Ljubljana se je poslovila od Tita
V deževnemjutru ao ae množice tiho zbirale na Trgu revoludje, ob Sublčevi, Tltovi cestl, vse do Ijubljanske te-leznlške postaje. Brez besed, z bolečino v srcih In odloč-nostfo rtadaljevati Tltovo pot Zadnje slovo LJublJane od našega tovartša In vzoraje bllo lakreno, dostojanstveno. Na desettlsoče IjudiJe s pogledl še zadnjič pozdravilo posmrtne ostanke našega tovartša Tlta, v Imenu Ljubljane ae je od THa poalovll predsednlk mestne akupščtne Marjan Rožlč. Ortsalje lik tovartša THa In med druglm dejal:
»Dragl naš THo. Vedno znova In tudizadnje dntživtjen/a sl se z vsem svojlm žlvljen/em In delompotrfevalkotdosleden, neustrašen revoludonar in humanist Kot borec - komuniat al za vse čase vklesal avoje ime v zgodovinska dejanja doma In v svetu In se nenehno bortlza komunlstične ideale, za socializem, svobodo, demokradjo, enakopravnost In mlr. Pod Tvojim vodstvom amo dvlgnlll Jugoslavl/o Iz zapostav-l/ene, podrejene, nerazvlte, razdeljene dežele, v močno, svobodno, demokraUčno, v avetu znano, cenfeno In povsod uveljavljeno sociallstično aamoupravno akupnoat enako-pravnih narodov In narodnosti, HJe zaradl svoje neuvriče-noatl akUven člnitelj stabllnosti, mlru In napredka v avetu.
Globoka žalost nam n/tf za trenutek ne Jemlje poguma, odločnosti In pripravljanosV, da zravnani, z dvign/eno glavo, ponosnl In organlzJrano nadaljujemo s Tvojim delom, da gremo po TvoJI, THovl Ih nail pott. THo smo In osta/amo ml val.  Vaa Jugoslavija Je In ostaja THo.
»Ml smo THovi, Tlto je naš« - prav to geslo doblva sedaj najgloblji smisel, pomen In uamerttev. Zaupanje vateje bilo In ostaja zaupanje In opredelttev za sodallzem na temel/lh samoupravljanja; za oblaat delavcev In vseh delovnlh IJudl; za bratstvo, enotnostln enakopravnost vaeh naših narodov in narodnoatl; za httre/ši razvof prolzvajalnih silln avobodno ter demokradčno Hvljenje; za pollUko neuvrščenoati, borbe za mlr In sodallzem v svetu; za atrategijo aplošne IJudske obrambe In družbane samozaščlte, za kontinuiteto In atabll-noat naše aodallstlčne revoludje. To dovol/jaano pomenl, da THa nl moč ločevatl od samoupravljanja, od revoludje, od neuvrščenoati, nl ga mogoče ločevaV od nas vaeh.
Ko se a ailno bole&no v arcu poalavljamo od Tebe in ae apominjamo preho/ene poU, zmag In težav našega boja za neodvlanoat, ko govortmo o aamoupravljanju, mialimo nate, na Tvojo upornostln na Tvojo doaledno privrženost Idealom delavskega razreda, na Tvo/e vizlonaratvo. HodlH bomo po potl, klje Tvoja In naša In Izhaja Iz markaiatlčnega prindpa, da Je vaaka Partija odgovorna avo/emu delavskemu razredu in avojemu narodu. Naša usmeritavje bila In ostaja Tvoja -THova.
S Tvojlm vzorom - v bogaatvu Tvojlh IdeJ In uamerttev - to Tl posebej obljubljamo - bomo enotni in zdruteni dosledno in odgovorno gradlll aodallatlčno samoupravljan/e. Ker al bll zmerom z naml In ml zmerom a Tabo, vemo, kaj hočemo, In zato ostajamo zvesti sebi, Tebl - ostajamo Tttovl.«
Natanko ob 8.30 ao alrene zatullle v poalednjl pozdrav L/ubljane - meata heroja, THu - trikratnemu heroju. Posebni vlak Je poamrtne oatanke Tita odpeljal protl Beogradu.
Na podlagi 328. člena 6. odstavka Ustave SFRJ je predsedstvo Socialistične federa-tivne republike Jugoslavije na seji 4. maja 1980 sprejelo sklep o prevzetju funkcije predsednika predsedstva Socialistične fe-derativne republike Jugoslavije. S preneha-njem funkcije predsednika republike funk-cijo predsednika predsedstva SFRJ v skladu z Ustavo SFRJ, prevzame Lazar Koliševski, dosedanji podpredsednik predsedstva SFRJ.
Na podlagi 327. člena Ustave SFRJ je predsedstvo SFRJ na isti seji izvolilo Cvijeti-na Mijatoviča, člana predsedstva iz SR Bo-sne in Hercegovine, za podpredsednika predsedstva Socialistične federativne repu-blike Jugoslavije.
Zvezni izvršni svet je ob smrti predsednika Tita razglasil sedem-dnevno splošno Ijudsko žalovanje. Do 10. maja letos bodo na vseh dr-žavnih in javnih poslopjih visele za-stave na pol droga, odpovedane so vse javne manifestacije, kulturne, zabavne, športne in druge prireditve.
Delovni Ijudje in občani se te dni zbirajo na žalnih sejah v organizaci-jah združenega dela in krajevnih skupnostih, enotah JLA in drugih sredinah. Vsepovsod tiho in dosto-janstveno odmevajo besede o Titu, revolucionarju, vojskovodji in držav-niku. Z bolečino v srcu odločno za-gotavljajo, da bomo stopali poTitovi poti.
Dopoldne so se na žalni seji zbrali člani vodstev mestnih družbenopoli-tičnih organizacij in vseh treh zbo-rov mestne skupščine, spominu predsednika Tita pa so se poklonili tudi delegati občinskih skupščin in občinskih družbenopolitičnih orga-
nizacij na žalnih sejah v vseh petih Ijubljanskih občinah.
V poslopjih občinskih skupščin bodo v dneh žalovanja odprte žalne knjige, v katere se že vpisujejo de-lovni Ijudje in občani z mislijo »Mi smo Titovi!« v srcu .
Spominu predsednika Tita se bo-mo oddolžili z delom, s še večjo zav-zetostjo pri izpolnjevanju nalog na poti, ki nam jo je začrtal. Namesto vencev in cvetja lahko delovni Ijudje in občani ter organizacije in usta-nove poklonijo prispevke v Titov sklad za štipendiranje mladih delav-cev.
Do 8. maja 1980 bodo posmrtni ostanki Josipa Broza Tita v poslopju skupščine SFRJ v Beogradu.
Pogrebni sprevod bo krenil izpred skupščine SFRJ 8. maja ob 12. uri.
Edvard Kardelj je zapisal: »Človek velja toliko, kolikorje dal generaciji, kateri pripada.«In Titoje dal veliko - ne le generaciji, ki ji pripada, temveč mnogim generadjam, ki šele prihajajo. Že zgodaj zjutraj, mnogo prej kot ob običajnih dneh, so se šišenski delavd, ne da bi pognali stroje, zbrali v tovarniških halah. Počastili so spomin na revoludonarja, borca, misleca in velikega državnika - tovariša Tita. Na žalnem zboru vspomin spoštovanega predsednika Tita, so se člani vodstev družbenopolitičnih organizadj, delegati skupščine občine in delegadje krajevnih skup-nosti občine Ljubljana-Šiška, ob izgubi največjega sina in voditelja naših narodov in narodnosti zavezali, da bodo odločno in trdno še naprej hodili po poti, ki nam jo je utrl naš Ijubljeni tovariš Tito.