dan rasen tobet. na« ^ iii prasnikov. ^ daily axcep* Seinrdajra. Sunday, «nd Holidays. PROSVETA • m tk » . ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški tn upravnllkt oroeterli 2667 South Lawndale Ava. Offlee of Publication: 26A7 South Lawndale Ate. Telephone, Rockwell 4m ^yeak xxxl Uata je |8.00 KuUcW M »t cakcMru. lUiMto. ■utter January 1«. IMS, mt KatVOM » AM rf Omtw o* Mar* B. lit». chicago. ilu. torek, 1. avgusta (august 1). 19.19 SuhacripUon »0.00 Yearly ftTE V,—NUMBER 148 Acceptance for audlln* at special rate of pootage provided for 11 aaetioo not, Aet of Oct. I, 1917, authorised on Juno 14, 1911. aponsko-angleska pogajanja rinesla nove komplikacije Tokijska vlada zahteva nadaljnje koncesije od Velike Britanije, slednja pa je zapretila z odpovedjo trgovinske pogodbe, če se bodo razgovori glede preklica blokade angleške koncesije razbila. Kitajci se uprli japonskim vojaškim avtoritetam in ubili sest častnikov pdon.31.jul. —Tu izražajo ^n. da se l>odo pogajanja kiju glede poravnave krize, je povzročila japonska blo-angleske koncesije v Tien-Kitajska, razbila. Japon-gtavili nove zahteve Angli-na teh je, da mora Anglija ¡niti japonsko denarno po-iia Kitajskem in izročiti «ko srebro, naloženo v ban-angleški koncesiji, reži-Pekingu. Ta režim je pod isko kontrolo. bert Leslie Craigie, angle-jslanik v TOkiju, je infor-Chamberlainovo vlado o lih potežkočah in apeliral, nu pošlje nova navodila. Jati uradniki so povedali potu, da problemi, ki morajo eieni, se ne tičejo samo blo angleške koncesije, temveč mednarodnih vprašanj. Londonu pravijo, da bo iberlainova vlada sledila -¡ki in preklicala trgovin-x>godlx) l .Japonsko, če se pogajanja razbila. Premier iberlain l>o podal zadevno [i v parlamentu. iing. 31. jul. — Japonska ja je včeraj obiskala vse ke trgovine in opozorila Ce, naj takoj ustavijo pro-je angleškega blaga. Proti-a kampanja, podžgana po icih, se je raztegnila na vse ke province, katere je za-japonska oborožena sila. 2i v Tsinanu, provinca San-*<> dobili ultimat, da mo-zapustiti mesto do 10. av-l'ra\ tako so bili posvar-mgleški misijonarji v dru-itaiskih mestih in provin-da jajjonske avtoritete ne odgovorne za izgubo živin uničenje angleške last- Khaj. 31. jul. — Sem do-l^rocila iz Tsingtaja, pro-Santung, se glasijo, da se (KI Kitajcev, ki so bili pri-11 Japonski armadi, uprlo. s«'>t japonskih vojaških ujeli štiri druge in se pridružili kitajski arma-J'ajski guerilci so razdejali »»ko prog«», ki spaja Tsing-1ta\ iii i ransjH)rtacijo ja-'»«•■» \ provinco ftantung. Domače vesti Oblaki Chicago. — Valentin in Mary Stroj s hčerko Stanie iz India-napolisa sta obiskala gH. urad SNPJ in uredništvo Prosvete dne 91. julija. Minneeotoke novice Duluth, Minn.—V Soudanu je umrl Anton J. Gornik, star 26 et in rojen v Ameriki. Tu zapušča starše, štiri brate in dve sestri. — V Duluthu je naglo u-mrla Mary Perič, stara 64 let. Zapušča moža in sina, na Elyju pa hčer. Ve«ti iz Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici je zadnje dni umrla Mary Milato-vič, roj. Brzin, stara 37 let in doma iz Hrastovca pri Mokronogu na Dolenjskem. V Ameriki je bila 19 let in tu zapušča moža in dve hčeri, v starem kraju pa sestro. Kompanija zavla-tuje pogajanja Unija se pripravlja na stavko '•o- '1 ml. — Japonci so I"""''« no demonstrirali uradom angleškega posla-' is« ni motila demonska radi ral i pred postavami in napi-"a bojkotno akcijo I'" demonstracijah masna shoda, "o govorniki napa-lM,btiko na Kitaj- V . tw,n z fi/.:\<. r r Kuy * r- i; kter n ,i hI.Vi.--. hgk i n i» r ira r m* - ^'tajNka. 31. jul.— l"'"laništvo je bilo in-11,1 "" ja|K)nnki voja ' '"»mbami razdejali '••ranske misijonske b "-atuj v napadu na K "*an leži 150 milj ""'kova Bombe so • '««Jakih civilistov število drugih. */na bitka med •fiori in Rumunci " ' Vr^ka. 81. jul. 1 •"l"«na «gentura ' (»'lo izmenjanih N * bitki med o-IJ"-kimi atražni-Humunaki straž-*b na <>irrske in ne-" **delo »graki ca-K-diko -tražnikov h- ni trumo. T. * , 1 a urfcd 1 f a n i f starše, dva brata in Rusija je nepremagljiva trdnjava! Vladni liat poveličuje mogočnoat oborožene sile Dew Moinen, la. — (FP) — Krajevna unija United Electrical, Radio & Machine Workers, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je zapretila z oklicem stavke v tovarnah Maytag Washing Machine Co. v Newtonu, ker kompanija zavlačuje pogajanja glede sklenitve pogodbe. Pogajanja trajajo že več tednov, toda prinesla niso nobenega uspeha. Unija se pripravlja na borbo, da prisili družbo na sklenitev pogodbe. Očita ji, da se v pogajanjih poslužuje iste taktike kot v preteklem letu, ki je izzvala dolgo stavko. Kompanija sicer obljubuje koncesije, toda o-bljub ne izpolni. Stavka bo oklicana, če se kompanija ne bo podala, ko se bo pričela produkcija novih pralnih strojev. Ta okolnost bo dala u-niji priliko za boj. Stavka v preteklem letu ni uspela na vsej črti, ker je kompanija omejila obrat za polovico pred oklicem stavke. V ozadju prihajajoče stavke so tudi politična vprašanja. Državna zbornica je namreč v zadnjem zasedanju reorganizirala strtem državne policije. Ta polšja bo na podlagi novega sistema lahko pomagala pri razbijanju stavk. Preteklo leto je governer Nelson Kranchel poslal državne miličnike proti stav-karjem, ne pa policije. George Wilson, novi governer, je znan kot nasprotnik delavskih unij. Presno je bil izvoljen za governer ja je bil odvetnik velikih zavarovalnih kompa-nij. Takrat si je nabral veliko bogastvo, ko je kot agent teh kompanij prodajal zadolžene farme. Moritva, 31. jul. — Izvesti ja. glasilo sovjetske vlade, so objavila uvodnik ob petindvajsetlet-nici izbruha svetovne vojne, v katerem je rečeno, "da fašistične države dvigajo stisnjeno pest kapitalističnega sveta proti Sovjetski uniji." Vsroki svetovne vojne so bili tekma za nadvlado, teritorije, kolonije in surov material, isti kot so danes, pravijo Izvestja. Šestina sveta se je izmotala iz sistema svetovnega kapitalis-ma", pile glasilo sovjetske vlade. "Obstoj Sovjetske unije, te mogočne in nepremagljive trdnjave socializma je odločujoča sila na svetu, faktor, ki ovira izbruh nove svetovne vojne . . . Sovjetska Rusija je močna in mogočna in pripravljena, da porazi vsakega sovražnika in tudi vsako kombinacijo sovražnikov." Moakva, 31. jul. — Sovjetski tisk poje slavospeve štirim pro-minentnim ruskim letalcem, ki so izgubili svoja življenja pri opravljanju svoje službe. Kje in kdaj so bili ubiti, tisk ne pove. ?Wfcateri menijo, da so bili ubiti v bitkah z Japonci ob meji Mandžurije in Zunanje Mongolije. . Letalci, katere sovjetsko časopisje slavi, so bili V. S. Kol-zunov, major S. A. Cerkazov, a. G. Titov in I. K. Kurnišov. Njih trupla so bila upepeljena zadnjo soboto. Reakcija v kongresu na delu Razkol v demokratski stranki Washington, D. C, 31. jul.— Roosevelta čaka največja kriza, ko' ae vrne v Washington, odkar je na čelu administracije. Edini zakonski načrt, U ga je predložil v sedanjem zaeedanju, je bil že oskuben do koati. Ta se nanaša na posojevanje In trošenje denarja iz federalne blagajne. Možnoat je tudi, da bo kongrea razmrcvaril zakon minimalne mezde in maksimalnega delov-nika na pritiak demokratskih kongresnikov in aenatorjev iz južnih držav. Demokratska stranka se je razcepila na dva tabora in kot taka je brez moči, čeprav ima ogromno večino v obeh kongresnih sbornicah. Reakcijonarni demokrat je so se se pridružili republikanski ma pridružili republikanski manjšini in U koalicija hoče uničiti ( vse reforme Rooseveltove administracije. Predsednik nižje zbornice William B. Bankhead, vodja demokraaks večine v tej zbornici Sam Rayqurn in senator Alben Barkley, vodja demokratske večine v višji zbornici, niso mogli izsiliti sprejetje zakonskih načrtov, katere je predložil Rooaevelt. Voditelji koalicije so zadnji teden naznanili, da bodo vztrajuli v opoziciji. Barkley, Rayburn in Bankhead bodo danes konferirali z Rooseveltom. On bo zahteval pojasnila, zakaj niso mogli izsiliti sprejetja predloženih načrtov. Aro se bo pokazala možnost poraza koalicije, ae bo zasedanje kongresa podaljšalo, v obratnem alučaju pa bo morala Rooseveltova administracija priznati, da je izgubila kontrolo nad kongreaom. Farmar ustrelil policijskega načelnika Cynthiana, Ky., 31. jul. — Charles Allen, 70 let star farmar, je pobegnil iz hleva, katerega so oblegali policaji, potem, ko je ustrelil policijskega načelnika Geo. M. Dickeyja. Za farmarjem so poslali krvne pse, ki pa so izgubili sled za njim. Administracija relifnih del zniia stroike Chicago, 81. jul. — Administracija relifnih del v Illinoisu je naznanila redukcijo upravnih stroAkov po konferenci s pokrajinskimi direktorji. Naznanilo je objavil Charles E. Miner, načelnik državne administracije WPA. Po odredbi iz Washhing-tona mora administracija znižati stroike za 1200,000 na mesec. Španski fašistični režim uvaja tlacanstvo V taka oteba bo morala delati za državo KAZNI ZA UPORNIKE ODREJENE Ti Madrid, 31. jul.—Detajli od-redbe fašističnega režima generala Franca, ki določa, da mora vsaka apoeobna oaeba izvršiti 16 dni obveznega dela za državo na leto, so bili objavljeni. Vsaka oseba se mora prijaviti za prisilno delo do konca prihodnjega meaeca. Za one, ki bi ae upirali, je določena zaporna kazen trek mesecev in plačitev 1200. Ako bi pri vladnih projektih v katerem diatriktu ne mogli uposllti vseh razpoložljivih delavcev, bodo ostanek delovnih moči izročili privatnim kontrak-torjem. Slednji ne bodo plačevali mezde delavcem, temveč driavi. Odredba o prisilnem delu pri gradnji javnih projektov je v soglasju s programom fašistične vlade. Ta namerava potrožltl četrt milijarde dolarjev v prihodnjih desetih letih za gradnjo novih moatov, cest in drugih del, Vlada je prevzela nalogo rekonstrukcije mest in vasi, ki so bile razdejane v civilni vojni. Lastniki tovornih avtov in drugih vozi) bodo morali "poso» diti" te vladi. To bo njih "pri-spevek" k rekonstrukciji v vojni razdejanih mest in vssi. V vsaki provinci bo isbran posebni nadaorni odbor, pri katerem se bodo morale javiti ves ta delo sposobne osebe. Reglstracl ja mora biti zaključena do 1. oktobra. Fašiatične avtoritete pra vijo, da se bo program pričel iz vajati na vsej črti ob koncu ok tobra. Oseba, ki prijavi drugo, da se hoče izogniti tlačanatvu, bo dobila nagrado. Ta bo prIAla iz sklada, v katerega ae bo stekal denar onih, ki bodo kaznovani zaradi kršenja odredim o prisil nem delu. Ruski parlament izvolil vrhovne sodnike Moskva, 31. jul. — Ruski par lament je izvolil vrhovne sodnike. Sodiiče tvori 7ft članov, med katerimi je 26 žensk. Driava Salvador ne mara beguncev San Salvador. Salvador. 81. jul. — Vlada te države je prepovedala vstop židovskim beguncem, ki so doapeli aem na nemAkem pamiku Portland Be-gund eo imeli ponarejene vise na potnih listih od konzulov vi BudimpeAti in Amsterdamu 1 (Nariaal ierger.Jt Vod j a pol jske misije se vrnil domov Tiak se jezi na Anglijo * VarAava, Poteka. 31. jul. — Polkovnik Adam Koc, načelnik poljske misije, ki je Ala v London, da dobi posojilo od Velike Britanije, ae je vrnil v Varšavo razočaran. Poljaki pravijo, da ao se Angleži pokazali kot skopuhi proti državi, ki bi bila prva tarča napada v alučaju itbruha vojne. AngleAki krogi so obljubili Poljaki le poaojilo v vsoti $40,000,000, polovico manj kot ao v Varšavi pričakovali, poleg tega |>a so stavili težke pogoje. Eden pogoj je, da mora Poljska potrošiti denar v Veliki Brl-tanlji. Polkovnik Koc je bil poslan v London, da dobi tam kredit in ylato, katerega bi Poljaka potrošila po svoji uvidevnosti, predvsem v Ameriki. Tu bi Poljska kupovala letalske motorje in druge pritikline, katerih ne more dobiti v Angliji. Uradno glasilo poljske vlade pravi, da je Poljska v finančnih osirih dovolj trdna, dasi bi jI angleAko poaojilo prav prIAlo. Poljska bo kupovala orožje drugje. Poljski bankirji so obdolžili Anglijo, da je bil njen namen odpraviti poljski slati standard. Ako bi se to zgodilo, bi čutilo posledice poljsko denaratvo. liondon, 31. jul. — Zunanji u-rad je zanikal poročilo, da Je bila poslana posebna misija v Var-Aavo, da tam izve, aH bi mogla Poljska rasAlrltl prlstanlAče v Gdinlji ln se odpovedat! Gdan-sku. »Poročilo je objavil neki Avedski list, spisal pa ga je Anglež po imenu Riley, Poročilo Je vznemirilo sngleA-ke uradne kroge, Zunanji minister je dejal, da on Rileyja sploh ne pozna. Dalje je ponovil o-bljubo, da bo Velika Britanija priskočila na por?w>č Poljski, če ji bo pretila nevarnoat agresije. Krvava bitka i , pred avtno tovarno Cez trideset oseb ranjenih Cleveland, O., 31, Jul. — Najmanj 34 oseb je bilo ranjenih danes zjutraj pred tovarno Ki-sher Ilody Co., ko Je policija valila na pikete, člane avtne u-nije CIO, s plinskimi bombami in količki. Okrog 8000 piketov se je zbralo pred tovarno z namenom, da ustavijo obrat. Več bomb, katere so vrgli policaji, so pikati prestregli in Jih vrgli nazaj. Kna Je priletela v glavo nekega policaja. Proti pike! orn Je bila poslana grupe 76 (»olicajev, da ustavi demonstracije. Veliko Atevtlo piketov je bilo aretiranih. Policijski vozovi ao bili zaposleni z odvažanjem are* tirancev na bližnje postaje. Vač avtomobilov, ki so vozili stav-kokaz« v tovarno, ao pikati prevrnili In zažgali. Več sto ženak se Je udeležilo bitke, ki Ja bila najbolj krvava od stavke v tovarnah Malega Jekla pred dva-ma letoma. Detroll. MIcH., 81. jul. — Av-t na unija CIO ja ojačlla stavkovno stražo pri tovarnah kor-poracije General Motors, kjer m mehaniki In drugi Izurjeni delavci okllcali stsvko. Voditelji stavbnih unij Amerike delavske federacije so naznanili, da s« bodo člani teh unij danes vrnili na delo. Kranris P. Penton, organizator. je dajal, da člani (Mt unij niso zapleteni v sporu, Up»«U-nI so pri stavbnih delih General Motor- Corp. In vrnIUv na delo se ne more smatrati za stavko-lomatvo, ker II delavci na delajo v tovarnah, kjar iidelujejo avtomobile In avtomobilske pritikll- francija ima department propagande Zakoni proti ipionaii poostreni PADANJE ROJSTEV VZNEMIRJA VLADO Parli. 81. jul.—Franoaki vlad-dni avet je a posebnim dekretom ustsnovil department propagande. Sllčen department je nedavno ustanovila Anglija in Francija H je sdaj sledila. Za načelnika departmenta Je bil Imenovan Jean Girardoux, sloviti pisatelj o političnih stvareh. Njegova glavna naloga bo Airjenje informacij o JačanJu narodne obrambe in pobijanje protifrancoske propagande. Zadnji teden Je vladni svet odobril odredbo glede podalJAa-nja življenja aedanjega parlamenta sa nadaljnji dve leti, obenem pa je podaljAal tudi dlkta-torsko oblaat premierja Dala-dierja, ki Je Imela poteči 80. novembra tega leta. Parlamentarne volitve, ki bi se morale vrAltl po novem letu, so bile odložene. Novi zakoni proti AplonaAi, najbolj strogi, kar Je bilo «e uveljavljenih v Franciji v mirnem času, so stopili v veljavo. TI določajo smrtno kasen aa serijo prestopkov proti varnosti države. Vsaka oaeba, ki objavi Informacije mllltarističnega značaja, ali jih proda tuji drftavl, bo na podlagi novih sakonov obsojana na smrt. Smrtna kazen Je dolo-čana tudi vratno propagam aH pa poškodujejo lastnino In material, katerega drftava potrebuje za narodno obrambo. Za manJAe prestopke Je določena ia-porna in denarna kasen. Detektivska sila, kateri je bila poverjena preiskava Apionskih aktivnosti, Je bila ojačana. Vlada Je razpisala nagrads, katere bodo dobile družine i velikim številom otrok, obenem pa je naložila davke aamoem In ta-kottcem brez otrok. Francija skuAa povečati Atevllo rojstev in preprečiti sborclje. Število rojstev pada v Franciji. V preteklem letu Je umrlo 34,741 več osab nego se Jih je rodilo. FrsnciJa Je zdaj pričela posnemati faAlstlčno Italijo in nacljsko Nemčijo v kampanji, da poveča Atevllo rojstev. osebe, ki Alrljo pre-agendo med vojaki Nemčija sklenila pogodbo z Japonsko Berlin, 31. jul. — NemAko-Js-ponskl trgovinski dogovor Je bil pravkar sklenjen v Berlinu. To so nemAki voditelji smstrsll zs tako važno stvar, da so pretrgs-II obisk južnih nemAkih pokrajin. Podpis pakts Je demon-stracijs enotnosti med Nemčijo In Japonsko. Detajli dogovora, ki bo stopil v veljavo 1. oktobra, niso bili objavljeni. "Ja-Iionska b<» dobivala blago in it-delke v Nemčiji, katere potrebuje v mirnem In vojnam čaau," pravi uradna Izjava. "S sklenitvijo dogovora Je bil ojačan tudi pakt proti kominteml, v katerem so Nemčija, Italija, Japon-ska. Ogrska in ftpenlja." Ahihki divjaki umorili 60 oseb Nalrobl, Afrika. »1. jul. — Morilska tolpe divjakov je umorila najmanj 60 članov soaednaga plemena v Atlrih vaseh. Mo-rllce «daj lAčejo angleAke čate, katerim pomagajo tudi letalci. Uvoz anglekkega premoga v Italijo Lsndoa, ti. Jul. — Italijan-aka vlada Je naročila milijon ton premog* v Angliji. To predstavlja polovico vsega premoga, ki gM Italija uvozi letno is Anglije. PROSVETXj —— PROSVETA TBE ENLNiBTBWllENT Of LASTNINA ILOVIMO ÜASOOW pourOBM JSDNOTA ■ fcf tà. I m m mlaj. s<*<*m mmm wmm (tot**. mn, 4mm. |mi h4.) m mit» nhljmnto to w ilmUtm. U^to prjtoSU p^tolM. ^ M«B —im .. u4 «Moiktud «MM* »tU Ni N imtmí Otfcw •U.. vili Im ratanW iM fer PROSVETA •MT-M h. Uvaiil* Ar*. mom or run rsossA Glasovi iz naselbin Smr¿ članice w M prta« (Ja* U. IMS), pato* I, S» to § toa to Dve ogledali, ena taktika V časopisih vidimo, da je nemško-ameriški Bund, organizacija nemških nacijev v Združenih državah, pred kratkim zborovala. Fritz Kuhn Je bil ponovno izvoljen za "firarja," nakar Je bila na Kuhnov predlog soglasno sprejeta resolucija, v kateri je rečeno, da Bund odklanja "vse tujezemske politične izme, vse fašizme, komunizme in nacizme in se proglaša za čisto ameriško patriotično organizacijo . . ."! Iz tega zveni, da so nemiki naciji v Ameriki zatajili svojo pravo barvo, svoj program in svoj p.acijsko-diktatorični cilj. Zakaj so to storili? Iz taktičnih ozirov! Zato, da bodo (tako računajo) lažje operirali pod masko ameriškega patriotizma in demokracije, dokler bo to kazalo t Zato, da se izognejo konfliktom z zakoni in sodišči—z drugimi besedami, da preslepijo ameriško javnost! Nekako v istem času je zboroval ameriški mladinski kongres, na katerem je bila zastopana tudi Liga komunistične mladine. Mladinska organizacija sestoji večinoma iz srednješolskih in višješolskih dijakov. Komunistična liga je v veliki manjšini, vendar je tako aktivna, da eelo vpliva na vodstvo In smernice te organizacije. Na letošnjem zborovanju je prišlo do resnega spora med frakcijo komunistov in njihovih "sopotnikov" ter ostalimi člani, nakar je komunistična liga predlagala kompromis v obliki resolucije, v kateri je rečeno, da organizacija ameriške mladine odklanja "vse forme diktature, bodisi komunističnega, fašističnega, nacističnega ali kateregakoli drugega značaja . . ." Dele-gatje Lige komunistične mladine so soglasno glasovali za to resolucijo in bila je sprejeta brez opozicije. Kaj naj to pomeni? Mar pomeni, da so se ameriški komunisti odpovedali načelu diktature? Niti malo ne—komunisti se niso odpovedali nobenemu svojemu načelu! Za resolucijo so glasovali s figo v žepu—iz taktičnih ozirov, kakor Kuhnovi bundarjil Taktika obojih totalitarcev je ena In ista. Kakor naciji in fašisti, tako tudi komunisti danes operirajo pod masko ameriškega patriotizma in demokracije, dokler bo to kazalo! Kakor naciji nočejo biti očitno naciji in pristaši nacijske diktature, tako tudi Stalinov-skl komunisti nočejo biti očitno stallnovskl komunisti in pristaši stallnovske diktature!— Ikemmerer, Wyo. — Dne 21. julija zvečer je za večno zaspala Bbrbara Sede j, večletna članica našega društva 267 SNPJ. Bolehala je okrog dve leti za srčno boleznijo. Smrt ji je pretrgala nit življenja v najlepši starosti 46 let. Rojena je bila v Dobračevi, po domače Skalarjema (Grošel) na Gorenjskem. V to deželo, v Callfornijo, je prišla 11. januarja 1914 in se prihodnji mesec poročila s Frankom Sedejem. V Wyoming sta prišla leta 1924. Tukaj zapušča žalujočega moža, s katerim sta živela v lepem zakonskem življenju, in dva sina, Joeva In Johna, v stari domovini pa očeta in dva brata. Sinova sta že odrasla in si že služita kruh. Bila je dobra družica svojemu možu in skrbna mati in jo bodo težko pogrešali. Ampak nas vse čaka enaka u-soda, ker zakon narave je neizprosen in mora umreti vse, kar se rodi. Napravili so vse, da bi jo o-hranili pri življenju. Bila je pri najboljših zdravnikih, lansko leto tudi v Mayovl kliniki v Ro-chestru, Minn. Na svoj dom je bila pripeljana 23. julija, da so ji lahko člani in prijatelji iz. kazali zadnje slovo. Bila je jako priljubljena, kar so pričali tudi številni venci in rože od društva, Članov in prijateljev, s katerimi Je bila njena rakev zasuta. Pokopana je bila popoldne na kemmererskem pokopališču ob veliki udeležbi. Društvo je izgubilo zvesto in dobro članico. Bila je mirnega značaja in vesela v družbi. Zmiraj je delovala v korist društva in jed-note. Spomin nanjo ohranimo za vedno, družini Sede j pa naše iskreno sožalje. Tukaj je zopet dokaz, kako potrebne so nam podporne organizacije, sploh pa naša dobra mati SNPJ. Kdor Še ni zavarovan, naj pristopi k najboljši In največji slovenski podporni organizaciji SNPJ, ker ona v resnici skrbi po materinsko za svoje članstvo V slučaju bolezni ali smrti. Ne odlašaj na jutri, pristopi dokler si čil in zdrav. Sedaj v jubilejni kampanji je zelo lepa prilika za pristop, ker ni treba plačati drugega kakor asesment. Društvo 267 kakor tudi SNPJ vas vabita pod svoje okrilje, kjer boste v resnici dobro preskrbljeni za slučaj nesreče, bolezni ali smrti. Anton Tratnik, tajnik. Iz "katoliške" Španije Nesrečna Španija, katera jo bila pretočeno pomlad osrečena z "veliko katoliško zmago"— katero je oznanil sam |W|n»ž Pij XII.—je spet v civilni vojni. S|>opadll so se nositelji isto "katoliško zmage"—ki so vsi katoliki in vsi veliki hranitelji španskega krščanstva; s|M>padli so so falangisti, monarhisti in drugi "isti," ki se ne morejo s|H>razumcti. na kakšen način bi uklonili nesrečno š|>ansko ljudstvo v staro sužnost: na Hitlerjev način. Mussolinijev način ali na način stare španske reakcije, katera jo vedno imela papeški žegen. Sedanja španska civilna vojna, katero je prinesla "velika katoliška zmaga," ne vrši brez "rdečih mesarjev," kajti ti so že likvidirani. Rečeno je bilo neštetokrat, da so "rdeči mesar-ji" v ft|>aniji poklali vse katoliške duhovne in nune—kljub temu danes ne manjka ne duhovnov in ne nun na $|tanftk<*m; vsi in vse so se , povrnile z "drugega sveta" in krščanstvo Španije je s|M*t v najlepšem cvetju. Kljub največji "katoliški zmagi" in kljub naj-lepšemu krščanstvu |ta miru in demokracije v Španiji še ni In ni in nI .. . Novica iz Južne Amerike "Slovanski list" iz Argentine. Julna Amerika, je 7. julija prinesel veat, ki nas je presenetila. ls starokraj »koga tiska je |»obral poročilo, da Je ljubljanski župan dr. Juro AdleAič predstavil (kdaj, ni rečeno) občinskemu svetu Ljubljane vseučeliščnega profesorja dr Franca Košmerlja is Chiraga. ki ima tri doktorate, namreč prav-nega. filozofskega in medicinskega . . . Dr. Koš-meri je vzgojil v Ameriki generacijo pravnikov in ji dal duha slovenske pravicoljubnosti. Mi občudujemo (se glasi vest) moč in ugled g. profesorja, ki te 75 let dela. On je tisti Slovenec, ki najbolj častno zastopa slo\muko ime v Ameriki . . . (Dat)« v sadaji kolssL) Detroiteke novice Detrolt. — Dne 19. julija je za vedno pobrala kruta delavska bolezen tuberkuloza dobro znanega rojaka in člana društva 518 SNPJ Antona Rartela. On je bil naprednjak In aktiven na kulturnem polju — v petju In dramatiki. Bil je član več društev, kot samostojnega društva v Waukeganu, IWO. SNPJ. SDD in pevskega zbora Naprej. K zadnjemu počitku smo ga spremili v soboto popoldne, 22. julija. .Bilo je lepo število rojakov in brat pokojnega z otroki. Bil je sam, ker je žena že med mrtvimi, kakor tudi sin, edina hči, ki je bolničarka v Waukeganu, se pa ni udeležila pogreba. Poslovilni govor je imel Joe Kotar, v katerem Je poudarjal, da smo delavci primorani, da so organiziramo, da nismo o-samljeni in da zrušimo ta kapitalistični sistem, ki ubija in mori delavce ter jih pošilja v prerani grob. Dasi je bil pokojnik član pevskega zbora Napre-ja, navdušen pevec in igralec, moramo obžalovati, ker mu zbor nI zapel žalostinke ali vesele pesmi v zadnji pozdrav. Na pokopališču je zastopal društvo 618 Mike Gregorich, ki je ginJjivo prečital zadnji pozdrav pokojnemu od SNPJ. Smrtna kosa zdaj pogosto obiskuje to našo detroitsko naselbino. Zadnja dva meseca je pobrala šest naših rojakov, več kakor kdaj prej v enakem času v tej naselbini. Iz naše naselbine se je poslovil in odšel v Cleveland naš dobro znani naprednjak In bori-telj za delavske pravice Frank Česen z družino. Nas je zapustil 26. julija. On je prišel v Detroit nepoznan. Nekako s strahom se je pridružil nam starim Detroit-čanotn. V javnosti ¿a nismo poznali, osebno pa ša manj. Povedal nam je, da prihaja iz Cleve-landa, kjer je bil član dramskega društva Ivana Cankarja in da se najbolj strinja s socialističnim ^programom. Veselilo nas je, da smo v našo sredo dq-biii dobrega agitatorja, režiserja, organizatorja in društveni-ka. In resnica: nismo bili prevarani. Česen je bil v resnici to, za kar se je predstavil. On je bil vedno na delu za socializem, dramatiko in kulturo in pridno je režiral drame, šaloigre in o-perete. Bil je vedno v odborih v tej ali drugi organizaciji, predsednik federacije £NPJ in ustanovitelj kluba 116 JSZ. Detroitska naselbina je z njim izgubila dobrega delavca za napredno stvar, posebno pa na dramskem polju. Česen je vedno imel telo v Detroitu, dušo pa v Clevelandu. Zadnjih pet let je čestokrat rekel, da se povrne v Cleveland. In sedaj J€ moka postala kruh. Kupil si je delikatesno trgovino na 776 East 186 st. Upam in želim mu napredek in uspeh v vseh ozirih ter ga priporočam našim rojakom, da ga pogosto In Številno obiščete. Upam tudi, da Česen ostane še nadalje naprednjak in še nadalje agitira in deluje za izobrazbo in na kulturnem polju. Upam, da ga trgovina ne bo odtujila od teh aktivnosti in borbe za boljšo bodočnost vsega delavstva. Večina naših nekdaj aktivnih in naprednih rojakov je opustila vse aktivnosti, klube, zbore In celo društva, ko so šli v trgovino. Popolnoma so se odtujili na šemu narodu. Upam, da jih Ce sen ne bo posnemal in vrgel puške v koruzo In utihnil za vedno v javnosti. Prav tako u pa m, da bo pisal in poročal v Pinsveti in Pnoletarcu, Haj je Cleveland desetkrat večji kot je Datrolt^^^H^H^P V soboto popoldne, 6. avgusta, bo pevski zbor Svobod« I-mel svoj polotnl Izlet pri jeae-ru Lower Strait l^ake. Kažipot so napisi "The Homestate",' ki vas pripeljejo flo prostora. Ker se letna seaftna žc nagiba k zatonu in ker v a\tnf industriji sploh Vse počiva ob sobotah, i-ma torej vsakdo dovolj časa, da gte prihodnjo soboto popoidae z nami na čisti zrak.'Ker bo drugi dan nedelja, bpmo takorekoč imeli tudi "moonlight" piknik, pečenje Mobasic-in Tatch the nlgh,t hog", ' Za bodoči ktirvrert' ima Svo- Figuri kongresntka C. A. teri ao delavci nosili v protestnih demonstracijah proti novemu re-lifnemu zakonu v New Yorku. boda na programu klasično opereto, s katerimi je vedno veliko stroškov predno pridejo na o-der. Da naša slovenska pesem ne utihne v detroitski naselbini, da gremo naprej po začrtani poti kulture, glasbe in dramatike, ste vsi rojaki iz Detroita in okolice vabljeni, da se udeležite tega izleta. S tem boste pokazali svojo naprednost, kakor tudi to, da ste pripravljeni podpirati kulturno delo, katerega vrši pevski zbor Svoboda. Se ena nesreča je doletela detroitsko naselbino. Pred par leti smo sprožili idejo, da ustanovimo zadružno prodajalno. V ta namen smo imeli več odboro-vih sej in par shodov. Iz Cleve-landa smo dobili J. Siskovicha, ki nam je govoril o pomenu in koristih delavskih zadrug in dal razna pojasnila. Dobili smo vse informacije o poslovanju, kupovanj y in prodajanju, sploh o vsem vodstvu in kako začeti. Sli smo na delo, in to le začasni odborniki, hodili od rojakov do rojakov in skušali prodajati delnice, ki so bile $10 in dolar vstopnine za kritje stroškov. Na žalost moram priznati, da smo zbrali skupaj le $300. Čakali smo leto dni, toda ostali smo tam, kjer smo začeli. Ker smo videli, da ni zanimanja ne zaupanja, da ljudje nofie-jo sami sebi dobro, ni bilo druge poti, kot da razpustimo to našo zadrugo še predno je stopila v življenje. Denar je dobil vsakdo do centa povrnjen. S tem smo pokopali eno od najbolj potrebnih in koristnih ustanov za nas delavce v Detroitu. Ni-kdo pa ne bo mogel reči, da nismo skušali z organiziranjem zadruge v naši naselbini. Računske knjige in zapisnik so v arhivu SND *a dokaz. Mogoče sem šel predaleč z mojim dopisom. tyogoče bo cle-velandski Jankovich zopet "ki-kal" čez dolge klobase. Toda naj mi oprosti, ker tudi" Detroit je velika ribniška vas. In novice se dogajajo'vsak dan. Lahko bi napisal vsak dan po par' kolon. Tukaj imamo sedaj tudi velike unijske boje.' živimo med njimi in vidimo t lastnimi očmi homatije vseh sdrt. Anton Jurca, tin. in sicer, da je šla sama v smrt s skokom skozi okno hotela Continental v .Kansas Cityju. Dognalo pa .se je, da temu ni bilo tako. Mrliška ogledniška. porota potrjuje, da je bila Josephine Yas-bec s svojo sestro Geyle nastanjena v hotelu Continental. Ko sta se odpravljali, da se vrneta domov v Pittsburg, je Josephine še hotela zapreti veliko okno, ki je bilo samo 16 palcev od tal. Pri naporu, da potegne težko okno, je izgubila ravnotežje, ker je imela umetno nogo, in padla skozi okno 11. nadstropja in se ubila. Toliko o tem, da ne bo napačnega in neumestnega govoričenja, ki se v takih okolščinah rado ponavlja. JohfliYai&ec, 609). O obisku in pikniku -Strabane, Pa. — Ko smo prejšnji teden potovali v Jdliet, smo se nazajgrede ustavili tudi v glavnem stanu SNPJ. Br. Godi-na nam je takoj dal na razpolago sina Oskarja, ki nam je razkazal vse do zadnjega, kotič ka in predstavil vse glavne u radnike. Odnesli smo prav dober vtis iz glavnega urada. Bili smo sestra Kocjan in njen sin Louis Vrček, spodaj podpisana, vsi trije člani društva 138 SNPJ, ter mr. Joe Zuganti s soprogo iz Clevelanda. Tukajšnji gospodinjski odsek priredi piknik v nedeljo, 6. avgusta, v Drenikovem parku. Igral bo Joe Kramar iz Union-towna. Prosimo, da nas obiščete vsi člani in članice gospodinjskih odsekov od blizu in daleč, za kar se vam že vnaprej zahvaljujemo. France« Frank. Popravek poročila Pittnburg. Kan h. — Prod nekaj časrmi Je bilo v Prosveti v Domačih vesteh poročano o' nesrečni sjirtl Josephine Yasbec. Predstavniki organlanrije operatorjev v akrnjn____ akega d i. trik ta UMWA na konfemri, hI Ja ramUir*la v padp** Piknik milwauike Lilije I Milwaukee. — Krasni so poletni dnevi. Večina ljudi išče zabave in razvedrila zunaj v lepi naravi. Kratka je ta doba in vsakdo si hoče ta čas izkoristiti kar najbolj mogoče zabavno in na vesel način. Tega se zaveda tudi društvo Lilija in zato vsaka leto, prvo nedeljo v avgustu, pripravi velik piknik, na katerem je običajno lušno kot nikjer drugje. Marljivi in iznajd-4jiv! člani vedno "pogruntajo" za ta dan kaj novega, dobrega, kar kratkočasi in zabava stare in mlade. J/etos je pripravljalni odbor izredno aktiven z velikimi prijavami in ima med drugim v HVpjajn žaklju kar tri novosti, kakršnih se do sedaj še ni videlo ria slovenskih piknikih. Torej, čitatelji, le pridite pogledat. Nikomur ne bo žal po-trofttriega denarja in ne časa. Tudi avoje prijatelje, ki iele dobrega razvedrila, pripeljite s seboj. Polog novotarij bo stara, dobra domača postrežba. . Imamo dosti pevcev pri Liliji, aato sa bo reveda razlegala pesem, sa ple-saleljne bo skrbela Baahallova godba, imeli bomo razne igro in sreča bo marsikoga poiskala t vstopnino. Segajte po vstopnicah. Na vsak način se izplača, da se pripeljete v nedeljo, 6. avgusta. v Gazvodov park. Highway (DaUsaat. T0REK^ra Tedenski pogovor H Anton Garden SPOR OKROG KKIVITSKYJA V aineriškem progresivnem J - i nem tiaku je ime WalterjaC ¿>1 nje mesece postalo bojna afera vijo razne levičarske in "levi,», ?! je, tudi revija The NationESftj listične garde The New tudičitateljemProsvete.Na^,^ Kot ga je oglašala Saturday Kvw I k« je prinesla štiri njegove članke?1 sovjetski general, ki je bjl od ¿u načelnik sovjetske tajne vojaške " j ni Evropi. To je razvidno tud Al mentirane knjige "Stalin," katero je il francoski komunist Bori« SouvarL, ten pravi, da je "W. Kriviuky kot prestal vse preizkušnje in se ¿Z , rala v svojem departments" in ¿J* sta rešila svojo čast in življenje sTm ostala v tujini, in sicer A. Barmin n vitaky, zadnji v službi vojnega komL Stike s Stalinom je prelomil v decembra nakar se je izročil v varstvo francoski zadnje leto pa je prišel kot begun v Stalinistom se je posrečilo, da »o na «t čin oblatili tega bivšega komunista in vr sto mrežo dvoma o njegovi osebi in bene instrukcijah iz Moskve ga je stalinisti« pisje proglasilo za "navadnega pustob prevaranta, ki se je vlačil po pariških I Šli so še dalj in mu vrgli v obraz na ti|ui semitski, da ne rečem fašistični način- j Shmelka Ginsberg!" Z drugo besedo: lq in hudičev Zid! In temu so aplavdirali tu linistični Žid je! In seveda tudi naši "u sti," "združevalci (!!!) delavstva" etc. v burghu in njihovi sopotniki pri Enakopri v Clevelandu. Kot sem prej rekel, »ta v tem boju tu tion in New Leader. Urednica Nationi Kirchwfey je v svojem članku zažugalasj stalinistični reviji—pardon: "progresivni kor jo naziva Naprej, da zakrije njen pri čaj pred nepoučenimi čitatelji—The New ses, ki je prva "razkrinkala" Krivitskyj prej omenjeni način. Freda pravi, da o od stalinistov, ker so vrgli veliko senco n vitskyja, ne da bi dokazali, da je res prev obenem pa popolnoma ignorirali njegove mente proti Stalinovemu režimu. Ker pa hoče jahati oba konja, ošteva tudi Sit Evening Post, češ da ni "dokazala" intii Krivitskyjeve osebe. Z drugo besedo: tu tion meče senco na avtorja teh antistali nih člankov. V izdaji s 16. julija pa se je v New I oglasila Suzanne La Follette, znana an pisateljica in tajnica Deweyjeve komisije, proučevala obtožbe, ki so bile v notorial skovskih procesih izrečene proti Leonu 1 ju. Njega je zaslišala v Mehiki, zbrala vi položi j i vo evidenco za in proti, jo analiu objavila v knjigi "Not Guilty." Z drugo do: Trockija je proglasila za nekrivegs. linisti so potem profesorja Deweyja, am ga največjega pedagoga in filozofa, Su La Follette in vse druge člane komisije p sili za—trockiste! Miss La Follette je v omenjeni izdaji Leadra objavila zanimiv članek glede U zadeve—W. G. Krivitskyja. Revijo ! r močno prijemlje radi svoje dvoobraine in področnega koketiranja s stalinisti, podpira na svoj način. 0 njenih urednM vi, "da nič ne čitajo, ali pa vse pmsty* bi kaj čitali ali obdržali v glavi," bi btlifl decembra 1937 lahko čitali tudi v V* Timesu o Krivitakyjevem prelomu s S« Omenja tudi Krivitskyjevo pismo, b« takrat pisal notranjemu ministru Franc« teremu se je izročil v varstvo pred vm tajnimi agenti. To pismo, ki je biloobj-v raznih listih, se pričenja: "Spodaj podpisani Samuel Ginsberf, U. S. S. R. kot sovjetski državUtf^ Walter Krivitsky, politični p^vdoni« rojen 28. junija 1899 v Podwolocxr^ je bil član C. P. S. U. (mke^m stranke—G.) od leta 191^ *** "Samuel Ginsberg (Krivitsky). (Dslje ns 3. atrssi.) pred dvajsetimi led (I» Prosvete, 1, svgusU I Domače vesti. V PhiMHphij^J ko ponesrečil n>jak L. delu mu je zlomilo obe rok. »n nogi Delavske vesti. Jaklsrski ghu glasujejo o stavki. Ameriške vesti. V plemen^ cagu je bilo 14 črncev ubit». tU Inonemstva. Zavezniški svet * posvetuje o blokadi Rusije- A Sovjetska Basi ja AnfM* " umikajo pred boljševik»- (Dslj* i« P™ kstos»-» L |f A In o tem odličnem Stokanj. ^ ^v (potemtakem mor* biti v ( hicagu iti vemo »nče«ar ' k - — v Chkagu le 32 let. kakšnem profesorja JI tem ni rečeno. lahko Je—ampsk med a* J AVGUSTA PROSVET* ovice 5 starega kraja Jovenije jiašfen krivde jpjnbol „i drugim» prometnimi ne-ud, in krivdami zanje je k razpravljalo tudi o ka-ju ki se je letos v maju „I na križišču Resljeve ce-» Slomškove ulice. Proti de-uri zvečer je po Resljevi kolodvoru privozil rešilni kobil ljubljanske reševalne m, ki ifa je šofiral Ivan £ V istem hipu z rešilnim Ipobilom je na križišče Res-i ^te in Slomškove ulice 4jil v smeri proti Kolodvor-«lici z vojaškim motornim ,m komandant ljubi jans-aerodroma kapetan Žarko -ovič. Pri nenadnem sreča-k bilo trčenje neizogibno in oi voz je s sprednjim desetnikom treščil v levo prikolice motornega kolega je zaneslo kakih 5 me-daleč vstran na hodnik. Kali pa je tako nesrečno vrg-voza na pločnik, da je dobil poškodbe po glavi in telesu ¡i je moral šofer rešilnega nemudoma prepeljati v bolite. fer Ivan Majcen se je mo-igovarjati danes pred sod-sreskega sodišča dr. Tokom, ki pa je obtoženega redbi vseh dokazov popol-I oprostil vsake krivde in Razprava je pokazala, da ga ne more zadeti nobena ia za nesrečno naključje, je vozil povsem pravilno in udi duhaprisotno izkoristil nožnosti, da bi nesrečo pre- so bile drago plačane in tam—prav redko sicer, vendarle—se primeri, da se polakomni "komisne" mon-n tudi to se primeri, da se za cenen denar polakomni »kega revčka ukradenega kega blaga. Kljub strogim im, ki so za tako tatvino »lene. Saj spada taka pre- pod § 122 k. z., ki govori manjšem kakor o prestopiti obstoju države in nje-tavni ureditvi. >da kakor rečeno: primeri »ko se je .spet enkrat zgo-da je nekdo—nepoznani, lorda ni vedel, kam bi se - ko je odslužil domovini nil vojaške hlače in jih po-nakup nekemu Ijubljan-iu lesostrugarskemu moj-da bi prišel do kakega ko-Mojster je bii takoj pri-jen kupiti in je odrajtal r. k nositi vojaške hlače, pa *nem in isti Čas služiti do- 01 je j prestopek proti ob-države in njeni ustavni ;vi in mojster se je pač potruditi na zatožno klop, ^' J«' odnesel 300 din de-kazni. Ker pa doslej še kaznovan in je upati, da poboljšal—da se bo izo-kaznjivim dejanjem in „ » "e zraven za svojo oseb-lr»,*t spoznal tudi s para-je sodnik izvršitev te odložil pogojno za dobo leta. ¡ETNA UGANKA, ■A NAI) STO SINOV, K0N IN 1'KAVNUKOV 5| 1>f'l'"s, 16. julija.— «»nskim r nekaj ur je umrl. Podajb-uo je tudi • soncem. Meščan leti željno hrepeni po njem, &li ga Čim bolj izkoristiti in ga užl-i vati. Vendar v tem pogledu nikakor ne smemo pretiravati. O soncu ne smemo pozabiti enega: poleg svojih mnogih dobrodejnih vplivov ima tudi lastnost, da s svor. jo močjo in prodirno toploto uničuje žive celice našega organii-ma. Znano je, da sonce uspešno, hitro In na lahek način uničuje bacile nalezljivih holetni In torej učinkuje kakor pravo raskuže-valno sredstvo. Pogled na množico, ki se je udeležila proslav 150-letnice padca BaatUJe, kateremu je sledila re-voludja, v Parizu. O Uiinjivih Kljukcih in drugem Cleveland. — Nisem noben zagovornik glavnega odbora SNPJ, toda kadar gre za tako paglav-ske laži kakor jih zadnje čase prinaša neodgovorni pittsburški Naprej, je pa že od sile in zavedno članstvo SNPJ kaj takega ne bo trpelo. Oni so tako laž-njivo zviti, da jih noben jež ne prekoei, Oai v javnosti pišejo, da so za SNPJ, obenem so pa proti vsem principom jednote. Kadar pridejo do zavednega člana, mu rečejo, da niso proti SNPJ, ampak samo proti nekaterim glavnim odbornikom. Ako pa dobijo v roke nezavednega člana, pa mu tolmačijo, da je SNPJ popolnoma fašistovska. Tem lažnjiviin Kljukcem, ki pravijo, da niso komunisti, želim staviti sledeča vprašanja: Koliko koristi SNPJ podporna organizacija IWO, katero So u-stanovili komunisti? Zakaj oni ne povedo, da je pevsko društvo Sloga v Clevelandu komunistični odsek? Koliko koristi jed-noti ali članstvo 1 a ž n j i v i list Naprej v Pittsburghu? Zakaj razdvajajo naše delavstvo s sejanjem stalinizma? Tukaj Je še vedno večja beda kljub "prosperiteti" in new dea-Iju, dasi komunisti podpirajo administracijo na vsej črti. Relif in relif na dela so še vedno pod politikaško kontrolo. NI vpra-šanje, kaj znal in koliko si po- treben, ampak koga poznaš in kaj si. Seveda brez korupcije ne gre. Pri relifu še do danes ni nobene definitivne in nepri-nepristranske kontrole. Nikdo ne ve, koliko je upravičen dobiti. Uradniki razpolagajo z relif om kakor se jim zljubi, bi rekel po barvah. Ako si lepe domače barve, lahko živiš na relifu ali WPA, ako si zaznamovan s črno barvo, pa stradaj ali crkni ko podgana. Nihče se ne briga zate. Tak je ta newdealskl relif. Koliko Časa bodo davkoplačevalci še trpeli ta pristranski biznis? V nedeljo, 6. avgusta, se vrši otvoritev izletniških prostorov ali farme elevelandske federacije SNPJ. Nahaja se blizu Zur-cove farme na Chardon rd. Na ta piknik rte vabljeni vsi, ki se zavedate potrebe in koristi te ustanove. £Ja programu je več zanimivih stvari, govorniki, ba-lincanje, ples in dobra postrežba. Torej na svidenje v nedeljo na farmi SNPJ. Loula Kocjan, 6. HUMOR Maščevanje Tine In Tone sta kupila avtomobil. Ntoten čude* torej nI, če sta se takoj odpravila na ogled svoje domovine. A že prvi dan je odpovedalo kolo. Nič drugega jima nI preostalo, kakor da sta ga dala zavlečl do prve mehanične delavnice. Ko sta se drugi dsn peljala naprej, se je Tone jezil: "Nesramnost pa takšna! Sto dinarjev je zahteval zato, ker Je avto privlekel do sem!" Tine se je namuznil: "Dosti kljub temu ni zaslužil —jaz sem namreč ves čas, ko je vlekel, zadaj zaviral avto z obema zavorama!" Previdno Janez se na moč navdušuje za Ančko. Ančka Je zelo lepa, n strahovito rahločutna. Neki ve-čer sedita na klopi. "Oh, Ančka!" "No?" "V vsakem srcu berem kakor iz knjige!" "Potlej pa prosim, nikar s« zmerom ne dotikajte te knjige!" Prizor Is femonstradj «HMJrt *tw YwM froü redukcija» pri WPA. Tedenski pogovor (Nada IJ« van jo s 2. strani.) Misa Ior-nost telesa nasproti različnim boleznim. Hkrati pa sončni žarki urejajo rszn« fiziološke funkcij« v našem organlsmu. Toda, kakor Sonce pa, kakor že rečeno, uničuje tudi idrave celice živih bitij. Ta stran vpliva sončnih žarkov na naše telo je seL škodljiva in pogosto tudi nevarna. Sonce lahko uniči tiste sdrave celice človeškega organizma, ki so nam neobhodno potrebne za zdravje in življenje. Ce torej ne bomo pazljivi, bo sonce tem našim celicam Škodovalo. Do določene meje se naše telo samo od sebe brani škodljivega vpliva. Pod vplivom sončnih žarkov se pod košo napravi sloj barve. Ta barva brani sončnim žarkom, da bi še nadalje prodirali v naše telo ln nadaljevali svoje rasdlralno delo v živih celicah. Pod vplivom sonca se krvne žilice raišlrijo, telo Ima več krvi, zato terja tudi več hrane. To pa vsekako ni slabo za tiste, ki bi se rade nekoliko zredile. Paradoksno, a vendar resnično je, da se najbolje lahko okoristimo a prednostmi sonca, ako se hkrati snamo varovati sončnih Žarkov. Kdor na soncu naglo porjavl, ima že v sebi prirojeno lastnost, da se upre škodljivim sončnim vplivom. Sonce utegne človeku povzročiti veliko bolezni, ako na talo ne pati In ga pretirano Izpostavlja močnim sončnim tarkom. Tako na primer sonee močno vpliva na tilnik In lahko povzroči hude bolečine v živčnem sistemu, ki prehaja skoai tilnik. Zato Imajo ljudje v tropskih krajih takšne klobuke, da jim pokrivajo tilnik In ga tako varujejo pred soncem. % Sonce, kakor vemo, povzroči tudi sončarico In tako imenovano aonČno kap. To so hude boleinl, ki lahko povzroče tudi smrt. Sonce lahko tudi povzroči vnetje očesne opne in tudi sicer utegne hudo škodovati očem. Najboljše Je proti nevarnosti premočnega sones nositi zelene naočnike. Poleg tega pa utegne tudi ženska lepota trpeti zaradi sončnih žarkov. Na koli se poJ«vii° **' Jedavcl, pege In IIAaJ, ki Jih je kaj težko odpraviti. Kljub temu se pa nikdar ne boj t« sonca I Človek mora biti povsod zmeren In le tako bo Imel koristi. Prvo sončenje ne smo trajati dalj kakor 10 do 15 minut, pozneje \m postopno več. BLOVKNflKA NAHODNA PODPORNA JKDNOTA Izdaja svojo publikacije la le v rut »K m oraaniamu. uma, aaaur ,_______^-a-ii pri vsakem drugem zdravilu, J« P«Mbno list l roaveta za aoriau, ter potrebno agitacijo svojih društev In članatva In n propagando svojih Mej. Nikakor pa ne za propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka ar» gaalsarlja Ima običajno «vaje glasilo. Torej agitatorja! dopisi la naznanila drugih podpornik treba tudi v pogledu sončnih žarkov znati s« Jih posluževati. Najti pravi način, da bo sonc« nsšemu t«l«su koristilo, J« velika umetnoat. Znana j« pripovedke o človeku, ki zaradi velik« revščln« več m«s«c«v ni niti okusil mesa. lepega dne so ga povabil! na svat- bo bogataga sorodnika v m«sto ln .orfaalsadj la ajlk druAtev naj ob tej priložnosti se Je tako na-|oo no MU Is llati Preaveia. TISKARNA S.N.P.J. •PUJSKA VIA v tiskarske «krt spriajtfa Ma tiska vabila za veselice la shoda, vlzltako, časnika, kajlg* koledarje, letake Itd ? slovenskem. hrvaUkoat olamftkma, češkem, nemškem, angleškem Jeziku la VOD0TVO TISKARN* APE URA NA CLANCTO ŠMJJ* DA TISKOVINE NAROČA ▼ «VOJI TISKARNI Vsa rejseelle dels SNPJ PRINTERY 2417 (9 SO. LAWN0A1JC AVENUE Tai Beak vali 4*04 CWCAfiOf DsUMOII < '»«I*»»«»»»»»»»««»«»»«**»»********************' Roman Treh Src JACK LONDON ............................mm........aa»..............................——«wwoo—»»I — To je privatna pogodba in poleg tega — nagrada nikakor ni tako velika, kakor bi utegnili misliti. Ta aenor Regan je stiskač, velik stiskal. Vendar pa hočem nagrado polteno deliti z vami, če bo moja misija uspelna. Poglavar je prikimal z glavo, rekoč: — Ali mislite, da dobite najmanj tiaoč dolarjev? —— Upam. Nedvomno mi plača ta borzna svinja tisoč dolarjev, in Če je usoda namenila iFrancisovim kostem večni mir tu v San Antonijo, je petsto dolarjev valih. — Kaj pa, če dobite stotisoč v zlatu? — je vpralal poglavar. Torres se je zakrohotal, kakor da brije poglavar iz njega norce. — iNagrada bo znašala vsekakor več kot tisoč dolarjev — je trdil poglavar svoje. — Da, Regan utegne biti radodarnejli — mu je pritrdil Torres. — Morda mi da tisočpetsto, in polovica te vsote bo, kot rečeno, vala. — Nemudoma se napotim v jetnilnico — je izjavil poglavar. — Lahko se zanesete name, senor Torres, kakor se zanalam jaz na vas. Pojdiva. Takoj odideva skupaj In na lastne oči se boste prepričali, kako imenitno past si je nastavil Francis Morgan. Saj nisem le pozabil, kako je treba ravnati s pulko. Poleg tega pa za povem trem orožnikom meriti samo nanj. Ta amerilki pes hoče torej navaliti na nalo jetnilnico, pravite? Pojdiva. Nemudoma se napotiva k jetnilnici. Vstal je In vrgel proč cigareto. Komaj pa sta prilla do vrat, se je pojavil na pragu razcapan, zasopel in ves potan deček, ki je zgrabil poglavarja za rokav in ztjecljal: , — Novice prinalam. Ali mi daste nagrado, da vam jih povem, blagorodni senor? Vso pot sem tekel. — Poiljem te v San Juan, da bodo psi glodali tvoje gnusne kosti je odgovoril poglavar. Deček se je kar upognil pod to grožnjo, toda prazen želodec in želja, da bi zaslužil za vstopnico na predstoječo bikoborbo, mu je vrnila pogum. — Gotovo ne boste pozabili, da sem vam prinesel novice, senor. Vso pot sem tekel tako, da mi je kar sapo zapiralo. Saj sami vidite, da govorim resnico. Povem vam novico, in vi ne boste pozabili, da sem tekel jaz in da sem prvi prinesel to novico. — Da, da, zverina, ne bom pozabil. Toda gorje ti, če si zapomnim predobro. Kaklne novice neki prinalal? Morda niso vredne niti beliča. Ce je tako, bol le bridko obžaloval, da si sploh kdaj videl solnčne žarke. Muke v San Juanu, kjer bi glodali psi tvoje kosti, niso niti senca tega, kar si izmislim zate, če mislil briti iz mene norce. — Jetnilnical —- je vzkliknil deček ves za-so|a*l. — Novi yanki, tiati, ki so ga hoteli vče-raj obesiti, je spustil steno jetnilnice v zrak. Bog se nas usmilit Luknja je tako velika, kakor vrata v katedrali. Drugi yanki, ki je tako podoben prvemu, tisti, ki bi ga morali obesiti jutri, je pobegnil skozi to luknjo. Prvi yankl ga je sam potegnil skozi prebito steno. Vse to Nem videl na lastne oči, tekel sem vso pot, da vam povem novico, in vi, dragi senor, gotovo ne iRjzabite te usluge. Toda poglavar se je bil že obrnil k Torresu. — Tako torej, če bo senor Regan radodaren kakor princ, bo izplačal omenjeno vsoto, pravite? Petkratni, desetkratni znesek moramo dobiti, zakaj yanki kril nale zakone in podira stene nalih jetnitnic . . . — Vsekakor ne kafte zaupati tem falo-t O m. Morda so nalatč spravili na noge vse mesto — je zamrmral Torres ln se namrdnil. Ce se le spominjate, sem vam povedal, da sem jim jaz svetoval, naj navale na jetnilnico. — S aenorom Reganom sta torej pripravljena povrnitistrolke za popravo stene? — je vpralal poglaPkr. Nekaj časa je molčal, nato pa nadaljeval: Ne smete me napačno razumeti. Saj ne verjamem, da se je to res zgodilo. To je nemogoče! Celo prismojeni Američani bi xe ne lotili tako riskantnega podjetja. V Kobo je planil orožnik Rafael s pulko v roki.t Glavo je imel vso okrvavljeno in komaj je prerinil akozi množico radovednežev, ki so bili že napolnili sobo, da slilijo, kaj se je zgodilo. — Uničeni smo! —- to so bile prve Rafaelove l»eiw*de. — Malone vna jet ni Anica je porulena. Dinamit! Sto fundov ga je bilo! Kaj pravim sto — tisoč! Junalko smo branili jetnilnico. S pulko v roki nem omahnil in omedlel. Ko sem se zopet zavedel, sem pogledal okrog sebe. Vsi drugi — hrabri Pedro, hrabri Ignacio, hrabri Augustino — vsi prav vsi so ležali okrog mene . . . mrtvi! Malo je manjkalo, da ni zbleknil: pijani. Toda njegov ipansko-ameritki značaj je bil tak, da je povsem iskreno opisal katastrofo tako, kakor si jo je naslikala njegova bujna fantazija. — Ležali so mrtvt. Morda so bili od stralne eksplozije samo omamljeni. Ne vem. Po vseh Itlrih sem začel plezati po hodniku. Celica, v kateri je bil zaprt na smrt obsojeni yanki Morgan, je bila prazna. V steni je bila ogromna luknja. Zlezel sem skozi njo na dvoritče in odtod na ulico. Tam se je zbrala ogromna množica radovednega občinstva. Toda Morgana ni bilo nikjer. Začel sem poizvedovati pri vseh, ki so ga videli. Napadalci so imeli pripravljene konje in tako so pobegnili proti obali. Tam jih je čakal čoln. Francis Morgan je imel s seboj vrečo zlata. Ljudje so videli, kako jo je privezal k sedlu. Ogromna vreča je bila, vam pravim! — A luknja ? je vpralal poglavar. — Luknja v steni? — Večja je kakor vreča, mnogo večja — je odgovoril Rafael. — Pa tudi vreča je ogromna. Tako so mi pravili ljudje. In pobegnil je s to vrečo na sedlu. — Moja jetnilnical — je vzkliknil poglavar. Izpod plalča je potegnil in dvignil bodalo z ostrino navzgor tako, da je tvorilo z ročajem križ. — Prisegam pri vseh svetnikih, da se bom malčeval! Moja jetnilnical Nale pravosodje! Na! zakon! Konje sem! Hitro privedite konje! Orožniki, konje! _ Ves iz sebe je začel zmerjati Torresa, kakor da mu hoče slednji ugovarjati. — Vrag vzemi vatega senora Regana! Zdaj imam svojega jetnika, ki ga moram ujeti in izročiti pravici. Rokavico so mi vrgli. Moja jetnilnica je porulena. Mojim zakonom, na-ilm skupnim zakonom se rogajo! Konje, hitro konje! Osedlajte jih in pripravite se urno na pot! Hitro, polurite se! Kapitan Trefethen, lastnik "Angelike", sin Indijanke iz plemena Maya in črnca z Jamai-ke, je hodil po oskem kapitanskem mostiču svoje jadrnice in se oziral proti San Antoniu, od koder se je vračal čoln z begunci. Kapitan je fazmilljal, kako bi se odkrižal svojega blaznega amerilkega potnika. Z druge strani ga je pa mikalo ostati v teh krajih kljub sklenjeni pogodbi. Saj bi mogel skleniti z bogatim Američanom novo pogodbo, ki bi mu napolnila žepe z zlatom. Črnska kri je zahtevala, naj bo pameten in naj se pokori panamskim zakonom. Indijanska kri je hrepenela po nezakonitosti in trikratni nagradi. Naposled je zmagala v njem indijanska kri in začel se je pripravljati, da sprejme begunce na krov. Ko je pa opazil, koliko oroija imajo člani rodbine Solano in oba Morgana, ga je stralno mikalo, da bi odpovedal vrtoglavemu Američanu pokorlčino. Ko pa je zagledal v čolnu žensko, se je oglasil v njegovi duli ro-manticizem in pohlep po mastnem dobičku. Zato je sklenil vzeti begunce na krov. Vedel je namreč, da ae obeta pri vsakem moškem podjetju nevarnost In saslužek, čim se vmela v to stvar ženska. In tako je atopilo na krov njegove jadrnice vse troje: ftenska, nevarnost in zaslužek. — Leoncle, pulka in vreča zlata. — Veseli me, da vas morem pozdraviti na krovu "Angelike", sire — se je obrnil kapitan Trefethen k Francisu ter pokazal svoje snežno-bele zobe. — Kdo ja pa ta tujec? — je pokazal na Henryja. — Moj prijatelj in gost, dragi kapitan. Prav za prav sva si tudi v sorodu. — Kdo »o pa oni-le gentlemani, ki tako nervozno skačejo po obali? Henry se Je naglo ozrl na skupino jezdecev, ki so galopirall po peščeni obali. Brez vsakih ceremonij je viel kapitanu is rok daljnogled in mčel opazovati jezdece. — Bogme, poglavar je nam za petami — se je obrnil k Leone i i — in orožnike ima s seboj. Vskliknil je. popravil daljnogled in zmajal s glavo. (Dalja prihodnjič.) PBOSVIT* bilo drugače. Nadležna budilka je zastonj ojx>zarjala. Zaspana Erika jo je besno pogledala in pričela nem boj s seboj za vsakih daljnjlh pet minut. Včasili je ottevala, da nima nobene energije, a ostalo je pri samo-zaničevanju. Skočila je s postelje iele zadnji hip, ko ni smela prav nič več odlaiati. V uradu so bili točni. Sedaj budilke ni bilo več treba. Prvi žarek jo je nalel udobno izleknjeno v belih blazinah s prekrižanimi rokami pod vratom, ko je z odprtimi očmi sanjarila o njem in uživala njegovo bližino. Tam za steno ... se zbuja . . . morda ravno ta hip tudi misli nanjo. Rahlo je dvignila glavo in prislulkovala v tišino sosednje sobe. 8edla je na rob postelje in si objela rjava okrogla ralmena v neznanem hrepenenju. Spet se je začel nov dan, spet ga bo videla . Kadar je bil doma, je morala ves čas misliti samo nanj. Ni se premaknila iz hile. Cesto je brez potrebe šinila čez hodnik mimo njegove sobe. Tudi si ni hotela priznati, da si le zaradi njega vsakokrat popravi in uredi laae, si nalahno s pudrom o-■vežl obraz in natakne nove, srčkane brezpetnike, preden smukne na hodnik. Tudi domačo haljico si je Iele sedaj kupila. Pavel je tako natančen. Ob vsakem srečanju jo je nežno objel s pogledom od nog do glave. Vse je opazil, četudi jo je le za hip videl. Nekoč je proti navadi prišel v kuhinjo tudi popoldne. V nedeljo popoldne. Erika je zardela in zbegano vstala izza mize. Vljudno jo je prosil, ali bi mu hotela priiiti gumb. Saj bi ga sam prilil, a dekleta da so tako spretna v takem poelu. Erika je slutila za vljudno prošnjo skriti vzrok. Sklonila se je čez šivanje in skrivala vroča lica. Primaknil je stol tesno k njej in jo smehljaje se gledal. "Gospodična Erika je vselej tako pridna!---Erika!" Zresnil §e je in zajel sapo. "Erika," je ljubeče ponovil in smehljaj se je vrnil. "Ali bi hotela biti tudi za mene tako dobra, tako pridna? Za vedno?" Dvignil ji,Je vroči obraz in j gledal v oči. "Erika^rfd te imam. Dekletce! Reci besedo!" Erika je naslonila glavo na njegove prsi. TOREK, t i Odpela si je predpasnik in ga vrgla preko stola. 'Čudno je to, Pavel, da me sedaj tako pogosto kritiziral. Včasih bi ti bilo vseeno, ko si bil le zaljubljen. Ne ljubil me več, čutim to." "Ali duša," je smeje se odložil žlico in jo prijel za roko. "Zakaj le obrneš moje besede vselej na slabo? Jaz nočem, da bi bila doma kakor druge poročene žene. Tvojemu nežnemu obrazku ne pristoji zanemarjena obleka, in glej, tako ljubko glavico imal sedaj, ko si počesana." Hiiro je vatal od mize in si veselo šinil s prsti skozi lase. "Sicer sem te nameraval iz-nenaditi šele po kosilu, ali — tvoja huda jezica me je prehitela. Ali vidiš, kaj gleda tam iz žepa suknje? Da bo najinih pre-pirčkov začasno konec. Na!" Podal je zeni zavojček in ji z napeto radostjo gledal v obraz. Eriki je zablestelo lice. Veselo je mežikala skozi solze, ko je z otroško radovednostjo hitela trgati vrvico. Pavel je stiskal dlani in jo nestrpno in smehljaje se opazoval. Blago za domačo haljico. Prej tako solnčen smehljaj se je zasenčil, ko je malo razočarano spuščala mehko blago med prsti. Kako malo smisla imajo možje za ženske potrebe in želje ! A ko je zagledala dobre, sijoče oči svojega velikega dečka, ki je stal pred njo ves zavzet od lastnega veselja, se je hvaležno stisnila k njemu in ga poljubila. V hipu se je še nečesa spomnil. Iz listnice je vzel bankovce in ji z obema rokama stisnil denar v drobne dlani, ki jih je objel v svoje velike pesti. "Nadure. To bo za nove domače čeveljčke. Da ne boš hodila v teh okornih copatah. Veš, kupi si takšne, kakršne si imela še kot deklica. Srčkana si bila, Erika, tako srčkana. Vselej sem te moral gledati v nožice. Takoj danes popoldne, boš?" Erika se je nasmehnila in razprostrla bankovce po dlaneh. "Rajši si bom kupila nov klobuček. Bolj ga potrebujem. — Saj je za doma pač vse dobro! Koliko pa si ti doma, da bi me gledal? Saj nisi hud, kajne?" Pavel se je grenko nasmehnil in skloni lglavo. Ni hud, ne. Le nekaj drugega, nekaj praznega se je polastilo. in lepa! Nazaj ga pridobi! Z mrzlo vodo si je izmila vroče, zardele oči in se potresla s pudrom. Pavel ne sme nič opaziti. Ura je pol osmih, kmalu se vrne. Sedaj se bo začelo drugo življenje, lepše kakor kdaj prej. Le njen naj bo zopet, samo njen. Ne sme ga izgubiti! Pavel ljubi gladke, nazaj počesane, nežno valovite lase. S po-nošeno obleko proč. le skoraj v smehu se je pripravila za Pavlov sprejem. Svetlo, lepo oblekico in — katere čevlje? Kar plesne čeveljčke. Pavlov najljubši vonj je rahlo zajel sobo in njene lase. Ko pride, se bo skrila za vrata in ga bo prestrašila. Ko jo bo zagledal vso cvetočo in lepo, jo bo privil k sebi in se vrtel po sobi z njo — kakor včasih. Dolgo v noč bosta kramljala in se smejala — kakor včasih. Še bo lepo. Tudi ona bo drugačna z njim, čisto drugačna. Zunaj je zarožljal ključ. Erika je zardela kot mlada deklica. Ni se skrila za vrata. Trepetala je pred prvim vtisom svoje izpre-membe. Ko je vstopil, jo je začudeno pogledal. "Kam greš, Erika?" Erika je molčala in ga smehljaje se gledala. "Nisi mi rekla, da kam poj-deč." "Nikamor ne grem. Zate, Pavel!" je povesila glavo. Pavel je obdržal suknjo v rokah in mehanično ponovil: "Zate, Pavel." Tako tuja mu je bila taka beseda, tako silno oddaljena. "Zame?" je zdajci hlastno in začudeno vprašal, kakor da je šele prav razumel, da velja to njemu. Obstal je na mestu in gledal v ženo. *1Saj vendar nič ne praznujeva." Eriko Prepozno Vera Gogata Vežs in stopnišče sta bila v temi. («otovo je bil kratek stik. Krika je iakala po zidu In ae previdno \ znenjata po vijugastih stopnicah, ¿e ukora j na vrhu je v nekoga zadela. Glasno se je zasmejeta. "Nič ne vidim. Ali al ti, Pa-vla ?" •Tardon, ni«em Pavla," ji j« ivonko odgovoril amejoč se moA ki glai». "Ampak Pavel sem rea nično!" je veselo pristavit . "Ah:" Erika je obstala in ae le enkrat v zadregi zasmejala. Tiati hip je posvetila luč. Stala sta drug tik drugega, kakor da čakata prva besede. Erika se je zdrznila, ko Je sagledala njegov obraz, a on se je neprisiljeno »mehljal in i njim so se smeh-Ijsle njegove oči s Vsemi potezami obrata. "Goapodlčna stanuje tu notri?" Pokata! je na vhod. 'Ta mala nrzgodica je po« peš i la najino znan«tvo. Jas sem novi podnajemnik." Krstko je dostavil: "Pavel fcun. dovolite." Eriko je presenetilo. Ni jI bil tuj. 8 ceste ga je poznala. že dolgo ji je ugajal. In od danes naprej je njih podnajemnik. Kratka, «krita miael ji je pognala kri v lice. "Veaell me." Je dihnila, mu rahlo aegla v roke in zbežala po atopnicah. Cesto gs je videla. NI si hotela priznati, da išče prilike za to. Vstajal je rano. Slilala je. kako je telovadil in požvižgaval. Pričela je vstajati zgodaj tudi ona Da ne bo zamudila trenutka. ko bo prilel po vročo vodo. Preden se je vselil Pavel, je Pavel si j* očistil blato raz čevlje ln obtsil mokro suknjo v kuhinjo. Ženo je poljubil na čelo in sedel k mizi. Erika si je popravila šop nadležnih las ra* čelo in jela pripravljati krožnike. Mož jI je sle dil z očmi. "Ali bi se malo počesala, dragica? Bolje mi ugajaš z glad kimi lasmi." Nasmejala se je in ga od strani nagajivo pogledala. "Ne utegnem misliti na frizuro." "No, pa sedaj sem jaz doma in kosilo je tudi že gotovo. Daj, daj!" ji je prigovarjal. "Ali, vi molki mislite, da žena res nima drugega opravila, kakor da se lišpa in češe. Enkrat bi poizkusil!" Nevoljno se je obrnila in odhitela v sobo. Pavel je zmajal z glavo. Ko se je vrnila, se ji je nasmehnil in jo pogladil po licu. "Sedaj pa, Erika. Tako mi u-gajaš." Globoko jt vzdihnil. "Včasih si se kot dekle vse drugače pazila. Malo preveč se zanemarjal!" ji je rahlo očital. "Vidii. to mi tudi ne ugaja, da ai ne preoblečeš tega mast nega predpaanika. Mi molki smo sitni, kajne? 2e pobešaš nosek? Ne, na, pusti. Ampak to so stvari, na katere sem te kot fant polagal veliko vaftnost. Ta koj ai se mi prikupila že zaradi svoje čistosti in poeornosti. Ti ne vel, kako to vpliva na moš-kega. ki ljubi red in anago." "Ti kar govori," se je nai«r-godlla Erika. 'Takrat je bilo takrat, aedaj Imam pa polno posla in sem vatela. če sem s kosilom o pravem čaau gotova. Ali imal rajli prepozno kosilo Ji pa nalitpano leno? Radovedna •em, kaj bi t!.. . "Pst, pat. hudoumiček!" jo je hitro prekinil. "Rajli imam lepo «eno, četudi bi moral malo čakati na jed.** Erika se j« pomenljivo nasmehnila. čel: "Saj se poznamo Molki pa čakate T je zaboli vu njegov odsoten, ^^ brez solaca, Uko ^ . Ail ^ razumet»« ^ njene solzne odi in t , stiskalo. Sele v prav zavedela, kaj bi izgubiti za vselej U ( Ko bi za vselej 0«UU vem čelu mračna s« je ni razveselil? fcJ, Pleše z njo posobi*aSLl Pogled jo je zgrozil ^ ' "Pavel!" "Razumem, razumem'-, čalo njegovo srce. Stopil je tesno k njei vsesal v oči z dolg^j ugaslim pogledom. Ni u več. Sklonil se je čez mizo ¡J obraz v dlani. Prepozno, prepozno. Sijajen Sahiat Klopčar že dve uri itd lah istih in jih vzpodbuja. Igralci postajajo nestr, dar kdo napravi potezo,' zmaje z glavo: "Le zakaj, to bi rad v« igre ne razumem!" Naposled je bilo nekemu i cu le že dovolj. "Gospod! Kakšno poteioi vi napravili, če bi bili na i mestu?" Klopčar ge nasmehne: "Mene vprašate? Niti nimam o čahu. Saj že veaj povedujem, da igre mem!" Listen to and Aduertiu t PAUNDEGH'S YU60SUI Folk Songs and Mi Tamburitza Station WWAE, Evory iS« S. Clark 9t., Chican - Pavel je molčal. Zatajil je sebi vsiljiv trepet hrepenenja po onem davnem, spominu podobnem občutju srečnega, prijazne ga, vabljivega doma. Mnogo si je prizadeval. Grajal je samega sebe, svojo pretirano občutljivost in natančnost. Preko vsega ni mogel. Usulo se je cvetje. Rumenelo je listje. Počasi, ne-slilno je odletavalo. Le Pavel ga je čul in z bojaznijo gledal v prihodnje dni. Z nerazumljivo zavistjo je gledal ženo pred zrcalom, ko se je vso skrbno natančnostjo pripravljala za izprehode, a njemu je ostalo tako malo. Zanj se ne bi tako olepšala. Pavel je molčal. Morda se privadi tudi tega. o Ob oknu je slonela Erika. Obupno je zrla v ulico pred seboj. Mrzlo steklo ji je blažijo hladilo vroče, razburjeno čalo. Krčevito je stiskala zmečkano pismo. Anonimno pismo. Ali naj verjame? Verjame tem nepoštenim, ponarejenim črkam ? Ali Pavlovim resnim, odkritim očem? Se nikdar ji ni lagal. In vendar je bil prvi občutek, ko je prečitala pismo, da mora verjeti tem grdim, premišljenim besedam. Pavel da ljubi drugo? Njen Pavel! O Bog! Saj ni nikdar pomislila, da more biti tudi drugače. Sploh je premalo mislila nanj, le nase. Mnogo, preveč je zahtevala, a dajala je tako malo. Njen dobri Pavel! In vendar, zakaj je vedno zdoma ? Zakaj je zamišljen in tih? Nikdar ga ni vpralevala. Morda je trpel in le trpi? Grda je bila z njim. JoJ, in Pavel se je je naveličal? Sto vprašanj brez odgovorov je sililo it nje. V srcu je divjal vihar. Obupno je zajokala. kakor bi hotela izplakati vso bolečino in dvom. Ali naj verjame? Nenadoma se je odločno zravnala in ai obrisala mokri obraz Ne sme ga izgubiti! Se je mlada Knjige Cankarjeve družbe Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1939 k sledeče štiri knjige: 1. Koledar, z bogato vsebino in krasno ilustriran. 2. Pomlad človeStva. Spisal dr. 2ivko Topalovid. 3. Taki so ljudje. Roman s francoskega podeli* sal Roger Martin du Gard. 4. Španski testament. Knjiga o civilni vojni v Spil Spisal Arthur Koestler. Vse te štiri knjige dobite po pošti za $1.25. Naročila pošljite na naslov: PROLETAREC 2301 So. Lawndale Avenue - Chicu«, NAROČITE Si DNEVNIK PROSVl re Prišteje U. t, dva, tri. Mri a* pst ■roil ai Mat fie^ i, ü/drato. k-J aa ilaao IspWaJe^M-N.fcM Toro] s«šs) si Ja tet predrag ss «aas 8NPJ. Llot Pto-toU J« Katero Je v vsaki draitai aokdo. U U rad «tal U«t m« o* Jet Za Clcara la CM«» k as Jta ta prístele k Za ZdraL driara la ta ta. ta. tedaike ta. ta ............ 1.M aH Za Bvtepo Je. • la.. todalka Is. todalko ta. todaik« l> .......... f todalkov la.......... ......mM Iapoh.lt. apoda)i kape«, prllefttto potrobao Order v plana ta al naročit« Proavoto. Hat, ki Jo f«*^-^^ Fejee»-** >i—VaelaJ kakor hitro kateri tok ^^I^-n * 8NPJ, aH še ae proooll proi od drntin. ta¿> ^ M* tednik, bode »oral tiati tlaa Is dotičn« drutin«, m naročena aa dnevnik Prooroto, ta takoj naananiU «F- 0 ^ la obenem doplačati dotično vaoto li«ta Pro-^ota. tedaj aiora npramištvo salta ti datan «s to wtow PROS V ETA, 1NPJ. Mi7 So. UwadaU Ara. filial—a pailljaei aaiafataa ca Uot Proor«*o .....a*—»--"! i> e e e e e e e t » o o o o o o e •rfeeeeeeeeeeeee' Mlibf a • Uotartto todaik ta «a prlpOMo k no|i aar^oioi a»)o drafttae: .v .......A drsU** i m/..........................«>...***** „ ......Cidr«*"* 4) .........a B> .„„'...A ........................««..»*..**** « Mee ►eeeeeeeooeet eeooaooooe*s Prta»