vedno dohajajo. Hrvatski listi navdušeno po-
zdravljajo dohod Slovencev. Vstopnice za 1. hrvatski kat shod se dobe v naSem uredništvu.
Hrvatje na II slov. katol. shodu
»Katol. List« prinaša poziv, s katerim vabi Hrvate na II. slov. kat. shod. »Katol. List« pravi mej drugim: »Bratje Slovenci sprejeli bodo Hrvate veselim srcem, a pokazati hočemo jim z našim posetom tudi našo osobito ljubav in bratimstvo. Ni treba pozabiti na to: interesi bratov Slovencev so tudi naši interesi, a naši interesi so oni bratov Slovencev«.
Dva javna shoda bodeta v nedeljo dne 2. septembra, in sicer priredi kat. | ol. društvo za selško dolino shod v Selcih na Fertici ob 3. uri popoludne in ob istem času ljubljansko kat. polit, društvo v Košani na Notranjskem.
Slovensko gledališče. Letošnja se zona slovenskega gledališča se namerava otvoriti dne 15. septembra z izvirno igro «Jakob Ruda«, v kateri bodeta gostovala gg. I n e m a n n in Borštnik. Na-daljni projekt je naslednji: Druga predstava bode v nedeljo 16. septem. »Zapravljivec«, tretja v torek 18. sept. »Od stopinje do stopinje«, četrta v četrtek 20. sept. »Hamlet«.
V teh predstavah gostuje ter se ob jednem poslovi od slov. gledališča g. Inemann. V soboto 22. sept. je prva operna predstava. Pela se boda »Aida«; v nedeljo 23. septembra se bode igrala prva noviteta »Dolski župnik« (Der Pfarrer von Kirchfeld) eventuvelno pa bode namestu te igre — »Martin Smola«. Prva operna noviteta bode v torek 25. Beptembra. Pela se bode hrvatska opera »Zrinski«, zatem sledi dne 28. sept dramska noviteta »Sedem gavranov«, potem
sv. na-
Orkveui letopis.
Iz Št. lurija pri Grosupljem. 26 avgust 1900 leta bo ostal v trajnem spominu šentjurske župnije zlasti pa taberske soseske. Ta dan namreč je bila slavnost in slovesnost pri podružnici sv. Nikolaja na Tabru, kakor je menda še nikoli ni bilo in je ne bo, s slovesno sv. mašo in prav pravilnim petjem po cerkvenih določilih. Zato je bilo pa tudi ljudstva ogromno število na Tabru, ki se je z gospodo vred odlikovalo z lepim vzgledom in vedenjem ter tako kazalo očitno svoje versko prepričanje. Privabilo pa je vse na Tabor slovesno blagoslovljenje kipa Antona puščavnika, katerega so v zares ravno votlino, puščavi podobno, pod tabrom postavili. Trdna volja in dobro srce mnogo storita. Misel za kip sv. Antona puščavnika, katerega verno slovensko ljudstvo, zlasti kmetsko, tako rado in zaupno na pomoč kliče v vseh potrebah, lepota kipa samega na sebi, ki je ves iz kamna izklesan in pred slavlja sv. Antona premišljajočega vsemo gočnost Božjo iz narave in njene lepote, posebno pa še lep nagovor veleč. g. dekana šmarijskega, vse to je povzdignilo slavnost, zanimanje vernega ljudstva pa je privedlo do vrhunca. S pobožnim srcem in sveto željo, naj bi nam dobrotljivi Bog pomagal v tej ah oni zadevi na priprošnjo sv. Antona, je pristopil vsakteri k votlini, nekoliko pomolil, potegnil za žico in glas zvona je naznanjal njegove želje in prošnje, da se je daleč na okoli čvrsto razlegalo. Tako je bilo ta dan na Tabru. Veleč. g. dekan pa je ob jednem blagoslovil križ ob potu blizu omenjene votline sv. Antona, v Ponovivasi pa lepo znamenje, mimo katerega so vaščani
2. oktobra opera »Puščavnikov zvonček« in 5. okt. dramska noviteta »Bobrov kožuh«. V torek 9. okt. bode dramska noviteta »Četrta božja zapoved« ; dne 13. okt. prvikrat »Šivilja«, dne 16. okt. prvikrat »Tanhauser«, dne 28. okt. prvikrat »Romeo in Julija«, dne 30. okt. »Sapbo«. Nadaljne predstave bodo v drami: »Mam'zelle Nitouche«, »Mlinar in njegova hči«, »Sovražnik svojega ljudstva«, »Devica Orleanska«, Aškerčeve: »Tujka«, »Red sv. Jurija« in L e v č e v »Gospod glavar«, dalje »Pri belem konjičku«, »Palček«, »Hanele«, »Fuhrmann Henschel«, »Dolska cesta«, Cankarjeva izvirna komedija »Za narodov blagor«, »Vroča kri«, »Prababica«, Medvedova igra »Za pravdo in srce«, »Madame bana Gene«, »Naša kri«, »Rokovnjači«, »Pariški žid«, »Pojdimo na Dunaj«, »bamaritanka«, »Raztrganec«, »Adriene Lecoureur«, »Charles Tante«, »Probe kandidat« itd. Operni r e-pertoir: »Aida«, »Zrinski«, »Puščavnikov zvonček«, »Tanhiiuser«, »Nitouche«, »Pikova dama«, »Prodana nevesta«, »Trubadur«, »Dalibor«, »Janko in Metka«, »Čarobna pi-ščal«, »Mascolte«, »V vodnjaku«, »Lepa Ga-lateja«, »Lohengrin«, »Gorenjski s 1 a v-č e k«, »Marija Rohan« in eventuelno »Don Juan«, »Psoglavci« in »Čarostrelec«. Režiserji drame bodo letos Ceha Dobrovolny in Deyl ter Slovenec Verovšek. Za opero je angaževano mnogo novih močij.
Slomšekova slavnost v Slovenski Bistrici. Poroča se nam : Dne 26. avgusta smo bili v Slovenski Bistrici na Slomšekovi slavnosti. Natančnega popisa vem, da ne zahtevate. Ljudstva je bilo obilno, blizo do 15 stotin; vsi prostori prenapolnjeni. Navdušenje izredno. Iz slavnostnega govora, v katerem jo govornik č. g. Mih. Lendovšek, župnik in dež. posl., vsestranske zasluge slavljenca iskreno poveličeval, bodi pred ■vsem eno omenjeno. Govornik je slavil Slomšeka kot priljubljenega narodnega pesnika in veselega pevca ter rekel, da kar zadeva nežnost in poljudnost čustev in izraza, ga doslej nihče ni dosegel, še manje prekosil in je trditev svojo z nekaterimi prekrasnimi zgledi pojašnjeval n. pr. »Mati pri zibeli«, »Nebeške bukvice« itd. Želji govor-nikovi, naj bi naša preslavna družba sv. Mohorja izdala brž ko mogoče izbrane pesmi Slomšekove, morda že v prihodnjem letu, in pozneje zaporedoma basni, prilike, povesti, životopise in drugo primerno tvarino, so navdušeno pritrjevali zbrani zborovalci. Slomšek je gotovo vreden, da se njegove ljubke pesmi in drugi izbrani spid nahajajo po vseh slovenskih hišah širne naše domovine. Prosimo nujno, naj se ta izjava uva-žuje na dotičnem mestu !
O vojaških vajah se nam poroča z Rakeka: Pri nas in v okolici je toliko vojakov, da še nobeno leto ne toliko. Domači polk št. 17 je v Blokah, kakor tudi 2. bos. polk ter 7., 8. in 20. lovski bataljon. Koroški polk štev. 7. je v Starem trgu ; v Ložu in Grahovem so konjiki in topničarji Dne 4. septembra bode konec vojaških vaj, kakor se sliši in sodi, okoli 2. ure popoludne med Rakekom, Begunjami in Bezuljakom. Isti in drugi dan se vojaki z železnico odpeljejo z Rakeka. Tudi to bode vaja za vojake in že-leznično upravo. V 12 urah vstopi in se odpelje nad 30.000 vojakov. Vse je radovedno, kako se to konča. Polki bodo stali mož pri možu na cesti od Rakeka proti Blokam, torej v daljavi 21 km. Takrat bode na Rakeku gnječa. Že sedaj hodijo mnogi gledat živahno vojaško gibanje, zadnje dni vojaških vaj pa pride gotovo veliko tujcev. Danes, 30. avgusta, je tukaj umrl drugi vojak za ostrupljenjem krvi; prvi je umrl za legarjem. Oba sta pravoslavna Bošnjaka. Pokopat ju pride pravoslavni duhovnik iz Gradca.
Tretja sinoda za lavantinsko škofijo bode letos od 4. do 6. septembra. Prva je bila 1. 1883, druga 1. 1896.
Občinske volitve na Koroškem.
VŽelezniKapli je izvoljen županom strastni nasprotnik Slovencev, oskrbnik R. Prugger. — O volitvah za občino Bela poroča »Mir« : Dne 16. t. m. je bila obč. volitev za občino Belo. Izvoljeni so bili v I. razredu: Weidholz (grofov gozdar), bar. Baillu, Mubi (dosedanji župan), Nečemer, Prepotnik, Engliinder. Namestniki: Lipš, Paylič, Mallo. V II. razredu: Gross, Ku-
pec , Piskernik, Lesnik, Kapus, Potočnik; namestniki: Jerlih, Iiezman, Pavel. — V III. razredu : Šervicelj, Župane, Ilaller, Pa-sterk, Urh, Grubelnik , namestniki: Sluga, Potočnik, Piskernik. Drugi in tretji razred smo torej dobili. V prvem pa imamo samo dva, ki nam nista nasprotna. Žal, da moramo pripoznati, da smo izgubili I. razred samo vsled brezbrižnosti za stvar. Vseh volilcev za le-ta razred je 17. Izmed teh bi bili Slovenci prav lahko dobili 12 ali še več glasov. Tri glasove smo izgubili vsled bolezni preč. gg. Šerviceljna in Travna, ki se volitve nista mogla udeležiti, nekateri oddaljeni volilci pa niti vedeli niso, da je volitev, ali pa jih je ostrašilo slabo vreme. Dež je lil, kakor pravijo, »kar ga je le dol moglo«. Da je pa sicer vse tako izpadlo v drugih dveh razredih, je v prvi vrsti zasluga vrlih Rebrčanov ; kdor je le količkaj mogel, je šel k volitvi. Tako je prav, tako se kaj doseže! Da bi mi Slovenci pri takih prilikah ne bili tako mlačni in zaspani, bi se često-krat pokazalo, da smo po naših slovenskih koroških tleh našim nasprotnikom lahko kos. Kedaj bo vendar napočil dan, ko bomo sprevideli, da ai Slovenci na Koroškem sami kopljemo — grob. Da bi takrat lo že ne bilo prepozno! Volitev se je vršila hitro in povsem mirno. Da so nekateri nasprotniki potem nam zabavljali, to je samo ob sebi umevno, saj drugače niso zdravi. Pustimo jim to veselje!
Nasledki pijančevanja. V nedeljo 26. avgusta so se stepli po noči pijanci v Kapli ob Dravi na Koroškem. Eden, gluh in mutast, je obležal mrtev na mestu pretepa, prehoden z nožem v srce in na več krajih. Zlobneže imajo že pod ključem. Nesrečno pijančevanje !
Koroške novice. Vpokojeni cestar Tomaž S u r 11 v Grebinju je dobil častno svetinjo za 40-letno zvesto delovanje. — Za živinozdravnika v Železni Kapli je imenovan g. Jos. P a n k 1. — V Beljaku je umrl dne 34. avg. g. Fr. K a s m a n h u b e r, poeestnik, star 88 let. — Puškarsko šolo v Borovljah je minulo leto obiskovalo 130 Slovencev in 20 Nemcev. Ali je bilo kaj slovenskega pouka ? — Sadjarska razstava v Volšberku bode od dne 13. do 16. oktobra. — V Železni Kapli hočejo vpeljati električno razsvetljavo. — Do 10. sept. sta razpisani notarski službi v Volšbergu in Podkloštru. — Dne 23. avg. je pogorelo ob Vs 9- uri zvečer posestvo p. d. Lavriča v Goričah, St. Jakobske fare. Gospodar se je ravnokar vlegel in začel drem-ljati, ko mu je skozi okno udarila v oči svetloba. Samo v srajci oblečen je skočil ven, a skedenj je bil že v plamenu, da je mogel rešiti samo živino. Ogenj se je hitro razširil tudi na streho hiše, in čeravno ste požarni brambi iz Rožeka in Št. Jakoba hitro prišli na mesto nesreče, niste mogli nič več rešiti. Zgorelo je vse žito in aeno, gospodarski stroji, oprava, obleka in 35 gld., katere je imel posestnik v omari pod streho. Rešili so življenje le sebi in živini. Zavarovanega je bilo le malo, tako da je posestnik jako pomilovanja in pomoči vreden. Sodi se, da je ogenj položila zlobna roka, ker je začelo goreti zunaj skednja.
Iz celovške škofije. Župnijo Ravno je dobil g. Fr. T u t e 1, provizor v Kame-ringu, in župnijo Školiče v labudski dolini g. Jan. P a j d a r, župnik v K dbnici. —Letošnji župnijski izpiti bodo od 9. do 11. okt. —Razpisani sta župniji: Št. Lenart v labudski dolini do 4. okt. in Vajče do 3. okt. — Dne 22. sept. bode dijakon, g. Edgar Klimsch, posvečen v duhovnika.
Štajerski deželni odbor proti slovenščini. Štajerski dež. odbor je slovenski dopis občine Kag poslal občini nazaj z naslednjim nemškim odlokom: »Občini Kag vrača dež. odbor ulogo z opazko, da je uradni jezik štajarskega dež. odbora nemščina in da je občina primorana tudi nemško pisane dopise sprejemati in nanje odgovarjati. Zato se mora na priložene dopise tekom osmih dnij odgovoriti, sicer se bode moralo obč. zastopnika kaznovati z globo 20 kron. — Tako Nemci! Kaj bo li kranjski deželni odbor vrnil milo za drago in tako postopal proti Kočevcem. To bi bilo viharja po nemškem časopisju, ko bi se od Ko-čevcev zahtevali slovenski odgovori!
Duhovniške premembe v lavan-tinski škofiji. Za beneficijata v Ptuj pride
č. g. Anton Po d vinski, dozdaj kaplan v Slivnici. Prestavljeni so čč. gg. kapelani Frančišek Trop iz Vitanja v Slivnico, Jož. Panič od Sv. Marka pri Ptuju v Iiajhen burg, Karol Ku mer iz Tinja nazaj v Konjice. Nastavljeni so bili čč. gg. novomaš-niki: Kociper Anton pri Sv. Marku pri Ptuju, Adlasnik Franc na Muti, Planine Franc na Tinju pri Slov. Bistrici. Iz Rima došli č. g. Anton Jerovšek nastavljen je v mariborski ord. pisarni.
Utonil je pri Sv. Juriju ob Ščavnici 151etni Anton Stramič iz Biserjan. Gnal je konje v Ščavnico kopat, prišel ž njimi v vr tinec in utonil. Konji so se rešili.
Stavka v Zalogu. Kakih 18 delavcev takozvane »črne fabrike«, kjer pripravljajo železnične prage, je ustavilo delo v ponedeljek 27 avgusta. Povod je bilo neko ne-sporazumljenje glede plačila. Delavci zahtevajo tudi večje plačilo, da bi Be jim namreč plača zvišala pri 1000 pragih od 20 gld., katere so dosedaj dobivali, na 30 gld.; trpljenja in napora pri tem delu je res veliko. Dne 30 avgusta imajo delavci izplačilo, ob jednem se odloči, je-li zopet stopijo v delo ali ne. — Ob jednem pripomnimo, da bi bilo želeti ravno pri tej »črni labriki« malo več ozira na nedelje in praznike. V očitno pohujšanje se večkrat izvršujejo dela na prostoru bhzo ceste ob takih dnevih, da se ljudstvo opravičeno pritožuje.
Nova Vilharjeva opera. Naš rojak gospod profesor F. Vilhar v Zagrebu piše sedaj novo opero »Ivanjska kraljica«, kateri je besedilo napisal pesnik Milivoj Podravski. Gospod Vilhar je svoji operi »Smiljani« pri-dejal na koncu nov prizor ter se bode ta opera, kakor čujemo, pela tudi na slovenskem odru v Ljubljani.
Ljubljanske novice. Nevarenko-s e c. Jožef Verhovc je prišel na košnjo in to priliko porabil, da se je v Ljubljani napil žganja. Napiti Verhovec je bil življenju treznih Ljubljančanov s svojo koso nevaren, zato ga je stražnik pripeljal na magistrat po treznost — Izgubil je Fr. Pravst kratko srebrno verižico. Obesek na njej imel je miniaturno podobo pasje glave.
Požar v Ribnem. Dne 28. t. m. popoldne, kakor smo že sporočili mej brzojavkami , je v Ribnem pri Bledu navstal požar, ki je v primeroma kratkem času vpe-pelil poslopja sledečim gospodarjem: Ant. Povšinu, Jan. Valantu, Jak. Kumerdeju Sim. Koželju, Val. Božiču in Fran Urhu. Mat. Justinu sta pogorela hlev in kozolec, Val. Pibru pa deloma streha. Večina posestnikov je bila ob pričetku požara na polju in v gozdu. Gasilna društva z Bleda, iz Boh. Bele, Radovljice, Gorij, Breznice in Kamne Gorice so požar omejila. Škode imajo: Povšin 2400 K (zavarovan za 1200 kron), Valant 3000 (400), Božič 2000 (800), Urh 2800 (1200), Kumerdej 2400 (—), Koželj 2000 (—), in Justin 1000 K in tudi nezavarovan. Goreti je začelo pri Povšinu, kjer so, kakor se sodi, zažgali otroci s cigaretami.
Goriške novice. Anarhist Iv. Ipavic, katerega je zaprla policija v Gorici, je doma v Banjšicah. Pri aretovanju so ga nagovorili slovenski, a on je dejal, da ne zna slovenski. — V Gorici je ujela policija kletnega Karola Ilaschla, ki je ušel starišem iz Št. Polita na Nižje - Avstrijskem. — V Gradišču ob Soči je umrla 121etna deklica Pe-rini iz laškega Vidma, ker se je najedla strupenih sadežev.
Velik požar je v vasi Lipa pri Ka-stvu vpepelil 12 poslopij. Škode je okolu 100.000 K.
Porotne obravnave se v Ljubljani prično v ponedeljek 3. septembra. Prvi dan prideta na vrsto 231etni Fr. Zakrajšek z Vel. Mlačevega in 391etni rudar I. Otrin iz Idrije zaradi uboja; dne 4. sept. 181etni Fr. Rode iz Zaloga zaradi teške telesne poškodbe in Fr. Breskvar zaradi žaljonja časti (toži knjigovez Bonač radi nekega »Poslanega«); dne 5. sept. Katarina Silvester zaradi goljulije, 251etni A. Dolinar iz Tržiča zaradi tatvine.
Mestna ljudska kopel. Od 20. do 25. avgusta letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 740 in sicer (pršnih 384, kadnih 156) za moške, za ženske pršnih 70, kadnih 140.
Zdravje v Ljubljani od 19. avg. do 25. avg. Novorojenih 27, umrlih 20; mej njimi za škarlatico 1, jetiko 2, vnetjem so-
pi/nih organov 1, vsled samomora 2, za raz ličnimi boleznimi 14; med njimi 5 tujoev in 10 iz zavodov; za intekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom, tujec bolan prenešen v c. k. vojaSko bolnico 1, za grižo z bluvanjem 1.
Ogenj je uničil minulo nedeljo popoldne posestniku Ant. Hoata v Slinovcu pri Kostanjevici hišo, hlev, gospodarska poslopja in kozolec. Škode ima 6000 kron, zavarovan j 3 bil le za 1000 kron. Zgorela mu je tudi krma in orodje. Živino in nekaj obleke so rešili. Zažgal je šestletni njegov Bin z žve-plenkami pod kozolcem mej popoldansko službo božjo.
Darovi.
Dijaški kuhinji v Kranji so v času od 1. aprila do vštetega 31 julija leta 1900 izročili oziroma doposlali p. n. gospodje, dame, uradi in družbe naslednje darove: Dr. Val. Štempihar vstopnina h koncertu 4 K, prol. A. Zupan vstopnino h koncertu 1 K, taisti za obletnico po umrlem bratu 3 K, profesorski kolegij za mesec april 10 K, župnik Janez Karlin iz Smlednika 20 K, prebitek koncerta, katerega je priredil sl. čitalniški godbeni klub kranjski v prid »Dijaški kuhinji« 306 K 67 v., dura-kisti pri Pet. Mayr-ju 1 K bO v., »za pol litra, ki sta ga hotela dva plačati« 40 v., slavna Kranjska hranilnica v Ljubljani 100 K, gdč. Emilija Lapajne iz Školjeloke 2 K, II. a) razred »za izposojena držala« 64 v., durakisti pri Pet. Mayr-ju 1 K 60 v., sodni admnkt Al. Seliškar »dobiček« od pik6-ja 1 K 90 v. in »izgubitelj« še 10 v., Franc Kuralt iz Kranja: »za poravnano pravdo« 40 K, »namesto burgimderja« 1 K, Iv. Pe-trič, mestni kaplan v Skofjiloki 12 K, profesorski kolegij za mesec majnik 14 K, Janez Hromeč župnik na Šenturski gori 2 K, zadržani Člani profesorskega kolegija mesto vstopnine h koncertu, katerega je priredil sl salonski orkester v Kamniku v prid Di-jiški kuhinji v Kranji, 11 K, čisti dohodek tega koncerta 120 K, namesto vstopnine k temu koncertu daroval okrajni glavar dr. Gstettenhofer 2 K. Matevž Hlebčar »za poravnano pravdo« 6 K, od pike-ja »iz žepa Al. Seliškarja« 3 K, preostanek majniškega izleta III. a) razreda 1 K 20 v. in V. a) razreda 1 K, po dr. Prevcu za globo iz kazenske pravde od P. A. prejetih 30 K, profe sorski kolegij za mesec junij 9 K, dr. Val. Štempihar in prof. Ant. Stritof »preplačana vožnja v Kamnik« 1 K 24 v., dr. Ant. Arko iz Škofjeloke »zdravniški honorar Dijaški kuhinji v dar« 6 K 30 v., sodni adjunkt Al. Seliškar »dobiček pri pikč ju 1 K, taisti skupilo za cigareto« 20 v., podpora vis. dež. zbora vojvodine kranjske za leto 1900 500 K, namesto venca na krsto pokojnemu gosp. dekanu Ant. Mežnarcu, kot članu upravnega odbora in bivšemu večletnemu podpredsedniku mestne hranilnice kranjske, so darovali ger : V. Majdič 10 K. Ferd. Sajovic 5 K, Fr. Dolenz 5 K, Pet. Mayr 5 K, C. Pire
4	K, Ferd. Polak 2 K, Kari Puppo 10 K, Iv. Rakove 2 K, Fr. Sajovitz 2 K, Kari Šavnik 10 K, dalje so iz istega namena še darovali gg. in dame: Kari Florijan 5 K, Marija Keršič 2 K, Franja Keršič 3 K, I. L. 1 K, Fr. Luznar 1 K, Marija Marenčič 6 K, Anton Majdič 1 K, Mavr Mayr 4 K, prof. Fr. Novak 2 K , prof. Peterlin 2 K, sodni adjunkt Peterlin 2 K, Kari Puppo 10 K, dr. Ed. Šavnik 6 K. dr. Val. Štempihar 2 K, prot. Ant. Štritol 1 K. Iv. Valenčič 1 K, nadzornik And Žumer 2 K, gimn. ravnatelj Jos. Hubad 4 K, prof. dr. Val. Korun 1 K, A. L. 3 K, dekan Iv. Lavrenčič 10 K, prof. Ivan Maselj 2 K, prof. dr. Perne 4 K, prof. dr. Riedl 2 K, kaplan Iv. Škerjanc 3 K, kaplan I. Štrukelj 4 K, in nadzornik And. Žumer »v posebni spomin umrlemu dekanu« 10 K. skupaj 149 K; »za poravnano pravdo« 30 K, dr. Ed. Globočnik »zdravniški honorar« 3 K, Matevž Rebolj, župnik v Tru-škah, daroval namesto venca na grob dekana Ant. Mežnarca 10 K, iz istega namena so darovali še: vp. župnik A. Kummer 4 K, M. K. 6 K, Tona Bajželj 1 K in Rotija Vranč 1 K, profesorski kolegij za mesec julij 10 K, župan Niko Lenček iz Škofjeloke 5 K, dekan Fr. Kummer iz Stare Loke 14 K, »birmska botra« po gosp. nadučitelja Luznarju 2 K, župnik' Ant. Žlogar iz Kranjske gore 2 K, »en _ romar« 1 K, »Nekdo« 1 K. župnik Jan. Šaler iz Dupljan 4 K, »žalujoči prijatelji o prebritki izgubi Jan. Deisingerja, sodnega kanclista v okofjiloki, namesto venca na krsto nabrala za Dijaško kuhin|o v Kranju gg. sodni svetnik Fr. Mi-kuš in učitelj Slavko Flis 42 K. — Odbor izreka vsem p. n. darovateljem in darovate-ljicam svojo najsrčnejšo zahvalo in prosi sl. občinstvo še nadaljne naklonjenosti posebno v prihodnjem šolskem letu, v katerem ee popolni kranjska gimnazija na 8 razredov s
5	vsporednicami.
Za f prof. Jos. Marnov spominek so darovali še p. n. gospod|e : kanonik Jan. Sajovic 10 K, župnik Jan. Teran 5 K, župnik Kari Jančigar 6 K, dr. V.
Gregorin 8 K, g. župnik Jan. Podboj 2 K, dr. Debevec Ž, Len. Zupan 1 K ; poštni gg. uradniki Kozlevčar, Gregorin, Pogačnik in Podgornik 5 K.	M. Saie, župnik.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 31. avg. Cesar se pripelje jutri zvečer iz Isla. Govori se, da bo i tekom prihodnjega tedna sprejel več poslancev raznih strank ter jih vprašal za mnenje o položaju.
Dunaj, 31. avgusta. Tekom zadnjih dni je ministerski predsednik imel na tihem pogovore z raznimi desniškimi i poslanci, pa tudi z nekaterimi levičarji.
Praga, 31. avgusta. Danes zboruje v Pragi izvrševalni odbor mladočeške stranke. Ako se posreči, Čehe odvrniti od obstrukcije, bode državni zbor v najkrajšem času sklican, sicer Korber razpusti sedanji državni zbor. Čehi menda zahtevajo koncesijo, da pride na seotež češkega ministra češki politični strankar. „Plzenski obzor" pa javlja, da postane Korberjev naslednik, ako se mu sedanja akcija ne posreči, marki B a c ij u e h e m.
Lino, 31. avg. V Bregencu je umrl danes oče dež. glavarja in poslanca dr. Ebenhocha, Gebhardt Ebenhoch, bivši bankir, v 75 letu svoje starosti.
Budimpešta, 31. avgusta. Baron Banffy, ki je sedaj brez mandata, bode nastopil kot kandidat opozicijo-nelne stranke v budimpeštanskem okraju.
Beligrad, 31. avg. Kralj je vsprejel budimpeštanskega zastopnika Barlovaca, ki je prišel h kralju kot zaupnik Milanov ponujat Aleksandru spravo z očetom. Milan je uvidel. da proti Aleksandru ne opravi ničesar, in je pripravljen spraviti se s sinom ter se nastaniti v inozemstvu, ako se mu zagotovi letne apa-naže pol milijona frankov.
Bukarešt, 31. avgusta. V neki vasi so se v gostilni sprli Bolgari in Eumuni. Neki Rumun je zaklical: Po-bijte jih ! Nato so planili na Bolgare; devet je težko ranjenih. Tudi več Ru-mun-jv je ranjenih.
Berolin, 31. avgusta. Listi poročajo, da pride ruski car dne 18. septembra v Pariz in se bode z Loubetom udeležil vojaških vaj.
Rim, 31. avgusta. V spremstvu treh kardinalov in mnogo škofov se je podal včeraj papež v baziliko sv. Petra, kjer je bilo zbranih do 10.000 italijanskih in zunanjih romarjev. Sv. očeta, ki se prav dobro počuti, so navzoči navdušeno pozdravljali.
Rim, 31. avg. Obsojeni župnik Val poni izjavlja, da je pač govoril o umoru kralja, a da je le primerjal minljivost kraljev z večnostjo cerkve. Izjavil je določno, da bi morala tudi v Italiji biti za morilce pripravljena ve-šala, in je pritrdil, da je izjavo Vatikana odobraval, ni pa odobraval kraljevega, umora.
Rim, 31. avgusta. Vlada zahteva od Anglije, naj ji izroči anarhista Ma-latesto kot provzročitelja umora kralja Umberto.
London, 31. avgusta. Reut. urad poroča iz Jdaseru, da je vsak hip pričakovati napada na Ladybrand. Na bližnjih gorah se vidijo burske straže. Tukajšnja vojaška oblastva so sklenila braniti mesto proti sovražnikom.
London, 31. avgusta. Listi poročajo: Burski general Devvet je zajel an-glešk železniški vlak z jednim milijonom frankov in 30.000 angleških uniform.
is n Kitajskem.
S kitajskega bojišča danes ni novih poročil in tudi ne takih, ki bi obširneje opisovala včeraj naznanjeno zmago nad bokserji in cesarskimi četami. Tem večjo pozornost pa vzbuja na vseh koncih in krajih neko čudno postopanje Japoncev, ki izkr-cavajo v Amoyu, neki slobodni luki nasproti otoku Formoza, kar na tisoče vojakov. Kraj leži sredi one pokrajine, na katero so Ja ponci prežali že v letu 1895, a se je njih nakana izjalovila vsled odpora Rusije, Francije in Nemčije. Listi so sporočili, da je stopilo na suho v tej luki že 12.000 vojakov, pred katerimi bi se seveda morali tresti zagovorniki nedotakljivega Kitaja. Morda je pa to število nekoliko pretirano, kar je tem verjetneje, ker tak poskus z ozirom na transportna sredstva in druge priprave ni tako naglo izvedl|iv, da bi ga drugi ne mogli opaziti poprej, dokler ni izveden.
Kolonija, 31. avg. Tukajšnji listi obžalujejo, da ni več opaziti toliko hva-lisane jedinosti mej velesilami.
London, 31. avgusta. Peterburški dopisnik londonskega „Central News" javlja, da Rusij t smatra, da je z oprostitvijo poslanikov v Pekinu dosežena naloga združenih mednarodnih vojnih čet. Rusija bode to naznanila zaveznikom. Združene ameriške države so se izjavile, da so zadovoljne s posredovanjem Li-Hung-čanga. Istega mnenja sta Rusija in Japonska, nasprotujejo pa Nemčija, Italija in Avstrija, Angleška se pa noče vezati.
Berolin, 31. avgusta. Li - Hung-čang se nahaja sedaj v Shanghaju. Prvotna vest o sklepu admiralov se torej ne potrjuje.
Berolin, 31. avg. Poročila trdijo, da je ruska vlada predlagala, naj bi se Li-Hung čang izvolil pooblaščencem za Kino in ž njim pričele obravnave glede miru. Vse države, tudi Anglija, so bile s tem zadovoljne, le Zjedinjene države so odklonile ta predlog.
London, 31. avgusta. Iz Hong-konga se poroča, da so se razmere na jugu Kitajske silno poostrile. Prišli so na sled zaroti, ki je hotela 15. septembra pričeti v Kantonu upor proti tujcem in ga potem razširiti po celi južni Kitajski.
London, 31. avgusta. Iz či - Fu poročajo: Guverner Sensi-Yu je pred tednom pozval tujce, naj pridejo v Ya-men. Vsi. ki so se vabilu odzvali, so sedaj pomorjeni.
London, 31. avg. „ Times" poročajo iz Shanghaja 29. t. m.: Zveza mej Pekinom in Tientsinom je pretrgana. Pokrajina na severu od Tung-Tsanga je preplavljena.
London, 31. avg. Večerni listi poročajo iz Washingtona 30. t. m., da je ministerstvo po dveh dolgotrajnih sejah sklenilo poslati velesilam formalne prošnje. naj sklenejo mir s Kino. Vlada meni, da naj mejnarodne čete takoj po zagotovitvi miru ostavijo Pekin in admirali dovolijo kitajskemu dvoru, da se povrne v glavno mesto. — V vojnem oddelku se vrše priprave, da bo 5000 ameriških vojakov prezimilo v Kini.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 30. avgusta 1900.
Zs 50 kilogramov.
Pšenica za jesen . K 7 93 do K	7 94
» » pomlad . » 8*39 » »	840
Rž za jestjn . . » 7 45 » »	7 46
» » pomlad. » 7-7lJ » »	7*80
Turšica za sept.-okt » ti 56 » .>	6 57
» » juui-jull /01 » 528 » »	5 29
Oves za jesen . . » 5-63 » »	5 64
• „ pomlad . . » 5 93 » »	5'94
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0mm.
a Oas opa-3 j iorttujii 1	Stanje barometra t mm.	Temperatura 1)0 (Vizijo	Vutrof 1	■ , f i Nebo	_ M
301 9.zveč	741-8	13-7 |	sl. svzb.	jasno	
31| T. sjuti. |2. popol.	741-7 741-2	98 | 19 3 |	brezv. sl. svzh.	sk. jasno del. oblač.	00
Srednja včerajšnja temperatura 15-9 normale: 17-1',
Hiša z vrtom
ira Selil št. 13 pri Ljubljani
se produ.
Ona se izve pri Janezu Židanu na Selu Št. 8.	765 3-2
Dva mizarska pomočnika
in
enega učenca
762 4-2
sprejme takoj v trajno službo Jakob H o m o v C , mizarski mojster v Cirknici, kamor se je obrniti tudi za daljša pojasnila.
JPi-oda se 77151
hiša štev. 18
v Streliških ulicah.
Več se izve pri g dr. Vallentschag-u,
odvetniku v Ljubljani (Dvorni trg št. 3).
KjtfP^ Ljubljana, Mestni trg 15.
_ __«
C.* ' ■. .... JJ-.Wi.imM
O
SO m m
vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobro izurjen v špecerijski in manufakturni stroki, želi sedanjo službo spremeniti.
Ponudbe upravništvu »Slovenca« pod šifro I. K.	763 3-2
VABILO
k
srečkanju
katero priredi
podružnica c. kr. kmetijske družbe
v JLescah v gostilni pri „Triglavu"-v nedeljo dne 2. septembra 190&
K temu srečkanju vabi najuljudneje
770 i-i	odbor.
V hotelu „ Triglav" Lesce:
V nedeljo dne 2. septembra 1900
VRTNI KONCERT
godbe radovljiškega gasilnega droštva. Prlčetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta.
769 l-i	Spoštovanjem
Josip Pretnar, gostilničar. Štedilno leštilo za tla kScco?id„ea
Dunaji) je najcenejše in najpripravneše sredstvo za doma-o porabo pri leštenji parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 8 11—4,
Služba organista in cerkvenika
ki naj bi bil ob jednem kak rokodelec, se oddaja. Nastopi lahko takoj. 558 4—4
Župni urad Ajdovec, pošta Žužemberk. V najem se da ali pa proda
Hm i m a
s koncesijo za žganjetoč, gostilno in trgovino v Razdrtem pri Postojini.
Hiša je na najlepšem prostoru zraven larne cerkve, sredi vasi, pri glavni cesti Postojina - Trst. Pred hišo je vodovod. Plačuje se lahko na obroke.	768 2—1
Natančneje pogoje daje Fran Tratnik, trgovec v Dolenji vasi, pošta Cerknica.
8. S.
760 3-2
Vsled sklepa kranjske hranilnice se dovoli petim eksternim učencem brezplačen pouk na ljubljanski trgovski in vzgojevalni šoli za šolsko leto 1901 s potrebnimi učnimi pripomočki vred.
Prosilci, ki morajo dopolniti 14. leto, naj vlože tu sem svoje prošnje podprte z naci-jonalo, ubožnirn listom ter izpričevaloin o dovršenem 3. razredu realke ali meščanske šole s pohvalnim redom iz nravnosti, in vsaj s povoljnim redom iz ostalih učnih predmetov vsaj do 20. septembra, da se potem vse došle prošnje v odobrenie predlože slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice.
Ljubljana, meseca avgusta 1900.
Ravnateljstvo trgovinske šole.
Artur Mahr,
imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono.
'S?
i > u i& a j n k a borz a.
D ni 31. avgusta.
Skupni državni dolg v notah ,	97-60
Skupni državni dolg v srebru.....97-25
Avstrijska slata renta 4°/0.......116-95
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97 70
Ogerska zlata renta 4°/0 . . .....llo- —
Ogerska kronska renta 4%, 200 ..........90 60
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1702 —
Kreditne delnice, 160 gld........6H4--
London vista..................242-15
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj	118-20
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C- kr. cekini.....
Dni 30. avgnsta.
3-2c/c državne srečke i. 185-1. 250 gld.. . 5°/0 državne srečke I. 1860, 100 gld . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . i°l„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tisme srečke 4°/0, 100 gld. ..... Dunavske vravnavne srečke 6°L
23-65 19-29 90-45 11-40
172"-160- —
193 — 94 35 13975 250-50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4''/0 .	94-
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	—
» > južne železnice 3°;0	321'
>	> južne železnice 50/„ .	119'
>	> dolenjskih železnic 4°/0 .	99-
Kreditne srečke, 100 gld..............385-
4°/0 srečke dunav. parobr. družbo, 100 gld. .	36)'
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42-
Ogerskega > „ » 5 » .	20'
BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld.....12-
Rudolfove srečke, 10 gld. ....	63-
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.' . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gid sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premofarska družba, 70 gld Papirnih rubljev 100........
170-— 188'—
46 50 275-50 6110— 800 -112 60 163.-460 2a 482"-265- 50
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih paplrjov, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Monjarnicna dolniška družba
E Bi C! IT
I., Mlollzeila 10 in 13, Dunaj, I., Strobeigasse 2.
6*
»SfcS"- Pojasnila "&2S. v v«eb gospodarskih in finančnih «tv areS, potem o kursnib vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostcjtk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg* obrestovanja pri popolni varnosti •3MT naloženih e" * « v " '