Letnik 1909.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVIIL — Izdan in razposlan dne 10. julija 1909.
r
Vsebina: (St. 100—102.) 100. Razglas, da se je pomožni carinski urad Ercegnovi pooblastil za izvozno uradno obravnavanje piva. — 101. Ukaz o izdaji novega seznamka tistega inozemskega neocarinjenega blaga, Cigar skladanje v svobodnem ozemlju tržaškem je dovoljeno le v posebnih skladiščih. — 102. Razglas, s katerim se ukrepajo naredbe, da bo enostavnejše poslovanje v službenih mestih državne železniške uprave.
lOO.
Razglas finančnega ministrstva z dne 28. junija 1909. L,
da se je pomožni carinski urad Ercegnovi pooblastil za izvozno uradno obravnavanje piva.
Dopolnjujé z ministrstvenim ukazom z dne 22. decembra 1900.1. (drž. zak. št. 14 iz 1. 1901.) izdani seznamek carinskih uradov se naznanja, da se je pomožni carinski urad I. razreda Ercegnovi kotorski pooblastil za izvozno uradno obravnavanje piva (proti povračilu davka).
Bilinski s. r.
lOl.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 1. julija 1909.1.
o izdaji novega seznamka tistega inozemskega neocarinjenega blaga, čigar skladanje v svobodnem ozemlju tržaškem je dovoljeno le v posebnih skladiščih.
Oziraje se na § 20, odstavek 3 carinskega pravilnika za svobodno ozemlje v starem pristanu v Trstu se porazumno z udeleženima kraljevima ogrskima ministrstvoma razveljavlja dosedanji seznamek gledé skladanja v tržaškem svobodnem ozemlju na neka posebna skladišča omejenega neocarinjenega blaga (priloga A h gori omenjenemu carinskemu pravilniku, dopolnjena z ukazom z dno
1.	januarja 1898. 1. [drž. zak. št. 11]), zaukazuje, da se mora v priloženem seznamku imenovano blago shranjevati v bodoče v posebnih skladiščih, ki so pod posebnim dohodafstvenim nadzorstvom.
Ta ukaz dobi takoj moč.
Bilinski s. r.	Weiskirchner s. r.
(Slovcnlsoh.)
78
Seznamek
tistega inozemskega neocarinjenega blaga, čigar skladanje v svobodnem ozemljil tržaškem
je dovoljeno le v posebnih skladiščih.
Številka carinske tarife	Nazivalo predmetov
189« in 5, 4 in 5 190« in b. 4, 5 191 in 200, 201« 2085, 209 m 215 229c, 230 in 236 247 m 260	IJ . , 0 Vsi manjši predmeti in taki predmeti, ki se dado lahko skriti, kakor \ ja n. pr. rute, žepni robci, mreže za pohištvo, trakarsko, pasarsko, I 'E, C	gumbarsko, na stanu delano blago, čipke, obrobni predmeti, kravate, J jd j o	rokavice iz sukna i. d. b
261 in 269 271 in 274	Umetne cvetlice, okrasna peresa, umetna kožuhovina iz peres, lasuljarska dela, klobuki in čepice vsake vrste (izvzemši fese), pahljače, dežniki in solnčniki, obrobni predmeti, oblačila, perilo in lišpovine.
276 c in d 281 c/, 282 c, 283 300rf, 303 318, 319 3265, 327 339c, 3425, 343 354 f, 355(7, 361(7, e 3625, 367 388(7.., 390 409 c, 410 426c, 427 486, 487 522, 525	Manjše blago, ki se dâ lahko skriti, tarifnih razredov XXVII in XXX11 in XXXIV in XXXIX v zvezi z najfinejšimi tvarinami ali z montacijami iz dragih kovin.
302	Kvarte.
317	Oblačila iz tvarin, imenovanih v t. št. 315 in 316.
346	Manjši predmeti iz kožuhovine, konfckcijonirani.
	
	Številka carinske tarife	Nazivalo predmetov
	339 c, 361 c, d, e 362, 468, 469, 480 509 in 511	• Galanterijsko blago (nippes, toaletni predmeti), lišp za gospode in gospe, igrače in e. dr. predmeti, ki se dado lahko skriti.
	383 c, 389	Posnemki pristnih biserov, umetni zobje.
	479 c, d, e	Nožarsko blago.
	499	Žice iz navadnih kovin in kovinskih zlitin, pozlačene ali z zlatom popločene.
	486. 522 in 524	Železnina, potem blago iz navadnih kovin, pozlačeno ali posrebreno, buljoni, bleščica in leonsko blago.
	540Ô, 542	Električni stroji, aparati, ki se dado lahko skriti.
	562 in 572	Polfahrikati in blago iz dragih kovin, dragi kamni in poldragi kamni.
	573 in 576	Instrumenti, ki se dado lahko skriti, risalno orodje, toplomeri, kukala, očala in okovi k njim itd.
	584c in e	Strune.
	585 in 590	Žepne ure, okrovi zanje, furniture za ure in kolesja.
	6207..,	Hlip.
	630	Zdravilno blago, pripravljeno.
	631 b in 633	Octi itd., parfumirani, alkoholne, aromatične esence, vonjavno blago (parfumerijsko).
		•
108.
Razglas ministra za železnice z dne 1. julija 1909. L,
s katerim se ukrepajo naredbe, da bo enostavnejše poslovanje v službenih mestih državne železniške uprave.
Na podstavi Najvišjega sklepa z dne 19. junija 1909. 1. se izročajo ravnateljstvom državnih železnic (ravnateljstvu severne železnice, ravnateljstvu za češko severno železnico, obratnemu vodstvu čemov-škemu) nastopne stvari preklicno v samostojno reševanje :
1.	Ustanavljanje postajališč, nakladišč in stranskih postaj za blago na stroške interesentov; nadalje opuščanje takih prometnih mest in izpre-memba njihovih odpravljalnih oblasti, končno ustanavljanje, izpopolnjevanje in opuščanje mestnih, popotnih in pojasnilnih pisarnic.
Spredaj imenovani prometni uradi naj se ustanavljajo in opuščajo v imenu ministrstva za železnice..
2.	Izprememba imen postaj in postajališč v imenu ministrstva za železnice, ako se za obstoječo postajo ali postajališče ne izbere oznamenilo v drugem jeziku ali v več jezikih.
3.	Normalno pomikanje uradnikov v vseh službenih razredih po predpisih, obstoječih gledé tega.
4.	Nameščanje uradniških mest VII. in Vlil. službenega razreda, izvzeinši mesta oddelnih načelnikov in namestnikov oddelnih načelnikov, ravnateljskih blagajnikov, načelnikov za podružno razporejanje voz, vojaških podporočevalcev, kontrolorjev za vzdrževanje železnice, prometnih, transportnih in tarifnih kontrolorjev, revizorjev in kontrolorjev bla-gajnic, podporočevalcev za znamenilstvo, načelnikov in načelnikovih namestnikov odsekov za vzdrževanje železnic, vodstev delavnic in kurilnic, vodstev skladišč za gradivo in podružnic obratnega vodstva, obratnih vodij in namestnikov obratnih vodij, oddelnih vodij v delavniški službi (glavne in obratne delavnice), oddelnih vodij v kurilniški službi, načelnikov kurilniških podružnic, načelnikov in načelnikovih namestnikov elektraren ter železniških obratnih uradov, nadalje načelnikov pisarnic, načelnikov in načelnikovih namestnikov železniških oddelkov, vlakovoznih in obratnih nadzorništev ravnateljstva severne železnice.
5.	Premeščanje in odpuščanje (vpokojevanje) uradnikov VII. službenega razreda iz službe, izvzemši
tiste, ki jih je v zmislu obstoječih pravil svoječasno imenovalo ministrstvo za železnice na kako mesto tega službenega razreda.
6.	Premeščanje uradniških aspirantov in uradnikov X. do vštevši VII. službenega razreda izvzemši pod 4 navedene uradnike iz enega ravnateljskega okraja v drugega v okviru sistemiziranega osebja ter premeščanje takih uradnikov od službenih mest in na službena mesta, ki so podrejena železniškemu stavbnemu ravnateljstvu, v porazumu udeleženih ravnateljstev državnih železnic, oziroma v porazumu z železniškim stavbnim ravnateljstvom, nadalje pisanje dotičnih zaznamkov o premeščanju.
7.	Razdelitev okrajev železniških zdravnikov, vštevši ustanavljanje novih okrajev železniških zdravnikov ter določanje honorarjev železniških zdravnikov po načelih, ki jih postavi ministrstvo za železnice.
8.	Prisojanje vseh v obstoječih predpisih dovoljenih doklad; nadalje dovoljevanje remuneracij in enakih podpor iz obratnih novcev aktivnim uslužbencem do zneska 500 K isti osebi v enem računskem letu.
9.	Dovoljevanje pomoči za škode po požaru do zneska 1000 K v posameznem primeru uslužbencem, nastanjenim v naturalnih stanovanjih, kojih stvari so bile poškodovane po požaru, v ozira vrednih primerih, zlasti, če je bil požar povzročen z železniškim obratom.
10.	Izpregledanje, oziroma dovoljevanje odpisov povračilnih predpisil nasproti uslužbencem — izvzemši tista, ki so bila predpisana po naročilu ministrstva za železnice — v ozira vrednih primerih, ako denarna vrednost od primera do primera ne presega zneska 1000 K in v ravnateljskem okraju v istem letu ne zneska 10.000 K.
11.	Opuščanje povračil za ne ponošene službene obleke, ako se uslužbenci vpokojé ali ako umrö, v ozira vrednih primerih.
12.	Sklepanje poravnav o zahtevah, ki jih stavi uprava državnih železnic ali ki se stavijo do nje, oziroma ki jih stavijo po njej upravljani pre-skrbninski zakladi ali ki se stavijo do njih, ako po-ravnavna vsota ob enkratnem povročilu ne presega zneska 12.000 K.
13.	Dovoljevanje prostovoljnih enkratnih daril in prispevkov za tuje, dobrodelne ali javne namene, ako v posameznem primeru ne presegajo letnega zneska 500 K, po vodilih, ki jih izda ministrstvo za železnice.
14.	Sklepanje najemnih ali drugačnih pogodbi o ponavljajočih se dajatvah — izvzemši stične in obratne pogodbe in pogodbe o izposojanju vozil, — ako najemnina ali drugačna ponavljajoča se dajatev ob nedoločni ali stalni dobi pogodbe do pet let ne presega letnega zneska 10.000 K in ob stalni dobi pogodbe več nego pet let ne letnega zneska 1000 K; nadalje odpuščanje najemnin ali drugih ponavljajočih se dajatev v znesku do 1000 K v ozira vrednih primerih.
15.	Odpuščanje glob iz stavbnih, dobavnih in drugih pogodb po ravnateljstvih državnih železnic, ki so sklenila dolične pogodbe, v ozira vrednih primerih, če se je dobava izvršila, če tudi zakasnelo, in če železniškemu zavodu ali po njem upravljanim preskrbninskim zakladom ni nastala nobena škoda, do zneska 1000 K v posameznem primeru.
16.	Odpisovanje drugačnih terjatev do zneska 20 K, ako te terjatve same sicer niso neizterljive, pa bi bilo njihovo izterjanje združeno z nerazmer-nimi težavami ali jako dolgotrajno.
17.	Vlaganje ministrstvenih rekurzov v stvareh uprave državnih železnic ali po njej upravljanih
preskrbninskih zakladov, izvzemši pritožne primere v davčnih in pristojbinskili stvareh, v carinskih stvareh in v stvareh posrednjih davščin, ki jih je treba predložiti ministrstvu za železnice.
18.	Izjavljanje čisto deklaracijskega značaja, ki
je potrebno za uredbo zemljiških, oziroma železniških knjig, zlasti izjavljanje gledé ugaslih služnosti.	♦
19.	Končnoveljavno razsojanje, zoper katero ni dalje pritožbe na ministrstvo za železnice, o odškodninskih zahtevah, nastalih iz prometa oseb, prtljage ali blaga, ker se je kaj izgubilo, zmanjšalo ali poškodovalo, do zneska 100 K, in ker seje prekoračil prevozni rok ter zaradi kake druge škode iz prevoznega opravila do zneska 50 K za posamezni primer odprave; nadalje enako razsojanje gledé pravic do povračila pristojbin vsake vrste do zneska 20 K za posamezni primer odprave in. ako se zglaša hkratu več popolnoma enakovrstnih pravic, do skupnega zneska 100 K.
Ta razglas dobi moč 1. dne avgusta 1909. 1.
Wrba s. r.
(Slovcinsch.)
7*1