Domoznanski oddelek 35 DOBER den 2016 352(497.4Zavrč) COBISS 0 6014054,2 Čestitamo letošnjim občinskim nagraJ KNJIŽNICA IVANA Prvi šolski dan v Zavrču Prvi šolski dan je vsako leto nekaj posebnega. Učenci komaj čakajo, da se vrnejo med svoje sošolce in prijatelje. Se posebej nestrpni pa so prvošolčki. Takih nestrpnežev je letos v šolo v Zavrču prišlo dvanajst, šest deklic in šest fantov. Z veseljem so s svojimi starši po pozdravu ravnateljice z mano odšli v razred. Tam sta jih prijazno pozdravili lutki Lili in Bine. Njihove očke so se bleščale od pričakovanja in v nobenih ni bilo videti sledi solz. V razredu jih je ravnateljica Suzana Petek še enkrat pozdravila, nato še policist Robert Ovčar in predsednik SPVCP Občine Zavrč Slavko Pravdič. Že prvi dan so odšli na malico, čakal jih je slasten hamburger. Po prihodu nazaj v razred so dobili vrečko presenečenja in z njo odšli domov. Polni pričakovanja in vedoželjni se vsak dan radi vračajo v šolske klopi. Dragica Zagorec Spoštovani Zavrčani Za nami je še en občinski praznik. Letošnji je bil jubilejni, dvajseti zapovrstjo, praznovanje pa bolj skromno, brez glasnega pompa in glasbe kot po navadi, a z dobro mislijo na župana Mirana Vuka ... Ob občinskem prazniku v Zavrču vsako leto znova razmišljamo o dosežkih in uspešno opravljenih nalogah vodstva občine. Tudi ob letošnjem jubilejnem ni bilo nič drugače. V sliki in besedi smo na osrednji slovesnosti predstavili delčke praznovanja iz zgodovine in v pregledu utrinkov iz Občine Zavrč predstavili vse, kar govori o dosežkih in presežkih. Vizija razvoja Občine Zavrč se je v tem dolgem in pestrem obdobju ponujala na vseh področjih dela in življenja. Uspešno je bilo izpeljanih mnogo razvojnih projektov in zaključene so številne pomembne investicije. Že dve desetletji ob občinskih praznikih vedno znova razmišljamo o dolgoletnih skrbno načrtovanih projektih in ambiciozno zastavljenih nalogah, o dosežkih in presežkih ter o uspešno opravljenih nalogah vodstva Občine Zavrč. Predstavljeno je bilo vse, kar je Občina Zavrč dosegla v dvaindvajsetih letih svoje samostojnosti, tudi zato je bil pogled med spomine in doživetja toliko bolj zanimiv. Zavrčani lahko zdaj povedo, da so ponosni na preteklost, na sedanjost, pa tudi, da so optimistično pripravljeni na izzive prihodnosti, saj ima občina vizijo in cilje nadaljnjega razvoja. Želja mnogih pa je, da bi bilo življenje v Občini Zavrč tudi v prihodnje prijetno in domače za vse, ki tukaj živijo, in tudi za tiste, ki jih bo pot pripeljala v te kraje. Naj bodo letos podeljena občinska priznanja nagrajencem spodbuda za nadaljnje delo, vsi skupaj pa lahko s svojimi prizadevanji in delom v prihodnje veliko pripomoremo k uspehu in prepoznavnosti Občine Zavrč. Naj bo to vodilo v novo desetletje na Završkem. Želim vam prijetno in barvito jesen! Tatjana Mohorko Dober den je glasilo Občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Janko Lorbek, Dušan Rojko, Danica Bratuša, Lidija Domjan, Boštjan Lorbek. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762 01 50, 761 18 01. Glasilo Občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613. Natisnjeno: 600 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Spoštovane občanke, spoštovani občani Občine Zavrč! Poletje je za nami, počitnice končane in šolarji so že pridno vkorakali v novo šolsko leto. Vsem šolarjem želim uspešno in znanja polno novo šolsko leto. Približuje se jesen, kije prav zaradi obilice domačih dobrot in pisanih barv v naravi posebna. Uživajte v njej. V tokratnem pisanju se bom osredotočila na nekaj pomembnejših tematik zadnjih mesecev. Suzana Lep Simenko, poslanka DZ RS Med redno junijsko sejo je bila na dnevnem redu tudi interpelacija zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anjo Kopač Mrak, zaradi številnih nepravilnosti v primeru odvzema koroških dečkov starim staršem. Zal interpelacija ni bila uspešna, je pa bil rezultat precej tesen, saj je za razrešitev ministrice glasovalo 43 poslancev, 36 jih je bilo proti. Za razrešitev je bila potrebna večina vseh poslancev, torej najmanj 46 glasov. Ne glede na rezultat menim, da je bila interpelacija edino pravo sredstvo, ki smo ga kot opozicija uporabili, saj smo z njo opozorili na zlorabo politične funkcije za kritje strokovnih napak, kakor se je zgodilo v tem primeru. Prišlo je do številnih kršitev: od načina odvzema otrok starim staršem do tega, da starim staršem ni bilo dodeljeno skrbništvo, čeprav sta za otroka skrbela tri mesece; da očetu otrok, morilcu njune mame, ni bila takoj odvzeta roditeljska pravica ter da CSD niti ni sprožil postopka za odvzem roditeljske pravice; kot tudi sam postopek obravnave vloge CSD Slovenj Gradec glede vloge starih staršev za rejništvo. Otroka sta bila odvzeta starim staršem in odpeljana k rejnikom, kjer sta še danes, stiki s starimi starši so žal minimalni. Odstopila sta direktor CSD Slovenj Gradec in direktorica CSD Velenje, drugi ostajajo na položajih, in to kljub ugotovljenim nepravilnostim. Prav zaradi tega primera so številni izgubili zaupanje v socialno državo. Ze nekaj časa se pripravlja davčna reforma. Pripravljenih je bilo že kar nekaj predlogov, vendar je pri vseh šlo zgolj za manjše popravke. Spremembe na tem področju so nujne, morajo pa iti izključno v smeri razbremenitev. Dodatnih ali še višjih obdavčitev nikakor ne smemo dopustiti. Ce pogledamo le obdavčitev dela, vidimo, da je ta v Sloveniji v povprečju pri okoli 42,5 %, medtem ko je v državah OECD pri 36 %. Razbremenitev plač bi bila potrebna. To seveda ne pomeni, da bi se v proračun steklo manj denarja. Verjamem, da bi s tem, ko bi zaposleni prejemali višje neto plače, tudi več trošili, kar bi pomenilo več drugih davkov in na koncu v proračunu iste davčne prihodke. Razbremenitev plač bi imela pozitivne učinke na zmanjšanje dela na črno, izšolani ljudje bi manj zapuščali Slovenijo, delodajalci bi ustvarjali nova delovna mesta in ne nazadnje postali bi bolj zanimivi za investitorje. Veliko se je v zadnjih mesecih dogajalo tudi v Evropi. Zgodil se je Brexit, dogajajo se migracijska kriza in žal tudi številni teroristični napadi. Več kot očitno vse več novih prosilcev za azil pomeni tudi več nevarnosti za prebivalce EU in tudi večjo krhkost EU. EU se več ne ukvarja s prihodnostjo, temveč s sprotnimi krizami, kar zagotovo ni dobro. Pomoč beguncem je potrebna, vendar bi morali že v začetku to pomoč premakniti čim bliže njihovim državam ter jim tako omogočiti čim hitrejšo vrnitev domov. Sprejemanje tako velikega števila migrantov je nepravilno in glede na dogajanje v zadnjih mesecih si Evropa takšne multikulture ne more in ne sme privoščiti. Skrb vzbujajoče je tudi dogajanje v Turčiji, ki ima zagotovo pomemben vpliv na potek migracijske krize. Ker je Grčija, na kateri je skrajna meja EU, glede zaustavljanja migrantskega toka popolnoma zatajila, so se sklepali dogovori s Turčijo, kar je zagotovo izjemno tvegano. Kakšne bodo posledice odločitve britanskih volivcev o izstopu iz EU, bomo videli v prihodnjih letih. Trenutno bi lahko o tem le špekulirali. Prvič se namreč soočamo s tem, da ena izmed članic zapušča Unijo. Vrnimo se nazaj v Slovenijo. Skladen regionalni razvoj bi moral biti prioriteta v državi, vendar številna dejanja kažejo, da žal ni tako in da se Slovenija iz leta v leto bolj centralizira. Naj spomnim na leto 2014, ko so se pripravljali temeljni dokumenti za črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014-2020. Že takrat sem večkrat izpostavila neupoštevanje želje predstavnikov regij, ki so želeli ločena Operativna programa za Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo. V ločenih operativnih programih bi bilo jasno določeno, koliko sredstev je namenjeno posamezni kohezijski regiji. Žal koalicija (SMC, Desus in SD) temu ni prisluhnila. Danes imamo tako le en operativni program. Del sredstev, od skupno 3,2 mrd evrov, je namenjen le Vzhodni regiji (1,2 mrd evrov), del sredstev (0,8 mrd evrov) le Zahodni regiji, medtem ko je kar 1 mrd evrov namenjena celotni Sloveniji. Ključ za delitev teh sredstev je v rokah ministrstev. Prav je, da vemo, da govorimo o dveh regijah, ki sta na zelo različnih stopnjah razvitosti. Medtem ko je Zahodna kohezijska regija na 97 % razvitosti EU, je Vzhodna kohezijska regija zgolj na 68 % razvitosti EU. Med regijama torej obstaja bistvena razlika. Pri tem je prav, da se poudari, da so znotraj teh dveh kohezijskih regij še statistične regije, ki kažejo še na bistveno večje razhajanje glede na razvitost. Imamo osrednjeslovensko regijo, ki je na 116 % razvitosti EU, medtem ko imamo regije, kot so Podravje, Pomurje, Zasavje, Kraško ..., kjer je razvitost ponekod celo pod 60 % glede na povprečje EU. Regije, ki ne dosežejo 75 % povprečja EU, se v okviru evropske kohezijske politike štejejo za manj razvite regije. Prav je, da ob tem spomnim, da smo pri pogajanjih za evropska sredstva nove finančne perspektive na račun manj razvite Vzhodne regije prejeli dodatne 0,5 mrd evrov, zato bi bilo še toliko pomembneje, da bi se večina evropskega denarja resnično namenila manj razvitim regijam. Razlike med regijami obstajajo dlje časa, vendar če na eni strani govorimo o skladnem regionalnem razvoju, bi bilo prav, da bi prednostno spodbujali razvoj podpovprečno razvitih regij. Žal delovanje obstoječe koalicije (SMC, Desus in SD) kaže nasprotno. Pri uvedbi davčnih blagajn se ni najprej poskrbelo za enakomerno pokritost Slovenije z internetom ter na ta način omogočilo enako izhodišče za vse, temveč se je pohitelo z njihovo uvedbo, ne glede na to, da ponekod za njih niti ne obstaja osnova, tukaj mislim na internetno povezavo. Če pogledamo primer Haloz: Vse parlamentarne stranke so v DZ podprle sklep, da se za Haloze pripravijo ukre- pi, ki bodo omogočili njihov celotni razvoj. Vloženega je bilo veliko dela, pripravljeni številni ukrepi, a posluha za nekaj finančne podpore ni bilo. Ob sprejemu proračuna za leti 2016 in 2017 sem predlagala amandma, ki bi območju Haloz namenil 5 mio evrov letno, vendar ga koalicijski poslanci niso podprli. Ravno zato me je še toliko bolj zbodla novica, da je predsednik vlade z županom MO Ljubljana podpisal dogovor o izvedbi 34 projektov v skupni višini 300 mio evrov. Za podpovprečno razvita in demografsko ogrožena območja torej ni finančnih sredstev, za več kot enkrat bolj razvito Ljubljano pa so se našla, in to v višini 300 mio evrov. V Sloveniji je vse centralizirano v Ljubljano in njeno okolico, skoraj vse državne institucije so v Ljubljani, prav tako je večina delovnih mest v Ljubljani ali njeni okolici. Določene države razpršijo državne institucije po celotni državi z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja. Nekatere države selijo npr. ministrstva po celotnem območju države, zato da spodbudijo razvoj tudi izven glavnega mesta. Pri nas se žal Slovenija iz leta v leto bolj centralizira. Sama kot tudi v SDS takšni centralizaciji nasprotujemo in menimo, da bi morali dati prednost projektom na območjih, ki zaostajajo za evropskim in slovenskim povprečjem. Zmanjšanje razlik v razvitosti regij bi moralo biti prioriteta in prav temu so v osnovi namenjena evropska sredstva. Slovenija je veliko več kot le Ljubljana z okolico. Kot predsednica Skupine prijateljstva s Poljsko v Državnem zboru sem od 29. junija do 1. julija 2016 spremljala in gostila delegacijo poljsko-slovenske parlamentarne skupine Sejma Republike Poljske v Sloveniji. Skupina se je v Državnem zboru sestala s člani Skupine prijateljstva s Poljsko, člani Odbora za zunanjo politiko, člani Odbora za obrambo, s člani Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in člani Odbora za gospodarstvo. Delegacijo je sprejel tudi predsednik Državnega zbora. Osrednje teme pogovorov so bile sodelovanje med državama na področju gospodarstva, še posebej turizma, na področju prometa in infrastrukture pa tudi varnostna vprašanja. Zadnji dan je delegacija na moje povabilo obiskala tudi naše konce. Ogledali so si ptujski grad, se sprehodili skozi mestno jedro Ptuja in obiskali Vinsko klet. Sledila sta ogled bazilike na Ptujski Gori in kosilo v restavraciji Pan v Kidričevem. Tuje delegacije si običajno ogledajo Bled, Postojnsko jamo in druge turistično bolj poznane lokacije; ker pa kot predsednica skupine prijateljstva s Poljsko prihajam s ptujskega konca, so se prijatelji iz Poljske z veseljem odzvali povabilu. Verjamem, da so v svojo domovino ponesli pozitivne vtise in da se bodo številni vrnili k nam. Osebno menim, da je tudi to eden izmed načinov za promocijo naših lepih krajev. Naj vas ob koncu ponovno povabim, da me obiščete v poslanski pisarni v prostorih Občine Zavrč, kjer sem prisotna vsak četrti ponedeljek v mesecu med 10.00 in 11.30. Vesela bom vašega obiska. Če vam predlagani termin ne ustreza, se lahko name obrnete po e-pošti suzana. lep-simenko @dz-rs. si. Lepe jesenske dni in obilico domačih dobrot vam želim. Suzana Lep Simenko, poslanka DZ RS Poslanska pisarna v Zavrču Uradne ure: vsak četrti ponedeljek v mesecu med 10.00 in 11.30, prostori Občine Zavrč, Goričak 6 Občina Zavrč - občina dosežkov in prijetnih doživetij Odlomek z osrednje slovesnosti ob 20. prazniku Občine Zavrč Občina Zavrč je ena izmed manjših občin v Sloveniji. V občini je devet naselij, občina pa nosi ime po najmanjšem naselju Zavrč. Vsa naselja se ponašajo z neokrnjeno naravo, naravnimi lepotami in kulturnimi znamenitostmi. V občini Zavrč boste našli vse pomembnejše ustanove, še posebej pa so v občini ponosni na društveno dejavnost, ki je zelo dobro razvita. Občani se družijo v gasilskem, lovskem, športnem, turističnem, planinskem, kulturnem, čebelarskem, gospodinjskem, vinogradniškem in še kakem društvu. 20. občinski praznik je zagotovo priložnost, da obudimo spomine in pokažemo najlepše praznične utrinke, se spomnimo slovesnih odprtij pomembnejših pridobitev in podoživimo veselo praznično vzdušje od prvih začetkov do danes. V prvem mandatu, ko je občino Zavrč vodil župan Franc Majcenovič, smo jeseni leta 1997 praznovali prvi občinski praznik in se veselili slovesnega odprtja nove šolske zgradbe. Ob prazniku sta bila javnosti prvič predstavljena tudi občinski grb in zastava. Dve leti prej, takoj po nastanku občine, sta takratna župana občin Zavrč in Gorišnica položila temeljni kamen za izgradnjo javnega vodovodnega sistema Bori—Zavrč, prve priključitve pa so se zgodile med letoma 1997 in 1998. V letu 1998 smo znova praznovali in takrat s ponosom v uporabo predali novozgrajeno igrišče pri OS in s tem letom se je zaključil tudi prvi občinski mandat. Na drugih lokalnih volitvah so občani vodenje občine zaupali uspešnemu podjetniku Miranu Vuku in z njim je nastopilo novo obdobje pomembnih naložb in pridobitev. Ob tretjem občinskem prazniku smo se v občini veseli odprtja moderniziranih odsekov cest v Turškem in Belskem Vrhu, začela se je izgradnja drugega dela vodovodnega omrežja Vzhodne Haloze. Jeseni 2000 je bilo v občini nadvse slovesno, saj so ljudje končno v vseh naseljih dobili vodo iz javnega vodovodnega sistema. V tem letu smo bili ob 4. občinskem prazniku priča otvoritvenim slovesnostim na moderniziranih cestah v Drenovcu in Hrastovcu. Gasilci pa so tega leta v društvo pripeljali tudi novo gasilsko vozilo. Tudi peti in šesti (2001 in 2002) občinski praznik v občini Zavrč nista minila brez slovesnosti ob predaji novih pridobitev, še največ jih je bilo v cestni infrastrukturi. Na lokalnih volitvah pa so občani štiriletni mandat znova zaupali Miranu Vuku. 7. praznik občine Zavrč (2003) je bil znova priložnost za predstavitev opravljenega dela v občini in v PGD Zavrč so se veseli še enega novega gasilskega vozila. Praznovali smo tudi 8. in 9. občinski praznik (2004 in 2003), ob prazniku pa je bilo slovesno na odsekih moderniziranih cest v Gorenjskem Vrhu in Hrastovcu, kjer so potekale krajše otvo- Prvi občinski svet, 1 998 Nova šolska stavba in predstavitev simbolov občine, 1 997 Slovesna predaja vodovoda svojemu namenu, 2000 »iD££=/? EsSa/V" ritvene slovesnosti ob navzočnosti številnih zadovoljnih občank in občanov. Prelomnico v razvoju občine predstavlja tudi leto 2006, ob koncu mandata, ko je bila uspešno zaključena obnova kulturnega doma v Goričaku. 10. občinski praznik je bil posvečen prav tej pridobitvi. V novem mandatnem obdobju 2006—2010 je bilo vodenje občine Zavrč tudi tretjič zaupano Miranu Vuku. S svojo ekipo občinskega sveta in občinske uprave si je ves čas prizadeval, da bi občina postala bolj razvita in prepoznavna, da bi Zavrčani s ponosom živeli v tem okolju. To mu je nedvomno uspevalo tudi v novem mandatu in že 11. občinski praznik (2007) je »postregel« z nekaterimi otvoritvami v cestni infrastrukturi, v tem letu pa sta se začeli tudi izgradnja kanalizacije Zavrč in nadgradnja vodovodnega sistema. Spomnimo se še dogodkov 12. občinskega praznika v letu 2008 in tudi 13. občinski praznik je bil slovesno obarvan. Zavrčani so ob občinskem prazniku znova dokazali, da so še zmeraj ljudje vesele narave, ki znajo stopiti skupaj in najdejo dober razlog za praznovanje. Slovesno je bilo ob odprtju moderniziranih cestnih odsekov. 14. občinski praznik (2010) pa je bil v znamenju slovesnosti v središču občine, kjer je bila osrednja proslava združena s slovesnim odprtjem novih občinskih prostorov. 15. občinski praznik (2011) je bil gasilsko obarvan. V občini smo praznovanje dosežkov v infrastrukturi združili s 70-letnico PGD Zavrč in 15. dnevom gasilcev OGZ Ptuj. Obnovljen je bil tudi gasilski dom. Sredi julija 2012 je bilo v občini slovesno odprtje krožišča na državni cesti, v katerem je občina postavila skulpturo haloškega putarja umetnika Franca Tobiasa. Ob prazniku je bilo predstavljenih kar nekaj moderniziranih odsekov cest. Občina Zavrč je tudi v tem obdobju vodenja župana Mirana Vuka uspešno napredovala. Na 17. občinskem prazniku (2013) je bila v ospredju novica, da je izbrana vrsta nogometašev NK Zavrč dosegla sanjski, zgodovinski uspeh in se uvrstila v prvo ligo. V tem letu so se nadaljevala tudi dela v cestni infrastrukturi. 18. občinski praznik je bil v znamenju 20-letnice obstoja samostojne občine, ko smo se v Zavrču spomnili dosežkov in napredka, vodstvo občine pa je ob tej priložnosti že predstavilo načrte in cilje za novo obdobje. Konec leta so volivci tudi peti mandat vodenja občine zaupali svojemu dolgoletnemu županu Miranu Vuku. V letu 2015 smo bili v športnem parku v Zavrču priča odprtju nove tribune, ob 19. občinskem prazniku pa smo pred Kulturnim domom Zavrč — pred Hišo festivala jabolk — simbolično odprli energetsko prenovljeno kulturno dvorano z lepo urejeno okolico. Vsi dosežki in uspešno opravljene naloge so plod dolgoletnega dela in prizadevanj vodstva občine ter predstavljajo boljši jutri za vsakega občana in za novo generacijo Zavrčanov. Pogled je danes usmerjen naprej, v razvoj naše občine Zavrč. TM Fotografije: RŠ, TM, arhiv občine Predaja novega gasilskega vozila, 2003 Moderniziranih je bilo veliko cestnih odsekov, odprtje 2007. Haloški putar v krožišču v Zavrču Ureditev občinskega središča, kulturne dvorane in občinske stavbe Dvajseti praznik Občine Zavrč V letu 2016, ko v naši državi praznujemo četrt stoletja samostojnosti, smo v občini Zavrč obeležili 20. občinski praznik in praznovali 22 let obstoja samostojne občine. V dveh desetletij je občina nanizala vrsto uspehov, uspešno zakljtičila številne pomembne naložbe in dragocene pridobitve. V tem obdobju seje nabralo mnogo spominov in mnogi od teh so v veliki meri povezani z napredkom in dosežki občine. Prav dosežkov so se občanke in občani Zavrča veselili tudi ob letošnjem rojstnem dnevu svoje občine, srečali so se na prireditvah in svečanih dogodkih, najbolj slovesno pa je bilo v soboto, 13. avgusta, ko je bila v Zavrču osrednja praznična prireditev. Osrednja govornika na občinski proslavi sta bila podžupana Janko Lorbek in Robert Vuzem. Ob tej priložnosti in ob navzočnosti celotnega občinskega sveta sta veliko dobrih in spodobnih besed namenila županu Miranu Vuku za čimprejšnjo ozdravitev. Zavrčanom so se na slovesnosti pridružili številni pomembni vabljeni gostje iz sosednjih občin, tudi iz Hrvaške, drugo leto zapored se je slovesnosti udeležil Marko Zidanšek, predsednik SLS. Na praznovanju v Zavrču so bili tudi predstavniki zavodov, institucij in podjetij, ki so dobri poslovni partnerji občine Zavrč, ter številni drugi domači in tuji gostje. V kulturnem programu so se pevcem Trta KUD Maksa Furjana Zavrč pridružili završki osnovnošolci in znova navdušili z izbranimi besedami nagovora, petjem in plesom. Ob zaključku slovesnosti sta podžupana Janko Lorbek in Robert Vuzem v družbi direktorice občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik podelila najvišja občinska priznanja. Plaketo Občine Zavrč je prejel Slavko Kokot, priznanje občine pa gasilska mladinska desetina PGD Zavrč z mentorjem Brankom Skokom in vodjo mladine Milanom Fostnaričem. NAGOVOR PODŽUPANA JANKA LORBEKA »Spoštovani občanke in občani, spoštovani gostje! Letos praznujemo 20. občinski praznik, 22 let samostojnosti naše občine in 25-letnico samostojnosti naše države. Kot je bilo razvidno iz kronologije dogajanj zadnjih 22 let, smo lahko ponosni na prehojeno pot in upravičeno praznujemo. Zal pa je letošnje praznovanje okrnjeno zaradi zdravstvenega stanja našega župana. Sam osebno kakor seveda tudi vi, spoštovani občanke in občani, mu želimo hitro ozdravitev in okrevanje. Občinski praznik je priložnost za pregled opravljenega in pogled v prihodnost. Želimo si, da bi bila stabilnejša in prijaznejša kot v preteklosti. Naše delo je usmerjeno k uresničevanju vizije razvoja naše občine, ki temelji na razvoju infrastrukture, informatike in turizma. Naš cilj in želja je zadržati doma čim več mladih, predpogoja za to pa sta vsekakor urejena infrastruktura ter zagotavljanje ustreznejših in prijaznejših pogojev za bivanje. Zato so vse investicije in projekti v občini razvojno naravnani. Na področju družbenih dejavnosti smo upravičeno ponosni na delovanje šole, vrtca in vseh društev v občini, še posebej V kulturni dvorani se je zbralo veliko domačinov in gostov, med njimi tudi Marko Zidanšek, predsednik SLS. »Uspehi in pridobitve pri razvoju naše občine so zagotovo rezultat dobrega dela in razvojne naravnanosti,« je v osrednjem nagovoru med drugim poudaril podžupan Janko Lorbek. »Na področju družbenih dejavnosti smo ponosni na delovanje šole, vrtca in vseh društev v občini,« je še povedal Janko Lorbek. smo ponosni na skupine in posameznike, ki so in dosegajo zavidljive rezultate na športnem, kulturnem in humanitarnem področju. Ocenjujemo, da smo kljub težkim in nepredvidljivim gospodarskim razmeram v državi, kar se odraža tudi v V kulturnem programu so nastopili otroci OŠ Zavrč, ter kljub počitnicam pripravili pester in zanimiv nastop. lokalnih skupnostih, delali dobro, se zavedali odgovornosti, ki nam je zaupana, in da nam je uspelo realizirati vse zastavljene cilje. Menim, da smo lahko ponosni na svojo občino in da se upravičeno skupaj veselimo vseh uspehov in pridobitev, ki jih ni malo. Od zadnjega občinskega praznika je bilo izpeljanih kar nekaj investicij in razvojno naravnanih projektov. Ob letošnjem občinskem prazniku smo v uporabo predali novi asfaltirani del ceste v Hrastovcu, ki pa žal zaradi določenih nasprotovanj občanov in nerešenih lastniških razmer ni v celoti moderniziran. Vrednost investicije, ki jo je izvedlo podjetje Asfalti Ptuj, je ocenjena na nekaj več kot 90.000 evrov. Trenutno se izvaja modernizacija javne poti Pungračič-Lazar v Turškem Vrhu. Dela na odseku 700 m izvaja Cestno podjetje Ptuj, projekt pa je financiran po Zakonu o financiranju občin. Vrednost investicije je ocenjena na 95.000 evrov. Saniran je bil plaz na lokalni cesti Goričak— meja s Hrvaško. Vrednost sanacije je znašala nekaj več kot 130.000 evrov, plaz pa je saniralo CP Ptuj. Saniran je bil tudi plaz ob Športnem parku Zavrč. Vrednost sanacije je znašala nekaj več kot 70.000 evrov, plaz pa je saniralo podjetje GMG s Ptuja. Sanirana sta bila tudi dva manjša plazova, in sicer plaz pri Tereziji Majcenovič v Turškem Vrhu in plaz na lokalni cesti v Korenjaku. Vrednost sanacije je bila nekaj več kot 21.000 evrov. Sanacijo sta izvedli podjetje GMG s Ptuja in podjetje Geodril iz Maribora. V fazi začetka sanacije je tudi plaz pri stanovanjski hiši Marjana Rihtariča v Pestikah. Vrednost sanacije je ocenjena na nekaj več 50.000 evrov, plaz pa bo saniralo podjetje VGP Drava Ptuj. Pripravljamo se tudi na projekte v okviru finančne perspektive 2014—2020. Tako smo se povezali v konzorcij osmih haloških občin v projektu izgradnje širokopasovnega interneta. Vključene občine želimo na svojih območjih zagotoviti možnost širokopasovnih priključkov za vse občane s hitrostjo vsaj \ • • Mb/s. Projekt je v fazi izdelave projektne dokumentacije. Vrednost projekta je ocenjena na okrog 13 milijonov evrov. V sodelovanju s konzorcijem haloških občin Cirkulane, Žetale, Majšperk, Videm, Podlehnik, Zavrč in hrvaških občin Petri-janec, Bednja, Lepoglava, Donja Voča in Vinica sodelujemo v projektu Halo, si za bike. Gre za projekt čezmejnega kolesarskega parka na področju zelenega turizma, v okviru katerega se bo izgradila manjkajoča kolesarska infrastruktura vključno z izgradnjo manjkajočih kolesarskih poti, postavitev kolesarnic za navadna in električna kolesa ter razvoj turističnih paketov vključno z vzpostavitvijo informacijskega sistema ter nastopanje na sejmih. Skupna vrednost projekta je ocenjena na nekaj več kot 2 milijona evrov. Na področju čezmejne varnosti in zaščite sodelujemo v projektu Na pomoč — U pomoč, v katerega so vključeni občina Zavrč, PGD Zavrč, Območna gasilska zveza Ptuj, Dobrovo lj no vatrogasno društvo Lovrečam - Dubrava in Vatrogas-na zajednica Cestica. Cilj projekta je organizacija čezmejne mešane gasilske enote in vzpostavitev središča za usposabljanje ter opremljanje gasilskih enot. Vrednost projekta je ocenjena na nekaj več kot 600.000 evrov. V prvi polovici tega leta je bil po dolgih letih končno sprejet in potrjen težko pričakovani občinski prostorski načrt, ki zagotavlja ugodnejše in boljše pogoje za gradnjo ter nadaljnji razvoj v občini. Spoštovani! Hotenj, želja in potreb je veliko, razumeti pa moramo, da obstajajo določene finančne in druge omejitve. Uspehi in pridobitve pri razvoju naše občine so zagotovo rezultat dobrega dela in razvojne naravnanosti. Ob koncu mi dovolite, da se zahvalim vsem in vsakomur, ki je kakor koli pomagal pri delu in razvoju naše občine.« NAGOVOR PODŽUPANA ROBERTA VUZEMA »Spoštovani! Za nami je leto, ki je s seboj prineslo številne izzive, tudi nepričakovane zaplete, težave in bolečine. Pogosto je bila na preizkušnji naša sposobnost, da poiščemo premišljene in učinkovite rešitve. Pri tem nismo bili vedno enotni v pogledih, toda različnost daje tudi širino, bogati nabor možnih ukrepov in rešitev. Morda je še pomembnejše od metrov novega asfalta spoznanje, da si lahko svojo usodo krojimo tudi sami, da ni vse odvisno samo od drugih, na primer od države. To dragoceno spoznanje smo za svoje vodilo sprejeli tudi v občinskem svetu, ki pri svojem odgovornem delu, odločanju o vseh pomembnejših zadevah, postavlja skupno dobro pred posamične interese. Podžupan Janko Lorbek nam je predstavil spisek razvojnih nalog, ki smo jih opravili v času med enim in drugim občinskim praznikom, seznam je bil dolg in natančen. Tudi sam želim ob tej priložnosti poudariti, kako ponosni smo lahko na »Naj bo tudi obdobje do občinskega praznika prihodnjega leta v skladu s sloganom, da skupno ustvarjanje povezuje v skupnost, to je tisto delovanje, ki nas dela ljudi človeške,« je na osrednji slovesnosti dejal podžupan Robert Vuzem. vse naštete dosežke. Kakor koli že, o našem delu se je v minulem obdobju veliko pisalo in govorilo. Tudi na napake se je opozarjalo, kar je prav, saj nam to daje nov zagon in vnemo, da morebitne napake popravimo in da stvari, ki jih počnemo, naredimo še boljše in uspešneje. Leto za nami je torej uspešno in plodno leto, postorili smo mnogo. Dovolite mi, da pohvalim delovanje društev. V občini imamo več društev in smo ponosni na vse, ki delajo v društvih. Zahvaljujem se za vse uspešno izpeljane prireditve, ki ste jih organizirali skozi vse leto in sedaj v počastitev praznika. Veliko vas je, ki bi si zaslužili posebne omembe, dovolite, da vam izrazim globoko zahvalo. Včasih vse premalo izrazimo svojo hvaležnost ljudem, ki se nesebično razdajajo za druge. Zato vas prosim, da opozorite na te ljudi in jih tudi predlagate za priznanja in plakete oziroma častne občane v prihodnjih letih. Današnji praznični dan vliva novo upanje v lepši jutri. Naj bo obdobje do prihodnjega praznika leto modrih odločitev in pogumnih dejanj, ki bodo zagotovila nov razvojni zagon, okrepila našo solidarnost in zaupanje. Novi dosežki nas delajo lepše in privlačnejše. Druženje, povezovanje, pogum, vztrajnost in medsebojno sodelovanje pa nas delajo dobre. Naj bo tudi obdobje do občinskega praznika prihodnjega leta v skladu s sloganom, da skupno ustvarjanje povezuje v skupnost, to je tisto delovanje, ki nas dela ljudi človeške.« OBČINSKI NAGRAJENCI LETA 2016 PRIZNANJE OBČINE ZAVRČ GASILSKI MLADINSKI DESETINI PGD ZAVRČ, MENTORJU IN VODJI MLADINE Leta 2012 so v PGD Zavrč med drugim zapisali, da ima vsako društvo svojo kroniko, letnice in ljudi, ki so pomembni za razvoj in prepoznavnost društva. Tako je leta 2012 gasilska mladinska skupina dosegla zavidljive rezultate. Ta mladinska skupina je danes članska desetina, v društvu pa so zrastli novi mladinci, ki so se pod vodstvom mentorja Branka Skoka in vodje mladine Milana Fostnariča urili in tekmovali na gasilsko-športnih tekmovanjih. Mladinsko desetino, ki je zrastla iz pionirske, danes sestavlja- V imenu gasilske mladinske desetine je priznanje prevzel njihov mentor Branko Skok. V spomin na uspešno leto pa je vsak tekmovalec prejel tudi osebno priznanje. jo: Lea in Rok Kelc, Jaka Domjan, Maja in Matic Kokot, Luka Radeka, Žan Skok, Žan Hrnčič, Igor Pravdič, Mihaela Kokot in Ema Sestan. Desetina je s svojo pripadnostjo društvu in požrtvovalnostjo ter borbenostjo na tekmovanju v Šentjurju leta 2014 dosegla zavidljiv rezultat in se uvrstila na izbirno tekmovanje za gasilsko olimpijado. Junija lani so v Bukovcih sodelovali na občinskem tekmovanju in dosegli prvo mesto, septembra lani pa so na regijskem tekmovanju na Ptuju dosegli tretje mesto in si zagotovili mesto na državnem tekmovanju. Letos so se že udeležili tekmovanja za pokal Velike Nedelje in ponovno dosegli prvo mesto. Na tekmovanju za pokal vasi Bukovci pa so bili odlični tretji. 12. junija letos pa so se mladinci PGD Zavrč udeležili državnega tekmovanja v Kopru, kjer so dosegli odličen rezultat in 7. mesto. Dodajmo še, da je imela završka mladinska desetina v povprečju 13 let in je tekmovala s tekmovalci do 16 let. Uspeh, ki ga gasilska desetina dosega, pa ni odvisen od velike želje po uspehu, temveč je odvisen predvsem od volje in požrtvovalnosti tekmovalcev in mentorjev. Naši mladinski desetini in mentorjema pa volje in požrtvovalnosti nikakor ne manjka. Vse od vstopa v gasilske vrste so mladi kot pionirji marsikateri prosti čas namenili za urjenje in učenje o gasilstvu prek športnih iger. Zadnja leta je bil njihov trud poplačan z doseganjem zavidljivih uspehov in rezultatov. S tem se je povečal sloves društva kakor tudi prepoznavnost in ugled občine v državi in &A)? po predhodnem dogovoru Več informacij: ns.zavrc@gmail.com ali 041 924 494 Sandi Petrovič, vodja NŠ Zavrč Mladinci NŠ Zavrč so se 2. avgusta na igrišču ŠNK Bakovci v mednarodni prijateljski tekmi pomerili s kadetsko reprezentanco Združenih arabskih emiratov, ki je na pripravah v Moravskih toplicah. Fantje so se z borbo in igro odlično upirali gostom z Arabskega poloto- wwwnk2,vrcsi - nai no8omet Postane način živ|ienia- ka. Tekma se je končala z rezultatom 6:1 v korist reprezentance Združenih arabskih emiratov. i L” Prvaki 2. SML vzhod Atletika je kraljica športov Veronika Domjan je samo za Dober den strnila misli o svoji naj večji ljubezni - atletiki. » Vsi verno, daje atletika kraljica športov. Letošnje leto smo se ob ogledu olimpijskih iger lahko prepričali, da ji pripada najvišje mesto v eliti — prav atleti so pričarali najbolj razburljive trenutke iger.« O olimpijskih igrah Zavrčanka govori spoštljivo, z žarom v očeh - zaveda se, da ji je le 82 centimetrov preprečilo, da bi tudi sama odpotovala v Rio. »Letošnja sezona je bila zame res uspešna. Postala sem evropska prvakinja na zimskem evropskem pokalu v Romuniji, v poletni sezoni sem kot najmlajša članica slovenske reprezentance in najmlajša tekmovalka v metu diska osvojila 10. mesto na evropskem članskem prvenstvu v Amsterdamu. Po igri centimetrov in neuspeli kvalifikaciji na 01 je bilo malo razočaranja, prepričana sem bila, da mi bo uspelo, a sem se hitro pobrala. Mlada sem, za 01 imam še ogromno časa.« Prikupna Haložanka v prihodnost zre optimistično: »Zavedam se, da sem prva Slovenka, ki je disk vrgla prek 60 metrov — s 60,11 metra trenutno držim članski državni rekord. Vse svo- Foto: osebni arhiv Veronike Domjan je misli sem usmerila v končanje šole in uvrstitev na naslednje olimpijske igre, kjer se bo ciljalo na sam vrh. Zaradi izboljšanja rezultatov sem sklenila zamenjati trenerja in narediti korak dlje — z novim trenerjem mi bo nedvomno uspelo, da bo disk poletel do olimpijskih iger v Tokiu.« Veronika dokazuje, da je z dobrimi treningi mogoče ujeti sanje, nedvomno jo lahko trdo delo pripelje tudi do olimpijske kolajne. VD, NG 2S <0B£=/?