»LOVINSKE M SS3rt S^S^JSXUJStt RUSI to SE VORRAJ PRIBLIŽALI «415 MILJ PROTI KOVSLU ZN OSVOJILI DRLATIN. — AVSTRIJCI AKTIVNI PRI OORIGL - OQROMNB HOURS. - VOLA ll VRDNO STRAŠI OKROO JIMW1IA. - INDIJANCU POKLALI 900 MUHUH VOJAKOV. - DRUG* MUHKB STVARI. na obeh amerilkih kontinentih v močni etrokovni organizaciji, da |b »kupno bojujejo ao evojo Inte-feee, napredek in mir. I loj v Mttwaakae prtinja- Milwaukee, Wit., 9. julija. ~ Organizirani strojniki «e Oklenili, da prično boj aa oeemurni delav- ' nik, ker eo tovarnarji arednjega rtapada akieniU, da je pravi delav. [ni čee aa Milwaukee 55 ur v tednu. Nekateri tovarnarji ao vapričo ugrožajočega fttrajka znižali de lani čee na $2 in pol ur v tednu. Štrajk na bo takoj progiaften v vieb tovarnah naenkrat, ampak bo o tem odločal Itrajkovni odbor, ki bo uravnaval avoje ravnanje po raamerah. ll^tb^l^ - ^nikdar [nieo bile v aploinem tako viaoke [plače kot letoa. f Državna poeredovaiaioa za delo jima mnogo praanih meat, a ponuja Ha 25e na uro. Delavei nočejo de-Hati aa to pia&o, Iter v mnogih L krajih pUčajo aavadae delavce bo 80c na uro. i Nezadovoljnost je velika med fptrojniki in kovinarskimi delavci, Kar jih tovarnarji ne plaigjo t* Ko, kot bt jih morali plalati aa-Gaj, ko ao pnaohtbdeni a naroči- Rudarji ao soUdafcL Virginia, ¥mn. 9. jjfte. Virno poročilo), — V V%inij bili Arthur Boose in ItUfc di itrajfcarji obsojeni Zdajfco i pod $1000 poroltva, ker |o p obeodbi vložili prisiv. ^ftoeveto čitaaao * ročila. Rudarji sahtevajo >lo< P $3.50 na dan na mokrem hrt ru.: M $3.00 na dan na euhem prost $3.75 na dan na povrftju. Oscmurni delavnik za vie lavoe, W delajo v-rudniku in naj rudnika. Rudetjit Aaj\h nm ge do Kaipatov a naraščajočo ei- ^ : lo. Patro«rad poroča, da aa Rgai I lea Umšm V soboto oevujili nadaljnih pet v%> Nemoo ia vaah ei v Volhiniji in v avojem prodira* I rakami StJ* uju proti Kovelu, ao aamo ie 85 raJUft ttokhod miy oddaljeni od tega važnega la- -j idilo aovralni- leaniftaga krtlUča. Dalje poroča- f ai večjem nare- jo la Loodona,da ao Ruai v Galiciji [ Zg na črto okupirali Nadvomo ln odreaall o- | hI prodrli 15 **** 80.000 Avstrijcev, ostanke mi«. raabite Pflaserjeve armade, ed o- 1 Iztočno Od etallh avstrijski čet v Stanialavu. llulomme M Buaka ofensiva proti Rothmerjevi ZaZTmkop* armadi v Galiciji aa nadaljuje noltretil milji brca odpora. Dunaj prhmava, da ie w oavaffi «o ae^vatrijol umaknili ob M , Styr pred sovratnikovo premoč- — Angleži ao jo. laLOvUliera Is ■ vredna poročila eledet »solucijo, da ae iv^ja od UM M i.le tedal 6e so Ponočno delo v aoboto naj odpravi in rudarji naj dobe po! ^Odpravi naj ee pogodbeno 4» ? Vsakoge rudarja naj ae tal plača, ko Mfnati delo. M nStojl io aolidarni, mod i mi vlada aloga in prepričani MOOpodvofc dižao 800 ton oeefe je težko Chicago, HI., 9. ji nahkin, zamoree, l, ima zelo trdo fi reaa je oddal 4vi l»vi 4a bi umoHl kroglji -U odleti i aretirala radi poi 7 1 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNOTE ' "PROSVETA" MIS Cessrf—dAys.. 'THE ENLIGHTENMENT" Or|M af UM r^urV^cS!««tM*pJ"rmrj Ctlwii Sž (orfifi imiMM. M0®* SSS& •. »_ - "PROSVETA" SO IS S«. CnvfaH Av», PoUtttao Mčvtrfe v Colorado »e čisti! Jaff Fsrr ia ajsfovl tovariši pah-njani s prestola. Najvilje državno sodili« države Colorado js koncem m«a«ea junija izdalo razodbo, ki j« pretresla akozbufcos tolpo politilarjsv, ki je skozi dvajast let nomotenb vlari postavljanju in tempe. Druga žalostna prikazen med miliierji — in to med nspfooljJH-iiii - so njihovi častniki. "Bog pomagaj vojakom narodne gard«, ako jih bodo kdaj vodili ti ljudje namreč njihovi častniki) čez jo nad Mehikance I" j« vskliknH neki zvezni častnik. Neki dfugi poveljnik tukajšnje regularno ar made, ki ima precej viaoko šaržo, priznal na tihem med štirimi očmi, da med vsemi stotiso! r» In kar jih j« v«l -r mililarji ni niti enega infanterijskega regimenta, kavalerijske let«, niti en« topnil k« baterij«, ki bi bila s vsora pripravi jena in sposobns za na pot • ez mehiško mejo. Narodna garda, kot ločena ta v ameriškem mili sitemu, kakorina j« sedaj, pomeni neporebno smrt deset tiaočev, a ko prid« do vojne v Mehiko aH ka terkoli drugo inozemsko silo. Družabni retjobsžll vol|L da bodo opravljali aktivno aluibo — v vojni. Vzemimo serno maaaa-ehusettsk« milUsrje, ki veljsjo polog pennsylvsnske in newyorike narodne garde sa najboljie držav ne vojske v Ameriki. Ko so pri lli prvi dan v Fort Bliss pri E Pasu, jih js 60 ismed 73 mol o-modlelo vsled vročine in vsl«d tegs, ker niso eeli dan niš jsdli, Ce le štiri dni ns vlaku niso uiival drugega kakor krompir, kavo in "ekrakerje", a proti koneu pa nil. Z njimi as j« pripeljala polj ska bolnišnica s 67 mcimi, toda ta ni imsls prostora sa onemogle vo js ks, ksr je imels dovolj opravks s bolniki med seboj: Posledica je bila, da so lačni in od vrollA pre magani mililarji leiall eell dan in eelo noč pod milim nebom na peščenih tleh, dokler jih niao odvod 11 na stalno mesto v Camp Cotton Caatnfkl regularne, zvezne ar made, ki je vtaborjena v Fort Bli su, so ai pulili lase s glsvs, ko so videli nepopisno sanemsrjenost in pomanjkanje vojsšklh zmotnost pri mililsrjih. Neki Isstnlk je rs-kol, ds je treba najmanj lest tod nov, preden a« morejo mililarji —-saj večina toh — privaditi kraju in podnebju, da ae vtrdljo proti vročini in premagajo vse teikol« dnevne «iu!be, hI sestoji samo is vsj, pohodov in oskrbe orožja, u-ni forme ln druge vojaike opreme Za reanllni boj pa niao spo*obn še najmanj Šest meoecev! Poti, nami ln deveti Infaterijak polk Iz Msaoachusettsa j« priie brez vsake strojne puik«; I« ««lo avtomatičnih puik Merei«rj«v«ga modela ni*o imeli arimj. Izmed petih baterij je bila ena sama, kl imels svoje vosove in 190 konj. Vse ostale baterija ao prišlo bres vosov in brez konj ; lahke topove kar so Jih dovoli seboj na vlaku oo morali voziti v kempo na na vadnih motornih vosovih, ik ao jih najeli pri privatnih drufhah. — Vsem tem baterijam j« treba nabaviti konje, kakoriajl «e pal dobijo, torej neizvefban«. Kakšno delo bodo imeli možje s neisurjeni-mi konji v divljlh, poščonlh k rs jih, kakorini «o v Mehiki ln sploh ob meji, to *i je l oh ko mlalitl Is-med va*4i topničar j« v, kar j« do sdaj zbranih ob Rio Orande, j« I« najboljša baterija D ls Nov« Me Koliko naj isdasta moi in žena, da tss dostojno oblclenef To vprašanje j« razmotrivalg sname nlta oseba v londonskem ^aaepi su "Pall Mall Oas«tte," lb je glasilo angleških bogatih poatopa lev. Tako poroia ta "znamenite' oaeba, da j« izdala gooposka bab-nica v 18ms«ecih, ki živi od Iu jsv in krvi proletarcev, brez vnetega napora za obleko 25 '000 funtov Iterlingov ali 12.006 dol In potem pil« dobesedno : "In vae to gre teko lehko, Is pomisli mo, ds taki ženi prav nil ns stori, Is izda 386,864 sli 480 dolarjsv za kraano oblsko, ki jo oblels, ogleduje konjsko dirko v n ki je potem nikdar vaš Ia. Nj«na navadna dopol oblaka sa izprehode volja 140 dolarjsv., Čs j« obloka kožuhovino, tedaj ae dvoji. Potem mora imeti oblsko sa dopoldanaki o go aa popoldne, tretjo za vu^^ in vsaka valja 96 do 288 dolarjsv. Potem pridejo čevlji in klobuki I 68 dolarjev aa klobuk, ki «a da na glavo oaemkrat do desetkrat, ifi ni nil. Morda v«tja klobuk tudi daaatkrat toliko, I« j« klobuk ok^aien a čapljinimi peresi, ker velja eno pero 68 do 120 dolarjev. Dalj« Ima jahalne obleke, obleko sa igre in tisoč malenkosti — rokavice, robo«« čipk« itd. Tako zvoto izda uahko vaako leto. Vendar pa izhajajo nekatere prav dobro nrf lato a 24,000 dolarji Proletarke, pomislite na avoja izdatke ss obleko I eljali 3,500 dolarjev. Prav teko drago je bilo sadje, ki so ga trgali go«tje z živili grmičev. 0-metnikom, ki ao izdelali načrte za jedilne liste, so plačali po 2,400 dolarjev. Stroiki gole pojedine so znašali 3,200 dolarjev. Juha je veljala 160 dolarj«v, za strnade *o izdali $4880, $192, za šparglje in mlad strolji fižol. Vsak od dvajsetih gostov j« pojedel oni več«r Obed, ki je veljal $720.^ $720 za enega gosta! To j« vsota, s katero mora živeti ena prol«-tardka družina eno leto, ampak vi soka gospoda zažre to vsoto v nekaj urah! Delavec, ki gara ve« božji dan, otepa zvečer suh krom pir, ali pa krompir v oblicah, pol stopali pa s privoščijo vino, čigar steklenica velja $24. Proletarska /ena obrne vsak cent desetkrat, preden ga izda za najpotrebnejše Živilo, ti lenuhi izmečejo samo aa mlad fižol nad sto dolarjev. In to je družabni red, tisti red, v ka terem Živimo "po Volji božji". Socialisti pa seveda "ščuvajo" ljudstvo, le pri bi je jo tslke izrodke ka pitalalizma in pregreha je, če poživljajo na razredni boj, da raz-dero to lepo soglasje v človeški družbi. Proletarska mati nima dostikrat centa, da bi kupila otroku mleka, ne ve, kje naj vzame denar, da bo kupila otroku toplo obleko za zi mo, danes ne ve, |e bo imela jutri toliko denarja, da rikuha možu in otroku borno kosilce, stanuje«* temnih, vlažnih luknjah; ali tisti ki jih proletsrei rede s svojim de lom, razmetavsjo, ršzsipljejo denar za ztvari, o katerih se nam niti ne asnja. Matere, ali se vam ne krlijo pesti, da bi udaril« y to brezplodno zalego, ali vss ne po gto^i sveta jeza, le vidite, da se za vsšs delo razveseljujejo dru gif Vse v nsše vrste, vse v razredno iztrebimo z združenimi močmi gni zsjredno delavsko organizacijo, da lobo, ki okužuje naše življneje, ki jemlje svetlobo tistim^ ki jo ustva-rajol Naj bo dovoljeno malo oglasiti v našem listu svete. V izdaji z dne 1. julija, < tal aem priporočilo nekega aobra- krat ranjen, (pokazalmff I d« naj nastavijo general- 4 " ' ) toda kljub t-mu^ nega zastopnika ali organizator- tukaj. Ko sem se v mil j, TTl ja, ki naj bi šel od naaelbine, do aem dobil avojo dra^o, ki m naselbine, tor nabiral nova dru- ve« las ostala CVobti. 11 v itva pod okrflj« B. N. P. J. I tem Uaavetom strinjam az se še veliko govoril o možaoiS mnogo drugih članov. 8icer nisem ------- -----.n.)/Ilugll za to, da bi v to svrho plalevali ne z Mexico in Zed držatan * kake doklad«, ampak kakih 5c kaj bi on le Uhko naredili:!! DOPISI. letno, bi pa že zamogli plačati, I« bi bilo treba. Moje j« mnenje, naj bi se spr va nagtavilo organizatorja nekako za poskušnjo, recimo za* tri neseee. Ako bi določena provizija ne znesla toliko, da bi zaslužil vsaj $3.25 do $4.00 dnevno voznino posebej) naj bi se mu primanjkljaj doplačal iz upravnega sklada. Po treh meseeih naj bi se ga odstavilo, le se v tem času izkaže, da s« ne izplača. Nsša dilna 8. N. P. J. je močno in ponosno drevo, ki bo imolo kmalu toliko v«j (društev) , kot ina Isto dni. Saj naprodsk js bil ž« dozdaj krasen in gotovo jc da >omo napredovali ie mnogo hifra-, e zdaj, ko,imamo svoj dnevnika Posveta bo najboljie orožje proti nazadnjaškim in kapitalističnim listom, kteri, 'kadar porolajo o delavskih borbah in zadevah navadno lašejo kot Pavliha, ki j« trdil, da j« z neba. padel in ae tako globoko v zemljo vdrl, ds je moral iti domov po motiko, da se je odkopsl. — Praznik 4. julija je bil prav lop, aamo to naa js jezilo, da nismo mogli premagat i in * izprazniti aalunakih fortov, ktere smo naskakovali, ker smo imeli premslo municije. Forti šs stojs, kot so stali, med tem ko je marsikteri naakakovalec omagal, (med njimi tudi jaz!) H konlti pozdravljam va« napredno misleče rojak« iirom Amerik«, kteri naj s« potrudijo, da bo naša "Pro-sveta" izhajala v kratkem v naj manj deaet tisoč izvodih. Andrew Sprogar. šel na fronto. ~ KoTbU^ rikrat ustreljen, pa nia^rf lepše zaceljen, bi vs- kakor u veselje do vojne; on ,)a teranr pri vs«m tem pa n.Uw ko navdušen za novo klanjaj Sploh je bil pa pod u)liV0Q1 «J skih duhov." . Potovanje skozi N«ki angleški list Jsnny Lind, Ark. , .prosim, natisnite teh phr vrstic 'i Mfa dnevniku Proavsta. V toku kratkega pol Ista, odigrala staj« Is dva žalostna dogodka. Ndi društveni brat, John Loga; star 54 let, si j« vzel sam iivij«-nje, dn« 1. julija t. L NsšU amo ga, na vrvi visslsgs, v njegovem stanovanju. Vzrok samomora bila bolezen, kajti le pred neka; lasom hodil je okrog rojakov in jim pripovedoval, da ga bolezen »tlačl. Omenjeni član bi bil moral iti v bolnišnico ter as pod™ operaciji in sicer na dvsh krajih kot ss je ssdsj dognalo. In vklju temu, as ni hfttol bolanega javiti drtifitvom. Pokojn| Logaj j« samec, doma iz vaai Ravno, obč pripoveduj« na Kandsrls na Kranjakem. v dolgem llanku o pojedini ss 30 Ameriki js bivsl nsd 12 1st. oseb, ki js bils prirejena na last diplomatu pred njegovim odhodom na JSpohsko. Vso dvorano ao osaljiali v japonskem slogu in kar so pojsdli ip popili, ns veljs nil manj kskor 7^00 dol. O drugi pojedini sa 24 ossb psipoveduje, da j« veljala 9,600 dolarjev. Gospod, ki je bil priredil to pojsdlno in ld noai tsikš_ breme 25 miljonov, je podaril ob koneu pojedin« vsakemu gostu drnirulj« v vrednosti 400 dolarj«v. Te pojedin« ao bils v velikih restavracijah, ali prav nil manj razkošne pojedin« ns prirejajo londonaki bogataši svojih stanovanjih, ld Imajo v kuhinj sh po««bne "lofe" s letno plačo 4,000 do 7,200 dolarjev; da, «d«n od gospodov kuharjev ima eelo 9,600 dolarjev letim plača. AU pojedina ln kuhar ia nista vs«; pri pravi poj«dinl mora ibti sovods tudi mnogo evetja in rastlin, ki veljajo na tiaol«. Neka dama j« pripovedovala kakor nekaj samoposehi umevnega, da Isda sa evetj« pri vaaki pojodlnl v svoji hiši po 1,720 dolarjsv. In Ia j« pojedina i« tako imenitno pripravljena, tedaj j« običajno, da prid«-Jo tudi najboljši umetniki, kt za-bavao goate. Tudi tem umetnikom izplačujejo kneije nagrad«: 48(1 do 960 dolarjsv j« navadna sa nekaj pesmic. In proloterSkl obedi T o Ae ono sliko is življmtja tmtov Pariški listi so porošali o obedu, prirejenem v najboljši dmlbl: "Predjed je veljala 480 dolarjev prav« pojedina j« pa oboogala 13 različnih jedi. Vino In lik or ji ao iPTI 8 pota. Ko som zapustil ljubeznjive in puste prerije našega slavnega Wyominga pred neksj dnevi, sem mislil, — ker js »bilo že,v tistih višinah prsosj toplo, da ss bom na vzhodu kar cvrL V svoj« začudenje sem spoznal, da vzhod ni tako silno vroč, kot sem si predstavljal; — se "trefi" tu in je selo priljubljen med tukajšni mi Slovene!. Bil js vollstni lian društva Smernica, itev. 24 S. P. J. v Jenny Lind, Ark. in društva Barbare itev. 25. Vsaka teh organizacij se j« vdeležila polno itevilno pogreba. Druitvo Barbare itev. 25 mu j« tudi oakrbelo {godbo pri pogrebu. Pogreba se ja Ki vdelelilo društvo Slov«nska tava, itev. 38 S. N. P. J., aastavo. Izrekam jim toplo aahva-lo za udeleibo pri pogrebu. Ude-ležba pri pogrebu j« bila ogromna ln sploh takega pogreba ie ni lo v Vej naaelbini. Sprevod oe vriil na Nerodno pokopališče Dougles Sanitary v Jenny Lind, Ark. Ko pogrebnih odpre rakov pokojnega brata, pristopi pred sodnik društva A mamica, itev. 24 8. N. P. J. in govori do srca segajoč govor. In ko amo ga spu-Mili v gomilo, je predsednik druitva Barbare, itev. 25 im«l na-daljni govor, da so navzočim zale-pketale oolze v očeh. Godba je pa zaigrala marseljezo, bojno pesem delavcev, ki jih vzbuja k vztrajnemu, nadaljnemu delu, dokl«r ns pode malik kapitalističnega Sistema Cenjeni sobratj« sedaj amo prepričani, kako čudovito krasno j« Narodno pokopališč« In v kakšnem lepem redu aa je isvršil civilni pogreb, ker naa ni nlkdo motil pri tej mrliški slav-nos t i \ Kar a« pa tHe del svakih razmer aa »o stopi n pod ničlo, vročina j« pa 90 stopinj nad ničlo. Vsem Ha-nom in članieam S. N. P. J. po-adrsv * Frank-Ceropiič. akoj spomnil, daTe '^^j in miaHm, da se ž njim strinja i« žim kljun skupaj. Stari 1 mSj Rojeval »emu HNehragko jako zanimivo. Vidi ne far po poljih in travnikih, ki obdelujejo zemljo, katera rodi" vež za nas vae. Pač velika rt* obstaja v Ameriki in EvropijJ prido delo, od katerega je odvi no vse; tem na uničevanj« vrni kar je delavčeva roka g truj \ zgradila ... Da bi se Že ikrt l polegel vojni srd in da bi h j" nehalo medsebojno klanje Hi tarskih mož in mladeničev. Lji svo je že dosti trpelo, čas je dTfl otrese buržoazne tiranije .. X pitalisti, ki imajo realno domo»J no, bi jo morsli braniti na f v prvi vrsti pred grmečimi vi! Mi smo pri vseh stvarefc dej, naj bomo torej še v boji vrstah r ozadju! To je 1 vendarle logično. — Priiedii v Chicago sem oba svoje prijatelje, ki so me jako i stoljubno sprejeli. Prostega nisem imel, ker se je že v zvečer pričelo nekakšno pr rovanje 3 kongresa J. S. Z. delegat in "kongresnik" iz ve Wyoming, sem se udeležil vega sestanka tega zborov! Hrvatski delegati ao bili v u večini, ksr so od vshe strani slali delegate, dolim se Slav premalo zanimamo v tem Zborovanj« je trajalo štiri imeli amo tudi večerne sej«, kongres je bil interesanten, bom opisal posneje. • Priporočam končno vsem nom in članicam, da gredo i j novno ofenzivo na agitacijo, nai dnevnik 'Prosveta." Liiti rs v nsjkrajiem feasu iziti nil stih straneh, ksr je sedsj ki mogoče, ker ims premalo nikov. Na delo torej, bratje stre! Ob koncu leta 1916 "Prosvotg" biti največji d* list v Ameriki.— Energija, pogum velja, — Na delo torej, kar se ds! Frank S. Tauchzr., Biwabik, Mtaau Porota, ki jc preiskovala ub vo dveh žrtev, ki ste bili ustnUi ni v ž« velkrat omenjenem pu, blizu Biwsbiks, ni mogl* najti, kdo js krivec. Philiph Marsonovich je izpe* dal, da jc videl Nick Dilk«. specijalnega policaja v >lom Pieklands Mather Co., kako je.fr strclil pet strelov na Ladvali, d kterih ena mu jc prodrla n* 'tam kaj precej gorkega, ampak to nc apada v vremensko vprašanje .. . ^ Na potu iz Wyominga v Illinois aem imel zanimivo tovariiijo na vlaku. Bilo jc par farmarjev iz Caiifornije, nekaj atfcntov en železničar z svojo družino, dan, ki sc jc nam pridružil pozneje, jc bil pa: fsrmsr, oženjen in vdovec, vojak in veteran, štiri kratni potovale« okrog zemlje, močan, kot zverina in .pri vsem tem že sedemdeset let star. Bil je nekoliko pod uplivom "ta kratkega" ko se j« pridružil nam — slavnim kadilcem v. oddelku za "raueharje." Nato sc je razvil ii-vahen pogovor o politiki in svetovni vojni. Ko jc pogovor utih nil, ni bil on nU kaj zadovoljen Opazivii mene tam v kotu se mi takoj približa rekoč: "VI imate pa mojo brado, moj« brke, moj nos, moja ušesa, — sploh mene vsega, le malo bolj siv sem U kot Vi. Povojt« mi torej: Ali sem jaz Vi, ali pa ste Vi jazf" (Odkrito povedano, da me je skoro razjezil. Jaz, kot mladlf fant, s polAi-mi žaklji sanj o ljubezni in ženit-vsnjskih ponudb, naj bom sedaj "on ali pa on jaz . . .1") "To je pa pre viaoko vpraianje za me, gospod," sem odvrnil. "Jaz sem precej plitve glave. — Govoriva rsjše o ikornjih, v tem sem bolj« podkovan . . .M "—Let's get of an dispute about something anyhow," j« rekel veselo. Vrag te po-eitraj! sem si mislil; sdaj naj se tu ie prepiram f Kot zagovornik sploinega miru in sprave vsepovsod, bi s tem krili proti svojim principom. — On 4 je pa pogla- nj«, trenj« (masiranje) vi dil brado ter pril«l pripovedova- jseskof.ter Upiranje vimrna ia ti, kaj j« ie poizkuail na avetu. kov s mrzlo pol odstotno Ii/^ Ko mi j« pripovedoval o potova- rastopino. Sploh pomsfa v* njih okoli zemljo se j« v potrdi- sto, kar mora okrapiti za lo svojih besed poaluževsl geo- mišico v «esku. C« vse to S*J grafij«. Is teh njegovih izvajanj pomaga, potem je edino sem spoznal, da j« on skoraj go- kravi natikati na seski- r^JT tovo ie nekoliko pozabil kj« ja zapiralna obrol«. Pokliče m mm hodil, ali p« j« potoval 1« po — nozdravnika, ki bo dognsl zemljevidu. 8 tem sva bila lnna- vzrok in ravna a« potem p® ** lu pri kraju in sva prešla na tiste govern nasvet«. čase, ko j« bil on — vojak. "I- J m 1--. — m«l sem ljubi««," j« rekel, "kol ** —di-r aš san bil star 18 let Vojna j« ia-i « Za Bišejarmar|t Zalog kravi mlako lamooduH Odteka Is vimenaf ^M Da mlako kar ssmoodaebe i« mena tel«, to more kaks k«« samovoljno napraviti, nsjveWj je pa temu vzrok ohlspljeaje sW iiee, ki za^rs s^o. Ohlsplj«J zapiralne milioe rado nsstopz F, kravah, ki so prebolele kufo 'i gobcu in na parki jih, lehko j« P^ tudi prirojeno, ali ps je pod« slabe molže ponUdnje, zlsati pno-stih kravah, ki ž« sameodzebe «■] ko izpullajo. Zapiralna m^ l postane ohlapna, ako se vime F, molži ne izprazni popolnoma tlači (maaira) dovolj. Srtd**\ proti tej noprillki so: skrbno ne nanje s ihraljo, ralkrstao r**» nj«, trenj« (masiranje) j »mens lehiske stvari M 11 inozemstva tatu." - r.'-»li P" Car" r^Z iz fronte ob Dnjestru in t poročati ni« poaeb- Busko poročila. , Petrograd, 8. & • L Cartoriika smo po vroči bitki Capirali narodako postajo do Ma-Kje* Okcaek, Zagonivko in Lxiatin. Obenem amo ujeli 2000 po/. poleg 75 časnikov. V okolišu Ctovo je padlo mnogo Aatrij-* v spopadu z našimi koaaki. Cm smo ujeli 600 Avatrijoev in -plenili pet topov, šest atrojmh Ltfk iu drugega materijala. Pol-Uno miljo od reke Stokhod amo Cpirsli Lečzievfco, in Grivo se-[ereno o dir.,.t„,h pofcajanj, tedaj bo- i? v*" i Janja ncfownalnc ob- »fc' ksdnr I pvor. ImkIiJ ■*» form »i 'nt J Nja\lj.i, ■jNladJ ■la I... < Basns vesti ia majo. — Iz E1 Paaa poročajo o dveh banditakih napadih na ameriško ozemlje, ki so bili izvršeni v soboto. Prvi napad jc bil čez Rio Grande pri Boquillaa, Tez., na poeee-stvo International Mines Co. Trije delavci so isginHi in domneva se, da ao jih banditi odveli seboj. Dnigi napad sc jc izvidi pri Ana-pri, sedem .milj zapadno od E1 Paso, na ranch Tom Perrine-ja. Napadalci — o katerih mialijo, da ao bili Carranzini kavalerirti — so hoteli odgnati 46 konj is raneha, toda Perrine jc a pomočjo dveh drugih Amerikancev streljal na roparje, jih prepodil in baje u-amrtil 14 Mehikancev. — Mehiški konzul Andreas Garcia v Et Pasu je dobil poročilo, da se vrše vroči boji med Villo in Carranzinion vojaštvom južno od Jimineza. c — Beguni, Id ao prišli včeraj v Nogalez, Ariz., pripovedujejo, da ao Yaqui-Indijanci v Sonori sa-vratno napadli in pomorili okrog 200 Cerranrinih vojakov, ki so etra*Ui dolino Yaqui. — General Pershing bo najbrž dobil nalogb, da-zopet začne svoj lov na Vnio.Veledtega bo Pershin-gova ekspedicija bres dvoma oeta U še nekaj čaaa v Meftiiki. — Včeraj jc sopet prišlo 650 a-meriikih begunov a transportom Summer v Tampo, Pla., is Mehike. Večinoma so ic Vera Cruz in Mexi-vo City. — Villine čete ao blizo Jijnineza zajelo vlak, na katerem je Wla bla, odWle garnizijo v Juarszu. Zadnja sdaj grozi c rcvolto, ker nimajo vojaki nobene plače. x - v - Beguni, ki prihajajo v Douglas, Ariz., prinašajo novico, da ae puntajo Carranzine čete v Sonori. Poveljniki so jim baje obljubili bogat plen v ameriških obmejnih mestih, čim nastane vojn^ ko so pa slišali, da se hoče "prvi^* vsr" zlepa pomiriti t Wileouom, so začeli protestirati in zdaj groze s pporom proti provisornični vladi. potem umrla, ko so-jo p bolnišnico. !■ Dardanele. Ckicago, IU., 9. julija. - Včeraj ^^U Perigrad je zjutraj je pokalo na 12 ulici kakor fUrno c~WBJ!va v bitki Polieijaki patruljni vos je ^^ * tr*!!, srečal avtomobil, v katerem s« f1 ^ ®tan,b4ul ®"tl aedeli trije fantje, ki so podili ov- T* V rim* tomobU, da se je vse ksdelo U "kl ,n °«rkv«ttI »^ovini. njimi. Policsji «> sumili in ugmdU, da je avtomobil ukraden. Poaka- T ' . lfigEmj«ko li so z *ssa, ker fantje niao hoteli do.emskegs morjs med Grčgo in vsuviti, in odprli so ogenj na a£ ^ Jf ^ ■kl jc drvil naprej - monko oJUno tvonJ° P"*1® tomobil, ki je drvil naprej s hi-trico 50 milj v uri. Na 840 West Twelfth St. se je avtomobil sale-tel v rasložno okno trgovine I1, P1 umen thai db Bona, ker to fantje izgubili kontrolo nad njim. Zdrobil je šipe in obtičal v oknu. Preden jc policija došla na lioe mesta, ao fantje odnesli pete. Vin&na, Minn., 9. julija. — Tu. kaj prišne v petek konvenoija pi-sraonoi, ki raznašajo pisma po far,i mah. Priglašenih je več dobrih govornikov in program je obšireu. Ishpenning, Mich., 9. julija. — Cleveland Cliff družba naznanja, da od oktobra ni noben delavec teško ponesrečil v obratu. To jc pravi čudež, ker za drušbo dela 3,000 delavcev. Tukaj so pokopali llletno hčerko J. Luoma. Dete je nase potegnilo lonec s vrelo vedo in je dobilo tako težke opekline, da je umrlo po petih urah. prav trije deli. Če hočemo priti ia Črnega morja v Egejako morje, moramo najprej skozi Bospor, da pridemo do Carigrada. Jugozahodnem koncu Marmarskega morja, ki je okolo 120 km dolgo ln 70 km široko, pridemo v ožino Dardanele. Na evropski, to jc na severozahodni strani meji na Dardanele polotok Gallipolis na isho-dni strani pa obrešje Male Azije. Obe obrežji v Dardanelah sta močno utrjeni. Izhod is Dardanel je Egejsko oziroma Sredozemsko morje. Lega sultanove prestoliec nam ic priča, da Ima Carigrad velik vojaški, politiški in trgovski pomen. Caggrad leži ob važni poti, ki vodi v juinovshodno Evropo, Kavkazijo, Trgnskavkazijo in Neenah, Wis., 9. julija. — John Murtaugb, star 50 let, je šel po dokončanem dnevnem delu lovit ribe. Sedel je na železniški moat Chicago Northwestern železnice in zadremal. Naenkrat je priao-pihal vlak in ga povosil do smrti. t Iz delavskega sveta. (MaSalJffrmJ* to prv* wtnal) ris, im mka h 'Anglija hote strošjo blokado. Washington, 9. jul. — Državni oddelek pripravlja novo protestno noto Angliji in Franciji saradi novih odredb glede blokade proti \ Nero&ji. Angleška vla^a jc nam reč zavrgla londonsko iajavo, v smislu katere je do sdaj vodila blokado, in/eprejela v eoboto nove odredbe, ki bodo povzročile Še ve-čje težkoče neutralni trgovini. Francija ae jc seveda takoj pri družila svoji zaveznici in sprejela atc odredbe namesto določb v Ion domdci izjavi. Z novimi odredbami hoče Ang ija zabraniti pot blagu v nentral ne države pod pretvezo, da je ne-poerednim potom namenjeno Nemčiji. Očividno jc tore|, da bodo tc odredbe zopet povzročile epor s Zedinjenimi državami, očitno so kršene pravice ameriške republike na morju. / ~ Springfield, Hl„ 9. julija. - Položaj sa delavce ni ugoden, odkar ae jc milica odpeljala na mehikan-riko mejo. Brezposelnost nsrašča in delodajalci odpuščajo delavce do 1. septembra. Dela se a polno paro lo v tovarnah, ki izdelujejo potreščine ca vojno. V rudnikik ae prav teško dobi delp. Drulba, .ki lastuje rudnik Deb-ris, ima poseben ^stem^za^) hna diSba močvirnat svet.' Ta svet je dražba razdelila v parcele po enem akru in zahteva ai parcelo $400. Kupec mora plačati takoj $20 in potem obroke po $10 na mesec s šestimi od sto. V rudniku delajo tri dni V tednu; včasi dobe rudarji kuverte, v (katerih je prav malo denarja. Za dober in čist srak skrbi dim, ki prihaja is bližnje topilnice. V, D., 9 julija. -Western Oomiesary Co. najema delavoe sa C. M. A St Paul železniško družbo v North Dakoti, — Vsak delavec mora podpisati po-gdobo, a katero ae odpove vsaki odškodonini, če bi ga doletela nesreča na železnici. gu. V 19. atoletju je imela Busi-ja štiri velike vojne a Turčija. Nje čete ao prodrle prav pred vrata Konstantinopla. Toda uspeh ni bil primeren žrtvam. Avstrija se je bala Andrejevega kriša na Aja Sofija, bala ae je, da jo oklene Rusija na eeveru, izhodu in ju-goizhodu in tudi Anglija je smatrala do 20. stoletja Uusijo kot nevarno konkurentinjo v Aziji, ftele rusko-japonska vojna je poučila angleške državnike, da si Husija-Indije ne more osvojiti, ker je to politiško nemogoče. Od tedaj se je tudi spremenile angle-Žka politika napram Ruaiji. Desetletja se je bala Anglija,, da bl prišel Konstantinqpel v ruske roke, kl bi potem -utegnil postati is-hodišče ruski mornarioi sa operacije preti Sueškemu prekopu. ' In kaj vidimo danes V Anglija bi Rusija ata savesnioi, ki bi takoj postali sopet sovrašniei, če bi Carigrad prišel v ruske roke, ker Anglija ne trpi poleg eebe še drugega gospodarja na morju. dobički bank jako vašen dal prihodnjega davka od vojnih dobičkov. Najbrž oo to le prasne govorice ker ae je avstrijaka vlada še vodno iskasala kot ponišna dekla kapitalistov. — Aparat n Iskanje grangt. Po vojni bo poljedelcem na oaem-ljlh, kjer so se vršili boji, pretili nevarnost, da ponevedoma aa-denejo na v zemljo šarite neoks-plodirsue bombe. Franooaka vlada j« ssto .naročila strokovnjakom, da najdejo aredatvo proti tej ncvarnoatl. To se je posrečilo ncKcmu članu- franeoake akademije znanosti. Z uporabo Uugosove indukcijske tehtnice je konstruiral aparat v globini 40 om. Večje kose in oele granate pa še globlje ter označuje polne ln Eksplodirane granate in šrapnele. 8 tem aparatom bo mogoše polja natančno preiekatl. doseže končno do-nsredili zapisnik, ki podpissn in takoj u- j. »' kr.,gih so prepriša-< nrranza drž^J besedo • rsl z " Man Mrs/s-d Ojlh >v < tir »K. M-lf; L*''' ni (► i, ameriškimi obrnej-^■obvetfajoč jih po »K"b o i gibanju bandi-»'■a je v no ho to brzojav .....»"^ko vlado, da bo j" v njegovi moči, ■ V.lli j>ot do meje. Voj ima skušnje is pro-, ne 7adovoljuje, da ■ I roti Villi aamo v Mh Oeneral Persh ol, Chicago, IU., 9. julija. — V Chi cagu s6 sc organizirali delavei, ki delajo v resUvracijah in hotelii. Organizacija obeta najlepše uspehe, ker pristopajo v organisaci jo vsaki dan novi člani. Organize oija obsega vse vrsti delavcev, ki delajo v tej stroki. Iz slovenskih naselbin. Ameriške vesti srdsnrle/To vprašanje je tako-rekoč bistvo ruake politike na Sufragetko pošiljajo tobak vojakom na mehiški meji. Zsksj ga same ne nabašejo v pipe in pokadijo, ker vedno pojejo, i/k ao smo-žnc vsega kot moški I Bn dan poanaje, ko je duma sprejela predlog, da dobe kmetje vse državljanske pravice, je car dumo odgodil do novembral Bumunija, pravijo m pripravlja sa vgtop v vojno." Ali sopot, ali šc vednof ' Novi predsednik kitajske republike je isjavil, da on ne bo atesal rok po cesarskih Časteh. Najbrš je slišal kako govorico na kak način je Yuan umrl, pa ai misli varnost je prvat | — Bankirji vlečejo la krvi la •oli narodov ogromna proflte. Ia Dunaja poročajo, da je "Union" banka iskasala sa lanske leto 7,- 300.000 kron čiatega dobička. Ni dvoma, da ae bodo tudi druge velike banka lahko pohvalile a ve-kanaklml dobički. Začetkom voj- ZAPOMNITE Sil lla la vesli la vat šrvgl spisi In p*rešUa, kl se tlšej« «»vi«, t«r apUk vse, kar je v avesl a vrednlitvem, naj ■ V "pROaVKTA". SOI • Is, Crawford Ave., Ckta«*, III. Ntwlshn, oglssL sprsmsssks as- wewwwwi vnwggg yiw ■WwHRMP^M W* ^I^RRJR SMIsmiHM^T RIR* •• aaralalkav, 4enar ss aglase la vse dmfa šename* p^lljetve, ler splak vae, kar Jo v svesl s vpravnlllvMi, aaj se pa pelllja eo alslešl naslovi •ntOIVlTA", (UpravaUkl «Melek), aata a«. Av^, chUsfo, 111. • le »IsrHa, legaj pfUs vsaka a stvar UtoJ v prave rek« besa wmm^ v# liftj mlto| 4r j# vsaka BAD BI IZVBDBL Kje js moj brat* Tomaš čemu-ta. Doma je ia I^ogg, št 10. Podo-mače Kripov, Primorsko. Kdor limed rojakov ve ss njegovo oiva-llšče, ga uljudno proalm, da mi na-snanl; stroške mu povrnem in tudi nagradim, ali pa še sam Čita te vrstice, naj ml pile, Frank Oernuta, L. Box 5. Olenooe. Ohio. Li z 7.-10, U, 18, 18.) ro ne so se vso banko bale, da jih aa- Zlaatl ao zaslužile pri kuralh inozemskih menic in pri tovarnah, ki delajo sa armado. Lepe zaslužke ao doaegle banko tudi s tem, da ao inišale obrestno mero sa vloge, ostale pa pri stari obrestni meri sa poaojiU, dalje a tetb, da so vojnim liferantom posojale velike svote in si poleg obrestovs-nja izgovorilo tudi provislje in deleš na dobičku. V letu 1914. so velike bsnke računale i izgubami, kl da jim jih prineee vojna in so zato napravile posebne reserve ss vojne isgube. Tako sta kreditni savod in Anglobanka ustanovila reservi po pet miljonov kron, Bankverein 8.7 miljonov. Lasn-derbanka 8.5 miljona, Unlonban-ka 8.5 miljona, Verkehrsbank 2.2 miljona, Merkur 2 miljona. Iz teh rezerv so bile pokrite vso izgube in oetale so Ae velikanske svota. Zdaj ae vrši sa kulieami velik boj. Kni bl radi, naj se preostanki vojnih rsurv izplačajo delničarjem, drugi aa temu upirajo, čuja ae tudi, da vlada ne bo dovolila isplašanja delničarjem, dokler ni vojna končana, češ, da bode vojnt Dobro stori celi nje- H. H. von Sohlicku, tovarnaju Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je a atotlaočL bolnih v stalni ave-si ia dansadp m dobiva na kupa zahvalnih Aiaov od onih, katerim je Bollkraki Krvni čaj povrnil zdravje, jc rojak Joalp Mae, Bo* 122, Silver tšpringa, Nf. Y. pi-sal sledeče pismo i "Pošljite ml ae eno škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja. Prva tkafctfa mi je pošla, ker imam veliko drušino in vsak član moje družino ga ima rad, ker mu prav dobro stori", Eno vsllko škatljo Bolgarakega Krvnega čaja, ki traja aa pet me-aeoev, pošljemo zs en dolar ka-modioli t Marvel Products Co. 9 Marvel Bldg. P1TTBBUB0X, PA. pripomba i Ako hočete pošli ja-tlWiigureti, pošljite 10a veš. (Advertlaemant), Naročile sc na dnevnik "PROSVETAw Najboljši alovenaki dnevnik v Zd. državah. Ivlat prinaša dnevno dobra, podušljlve šlanka, novice la starega kraja lir Amerike, eploh celega cveta, sanimivs romano ia sabavno šUvo. Naročnin/^ gane aa oelo loto $8.00, pol lata $IM sa Zd. drla ve. Za ni JkMtš laven Zd. dršav, isvsemII Canada, etane sa celo leto aa pol lota $226 Ravnotako etane aa cele leto $4 50 In pol leta $2 JI v meet« Chicago la Bo. Chioago. pošiljajte na sledoši naalov: 1019 Bo. Oraarford Avo., UPBAVlUftTVO Chioago, QL grafi lake aa naj naslovi m "Froevota društveni tajniki — Haaof Order, Mtaa ata" 0. V. F. S, Vo rabita ▼aa dajo drafa volje *rs Bilo j« ob devetih »večer. Mejhno meeteee Veuchamp je leglo Ji počitku pod odejo tihe iu črne noči, ki ee je neraekele v ledenem, november tkem dežju. V ulici Dee RccolleU, ki je neožje in najbolj zapuščene v vaem oddelku Saint—Jean, je gorela luč v atari biči, is katere je curkoma lila ) deževnica po razbitih ceveh. » Ooepa Burle je U vedno aedcla pri peči, v kateri ao gorela drva, dočim je njen vnuk Charlea bdel pri medli svetlobi petrolejke in gledal v knji-go. Stanovanje, ki jc požrlo vaako leto šestdeset frankov etanarine, je imelo itiri vellkanakc aobe, katere jc bilo nemogoče razgreti, Oosps Burle je apela v največji sobi; njen ain, polkovni blagajnik, je imel avoje reči v aobi, is katere jc bil rsa-gled na ulico, zraven jedilnioe; meli Charlea a evojo majhno, želesoo poete!jo, ae Je pa izgubil v okromnem etaljeju e trohlimi ok-virji, ki nieo aikoli rabili. Far koeov pobižtva, kas ge je imel polkovnik Burle z materjo, ki ac % jc potepalo* ia ia dobe eeearstvs iu je bilo že polteno odrgnjeno ka oguljeno veled mnogokrat ne eelitve is ene hiče v druge, ee je izgubljalo pod viaokim stropom, ia katerega je padal fin, senčnati prah. Tla is rdeče pobarvane opeke so bila trda in minis, da bi zmrznile noge na njih. Okrog stolov pa ni bilo drugega kakor majhni, ItiriogU-ti kosi preproge, rszcefrsne in odrgnjene. Vee to jc bilo sna m <• nje reeščine v tej pusti hiši, ki ni bila niti pred vetrom varna, kadar ic piekal od vaeh atrani čes rgaiklepetana vrata in okna. Madame je eedela pri kaminu, pogreznjena v svojem ramenolametastem naslonjaču, in gledala ostanke ogorolega polena. GHedala je nepremično, kakor to delajo stari ljudje, ki ao saUfcljeni v preteklost in aami prinS* live, kar so že preživeli. Vlaaih je tako eedeU po oele dneve. Bila je velike poetavc, dolgega, rceocga obraza in njene ustnice ae niao nikdar zganile v smeh. Kot vdova polkovnika, ki umrl ravno ob laso, ko je imel postati general, in msti stotniks, katerega je epremljala eelo na bojno polje, je ohranila vojalko etrogost in ustvarila si je nasorCo dolžnosti, lasti ln patrl-Mgiuu, katerih a* jc krčevito držala kakor da je pod Iclesno roko diacipliuc. Ko je njenemu einu umrla Žena po petletnem aakoau, je ona naravno vacla k aobi Oharleea in ga vagajala a atrogoatjo irala, kadar ima opraviti a rekruti. Oetro jc na otroka in priaaneela mu ni niti najman-pregrdka ; večkrat ga je prisilila, da je čul do polnoči, in ona je a njim čula, dokler ae ni nan-ia šolske naloge. Ali Obarlee j« bil nelen in me-kak, valedčeaar ga je silno trla vojaška disciplina stare matere. Njegov obran Jn bledel In vtfike, nale oči ao isgubljale svit. V dolgih urah in dnevih svojega molka Je>*o: epa Burle neprestano prežvekovala ujeu ain mislijo ponovno hitela naaaj % čase, ko Je bil njen ain rojen, in potem mu Jc eledila od vapeha do vepeha, od alave do alave, pa do danalnjegn dne, ko ja borni polkovni blagajnik brea upanja, da bi le kdaj postal kaj vel. V začetku jo je a ponoeom navdajala elnova karijera; le je pričakovala, da ae bodo vrecničUe njene eanje. Komaj je BurU ostavil St. Cyr, ee je proelavil v bitki pri Solferinu, kjer je a peičieo mol aajel sovralno baterijo. Tedaj je bil odlikovan ; Čaaopiaje je pisalo o njegovem junaštvu in poveod eo govorili, da je eden lamed naj-hrabrejših vojakov v armadi. Toda junak ae je pošaei redil in sredil in je kmalu podlegel evoje-au mesu i poetal je brsshrižen, lahkoživ ln boja-v. V vojni lete 1870 je bil le komaj atotnik in oj v prvi bitki je bil vjet Povrnil ae jc ia Nem-aiino potrt in je preklinjal tiete, ki ao ga poe-lsli v vojno. Ker nI imel nobenega drugega poklica, je octal v armadi, in poerečilo se mu je, da je dobil alnlbo polkovnega blagajnika, ki mu aaj pri-nece mirno am rt, če ne drugega — kakor je aam večkrat rekel. Tlatcga due je goepa Burle doUve- / la veliko ponižanja. Njene eanje eo bile uničene — iu od tistega čaea ee ni več zdramila is omrtve-loeti. > ' Na ulioi je tulil veter ia del ae je aagaujal ob okna. Starka pri peči ie obrnila glavo io pogledala proti mlai, da ne bi Charlea aaapal pri avojem la-tinakem prevodu. Dvanajetletni deček je bil njena zadnja nada svezana a trmoglavo Iel jo po voja-ftki alavl. Cesar ni doaegla a sinom, mora doaeč> a vnukom. Sprva ga je eovralila, kakor je aofraži-la njegovo mater, ubogo čipkarieo, lepo in nelno, a katero ac je bil poročil njen ain, mldd da bo imel dobro gospodinjo. Slnaha jc pa umrla, ain ae je klatil po alabik potih In tedaj je goape Burle sopet oživela avoje eanje. lepolnitl ae imajo nad ubogim, bolehnim dečkom, ki ga je vagajala a tako telkočo. Ona je Aotela, da bo fant močan, da bo junak, čemur ee je odtegnil njegov oče, In aato je s smrzli-Čsvo nestrpnoatjo sledila vsakemu njegovemu koraku, opssovsla. kako raste, tipala njegove uda, ln mu ssbijels v glsvo, kako mora biti pogumen id hrsber. Kmsln je v avoji alepi strasti verjele. da je končno našla avoj vaor, mola—junaka, ki ho nekoč pmalavil njeno rodbino. Naeprotno se Je pe deček kar treeel groae ob mieli o vojaštvu Bil je teko nežne, eeajeve nature, toda stara mati ga je navdahnila a strahom, In ker je bil priden ter ubogljiv, je atoril vee, kar je ona uka-sala in ae udal v usodo, da bo moral biti nekol vojsk. Oospa Burle Je opazila, da e prevodom ni vee v redu. Tuljenje vetra je sasibalo dečka v odaot-noat duhs. držal je pero v roki lan odprtimi očmi strmel predse Stark s je potolkla e koščenimi prsti po migi in deček ae je edranil ter naglo lietal po slovarju. Mrkla b molčeča je suvala ogarke polen| v peči. da bi oživela ogenj, toda brea vepeha. Njea ain je aeprsvil pičlo Imetje, kar je imela, ie nepraetano prežvekovala eno mJeeii jo je pre varil v njenih nadah. 8 to *eiko ie je vedno pečala. V duhu je ponovno in > vno hitela naaaj % laae, kb je Ml i S po nepoštenih potih, katerih ee pa ni upala skovati. To je bilo ic takrat, ko jc imela je vanj. In le danee odaeee iz kile vae, kar ee odnesti. Zeto je v hiši beda, prsznots in nras Tods on je goepodar v hiši in vcledUge mo ona ne ame ničeaar očitati. Vojaška dieeipliaa jc peš taka. U včasih je obide bojazen, da se bo morda sin spozsbil in nsrediL keko neumnost, ksr lehko preči Chsricsu stop v srmsdo. Starka jc vstala, da gre v kuhinjo po poleno, a v tietem trenotku zatuli vihar s močjo, vrsta se stresejo in vel dežje udari pe ns oknu, obenem ae ps oglasi zvonec na tih. Kdo prihaja ob tej uri in v tem vrei Burle ne pride nikoli pred polnočjo. Žena odpre vrata in zunaj etoji čsstnik vee moker in prekli-njsjoč. — Za bolje in sveto ime, to pssje vreme 1 Bil je major LeguitU(~hraber in atar vojak, ki je alužil pod polkovnikom -Burlejem v nekdanji boljših časih. Zsčel jc y mladih letih, inker je imel vel hrabrosti kot pameti, je kmalu poetal poveljnik bataljona, a ko jc bil pohabljen valed rane, jc bil prieiljen eprejeti čast majorja. Mol je malo iepal, ali v obraz mu ni emel nihče tega povedati, kajti on ni hotel priznati, da jc iepav. — Ali etc Vi, majorf vpraša goepa Burle in njena mdovednoet jc reals. — Da, Boga mi I renči maor. — Kakor vidite, ae zelo zaniman za Vas, ko prihajam v tem prokle-tem dežju 1 6e pop bi ne hotel nikamor izpod strehe v takem vremenu 1 . ' •to Major je vstopil in otreecl obleko; kamor je stopil v visokih škorajih, je nastala mlaka aa podu. — Kje jc Burle f Na veak način ga moram videti. Ali je že v poetelji — ta poteptat — Ne; njega ie ni domov, odgovori etarka a trdim glaeom. Major je abeenel. — Kajf Ni ga domaf Torej ao mc nalggnli Um v tisti prekleti kavarni, pri Melaniji — ra sraneUf Bil sem tam in*dekla ae mi je amejala v obraz rekoč, da je etotnlk le odšel domov. Hal hudič I Slutil sem nekaj Ukega in nijrajK bi ji bil izpulil ušeeal Nekoliko ee je potolažil in korakal po aobi nevedoč, kaj naj stori. Madame ga je nepremično gledaU. —- Ali bi radi govorili a stotnikom na aamemf vpraša ona končno. -Da. — Meni ne zaupaUf d. — Ne. '7frT .«*' fj 0r Starka je umolknila, Uda gledala ga preatano. Major je bil očividno v zadregi, Iel ali ne. In zopet ga popade jesa. — Toliko alable aa njega! Ker aem le je vseeno, če tudi Vi veeU. Morda jc boljie : Halo aeje vaedcl k peči in Istsgnil blata roje k ognju, kjer je tlelo zadnjo poleno Burle je prmrkar hotela sjesti v avoj ko opagfc da počivn Charlcaova glava v Jlft Majorjev prihod g||e zdramiDM"_____ da ae nihče ne zmeni zanj, je takoj podlegel span en. t jeznin obrazom ae dvigne aUrka, da ga na-kleplje po nežnih pretlh, ki ao ac avctfli kakor pro-loml pri medlem svitu petrolejke, tedaj pa poeefce major vmee. — No, no; puetiU malička naj api. Stvar, Vam ^jo povem, ni nobena lala, aaU je bolje Starka uboga brea ugovora in ae vaede. Nekaj čaaa vlada tišina in oba H apogledujeU. — Zgodilo ae je I začne napoaled major. — , Burle — o, U lopovi — je aUril. Ooapa Burle ee ni ganila. Malo je pobledela, toda aedcla je vzravnano kakor še nikdar poprej. — Sumil eeajc nehaj čaaa, — nadaljuje major — in večkrat eem aam pri eebi sklepal, da Vam povem. Burle jc preveč aapravljnl; raacnUga je imel aelo idijotičen isras, ki se ml ni niti malo dopadal. Ali nikdar bi ne bil verjel toga . *.. Ali I ljubi Bogi Človek je norec, kadar ee tako spo-agbL Major je udaril a pestjo po kolenu, kakor da* PMIvoh Mi. submarin t Overview parku; dn ki ee bile proamtu nanov ga nisem it vidri, bi ga gotovo ao prišli Portugaiei šel ogledat, — tako pa — Vračajoč ae domov s nekega shoda, na kaUrem je govornik navdušeno govoril za "preparedness" U in one "aorte," eem ae globoko zamislil in si 2ivo pred-sUvljal oboroženo ailo. Bajonet, puška, sablja, Umahawkln še par revolverjev za peeom, na glavi pa pikelhauvbo, — tako aem ai pred-sUvljal aemega sebe — v oblakih. Največ preglsviee mi je deals razprava govornikova o aub-marinu. Opiaoval je U vraU čolne a tako vnemo, da eem ee — misleč, da sem submarin — aam v sebi potopil . . . Ko sem tisti večer spal nemirno spanje nedolžnega, pod vplivom submsrinske diskuzije, ee mi je aaajalo, da se nahajam v velikemu in romantičnejnu parku KazaUve ao bile — okuano-lično urejene. Deklice v avojih rožnatih, do kolen segajočih krilih ao aprehajale po peščenih stezi cab rajskega vrta aemtertje, ter me a lokavo vabečimi pogledi vabile, naj ac njim pridružim. Zaupal jim niaem, ker aem bil na U način že večkrat prevaran. Ker sem evoječaeno čul, da mora biti Človek zelo previden in da mora imeti odprte oči vsepovsod, aem zijal v U — rožice kot žeroveki bik v nova vraU . . . Tako aem šel za njimi, toda« le malo Čaaa, ker — ker — mi je zmanjkalo — i/dn tal. Sam ne vem kako ee je zgodilo; vem le to, da eem plaval nekem ribniku kot drenov — hočem reči, železen klin v vodi Ko eem arečno priplaval do — dna, mi jc velika "lildkroto" napovedala dvoboj, Kar aem paei-fiet od kurjega očcaa pa gor do pleše, aem priatal vaem njenim diplomatičnim zahUvam. Bil sem pripravljen plačati' tudi vojno odškodnino, ker pa vojne ni bilo je isU izosUla v mirovftih pogojih Ns vem koliko čaaa so U pogajanja trsjaU; vem ps, dn sem bi fizično v elabem položaju; — ako-raj aem ee bil privadil, dn bi mi ne bilo treba vol — aopsti! Spe klo mo je v vratu in naalednji trenoUk aem ao annlel na — aolncu, — to sc pravi, na auhem i peeku in ne več v vodi. Počutil i ' Sem ae jako — mokro, od sunaj in v notranjščini. Neki policaj mi i hitrostjo, ki vsekakor prekaša mojo, položil avoje doatojamstvo — kol — na mojo gtavo, nc da bi me kako drugače ogovoril; nato me je le pobožal e avojo tolato peetjo po licu, ga ae je slišalo par milj ua okrog in sakričaž tako hroičeče, da eem ekoroj ogluHl: "Kaj pa vraga, da ai mijfibnik posušili" — "Jas aem «a suho, gospod," rečem med brizganjem vode, id ud je bal v tem trenotku pričela vreti is kljuna. — - Ko asm so počutil sopet normalno aem opazil, da jc imel moj vulksnični izbruh velikanski u-člnek: Policaja som videl v nekem jarku pet milj od aebc; letajoča ae dekleU ao frčale po sra- dovoljen, da aem enkrat videl — vaak bo zadovoljen, da ga vidi le enkrpt . . . Kdor ne verjame tega, naj vpraša moje epremlje-valoe. v, Submarin je bolj atarega sistema, seveda, drugače ne pride na Uko častno mesto. Eden izmed mojih spremljevalcev je rekel v svoji zlobnoeti, da ee jc v Um submarinrf najbrž kuhal "Imir" sa msziljcnoe v srednjem veku Jaz aem to energično odbijal in ac ekliceval na čast svojo in vseh starih in mladih bogov in hudi-^v, pa ni dosti pomagalo. Torej: kdor želi vedeti kaj več o Um submarinu, naj ai ga sam ogleda, jaz niaem zmožen natančneje ga opisati. Povem le ic to, da eem eubmariitu mislil veliko več, kot pa povedal . . . Indija la Anglija. (Nadaljevanje.) Okrog 1. 1180 je prodrl njihovo vladaretvo močan aundk afganistanskih gorskih ljudstev. Blodila vraU e/ganlaUnakth. kraljev kraljevskima državama Delhi in Ajmit ao se bili dolgi, krvavi bo, v katerih aU naposled podlegli. * njima eU ee pred afganistanskimi ocvojevalci pogresnili v prah dr lavj Bahar in Bengalija. Nsstala je velika hindovaka država od In pn do i bengalskega aaliva. Lahore je ostalo glavna | Delhi jc imel svojo sedež proviso-ričen kralj, kralj aamo po imenu. Kmalu ao pričeli dreti vladarji U države proti jugu, Guzerat in De-origi eta padla v njihove roka-ropenjem zakladov svetišč in rajah ao vpeljali Afganietanci avojc vladaretvo, njih glavni cilj jo bila prisvojitev čezmernega produkU osvojenih pokrajin. Toda tudi nji hove države jc j>ilo kmalu konec. iobro na nogah, ko se je o{> Ind^eu naenkrat pojavil mongolski ceear Cingie Khan. Medtem ko so prodirali afgani- njegovi nasledniki so se vrnili na-tej. Vedno uapešnejii eo ppetaJa-li njihovi sunki od bi kotel docela pokazati, kako ga zaničuje. 8tarka pa ni mogla čakati. — Ali je kradel f je vpralala narevnoet. - Teško je mlatiti kaj takega. Nikdar niaem, nadzoroval njegovih reči. Vaak njegov načun aem odobril ln ga podpieal. Aelc, ko je ukaaal polko-* -- - - - ' — - - - ........ ... v. ......•« vnik, ki je norce, da pregledamo etanjc blagajne, aem mu rekel t "Veš kaj, Burle, glej, da bo v redu • denar, kajti jas sam odgovoren sa vss ..." In p»** tem sf niaem brigal vel. Zadnji meeec ae je pa obnašal precej čudno in drugi eo al lepcUll ne! novice, tedaj eem pogledal v njegove knjige. Vi je bilo videti v redu ... - Major preneha. Govoril je tako naglo, da komaj eopel. — Bogi Bogi Njegova nepošUnoet me še ae jeai tako ~ ali peče me, ker ee je vedno hlinil napram meni. Ee norce me je imel — dišite, goepa Burle t Vrag ga malt Kaj alali, da eem atar bedak t — Torej je kradel f ponovi etarka. — Nocoj je prišel k meni Oagneuz. Vi znaU kdo je Oagneux, mesar na vogalu trga Herbau lump prve vrste, ki naa saklsda s mesom, pre-vaaprav naa goljufa a crknjenimi kravami ia fil dežele. Prišel ■ povedal vee. plačeval v obrokih, rasa nesramnosti stevma m tako saašane, da jih niti aam vrag ae razumel Skratka: Burle je aeearju dolžan dvatiaoč frankov la eadnji ea grozi, da ovadi vso etvar polkovniku, ao ne dobi denerja Najbolj ae pa jeai, ker je U praaee, Burle. ponarejsl mesarjev podpb na pobotnicah la al laročll eno vaak teden, M da jn aceo plačano. Tako je deUl a menoj — a avojim etaria prijaUljeat Bogi Major vetane, dvigne roki lu stiska pasti pro-ti stropu, aato pa sopet pade ua atol. (Dalje aledL) gttijuia a nrsnjenimi sravami is vss I je k meni ponižno kakor pee in ai Lepa godlja I Burle mn ie bržkone »rokih. Taka aesroanoetl Številke en ku kot golobice in padale na tla, na ae pa ni nobena padla. Kjer je bil proj ribnik, je bila adaj euha zemlja, v dnu U kot-Jiine pa — čujU — je ležal velik submarin, t katerem je bila precejšnja zaloga torpedov. Vee je odgovarjalo opiau govornika aa narodno obrambo. Sedel eem na meato kapiUnovo v submarinu in mehanizem v njem je pričel delovati. Ker elučejno ni bilo več vo-d* v ribniku, eem ee dvignil i •vojim submarinom v — srak. Cudnolkaj t — Submarin sa aero-planl -No, šlo jo pa vendarle do-bro, dokler nismo bili torpedira nI ... Z velikim hruščeadn tru-Ičem eva jas hi moj seroplsn okupirala neko trnjevo grmovje. Me-ne eo odpeljali s ambulaneo, ras biti submarin pa v Riverview park v Chicago. Ko mi jo doktor pričel lagati glavo, eea ee sbu dU. Kaj vraga — eea ei mislil — da ee vosiao včaaih kar e subma-vinom po sraknf . . . Kot neveren Tomal eem sklenil. da ee grem osebno prepričati y Riverview park, če je tan me submarin, ali pa ao ae eanje morda le varale. Prišodši v park sem dolgo čsea iakal eub-aarinako raaaUvo, končno eea jo pe le našel. Kol dober poanavalee mehanike ln Utmike eem konšu Ural, da je to broadvomno — pr- vi aubmarin na cvetu, taajditelj lslega pa — jas. Ker asa držal 'ksiht" t jako resnih ml v MUHui stoje« doeeU^j«dl Pa je raa nekaj anaaenitega U sredi 14. stoletja. Vnovič poftali rajahi neodvisni. Okoli L liOO je alcdil velik vpad Mongolov pod Tamerlanom. Oavčjil ai je Delhi in ga oropaL Z naslovom "ceear Indije" in a bogatim plenom obložen ee odpravi ?*mcrlan naaaj, odkoder je bil priiel Se enkrat poakuai jo al knezi, da bi abra JS^Talare drfave akup^T ^ » nieo ln izkorilitli potom direktnega /,„ nja a prevažanjem ga v Evropo delali otjIk" ke. Ze na njihovi drugi v^i, imel kreeno pokazati » značaj evropeke ekspanziv«! šno kUnje indijskih d^.^ , topovi atreli proti indijska I stom to je bil prvi pSB govekoga kapitala 4 na , deželo. Bodočnoet je rs\l ko, kakor je zagoU\ljt| u UJ] Portugalcem eo sledili \ ci, Um Francozi in Angleži. ■ da ao prišli najprvo kot | ljivci, in vendar sU naffi prevara že igrala avojo uk* trgovanju teh privijS družb. V Angliji ec je 1. 1600 H prlviUgirana vahodnoindijJJ govaka družba, ki je dobil® | nopol za trgovanje v vzhoda,] dijo. Toda U družba ni niji poeebno vapcvala; ni se | povzpela proti holandski | renci. K Umu je prišlo slabel tranje oekrbovanje invrhjJ ga ie konkurenca po|H trgovcih, ki ao Uj dnižbi|B monopol. Družbine pravice m kj le vedno češče hudo nap^H napoeled jc naaUla k<.nh družba, ki jc prvo nevarno I rivala. Obedve dhižbi sta M nili 1. 1702 - kakor ■■ dam Smith, menda nagbri neke trosvezne pogodb«, ¥ jc tvorila kraljica tretjo ko — in i 1708 ata bili po ■ ri^enUrnih aktih napravljeni krščeni za eno aamo enotno dr bo, ki je eprejela ime "Zediqj družbe v vzhodno Indijo ■ čih trgovcev." (The Unit« panjr of Merchants tradinj the Bast India). I Vae od leU 1608 dalje a li angleški kupčevslci r ■ da bi mogli atopiti trdno na i ge. V Um letu so se itkn^j Suratu, dp \>i uaUnovili tia i govako naselbino (faktorijo). j liki Mogul pa ae izogiblj«, jim dovoljenje. Zato (je ilo 1 mtf leta 1616 oficielno,|H na čelu mu Sir Thomas izprosilo dovoljenje, da mi ustanoviti v Suratu naeelbine in naseliti v v&Žmh trgovske ^adajjna privoljenja so leta 1630 ao prišli Angleži draa; leU 1681 jc padel J nekdanja portugalska Ženitvijo Karla n. i portugalsko, v njihove ravno tea Času so napevfl govako naeelhino tudi nai Toda niao ae, zadovoljevali njihovi predniki s samim usUnarljanjem trgovskih bin, Umveč ao polagal n* posedanje velikih d< i? enkrat poekueijo rajahi, da bi pribojcvali avogo neodvisnost Te-daj vdere leU 1526 naslednik Ta-merlana, Babcr, od Kabula niz-dol. Nevsdržema drvi napre; Delhi pade, Indija leži pred njegovimi nopuni. Vnovič naatane velika država, država, Id pome-njanja najvišji vrhunec blasoata-nja Indije. Delhi poetane sedež Velikega Moguls, cesarja Indije V njegovem imenu oakrbujejo provizorični "kralji" poaamezne državice, nabobi (višji nameetni ki) pa province. Vlada je deepo-tična, in vendar vapeva dežela — ker ae ravno deepoti boje poseči v goapodarake Umcljc indij-akc produkcije. Čezmerni produkti, zakladi Indijo, ac stekajo zdaj na dvore Velikega Mogula, provizoričnih kraljev in nameat-nikov. To poeUne vzrok pogibelji tudi U drŽave. Proti koncu ee-demnajetege stoletja ae aačnejo veliki boji, ki povzročijo njeno pogibelj. Tudi oni gredo zavoljo čeamernega produkU. Od zahoda pritiakajo Perzijci in Algani-atanei, a goratih deiel aevemo od Penčabe vre jo Sihki, is Dekana in Ohato pa Mahratti. Ropanje in puetošenje vlada česinčes po de-želi, neusmiljeno divja veepovaod boj aa plen. Proviaorični kralji postanejo samostojni; Velikemu Mogulu octane eamo ie Ime vU-darja, on je igrača v rokah vsakega aogočnika. In spet ee zruši Velika država. In sdaj stopi najmočnejši, naj- TKJT strelne j« in nnjnsla»roenejli wJF vralnik Indije v ospredje njene agodovine: inapaki kapital Najprvo v podobi trgovskega kapita- s. mm mernoga produkU Indij« polom trgovanja, ampak to ravnost. Izkoriščali so si prepirstva Uritorialnih Velikim Mogulom, dmni li a Umi zoper vladarja v Kot plačilo ao jim odstopili ai velike koee dežele, in 1 Mogul je moral odstopim potrditi. Na U način je njihove roke med drugimi pokrajina Kalkute. Pri tem etmmljenju za njem zemlje pa ao trčili na enako etfšmljenje Okrog grede 18. stoletja Francoz Duplex izkoristil stolna prepirstva sa kraljestvo v Dekanu, da w Uril franooako oblast čet vai no Indijo. Nahujakal j« ■ stranke drugo proti drugi vladal tako v resnici vil je vladarja in gs je »P^J vil in se je Uko šopiril kot najvišji gospod držaje miljoni prebivalcev. AU v ji nieo ksssli ss njegove nikakega razuma, zato iu obdržati avojc države pre glali. V velikih kolonialni jih, ki eo bili v sveži s k« 1 talnimi botfi onega časa "» našli svoj konec v panšken je Anglež Robert Clive s| jo Mskrsttov uničil in gospodstvo v južni IndijMi ki mir let» 1768 jc ksP^J nečni psdcc frsneoekega v vshodni Indiji. Angleži stopili dedičino Frsncosov t (Delje prihodnjič.) Ko jc evropski Vapitsl ■voj osvojevalni pohod ▼ ^ vprašanje emofft Todnoeno Ujnikov, pri .sečnini, po, js vaak opravičen do provizije. m