OGLAŠAJTE V	ICIVT A	m	o Al[ TlVT/^iOnP	ADVERTISE IN
NAJBOLJŠEM	mL 1 i	ijf		THE BEST
SLOVENSKEM		1		SLOVENE NEWSPAPER
ČASOPISU V OHIJU	^ JL. JBk, JšLm 1	Ji	Ak ^JL. JfL. v JL. ^ JiL. #	OF OHIO
* Izvršujemo vsakovrstne	EQUALITY			★ Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI			All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUJ^E 28, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 126
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUJ^E 28, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 126
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Waukegan^ 111. — Dne 13. junija je umrl Anton Svete, star okrog 46 let. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil prejšnjo nedeljo v avtni nezgodi, ko se je z ženo in prijatelji vračal iz Jolieta domov. Poleg žene zapušča sina in eno hčer ter druge sorodnike, v Fontani, Cal., pa očeta.
Oglesby, 111. — Frances Mo-žina je prejela pismo od svojega brata Josipa Ambroža, vas Kresnica pri Litiji, Slovenija, ki želi izvedeti za svoja dva strica Franka in Joeva Nebol. Pred leti sta pošiljala pakete iz Amerike, potem se pa nista več oglasila. Ako so komu poznane družine teh bratov, jim naj to sporoči, ako pa sta še živa, naj se oglasita na naslov; Frances Možina, 248 E. 1st St., Oglesby, lU.
Virginia, Minn. — Kako miljo zapadno od Gilberta so našli mrtvega Michaela Loppa, in si-ber v njegovem avtu, ki je stal na progi, po kateri je nekoč tekla poulična. Njegov brat Anton je župan v Gilbertu.
Detroit, Mich. — Dne 23. maja je tukaj umrl Viktor Navin-šek, star 70 let, doma od Ljubljane, v Ameriki 40 let. Prišel je v Lorain, O., kjer je poučeval pevska društva in bil organist. Leta 1912 je šel v Conemaugh, Pa., kjer je prevzel vodstvo pevskega zbora Bled. Nekaj let pozneje je odprl tudi trgovino z muzikaličnimi instrument^ in jo vodil do 1946, ko je zbolel za srčno napako. Od tedaj je bil večinoma v bolnišnicah. Zapušča ženo in dve hčeri, v starem kraju pa brata.
Moon Run, Pa. — Dne 6. junija je naglo umrl Peter Jak-šetič, star 72 let, doma iz To-pane pri št. Petru na Krasu, član SNPJ in samostojnega društva v Moon Runu. Živel je v West Parku pri McKees Rocksu, kjer zapušča ženo, štiri sinove, tri hčere in osem vnukov.
Manor, Pa. — Dne 11. junija je umrla Terezija Raspotnik, stara 75 let, doma iz žabje vasi pri Poljanah nad škofjo Loko, članica SNPJ. Zapušča moža, štiri sinove in hčer.
Universal, Pa. — Pri družini Michael in Ann Kumer so se oglasile rojenice in pustile hčer-ko-drugorojenko. Mike je član gl. odbora SNPJ, Ann pa hči znane in agilne Groserjeve družine iz Chicaga.
Washington, Pa. — Pri duži-ni Russ in Anna Podboy so se Ustavile rojenice in prinesle sinčka.
Cuddy, Pa. — Vincent Kos, star 22 let in mornariški veteran, je dobil dve do pet let zapora za umor svojega očeta, Matevža, ki ga je ustrelil 20. februarja., ko je ležal na postelji- Svojo krivdo je priznal pred Sodiščem. Dejal je, "da mu je nekaj govorilo, da ga mora Ustreliti." Umorjeni oče je bil naslikan kot "tiran družine" in
ateist", ki "ni pustil svojim otrokom, da bi hodili v cerkev."
^o\jR

SEDEM (LANK VARNOSTNEGA SVETA PODPRLO TRUMANOVO AKCIJO NA DALJNEM VZHODU
LAKE SUCCESS, 27. junija—Sedem od enajst članic Varnostnega sveta je danes glasovalo za ameriško resolucijo, s katero je podprt ukaz predsednika Trumana za odprto ameriško oboroženo intervencijo v vojni na Koreji in vojaško zaščito Formoze, Indokitajske in Filipinov
Glasovanja sta se vzdržali Indija in Egipt. Proti ameriški resoluciji je glasovala Jugoslavija, medtem ko Sovjetska zveza ni bila zastopana na seji.
(Glavni sovjetski delegat Jakob Malik je na tajnem kosilu z ameriškim ambasadorjem Er-nestom A. Grossom izjavil, da sklep Varnostnega sveta v zvezi z vojno na Koreji niso veljavni,
ker niso bili soglasno sprejeti in ker na seji ni bila zastopana Sovjetska zveza in ne nova Kitajska).
Države, ki so podprle ameriško vojaško intervencijo, so: Ze-di njene države, Anglija, Francija nacionalistična Kitajska, Kuba, Norveška in Ekvador.
Jugoslovanski delegat je predložil resolucijo, na osnovi katere bi se posredovalo v konfliktu s tem, da je navzoč tudi predstavnik severne Koreje. Podobna jugoslovanska resolucija je bila predložena tudi v nedeljo,
toda obe sta bili zavrženi.
Severna Koreja pravi,
da je sklep protipostaven
LONDON, 27. junija—Vlada severne Koreje je danes naznanila, da je sklep Varnostnega sveta za prenehanje vojaških sovražnosti na Koreji protiposta-ven.
V komunikeju severno-korej-ske vlade je rečeno:
"Varnostni svet Združenih narodov je pod pritiskom vlade Zedinjenih držav 25. junija raz-motrival o položaju, ki je vsled civilne vojne, katero so sprožili banditi Syngman Rheea (predsednika južne Koreje), bil povzročen na Koreji.
"Vlada demokratične republike Koreje formalno naznanja svoje stališče, da so sklepi glede korejskega vprašanja, ki so bili sprejeti na seji Varnostnega sveta, protipostavni, ker prvič vlada ljudske republike Koreje ni sodelovala pri diskusijah in sklepih, ki se tičejo Koreje. Drugič, seji Varnostnega sveta niso prisostvovali delegati velikih držav, kakor sta Sovjetska zveza in Kitajska."
Voditelji severne Koreje obtožujejo ameriško vlado, da je namenoma povzročila civilno vojno na Koreji.
PLEMENSKI PREDSODKI ŠKODIJO ZEDINJENIM DRŽAVAM V INOZEMSTVU
BOSTON, 27. junija. — Direktor organizacije National Association for the Advancement of Colored People, Walter White, je včeraj na konferenci organizacije izjavil, da plemenski predsodki največ škodujejo ugledu Zedinjenih držav v inozemstvu.
"Nedavna izguba Kitajske v korist Sovjetski zvezi je sledila delno vsled dejstva, da so Ki tajci izgubili zaupanje v belopolti svet Evrope in Amerike.
Prav to se bo lahko zgodilo v Indiji, Indoneziji, Indokitajski in ostalih delih Azije, če se Ze-dinjene države ne bodo pravo- Naročajte, Širite in čitajte časno zbudile," je rekel White. "Enakopravnost!"
Kratke vesti
SAMOMOR ZARADI PONESREČENEGA ROPA
NEW YORK, 27. junija— Frank D'Amato, star 25 let, ki se je dlje časa nahajal v hudi stiski, je menil, da je rop še edini način, da si preskrbi nekaj denarja in pomaga svoji nosni ženi.
D'Amato je pustil svoji ženi $1.50, vse, kar mu je še ostalo. Nato je odšel na Riverside Dr., kjer je ustavil nekega voznika, mu odvzel $10 in zbežal v njegovem avtu. Toda policija ga je kmalu zasledila in ga začela preganjati. D'Amato je ustavil avto. Kratko zatem so policaji slišali strel in ko so odprli vrata avta, so za volanom našli D'Amata mrtvega. V njegovem žepu se je nahajalo pismo, v katerem je D'Amato izjavil, da bo storil samomor, če se mu rop ne bo posrečil.
ANGLEŽI ZLORABLJAJO UMETNE ZOBE
BRISTOL, Anglija, 27. junija. — Predsednik angleške Zdravstvene službe polkovnik E. W. Lennard je danes izjavil, da državljani, ki neprevidno nosijo svoje umetne zobe v žepih ali pa torbicah, tratijo brez potrebe denar vlade.
Lennard je poudaril, da mnogi državljani rajši nosijo umetne zobe v žepih, namesto da bi jih rabili. Pri tem pa se zgodi, da jih često izgubijo. Pristavil je, da bodo državljani sami odgovorni, če umetne zobe, ki jim jih je brezplačno odobrila vlada, izgubijo.
Lennard je omenil tudi primere, ko so angleški državljani zahtevali kar po dva para umetnih zob, ker jih itak niso trebali plačati. Toda odslej bo tega konec, in vsak, pri kateremu se bo našlo dva para umetnih zobov, bo strogo kaznovan.
LADJA — PORODNIŠNICA
LONDON, 27. junija. .— Ladja "S. S. Atlantic" se je spremenila v pravo porodnišnico. Odkar je pred dvema tednoma odplula iz Južnega Pacifika, se je rodilo na ladji 35 otrok. Pričakuje se, da bo novorojenčkov še dvakrat toliko, to je 70, pred-no bo ladja priplula v Amsterdam, Nizozemsko.
Ladjo je najela nizozemska vlada, da evakuira iz Indonezije žene nizozemskih vojakov.
TROJNA POROKA
LOS ANGELES, 26. junija. — Mrs. May Forgy, stara 64 let, se je preteklo soboto ponovno omožila. Istočasno pa je zopet stopila v zakonski stan njena 34 let stara hčerka. Vnukinja, stara 16 let, je s 1 e d i la vzgledu svoje matere in stare matere ter tudi istočasno sto pila pred oltar s svojim iz voljencem.
Voditelj CIO napadel Lauscheta
Državni predsednik Političnega akcijskega odbora CIO Jack Kroll je včeraj na konvenciji Communication Workers unije, ki se vrši v Public Hallu, izjavil, da je guverner Lausche s svojo izjavo v zvezi s senatnimi volitvami "razdražil člane CIO."
Kroll je rekel, da si je Lausche s svojo izjavo, ko ni podprl Fergusona in ne Tafta, storil "nepopravljivo škodo v svoji politični karijeri." Delavski voditelj je poudaril, da je Lausche izjavo podal "sedeč na plotu."
(Kot znano, je Lausche pred enim tednom naznanil, da še vedno ne ve, če bo podpiral republikanskega senatorja Robert A. Tafta ali pa njegovega nasprotnika demokratskega kandidata Josepha Fergusona. Izjavil je, da bo volil onega kandidata, za katerega je prepričan, da bo "najboljše služil interesom države.")
V svojem govoru je Kroll napadel tudi "veliki business." Izjavil je:
"Po skušnjah v ostalih državah vemo, da veliki business ne podpira več vse republikanske kandidate, ampak namesto tega izbira reakcionarje, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. S svojo akcijo veliki business skuša uničiti naš vladni sistem dveh strank. Mogoče je, da ima Lausche v mislih isti cilj."
Kroll je v teku svojega govora rekel, da je Lauschetova akcija v soglasju-"s partijsko linijo" reakcionarnih skupin v celi deželi.
Kar se tiče volitev za senat, pa je delavski voditelj rekel, da ima Ferguson zelo dobro priliko, da porazi Tafta.
Predsednik Truman ukazal mornariškim in zračnim silam, naj v civilni vojni pomagajo vojaškim silam južne Koreje
HELENA HUTTER
Po daljši bolezni je preminila na svojem domu Helena Hut-ter, stara 75 let, stanujoča na 1070 E. 77 St. Tukaj zapušča sinove Jack, Joseph in Henry, hčer Mrs. Emma Wohlgemuth in več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Frančiška na E. 71 St. in Superior Ave. ter nato na pokopališče Calvary.
Iz bolnišnice
Poznana Mrs. M. Požar se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 23050 Tracy Ave. Zahvaljuje se sinu Darko-tu in Mrs. Jo sephine Mihalich za darovano kri, kakor tudi vsem, ki so bili pripravljeni darovati kri, ter vsem za obiske, darila, kartice in pozdrave. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu, mi ji pa želimo, da bi kmalu popolnoma okrevala!
PREDLOGA ZA POVIŠICO PLAČ KONGRESNIKOM
WASHINGTON, 27. junija— Kongresnica Mary J. Norton je včeraj predložila v kongresu zakonsko predlogo, na osnovi katere bi se plače članov kongresa zvišalo od $12,500 na $20,000 letno.
(Člani poslanske zbornice in senata sedaj prejemajo poleg $12,500 redne plače nadaljnih $2,500 doklade, na katero pa ne plačujejo nobenih dohodninskih davkov).
Mrs. Norton je izjavila, da se je zvišalo plače vsem' članom vlade, vključivši predsedniku, medtem ko se je kongresnike zanemarilo. Pristavila je, da je od leta 1925, odkar se nahaja v kongresu, dobila le eno povišico plače v znesku $2,500, čeprav so se življenjski stroški zelo zvišali.
PROGRESIVCI PODPRLI VITA MARCANTONIA
NEW YORK, 26. junija. — Držav, odbor Progresivne stranke je snoči naznanil, da bo podprl kongresnika Vita Marcan-tonia pri njegovi kandidaturi za ponovno izvolitev v 18. kongresnem distriktu. V resoluciji Progresivne stranke je Marcan-tonio označen za vodilnega kongresnika, ki se bori za pravice delavstva in enakopravnost zamorcev in prebivalcev Puerto Rike.
Proti Marcantoniu so demokrati, republikanci in liberalci postavili skupnega kandidata, ker upajo, da ga bodo na ta način lažje porazili.
VATIKAN O ARETACIJI NUN IN DUHOVNIKOV
VATIKAN, 27. junija. — Vatikanska časnikarska agencija ARI pravi, da so madžarske oblasti aretirale 922 nun in menihov.
Soglasno s poročilom je zadnje čase madžarska policija sprožila več pogonov na samostane in razne rimsko katoliške ustanove.
Nedavno pa je bilo poročano, da so rimsko katoliški voditelji zaprosili vlado, naj se sporna vprašanja med cerkvijo in državo uredijo potom pogajanj.
FRANCOSKA VLADA PODALA OSTAVKO
PARIZ, 26." junija. — Predsednik Auriol je danes dal mandat za sestavo nove vlade bivšemu premijerju Henri Queuil-leu. Stara vlada premijerja Bi-daulta je včeraj podala ostavko, ko je dobila nezaupnico v parlamentu.
AMERIŠKA LETALA NAPADLA Z BOMBAMI SILE SEVERNE KOREJE
TOKIO, 28. junija—Ameriška jet letala in lahki bombniki so dahes začeli z bombami napadati vojaške sile severne Koreje.
Soglasno s poročili so ameriška letala na več krajih vrgla 500 funtov težke bombe ter streljale na korejske vojake s strojnicami.
Medtem je komanda južno-korejske armade naznanila, da so "komunistične čete" bile vržene iz Seoula. Z druge strani pa je moskovska radio postaja
javila, da so sile severne Koreje vkorakale v Seoul in da je predsednik južne Koreje Syngman Rhee s člani vlade zbežal na jug.
(Ker ni mogoče dobiti zveze s Seoulom, se predmeva, da so sile severne Koreje res zavzele vsaj del mesta).
Naznanilo o ameriških napadih na korejske čete je bilo po dano iz glavnega stana gen. Mac-Arthurja v Tokiu. V naznanilu jt rečeno, da so se ameriške zračne in mornariške sile podale v "bojne misije."
WASHINGTON, 27. junija—Predsednik Truman je danes ukazal ameriškim mornariškim in zračnim silam, naj pomagajo armadi južne Koreje v civilni vojni proti silam severne Koreje, ki vdirajo proti jugu.
Predsednik je naznanil:
"Ukazal sem zračnim in mornariškim silam Zedinjenih držav, naj zaščitijo in podprejo čete korejske vlade."
Istočasno je Truman ukazal Sedmi mornariški flotili, naj prepreči napad na otok Formo-zo, kjer se nahaja kitajski nacionalistični diktator Čiangkaj-šek in dal navodila, naj se čimprej pošlje ameriško vojaško pomoč francoskim silam, ki si prizadevajo, da bi ohranile francosko kolonijo Indokitajsko.
Predsednik je izjavil, da napad na južno Koerjo izven vsakega dvoma dokazuje, da "je komunizem šel čez meje uporabe preobratov za zavojevanje neodvisnih držav in bo sedaj sprožil oborožene invazije in vojne."
Dalje je Truman rekel, da je "komunizem prezrl ukaz Varnostnega sveta, ki je bil objavljen za ohranitev mednarodnega miru in varnosti."
"V teh okolščinah bi okupacija Formoze s strani komunističnih sil bila direktna grožnja varnosti Pacifiškega področja in silam Zedinjenih držav,
ki na tem področju vršijo svoje zakonite in potrebne funkcije."
Predsednik je naznanil svoj sklep po posvetovanju, ki ga je v Beli hiši imel z vojaškimi šefi in kongresnimi voditelji.
Truman je za civilno vojno obtožil severno Korejo. Rekel je,
da so oborožene sile južne Koreje skušale preprečiti obmejne incidente in ohraniti notranjo varnost, toda so jih "napadle invazijske sile iz severne Koreje."
Vmešavanje Zedinjenih držav v vojno na Koreji pa je predsednik opravičil, češ da "invazijske sile" niso ubogale ukaza Varnostnega sveta in se umaknile na svoje meje.
"Varnostni svet je pozval vse države članice Združenih narodov, naj mu nudijo vso možno pomoč Združenim narodom pri izvedbi te resolucije. V teh okolščinah sem ukazal zračnim in mornariškim silam Zedinjenih držav, naj dajo zaščito in pomoč korejskim vladnim četam."
Kar se tiče Formoze, je Truman preklical prejšnji sporazum, po katerem je postala del Kitajske, rekoč, da "odločitev bodočega statusa Formoze mora počakati na obnovo varnosti na Pacifiku, na mirovno poravnavo z Japonsko ali pa na presojo Združenih narodov."
Skupaj z gori omenjenimi akcijami ameriških oboroženih sil je Truman dal navodila, naj se vojaške sile Zedinjenih držav ojači na Filipinih.
Ukaz predsednika lahko povzroči konflikt
Ukaz predsednika Trumana po katerem se bodo ameriške vojaške sile vmešale v vojno na Koreji, bi lahko imel usodepolne posledice. Veliko vprašanje je, kaj bo storila Sovjetska zveza.
Medtem ko na splošno ame riški uradniki dolžijo severno Korejo, da je sprožila invazijo, je vlada severne Koreje obto
žila "južno satelitsko" vlado, da so njene čete prve vdrle čez mejo. Predstavniki ljudske repub-' like severne Koreje so izjavili, da je civilna vojna bila povzročena na ukaz "ameriških impe-rialistov."
Ameriški general poveljnik korejskih sil
Medtem pa je iz glavnega mesta južne Koreje, Seoula, ki se je nekaj ur nahajal v rokah komunističnih sil, javljajo, da je vlada južne Koreje imenovala za poveljnika oboroženih sil južne Koreje nekega ameriškega generala.
V poročilu seuolske radio postaje je ameriški general označen za "generala Churcha." Verjetno je to brigadni gen. John H. Church, poveljnik vojaške vlade na Okinawi.
Kar se tiče razvoja vojaških operacij, je bilo naznanjeno, da so sile severne Koreje v protinapadu prisili na umik komunistične čete, ki so se nahajale v predmestjih Seoula in v mestu Uijongbu.
Soglasno s poročili v vojaških spopadin sodelujejo tudi ameriška letala, ki so že sestrelila štiri letala ruskega izdelka.
Po nekem poročilu bodo ameriška letala začela metati bom-3e na vsa mesta, ki so jih zavzele sile severne Koreje. Ta bombardiranja se bodo nadaljevala, dokler se armade severne Koreje ne bodo umaknile na svoje meje.
Mati zadušila 8 let staro hčerko
FREEPORT, L. L, 27. junija —Policija Nassau okrožja je snoči naznai^ila, da je neka Mrš. Ruth E. Valentine, stara 30 let, zadušila svojo osem let staro hčerko.
Žena, ki je mati treh otrok, je na zasliševanju izjavila, da je nameravala usmrtiti {vse svoje otroke, ker "današnji svet ni pravo mesto za vzgojo otrok."
Mrs. Valentine je sama poklicala policijo in jo obvestila, da je pravkar zadušila svojo hčerko. Policija je pohitela na njeno stanovanje, toda vsi napori, da se oživi zadušenega otroka, so ostali brezuspešni. Mati je bila aretirana.
ČEŠKI ZAROTNIKI OBSOJENI NA SMRT
PRAGA, 27. junija — Praški radio je danes naznanil, da so bili ustreljeni štirje češkoslovaški državljani, ki so bili obsojeni na smrt zaradi vohunstva, sabotaže in zarote proti vladi. Med na smrt obsojenimi je bila bivša članica parlamenta dr. Milada Horakova, ki je priznala, da je delala po navodilih angleških, francoskih in ameriških diplomatov.
UKRADEN PES
CALGARY, Alberta, 27. junija. — Nepridipravi so nocoj vdrli v garažo nekega Josepha Wasaluka in mu ukradli njegovega zvestega psa čuvaja, ki velja $25.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
_Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
28. junija 1950
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__________
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)____
_$8.50 . 5.00 . 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)___________
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece)_
.$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KJE PA SO DOKAZI?
Naša pobožna soseda A. D. se je nedavno zelo užalila, ker smo pribili sledečo resnico: dočim so partizani v Jugoslaviji reševali ameriške letalce in se rama ob rami borili z vojaškimi silami Zedinjenih držav proti skupnemu sovražniku, so domobranci rezali ušesa ujetim ameriškim letalcem v polnem soglasju z njihovo prisego zvestobe Hitlerju.
Ko nekaj trdimo, ne trdimo brez vsakih dokazov. V potu svojega lica si sedaj neki župnik (dekan) Škerbec prizadeva, da bi opravičil izdajstva in zločinstva slovenskih ko-laboratorjev z nacisti in fašisti. Do sedaj še ni odgovoril na bivstveno vprašanje če so ti domobranci prisegli zvestobo Hitlerju in se rama ob rami z njegovimi nacističnimi hordami borili proti zaveznikom. Tudi ni pojasnil, zakaj so se nekateri od najbolj znanih klerikalnih in "katoliških" voditeljev rokovali z nacističnimi in fašističnimi krvniki, pošiljali Mussolini ju navdušene pozdrave in mu zagotavljali polno "sodelovanje slovenske duhovščine."
Mi smo že rekli: samo zahvaljujoč "mrzli vojni," ki z nobene strani ne prizna dejstva, ampak le propagando, je danes mogoče, da se največje izdajalce slovenskega naroda predstavlja za "pristne rodoljube," one, ki so svoja življenja žrtvovali za svobodo svojega naroda, pa za "sovražnike naše krščanske civilizacije." Ampak—kje so dokazi?
Za vse, kar trdi A. D., in za vse, kar trdi dekan Škerbec, ni predloženih nobenih dokazov!
O izdajstvu slovenskih domobrancev pričajo dokumenti. O kolaboracijskem stališču enega dela klerikalnih voditeljev v Sloveniji pričajo dokumenti. To so neovrgljivi dokazi. Saj je vendar sama A. D. pred leti, ko še ni imela na razpolago po Goebclsa navdahnjene propagandiste, sama priznala žalostno dejstvo, da so se domobranci res borili skupaj s Hitlerjevimi hordami. Saj je vendar sama A. D. objavila pisma našim ameriškim rojakom, v katerih so bila opisana grozodejstva domobrancev. Ali želite dokaze?
Spričo neutemeljene, propagandne trditve A. P., da so slovenski domobranci reševali življenja ameriških vojakov, si upamo postaviti na preiskušnjo to le: predložite imena in naslove onih ameriških vojakov, ki so jih domobranci "rešili." Z naše strani smo pripravljeni predložiti imena in naslove najmanj 200 ameriških letalcev, ki so jih rešili jugoslovanski partizani. Pripravljeni smo objaviti besedilo pisem ameriških in drugih zavezniških vojaških poveljnikov, ki se zahvaljujejo za ta reševanja življenj ne slovenskim domobrancem, ampak partizanom!
Ko že A. D. trdi, da so "komunisti" sodelovali z okupatorjem, prosimo g. Škerbca ali pa katerega drugega bolj zmožnega propagandista za stvar domobranstva, naj nam predloži dokumente, ki bodo te trditve nedvomno utemeljili kot resnico. Z naše strani smo pripravljeni storiti isto.
Mislimo, da je to pravičen, objektiven in za vsakega razumnega človeka tudi pošten predlog. Torej—naj na-mestu domišljije in zagrizene propagande delujejo hladni, stvarni in neovrgljivi dokumenti in dokazi!
UREDNIKOVA F'OST A
večerjo Ženskega odseka farme SNPJ.
Torej se vidimo 2. in 29. julija!	Anton Jankovich.
KAM ž NJIMI?
Ne brez ironije, v kateri je zapopaden dober, del resnice, omenja liberalna newyorska revija "The Nation," da bo novi zakon za begunce največ koristil "razočaranim diplomatom iz dežel za železno zaveso." Revija pravi, da je načrt McCarrana, da se bivše poslance (ministre in predvojne bankrotirane politične voditelje) spremeni v pastirje na "rendžah" Nevade.
Novi zakon za begunce bi spremenil določbo, po kateri v taborišču nahajali pred 1. januarjem leta 1945. Po novi se je dovolilo vstop v našo deželo onim beguncem, ki so se zakonski predlogi bi se ta rok podaljšalo do leta 1949.
Število razočaranih političnih voditeljev, bivših ministrov, poslancev, itd. iz dežel "za železno zaveso" je čez-dalje večje. Nekatere je izven vseh kvot in zakonov za begunce sprejela naša dežela kot "politične begunce." Sedaj služijo Washingtonu v mrzli vojni z organiziranjem opozicije, sabotaže in vohunstva v deželah svojega porekla ali pa besedičijo o "osvoboditvi" teh dežel. Ne rečemo, da so to "v Washingtonu trenirani agenti," ampak dejstvo ostane, da brez pomoči Zedinjenih držav se ne morejo nikoli približati svojim starim jaslom.	!
Socialne revolucije so posebno danes zelo učinkovite I in zelo radikalne. Stari sistemi se rušijo, nadomeščajo jih! novi. Stari politični voditelji in predstavniki starega reda! se po vsakem porazu zatekajo k onim, ki so jim najbližji. I
Kako smo se imeli na pikniku društva V boj
Zadnji teden sem podpisani v našem listu Enakopravnost Jia-pisal nekaj besed kot vabilo na piknik pionirskega društva V boj, št. 53 SNPJ. Napisal sem ta dopis z iskrenim namenom, da bi moje vabilo nekaj zaleglo. In res. Danes vam lahko poročam,
da nas je prišlo na te lepe prostore veliko posetnikov, tako z vseh strani Clevelanda, kakor tudi iz nekaterih bližnjih naselbin.
Res, veliko nas je bilo prijateljev in znancev, ki smo se menda vsi dobro in veselo počutili.
Ta dan je bil izredno lep in sončen, zrak pa je bil svež in čist.
V tako veseli družbi se radi po-razgovorimo in pozdravimo. Posebno človek, ki pretežno večino ljudi pozna. Tudi vesela pesem je donela, kar je v tako veseli družbi samo po sebi umevno.
Kljub zdravniški prepovedi in dobri volji se ne more kaj, da se ne bi suho grlo malo oplah-nilo z železno vodo, zraven pa seveda z veliko več navadne vode. To je nekako tako: da je volk sit in koza cela. Človek vendar mora nekaj "copakov" potrošiti,
ker to krepča blagajno.
Pridni delavci in delavke na tem pikniku so nam imenitno postregli. Vsak je bil na svojem mestu. Bali smo se, da bo kaj narobe, ker tajnika Jožeta F.
Durna ni bilo sprva tja. No, pa se je vendar vse uredilo in' ko je prišel Jože, je bil zelo vesel velike udeležbe in vesele družbe.
Podpisani sem opazoval to delo, ki je šlo izvrstno izpod rok.
Vsi so bili na mestu—prodajalci listkov, točaji in kuharice.
Predsednik John Šorc kot "kuče gazda" je menda imel namesto tajnika vse v oskrbi. Letal je sem ter tja, prinašal potrebne stvari, delal na vse pretege, da zasluži vse priznanje. Za finance sta skrbela blagajnik John Zaje in Matt Petrovich. Res, vse priznanje zaslužijo vsi delavci in delavke.
V tej veliki in veseli družbi sem srečal na stotine mojih zvestih naročnikov in prijateljev.
Pozdravil smo se kot se spodobi.
Srečal sem tudi 18 delegatev in delegatinj za prihodnjo konvencijo SNPJ, ki se bo vršila v avgustu mesecu v Detroitu, kjer se bomo videli, če bo vse zdravo in če bo šlo po sreči.
Še nekaj besed. Večni popotnik pravim; če smo prišli v tako velikem številu na piknik Vbojčanov, pridimo vsi in še mnogi drugi zraven na velik piknik Clevelandske federacije in sicer prihodnjo nedeljo 2. julija. Na te prostore SNPJ farme pridite vsi člani in članice cleve-landskih društev SNPJ, vsi delegati in delegatinje, namestniki, glavni odborniki itd. Upam,
da se boste res vsi udeležili te velike proslave SNPJ dneva.
Zvečer 29. julija pa ste vsi Ker Anton Novak ravno se-vabljeni, da pridete na kokošjo daj odhaja v domovino, mu vsi
Importirani zajci iz Avstralije
Mogoče bo kdo rekel: kaj, sedaj ob Tem času? Toda če verjamete ali pa ne, odbor St. Clair Rifle and Hunting kluba je im-portiral 12 najboljših zajcev, katere bo oddal v nedeljo 2. julija 12 najboljšim strelcem. Sedaj pa hitro puške v roke. Dobro jih "spucajte", da boste tudi vi nesli domov enega dol-goušca, ki so vsi, kakor sem slišal, posebno velike vrste. Pravijo, da vsak tehta po 6 funtov. No, to se bo pa splačalo, kaj ne?
Veliko ne morem pisati; vas, ki boste to brali, pa prosim, da poveste tudi vašim prijateljem, kaj vse se bo dobilo pri naših fantih. V imenu St. Clair Rifle And Hunting kluba vas prav prijazno vabim, da pridete v nedeljo 2. julija na klubovo farmo, kjer se bo vršilo streljanje za stavo. Na razpolago bo vse, kar je dobro za poletni čas. Naj vas nič ne skrbi. Nihče ne bo žejen in ne lačen, kajti za vse to dovolj pripravljenega.
Tudi če bo vreme slabo, to je če bo deževalo, pridite vseeno, kajti imamo dovolj strehe na razpolago, da se lahko zabavamo ob vsakem vremenu.
Naše zadnje streljanje je bilo nekaj slabo, ampak zabave za to ni bilo nič manj. Vsi, ki ste bili gori, veste, da je bilo veselo. Zato pridite zopet v nedeljo in imeli boste še več veselja in užitka kot pa prej. Ne pozabite pripeljati svoje prijatelje. Vabljeni ste posebno tudi vsi iz Fairporta.
Nekaj sem opazil na zadnjem streljanju, čeprav je deževalo. Streljanje je bilo preprečeno, ni pa bila preprečena imenitna ideja našega člana Antona Novaka. To se pravi biti član ne samo po imenu, ampak tudi po dejanju! On dela bolj tajno, tako da sem le slučajno zvedel za njegovo plemenito delo. Kakor znano je naša farma velika in ima tudi dovolj dreves raznih vrst. Naš Tone pa jo je pogrun-tal. Doma na vrtu je izkopal ducat mladih, hrastov, jih lepo presadil v male lončke in v deževnem vremenu pripeljal na farmo, kjer jih je presadil v drevored. Vse je delal tako tiho, da še sedaj ne vem, kje si je izbral prostor za drevored. Moje mnenje je, da kadar bodo hrasti malo dorastli, bomo drevored krstili za "Boulevard Anton Novak." Pod hrasti pa bomo postavili lepe klopi in mize in tako se bo ohranila večna slava članu, kateri tako nesebično dela za napredek kluba.
člani želimo srečno pot in srečen povratek.
Torej se enkrat na prostorih kluba bomo vse pripravili za naše številne posetnike. Pridite v nedeljo 2. julija in pripeljite s seboj še druge! Na veselo svidenje!
Član.
Po veliki ruski revoluciji je val beguncev preplavil mnoge evropske države. Čakali so "osvoboditve matjuške Rusije" izpod "boljševiškega jarma" ne leta, ampak desetletja. Končno pa je Sovjetska zveza še vedno tu, "matjuška Rusija" pa je še vedno žalostni spomin onih, ki so o njej sanjali; onih, ki so upali, pričakovali vrnitve in končno umirali pozabljeni v daljni tujini.
Nedvomno. Mnogim beguncem, posebno zagrizenim in bankrotiranim političnim voditeljem, ki še vedno nb morejo pozabiti stare slave in veličine, je zadnje upanje vojna. Toda naj je še tako pričakujejo in zanjo delajo, sile v borbi za mir so močne. Borba za mir je danes zajela ne samo nekatere plasti naroda, ampak vse plasti ne glede na razlike v verskih, političnih ali pa svetovno nazorskih prepričanjih. Razširila se je na vse kontinente in vse države.
Zgodovina se ne bo ustavila na svoji poti zgolj zaradi določenega števila, pa naj bo tudi milijonskega, beguncev. Toda tragedija je, da zgodovina neusmiljeno melje vse one, ki hočejo po sili ustaviti njena kolesa. Znano je, da fanatiki spadajo med blazneže. V imenu svojega fanatizma so pripravljeni storiti samomor.
Pismo iz Ljubljane
Naš dolgoletni naročnik iz Samsula, Florida, Mr. John Gorjanc nam je poslal za objavo pismo, ki ga, je prejel od svojega prijatelja Jerneja Semiča iz Ljubljane. V svojem pismu Mr. Gorjanc piše:
"Priloženo vam pošiljam letno naročnino za list Enakopravnost, ki mi bo kmalu potekla. Lansko leto sem se nahajal v Clevelandu in sem plačal kar v upravništvu ter si tako prihranil poštnino. Letos pa sem se odločil, da ne bom prišel plačati v Cleveland, ker je predaleč in je ceneje, če naročnino pošljem.
"Tukaj v Samsuli se imamo še precej dobro. Turisti so nas že skoraj vsi zapustili, le še prav zadnji se mudijo tukaj, ker mislijo, da je na severu še vedno premrzlo zanje. (Ni, ni Mr. Gorjanc. Tukaj imamo prav "pasjo vročino!" Op. ured.) Torej ne bo dolgo, ko bomo v teh vročih dnevih ostali tu samo Floridčani.
Priloženo vam pošiljam pismo, ki sem ga prejel od svojega sošolca, prijatelja in tudi sorodnika. Pismo iz Ljubljane sem prejel 20. junija 1950. Ker se večkrat čita in sliši govorice, ki ena drugi nasprotuje, sem osebno pisal mojemu dobremu prijatelju in ga prosil, naj on izrazi svoje mnenje o novi Jugoslaviji, če misli, če žrtve, katere je prestal jugoslovanski narod za svojo svobodo, niso prevelike.
"Naj mi bo na tem mestu dovoljeno malo opisati tega mojega prijatelja in sošolca iz najinih mladih let. Bil je sin zelo siromašnega malega kmeta in takoj po dovršeni ljudski šoli se je šel učit kovaškega in šlosar-skega poklica, ker doma niso imeli kmetije, da bi lahko vzdrževali vse otroke v družini. Že ko smo hodili v prvi razred ljudske šole, je kazal neko prednost nad drugimi otroci; bil je namreč bolj pameten in v šoli vedno prvi. Spominjam se, ko se je enkrat postavil na glavo na največjem kamnu na neki veliki pečini, tako, da smo se otroci bali, da bo padel doli in se ubil. Bila s\'a veliko skupaj, dokler nisva šla k vojakom, jaz v Trst, on pa v Gorico. Bila sva parkrat sku paj na dopustu in potem še ne kaj časa v civilnem življenju, dokler nisem jaz šel leta 1912 v Ameriško. V prvi svetovni vojni je bil podčastnik, aU ko so v stari Avstriji rekli feldvebel. Po prvi vojni, ko je Italija okupirala Primorje, je šel v Ljubljano in imel službo pri mestni polici ji, dokler ni Nemčija okupirala Ljubljane.
"To je kratki opis življenja mojega prijatelja in sošolca ter po ženitvi tudi sorodnika. Ko sem leta 1942 bil v Ljubljani, sem ga obiskal. Živel je v Šiški in še delal pri policiji. Obisk pa je bil zelo kratek, ker stara Jugoslavija mi ni dovolila ostati v Ljubljani več kot šest ur, to je od 6. ure zvečer pa do polnoči. Toliko sem hotel pojasniti, da bi čitatelji lažje razumeli njegovo pismo."
*
Pismo Jerneja Semiča
"Ljubljana 26. maja 1950. "Dragi mi Janez:
"Oprosti, ker sem tudi jaz z odgovorom nekoliko zakasnil. Najprej Ti opišem družinsko stanje. Imam 31 let starega sina, ki je gradbeni tehnik ter od leta 1945 poročen, hčerko, ki je 26 let stara uradnica, tudi poroče- '
na in ima tri leta starega sina. Vsi smo še precej pri dobrem zdravju. Jaz sem v pokoju, vendar hodim še v drugo službo, da prispevam svoj delež k naši petletki.	•
"Kakor Ti je najbrže že znano, imam svojo malo dvostano-vanjsko hišico, ki sem jo zgradil leta 1932. Redim kozo in kokoši, da imamo doma mleko in jajca.
"Sedaj pa napišem par besed o medvojni dobi. Dne 11. aprila 1941 je italijanska vojska okupirala Ljubljano, Nemci pa Gorenjsko in Štajersko do Ljubljane. Po par mesecih, ko je bila Rusija od Nemcev napadena, se je začela borba tudi v Sloveniji. Vso vodstvo, to je Osvobodilna fronta pod vodstvom KP, je bilo kljub okupaciji v Ljubljani. Italijani so začeli delati po celem mestu blokade in aretacije po ulicah tako, da je prišlo v internacijo dosti ljudi popolnoma nedolžnih, ker aktivisti so se znali izogibati.
"Italijani so našo policijo in orožništvo razorožili in so sami delali varnostno in politično službo. Ker so imeli tedaj le malo konfidentov, niso mogli uspešno vršiti politične službe.
"Ko so pa Nemci zasedli Ljubljano, po kopitulaciji Italije in izročili tako rekoč vso oblast na šim domačim izdajalcem, je pa bila zelo težka borba, ker so do niači izdajalci prave voditelje in druge somišljenike socializma večinoma poznali. Domači izda jalci so seveda po navodilih Nemcev vršili aretacije večino ma po večjih uradih in podjet jih, posamezne pa pozno po noči po stanovanjih tako, da smo prišli skoraj vsi na vrsto.
"Sin je bil aretiran septem bra, jaz pa novembra 1944 ter oba odvedena na prisilno delo v Nemčijo, hčerka pa je bila na prisilnem delu v okolici Ljubljane.
"Ti mi pišeš, da tam v Ame-rikiveliko čita te o naši novi Jugoslaviji. Raziskovalci, ki pri dejo iz Jugoslavije k Vam, imajo različna poročila in vtise. Seveda to je že stara reč, vsak hvali svoje, nasprotnike pa graja, posebno politične.
"Ti me prosiš, da Ti opišem položaj v Jugoslaviji takšen kot je v resnici. Pri nas je popolnoma socialistični družabni red. Seveda niso vsi za nov red. Tisti, ki je bil poprej sam lastnik tovarne ali velikega podjetja, tega reda ne odobrava. Odobrava pa ga večina državljanov, to so delavci, srednji in mali kmetje ter inteligenca iz nižjih slojev. To je seveda velika večina, kar je najbolj važno.
"Ko bo industrializacija izvršena, bomo izhajali brez večje tuje pomoči ter lažje prenesli toliko vojnih žrtev. Seveda, če bi se mi udali Rusiji in postali njihova kolonija, kakor so to oni želeli, bi bile naše žrtve brez koristi in prevelike, tudi če bi jih bilo malo. Zato večina državljanov odobrava nastop oziroma ukrepe naše vlade, ker j^ imela toliko korajže, da se je temu velikanu (Rusiji) uprla v svojo korist. Vsi smo prepričani, da bi bili pod ruskim sistemom na slabšem kot poprej, da bi morali hoditi s trebuhom za kruhom kot nekdaj. Pri nas ni brezposelnosti, temveč samo nasprotno— nam primanjkuje veliko delovne moči, posebno kvalificiranih delavcev.
"Težave so še vedno, glede prehrane, pa bomo tudi to kmalu prebrodili, ker pridobimo vsako leto precej rodovitne zemlje ob priliki regulacije rek in osuševanja raznega močvirja.
"Trda in težka je bila borba med vojno, a skoraj težja je borba v sedanjem času pri graditvi socializma.
"Vsi Jugoslovani smo imeli veliko zaupanje v Rusijo in po
vojni tudi v ostale demokratične države, a smo se zelo motili. Marsikaterega si medvojno slišal, ko je bila težka borba in veliko trpljenje, da moramo potrpeti, po vojni nam bo že Jože pomagal in vse uredil, da bo za nas prav. Seveda smo se vsi pošteno motili, ker nas je hotel ravno Jože okrog prinesti, pa se mu nismo pustili in se tudi ne bomo, da nas napravi kake koloniste. Upam, da bomo kot zvesti državljani s požrtvovalnostjo vse težave premagali..
"Seveda sem jaz tudi Tvojega mišljenja, da se taka stvar ne da izvesti v kratki dobi, temveč je potrebna daljši doba.
"Na koncu teh mojih vrstic, Vas vsi vse skupaj najiskreneje pozdravljamo, posebno pa jaz in žena.
"Semič Jernej."
Piknik pevskega zbora Slovan
Zopet se je začela sezona piknikov. Društva na svojih sejah ukrepajo, kje in kdaj bi priredila piknik ali pa kaj podobnega za korist svoje blagajne. To je eno. Drugo pa je najbolj važno—da gremo malo ven na deželo, kjer se lahko razvedrimo, kajti zaprtih prostorov smo se že naveličali čez zimo.
Naj vam bo naznanjeno, da se je zbor Slovan tudi odločil, da gremo ven v prosto naravo, na našo SNPJ farmo. Za to se moramo zahvaliti Farmskemu odboru, ki nam je določil 4. julij za naš piknik. To pa menda zato, kakor se mnogi spominjate, ker smo lansko leto imeli piknik 28. avgusta na omenjenem prostoru. Omenjeni dan pa je deževalo. Ne moremo reči, da od piknika ni bilo rtič, toda ni bilo tako kot bi lahko bilo ob sončnem dnevu.
Pevski-zbor Slovan se priporoča občinstvu, da nas obišče na ta dan. Vsak že ve, da so na Farmi SNPJ zelo prijazni prostori in če zraven pridejo še veseli ljudje in dobri pevci, pa je res prav posebno fletno. Veselja, dobre volje in petja bo dovolj.
Kar se tiče godbe, bo tudi iz-borna. Vsem vam je znan naš prijatelj in pevec Johan Grabnar in njegov prijatelj, ki veselo brenka na svoj "bendžol." Oba sta veseljaka, torej, bo veselja in zabave dovolj za vse.
Vabimo tudi druge zbore, da se udeležijo tega prijaznega pik-nka. Ne pozabite; piknik zbora Slovan bo na farmi SNPJ 4. julija! Začetek ob 12. uri!
Za pevski zbor Slovan:
Frank Rupert.
SLADKOVODNE RIBE IZGINEVAJO
Evropski ribiči sladkovodnih rib so izredno vznemirjeni zaradi pojava, da se vedno bolj zmanjšuje zarod sladkovodnih rib. Predvsem v Italiji najbolj občutno izginevajo ribe. Pa tudi v Zedinjenih državah poročajo o manjšanju števila sladkovodnih rib. Navajamo podatke, ki jih priobčuje neka znanstvena revija o zarodu postrvi. V jezeru Huron so v letih 1895 do 1935 nalovili letno po 800,000 kilogramov postrvi. V dobi med 1936 in 1939 letom so letno nalovili v istem jezeru le 620,000 kilogramov postrvi. Leta 1940 jo znašal plen postrvi 480,000 kilogramov. Najslabši ribolov pa je bil leta 1948. V vsem letu so nalovili v omenjenem jezeru samo 2,400 kilogram postrvi! Podobno je v jezeru "Michigan; pa tudi v Kanadi vedno bolj izginevajo ribe sladkih vod.
Strokovnjaki si belijo glave s tem, da bi preprečili ta neugodni pojav. Vendar dosedaj še niso imeli vidnega uspeha.

28. junija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Poročila na IV. konvenciji SANSa
Na 4. konvenciji Slovenskega ameriškega narodnega sveta je podal predsednik F. A. Vider naslednje poročilo;
POROČILO PREDSEDNIKA SANSa
Predno pričnem s svojim poročilom, naj omenim, da se je v upravnem odboru od zadnje-I ga zbora izvršila važna sprememba, katera vam vsem je že znana, namreč, da je naglo preminul leta 1948 brat blagajnik, ki je bil ves čas do razpusta tudi predsednik Jugoslovanskega pomožnega odbora (JPO-SS), Vincent Cainkar.
Brat Cainkar se je veliko zanimal za usodo jugoslovanskih narodov in se tudi aktivno udej-stvoval pri vseh akcijah v pomoč in obrambo temu ljudstvu, s katerim je izgubilo dobrega prijatelja in zagovornika slovanskega edinstva. Njegov vpliv v podporni organizaciji SNPJ, I katere je bil mnogoletni pred-I sednik, je veliko pripomogel ; moralni kakor materijalni stra-v tej ustanovi. Blag mu spomin!
Zbrali smo se k četrtemu zasedanju ali konvenciji Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ampak ne tako v obilnem številu kot na primer k prve-®iu ali drugemu, kar je lahko Marsikdo izmed navzočih že čutil tedaj. Vsi, ki smo se sešli na prvem zborovanju, nismo imeli GRakih ciljev in namenov, kar bilo težko iz poteka dotične konvencije opaziti. Tega nekateri takrat niso videli, medtein ko drugi vsled svoje velikodušnosti za čim znatnejšo pomoč herojsk emu jugoslovanskemu narodu zagovarjali potrebo za skupno delo, — brez vprašanja na ideologične razlike. Toda ko-niaj smo se dobro razšli iz prvega zborovanja, že se je pokazalo, da so bile slutnje nekaterih upravičene, namreč, da je sloga lepa čednost, ampak še lepši in močnejši pa so ideali in principi, ki jih človek goji za dosego svobode in pravice. Pa So končno pri SANSu ostali le tisti, ki so imeli neomajano Vero v pravično borbo svojega naroda, kateri je v onih mo-'nentih potreboval vso našo oporo.
Kar je pa jugoslovansko ljudstvo po osvoboditvi svoje deže-® zavrglo gospodarski sistem Mvatnega lastništva in osvo-^•^0 kolektivnega, j e povsem ^zumljivo, da je Jugoslavija vladah, katere so za ohra-nitev kapitalističnega sistema, P*dla v nemilost, kakor tudi ki so stali ob njeni strani, katerimi je bil SANS. Po-stavili smo se tudi na stran de-®;Vnega ljudstva in unijskega gibanja na domačih tleh, kar tudi v konfliktu s privatnim ^nterprajzom, in posledica je da je ta ustanova prišla črno listo, dasi nam ni bilo ^^kdar dokazano, da smo kršili ^kone naše dežele v enem ali ^Ugem oziru. Toda namen je 'i oči viden! Ustaviti uspešno ki ga je vršila organiza-pokvariti njen ugled in pre-
strašiti članstvo, kar se jim je do gotove mere posrečilo, posebno v sedanjih razmerah v tej deželi, ko divja histerija proti vsemu naprednemu gibanju, kar je brez primere v njeni zgodovini. ».Toda onemu, ki ima čisto vest, se ni treba bati ali celo skrivati pred. nikomur. In to smo člani te organizacije.
Kdor hoče biti pošten, mora pritrditi, da je SANS v kratki dobi svoje zgodovine izvršil mnogo koristnega, plemenitega in humanitarnega dela potom svojih podružnic, onih bratskih podpornih organizacij, ki so mu stale krepko ob strani, posebno Slovenska narodna podporna jednota, in tukajšnjih zavednih rojakov, ki so mu nudili moralno kakor tudi finančno pomoč. Posebno dobro delo za jugoslovanske narode je bilo storjeno potom pomožne akcije, baš v onih časih, ko so ti najbolj potrebovali naše vsestranske pomoči in katera bi se v gotovih ozirih še ne smela prekiniti.
Nova in prerojena Jugoslavija vzlic vsem naporom in navdušenju njenega ljudstva še ne more biti kos vsem nalogam in potrebam naroda, kar nam mora biti povsem razumljivo. Opustošenje dežele, kot je zadelo Jugoslavijo v zadnji svetovni vojni, se ne da odpraviti v par letih, pa če tudi bi ne bilo izgubljeno niti eno življenje. Pogledati je treba sarAo našo novo domovino Zedinjene države, ki so industrijalno najvišjo razvite in kamor ni padla niti ena bomba ali bilo podrto eno indu-strijalno podjetje vsled vojne. Iti' vendar je vzelo nekaj let predno smo zopet stopili v normalne čase. Ljudstvo, ki si na vse načine in z nadčloveškim naporom prizadeva izboljšati
svoj življenski položaj, kot so pokazali dejansko narodi Jugoslavije, ne zasluži samo pohvale, ampak tudi opore od vseh poštenih ljudi.
Dandanes živimo, bratje in sestre, v časih in razmerah, v katerih se pretvarja ekonomska struktura; revolucija zatiranih ljudskih mas, katerih pohoda nihče ne ustavi, in ti časi brez dvoma prinesejo človeštvu še mnogo bolečin. V teh razmerah je tudi otežkočeno uspešno poslovanje SANSa, kar je treba tudi upoštevati. Vendar ne smemo držati rok križem in čakati, da pride katastrofa, ki zna zapečatiti usodo človeštva ne generacije, ampak stoletja. Ohraniti je treba hladno kri, delati resno in premišljeno v smeri ohranitve miru in pomoči, koder'je potrebna.
Delegacija na tem zborovanju mora dati odgovor na vprašanje: Ali je SANS za ameriške
Slovence še potreben? In koliko je tudi potreben za ohranitev ožjih vezi z brati in sestrami rojstnega kraja? Ako večina zbornice misli, da taka potreba še obstoji, tedaj moramo gledati, da se ustanova še nadalje ohrani: bistveno kot je, brez kakšnih posebnih priveskov, s katerimi bi ničesar ne pridobili. Zgodovinska dejstva vendar govorijo, da vsa gibanja v eni ali drugi obliki, pod kakršnimi koli imeni, ki so služila ljudskim interesom, so imela boje s konservativnimi silami in nasprotniki napredka, katera borba se bo nadaljevala, dokler ne bo cilj človeštva dosežen. Kdor misli ali upa drugače, ta mora prej ali slej razočaran. Nobenih posebnih talentov ni treba za podiranje, kar je zgrajenega, obratno se pa zahteva precejšnje spretnosti in sposobnosti, kakor tudi resnih naporov pri gradnji novih struktur. Isto velja za to organizacijo! Tudi strašen je lastnega članstva glede subversivnosti n i posebno
$
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
modro spričevalo zdrave razsodnosti pogleda v bodočnost.
Ako na tej konvenciji pokopljemo SANS in na njegovem grobu postavimo novo organizacijo z isto delavsko orientacijo, tedaj že sedaj lahko računamo, kakšna bo njena bodočnost. Če je pa v mislih kakšna mlačna ustanova, taka namreč, ki bi bila priljubljena tistim, ki komaj čakajo SANSovega pogreba, tedaj je dvomljivo, da bi jo naše tukajšnje delavstvo podprlo. Toda odločali boste o tem vprašanju vi in ne jaz. Izrazil sem le svoje mnenje, katero je iskreno, ne vsiljujem pa nikomur ničesar.
Priznam to, da so potrebne spremembe pri upravi, ker po sedanjem sistemu, ki nalaga glavno breme odgovornosti tam, kjer ga je najtežje nositi, ni mogoče pričakovati zadovoljivih uspehov. Za načelno vodstvo organizacije so potrebni taki člani, katerim se je mogoče posvečati delu organizacije in ki imajo voljo za agitacijo in kajpada tudi pogum. Je tudi
priporočljivo napraviti potrebne poiskuse pritegniti v ta delokrog našo mladino, ker brez njenega udejstvovanja ne more nobena organizacija med nami dolgo živeti. Vrste naših priseljencev se rapidno krčijo.
Kot sem že v članku povedal, želim tu ponovno poudariti, da
je SANS v tej kratki dobi svojega obstanka izvršil častno svojo veliko in težko nalogo, toda da se ni treba nikomur, ki je ali je bil njegov član, sramovati. Vse naše delo in poslovanje je odprta knjiga — brez ozira, kaj naši sovražniki go-
(Dalje na 4. strani)
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718
tmnm
OD TEGA
DO TEGA



z NAPRAVO
za uničenje odpadkov na plinsko kurjavo!
Najhitrejši, najbolj siguren in najlažji način za iznebiti se odpadkov je s napravo, ki je na plinsko kurjavo. Kuhinjske odpadke vržete sproti v posodo . . . zgorijo do finega pepela brez vsakega smrdljivega duha.
DANAŠNJI ODPADKI ODSTRANJENI DANES!
TO POLETJE ... Se boste resnično veselili vaše naprave za uničenje odpadkov na plin. Ni nobenih nečednih posod za odpadke . . . nobenega duha . . . nobenega redilne-ga prostora za muhe in drugo mrčeš .
benih potov na dvorišče v slabem vremenu.

j'i//
no-
Oglejte si nove naprave za uničenje odpadkov na plin!
So majhne in čedne . . . t^he . . . zanesljive za poslugoileta in leta. Stanejo pa tako malo, da se boste čudili, zakaj se niste po-služili te priročhosti za uničenje odpadkov na plin že dolgo tega.
<=^EAST OHIO GAS
TELEVISION!
S*
w
S«a Louitt Winslow on "Th# Women's Window"—Mon., Tue«., W»d., Thuri.—WBNK—Channe! 4
^^^iihov Voranc:
A s A s A
(Nadaljevanje)
. Potem se je oče ozrl po svo-otrocih, po svojih petih Kra-ohih. Toda ta pogled ga je še zbegal, kajti zdelo se mu J' da tudi v teh očeh bere le
samo veliko skrb:
L Kako bomo pa živeli, če nam polje vzeli . . .?'
In kakor bi spoznal, da nima , ^y. če išče pomoči pri svoji g katero je sam vznemiril J, ®^ojo novico, se je začel upi-1 ' Sam sebi. Napenjal je kite, tt u	pripravljal vzdigniti
zelo težkega, potem je za-
kolcal, da bi si zmokril sušo, ki ga je držala v grlu, nato je dvignil skeleče oči proti stropu, prebegnil s pogledom od enega kota do drugega ih ko je mislil, da je nabral že dovolj moči, je hripavo kriknil:
" 'Nekako bomo pa že živeli..!'
"Hotel nam je povedati nekaj tolažilnega, nekaj močnega, glas pa ni bil podoben namenu. Toda naš oče je znal vzdržati. Kakor vsakokrat, je tudi sedaj skušal premagati našo malodušnost in nam vliti novega poguma za življenje. Ko nas je drugič pogledal,
je bil njegov glas že zanesljivejši,. že močnejši:
" 'Nekako bomo že živeli . .
"Še smo trepetali pred grdimi slutnjami, tembolj, ker se nam je zdelo, da se v materinih očeh sveti skrivna solza. Toda oče nas je že gledal s svojim dolgim, močnim pogledom in ko je tretjič spregovoril, je bil njegov glas že popolnoma samozavesten :
" 'Nekako bomo pa že živeli— ni hudič . . .!'
"K nam je prišla pomlad. Prava pomlad je k nam prihajala mnogo pozneje, kakor pa v dolino in v sočne kraje, toda prvi oznanjevalec vigredi je prihajal k nam prej, kakor pa k njim. To je bil rdeči vres, ki je pokukal iz bsegovja, ko je v dolini se ležal sneg.' Kadar pa je zabučala gosa in se je njeno široko poboč-
je zazibalo od južnih vetrov ter so nato začele lomastiti globače, tedaj je bila vigred tu.
"Ko je oče prinesel iz graščine svojo žalostno novico, je bila pri nas še zima. Počasi smo se skušali sprijazniti z mislijo, da nam bodo pogozdili polje in da bo treba odslej drugače živeti. Oče nam je razlagal, da bomo šli delat v gozdove, kjer bomo zaslužili lepe denarje, mati pa bo z Aniko obdelovala doma tisto malo polja, ki ga bo graščina še pustila. K tujim ljudem zaradi tega nam otrokom še ne bo treba iti in tudi od grunta ne bomo več živeli, toda živeli bomo, saj na ta način živi v okolici toliko drugih družin, ki še več mesa pojedo, kakor pa smo ga mi do zdaj na Srotejevem.
"Ko so se pa začele tajati njive in so vzbrsteli travniki in goz-
dovi, smo pozabili na vse očetove načrte. Pritegnil nas je klic zemlje. Kakor zamaknjeni smo strmeli v tisti del polja, ki bi ^ očetovem mišljenju moral biti pogozden, in z vsakim dnem nam ga je bilo bolj žal. Čudno je s tem poljem, rečem vam! Ni bilo naša last, a smo ga ljubili, ljubili menda še željneje, kakor pa če bi bili lastniki. Ljubili smo ga drugače kakor grašččina. Nekih petnajst let smo živeli na Srotejevi freti in smo zrastli s temi robovi, odori in oplazj. Naposled nas je ta zemlja, pa naj ]e bila še tako trda in nehvaležna, le redila. Ni nam rezala pogač, ampak več ovsenja, toda bili smo njeni in ona je bila naša. Zemlja nas je mučila, pila nam je znoj in kri in včasih smo jo kleli kakor svojega najhujšega sovražnika. Zdaj pa, ko
smo se šele zavedali, da jo Iju-da je zapisana tako rekoč smrti, smo se šele zavedeli, da jo ljubimo kljub njeni trdoti in sko-posti.
"S strahom, a obenem tudi nestrpno smo čakali, kdaj bo graščina odmerila svet, ki bo pogozden. Toda tej se ni mudilo, kakor bi ne vedela, da je na Srotejevem že nastopila pomlad in kliče k setvi. Naposled se je mati prva zganila:
" 'Boš moral vprašati, kje lahko začnemo z ^elom. Polje ne čaka.'
Oče je priznal, da bi bilo naj-pametneje, toda čuden strah ga je zadrževal, da bi se napotil v graščino in povprašal za novo mejo. Bal se je trenutka, ko bodo prišli meričniki in bodo začeli rezati polje na dva dela. Nekega
jutra pa je vstal zelo zgodaj, nakrmil voliča in me poklical:
" 'Joža, vstani, greva orat!'
" 'Kam pa ?' sem vprašal izne-naden. Ali oče že ve, kaj bo ostalo za nas?	,
" 'V brezje,' mi je odgovoril zagonetnega obraza.
"Njiva v brezju je bila za nas najbolj dragocena, spomladi najprej kopna, najbolj suha in najbolj godna za belo žito. Ker ni ležala daleč od hiše, je oče upal, da je graščina ne bo pogozdila. Toda tisto zgodnje jutro sem še prepričal, da očetovo upanje ni bilo tako trdno, kakor je govoril nam otrokom. Kajti polglasno mi je zaupal:
" 'Če njivo zor jemo, je morda ne bodo zasadili . .
(Dalje prihodnjič).
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
28. junija 1950
Poročila na IV. konvenciji SANSa
(Nadaljevanje s 3. strani) vorijo in pišejo. V zadoščenje nam lahko je, da smo potom te organizacije zbrali potrebna sredstva v pomoč jugoslovanskim narodom, ko jim je bila ista najbolj potrebna, obenem smo pa tudi veseli njihove zmage nad zunanjimi in notranjimi sovražniki. Naj živijo hrabri narodi Jugoslavije! . Končno izrekam vsem odbornikom SANSa najlepšo zahvalo za njihovo kooperacijo v teku
dobe moje odbomiške službe. Dalje se v imenu SANSa zahvaljujem članstvu podružnic, bratskim podpornim organizacijam, onim publikacijam, ki so odstopile svoje kolone v prid SANSa in končno vsem onim rojakom, ki so na en ali drug način pripomogli do uspešno izvršene naloge te organizacije.
Mednarodno edinstvo, sloga in svetovni mir naj bo naše tudi bodoče geslo!
F. A. VIDER, predsednik.
POROČILO PRVEGA PODPREDSEDNIKA
Ker je delovanje SANSa od zadnje konvencije pa do danes zelo dobro pokrito v poročilih predsednika in tajnika, ne bom jaz istega ponavljal. Na rednih sejah odbora, kakor tudi na izrednih sejah chikaških odbornikov, sem vedno priporočal stva ri, o katerih sem bil prepričan da so v korist organizacije.
Na tem mestu se želim do takniti nekoliko kritike, katera je bila izrečena na več mestih glede dela SANSa. Na kritiko nasprotnikov SANSa se jaz ne oziram, kajti čim bolj vpijejo tem bolj sem jaz prepričan, da je SANS v pravem ter da dela Vprašanje, ali je SANS napra vil kaj napak, je smešno. Seve da jih je, to pa zaradi tega, ker je veliko delo izvršil v pomoč narodu v starem kraju. Kdor veliko dela, dela tudi napake Tisti, kateri niso napravili na pak, tudi niso prav ničesar sto rili v pomoč slovenskemu naro du, ampak so sedeli na plotu in kritizirali; tako delo pa lahko vrši vsak tepec. Vsak pošten človek pa mora priznati, da je SANS v teku svojega obstoja pomagal več ljudem v starem kraju kot katera koli druga or ganizacija v zgodovini ameriš kih Slovencev. In to je dejstvo, za katerega ve vsak, kdor hoče vedeti. In da je to resnifca, ve najbolj dobro slovenski narod v stari domovini, ki je to pomoč prejel. Vse laži in obrekovanja nasprotnikov ne morejo nikdar očrniti tega ogromnega dela v očeh poštenih Slovencev tukaj in v starem kraju.
A:^o nekoliko popraskamo raskavo kožo naše opozicije, bomo našli čudno zverino pod to kožo. V času potrebe, ko so ljudje umirali od gladu, so 200 odst. katoličani rekli, da ne bo do pomagali zato, ker bi to po moč dobili komunisti. Dve sto odstotni svobodomiselci in so cijalisti so pa rekli, da ne po ker bi to pomoč dobili katoličani. Veste, vsi ti ljudje so im#li principe in načela, vsaj tako so nam rekli takrat, ko je bilo treba pomagati. Ako se pa danes ozrete nekoliko okrog, boste pa videli, da so vsi ti ljudje v skupnem objemu in v skupnem hlevu. Kam vraga so
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 1^028
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrsina popravila na vseh vrsl radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan
Ph0H9 9126 FS
pa šli principi in načela? Pri SANSu, kjer smo bili ljudje samo s 100 odst. prepričanjem ali pa še manj, smo pa rekli, da nam je vseeno, kdo dobi pomoč. In ravno tako smo bili veseli, če smo slišali, da je naša pomoč rešila življenje otroku dobrega komunista ali pa dobrega katoličana. Po človeških postavah je to pravilno, v božjih postavah je pa tudi zapisano: "Ljubi svojega bližnjega". "Kar boste enemu teh revnih dali, boste meni dali" in "Ljubite svoje sovražnike." Torej mi smo delali v oglasju z vsemi postavami, kot se pač poštenim ljudem spodobi.
Nekateri so zapustili SANS, ker niso dobili dovolj časti za svoje delo in ker so bili razočarani, ker niso dosegli svojih sebičnih namenov. Ko je prišel SANS na "slavno črno listo", so se nekateri umaknili iz strahu, kar je seveda smešno. Pravijo, da ako ima človek čisto vest, se mu ni treba bati ne vraga ne Boga. SANS ni prišel na to listo po svoji zaslugi, pač pa zaradi spremembe v mednarodni politiki in po zaslugi histerije v mrzli vojni. SANS je še ravno isti kot je bil takrat, ko so različni državni funkcijo-narji trdili, da je naša organizacija patriotična in da je veliko storila za zmago zaveznikov. Bodimo torej na jasnem: SANS se ni spremenil, pač pa so se spremenili časi. V drugi
svetovni vojni so nam rekli, naj pazimo na Nemce, Italijane in Japonce. Če pa pride do tretje svetovne vojne, bodo pa oni pazili na nas, ako ravno smo mi še ravno isti patriotje kot smo bili v drugi svetovni vojni. Pomagalo ne bo nič tudi onim, kateri so preoblekli suknje, ko je pričel pihati drugačen veter. Ako bi prišlo do tega, da bi bila odvzeta svoboda nam tukaj rojenim ali naturaliziranim državljanom, potem bo konec tudi ameriške demokracije. Zavedati se moramo, da kolikor časa se bomo borili za napredek in korist delavca, toliko časa bomo ostali na črni listi, in to posebno sedaj, ko je na vrhuncu reakcija s svojo histerijo.
Ako ta konvencija določi, da je SANS dovršil svoje delo, bodite ponosni, da ste bili člani organizacije, katera je vršila tako potrebno in plemenito delo. Zavest, da ste pomagali ubogemu sočloveku, ko je bil v potrebi, je vaše najlepše plačilo.
Da je mogel SANS tako vzorno vršiti svoje naloge, je v prvi vrsti zasluga tajnika brata Mirka Kuhelja, kateri je tako neumorno delal od začetka SANSa do danes. Mirko, nič naj te ne moti kritika, ker vsi tisti, ki te kritizirajo, niso skupno naredili za trpeči narod toliko, kot si ti sam. Da je to resnica, vemo mi tukaj in to tudi ve narod v stari domovini, čast, komur čast! Delo dobro pričeto, dobro dovršeno! Hvala vsem skupaj!
ANTON KRAPENC,'
prvi podpredsednik.
Prejeli smo iz stare domovine
LICJAN, BRINJEVE JAGODE IN TAVŽENT ROŽE.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
STANOVANJE
S 2 SPALNICAMI IŠČE MATI, KI DELA, IN 18-LETNI SIN. NAJRAJE V ST. CLAIRSKI NASELBINI.
Kdor ima za oddati naj sporoči v uradu "E," HE 1-5311
STAKICH FURNITURE CO.
Quality at a Price ~ Easy Terms
IVanhoe 1-8288^ames D. Stakich—16305 Waterloo Road
VPLIV LUNE NA RASTLINSTVO
Mnogo je bilo govora o tem, kakšen vpliv ima luna na živi svet. Mnogi zanikajo, da bi imela luna izreden vpliv na živa bitja, nekateri pa ne. Oglejmo s.' nekaj primerov, da bomo spoznali važnost, ki jo polagajo kmetovalci na luno. Opazili bomo, da sade poljedelci nekatere rastline v dobi, ko luna narašča, druge rastline pa takrat, ko se luna krči. Če želimo uporabiti podzemni del rastline, tedaj moramo take rastline saditi v dneh, ko luna narašga, to je med petim in petnajstim dnevom po mlaju. Te rastline so korenje, redkev, česet, pesa itw. Cikorijo, solato, zelje, paradižnike, fižol, grah, pa sadimo v dnevih, ki slede polni luni. Sadno drevje ne smemo saditi v prvih petnajstih dnevih naraščajoče lune. Drevesa podiramo takrat, ko se lun krči, kajti le v tem primeru dobimo les, ki se bo dolgo časa ohranil.
Neki znanstveni časopis je
SLOVENSKA DVOJICA
želi dobiti v najem 3 ali 4 sobe v euclidski naselbini ali okrog East 185th Street.
Pokličite
KE 1-5508
LASTNIK PRODAJA
dve zidani hiši na eni loti, 50x420. Garaža za 4 avte, veliko sadnega drevja.
Za podrobnosti se poizve na 18700 SHAWNEE AVE. IV 1-3877
KADAR IMATE
naprodaj ali pa želite kupiti hišo za eno ali dve družini ali pa večje poslopje,
pokličite
IV 1-7646
REALTOR
DELO DOBI
izuCen mizar; "finishing" karpenter.
Stalno delo. Vprašajte pri ED KOVAČ 960 E. 185 St., KE 1-5030
NAPRODAJ
NA
KILDEER AVE.
BLIZU EAST 185th STREET Lepa zidana hiša s sedmimi prostornimi sobami. Beneški zastori, garaža, lepa lota To je zelo dober nakup.
Za podrobnosti se oglasite pri
E DWA R D KOVAČ
REAL ESTATE 960 East 185th Street
siijarilo!
Lažnjive in neresnične govorice se širijo o
spodaj podpisanem.
Ako osebe, ki to delajo, takoj ne prenehajo, se bo proti njim takoj začelo sodnijsko postopati.
^ugu£ft Jf. ^betefe
vprašal kmetovalce, če prisojajo luni kak poseben pomen. Večina je odgovorila z "da," vendar ni nihče znal razložiti, zakaj se drži teh pravil. Rekli so le, da gre ta običaj iz roda v rod.
Skušajmo razložiti, zakaj bi imela luna vpliv na rastline. Zelene rastline rastejo le takrat, če so na svetlobi. V temi rastline ne rastejo. Vendar bi lahko tudi luna povzročala rast zelenih rastlin. To pa zato, ker odbija na zemljo sončno svetlobo. Nadalje ima luna privlačno silo. To opažamo predvsem pri giba-vici morja. Lunina privlačnost bi lahko olajšala dviganje sokov
v tankih cevkah rastlinskega ter puste. Plast kalcijevega flu-ogrodja.	orida mora biti izredno tanka.
Nje debelina mora znašati le
STEKLO, KI NE ODBIJA	desettisočinko milimetra.
SVETLOBNIH ŽARKOV	zmanjšamo odboj
svetlobe na eno desetino odstot-
Steklo, ki ne odbija svetlobnih ka.
žarkov je prvi iznašel neki Taylor. Več uspeha sta imela v letih 1934 do 1935 Bauer v Nemčiji, Strong v Zedinjenih državah. Ugotovila sta, da se izredno zmanjša odboj svetlobe na steklu, če na njegovo površino nanesemo izredno tanko -plast kalcijevega fluorida. Postopek sloni na tem, da v zelo razredčenem prostoru upirajo to snov
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdico« 1-0583
AvtomobiH in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD-452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
F "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicatt 1-3113
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti jn žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog m oče
1896
1950
11.
JOSEPH ROTT
Zatisnil je svoje mile oči dne 28. maja 1950.
Pogreb se je vršil dne 1. junija 1950 iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Our Lady of Perpetual Help ter po opravljeni maši in cerkvenih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen leta 1896 v vasi Lešnaki, fara sv. Vida pri Cerknici na Notranjskem.
V dolžnost si štejemo, da se prvo zahvalimo družini Mr. in Mrs. Satej iz Thompson, O., za vso veliko pomoč in tolažbo ob času smrti, kakor tudi bratom za vso pomoč, ki so jo nudili.
.	vsem, ki ste položili tako krasne vence cvetja h
krsti ljubljenega pokojnika. Ta izraz vaše ljubezni in spoštovanja nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Srčna hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika.
Lepo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala onim, ki so ga prišli kropit ih se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem odr, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na mirodvoh
Zahvalo izrekamo pogrebcem-sobratom društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ, katerega član je bil pokojni, ki so nosili krsto. Hvala tudi Mr. Anton Jankoviču za lepe v srce segajoče besede pokojniku v slovo in zadnji pozdrav.
Hvala est. g. g. duhovnom za opravljene cerkvene obrede in pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo.
Težka in nenadna je bila Tvoja ločitev od nas, ljubljeni. V srcu je bolečina in v očeh solze, vsaj smo se ljubili. Sedaj spiš večno spanje v hladni zemlji, a hiša je ostala prazna in pusta. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo, vsaj si bil tako dober, tako ljub. Res je, da
^	Smrt je kruta, brez srca,
kar vzame, več nazaj ne da.
ŽALUJOČI OSTALI:
MARY, soproga JOSEPH L, sin in sorodniki
v stari domovini zapušča sestro NEŽO in sorodnike
Cleveland, Ohio, dne 28. junija 1950.
i