JA ZA LtTERATUROHKULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA
LETNIK XVII, JULIJ 2006, št. 3^4 (105-106) ISSN 0353- 1750, UDK 050 (497.4)

r





VSEB!NA
str. RAST št. 3-4 (I 05-) 06)
UVODNtK	Težnostna in sevalna točka ali zgolj dremotični ništrc?		271	Milan MARKELJ
LATERATURA Poezija	Pomladni haikuji	Dol SG	272	Smiljan TROBIŠ
	Premagano		273	
	Zahvala za mir Oblak	FAs	274 274	
	Svetlo zelen dan		275	Janez KOLENC
	Skrivalnice		277	David BEDRAČ
Proza	Ko boš prišel, zmeraj prinesi mi rože		282	Damijan ŠINIGOJ
	Ksenija Puška		283 285	Jože SEVLJAK
Prevod	Norma (odlomki iz romana)	QO -j** ^		288	Vladimir SOROKIN Prevod: Lijana DEJAK
KULTURA	Dolenjski astronom Franc Breckerfeld		293	Stanislav JUŽNIČ
	Trubar, oče slovenske književnosti in kulture		304	Tine KRISTAN
	Pokopališča kot kulturna dediščina		310	Jernej ZUPANČIČ
NAS COST
"Kar koli vam reče, storite!" - Pogovor s prvim novomeškim
škofom msgr. Andrejem Glavanom	319
Tudi sam sebi sem skrivnost	330
DRUŽBENA VPRAŠANJA
Razvoj gospodarstva v občini Novo mesto	336
ODMEV) )N ODZ!V!
60 let Knjižnice Mirana Jarca in 29 let
Dolenjskega knjižnega sejma	345
Deo, šibi, et posteribus!	349
Dan za odličnost	35!
Rastoča knjiga v Trebnjem zgrešila smer	353
Simona Dular: Esprit	355
Iluminacije Mateja Metlikoviča	357
Muzejska delavnica - kulturno izročilo - identiteta	358
Vloga in pomen "krških" protestantov	360
Kako misliti dediščino?	363
Za osveščanje branja	365
Bilajetolepavas	367
Etnografski muzej treh generacij	367
Optični odtis zapuščine	370
Gazvodove obrnjene slike	371
Podobi sodobnega sveta	373
SKR!T! ZAKLAD! KULTURNE DED!ŠČ!NE
Poročilo o misijonskem delu v Severni Ameriki (I)	376
Milan MARKELJ Tatjana PREGL KOBE
Marjan SIMIČ
Jadranka MATIČ ZUPANČIČ Franci KONCILIJA Jože ZUPAN Stane PEČEK
Alenka ČERNELIČ KROŠELJ
Nataša POLAJNAR FRELIH
Ivan KASTELIC
Alenka ČERNELIČ KROŠELJ
Alenka ČERNELIČ KROŠELJ
Jože ZUPAN
Marinka DRAŽUMERIČ
Ivanka POČKAR
Rasto BOŽIČ
Bariča SMOLE
Rasto BOŽIČ
Oton SKOLA
Prevod: France BARAGA
KRON!KA
Marec - april 2006
391 Lidija MARKELJ
NASLOVN!CA:	Maksim Sedej ml., SLOVENSKI KRIŽEV POT, 1997 (detajl); foto: Zvone Pelko
Maksim Sedej ml KliVOUJCIJA.Triptih narodne pomiritve XX.2000; roto:/,vone Pelko
UV()!)N!K
ŠT.3-4(]()5-t()6)JHU.) 2006
TEŽNOSTNA !N SEVALNA TOČKA AL! ZGOLJ DREMOTIČN! NIŠTRC
ta čas se za Novo mesto iti Dotcnjsko zgodovina piše s poudarjenimi črkami. Letošnjega 7. aprita. prav na dan, ko je pred 64) teti vojvoda Kudotf Habsburški podpisat tistino, s katero je bito ustanovtjeno Novo mesto, je papež Benedikt XVt. podpisat odtočbo o ustanovitvi novomeške škotlje. To je nedvomno eden od vetikih zgodovinskiti dogodkov, kijih mesto beteži v svoji, tatiko bi rekti večtisočtetni zgodovini. Njegove davne korenine namreč segajo skoraj tri tisočtetja nazaj do veti-kega prazgodovinskega nasetja, ki je stato na območju današnjega Novega mesta. Po več stotetjih razcveta in obstoja je poniknito v zatištii kot zgodovine, t tabsburžanova ustanovitev mesta v srednjem veku je bita pravzaprav njegovo ponovno rojstvo in nova, vidnejša pot skozi čas. ki se do današnjih dni kaže kot razvoj mesta v gospodarsko, kutturno in duhovno središče območja širše Dotcnjske. tt krepitvi tega potožaja je še posebej v verskem pomenu vetiko pripomogta ustanovitev kotc-giatnega kapittja teta t493, nedvomno pa mu odtočiten pečat daje prav tetošnji vstop med škofijska stotna mesta.
Novo mesto tako dodatno krepi vtogo regionatnega središča in pridobiva na pomenu ... kar pa seveda ni samemu sebi namen. Od močnega regionatnega središča se namreč pričakuje, da bo tako težnostna točka potitičnih. gospodarskih in kutturnih potenciatov kot sevatna točka zamisti, pobud, spodbud in dejanj, potrebnih za vsestranski in dotgoročno dobro utemetjen razvoj mesta in območja. Brez tega je njegova središčna vtoga tahko zgotj gota formatnost brez pravih učinkov oziroma je sptoh ni.
Zgodovinski dogodki tega teta, ki razvesetjujejo in navdajajo s ponosom, torej niso te čas praznovanja, ampak tudi čas, ko se je treba prevprašati in si jasno odgovoriti na nekatera vprašanja, ki jih vsaj posredno zastavljajo taki zgodovinski dogodki. Ati je Novo mesto zreto zanje ati ne? Jc res težnostna in sevatna točka ati je zgotj dremotični ništrc? Ati je sodobno in perspektivno regijsko središče ati se brezptodno izčrpuje z tov-t jen jem tastnega repa?
tz pretek)ih časov prihajajo pritrjevanja za eno in za drugo, pretektost nam pripoveduje o dobrih in štabih časih mesta, o močni in šibki dotenjski metropoti, kot so mesto poimenovati van j zagtedani poetje. tz pretektih časov prihaja tudi poduk, da sc iz sedanjosti obtikujejo opeke za stavbo zgodovine, ki jo bodo graditi prihodnji rodovi.
Sedanjost pa je v naših rokah!
Mitan Marketj, odgovorni urednik
RAST L. XVH
!
Aw/7///// rroAR	/V/i/KfVV/
O/ir/.s; 77/7/77A77 Z77 ve/777777.
//77/ 7/77 /c 7/7*ev77 vcd/e.
.S'/777*ž 7777 //e/t
/7e.s/77/e
.svo/o /777/^^77777.
P77/77A /e /ege/ v .svo/o .s/rMgo. .S/7e/ 7777/'.
AMC/
Z77 Ve//A7777 /7777*77777. P7*77Z77/A.
M T/eA/e/77.
77/7/eee77e777 P 7*7*7777, .S*e Z 7*7*77// 7777Č.
^7777/
/777 777/777/7/7 \7777*eA77/7
7/77 77e/)77.
A*77/e777 /777 77;/'/'. A77/ 7/7/ /777 vec7777 /7*77/77/.
Matej Metlikovič: PDCE. tuš
/V/A/eT* /7/77'. A*77 v s e ŽV7*g77//.
.S'7777777 /77Z 777 77e/777.
P77 /77//A77 77/7/77A77V.'
ŠT.3-4()05-)06) JUL)J 2006
UTERATURA
SnutjarilrohiS
7z*zzvzz.
7zz//Azz
.sAz*zvz?zz.s///
Azz.s /zzz/e.
A/z/zzA Z?e ve, z/zZ gZZ /ZZZ.s/tZ.ŠZZZZZ.
/2z'evzz
zzz z/z*eve.szzzzz, A^z.sezzz sz*ez7z.šz'e.
Ze/ezzz vz*/.
A*ZZZ7ZZv//ZZ ve sZzzzzz zgzzz/Azz.
PRAW^6^1\Č)
7e/e.szz zz.s/zzzzzyzz s/zzzz/zz/.
Ave/ /e /ZZ*eZZZZZgZZZ7 Z ZZZZZZZZ vz*ez/.
7zAzz .se zzzz^zzz*zz/zz vzzz/zz.
/)zzge/z .se .s/zz*e/zzz/zz/zz, A/ez*/e Az/zz /zre/ zzzzz/ez-z/zz. 72A/zzAz zz/.szz več z*z/ečz /z? zzcžzzzz zzzzz<7z*zzzzz .S*e /z/zzz/ /ZZZ .S/Z*ZZ/Z/A ZZZZ.ŠzA szzAzzzz, zzzez/ z/vzzz*zz zzzzzzzz' ve.se//'zz /zz zzzzzzz.
Dzzzzzzzz'/ szzzzz .s/,
ZzzAzz Zzz/z/zz/e v zzzz.šz zzzzzz/z*z7z .szzAzzA/
Aveče /z/zzpzz/zz/zz /z? /zz*z/zzzvez/zz/zyzz.
/Vcžzzzz g/zz.sAzz /zzz/zzz zzzzz:
.s/ze/ /e /zzzez z/zz /zzzv.szzz/.
M.s/ .s Azzzzzz*z'/ vzzzzz, /zz/ezzzzz /zzzčzz.s/. z zzz*e/ezzzz zzzezvz z/zzAz*egzz.
7zAzz .se /zzzgzzvzzz/zzzzzzz, z'e/zz*zzv v.sz že vezzzzz sz.se. Hzz/zzzz več ve.se//zz, a zzzzAezzegzz Azzz/zzz. vez/zzzz več ,sz*eče, zz .se zzzzvzvezz z?/č zze /zzzzzzzz. Hzz/zzzz več zzzzz*zz vez/zzzz Azz// /zzz/zzegzz ž/v//'ez?/zz.
A/ .se /e zz.s/zzvz7zz, z/zz /z/ zzzžzve/zz /z*ezzzz/eA.
/?zzz/z .se zzzzzzzzzzz zzz v.se /e čz.s/zz,
zzzz.še že//e .szz .szzzzzzz z/zzAze že//e
v zzzzzz/z*/ z/vzzz*zzzzz /zzz/zzegzz /zzz/zzčegzz zzzzz*M.
UTRRATURA Rast 3-4 / 2006
AzzAzzz* /e A/zzgzz.s/zzv z*zzz.sve//z7 /ezzzzz,
/zzAzz zz/zz/ z*z7z.sve///M/e .sve//zzAzz, vez/zzzz .sve//e/'.š/ .szzzzz, vez/zzzz Azz// čz.s/z, vez/zzzz Azz// zzz/ - szzzzz/ /zzzs/zz/zzzzzzz A/zzgzz.s/zzv.
Smiljan IrohiH
llllkATIIkA kast / 2006
7/z k.se /e 7/e7/z /7? 7/e7z A/'//// se š/7 //7? 7e/z.š/z /z /z*ezzz//A/z k Z/e/zz/ZeA.
7/e7/ Az/zs/ ////.sZ///7/ r zz//zzzz k/*e/7 7/e7/z. 7/e7//. 7/e7//...
Z4 M//?
77//r/7//s'/ š;//zz//7/ k.se //////A/////, zzze.see/zz// //zz/zz z //'////erz/Z/// 7/zer sZz//.sZ7 77/ A//^///z zzz/z*. Ar/ se/// s 777////.
/e A/// s7z//7ezzee ez'.s*7e k/z/7e. tve/ee. A/ .se s' ///e/// A///////7/ /zzz^e/z //7 //z*e7eZ//k///7z /ere/*//.
77zer T/e.se/7 /eee 7rk/z* /7/ zz/e/7/zk zzezzzzz*
/e .še /e/z.šz //7 ////7 //.
77'/// /7/7/.
.šz/zzzezz/e s' /7zes'e.sz7z.
/'///7///////'/// 7//A s'///7// /7/ ////Z//7/7/77'// 7//////. 7,/zz/^e.
72ez.šeezz/ s// 7/777 k //////e/// /z*//7/ezz/7/.
Cer k.se/e //////7/ 7/zzT/erezz. k A///ez*7 77 k zz/ezzz /7/ //// zz/ezzz 7/7/7/7.Š .S'e7/e.
777/// se/7zzzz /zz*e/7 7e7////'. ////7 .S7/zzeezzz. r// k//7//k7 ///////7/ sz*e//z zz/zez.
A'7/ ////Z/ sezzz r//.še7 k //7/7//A.
7////e7 /7/ /zzz/e/ezz /e 7/77.
////// //7 .se/z/ ///z.s7//kzZz 7/7.Š//.
/7// /e //7/7/zA 7//7/A// .sZ/zzz//s//7 ///*/ zz/ez/7.
.S7ezze .s/z //// 7/z*//zz77e /zz*e<7 ////fz*e.šzzerz.
7V7.se/zz ///7//ZZ7/7 /zAezz. /7// //// zze 7/7 ///7/z/7zzzz7 s'e/ez:
A'// sezzz /Z/77//////7 /z/7 /7/zzzz/z. se /e /7z*f//7 zzz/z/e A/zre /7z zzz/z/e /z7/7eAe /7/ zzz/zz*//7 sezzz sAz*7k///7 /ze/,
/7// .i/// zze 7/7 /'////777. A7//7///* .sezzz se ke.seZ/7. sezzz zzz/z/7/7 ////r/77. /7// //// zze 7/7 s szzze/7zzz/ezzz z //r////7z7. 70///7/7 zzzz /e 7/z//7zzz/z. k//z*zze.^// .sezzz se /z/zez/Z/7 /z7/ zz/ezzz. 777.Š// //// /e 7/77// r///zz*///. //z*z///Ze7/z z/z.s/z kee 7//Z/7/77 A zz/ezzz.
72.S///7 sezzz s/zzzz r /z7/7//A/zzzz. sz Az/z/.š/z/ e//.s s //e.szzzzzzzz.
A/ sezzz /77/ //7.S//7 /z zz/ezzz. 77eAe/ sezzz zzzz/. .///r.
7zz zzzA/z/7 sz zzz.se/zz Z/////7 /r 7/7še 7/z*er zz/e^/z, s/// .se 7/z er ///r// /ze /7// fz'ke/7 77/A/z .sezzz zzz7s777.
Smiljan Irtihil

IIIIKAHtKA Kas! .1 4/2006
ZV/Ze//; .se/?; //eAe,tzt/ tZ//e Z//t/Z ///.s///t/.
AZ/e ///'ZšZt/ t;t/ //eAt/tZ Zr//t/tZ t/Z/Zt/At/v.
ZVt//*t/et/Zt/ //// /e. /;/// .st/ t/tZ//t/ve//; .st////e///// st'//;. tZt/ /z/ Zt/Z/At; ///////7.
A''t' ve/// še. ee //e At//// //eAe^t/ tZ//e t/tZ///Z t/Ae/;. At/ At/ /////At/Z/ //ZAt/Zt/.
/Ve ve///, ee At//// še sA/Zvt/Z t/e/.
ZVe ve///, ee //e At//// //eAe^t/ tZ/;e ////.s7/Z svt//e///;/ ve.seZ/7/. tZt/ se /"tzr/^/tv. //t/ ee///t/v At/ Zt///ZZ t/AZt/A /*t/zt/et//*t//7 t/tZšeZ.

^ /Y7A7/^ D/V/ Z4/VFTE/VČM 77
.S7///eAe st/ /;t///eZe svt//t/ Ze/////t/1////.s/t/.
//t/ sZ/ t/sZ/// Z/7/Z/er//Z tZ/šZ.
A//Ave st/ *t///eZe svt//t/ .sve/Zt/At/ Z/7/Aer//Z Z/? ^t/A/ Z st/ .se rv/ZZ t/tZ ž^t/ee .s//t/.s7Z.
Use ž/v/' Z/? /t/r v /e/// tZ/Z/Z/7//.
Z'/ZeZ ///'.st/ vee ///Ze/. st/ //t//'t/ee A/ e.s//Zee.
A/ /// eZe/t/t t//t/ sZ//Z/7/e Z/7 se .s////.s7e Z/t/. A/ez* se /ZZ/ //t/////t//7/ //t/tZe/t/š.
ZZt/že //t/ Z/*t/v/7/A/Z7 //t//7///t//t/ s/'t//t/ Zty/t/Zt/. tZt/ /e ves Z/*t/v/7/A At/Z /t/ž//t/Zt/ zeZt/
/ZeAZeZt/, A/ v s//t//7/// tZ/Z/Z/.
< '.st/At/ ///t//Z7/7t/.sZ e/7t/At/v/*etZ/7t/ ž/v/'. A' Ze/ ////t//7t/.sZ/ Att/ v .se/// sAt// t// če t/.sZe//eZ.
M Ze/ A/zetvv/ /7t///t/Z/7/e/7t/.sZ/' ž/Z se/// že t/Z/*tZeZ.
,S't////t/ ^ZetZt////, //t/.sZ//št//// Z/7 /7e ez/Z/7//. /7e v/tZ/7//,
/7e sZ/š/7//. .S't////t/ ž/v/7//.
ZEAE/V D^ZV
A've/Zt/ zeZe/7 /e.se//.sAZ tZt/// sz/zeAZ/tz/t/ee se vt////e zt/;/7 t/
Z/7 eve//'e //t//7///t/. At/Z tZt/ /e t/Zt//7.
A/ s///*t/Z/ t/tz/e Z/7 s/z/t/Z/ /;t/Z///'t/
AZt//*/'ezAe v ;eZe///7/. /t/AZt///t/ /////////'// //Zt/tZt/ve. še Z/*Zt/ At/Z tZtz/Atz ///e s/Z/
/7/ v/ Z///et/ v /t/r///Z/ Z/t//'vt/Z/ .s eveZt/v/
At/Z št///eA v /*t/r//eZt/ .s/*t//et/ /z/Z šA/Z/.
Z Zt/r/7// //t/ / t/r///t/ee//Z Z/*t/v/. //t/.sZ//št//// //t///eve š/////e/7/t/ Z/7 se /7t//77t/e//77 t/A /r///*t/že/// ve/z. Ae.seZ. še v seA/ //t/.sZ//št//// //eAe t/tZ///eve, še /7/.se/// t/Z/*//eZ v r/7//.sA/ t/tZe/7..

Po.S??eg??e/?Š?. AV?'.se/ ?ež?
??? ???e e/??Š/.
77...
G/ee/a??? ?e??;0 s;;Ae?, za????š//e??e?. /šče e?Ae? več??o A/ovo?
M ge?.S?e??? ????r?? /?e?/e ?? M,
/c 6rez g/a.sM groza /ee/?e?
Ge;.s?e??e??;a /a /zza v.sega ??eAe/e? še/?e?e? e/a e/a,
/?rav srce/; v.sega.
/z/eza re?Ae,
A/ ???e /e;ve, e/a ???? ze/re?6e vero v v.se, o e?/ zave.s? .se zave, e/a???, Ae?ye.
I.ITERATURA Rast 3-4 / 2006
^07 A7TA/ \7i A 7R1Ž/
Afof e/a .se??; aa ,s?raž;
/a A zveze/a??? že/o?;
/a/??e.šAoae?.so?;.
straž;??; ??e?va .s/?e?zoevo/a...
Afo/ e/a v /?eA/;? se??;, v se???;e??; gor????, v /?/e?e/?? /e???e .se zave???, e/a .še ž?'v???;...
//o? e/a .se??? ??a ze???//?
??? /?re?vAar re?/e??,
/?a v.se že ve???,
A' c???? se??? o/?rc???e??/e??...
PreA/e/a ??oč,
??e ???ore??? s/;a??,
/e g/ee/a??? /?e?e/o6e /;re?eA/e z/o6e. ..
/Va pr.s;7; /ež?
Ae;? Ae?6ra ?e???a
??? .s?Aa va???e,
češ e/a ž?'v? /e še za???e.


HltiRAHIRA Rast 3 -4 / 2006
GroA /VM/ MM .s/*cc// /Mzc/Mc//.sAc zc/M//c, A/ /C MC V/*MCM, /z ///CMC /C /CM///C,
/M/M. VC/M, A/C A VCCM Ž/'f//CM/M ///*/Ž^M//, M// MC. A/C /C V MCZMMMCM/ /sAM//.
/'/*/77c.š, M<7/7/c.š, /M /o A M/' /^A^
sA MZ/ .sA/*/VMM.S'/MM /MC/^/cMM .SVC//M /M /MC AM/ .SVCCM V SC A; ///*/Ž/^M.Š,
A/7M s/, V ///M/MC///7/ Z MM.SM/c//M/M M//*//)M.Š.
H/M/ MMM.S'//'MM.sZt'M VM///C ///'///M.ŠM.Š.
/CŽM ///"//MCM/M /Z ///CMC M/7MM.ŠM.Š,
<:/M /C f.SC, AM/* /C /M/M///VM /tr.S/CMM.
Z /ZVCMČM.SMVM//M MC.S'AMMČM//M .S//M/CMM.
/
A?/7/c /z*cMM/cA,
A M .sc /C M.S/MS//7M.
.S7c//////CM .SC/M .šc/.
//A/Z/MAM .S/CM/M/CM
/M ///*c.s7/*M.šcM.
A/C/C //.S/M?
A/c .sc sAc/vM?
A/C //MC/t'M?
ZMAM/ .SC /M/ c/MZc/cVM?/
B/7 /c /rcMM/cA,
A/ /MM /c .s/c<7/7 .šc c<7c/?.
A/CM/M/CM .SC/// .sc /v/.SM/.
.S' CC/M M<7//M/M/M,
V Čc/M .SC M///////CM/ MM.S///*M///,
A/ / M.S/C/M V.SC //M// /M /lM// ///*C/7/*ZMM.
A/C /C /Z.S/M?
77<7 AM<7 /A/zJctM/M/c,
c/M .SC M/AM// MC //r/A/ Z/C/M
///*Mt'/7//M?
ZfMva /T/Ao 777/.S/7777.
Z7777V77/C /7*c7777/cA,
A/ 77777 /777 s/c7/// /As//,
Ar; sc /777777 .S77/77C77777 sc/77 z 77 /7/p cc/ z77Z7/c/.
2
/'777777 77 .SC777 .S77777.
A*77^0.S/77.
,S'cJ//77 V /AŠ/77/ 777 SC777 S'.S'C /77)// gOS'/.
7c/77 ,S'C 7g7*77 Z 77777770,
A77/ 7/77 .SC777 0/C//77V /7C.S'A77t'77/A 7*77^ 7*77/ 7777' Z/777.S'//, 7/7*77^77? 7*77Z7*C7/Č/.
777^7*77/ .SC Z777'777//777.
7/77 .SC777 /77A77 T/o/^O 77/7.S/77/ V /C777 /c/c.S77, 7*777/7/77 777C 7777 //77.S/77 /777.S77/C777 /7*777 Z77 CC/77777, 7777/7/77 7*77A77V/CC,
A/ 77777/7/77 ,S /77*.s7/ 7Z 777772^777777^,
7^777/7/77 777C A7*/.S777// Ž//,
/7/77.S7/A77.
A/ .SC /77// .sA/7Z/ 777C/7///C A77.S/A 777A77 ,S'C777 7777*77ČC77.
A'77^77.S/77.
/77 .S 7 /777.S/77S7//77777 V/77*77.Š7777/77 —
A77 / 77C7777 .S'/c/77'7 7777 7777 C77//7 77//C77/7.
A77//A77 /777 77cA77C.S'/777" 7777/777 7/77//A.
A77//A77 /)77 777C7*// f V7.Š77777,
.Š/7/7777,
A77//A77 .ST77.
.SC /777// /7 Z^77.ŠC77.Š/
('77A77777.
A/777*7/77 /777 A/7777/77 / 77/7*77,
A77 /777 /7/7 C77 A/77 777777777 /777/A777777,
A/ /777 7777C/77 7777777C.S/77 /7C7-/77 7777 /C/77 7777/7C/77 /V77/ 77 /77777 A77Ž77.
UTHRATURA Rast .1 4 / 2006
J
777A 7/ 7*777/ /777.SC,g77/77 /777 ,S'c/77. ,S'C 77/7A7*77Ž7777.
/V777*/.ŠC777.
,S'/*C7// /c/c.S77 777777777 /7/A77.
David Bedrač
/M /e /777/7cA,
A:/ /7//777C 777C/77//C /Z /7777*7777/7/7 Ž/7777C.
/V77 777C.S/0 .S7*7'77 A'/' 77777*7.ŠC777 V7*77Č 777!gc//. 77/A77 7*7/cCC V/A7,
77/7*7/777,
t'7*C 7777fZ7/77/ /777 /77.S777// /c/c.S77
777A77 Zc/č7, ZC/t7 .SC777 Ž7V.
/77 /C/77.S7777,
S77/ 777.SC777 A77777 C77,
,S77/ 777777777 7*777/ ^AoT/C Ž/v/A,
S'77/ 7*777//77*7'/777777777 /77 .sA777/C Art/ A77.SC Č7*77Cg77 A7 77/777.
/V77 777C.S777 7/77/A
7 / 77777*7.ŠC777 /A'// 77CŽ7777 /7 /77V77/OC77 Og77/77, 7/77 /77 /7777/77 777*77/7' 7*77Ac,
A/ .S'7 Žc/7/77 7V 77///7 77/7cA//77.
4 ŠC /77*C/ 7777/ 77 /C.S7777 /777VCŽC777,
/77*7/77/77777,
S' .ŠC.S7//77777 77/7 A777Ž7777.
7/77 7777 /777 / 77 /C/7 77*C/7777cA 77/A77/7 /7777/c/ 7Z A7*77Ž7777'C.
4
AcAt//' 7777 /77 / 7777.Š77.Š V /cAt/,
77CA77/ .SC S/r/c/TV V' /77*.S/ 7777 /777//77, 77CA77/ /C77C 7Z V777/C,
7777A77/ 777/A7*7V 77 //777*77,
7/77 ,S77 777777777777 V .S77777777,
7777A77/ .SC /7777777t'//77 7/77 7777CT770g/D.S77, 7/77A/C7* .SC C77.S 77C 7*77Z77777Č7 7Z //777*.s A//7 /77*.S7.
777A77 .SC 7"77Z/777*7V/77 g777*C, 7*77Z/7777'C/C77C V 77cA77/
77C 7/77 /77CC77C//77.
/VcA77/ 7777 /77'77777.Š77.Š.
A77 7C7*C.Š 777 C 7/ 77777 A 77777 7 77 77/7/cA77. 777C/7A77,
//7/7//7V77,
/77*C777*777777 Z /777g77V7.
/VcA77//C,
7/77 /C A77//
J
.S'C777 7 / 7*cAc/.
77! i pesniki,
V.S'7 .S77 .S7 /77A77 /7777/77/7777,
Daviti Hcdrač
i.HIRAiiJRA Rast 3^t / 2006
/77/77 Z//77.VČe777 //7 7*e7/// 77/7e7?e777,
/77*7 V.Ve/? .S'L'777 7777.Ve/ /7e.Ve7/77 777/e/o,
/7e.V7'7/e. /777*77/. /777*e/7777e 777 7/reV77.
/77*7 Me// .ve/// /77*77/,
7/77 /<7 7777'.S77,
7/77 /7 A7*7,
7/77 .S'77 77.V/77.
Kv/ /7 /7e.V///// /77.Š77/77 77 /77*.S'7777.
77 77777^/7*777/7 //7*7/77/7.
/7 /7777 Z77/777*77/ 77 77.V/77,
77 ,v/77Z7 7*77/777/7* /7777 /77 .V//77. s/77Z 7 7*77/ 777 / 77 7/77/77/77 —
777777*77/77 7/77//.
Ks'77 /777S777/ .VO .S'/ /77/77 /7777/77/7777*.
/777 /77 /77// V.V/ /777.S77//7
de! istega tnetaforičnega metu)ja.77
/77 /777 / 7*777 S e 777777777 777/ V.Ve /77 /7777/77/77777 7*77Z7777///77.S //, 777/ 7*77Z7777///e /7777/o/77/77.V/7,
7777/77*7*7* 77///777V 7.777'// /7777/ /77Ž77
777 7777/77777 77777.S'77 .V e 7/v/g77e V 7*77z/77.Š777' /77*7g77V7'/
6
//777/ /C \/77*7'777//77777,
7-777/ .S7*777 /V77/ t^e/e/t // /C V/*Že /77/ //.S/ V Z7*77/.
/7/7.S'/ ,V/ / 77/ 7*77/,
.V/7*e/ V ,S7*7'7* .V/,
7*7/7/777 /777/77C77777.
/7 /77 7-777/ /77*777777.Š77777
//777/ /77 g/777/77777,
/77 ,\'7* /77*//,
/77 V'/77*77.V77.V,
Č77 /77 /e/ 7777 .S'/77*e/7777/ /777 /V77/ 7 / 77Ž7,
.V /e/777/.
/77 /777/e777 /e/7 V77 /7777/ .V/7 77/7 ,S/777/777ee 777 Ve /77*e/7*77Ž7V77 77t/ Zg777*77/
777 ve V777e/h*77 /777,V/e//7 .V/7777/77/.
/V77//77-Ž /77/ 77 ///7*7/77/77 777e/77//7 7777 Z777eČ/77/77 /7'77t'77// /7777/.Ve/777/ ...
7
f7*/.v/77.v/77/e .ve,
/77/77 /e/7/77,
/77 7/V///77/77 /77-.V/ .V Z/'/V/.
/77/77 ve .V/7.V77e/77,
/77 /77*e/e/77V'77/77 77et*777'77e /7*/777e,
David Bedrač Ar/Ao .vej /r/77A/, /e.S'77/ /77 /ez7//',
A//Ar; AZ/sA////;. Ae/r; /77 C7*77r;/
/V/7Ar;ve Ae77ce .sv; v /77/7*77.
.s/ve r;r/ Ae//A ///eZ/rZ/ev,
.s/ve r;r/ e7*7//7; ///eZz/Z/ev,
/7? Ar; .sv? z/v/e/z/r;,
//A 7*z/r 77e.se /;r; ž/veTM /;r;///7. A7*/777e 77/7A7*eA77e/o, sv 77///;77e/r;
/7? Ar/ /70A//777e A ZeAr// oAr/r777. 777eAeA,
77eŽe77
/7? /e/;.
A*r;/e777 A/ /;7*e//.s7/7v//r7,
///7 .sv? A/;/ 7/r/ /rr.se/; /?r;Arr//77?e
/7? vse /e 777/7*770
/7? vse /e, A//Ao7* /e,
ce .s/ v /roA/vr/zT/Z ///'// .S' /vf A/7.
M.svv/ /;r;/r/Z,
Jr/ 7?e Ar;.v 77.s7/7v//'e77/7, r/r/ Ao.š 77///;e/r/ r/rr/ve/.
M.svv/ /;r;g/e/
/7? /sc;A v/r/e/o,
//// .sv;,
/Mr// Ar;.s7rvM/7 .sr; 77r//;e/Z /7? e7*r;/Ze77/
/7? r/ZAZ/o /z .seAe — v 77/rs.
Ksv// r/r;/r/A/;Z se,
/;r/ .se // Ar; r;Ar; /;r;vezr//r; A /;r//ee77; 77 rv rzog/
/77 Ao.š A/*r;Ž77r/
/7/ zr/A//7/ce/7rr /7? sree/7r7 ...
Ksrr/ /;rever/,
//;r;/*r/r; še ver/zzr; .s7o//T77 /;r/ /;7*r/g// /77 .se zr7/r; Ao/Zš r;r/^;7*e/Z /;r;/;eA r/r//^e/7//r 7//eZ//Z/7/.
UTHRAUJRA Rast 3-4 / 2006
AV/eAo,
r;rr^;/Zvr/77 /e,
Ar; /eee.š v Ae/o /;r/r/r/7?/e /7r/ Ar;/7ee /7//ze.
AV/eAr;,
/// e.seArr/ /e Ar;/7/
77/7 777e/7r//e,
r/r/ Ar;.š /eA/r; /;r; ZTV/A//
/77 Ae.ser/r/A.
A7/eAr;,
Ar; Ar;A v7*e/o.
Ar; .se Ar;A 77r//Ar;// A777or//7o r;r/ .sA7*Zv770.s7/. A/ /e Ar;77/ 77/7/7/ v .sneg Ze/esr/
/77 .sAr;/;7/e/.
Damijan Šinigoj KO BOŠ PRJŠEL, ZMERAJ
PRINESJM! ROŽE
].m;nAH!i<A Rast 3-4 / 2006
S prsti je potegni) po ptoščici radijske postaje in si poiskat udobnejši potožaj v razjahanem avtomobiiskem sedežu. Kar stiša! je, kako so notri rjaveti vijaki ... Z roko je odgnat nekaj nadtcžnih nočnih žuželk, ki so se zbirate okoti razsvettjenega dispteja. PcM.s/// .s/ /M//Ao AM.ŠA/gM
.še A/M grz/Acc, //// AM.Š///A A/M ZMA/// .scz/ž /AM/ož//. /A/A/s SMA// Ar/gM //M.s7/*MA/ /AMg/e//M.š, /A/ že ///.še .sv/J/.še// // /A/Mg ... /A/ //M/*A//M A//AA' // /M/zr/A/.'
Jezno se je nekajkrat udarit po vratu, da bi ubit nadtežnega komarja. Da bi pravzaprav ubit tastno kri ...
tz teme seje zastišat zvok avtomobitskega motoija, izmed drevja je nekajkrat pokukata tuč. Pogtcdatje tntajšega kotega, ki sije popravit uniformo in pripravit svettobni toparček. Avtomobit je tepo zaustavit na pokazanem mestu.
"Dokumente, prosim. Je bito kaj atkohota?"
"Ne."
"No, bomo ktjub temu opravili preskus atkohotiziranosti ..."
Še predenje dokončat stavek, so se vrata skoraj eksptozivno odprta in voznik je ogorčen skočit ven. Mtajši poticistjc odstopit par korakov in se nehote prijet za opasač, na katerem je imet nizko obešeno pištoto. Kar začutit je, kako je adrenatin zaptat po žitah.
"Ne," je skoraj zavpit voznik, "pihou pa ne bom!" Odšet je proti zadnjemu detu vozita, iz prttjažnika vzet citre in jih potožit na pokrov motorja.
"Gospod, opozarjam vas ..."
Ni dokončat stavka, hitri prsti so že zaptesati po strunah in izvabili nežne zvoke, ki so se združiti v znano metodijo. Mrčes je utihnit, poticistova roka seje umaknita od ročaja pištote.
,S?MA/AM A/AVMc/č, A// /?o.š/v/.šf/, ZAA/CA*M/ /A//A/c.s/ w/ rože. je pomistit starejši poticist in zaprt oči. Ac//M, re.s /c/AM. Še botj udobno se je namesti) na sedežu, ki je utrujeno zaječat. Mižat je in kar nenadoma je imel pred očmi govejo juho s širokimi domačimi rezanci, ki se je kadita iz krožnika, iz radia pa je prihajata ista metodija. tz radia, ki ga je šet oče iskat v Trst in zanj odštet dve detavski ptači. Ob štirih otrocih in soprogi gospodinji! Prižgati so ga te ob nedetjah, da se etektronke ne bi prehitro izrabite! Mižat je in v mistih odprt oči. Oče v beti srajci, čisti in ztikani, z zavihani rokavi nad komotce, se mu je smehtjat skozi goste brke in pihat v žtico, da bi ohtadit juho. Ao /?o.š
/AA7.Šc/, ZAA/CA*M/ /AA/A/C.S/ A/// A*AAŽC, /A M A7M/ //M ///M/. A/M/ //A/ .SMA7/MV/ .SC/A/CAA//AeA* ... P.SC///.SA7C /////, V.SC <7o/gC MA*C /CACA/s Ac, ZAA/CA*M/ A/M/ /AAA /VfA/ .ŠAA/AcA A*MŽ
/AA-cM'AA/cA/AA/ ... Č7A//A*MC. /J/AA/v sMA// .še z/z/Ae AA/M/c/AA.' Zavoltal je prijeten vonj vode, v kateri so se od zgodnjih jutranjih ur kuhati govedina in zetenjava. A/A// SA// A/MZM////C .svr//'/ /AA*A/e.s7/ š/A/zeA2
Citre so utihnite.
"No, a bi znou tote zašpitat, če bi biu pijan!?"
"Ne, gospod, hvata, bo u redu, tahko greste. Srečno vožnjo!" Satu-tirat je in gtedat za vozitom, dokter ni izginito v noč. Potem je snet kapo in prisede) v poticijsko vozito. Sodetavec je mižat, na ustnicah mu je igrat navihan nasmešek.
"Kaj se smejiš?! A nism naredu prou, da sm ga spustu? Sej si mi ti reku, da ne smem usega sam po knigi detat!"
Damijan Šinigoj KO HO$ PRtŠF.t.. ZMERAJ PRiNEStMIROŽE
Jože Sev!jak
IJTERATURA Rast 3-4 / 2006
"Če bi spiu pou iitra man, bi zaigrou Na Goiico, če bi spin pou iitra več, pa Siakovo Nad obtaki ... Sm prou zares veseu, daje dons spiu gtih prou za Stanko Kovačič ... Moji stari morm prncst rože! Že doigo jih nisnt ..."
KSENIJA
Ko se steguje čez njega, ga prepiavi vonj njenega tetesa. Svežina diskretnega deodoranta se mu zaje v nosnice in mu obudi dogodke minute noči. Tako omamne, tako darežtjive!
Pogtcda na uro, prime jo v roke, obračajo proti svettobi, ki siti izza potknic, da razbere potožaj kazatcev.
-	Osem bo kmatu, pravi in zazeha. V nastednjem hipu se že vrača nazaj, v topto vdothino postetje. Z bujnim oprsjem ga optazi po obrazu, da ves zadrgeta.
-	Kaj bi data zdaj te za dišečo jutranjo kavico! vzdihne.
Z rokami pod gtavo gteda v strop in čaka, da kaj reče.
-	Jo bomo pa skuhati, pravi. Vajen sem kuhe, tudi kavico si tu pa tam privoščim. Ne prevečkrat, ker me zdravnica vedno opozarja: Kavici se pa raje izogibajte!
Vteče nase jutranjo hatjo, nataka posodo z vodo, pristavtja jo na šteditnik.
Mimo hiše petje sosed jutranje mteko. Vsako jutro se vidita. Prste dviga k čepici in se mu prijazno smeji. Se mu samo zdi, da je danes botj Židane votje? Četo pomežikniti skuša. Najbrž je to zaradi nje, ki še gnezdi med rjuhami.
Zunaj teži sneg, megta se dviga iz dot in, btižnja hosta jo požira.
Ko voda zavre, odstavi posodo, vmeša kavico in jo še mato podrži nad ognjem.
Prihaja iz spatnice, zavezuje si pas jutranje hatje, vsa je še omotična. Seda za mizo, prižiga si cigareto, prekriža nogi in gtoboko potegne. Kotobarčki dima zasvedrajo pod strop, obešajo se na okraske jetke in se razbtinjajo v nič.
-	Lepo je pri tebi, Mirko! pravi in s pogtedom zaobjame prostor. Vstane in se sprehodi. S prsti boža predmete, narahto se jih dotika, kot bi preizkušata njihovo gtadkost.
-	Nič nisi omenit v ogtasu, da imaš tako tep dom!
-	Kaj bi se hvatit, sktoni gtavo. Vetiko še manjka, pa bo že še, če bo te bog zdravje dat.
Jo?.c Scvtjak KSENIJA
-	Čudovit teievizor imaš, se razveseii kot otrok. G!avo nagiba in si ga ogleduje. Takega bi takoj imeta!
-	Fantje iz skiadišča so mi ga pokioniii, ko sem se upokojil. Na kmečkem turizmu sem pripravi) zabavo. Vsi so prišli, še kadrovski, ki ga nikoli ni zraven, seje oglasil.
Ko so na posebnem podstavku pripeljali televizor, so mi vsi želeli: Mirko, zdaj ko boš imel veliko časa, ženske tako nimaš, da bi te sekirala, boš pa televizijo gledal!
Okobal sede na njegove noge, da seji razpre halja, da seji osvobodi oprsje, z rokami se zakoplje v poraščeno telo:
-	O, ti koštrunček, gode. Tvoja Ksenija že ne bo pustila, da bi se dolgočasil ob gledanju televizije. Bom že poskrbela, da boš imel drugačno delo. V živo!
Gruli kot golob, z ustnicami išče njegove, da se končno vsesa vanje. Telo postaja napeto, čuti, kako mu utripa žila v vratu, kako se mu napenja spodnji del trebuha.
Ima ga, da bi jo preobrnil, da bi se zagrizel vanjo, kar tam na stolu.
Zvonec nad vrati rezko zapoje.
-	Slavka je prinesla mleko, reče, ko se spravi z njega in si gladi gube oblačila.
Malce je nejevoljna, pogleduje k vratom in si verjetno misli, kaj pa jo je prineslo prav zdajle.
Pa sta že naslednji hip urejena in pripravljena na prihod gostje.
-	Dobro jutro! skoraj zapoje v veži in si otrkava čevlje.
Vprašujoče se sprehajajo ženske oči druga po drugi, ko sede za
mizo in ji on natoči kavo.
-	Saj ne bi bilo treba, vljudno reče in srkne.
-	Pravijo, daje v troje lepše, dvoumno izjavi Ksenija in ji ponuja cigareto.
-	Hvala, gospa. Oče bi me ubil, če bi zavohal, da sem kadila. No, na faksu že prižgem kakšno, doma pa bog ne daj!
-	Čisto drugačna ste kot moja Moly. Ta kadi kot Turek.
-	Vaša hčerka, gospa? Pa saj ste še tako mladi! Iskreno se čudi in odkimava z glavo.
-	O, jih bo že kar petdeset. Nedvomno uživa, da jo ima za mlajšo.
-	Kje pa živi vaša hčerka?
-	Pri očetu na Švedskem. Socialno pedagogiko študira. Veste, Švedska je socialno izredno čuteča država. Za stare ljudi je dobro poskrbljeno. Kaj pa vi študirate?
-	Angleščino.
-	Krasno! Potem pa ne bo težav z zaposlitvijo. Vrata v Bruselj vam bodo na stežaj odprta.
-	O, domov moram, se spomni Slavka, ko pogleda na uro. Bom morala še v hlev. Adijo, gospa, pravi, ko vstaja, njemu pa privošči dolg, pomenljiv pogled.
-	Adijo, mladenka, pomaha Ksenija. Veliko sreče pri študiju!
Ko se zapro vrata za njo in ostaneta sama, se spomni:
-	Mirko, se zapeljeva v dolino? Kakšno cunjico moram kupiti. Takšna ne morem hoditi naokoli, se nasmeji.
-	Takšna pa res ne, v šali odvrne in pokaže na njeno haljo.
Cesto so že pred dnevi splužili in posuli. Le v senčnih legah iti na
tistih nekaj kilometrih, ki vodijo skozi gozd, je ledena in nevarna.
Natakne si očala in krepkeje stisne volan. Če razbije avto, si misli, ne ve, če si ga bo še lahko kdaj kupil.
Jo/.cScvijak
KS!\!.i\
Jože Sevtjak
i.niKAUJKA Kast 3 4 / 2006
Mimo bežijo drevesa, umikajo se polja in itribi, dokler ju doiinska cesta ne pripelje na veiik parkirni prostor pred blagovnico.
Mirko teka za Ksenijo, z oddelka na oddelek, nosi zavoje vedno več jih je in pridno plačuje.
Po nakupih gresta še na kosilo in se tnalo pred mrakom vrneta domov. Ksenija kar žari, ko odpira pakete in zlaga nakupljeno v omare. Mirko je slabe volje, bolijo ga noge zaradi tekanja po trgovinah, malo ga pa tudi jezi takšno silno zapravljanje.
Odpravi se v kopalnico, da si umije zobe. Vrata v dnevno so priprta, toliko da razločno vidi, kako mu Ksenija vleče denarnico iz suknjiča in prešteva denar.
Za trenutek mu zastane krtačka, potem pljune belo tekočino iti si izplaktie usta z novim požirkom vode.
-	Ksenija, ob osmih imaš avtobus, reče trdo iti postavi kozarec nazaj na polico.
-	Kaj pa ti je, dragi? zategne negotovo.
-	Avtobus ne bo čakal, reče še bolj odločno in zapre vrata.
Molk se zapiči kot zagozda med njiju.
Zunaj zamolklo zadoni, kot bi se podrla polica s knjigami.
PUŠKA
.lutro je vlažno. Megla se ovija okoli hiš in se zgoraj nad zvonikom raztaplja v žarkih prvega sonca.
Modri opel z vso hitrostjo zavije na sredo ulice in se zaustavi. Podobno stori drug avto na zahodni strani.
-	Umaknite se, ljudje, kriče policisti iti usmerjajo ljudi na prostor za zadnjimi hišami.
Mlada policistka s prikupno čepico iti dolgimi, spuščenimi lasmi odpira vrata trgovin.
-	Sprazniti moramo ulico, takoj se umaknite v kritje. Blago, ki ga še niste plačali, pustite tu, kasneje se boste vrnili ponj!
-	Bog, so teroristi? sprašuje starejša ženica in se grabi za srce. Čudno poskakuje ob mladem trgovcu, ki jo spremlja do vrat.
-	Brez. panike, ljudje, pomirja policistka. Mlada mamica potiska voziček, v katerem spi njen nadebudnež. Zataknil se je pri kovinskih vratih trgovine in zdaj ne ve, naj dvigne otroka in zbeži z njim v naročju ali naj reši tudi voziček.
Zbirajo se radovedni ljudje. Gtcdajo v okna in si nekaj kažejo. Se ni tam zgoraj nekaj premaknilo?
Naslednji hip se okence odpre.
-	Vse bom spustio v lutt, se dere možak srednjih let. Vse so mi vzeli, a stana ne dam!
Čisto na konču je z živci. Roke se mu tresejo, ko si sega v lase. S treskom zapre okno in spusti zavese.
-	la bo res nekaj naredi), šepne soseda. Boste videli! Vse je izgubil. Šilit, ženo in otroke, zdaj ga pa še lastnica meče iz stanovanja.
JožeSevtjak
PUŠKA
-	Beži, beži, pravi druga. Ne zagovarjaj južnakov. Ne ijubi se jim deiat. Še danes bi imei šiht, če ne bi bii kar naprej na boiniški ...
Pripeijejo se gasiici z zavijajočo sireno. Avto pustijo sredi ceste, z njega dvignejo avtomatsko iestev, ki seže skoraj do prvih oken.
-	Odbi, niti centimetra više! zavpije skozi okno in ga nagio spet zapre.
Pripeije se komandir poiicijske postaje, poiicisti se razporejajo po biižnjih strehah.
K sebi pokiiče pohcistko.
-	Juiijana, moraš ga pomiriti. Treba je pridobiti na času. Tip se mi zdi nevaren, izgieda, da mu je čisto vseeno ...
-	Gospod komandir, ne bi pokhcaii poiicijskega psihoioga, ta se zna pogovarjati s takimi?
-	Ni časa, Juiijana, vsak trenutek iahko prižge vžigaiico! Ti poskusi!
-	Jaz, komandir? Mene še moj Robi ne posiuša!
-	Juiijana, mudi se!
-	Poskusim iahko, uspeha pa ne bo, vem.
V roke ji dajo megafon.
-	Gospod Siikovič, zakiiče skozenj in gieda v okna.
-	Kakšen gospod! Budaia sem, obična budaia, vpije navzdoi. Dober sem bii, dok sem mogei deiati. Zdaj pa, Siie, stanuj pod smreko. Sve sam izgubio, kaj imam od života!
Gias se mu vedno boij iomi. Hudi živčni pretresi so ga dotoikii. izgieda, kot da bo vsak čas zajoka).
Nenadoma spet oživi.
-	Boste vi pamtiii Siika, ovu budaiu! Ni mrvice ne bo ostaio od ove kuče i od mene!
-	Siikovič, začne Juiijana sočutno. Vem, da vam je težko, veiiko ste pretrpeti. Pomisiite na svoje otroke, pa na ženo!
-	Ženu, da Ženu, odgovarja že z jokavim giasom. Ženu, koju sam voieo boij ko svoj život, pa moju decu, za njih bi dao sve!
-	Pojdite po njo in otroke, šepne Juiijana proti komandirju in se že nasiednji hip spet obrača k Siiku. Če bi se žena vrniia, če bi dobiti siužbo, ne bi več groziii?
-	A kje da stanujem? je priieteio vanjo kot bumerang. Pod savskim mostom?
Zakaj ga mučijo z iepimi spomini, ki se nikoii ne vrnejo, se sprašuje. Gieda v biižnji hrib, v vitke smreke, ki se pnejo nad njim, pogteduje v umazano nebo. Tam jo vidi, njo, njegovo Ančko!
Visok sneg gazi z biižnjih vrhov, beio predivo seji drži v iaseh, ko hiti v fabriko. in kako prikupno se smeje!
Vsako jutro, ko pripravija kante, jo draži:
-	Zakaj Ančka, doma ne spančka?
-	Ja, ti boš pa namesto mene na šiht hodi), mu smeje odgovarja.
-	Pa hodio bi jaz za tebe, seveda bi hodio, če bi ti meni daia svoje srce!
Od smeha kar vrisne, da iskrice zapršijo na vse strani:
-	Kaj bom pa jaz brez njega?
-	Pa imeia boš mojega!
Vzeia sta se na spomiad. Ni več hodiia v hribe, brat ji je pripeijai staro posteijo z visokim vzgiavjem, omaro, štediinik in mizo pa sta si kupita na obroke.
Ko sta na krov stare hiše sedii še štorkiji - ena za drugo - je bii pa spioh v devetih nebesih!
JožcScvtjak
PUŠKA
-	Gospod Sitko, ga Jutijana vrača nazaj. V ta pusti čas, v ta mrki dan, kjer megia tiže hiše in se besede iovijo med stenami.
Na obrobju utice je vse več tjudi. Z odprtimi usti strmijo in čakajo.
-	Gospod Sitko, znova začne Jutijana. Gtejte, vaša otroka sta prišta. Manca in Denis. Bi govoriti z njima?
Nekdo ju potiska v ospredje. Kot ptašni taščici se stiskata k mami in brišeta rdeče oči.
-	Očka, zajoka Manca. Očka, pridi dot.
Osem tet ima in vsa se trese. V ponošenem ptašču, izpod katerega kuka razvtečena obtekica, se izgubtjajo drobne nožiče.
Denisa so same oči. Ptetena kapa mu sedi na ušesih, iz nosu se mu vteče svečka, ko upogiba vrat.
-	O, deco moja! zahtipa. Sotze mu spotzijo iz oči, kaptjajo na okensko potico, da sijih ne more sproti otirati.
Kako mu krvavi srce, ko ju vidi. Tako uboga in nemočna. Tako prestrašena!
Ko je šta firma v stečaj, je na kotenih prosit kadrovskega. Karkoti naj mu dajo, vse bo deta). Ni ga sram, vsega je navajen, samo da bo zastužit za kruh.
-	Mistiš, da smo sociatna? se mu je režat v obraz. Tu imaš detavsko, javi se na borzo, tako kot vsi drugi.
Kako obupni dnevi so stediti! Ko je ktjuvato in tiščato v prsih, ko so se v gtavi vrstite čudne stike in je pomagata samo še stektenica.
-	Site, živtjenje si nam uničit! je zajectjata Ančka. Tiščata si je robec na oči in se dušita v sotzah. Pa sem te rotita. Prosita sem te kot boga, da se ju usmitiš, najinih otrok, pa me nisi postušat. Kar naprej si se nacejat.
-	Ančka, zmeraj sem vas votio, a nišam mogao, nišam mogao, je htipat.
Odtepit seje od okna, opoteket seje nekam v notranjost, poticisti na strehah so se dvigniti.
-	Vidiš, to je za mog ...
V okenskem okvirju se prikaže puška, za njo njegova gtava.
-	Pazi! zavpije komandir. Oborožen je ...
Vrsta stretov zaštropota po steni, da se dvigne prah, da padajo okruški ometa, da se zavrti po zraku kot tadijski vijak, se na ptočniku odbije in poskoči visoko v zrak. Puška iz ptastike!
Zgoraj zagrgra, zamaje se kot izruvano drevo in končno zdrsne kot vreča pšenice pod okensko potico.
Otroka v grozi krikneta.
Začnejo kticati rešitca in se z nositi poženejo v notranjost.
Jutijana obsedi v poticijskem avtomobitu in brezizrazno strmi predse.
Ljudje se odpravtjajo domov.
Trg se vse botj redči.
Vtadimir Sorokin
Prevod: Dijana Dejak
Ruski pisatelj Vladimir Sorokin (P)S5) jt: vsestranski) osebnost l'o poklietije strojni in/emr.deiaven pa jehilženantnogilipodročjih. sprva predvsemnalikovnem.sajsejeuk-varjal/ gratlko. slikarstvom, ilustri-ranjemknjiginkoneeptualnonniet-nostjo Pisatije/ačelvsedemdesetih letih in kmalu postal eden pomembnejših predstavnikov moskovskega kulturnega	Njegova
prva dela so bila objavljena sredi osemdesetih letvIraneiji.vRusiji pa so začela izhajati Selevobdohjupere-strojke Napisal je vrsto romanov, kratkih zgodb, dram in seenarijev za tihne lilmA))) režiserja Uje Hrža-novskegapoSorokinovemseenariju smo videli t))di pri nas na lanskem ljubljanskem lihnskentleslivalu Sorokinov.) dela so prevedena v Številne tuje jezike l eta 2001 je prejel naeionalno nagrado Hooker in nagrado Andreja Helega za posebne zasluge v ruski književnosti, leta 2005 pa nagrado nemškega minisO^va za kulturo in rusko-ameriSko nagrado liherty.
je eno njegovih zgodnejših del. poleg nje pa velja omeniti Se romane t /riž/ese/o A/uroouu //Mlečen. .Szeu .š/ur/; ter trilogijo Aer/. /O'o/c)'n/)o/ in 25000 Najbolj razvpit je roman AVur/zo .su/o. ker so z njim povezani Škandali, demonstraeije in eelo javno sežiganje knjig Roman /.er/, prvi del trilogije, ho konec letošnjega leta iz.Sel pri založbi Modrijan.
IIIIKAHIRA Rast 3-4 / 2006
NORMA
Odlomki iz romana
JESEN
"Končan je z avgustom obračun, tovariš poveljnik divizije," je raportira! stotnik.
General je prikimal, zaprl planšeto in bolesttio zamežikal proti nebu, s katerega je pršil dež:
"Ja ...dež ne čaka na ukaze."
Odšla sta vzdolž počivajočih vojakov. Ko so opazili poveljnika, so vstajali, se vzravnali in mu salutirali.
"Poglejte, tovariš poveljnik, siva voda teče v potočkih z zelenih čelad."
General je pokima).
Spustila sta se v okop iti stopila k bunkerju.
Skozi vrata je planil mlad narednik, se vzravnat in hotel poročati, a general je utrujeno odmahnil z roko:
"Voljno. Od dežja mi zveni v ušesih "
"Mi pa ga niti ne opazimo, tovariš poveljnik divizije," se je opogumil vojak in se nasmehni). Izprsil sc je in dodal: "Dovolite, da vam poročam! Jesen je z nami v bunkerju. Greje sc z vročim čajem!"
"Jesen?"
"Takojc."
"V bunkerju?"
"Tako je."
"Zanimivo..."
General je stopil v bunker in odmahnil vojakom, ki so poskočili:
"Voljno. Počivajte."
Vojaki so plaho posedli. Sredi široke klade se je sukal dim iz sploš-čenega tulca, v katerem je bil stenj izobujka. Vojaki so s kadečimi se skodelicami v rokah sedeli okoli klade. Jesen se je stisnila v kot. Oblečena jc bila v umazan dolg plašč, mnogo prevelike škornje in slamnat klobuček z odrgnjenimi lesenimi višnjami na krajcih. Ob sivih ustnicah je držala skodelico.
"Je že dolgo pri diviziji?"
"Od konca avgusta, tovariš poveljnik," je zašepetal narednik, "pri Smolensku smo jo pobrali. Najbrž je prišla iz obkoljenega območja. Kdove zakaj nič ne govori, tovariš poveljnik."
"A tako. Zanimivo. Kako vam je ime?" se je obrnil k Jeseni.
Jesen je molčala.
"Ste gluhi?"
Jesen je molčala.
"Imate dokumente? Ime? Priimek? V kateri enoti? Kaj? Medicinska sestra? Radistka? Protiletalska topničarka?"
Jesen je molčala in ga gledala z velikimi žalostnimi očmi.
Jesen so ustrelili naslednje jutro.
Dež je prenehal. Ponoči je začelo zmrzovati.
Štirje vojaki iz specialne enote za boj proti vohunom so izstrelili salvo. Bosa Jesen se je zvalila na dno kotanje, od slamnika je odletel košček višnje. Specialei so na Jesen nametali veje.
Uro pozneje je začel padati prvi sneg.
mtitAUJHA Rast 3-4 / 2006
SIGNAL IZ PROVINCE
Na Simonenkovi mizi je zazvoni! eden izmed treh telefonov. Sodeč po vsiljivih dolgih signalih je hi) klie medkrajeven. Simonenko je dvignil slušalko:
"Tukaj devetinosemdeseti."
"Tovariš polkovnik?"
"Ja."
"Zdravja vatu želitu. tovariš polkovnik, tukaj stotnik Dubcov iz Dnepropetrovska."
"Poslušam vas."
"Tovariš polkovnik, pri nas ... hotel sem vam poročati ... ne vem. kje hi začel..."
"Začnite na začetku, stotnik."
"V bistvu, tovariš polkovnik, pri nas ob majhnih hišicah belih akacija opojna cveti. In tu blizu, pol ure od Dnepropetrovska, vas Županica leži, tatu na Južni ulici brhka deklica Lida živi."
"No. in?"
"Njene zlate kitke, tovariš polkovnik, so zategnjene kot z vrvjo. Na njeni obleki, na modrem katunu, pa kakor na polju migljajo cvetlice."
"A tako."
"Ja. In predstavljajte si, nikakor ni primerno, da rdečelasi pretkanec April z neslišnim pelodom pegic ji posteljo zjutraj posul je."
"Kdo pa je to?"
"Ah, neki Žid, špekulant, odvraten človek. Ampak zdaj ne gre zanj. Mislim, tovariš polkovnik, da sosedje ne gledajo kar tako z odobravanjem radostnim skozi okna. ko gre ona mimo njih v šolo s svojo torbo. Odsevajoč v oknih, tovariš polkovnik, hodi po svetu, brez naglice, dobra deklica Lida ..."
"V čem pa je tako dobra?" polkovnik je z ramo pritisnil slušalko k ušesu, zaprl mapo. ki je ležala pred njim, in jo začel zavezovati.
"Kar vprašajte fanta, ki v hiši čez cesto živi. On lega spat in vstaja s tem imenom na ustnicah! Ni brez razloga napisal na kamnitih ploščah, kamor je stopil ljubljeni škorenjček: 'Dobra deklica Lida!*, iz obupa je napisal!"
"No in zakaj kličete nas, stotnik? Mar ga ne morete sami zaslišati? Saj imate svoje vodstvo. Poročajte Zemiševu."
"Saj ravno za to gre, tovariš polkovnik, da sem mu poročal! Dvakrat. Pa ni reagiral. Mogoče je zaposlen ... mogoče kaj drugega ..."
"Zakaj pa ravno mene? Za vas je odgovoren Puzirjdv."
"Vi ste vendar delali pri nas, tovariš polkovnik, poznate te kraje..."
"Poznam že, poznam, pa kaj potem? In sploh, fant je pač napisal to, pa kaj?"
" tovariš polkovnik, ni mogoče, da ljudi ne bi ganil fanta vztrajnega žar!"
"Pustite to. Veste, stotnik, tudi Puškin je bil zaljubljen, tudi Heine je najbrž ljubil."
"Ampak tovariš polkovnik, saj bo zrasel, zaslovel bo!"
"Potem bo pa prej ali slej zapustil svoje penate ..."
"Ulica postala mu bo pretesna za to velikansko ljubezen! Saj za zaljubljenega ni pregrad, zadrega in plahost sta laž! Na vseh križiščih planeta napisal bo njeno ime. Za to gre!"
Polkovnik se je zamislil, podrgnil si je gosto obrv.
UTHRATURA Rast 3-4 / 2006
Tudi stotnik je obmoikni).
V siušaiki je rahto brenčaio in včasih seje zasiišato kratko prasketanje. Minita je minuta.
"Govorite?" je nekje v btižini zazvenet gtas tetefonistke.
"Ja, ja, govoriva," je zagodrnjat Simonenko.
"Govoriva, govoriva," seje odzvat Dubcov. "No, kaj naj storimo, Sergej Ateksandrovič?"
Simonenko je zavzdihnit:
"Postušaj, stotnik ... pa naj, konec koncev, piše."
"Kako to?"
"Tako pač. Naj piše. Na južnem tečaju z ognji. S pšenico v stepah Kuhana. Na ruskih potjanah s cvetticami. tn z morsko peno na morjih."
"Ampak tovariš potkovnik, tako bo še sptezat na nočno nebo, vse prste si bo opeke) ..."
"Pravdno, tn kmatu zatem nad tiho zemtjo ozvezdje Lide bo vzšto. tn nad nami po nočeh, na temno modrih nebesnih straneh, še dotga teta sveti naj pretepih teh besed sijaj. Jasno?"
"Jasno, tovariš potkovnik."
"Tistega špekutanta, kako mu je že ime ..."
"Aprit, Semjon tzraitjevič."
"No, tega Aprita predajte poticiji, naj se ona ukvarja z njim. Nobene potrebe ni, da bi se ptoditi špekutanti."
"Prav, tovariš potkovnik."
"Zemiševa pa tepo pozdravite."
"Vsekakor, tovariš potkovnik."
"No, pa srečno."
"Na svidenje, tovariš potkovnik."
SAMOTNA HARMON!KA
Nikotaj tvanovič je trikrat zavrtet razrahtjani ročaj, pritisnit stušatko na uho in gtasno zašepetat, pri čemer si je z roko pokrit usta:
"Hato! Mesto? Gospodična, prosim, vežite me v urad NKVD. Ja. Ja. Seveda, seveda, nič se mi ne mudi ... "
Z drhtečo roko si je pogtadit neobrito tiče in poškitit proti majhnemu oknu. Za umazanim stektom je sijata debeta tuna. Na okenski potici so rumenete posušene ose.
Nikotaj tvanovič seje strese) in se še botj prižet k stušatki:
"Ja! Ja! Dober večer! ... Ja, oprostite, s kom pa govorim ... z dežurnim častnikom? Tovariš dežurni poročnik, se pravi, oprostite, častnik ... tukaj smo, tukaj je knjižničar iz vasi Mata Kostin-Nikotaj tvanovič Kondakčv. Ja. Oprostite mi, prosim, vendar je zadeva žeto, če povem naravnost, žeto pomembna in takšna, reke) bi, nerazumtjiva." Sktonit seje in hitro zašepetat v stušatko: "Tovariš dežurni častnik, gre za to, da je zdaj pri nas spet vse zamrto prav do zore - niti vrata ne zaškripajo, veste, niti ogenj se ne prižge. Ja. Ugasniti so ga. Stiši se samo, kako nekje zunaj btodi samotna harmonika. Ne. Nisem je videt, ampak jo dobro stišim. Ja. Včasih je na potjih onstran vrtnih vrat, pa se spet vrne nazaj, kot da v temi nekoga išče, razumete?! tn ga nikakor ne more najti. Saj v tem je stvar, da ne vem in nisem videt, ampak stišim ... Tako, ja! Judi zdaj nekje škriptje! Jaz? tz knjižnice ... Seveda ne, kakšni obiskovatci ... ja. Ja! Dobro! Ni za kaj. Ni za kaj! Aha!
Vam hvata! Aha! Na svidenje. Aha."
Odtožit je stušatko, vzet zmečkan robec in si začet otirati pot, ki muje bit orosit četo.
Uro pozneje je po nočni vaški utici v počasni vrsti stopata sedmerica tjudi v civitu.
Debeta tuna je dobro osvettjevata koče, stisnjene druga k drugi, pod nogami pa je čmokato btato.
Na tevi strani sta se v temi otožno ogtasiti dve zategti noti, zazveneti so basi in izza skrivenčene vrbe je priptavata samotna harmonika.
Sedmerica seje ustavita in hitro dvignita desne roke.
Harmonika je priptavata do sredine utice, se zamajata, zabteščate so se tipke iz biserne matice in raztegnita seje v obetaven akord.
tz dvignjenih rok so švigniti ptameni, odmev je poskočit po spečih bajtah.
Harmonika seje pognata kvišku, proti črnemu nebu z debeto tuno, vendar so znova zagrmeti streti in žatobno je zahtipata, se prekopicnita, poteteta navzdot in obviseta na povešenem ptotu.
Eden izmed sedmerice je šepetaje hitro nekaj ukazat.
Ljudje v civitu so pritekti btiže, nameriti in ustretiti.
Usute so se tipke, od ktaviature iz biserne matice je odtetet vetik kos, se zabteščat in se izgubit v travi. Pretuknjani mehovi so se še zadnjič skrčiti in zavzdihniti - mehko in brezšunino.
Maksim Sedaj ml SPRAVA Triptih narodne pomiritve XX. 201)0: loto: /vone Pelko
RAST L. XVH
Stanistav Južnič
!!
DOLENJSKI ASTRONOM FRANC BRECKERFELD
Uvod
Dolenjski plemiči Breckerfeldi so v veliki meri zaznamovali razvoj naših krajev med sredo 17. in začetkom 19. stoletja. Kdo so bili in kakšen je bil njihov prispevek k razvoju matematičnih in astronomskih ved?
Dolenjski sorodniki
Praded astronoma L ranča Konrada Breekerfclda. major Peter pl. Breckcrfeld. se je izkazal v vojaški službi pri cesarski pehoti v tridesetletni vojni. Žena Elizabeta von Bachars und Hccht mu je rodila šest hčera in enega samega sina. Naslednji dve generaciji Brecker-feldov sta se izkazali v medicinski stroki v Novem mestu. Ded astronoma Franca Konrada, doktor medicine Konrad Adam, je študiral v domačem Kolnu. Ko je vojna zajela nemške dežele, je študij nadaljeval v mirnejšem Parizu, Avignonu, Padovi, Bologni in Piši. Na povabilo kranjskih deželnih stanov je leta 1630 komaj dvajsetleten postal zdravnik v Novem mestu, kjer se je še istega leta poročil z domačo plemkinjo, astronomovo babico Eelizitas Gncdic. Nevesta je za doto dobila gospostvi leriško vas (Rukenštajn) ob Savi in Impolj-co. Leta 1643 je podedovala še gospostvo Turn v Radečah, ki ga je njen oče, Janez Jožef Gncdic, kupil leta I60H.
Kranjska je bila za Konrada Adama kar obetavna, saj je vojna hudo opustošila njegove dotnače nemške dežele ob Renu in Ruru. Po 3. juniju 1643 je nekaj časa službovat v Zagrebu, predvsem pa so njegova zdravila cenili v Vojni krajini. V viteški stan se je povzpel 3. avgusta 166), svojemu sinu Volfu Konradu pa je leta 1678 omogočil medicinsko diplomo v Bologni. Poročil gaje z Marijo Ano, hčerjo svojega sodelavca, ljubljanskega zdravnika dr. I ranca pl. Coppinija, in Julijane Justine. Coppini se je priselil v Ljubljano nekoliko po Breekerfeldu leta 1645, kmalu po poroki hčere pa je bil kot prvi kranjski /jro/o-4. februarja 1681 sprejet med kranjske deželne stanove. Leta 1687 je kupil gospostvo Ribče pri Litiji. Njegov sin Janez. Andrej pl. Coppini je doktoriral leta 1675. Postal jekmalu po smrti Volfa Konrada leta 1715; tako so Breckerfeldi in njihovi svaki Cop-pitiiji kar celo stoletje zasedali najdonosnejše zdravniške položaje na Kranjskem. Janez Andrej pl. Coppini je bil med ustanovnimi člani Akademije Opcrozov skupaj z mlajšim Karlom Jožetom Coppinijcm, mejnim upraviteljem v Senju.
Volf Konrad je po očetu prevzel uspešno zdravniško prakso v Novem mestu. Bil je lastnik Impoljce pri Krškem in Tcriškc vasi do leta 1696/97. Leta 1698 je Impoljco ob doplačilu 16.000 goldinarjev zamenjal za Morda.\ovo graščino Stari grad pri Otočcu, ki je bila veliko
ŠT. 3-4 («15-106) JULIJ 2006
KULTURA
KULTURA Rast 3-4 / 2006
priročnejša za njegovo detovanje v Novem mestu. Poteg astronoma Franca je ime) še mtajša sinova Votka Antona in Leopoida Friderika, ki sta prav tako dokončata bogostovje, vendar sta postata župnika v domačih krajih. Četrti brat, Janez Žiga p). Breckerfetd. je najprej poročit Frančiško pt. Gattenfets, hči barona Janeza Danieta Gattenfetsa in Agncs z tga (Sonegg). Janez Daniet Gattenfets je hit graščak na Gotniku	jugovzhodno od Tržiča, med tetotna t668 in
)682. Njegov brat Jurij Andrej je bit opat v Stični, drugi brat Karet pa je kot jezuit zaporedoma predavat togiko, fiziko in metafiziko v Ljubljani od teta t706 do teta t708. Močno je vptivat na mladega sorodnika, astronoma Franca Breckerfetda, tisti čas knjižničarja na tjubtjanskem jezuitskem kotegiju. tz tjubtjaneje Karet Gattenfets odšet v tdzbono in do svoje smrti spovedovat portugatsko kratjico, habsburško princeso Marijo Ano. Leta 1721 je Karet Gattenfets objavit posmrtni zapis za Hattersteinovim predhodnikom, rajnkim jezuitskim misijonarjem Kitijanom Stumpfom, ki je bit med tetoma t7t) in 1719 predsednik astronomskega urada v Pekingu. Sin Janeza Danieta Gattenfetsa, jezuit Franc, je poučevat fiziko v Ljubtjani teta t728/ 29; njegov sorodnik, astronom Franc Breckerfetd, je tisti čas predavat v Košicah.
Pl. Breckerfetd je bit uradnik državne uprave, stikarotjnih podob Živah in ptičev. V svoji knjižnici je matematične rokopise označevat z tatinskim ekstibrisom »ASr/Z?« (tohannes Sigismundus a Breckerfetd), med njimi navodila za računanje in astronomske efemeride. Zapustit je šestnajst tastnoročnih rokopisov, ki jih zaradi primanjkljaja denatja ni dat tiskati. Pisat je o matematični vedah in še posebej o sončnih urah v povezavi z njegovim starejšim bratom, astronomom Francem. Svoja rokopisna navodita za uporabo vojaške opreme je nastovit »Po?? CoM/racVef?«.
Janez Žiga se je kot vdovec poročit s Katarino t teteno Schweiger pt. Lerchenfetd, hčerko gospodarja Rocina pri Šmartnem, čtana Akademije Opcrozov Karta Heinricha Schweigerja pt. Lerchentetda, in Ane Fetizitas grofice Purgstatt z betokranjskega gradu Pobrežje pri Adtešičih. Najstarejši sin Janeza Žige v drugem zakonu je bit Franc Anton pt. Breckerfetd, topograf in teksikograf. Mlajši sin, JanezNcpo-muk pl. Breckerfetd,je bil cistercijan v Stični in seje po razpustitvi opatije zateket k očetu Janezu Žigi na Stari grad. Najmtajši sin Janeza Žige, Kart Leopotd, je bit cistercijan v Kostanjevici.
Franc Anton Breckerfetd je prijatetjevat z baronom jezuitom Leo-potdom Apfattrerjem, ki je bit doma nekotiko višje ob Savi. Apfattrer je predavat matematiko in eksperimentatno mehaniko v Gotovcu. Dne 8. januarja 1779 je Francu Antonu Breckerfetdu pisat iz. Cetovca o botj potjudnih rečeh brez znanstvenih vprašanj. »Janez Adam« pt. Breckerfetd je teta <784 in )785 zbirat stovenska imena kranjskih rasttin, ptic, žužetk in rib za barona Karta Zoisa, ki jih je uporabit v svojem rokopisu botaničnega stovatja, osnovi poznejših raziskav Henrika Freyerja.
Mtajši bratje astronoma Franca Breckerfetda so že tatiko študirali fltozofljo v Ljubtjani; tam se je najbotj izkazat njegov mtajši brat Leopotd Friderik pt. Breckerfetd, sošotec Antona Erberga in tvana Dizme Ftorjančiča. Ohraniti so se tjubtjanski zapiski matematičnih in flzikatnih predavanj Leopotda Friderika po predavanjih Dunajčana Schmetzerja, ki je teta t7t0/t t in t7t t/t2 na tjubtjanskih višjih študijih poučevat aritmetiko, preračunavanje kotedarjev, izdetovanjc ter
KULTURA Rast 3-4 / 2006
uporabo sončnih ur po Kirchcrjcvcm zgledu. Leopoid Friderik Breckerfeld je bil očitno najboljši dijak v razredu, po doktoratu iz teologije pa je pasel duše blizu doma na Zgornjem Mokronogu. Velja) je za izrednega matematika.
Schmclzer je uporabno matematiko razdelil med tri poglavja na skupno sedeniinštiridesetih listih. Najprej je popisal »krasna« aritmetična pravila na osemnajstih listih, nato pa je povzel pravila za računanje cerkvenih praznikov na osmih listih. Po praznem listu je na dvajsetih listih opisal Kirchcrjcvo teorijo merjenja časa s sončnimi urami. Po dveh praznih listih je dodal še enajst listov polnili slik. K njim je vstavil še posebno skico in devet dvojnih lepše izdelanih tabel s skicami delovanja sončne ure. Poudarjal je tehnične zglede, predvsem izdelovanje in uporabo sončnih ur na Kircherjev način. Kircher je vplival na več generacij naših jezuitov, tudi na astronoma Franca Breckerfelda.
V	aritmetičnem uvodu je Sehmelzerjev študent Breckerfeld najprej utrdil osnovna pravila seštevanja, odštevanja, množenja, deljenja, ulomkov ter vseh načinov deljenja, ki jih »veliko uporabljajo v Italiji iti pri drugih znanih narodih« po Tacquctovi aritmetiki v neapeljski izdaji iz leta 1724. Po Tacquetu je povzel številne vaje, deljenje, množenje z leve in desne strani.
facquetov učbenik je bil prvič objavljen osem let pred Schmcl-zerjevimi ljubljanskimi predavanji. Baroni Lrbergi so za svojo knjižnico nabavili prvo izdajo, ob njej pa še izdaji iz let 1740 in 1748, saj je bilo delo tega belgijskega jezuita izjemno priljubljeno. Leopold Friderik Breckerteld je citiral neapeljsko izdajo Tacqucta iz leta 1724, ki v Ljubljani danes ni ohranjena.
Letnica 1724 v posmrtno izdanem lacquetovem učbeniku, ki ga je uporabljal. Leopold Friderik Breckerfeld, namiguje, da je rokopis končal poldrugo desetletje po Schmelzerjevem odhodu iz Ljubljane. Tedaj je bil Schmclzer med letoma 1726 in 1735 profesor filozofije, repetitor matematike in prefekt matcmatično-fizikalnega muzeja na Dunaju. Breckerfeld je po Tacquctu povzet prvi del rokopisa pisal istočasno z naslednjima dvema deloma. Celoten rokopis je tako končal več let po svojih študentskih letih pri Schmelzerju v Ljubljani, kar sicer ni bilo v navadi. Brcekerfcldove zapiske so uporabljali ljubljanski študentje, ki med letoma 1718 in 1743 niso imeli profesorja matematike in so si morali potrebno znanje pridobiti s samostojnim študijem.
Drugi del predavanj je Schmclzer posvetil merjenju časa in preračunavanju cerkvenih praznikov. Opisal je navadno, lunarno in druge vrste let. Nato je opisal računanje datumov velikonočnih praznikov; določa jih prva polna luna 40 dni po pustu in seveda niso vsako leto ob istem času. Študentje so določali lego Sonca in Lune v zodiaku po desetih praktičnih vajah, zapisanih na zadnjih treh listih drugega dela predavanj.
V	zadnjem, najdaljšem poglavju seje Sehmelzer ukvarjal s sončno uro. Krog je razdelil na dele, podobno kot še danes naredimo v urah. Naštel je tri osnovne predpostavke za merjenje časa. Prvi dve sta se nanašali na Ptolemajev sistem z Zemljo v središču vesolja, tretja pa na sence predmetov. Opisal je tako vodoravno kot navpično sončno uro, podobno kot Stainer leta 1713 in leta 1716 v Ljubljani, pred njim pa Thullner v Gorici leta 1704.
Po odhodu iz Ljubljane je Sehmelzer vodil matematični muzej v
Stanistav Južnič DOIJNJSK) ASTRONOM FRANC BRFCKFRFEFU
KtJt.UJRA Rast 3-4 / 2006
Gradcu. Devet tet je bi! spovednik visokih ptcmičev. Nato je več kot dve dcsettetji poučevat matematiko in fiziko na dunajskem kotegiju in tam objavi) razpravo o Aristoteiovi tlziotogiji čtoveka.
Hrvat Lipšič je bi! med bodočimi profesorji, s katerimi je Schmeizer kot nitad magister na Dunaju ponavtjat predavanja iz matematike. Leta ) 737 je Lipšič posta! profesor matematike v Ctuju ob kratjevem astronomu Francu Breckerfetdu. Z matematičnimi predavanji je nada!jeva! v Košicah (! 738-! 74!) na nekdanji Breckerfetdovi katedri, ter v Trnavi (! 743-! 745). !\)dobno F. Breckerfetdu je Lipšič piša! matematične, Mzikatne in astronomske knjige.
Brcckcrfetdov tjubtjanski rokopis Schmctzerjeviti matcmatični)i predavanj navaja učitetja, zapisova!ca ter kraj zapisa, »nadvojvodski !icej« v Ljubtjani. Bitje ve)iko krajši od njegovega zapisa Teissovih flzikatnih predavanj v Ljubtjani, ki so bita datirana z dnem 7. septembrom !7t2. Med tetoma t7tt in !7t3 je Korošec Teiss kot profesor fltozofije v Ljubtjani po vrsti predavat togiko, fiziko in metafiziko. Dne 7. septembra 17)2 je Leopotd tTiderik pt. Breckerfetd sestavil datjši rokopis z desetimi razpravami o fiziki po Teissovih predavanjih v drugem tetniku višjih študijev v Ljubtjani. V deveti razpravi je obravnavat tastnosti naravnih tetes, njen drugi det pa je posvetit vakuumu. Najprej je opisat Descartesovo mnenje, nato pa nasprotovanja trditvam o bojazni narave pred vakuumom. Med zagovornike vakuuma je štet Ftamca Ftetmonta, še botj upravičeno pa Gatiteja in predvsem Magnija, ki je »mistit, daje dokazat vakuum«. Teiss je sprejemat zračni ttak. Opisat je Torricettijeve poskuse pri akademiji v Firencah z neprodušno zaprto cevjo, kjer se živo srebro »vzdigne za trideset prstov«. Posebej je poudaril, da živo srebro pridobivajo v kranjski tdriji. Tako se je stoves idrijskega rudnika širit ob poskusih z barometri. Po odhodu iz Ljubtjanc je Teiss prevzet katedro za fitozofijo s fiziko v Gorici, ki jo je nekaj tet prej držat Kočevar Jurij Brberg, tik pred Teissom pa Kranjec Dinzt, poznejši tjubtjanski rektor.
Živtjen jska pot
Franc pt. Breckerfetd je bit med zadnjimi Kranjci, ki so morali študirati fitozofijo dateč od doma, ko v Ljubtjani še ni bito fitozofskih študijev; novomeški frančiškani so od teta 1746 do teta 1781 poučevati te svoje gojence s tremi profesorji. Po nižjih študijih v Ljubtjani je bil Franc pl. Breckerfetd jezuitski novic v kranjski prestohiici leta t698 in )699, nato pa je kot študent fltozofije štiri teta poučevat na dunajskih nižjih študiji)). Leta )704 je v Gradcu ponavtjat snov s študenti matematike, nato pa je predavat gramatiko in vodit knjižnico v Zagrebu. Leta 1706 in t707 seje kot magister, vodja knjižnice, predavatetj gramatike in humanistike še zadnjič zapostit v Ljubljani. Leta 1708 je svojo prakso v nižjih šotah zaktjučit s predavanji retorike in vodenjem kongregacij v Linzu. Po študiju bogostovja na Dunaju je opravit zadnje zaobtjube v Judenburgu, v Zagrebu pa je med letoma t7!4-t7t7 predaval retoriko, filozofijo, vodit kongregacije, bit katehet, zapisovatcc zgodovine kotegija, knjižničar in končno še predavatetj gramatike. Odttej se je četrt stotetja posvečat predvsem matematiki in astronomiji. Leta 1721 in 1722 je na voditni ogrski univerzi v Trnavi predavat matematiko, zapisovat zgodovino kotegija in spovedovat. Leta )723 in 1728-1733 je v Košicah predavat matematiko kot prefekt sprituatov in teotoških študijev ter vodja kongregacij.
MANUALE
HOROGRAPHICUM 7 M Q_UO
Omrngtna Horotogia tam So-)<triaqu^mLunaria delinean-dturtiliclam faclli, & claraMc-
7w diMfJiVl/MP!
S.U4ttuar
Agic de horotogiis Axis ^ t r E K ^
De mobiiibus icu portatiiibus
C ASSO VlaE
Naslovnica Hrcckerlcldovcga priročnika i/. leta 1734
KULTURA Rast 3-4 / 2006
Vmes je bi) teta )724 in )725 profesor matematike in spovednik v Gradcu. Ob odhodu je v Košicah objavi) knjigo o sončnih urah in odše) v datjni Ctuj kot kratjevi astronom, prefekt sprituatov, knjižničar, prefekt šotnikov, vodja kongregacij in spovednik. Po Brcckcrfctdovi smrti pa je potožaj kratjevega astronoma v Ctuju prevzet Stovak Maksimilijan He)), ki je teta )755 posta) profesor astronomije in upravitetj cesarske zvezdarne na Dunaju. Tesno je sodetova) s pekinškim astronomom HaHerstcinom iz Mengša.
Breckerfetd v Gradcu in na Ogrskem
Med tetoma )7)8-)743 in )744-)747 je bita kranjska matematika v gtoboki krizi, saj v Ljubtjani ni bito profesorja matematike. Naš tedaj najpomembnejši matematik je bi) Dotenjec Franc Breckerfetd, ki je v Gradcu poučevat tudi poznejšega profesorja tlzikc in rektorja )jub)janskega kotegija, barona Antona Erberga z Dota ob Savi, katerega predniki so biti Kočevarji.
Breckerfetd ni bit prvi kranjski znanstvenik, ki se je uvetjavit v današnji Romuniji. Avguštin Hatterstein je bit domnevno vodja jezuitskega kotegija v Temišvarju. Breckerfetd je vodit astronomski observatorij v dvesto petdeset kilometrov severovzhodnejšem jezuitskem kotegiju v Ctuju od teta t734.
Priročnik o sončnih urah
Gb koncu stužbovanja v Košicah je Breckerfetd objavit priročnik o sončnih urah v dveh dehti z tastnima paginacijama in števihiimi skicami ter tabetami značitnosti senc sončnih ur in patic pri raztičnih zemtjepisni širinah. V prvem detu je opisat tlksne, v drugem pa premične oziroma prenosne ure, podobne astrotabom. V predgovoru bratcu seje skticevat na Kircherjevo 4r.v Afivgžrrv; knjigo je turjaški knez darovat tjubtjanskim jezuitom v tetu t697, ko je Breckerfetd v Ljubtjani pravkar vstopit k jezuitom. Rimski profesor Kirchcr je deto razdetit na deset knjig in jih posvetit predvsem sončni uri. Zgodnji stik s Kirchcrjevim opisom je opredetit Breckerfetdova znanstvena zanimanja, še posebej potem, ko je med 2. novembrom )7t4 in 25. oktobrom I7t7 njegov starejši vrstnik Sebastijan Staincr predavat v Ljubtjani o sončnih urah in poteti )7t6 o njih vodi) četo javni izpit Janeza Benjamina Erberga ob pomoči višnjegorskega barona Maksimiljana Antona Tauffercrja. V Stainerjcvem stoguje Breckerfetd tisti čas predavat fitozofijo v Zagrebu.
Breckerfetd je svojo sončno uro v Košicah umerjat vzdotž magnetnih osi Zemtje z opazovanjem nihanja magnetne igte kompasa, ki ga je postavil sredi ure. Postopek je natančno skicirat in opisat še za druge zemtjepisne širine. Raziskat je uro z vrttjivo notranjostjo in končno še gnomon s koncentričnimi krogi za mesece, dneve in ure, kot je v Ljubtjani teta )7t6 počet Stainer. Breckerfetd je opisat tudi uporabo sončne ure pri 47 ' zemetjske širine v Budi, poznejši potovici Budimpešte. Zanimate so ga nočne ure, za katere je uporabtjat sij Lune in zvezd po Bionovem zgtedu.
Breckerfetd je opisovat retrogradno gibanja Sonca, ki ga je sodobnejši Keptetjev Sončev sistem zavrget. Čeprav tega ni izrecno zapisat, je Breckerfetd gotovo upoštevat predvsem Tycho Brahejev mode), ki je bit med tedanjimi jezuiti najbotj pritjubtjen.
Breckerfetd je senco sončne ure opisat po Danietu Schwenterju, profesorju vzhodnjaških jezikov in matematike na univerzi v Attdorfu.
Skice sončnih ur i/ prvega dela Hre-ckerleldovega priročnika (Urccker-1'cid. l734.2:7H(lconismus9))
KULItIRA Rast 3-4 / 2006
Schwentcr je v svoji Geometriji opisa! geodezijo in praktične meritve s pretorijanskim meritom, ki ga je izumi! Johan Preatorius (Richter). Schwenter je dobro pozna! sodobno literaturo, še posebej itatijansko; zastove! je predvsem s prvim opisom nahvnega peresa.
Med svojimi sodctavci je Breckerfeld hva!i! predvsem patrajezuita Votsa, ki je postavi! matematični muzaj na dunajskem akademskem kotegiju po vzoru na Kircherjevega v Ritnu. Ekvinokcij je opisa! po Sehottu in Mittiesu de Chatesu. V uri je rimske števitke uporabtja) za dopotdanski, arabske pa za popotdanski čas. Ob izrazu horotogium je uporabtja! tudi zapis »horoscopium«, ki ga danes uporabljamo v manj znanstvenem pomenu. Domače sončne ure je imenovat »judenburške« po tamkajšnjem jezuitskem kotegiju.
Hreckerfetd se je skticevat na opis »fantastične« ohročaste krogte, opisane v Dcchatesovem tečaju matematike z gnomoniko v sedemindvajsetem od skupno enaintrideset delov, ter na Hionovo vodoravno linearno sončno uro. Breckerfetdov mtajši kotega, jezuit !!a!!erstcin iz Mengša, je na poti iz Portuga!ske proti Kitajski prav tako uporabtja) priročnike Dechatesa in Nikotasa Biona.
Dechatesove komentarje Evklida z uporabno matematiko iz teta !674 so štiri leta po natisu nabaviti na jezuitskem kotegiju v Ljubtjani kot prvo matematično knjigo. Dechates je bil najprej misijonar v Turčiji. Pozneje je poučevat na jezuitskih kotegijih v Eyonu in tOO km vzhodneje v domačem Chamberyju. Nato ga je kratj t.udvik Xt V. imenoval za profesorja hidrografije v Marseittesu, kjer je predavat navigacijo, vojaško inženirstvo in druge panoge uporabne matematike. Leta t673 je v Parizu nastedit Pardiesa, ki je uporabljat graftogaritma za reševanje enačb. Pozneje je Dcchates postat profesor matematike na jezuitskem kotegiji v torinu. Njegov komentar osmih Evktidovih knjig iz teta )660 so ponatisniti več kot dvajsetkrat v francoščini, tatinščini, itatijanščiniinangteščini.
Dechates je namesto sodobnejših odkritij v atgebri uporabt ja) metodo Diophanta Atcksandrijskega iz tretjega stotetja. Po drugi strani je upoštevat odkritja infinitezimatnega računa. V drugem detu prve knjige je navede! pravita za računanje togaritmov. Nato je zapisat pregtednice kotnih funkcij in njihovih togaritmov ter logaritme cetih števit.
Dechates je vsa tri deta svoje knjige dat natisniti istega teta, vanje pa so v Ljubtjani vpisati enake eksiibrise. V drugi knjigi je Dechates opisat kamnine, vojaško arhitekturo, hidrostatiko, vodomete, tokove, hidravlične naprave, optično navigacijo, perspektivo, katoptriko in optiko. V tretji knjigi je obravnavat praktično geometrijo, mehaniko, statiko, magnetizem in optiko. Uporabo matematike je razširit na geografijo, arhitekturo, fitozofijo narave, gtasbo, pirotehniko, astronomijo z astrotabom, sončno uro in kotedar. V mehaniki je geometrijsko dokazat Gatitejevo sorazmernost poti s kvadratom časa pri pospešenem gibanju in s tem nasprotovat Fabriju in drugim jezuitom.
Nemški prevod Bionovega priročnika matematičnih naprav iz tet !7t3 in 1717 je graški študent, Radovtjičan Matija Prešeren (Mathias Preshercn), nabavit v Ljubtjani teta )728, ko je Breckerfetd začet predavati matematiko v Košicah. Kratjevi inženir matematičnih naprav, Bion, je opisat in narisat mikrometer v starejši in de ta Hirovi izvedbi, posebej prirejen za meritve med prehodom Merkurja čez ploskev Sonca, ter astronomski kvadrant. Obravnaval je tadijske pripomočke: kompas, napravo za dotočanje navezne višine zvezd, kva-
KtJt.HIRA Rast 3^t / 2006

drant in zemljevide. Zelo uporabna je bila Bionova krožna številčnica v obliki ure s kazalcem za napovedovanje mrkov Sonca in Lune. V poznejšem privezu je Bion dodal še skice in opise optičnih in lii-drostatičih naprav. Leta 1727 je sestavil kamero obskuro za kopiranje slik. Čez štiri leta je njegovo službo podedoval sin Jean-Haptiste Nicolas Bion, kije prav tako postal kraljevi inženir.
Disertacija o sprcmcntjivi dotžini nihata v uri () 742)
Breckerfetd se teta )734 še ni preveč zanimat za mehanske ure, kar je dodobra nadoknadil osem tet pozneje. Nihajno in vzmetno uro sta opisata že Gatiteo in ttuygens, vendar je ura z nihatom postata zares zanimiva Sete potem, ko je britanska vtada teta 17)7 razpisata do 20.000 funtov nagrade za uporaben pomorski meritec časa. Uspešen je bit predvsem Harrison s četo vrsto ur po tetu 1728; po posredovanju angteškcga kratja je končno te dobit nagrado teta ! 765. Dobro obveščeni Breckerfetd je tahko poznat Harrisonovo deto, predvsem pa raziskovanja njegovih francoskih tekmecev.
V Ctuju se je Breckerfetd totit vprašanja, ki je že več desettetij razburjato znanstvenike. V tetih )672 in 1673 je pariški akademik Richer meri) na 5" severne širine v Caycnnu, gtavnem mestu francoske Gvajane. Opazit je, da je treba nihato ure skrajšati pri metjenju točnega časa htiže ekvatorju. Pojav je izzvat dotgotctne spore gtede oblike Zemtjc, v katerih je sodetovat tudi Breckerfetd z observatorija v Ctuju. Končno zmago so Ncwtonovi teoriji o Zemtji, sploščeni na potih, prineste Sete meritve potdnevnika v Peruju v tetih )736 do )744. tzstedki odprave so bili objavtjeni teta [748, že po Breckerfcldovi smrti. Za sptoščenost Zemtje so izmeriti t/2t7 premera. Podobne rezultate je dobit Nevvtonov prijatelj Edmund tJatley na otoku Svete Uetcnc, ki gaje pozneje prostavit Napoteon. ttatteyjcve rezultate je Breckerfetd gotovo poznat, saj se je ttattey dopisovat z Janezom
Stanislav Južnič DOI.LNJSKI ASTRONOM hKANCBKLCKLKtLU)
Ktll.UIRA Rast J 4 / 2006
Vajkardom Valvasorjem, leta 1703 pa je v tajni misiji angleške kraljice obiskal Dunaj in Ljubljano. Hreckerfeld je bil tisti čas učitelj v nižjih dunajskih razredih; bržkone ga je prav HaHcyjcv obisk navduši! za astronomske vede.
Sklep
Hreckerfeld je bil vodilni med našimi znanstveniki, ki so se uveljavili v Romuniji. Ni pa bil edini. Generacijo pozneje se je v femi-švarju izkazal banatski navigacijski direktor, Gabrijelov brat lobija Gruber. Potomec višnjegorskih baronov, Janez Siegfried Hcr(i)bcrt Taufferer, jc med prvimi plul po Donavi skozi romunske kraje. Zdi se, da so se naši predniki v daljnih romunskih krajih uveljavljali bolj kot danes.
KAZALO OSIB
Leopold baron Aplaltrer (* 16 10 17.11 grud Grmnčo v kraju Zavrstnik pri Šmartnem pri l.itiji;SJLH.I747[)unaj;'l'9. 12. )8()4Gy0r)
NieolaiBion(*l652;tl733l'ariz)
I ranu Anton pl Breekerleld (* 31 12. 173*7 Stari grad (Altenhurg, krSčen 3. I 1740); f 30.
I I806 I juhljana)
I rane Konrad pl Breekerleld (1'leSko-Breekerleldt. 1'reekenleldt. 1'rekenleldt. * 17 2. 16X1 l jubljana; SJ 1607 Ljubljana; f 29 10 1744 Cluj (Glaudipoli. Klausenhurg. Kolozsvar) v Transilvaniji (SedmograSko. Urdelj)). l'o drugih virih umrl dve leti pozneje (ARS, AS 1075. Zbirka rodovnikov, Sk.l.St.30)
I rane Konrad (Adam) pl Breekerleld (* 1610 Jolieb oh reki Kur, 30 km zahodno od Kdlna; t 1665 Novo mesto)
lelizitas Gnedie s l urna v Radečah oh Savi (rurH 7/mrr; Ae/ ArAcArreA). poročena 1630 pl Breekerleld)!'med 1643-1675)
IrančiSka pl Gallenlels, poročena 1715 pl. Breekerleld (f 1734)
Katarina Helena Selirveiger pl l.erehenteld. poročena 1734 pl Breekerleld (f 1786)
Jane/ Žiga pl Breekerleld (Sigismund. * II 12 1689 Stari grad (Zagrad) pri Otočeu oh Krki (ali Novo mesto po ARS, AS 1075, Zbirka rodovnikov. Sk. I. St 30; f 10. 6. 1760))
Jožeta pl Breekerleld (t 1760 I jubljana (ARS. AS 1075. Zbirka rodovnikov. Sk. I, St. 30)) Leopold I riderik pl Breekerleld (hriedrieli. * približno 1694 Ljubljana; t 1723 Gorenji Mokronog (()hernassen! uss))
Maria Ana pl. Goppini poročena 1680 pl Breekerleld (t 1723)
Volk (Wolt) Anton pl Breekerleld (t 1736)
VolfKonrad Breekerleld (* 1652 Novo mesto; t 10 5. 1715 Stari grad. Zagrad pri Otočeu)
I rane pl. Goppini (* približno 1609 Italija; t L 8 1689 Ljubljana) .!une/AndrejpLGoppini(*l8. K) 1653 Ljubljana;'!'po)7!5). KarlJožetplGoppini(*3L5l664[.jubljana;+IXI689liub!jana) G!atidehratu,'oisMilletl)ee)ia!es(*l62)Ghamhery. I00 km vzhodno odl.yona;S.II636;t 28 3. !678 lorino).
Ignaeij Dinzl (* 30 7 I679 lurn pod Novim gradom. SJ 20 II) 1695 Ljubljana; f 19 6. I743l.juhljana).
hrane Gallenlels)* 25 I 1696 Bled; SJ 27. 10. 1711 I.jubljana;t4 6 1733 Ljubljana) Jurij Andrej (iallenlels (Georg Andreas, menih Anton. * 1654 Bled; t 17)9 Stična (Paseoletti. 1998.69))
Janez l)aniel(iallentels(t 1726)
Karel (iallenlels(*6 L 1673 Bled; Sl 22 10 I689l.juhljana;t 18 9. 1741 Lizbona) JanezJožel(inedieslurnavRadečah(j'l628)
Jolmllarrisonl* 1693 hotilhy;t 1776 London)
Nieholasllartsoeker(*l656;tl725).
Karl IleinriehSehtveiger pl Lerehenleld(t 1736)
JeanRiehcr(*l630;ti696)
Stanislav.lu/nič ))()!.INJSkl ASTRONOM PRANCBRICkURIIIT)
lranaSahmal/ar(*l678 Dunaj;S.I 1695 Dunaj;t 1738 Dunaj)
Danid Sahwantar(Sahwantarius. * I585;t 1636).
kaspar Sahott((jaspar. * 1608 kOnigshotan pri Wur/hurgu;SJ 1627 Wtir/burg;t 1666 Wt)r/burg)
Jana/Siag!'riad)lar(i)bartlaul'l'arar(*23l2l750liuhliana;t 24.5. 1796)
IH! RADIRA
Bačar, karal. 2004. G/adrva ra da/crr/,sAr Arag/a/ŠAr /cA.s/Aarr. Novo mesto: knji/niaa Milana Jaraa.
Birm. Niaolas. 1699. A'G.sagc dc.s (i/rrAc.s 6^c/c.src.s ar Včr/c.srrc.s ar t/a.s .S'/r/rcr*c.s. sa/varrr /a.s r/r//er-arrra.s ,Sy.srarrra,sda Marrdc. /A-čcede d'rrrr 7Pa/rč dc Co.srrrogra/r/rre. Ponatisa: l'aris: Boudot 1717; 1'aris Brunat 1728; Parisduarin and Nyon 1751 Angleški prevod 1723.1758 Doppalmayarjav nemški prevod
Bion. Niaolas. 1709. /Pa/re dc /a caa.srracr/arr ar r/as /rr*racr/rarrx rr.sagc.s dc.s rrr.sr/rrarcaAs r/a rrrrrr/rcrrrrrrrr/rrc.s dvec /c.s /rgrrrc.s rraaas.srrrra.s /rarr/ /rrrrc//rgcrrcc da ca r/a/rd. Pariš Doppalmayarjav pravod: Arca/ar/Jrarr, Ae/rr/rrrrrcrAarrrg/. /r*arrraxrx. /rrgrrrcrrr*.s dr c. rVcacra/rrcr arar/rcrrrar/.scAc IPdr*cA.scArr/c adcrgrrrrrd/rcAc /IrnraArrrrg. u ra dre rrrarAcrrrar/.scAc Ar.sr/rrrrrcrrrca mrrr rr//crrr .sc/rrA/rr/r rrrrr/ aaa /rr rrr gcArrrrrc/rcrr. .sarrr/crrr arrc/r rrrr/drc Ac.src rrrrr/are rr/rrrc.src /!r*t rrr vaavar-rrgarr. rrr /rr-aArrcrr. rrrrd a//frert rrrr grrrarr .Strrrrr/ rrr ar/rrr/rar; .srrrd. I aip/ig: Bai !'atar C. Monath, 17)3 (NtJk-21406). Privezano: Dar nauan Mathematisahan ITcr-A.sc/rrr/c... Ntirnbarg: Monath 1717 (NUk-7950). Nemški ponatisi: 1721. 1741, 1765.
Braakarlald. I rana. 1733. T/arrrra/c //arogra/T/r/crtrrr. rrr r/rrrr arrrrrrgeaa /rrrrvr/rrgrn, rrrrrr .srr/rrr rrr
r/rrarrr/unariadalinaandiartiPraiuml'aai!iatalaramalhodoaxponitur. Induasdivisumpartas
riuarumpriniaagildahorologiistlsis.altaradamobilibussauportntilihnslditionsaaunda
1734. /'rrr-.s /. ar //. Cassoviaa: lypis Aaadamiais Joannam I lanriaum I rauanhaim
Braakarlald, I rana 1742. /Jr.s.scrrrrrradcdcvrarrarrrArr.s/vrrr/rr/arrrrrr Culuj
Braakarlald. I rana. 1742 A/rrr rrrrrrsr/rar* Grrrrr/crrsr/rrrrr da.s tl rrrrdcr r/rarrgcrr GrradcrrAr/r/.s rrr
A7arr.wrrArrrg. Culuj
Braakarlald. Jana/Adam 4 9 1784 Namandarinkraintiamainhakanntanholanisahau (iawltahsc. A//A' Rkp 367/1. 14 listov 340 x 225 mm
Braakarlald. Jana/ Adam. 12. I 1785. Naman dar Vogal. Insaktan und Pische V/7A' Rkp 367/1! 8 listov 340x325 mm
Dadia. Žarko 1982. /^avr/esregraArrrrArrraaa.srr rr //zvara 1-2. Zagreb: Svaučilištna Naklada liber
Daalialas. Clauda Pranyois Millat. 1660. Ae.s e/drnerrr.s d'A'rrc/rde cxrdrrjič.s d rrrrc rrrrrrrrcrc aoMve//eerrzexyacr7e.
Daabalas, Clauda Prangois Millat. 1674 /A P. C/rrtrdrr /Tarrcrscr A7r7/rc/ DccArr/c-s (mrrrAczrca.sr.s c' .Srrr rcrrrrc ./c.srr rrrr.srr.s. .scrr. rrrrrrrdrr.s rrrar/rcrrrar/crr.s rrrrrvez.sarrr mrrr/rc.srrr Orrrrtrrrrr rrrrrrrs r rrrrr/r/cr rcrrs /.rrr /rr/rs /r/rrvrs ocra. az/rarcr/cac. //rcrrr/rrsrs s/r/rcrrrr' rr rgorrrrrrrcrr rrrr' (rcrrrrrcrr rrrrrr pzacr/ca. rrrecAarrrca. .srar/ca, geogza/rArarrr rrarvcz.sa/crrr, rzac/a/rrrrr dc magacrc, azcA/rccrrrza c/vr/e dr azrcrrr /rgrrazrarrr. I-III. !.yon: Anissoni. (NtJk-4209; Hkslihris: /J/A/rar/rcca /7ri/rr.srr/r/irr a (Jrrrrr/rr /rrsr r r/rrrrs / 6 7<S. d dreto ('rd/egra /rrrs/crrr rcrrsrrrr. rrc rrrra/aga r<r//egrt ,S'rrcrr.s./c.sr<AaAacrrrr.sczr/rrrrzr/r.wz)Ponatis:!690l.yon:Anissoni Daahalas. Clauda P'ranyois Millat 1680. (Jaadcrrr AAcc/raarca cr .srar/ca cx Dc.s GAa/c.s. (irmak. Mirko Dražen 1963. Rukovat starih madiainskib. malamatičko-li/ičkih. astronomskih, karnijskih i prirodoslovnih rokopisa sačuvanih u llrvatskoj i Sloveniji /Za.s/rravc r gradrrrrr /ravr/csr rrrrrrArr ./. IX/ ', Zagre/r. I: 259-342.
Ilallarstain. Avguštin. Hall. Maksimilian 1774. Ohsarvationas Astronomiaaa ah Anno 1717 ad ann 1752. a Patrih. S. I 1'akini Sinarum l-aataa aat auranta R P Maxim Hal! a S J astron 6'aas Rag. I Iniv Vindrth Vindohonaa. apud Nob Da I rattnarn. 1768. 4 mai P I pag 382. I' II pag 448. rVova aera cr-rrdrrrmrrrr anni 1772 puhliaata (junij), št 4. I ipsiaa 155-159
Jura.Janko l938 ()Novam mestu oh k(!nauXVIIIstolatja. Irana Antonpl Braakarlald
Ar rrrrrAa. 5/2-3: 88-106. Ponatis: 1993. P rana Anton Braakarlald o Novam maslu 1790. ./arčev
r/)rrrrrrAr'ar/rr*averrr/rrrr'tt*etrNovomasto:Dolanjska/alo/ha!3-27
Jara, Janko. 1969. Mrvamcsra. /365-/965 /vrT/rcvAr cargadavdranresra Maribor: Ob/orja,
Novo masto: Dolenjska založba
klll.l URA	Jr'"^o. 1995. Novo masto //a.sr 6/3-4: 95-223.
Rast 3 4/ 2006 Juričia Čargo. Daniela. 2002 Potovanja Pranea Antona Braakarlalda v Istro lata 1803 ArarrrAa 50/2:171-184.
302 kirahar. Atbanasius. 1646. /Ir/rarra.srr Arrr/rrvr / rr/dcrr.sr.s /Jrrc/rarrrr c ,S'ac. //.57/ /hcs/u rcrr
KGI.ITJRA Rast J 4 / 2006
303
D/zzzz zzz //ezAz/zo/ezz.sz. & /Ivezzzozzezt.sz .SoezeZoZz.s /AST/ Gtzzzzzo.szz.s DzzezzZo/zzzzzz /zzzgzzonzzzz. e/ A/oZ/ze.so.s. zzzzzzc /zzzzzz.s /n /Zonam« t'o//egzo /Vzr/č.s.soz'z.s Ort//;;«/'// /Iz.s A/tzgz;o /.zzezA rt Z zu/uzze. /n z/erezzz /.zAz-zr.s z/zjte.sZo (Tm/m.s /ITzzzzzzrzzr/rze /.zzczx eZ //zzzAz*oe m zzzzzzzz/o. rzz<yzze ac/eo zzzzzvez.sa zzoZzzzo, vzze.s e//bčZusz/ zzZz novo. //o varzo zzozzzvzzzzz z-eoozzTzZzozzzzzzz/ v/zerzzzzzzzzzzzz exzAzZzozze. rzr/ vor/o.s mor/o/mm zz.szz.s. /zozzr/zzzzZzzz Romae: Hermannus Seheus. I.udovieus Grignani 2: 167) (Amsterdam)
l.ukaes, I adislaus. 10X7-10X8 (TzZo/o^zzs gezzerrz/z.s .sva /Vozzzezze/oZoz Azogz<z/r/zzrz<x /zrv.szzzzozzzzzz /Vovzzzrzzze .Izz.sZzzoe .SorzeZzzZz.s /e.szr //333-/773/. I-III Rontae Institutum hisiorieim S .1
Mušič. Drago 1004 Zdravstvo starega Novega mesta ArotzzAa 7. 10-25
Nardi. Joseph 1000 On (ialileanoeeeentrieo II Gesuita brangois M dlet Deeliales tra (ialileo e Newton. 4rx7?zve.s /zzZez'zz<zZzoz;rz/e.s T'//z.s/ozze z/e.s .sczezzce.s. 40/142: 42-74.
1'aseoletti. Maddalena Malui 1008. /-..v zzzrzvrv.sa /z/zz/oxo/zAzo. .S'Zozzz/ze AzzzoceAe oozr /e Ze.sz TezGe.szzzZzTzGoz-zrzzz Gorizia: l aguna
Schiviz von SehivizhotTen. I udwig. 1005. /Tez 4r/e/ /a &v A/oZzzAe/r/e.s' //ezZrot;Zzzzzz.s Azzzzz;
(ior/ samozaložba
Sebott.tiaspar.Kireher.Alhanasius 1666 .loeo-seriorumnaliiraeetartis. sive Magiaenaturalis eenturiaetres.llerhipoli
Sehwenter. Daniel 1624. (/eozzzeZzza/VoeZzeo. /Vovoe v/ IzzzZzz Ponatis 1627 Norinbergae: Simon )lalhmayer
Selivventer. Daniel 1636. /Oe/zzzzs /'A^.szro-A/zzz/zezzzoZzczze. zzzzzZ/zezzzzzZz.sr/ze anJ/Ta/oso/Tasc/n' ezr/zzzr/z.sZzzzzz/ezz. Ponatis: 1653. Norinbergae Dtimler
Smole. Majda 1082. (/zo.šo/zze no zreAz/ozz/ezzz Azzzzr/.sAezzz. Ljubljana: DZS
Sommervoge). Carlos. I800-1000 /JzA/zoZ/zez/zre Te /o ('o/zr/rogrrzc Te ./e.szz.s. /Tezzzzeze /MzZze //z/z/rogro/Vize /tor /ex /'ezex Izzgu.sZ/o e/ .l/ovs Te /JoeAez. .\'oave//e /.//zZzozz /zor* (/zz/os .Sozzzzzzezvzzge/. S'../. .S'Zzo.sAozzz^eoz.s. 7bzzze /-/A. Bruxellcs-Paris : puhlice par la Province de Bclgiquc
Stoeger, Joannes Nepomuk 1855. Sezz/tZoze.s /Vovzzzezrze Tzz.sZzzzveoe .Soc/eZo/z.s Te.szz ob e/n.s zzzzgzzze or/ zzo.sZzo zz.sz/zze Zezzz/zozrz /-///. Vienna: I ypis Congrcgationis Meehitharisieae Uršič. Milena. 1075. Tore/Ao/o.tono /.'zAezg /n zz/egov/zo.sAzz.s o.snzzzAo ro /ZZeroz-no rgzzTovzzzo Azzzzz/.sAe. I.jubliana: S A/O
Vols. I rnsl 1714 /zz.sZzZzzZzozzzzzzz zzzzzz/ztzzzzzZztzzzzzzzz /z/uz z/es Viennae: Joannis Sealpri Jaeobi. (ieorgii Seblegel. Georgii Sehmuzer. Z.ve/.ki 1-3 v isti knjigi. 21 cm Vrhovec. Ivan. 1801 Zgoz/ovznoVovegozne.sZo. Ljubljana: Matica Slovenska.
ARHIVSKI VIRI
ARS. Dolski Arhiv, lase 75 (Breekerleld)
ARS. AS 1075, Zbirka rodovnikov, šk. I. št. 30.
Sehmelzer, I rane. 17)5/16. Iraetatus Mctaphysicus Profcssorc R P. Sehmelzer Physiea partieularis De eorpore animato et inanimato Iraetatus Arithmcticus Professore K P Michaele Bombardi e S.J. Viennae Austriae 17)5. Iraetatus Irigonometricus.. Iraetatus GeometrieusPraetieus DemonstratiohrevisIheorematumseuPropositionuniLuelidarum lithiea Aristotelis. Iraneiseo Ruek. Zo^z*eA. S'/J. R 4160.
Sehmelzer. brane 1711-1725 Brevis in Mathesin Induetio . I radita a Rdo Patre I raneiseo Sehmelzer e Soc .lesu et cxccrpta in Arehidueali )ycco l.ahaeensi a l.eopoldo briderieo a Ureekerleld) Physiea. ae Mathcsco studioso in Gymnasio l.ahaeensi /M', Zbirka rokopisov. 144 60 listov 1X5 x 140 mm
leiss(lheiss). Jože 1.7.0 1712. 1'ars 2'" 1'lulosopbiei Iraetatus in Vlil lihrosPhvsieorum Aristotelis. sive de Physiea Auseultatione I radita a R P Josepho I Iteiss philosophia prolessoris e Soete Jesu ordinario et c.vccripta a l.eopoldo briderieo a Breekerleldt. in Gymnasiol.ahaeensi Dies7Mense Septembri Anno 1712. A/7ARkp3l6 253 listov I85x 140 mm
Povzetek
Opisali smo pomembno dolenjsko družino Breekerbeld med koncem 17 in začetkom 10 stoletja Pregledali smo njihovo posest, ki jim je omogočila pridobivanje razmeroma visoke izobrazbe Med člani rlružinc smo izpostavili jczuitabranca. ki sc je kot astronom uveljavil doma. v Gradcu in na tedanjem Ogrskem Podrobno smrt raziskali njegova razmišljanja o sončnih in nihajnih urah. Pregledali smo knjige drugih piscev, ki jih je uporablja) pri svojem delu
Ključne besede: Brcckcrlcld, Dolenjska, zgodovina astronomije.
Tine Kristan
Spomenik l'rini«/a rruharj<m;i RaSici. kisogaodkriliS junija 1952. leta: posvečen jo)očctu slovenske književnosti in kulture«!
KUIJIHRA Rast 3-4 / 2006
TRUBAR, OCE SLOVENSKE KNJ!ŽEVNOST! !N KULTURE
ObiskTruharjeve domačije na Rašici
Ogted razstave Od prvih zapisov do miniaturne knjige avtorice Barbare t^ečnik v Trubarjevi čitatnici je izvrsten uvod za obisk pred teti obnovtjene Trubarjeve domačije na Rašici. Po domačiji, urejeni kot muzej, že osemnajst tet vodi Andrej Perhaj, pedagog in vodič iz Vctikih Lašč. Obiskovatcem posreduje živtjenjsko pot, doto iti pomen Primoža T rubarja, očeta stovenske knjige. Med rednimi obiskovatci so tudi osnovnošotci. Ob teti ogtediti Andrej Perhaj zaskrbljeno ugotavtja, da imajo šote iz teta v teto manj učenk in učencev, sama domačija pa je večkrat v finančni stiski.
T rubarjeva domačija je kutturni spomenik. Na začetku vasi stoji spomenik Primožu Trubarju. Zasnovat ga je arhitekt Vinko Gtanz, ptaketo Primoža Trubarja v bronu pa je izdetat Vtado Štovičck. Spomenik iz. kraškega kamna ima obliko obetiska in meri 3,6 metra, odkriti pa so ga H. junija ]932. teta. Ob 400-tctnici T rubarjeve smrti 1986. teta so domačijo, ki stoji na bregovih rečice Rašica, obnoviti Domačija obsega Trubarjevo spominsko tiišo s sobo iti mtinotn, imenovanim Temkov mtin. Na otoku je žaga venecijanka; v gospodarskem postopju so htev predetati v krčmo, skedenj pa v gaterijo.
Primož — Prinms — prvi
Samo spominska hiša jc zgrajena na temeljiti tiste tesene, v kateri se je t rubar rodil 8. junija t 308, dan pred godom svetnikov Primoža iti Peticijami. trne Primož izhaja iz tatinskega Primus prvi, najboljši. Zanimiv je tudi priimek. Pravni zgodovinar Sergej Wilfan raztaga priimek Trubar (Trobar) kot oznako za tistega vaščana, v čigar rodu je dedna dotžnost, da ktiče z rogom kmete na ttako. Primožev oče Miha je bit tesar in ktjučar rašiške cerkve sv. Jerneja ter mlinar v mtinu, ki jc bil v tasti grofa Auersperga na btižnjem gradu Turjaku. Podjetni, bistroumni in pobožni oče Miha iti mati Jera sta bita na turjaškem gradu dobro zapisana. T urjaški grof je tako teta t320 dovolil, da je oče Miha posla) dvanajsttetnega sina Primoža v gtagotjaško šoto na Reko najbrž z žetjo, da se izšota za duhovniški poktic. Konec tega teta, ](). decembra, je nemški teotog in reformator Martin Luther v Wittcmbcrgu demonstrativno zažgat papeško bulo, s katero je papež Luthru zagrozit z izobčenjem in na ta način dokončno pretrga) stike z Rimom. V tem času je gtas o reformaciji prišet v naše kraje. Leta 1323 je začet v Trstu na dvoru škofa Bonoma detovati prvi reformacijski krožek. Soroden krožek so nekaj let kasneje ustanovili tudi v Ljuhtjani. To je bit čas propadanja cerkvene disciptine, kmečkih uporov in turške nevarnosti.
Nevarni turški vpadi
V tem času je bita Rašica pomembno gospodarsko in prometno središče vetikotaške pokrajine. Tu se je križata važna trgovska pot iz Hrvaške, prek Novega mesta, po dotini Krke, mimo stiškega samostana, do Rašice in čez Btoke v vinorodno Vipavsko dolino ter T rst. Druga pot pa jc vodita iz Ljubtjanc proti Kočevju in Reki. To križišče je bilo dokaj živahno. Na tem koncu Dotcnjskc se jc razvijalo
l ine Kristan TRUBAR, OČU SLOVLNSKL KNJt/.IVNOSIIINKUI.HJR!
Detajl vhoda, na icvi je bronasto I ruharjevo doprsje
Žaga/je/om
KULTURA Rast 3-4 / 2006
tužinarstvo, cvetela je suha mha, trgovina s kožami in preprodaja najrazličnejših vrst. Skozi Rašico so tovorili ali prevažali razno blago. V otroških letih so se Trubarju vtisnili v spomin potujoči trgovci, vojaki, romarji, klativitezi in tudi umetniki. Trubarjev oče je bogato poplačal hrvaškega slikarja, ki je s freskami poslikal domačo cerkvico sv. Jerneja. Zaradi gostega prometa so na Rašici imeli mitnico. Pozneje so postavili v vasi »ta veliko hišo« z gostilno, pošto in hlevi, kjer so menjavali poštne konje. Cesar Friderik III. je konec 15. stoletja izdal listino, da smejo podložniki s kočevskega in ribniškega območja prosto trgovati z živino, platnom, suho robo, medom in vinom ter drugimi domačimi izdelki. Cesar je listino podpisal, da se zaradi številnih turških vpadov obubožani ljudje ne bi začeli izseljevati. V Trubarjevih otroških letih so mu vzbujale strah pripovedi o Turkih, ki so 1471. leta taborili na Rašici, pet let kasneje so bili v Kočevju in na Blokah, opustošili Turjak in Čušperk, leta 1491 Dobrepolje in Kočevje, šest let kasneje, leta 1497, pa požgali Ribnico in trideset let kasneje Rašico ter Trubarjevo rojstno hišo. V tem obdobju so Turki kar dvain-dvajsetkrat ropali v teh krajih.
l ine Kristan IRtJBAR. OČK St.OVHNSKH KNJ!/.i:VNOSI'!!NK))!.HtHt:
Obnovljeni lunkov mlin./grajen na temeljih pogorele Trubarjeve rojstne hiše.
KtJLtttRA Rast 3-4 / 2006
Strah pred l urki jc tudi Trubarja že po letu dni šolanja pregnal z Reke v Salzburg. Ob študiju se je preživlja) s petjem. Kot pevec je 1523. leta odšel v trst in pel v škofijskem zboru ter postal osebni strežnik tržaškega grofa in škofa Petra Bonoma (1548 1546).
Škofa Bonomo in Vergerij
Peter Bonomo. škof. na katerega sta vplivala renesansa in Erazem Rotcrdamski. kritik cerkvene nadvlade, je v mladem Trubarju odkril njegove talente, zlasti pridigarskega, in ga jeseni 1527 poslal študirat na dunajsko vseučilišče. Pred Turki, ki so 1529. leta pod poveljstvom Sulejmana II. pridrli pred Dunaj in ga oblegali, se je Trubar pravočasno umakni! nazaj v Trst k svojemu zavetniku iti mentorju. Naslednje leto je Bonomo dvaindvajsetletnega Trubarja posvetil v maš-nika in mu dodelil župnijo Laško pri Celju. Leta 1535 so voditelji protestantskega krožka v Ljubljani poklicali T rubarja za slovenskega pridigarja v stolnico. Ker je v svojih pridigah kritiziral novo božjo pot na Sveti gori pri Gorici, seje moral spet umakniti v trst, kjer je 1540. leta postal Bonomov tajnik z lepimi dohodki in pridigar v Trstu. Na škofovem dvoru se je seznanil z zgodovino iti literaturo od antike dalje, z duhovnimi tokovi svojega časa in različnimi strujami reformacije: luteranstvom. kalvinizmom in cvinglijanstvom. »Glavni pobudnik za Trubarjev načrt prevajanja cerkvenih tekstov v slovenščino ni bil Bonomo, ampak Peter Pavel Vergerij, koprski škof,« v najnovejši italijanski študiji o Petru Bonomu ugotavlja lani Stcfano di Brazzano.
Izreden govornik s prijetnim glasom
V Trstu je Bonomo seznanil Trubarja z nekaterimi glasniki cerkvene reformacije in ga leta 1542 znova napotil v Ljubljano. Prek ljubljanskega škofa Frančiška Kačijanarja, doma z gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem, mu je pomagal do kanonika in stolnega pridigarja. Ljudem je pridigal v duhu Erazma Rotcrdamskega, se ravnal po svetopisemski razlagi švicarskih cvinglijanskih reformatorjev Hcinricha Bullingerja ter Conrada Pellieana ter naukih Martina Luthra. V ljubljanskih pridigah jcTrubardokončno oblikoval svoj jezik. Bil je izreden govornik in pevec s prijetnim zvočnim glasom ter mogočno postavo, visok skoraj dva metra. Bil je priljubljen med poslušalci, zlasti pri ženskem spolu. Njegovi zavezniki so bili slovenski meščani, meceni pa kranjsko-štajerska rodbina Kliisl, izjemno pomembna za našo kulturno zgodovino in slovenske prvotiske.
Kliisli. pisano tudi Kliusl, Kliisel ali Kisel, so bili kranjsko štajerska plemiška rodbina iz 16. in 17. stoletja. Po poreklu bavarski meščani so prišli k nam na začetku 16. stoletja in obogateli z velikimi trgovskimi posli od Salzburga do južne Italije.
Jezus Sirah, prva pri nas tiskana knjiga v slovenščini
Kliisli so izjemno pomembni za našo kulturno zgodovino kot vodilni kranjski protestanti ter meceni znanosti in slovenske protestantske književnosti. Že Vid Kliisl je bil med somišljeniki nove vere. Sin Janez in vnuk Jurij sta bila med vrhovi kranjskih protestantov. Od samega začetka so bili Kliisli v tesnih stikih z vodilnimi slovenskimi reformatorji, zlasti s Primožem T rubarjem in z Jurijem Dalmatinom. Njim so posvečeni tudi prvi slovenski protestantski tiski. Posebej pomembna sta vloga in vpliv Janeza Kliisla pri nastajanju slo-
l ine Kristan IRUHAR.OČtSI.OVbNSKi: KNJI/IVNOSillNktllUIR!
Articutioli dciti te prave stare vcrc.v t ihingi M I) l,Xtt. (faksimile. 1562).
't ^

ARTICVLIOt!
DEILL TB P RA VB S*TA
Y*RH KHRtZH ANtKZ* t. !
G«J^<A ČwKtry,
^	!M{Wh <tAn y ^	C
DEIH TB P RA VB &TARB ,
VARH.KHR!ZHAN!KH, !* A. TTi.
* ......... ' '
p.!.!)n<r	% L4(NMJMMMAKHt<&MtM4
^4^4 Stao^utu/itd^t tjbtfMthmt.
- ;/^^,
Ph^ostu Truberu	*' ^	' '
qyzidn.
^3ug(pwg!^/a^(p!b(Mgt^p(;e^.
/ H"t &M nrM b<rw tBttigtttT^tig^MlOn!)^ Xo)dt4. retotxmfttnffftn / K. ^o^foMi^rr (Brbi^tnu^/tm t %^o.3ar/ MtbbdMbo^n pr# bow<$nO)t^a frtmr Arna r/n .VOnwfi< ^MHCaKfrtrii^rrn/^bnttfarpm/eMMMtbV^M^A^
ttbtr<WP<Mt/ddg Aarrtn cnb CdtrfA/tn btg ' .

. .. ''
V T I B I N G L Vtimldtu poCriftufeuim RoiRuu.
-j
'1. tn.,^'
venskega prevoda Biblije in pri ustanovitvi prve ljubljanske tiskarne. Že v začetku svojega tiskarskega delovanja je Janez Mandelc )cta t575 natisni) prvo Dalmatinovo deto v slovenščini, Jezus Sirah, ki je temelj siovenskega tiskarstva. Svojo prvo tiskano knjigo v siovenskem jeziku je Mandeie posvetil ttaročniku prevoda. Janezu Khislu. 1 ri leta pozneje je v tej tiskartii natisnil tudi prvi del slovenskega prevoda Svetega pisma, ki ga je Dalmatin končal leta 1578 v Ljubljani.
KULTURA Rast 3-4 / 2006
Trubarjevo prvo pregnanstvo
Ko je protestantom naklonjeni brančišek Kacijanar leta 1543 umrl. je ljubljansko škofijo nasledi) cesarjev dvorni kaplan Urban Tckstor (Kalčič. doma iz okolice Gorice). ŠkofTckstor, zaupnik cesarja berdi-nanda, je sklenil streti ljubljanski protestantski krog in Trubar se je moral umakniti v Nurnherg. Doma so ga izobčili in mu zaplenili vse imetje; samo knjižnica je bila vredna 400 goldinarjev. Pozneje je dobil službo protestantskega pridigarja v Rotlicnburgu nad reko Tauhcr. lam se je poročil z Barbaro Sitar iz Kranja. V zakonu so sc jima rodili otroci Primož, Magdalena in I elicijan. Pozneje je bil Trubar še dvakrat poročeti.
l ine Kristan TRUBAR, OČK SI.OVHNSKF, KNJI/.IVNOSTIINKUITURi:
Prvi knjigi in slovesen sprejem v domovini
Prisilna ločitev od doma je pospešita Trubarjev sktep, da poskusi s stovensko tiskatio besedo. Leta 1550 je pripravi) za tisk prvi stoveu-ski knjigi Katekizem, ki ga je podpisat s psevdonimom Domoljub ilirski, in Abecednik z navodilom za stovensko branje in pisanje. Naslednje teto je postat župnik v Kemptenu in ravnatetj južnoslovanskega biblijskega zavoda v Uraetm. Zavod so finansirali štajerski baron tvan Ungnad in vodje nemške reformacije. Knjige so tiskali v tatinici, gtagotici in ciritici. trubar je izbral sodelavce iz naših, hrvaških, srbskih in bosanskih krajev, ki so obvladali te jezike.
Leta 156) je Trubar na poziv kranjskih deželnih stanov prišel v domovino. Dne 22. junija je prispel čez prelaz v Podkoren pri Kranjski Cori. Baronica Kristina Spaur, žena Herberta Vlil. Turjaškega, ki je imel v najemu blejsko gospostvo, mu je poslala nasproti tri konje in ga povabila k sebi na blejski grad. Na kresni datl je pridigal v blejski cerkvi. Trubarjevo pridigo je pozorno poslušal blejski župnik Krištof Fašang, eden najbolj gorečih protestantov blejskega gospostva. Z Ble-
ladrugideiltigancviga testamenta, vTdiingiM])I.X.(laksimile. 1560)
TA DRVGI DEIL
TIGA NOVIGA TESTAMENTA,
VTIM BOSH	VSE L!STY !NV PtS-
matihlogrou, Skratkimiinu Safiopnimi Isbga-mi,SJai Pcruizh is maogeterih Iebkou, vtaSio-uenski, skuH PnmoshaTtubetiaCminza, (ueiftu preobemea,
(tttbcr ^tllt tC^ti netven
gptflttn vttb (Brft^ujften bfr^.žlpofldn/ttttt eumnm rttn pnbfurgtn2!ugtfgung(n.
RO.to. PSAL.!<?.
VTIBINGI.
Vsim Leitu poCrtHufouirn RoyHuu* LX7"
l ine Kristan TKUHAR, OČH SLOVHNSKH KN.I!/i:VN()SIIINK)!!H!HI
Irtiharjevspniiicnikvt.juhliatii.ddo kiparialrancaHcmckcrja. odkrit leta )908. ob 400-ietnici rojstva Primoža Trubarja
Vse 1'otograiljc Tinc Kristan
daje Trubar odšel v Radovljico, od tam pa na Brdo pri Kranju, kjer je bil gost graščaka pl. Eckha. Zelo slovesen je bil sprejem Trubarja v Ljubljani. Njegova prijatelja Matej Klombner in LukaCvcnkelj sta ga pričakala z dvajsetimi jezdeci in veliko množico navdušenih Trubarjevih pristašev. Štirje trobentači so mu v pozdrav zatrobili Te deutn. V Ljubljani je nastopil službo predstojnika protestantske cerkve, da hi jo združil iti organiziral.
Načrt je opisal v delili Artikuli (protestantska veroizpoved) in Cer-kovna ordninga (cerkveni red), s čimer je dregni) v pravice deželnega kneza. Sledila sta mu sodba in nov pregon.
V	pregnanstvu je ostal nekaj časa v Ttibingenu, dokler ga tiiso poklicali za pastorja v Lauffen. Leta 1567 se je za stalno naselil v Derendingenu. V tem letu je svoje slovenske vernike obdaroval kar s štirimi knjigami: ncmško-slovenskim katekizmom (Ta celi katekis-mus), s Svetega Pavla listovi, cerkveno pesmarico ter knjigo Pesem iti molitve zoper Turke.
Zadn ji, ilegalni obisk v domovini
V	zvezi s Turki jc Trubar opravil zanimivo diplomatsko nalogo. Kot svetovalec za balkanska vprašanja nadvojvode Krištofa na virten-berškeni dvoru je 1567. leta spet odšel na Kranjsko. To je bil njegov zadnji ilegalni obisk v domovini. Vsa vrata v naše kraje so mu bila tesno zaprta. Verjetno je spet prek Podkorena L junija 1567. leta na skrivaj prišel v Ljubljano. Na Ljubljanskem gradu se je tajno sestal z zaprtim turškim svečenikom Uzrain begom, ki ga je na enem svojih pohodov proti Turkom zajel I lerbert Vlil. AucrspcrgTurjaški, kranjski deželni glavar, in poveljnik Vojne krajine. Na uvodoma omenjeni razstavi avtorice Harbare Pečnik Od prvih zapisov do miniaturne knjige, ki je bila na ogled na Trubarjevi domačiji na Rašici pri Velikih Laščah, je bilo razstavljeno poročilo iz leta 1571, v katerem Herbert Vlil. opozarja na skorajšnji turški vpad in predlaga obrambne ukrepe. Herbert Turjaški jc 22. septembra 1575 padel v bitki s premočno turško vojsko pri Hudačkem na Hrvaškem.
I rubar se je z Uzrain begom posvetoval o možnostih za prevod Luthrove Biblije v turški jezik. Podobna posvetovanja je imel z nekaterimi turškimi ujetniki tudi v Ribnici, kjer je skušal dobiti kar največ podatkov o muslimanski religiji in Koranu. S prevodom Luthrove Biblije v turški jezik naj bi protestantsko vero približali Turkom in s tein odvrnili njihovo prodiranje v Evropo. Iz Ljubljane je Trubar spet moral pobegniti in njegovo delo ni obrodilo želenega sadu.
Zadnja leta je Trubar žive) na svoji domačiji ob vinogradu v Derendingenu, ki gaje sam zasadil. Vse do smrti jc pisal in prevajal. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani NUK hrani štiriindvajset njegovih izvirnih del. Na smrtni postelji je dokončal prevod Luthrove Hišne postile, ki je izšla po njegovi smrti. Primož Trubar jc »spokojnu inu tiliu zaspal« 26. junija (drugi viri navajajo 26. junija!) 1586 in jc pokopan v derendinški cerkvi sv. Gala. S svojini vnetim verskorefor-matorskim življenjem in delom je postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku in kulturi, kar nas je obdržalo kot narod in privedlo do samostojne države.
Jernej Zupančič
ll einig Anton. Nagrobni napisi od Šentlenarla do OolSova. Mohorjeva založba, Celovcu IW7
2VcčvltnoloXkilcksikon Slovenije. I.juhljana 2004
3Stcm mislimo predvsem na različne najdbe iz železne dobe; prav grobišča (gomilc)sovodilckodkrivanju vedno novih elementov preteklosti
KtJLttJRA Rast 3-4/2006
POKOPALIŠČA KOT KULTURNA DEDIŠČINA
Uvod
zz/Ve/r/rčtžzrz/ /e* /»/r/Ar/ .s//;/7«
Tako pričenja prvo pogiavje koroški Slovenec Antoti Ecinig v svoji knjigi Nagrobni napisi od Šenticnarta do Goišova', v kateri se zvrsti kopica zapisanih slovenskih besed na narodno mešanem območju južne avstrijske zvezne dežele Koroške. Nagrobniki so tam eno od prizorišč slovenske besede, celo tam, kjer so se morale iz življenja že zdavnaj umakniti. Avtor se zaveda pomena nagrobnih napisov in njihove kulturne razsežnosti.
V večini kultur so pokojnim izkazovali določeno čast, pogosto pa poskrbeli tudi za trajno označitev njihovega »zadnjega doma«. Egipčanom so seveda le za faraone pri tem uspele enkratne arhitekturne iti gradbene mojstrovine, ki so do danes ostale eno od čudes Starega sveta, še vedno ne docela pojasnjene tako v svojem gradbenem, simbolnem in mističnem pomenu. Evropska moderna civilizacija sicer pozna različne izrazne oblike izkazovanja »zadnje časti«, ki so vezane pretežno na versko in oziroma ali ideološko prepričanje. Pokopališča so zato pogosto simbolna mesta, poseben del rabe vaškega in mestnega prostora iti specifična materialna kultura. Pokopališčem je bilo tudi v slovenski etnologiji odmerjena določena pozornost. V različnih predelih so jih različno poimenovali,- Spretno opazovanje pokopališč in nagrobnikov pa utegne biti tudi izjemno pomemben vir informacij. Že prej omenjeno Fcinigovo delo sijajno opozori tudi na ta vidik: svojci pokojne(ga) s slovensko besedo na nagrobniku jasno sporočajo, kateri jezikovni (narodni) skupnosti je pripada) pokojni iti ji pripadajo tudi sami. Osebna potepanja po ameriškem zahodu (zvezna država Kolorado, pa tudi drugod) so dale ne le začetno inspiracijo in vrsto idej o raziskovanju očitno precejšnje slovenske naselbine, temveč tudi vrsto povsem raziskovalno primernih informacij.
Prispevek želi spodbuditi razmišljanje o teh vsakodnevnih elementih naše materialne kulture in posebnih predelov oblikovanega vaškega in mestne pokrajine. Tudi na Dolenjskem razpolagamo z vrsto pokopališč, ki utegnejo biti prav tako zgovorne priče preteklosti, znanilci dogodkov, odsev ljudi in njihove materialne ustvarjalnosti. Prepletanje zelo bogate arheološke dediščine', pokopane dediščine kočevskih Nemcev, raznolikosti pokopališč v nekdanjih »uskoških« vaseh Bele krajine, množična grobišča pobitih po drugi svetovni vojni in tudi številnih partizanskih obeležij. Dovolj je odpreti oči pred domačini pragom.
Barvitost "pokrajine mrtvih "
Naša klasični predstava o pokopališču se opira na najpogostejšo izkušnjo: omejen prostor okrog vaške cerkve, ki je na gosto posejan v nize urejenih grobov, razlikujočih se po velikosti, uporabljenih materialih, opremljenosti, cvetju in drugih okraskih. Mestna pokopališča so praviloma precej obsežnejša in tudi po izoblikovanosti grobov ter nagrobnikov pestrejša, lu in tam naletimo tudi na nize zasajenih dreves (največkrat je to klek). V Ljubljani so »Plečnikove« Žale
4Večo)cmvLcksik<mu[)ravske banovine. 1937,224
5	Ra/uinljivo.da vojni dogodki krajem niso prizanašali Vendar na tein mestu ne pričenjamo širše razprave o samem poteku, temveč zgolj opozarjamo na posledieemostanke
6	KrichEutschaucr ju vsvoji monografiji DasJahrhundertbuch der (io-tseheer; Dunaj 19X0 (Stoletna knjiga Kočevarjev), takole zaključil: ))Aui Anlang war der Wald Am Hnde ist wieder der Wald« / Na začetku je bil gozd. Na koneu je spet gozd.
KUt.TtJRA Rast 3 4 / 2006
prepoznavne tudi po arhitekturnih mojstrovinah ne !e nekaterih nagrobnikov temveč tudi spremljajočih objektov. Spominska obeležja padlih v prvi svetovni vojni izstopajo po svojih ravnih linijah in enostavnih železnih in še pogosteje betonskih križih. Druga svetovna vojna je kljub zelo številčnim žrtvam pustila za seboj množico obeležij, razpršenih na mnogih krajih. Partizanska obeležja se nahajajo razpršena po gozdovih in na drugih krajih, množična (odkrita) grobišča pobitih domobrancev in tudi civilnih oseb pa na nekaj lokacijah (na primer v Kočevskem rogu). Na območjih slovenske avtohtone poselitve Slovencev v sosednjih državah naletimo na načeloma zelo sorodne oblike. Toda našo pozornost pritegnejo napisi in tudi imena na nagrobnikih, ki utegnejo biti zelo zanimiv vir podatkov in primerjav. Seveda imajo vrsto posebnosti (npr. pogostost priimkov in način njihovega zapisa), ki se krajevno precej razlikujejo, lam naletimo na stare arhaične oblike slovenskega jezika oziroma vrsto narečnih izrazov. Na območjih novih naselitev slovenskih izseljencev po evropskih državah in zlasti po Ameriki in Avstraliji so pokopališča različno urejena, skladno pač s krajevno tradicijo. V Ameriki so zelo prostorna iti zato obširna. Ključni indikator so v teh primerih predvsem priimki, kajti napisov v slovenskem jeziku je odločno premalo.
»Pokrajina mrtvih« je poseben del kulturne pokrajine, ki zavzema razmeroma skromen prostorski obseg, zato pa je izredno barvit in raznovrsten, in če se malo potrudimo, tudi zelo zgovorna priča preteklosti in sedanjosti.
Pet primerov
Za lažjo ponazoritev vloge in pomena pokopališč kot kulturne iti zgodovinske dediščine navajamo pet primerov iz različnih okolij. Z izjemo enega so vsa vzeta iz povsem običajnih razmer iti torej tam tipična. Toda prav zaradi svoje vsakdanjosti so to odlični primeri opazovanja in proučevanja. To so: Stari Log na Kočevskem, jama grobišče pod Krenom v Kočevskem rogu, Djekše / Diex na avstrijskem Koroškem, Gornji Senik /Fetsoszolnok v Porabju na Madžarskem in Pucblo v ameriški zvezni državi Kolorado.
Pokopališče v Starem Logu predstavlja le skromen ostanek nekdaj precej večjega kompleksa. Vas na severnem robu Kočevskega roga je bila pred drugo svetovno vojno naseljena večidel z nemškim prebivalstvom (Kočevarji). Zaradi svoje velikosti je sodila med pomembna vaška središča. V kraju je tedaj živelo 380 ljudi, v najboljših časih (konec 19. stoletja) pa nad 500. Kasneje so se podobno kot iz slovenskih krajev v okolici množično selili v Ameriko. Kraj je bil tudi središče občine in župnije**. Robni položaj na stiku kočevarskega jezikovnega otoka in povsem slovenske Suhe krajine je prispeval k narodni pomešanosti, kar je mogoče sklepati tudi po preostalih nagrobnih napisih (priimki). Stari Log je podobno kot druge vasi na Kočevskem doživel usodo najprej italijanskega pregona prebivalcev in uničenja vasi', nato pa seje po vojni delno obnovila. Pokopališče je le deloma ohranjeno. Nemški napisi (slovenskih je tnalo) in priimki pričajo o nekdanjih prebivalcih. Pogled v telefonski imenik nas prepriča o skoraj popolni zamenjavi prebivalstva. A tod so se ohranili vsaj skromni fragmenti materialne kulturne dediščine o staroselcih tega območja: mnoge vasi so pokopane in jih je znova prerasel gozd."
Drugi testni primer leži nedaleč stran, lama pod Krenom je eno izmed množičnih grobišč, ki so nastala v mesecih takoj po koncu
7 le lokaci je so omenjene v več delih (glej na primer delo leinna stran meseca, Nova revija, 1998. Ljubljana) Ne glede na njihovo strokovno-ztian-stveno verodostojnost je tematika množičnih pobojev in državljanske vojne /a/.namovala notranjo politiko Slovenije vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje in Se sedaj predstavlja nereScno poglavje nacionalne zgodovine
K SrcčcvatiSča lahko postanejo tudi neke vrste memorialih parki, muzeji in sorodne oblike, ki imajo tudi pomembno gospodarsko vrednost. Prav za to območje obstajajo zelo pomembni potenciali (glej v: Zupančič, Na presečišču spominov in simbolov. Rast, St. 98. april 2005)
9	Poleg Gornjega Senika obsega Se vasi: Sakalovei, Dolnji Senik. Verice. Ritkarovci. Andovci. Rtcvanovci in Otkovci; Slovensko ves so v osemdesetih letih 20.stoletja formalno vključili v MonoSter (madž Szcntgothard) Slednji ostaja upravno srediSče porah-skih Slovencev, toda v Gornjem Seniku Sc vedno poteka večji del manjšinskega kulturnega življenja
10	Leta 2005 je bil odprt nov meddržavni prehod Čcpinci
11	Jezik porahskih Slovencev je tudi knjižni Zaradi izolacije sc je ohranilo vrsto posebnosti in arhaizmov
l2Stcm vprašanjem sc je avtor pred leti precej ukvarjal. Ugotovljeno je hilo, da je odstotek slovenskih napisov na pokopališču presenetljivo blizu deležu slovensko govorečih ob uradnih popisihfgIZupančičJ. Vpliv so-cialnogcografskc preobrazbe na položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. 1992)
KULTURA Rast 3-4 / 2006
druge svetovne vojne. Do nje se pride najlažje iz Kočevja. V kraško brezno so partizanske enote takoj po koncu vojne zmetaie zajete domobrance, vrnjene s Koroške. Število je doslej še neugotovljeno, gre pa verjetno za več tisoč Ijudi7 Na tem (mestu najbližjem) množičnem grobišču potekajo julija spravne maše. Samotno grobišče je torej postalo srečevališče." Ker so brezno takoj po pobojih minirali, so danes na površju le skromni ostanki. Množica križev in sveč je sled obiskovalcev. morda svojcev. Spominska skulptura in napis »Tudi mi smo umrli za domovino« odkrivata predvsem simbolično razsežnost tega v bistvenih potezah še vedno ne povsem pojasnjenega grobišča.
Do Gornjega Senika, največje izmed vasi tako imenovanega, »slovenskega« Porabja" na Madžarskem, se pride iz Slovenije le prek meddržavnega mejnega prehoda na Srebrnem bregu"'. Pokopališče je na desni strani ceste sredi vasi; tam sta še šola in tudi gostilna. Pokopališče je postavljeno v breg nad cesto, tako da je mogoč dober pregled. Kljub temu, da je vas še sedaj pretežno slovenska, na pokopališču prevladuje madžarska beseda. Precej priimkov ima slovenski koren, a so zapisani po madžarsko. Tu in tam odkrijemo kak slovenski napis, vendar v narečni porabski obliki." Zaradi kulturnih in jezikovnih vplivov ter gospodarskih povezav in vzorov se porabska pokopališča razlikujejo od tistih v Sloveniji: oblike okvirov, vrsta in način obdelave kamna, izbira črk, postavitev grobov in podobni detajli. Zdi se, da je bila Mura v preteklosti zelo jasna ločnica in da je bilo sodelovanje Slovencev različnih zgodovinskih pokrajin zelo skromno in le sporadično. Toda sem in tja bomo tudi na porabskih pokopališčih odkrili kak železen nagrobni križ, ki gaje v svojih najboljših letih gospodarskega vzpona izdelovala livarna na Dvoru, kasneje pa so romali v skoraj vse predele nekdanje habsburške monarhije. Slovenska materialna dediščina je raztresena povsod.
Četrti primer je prav tako vzet z etničnega roba, in sicer na avstrijskem Koroškem. Djekše (nem. Diex) v turističnih katalogih radi prikazujejo kot najbolj sončen kraj v deželi. Naselje, ki ga večinoma sestavljajo kmetije v celkih, razložene po prisojnem južnem pobočju Svinjške planine, ima svoje središče pri cerkvi, gostilni in ljudski šoli. Zaradi odlično ohranjenega taborskega obzidja in tudi gotskih ter baročnih gradbenih in umetnostnih elementov v notranjosti sodijo Djekše med pomembne kulturnozgodovinske in umetnostne spomenike na južnem Koroškem. Pokopališče, ki se nahaja znotraj taborskega obzidja okrog cerkve, bi ob obilici drugih elementov kulturne dediščine skoraj prezrli. A vendar je vredna naše pozornosti, še posebej če nas zanimajo razmere slovenske manjšine. Medtem ko nam v mnogih drugih krajih (pokopališčih) priimki in napisi na nagrobnikih dajejo razmeroma verodostojno sliko narodnih razmerij V Djekšah je drugače. Zdaleč največ nad 60 odstotkov je nagrobnikov, kjer so svojci dali napisati le ime in priimek ter rojstne datume z zvezdico za rojstvo in križcem za smrt, torej v očitni želji po prikrivanju domačih hišnih jezikovnih navad (in prek nje, posredno in simbolično tudi narodne pripadnosti). Za nekatere je še vedno mogoče najti stare nagrobnike s slovenskimi napisi za iste pokojne. »Skrivanje« je bilo torej prilagoditev slovenskega prebivalstva na znaten pritisk, kar je posebej zaznavno v velikovškem okraju, vendar ne po vseh krajih (občinah) enako, doda ob tem je treba opozoriti, da priimki, s katerimi skušamo slediti slovenskim koreninam na območjih naselitve Slovencev, tukaj ne gre povsem zaupati. Mnogi
Jcrncj/.upaneič POKOPALIŠČA KOT KULTURNA DLDlSČINA
!3KlemenčičMatjaž. 1999, Jurij Iruuk med KoroSko in /druženinii državami Amerike ter zgodovina slovenskih naselbin v LcadviHu. Kolorado, in v San I raneiseu, Kalifornija
14 Nekaj o sami naselitvi Slovencev v Puchluinoponictnhnih dolenjskih sledovih tamkaj je mogoče prebrati tudi v februarski Številki revije Kast. 2()()h (J. Zupančič)
15 Pot Pohorskega batal jona, njegov prrmeti in tragičen konec je orisana v obsežni monogralljilrancctalilipičrt Pohorski bataljon. LjttbljanaPMS IbLIstrclili sojih Italijani leta 1942 17 tukaj so mučili in pobijali predvsem dottrohranei rr/iroma pred nitmi vaSke straže (Lneiklopedija Slovenije, I2..19H)
KULTURA Rast 3^t / 20t)b
imajo namreč povsem nemško zveneče priimke, ki sojih obiikovati v pretektosti. A tudi siovenski koren ati priimek v ce)oti niti najmanj ne zagotavlja, da bi bil njihov nosilec tudi dejansko pripadnik slovenske skupnosti.
Zadnji, peti testni primer pokopališč je vzet z ameriškega zahoda, iz zvezne države Kolorado. Pueblo sodi vsekakor med pomembnejše in večje slovenske »naselbine« v ZDA; skupaj jih je bilo okrog 800."' Ob avtorjevem prvem obisku tega mesta je bila ena od poti tudi na eno tamkajšnjih pokopališč, ki obiskovalca preseneti z obsežnim, skoraj povsem »slovenskim« delom.Zelo sorodno sliko dobimo tudi ob obisku še nekaterih krajev v Koloradu, kot na primer v najvišjem rudarskem kraju v ZDA l.eadvilht. Ameriška pokopališča sc od evropskih razlikujejo poleg nekaterih arhitekturnih potez tudi po tem, da so najpogosteje osebe pokopane posamično in ne družinsko. Zaradi tega so tudi zelo obsežna. Na Roselavvn Cementery v Pucblu, kjer leži slovenski del pokopališča, razmeroma redko naletimo na slovenske nagrobne napise. Zato so tembolj zgovorni sami priimki, ki v povezavi še z drugimi lokalnimi viri (na primer telefonskimi imeniki), različnimi seznami in podobno omogočajo proučevanje slovenskih naselbin. Predvsem so prvi jasni znanilci sicer dokaj zakrite slike slovenskega izseljenstva druge in naslednjih generacij.
Simbolni pomeni nagrobnikov
Pokopališča predstavljajo pomembne simbolne točke v prostoru. Ker so v svojem bistvu označitev končnosti našega življenja, obenem pa simbolizirajo tudi željo po presežnem (religioznost in vera v posmrtno življenje oziroma na drugi strani agnostičnost sta tukaj drugotnega pomena; velika večina svojcev postavi svojim pokojnim neko obeležje), so s tem lahko iskren pokazatelj vsakokratnih razmer. Čeprav zaradi različnih razlogov marsikaj ostane tudi zakrito (glej prej navedenih pet primerov), moremo z nekaj znanja in spretnosti odkriti marsikatero potezo časov in ljudi. Pokopališča so predmet spomina. Omenjeni ostanki pokopališč v nekdanjih kočevarskih vaseh postajajo predmet obiskov ne le zaradi zanimivosti, temveč tudi ker jih obiskujejo nekateri svojci. Še večji simbolični naboj premorejo grobišča iz druge svetovne vojne. Tako so nekateri »partizanski« spomeniki grobišča postali srečevališča in prizorišča proslav iti drugih prireditev. Postali so neke vrste spominski parki. Skoraj vsakdo pozna Osankarico na Pohorju, prizorišče zadnjega boja Pohorskega bataljona iz januarja 19432' Pri Šentvidu pri Stični je pomnik ustreljenim talcem."' Na Urhu pri Ljubljani je obeležje v spomin mučenih in ubitih pripadnikov slovenskega odporniškega gibanja.'^ Gramozna jama, Begunje na Gorenjskem, Strmec na Predelu, Frankolovo ... so prizorišča in nekatera tudi grobišča, znamenja okupatorjevega nasilja v obdobju 1941-1945. Znana so nekatera velika mctnorialna pokopališča iz prve svetovne vojne: največje tovrstno je znamenita kostnica pri Kobaridu, kjer naj bi pokopali nad 8.000 padlih italijanskih vojakov. Objekt sodi zanesljivo med najimpozantnejše gradbene stvaritve zgornje Soške doline. Pod Vršičem stoji znana Ruska kapelica v spomin ruskim vojnim ujetnikom, ki jih je pozimi 1916 zasut snežni plaz. Ker gre v letu 2006 za stoletnico dogodka, utegne mali, največkrat prezrti objekt simbolizirati povezanost Slovenije in Rusije. Prej so bila že omenjena množična grobišča pobitih domobrancev, ustašev iti drugih formacij, ki so bili maja 1945
Jemej/upatičič POKOPALIŠČA KO ! KtlLUJRNA DH!)I$Č!NA
Obnovljeno kočcvarskopokopaMcv Starem Logu; foto: M. Markelj
IKMnogoohKirnejevdeluVladimir Klemenčič. Metodologija uradnih pttpisov prebivalstva pripadnikov slovenske manjšine v Avstriji. Italiji in na Madžarskem. Narodne manjšine, zbornik. 1990, Ljubljana. 31-45 ter v delu Jernej Zupančič. Slovenei v Avstriji. 1999.Ljubljana
KULTURA Rast 3-4 / 2006
vrnjeni s Koroške v Jugostavijo in potem večinoma brez sodniji procesov eksekutirani na raztičnih krajih, postajajo sedaj prav tako prizorišča hotečih spominov in srečevanj. Simbohčni rez ideo)oške potarizacije še zdateč ni zacetjen, kakor tudi ne pojasnjene vse okotiščinc, postopki in ne nazadnje imena pobitih. Zaradi tega ostajajo še vedno tudi predmet dehtev in podatjšanih ideotoških potarizacij.
Na rabo siovenske tradicionatne posehtve so prav pokopatišča lahko zgovoren znak navzočnosti siovenske skupnosti nekdaj in danes, v čemer sc preptetata informativnost in simboinost teh objektov. Se botj nazorno se to kaže v območjih stovenskega izsetjenstva po svetu. V tujem okotju so siovenska beseda, priimek, ime in drugi morebitni eiementi dragoceno pričevanje in opazen simbo). Nastednjim generacijam potomcev siovenskih izsetjencev stovenščina ni več predstavljata sporazumevatnega medija, zadržati pa so ga na simbohčni ravni tudi na pokopatiščih.
Pokopatišča kot vir informacij
Vsakdanjost pokopatišč, ustatjeni, regionatno prepoznavni običaji in stili, trajnost in hkrati tudi spremen tj ivost teh objektov puščata tudi raziskovatcem vrsto koristnih informacij, če jih seveda hočejo in znajo odstreti. Če smo pri prejšnjem pogtavju imeli pred očmi predvsem botj »izjemna« pokopatišča in spominska parke, ki pač odstopajo od ustatjenih drugih tovrstnih objektov, je treba sedaj podčrtati raziskovatno uporabnost (pa tudi širše) povsem običajnih vaškiti in mestnih pokopatišč. Za začetek je povsem dovotj otresti se nekaterih stereotipov in morda predsodkov. Omenjeni štirje testni primeri tepo kažejo na raztične možnosti pridobitve nekaterih pomembnih informacij. Pokopatišča so torej (pod dotočenimi pogoji, seveda) dragocen raziskovatni vir.
Na narodno mešanih območjih na robu tradicionatne stovenske posehtve obiskovatca najprej pritegnejo napisi v dveti jezikih. Na avstrijskem Koroškem, kjer je manjšina znana, uvetjavtjena in dobro organizirana, natetimo med posameznimi kraji na sorazmerno vetikc raztikc eno od zunanjih znamenj o napredovanosti asimitacijskili procesov. Predvsem pa je dragoceno temetjno spoznanje, da razmerje na pokopališču pravitoma ne odseva zgotj stike preteklosti, temveč predvsem sedanjosti. Svojci so namreč tisti, ki se ob raztičnih prilikah pokažejo na grobovih, vsem na ogted. Stovenski zapis je tako jasno znamenje jezikovne in narodne pripadnosti! Zato se pokopatišča spreminjajo in so časovno zamaknjen posnetek sedanjosti. V krajih z močnim nemškonacionalnim (avstrijskim!) pritiskom bomo našti večji detež tistih, ki na z nagrobnimi napisi ne žehjo izpostavljati svoje jezikovne pripadnosti. Tako je že prej opisani primer pokopatišča v Djekšah samo eden od mnogih. Podobno stanje je tudi še drugje v vetikovškem okraju severno od Drave (južno je še precej »slovenska« Podjuna) in ponekod v Rožu (na primer Šmarjcta v Rožu, Gaticija). Tam najdemo v starejših statistikah nadpovprečen detež tistih ki so se opredelili za Vindišarje, ktjub dokazani nesmisetnosti te popisne kategorije.'" Spričo vse močnejšega nazadovanja rabe in znanja sto-venščine se vetjetno marsikdo izmed čtanov stovenske skupnosti znajde v osebni ditemi, kako napisati pokojnim svojcem na nagrobnik, toda množičen pojav »skrivanja« tastnega jezika, kot smo tatiko ugotoviti na primer v Djekšah, je tudi znak raztičnih pritiskov. S tem odkrivamo asimitacijske procese in tudi raztične vzroke ter vzvode
19	Manj /nano je. da ta fašistični /akon Republika Italija spluh še ni preklicala Pač pa jc bilo dovoljeno, da kdor je želel, je lahko spremenil priimek
20	Vcčinomagrc/a učinke dolgotrajnega kulmrnega vpliva madžarskih šol 1'rck tega sc je oblikoval tudi način /apisovanjaoschnihimcn;grc7.akon-stanten in večinoma spontan proces Po drugi svetovni vojne je območje doživeto x.clo močan politični pritisk in nasilje
21 Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana 2004,446
KULfURA Rast 3-4 / 2006
zanje. K napisom na nagrobnikih prispevajo nekaj tudi kamnoseške delavnice; znano je, da so nekatere kratkomalo odrekate naročnikom možnost pisanja sičnikov in šumnikov a)i sploh pisanja v slovenskem jeziku! tJpoštevati je treba, da v nekaterih območjih (na primer na območju naseiitve štajerskih Sioveneev, v Porabju na Madžarskem in v Beneški Sloveniji z Rezijo) nikoli ni bilo slovenskih šol in tudi ne drugih institucij, zato na pokopališčih najdemo slovenske napise bolj izjemoma.
Nič manj niso pomembna osebna imena, priimki in hišna imena. Na prvi pogled se zdi to celo eden najbolj zanesljivih indikatorjev slovenske navzočnosti. Vendar je treba svariti pred prevelikim navdušenjem in naglim sklepanjem. Precejkrat se je že izkazalo, da so osebna imena sicer načeloma dokaj uporaben, vendar v precej primerih tudi zavajajoč podatek. Osebno ime, ki sc po pravilu prenaša iz generacije v generacijo, sama po sebi še ne pove tudi izrecne narodne pripadnosti. Posebej na avstrijskem Koroškem in Štajerskem imamo vrsto primerov s povsem nemško zvenečimi imeni, a so opremljena s slovenskimi napisi. Nasprotno pa je tudi veliko značilnih slovenskih priimkov, vendar so nekateri zapisani celo v gotici, da bi tako kar najbolj jasno izkazali pripadnost »nemški« skupnosti. V teh okoljih je torej tvegano zanašati se na priimke same po sebi. Na pokopališčih Beneške Slovenije, pa tudi marsikje po Tržaškem in Goriškem ,je pri priimkih treba upoštevati fazo nasilne italijanizacije (spreminjanje slovenskih priimkov v »italijanska« po zakonu) ' in je zato nekoliko težavno razbirati v posameznih primerih. V Porabju je madžarizacija skozi desetletje pač storila svoje in je del priimkov zanesljivo madžariziran.*" Sem in tja je mogoče odkriti na kakem starem nagrobniku še staro različico zapisa in potem nove. Pri kočc-varskih vaseh odkrijemo zanimivo mešanico: očitno je bilo v preteklosti precej mešanih porok. V Apačah pri Gornji Radgoni je nemških napisov na tamkajšnjem pokopališču še nekaj in tako postavlja na laž. trditve o popolnem pregonu nemške skupnosti; nedvomno ta še vedno resda v majhnem številu še vedno eksistira. Zraven so tudi nagrobniki z rdečo peterokrako očitno znamenje kolonialistov, večinoma uradnikov, policistov, carinikov in vojakov, ki so se iz različnih predelov Slovenije zaradi služb naselili na nekdaj pretežno etnično nemškem ozemlju. Posebnost med »nagrobniki« pa je gotovo plošča, ki so jo leta 2000 v Andovcih (Porabje na Madžarskem) postavili domačini živečim. Napis se glasi: L. 2000 smo živeli v Andovcih nato po madžarsko in potem 55 imen.*'
Pogostost pojavljanja določenih priimkov na pokopališču je lahko hvaležno gradivo za sklepanje o izhodiščih selitvenih tokov, ki jih drugje težko najdemo. Razen Krajevnega leksikona TR Slovenije (v štirih knjigah) ni nikjer navedb o pogostosti »domačih« priimkov. Za sodobno stanje lahko odpremo telefonski imenik, za iskanje starejših stanj (in s tem za selitvene premike) pa nam prvo sliko ustvarijo prav napisi na nagrobnikih pokopališč. Natančen posnetek, ki ima tudi uradni značaj, nudijo cerkveni arhivi po župnijah oziroma škofijah.
Proučevanje slovenskega izseljenstva v tujih deželah se torej lahko opre na te prve terenske indikatorje nekdanje (in morda tudi sedanje) navzočnosti Slovencev oziroma oseb s slovenskimi koreninami. Poti po slovenskih »naselbinah« po ZDA so namreč dajale prvi znak te navzočnosti predvsem na pokopališčih, kasneje pa tudi s kakšnim
22 S tem seveda ne zanikamo vrednosti ostalih virov, predvsem uradnih zapisov npr z. I lly s Islanda pred Ncw Yorkom. pa krstnih, poročnih in pogrebnih zapisov v župnijskih knjigah
23 Te izkušnje so vodile do zaključkov o selitvenih tokovih proti eni največjih naselbin na zahodu/DA. v Puehlu (glej zapis v: Zupančič Jernej: Dolenjski sledovi na robu ameriške prerije. Kast. februar 2006)
24 Ramovš Anton. Oliničan od limone do danes. IddO. geološki zbornik, posebna izdaja
KULTURA Rast 3 4 / 2006
»S!ovenskim domom«, morda tokali v rokah slovenskih Američanov, sem in tja kakšno ime utice, cerkve z napisi, spominska znamenja in drugi objekti. Tako je v Ctcvetandu na St. Ctairu, nekoč žeto pomembni in prometni utici, te še ti objekti pričajo o tokaciji nekdanje nasetbine; prebivatci so sedaj večinoma črnci revnejših stojev. Totiko zgovornejša so tamkajšnja mestna pokopališča, kjer se je pač treba nekotiko nahoditi, preden ob obilici najrazličnejših priimkov odkrijemo stovenske. V Leadvillu, Crescent Butte ali v Puehlu (samo za primer) je zaradi večjega stovenskega deteža »stovenski« det poko-patišča botj opazen. Takoj se porodi vprašanje: iz katerih krajev so prišti?
Po odgovor moremo iti** na nekatera domača stovenska pokopa-tišča. Če vemo, daje bit beg s stovenskega podežetja v Ameriko pred prvo svetovno vojno najmočnejši iz perifernih območij Notranjske in Dolenjske z Beto krajino, se nam ta poskus kmatu obrestuje, tako se mi je kot raziskovatcu narodnega vprašanja ustaljena navada, da ob obisku kraja skoraj vedno obiščem pokopatišče, tepo obrestovala prav na poteh po ameriškem Zahodu. Priimki na ameriških pokopališčih so me vodili nazaj v Dobrepolje, Struge, Ambrus, Dvor, Semič, Trebnje, Ribnico, na Bloke in v druge kraje in razmeroma enostavno se je bilo prepričati, da glavnina priimkov dejansko izvira iz teh krajev. Kasnejša uporabe še drugih virov je potrdila prvotne domneve.*' A tudi tam se pogosto znajdemo v dilemi, kam posamezni priimki sploh sodijo. Ob precej številčnih »Zupancich«-ih sicer ni bilo kaj dosti dvomiti, a že na primer »Kovač« ali »Novak« nista tako jasna, kot si dostikrat mislimo, da ne govorimo npr. o kakem »Kaplanu«, ki bi lahko pripadal skoraj kateri koli narodni skupnosti nekdanje habsburške monarhije.
Na pokopališčih lahko dobimo tudi določen vtis, če ne že informacije, tudi o socialnem poreklu svojcev pokojnih, saj praviloma postavljajo nagrobnike skladno s svojimi denarnimi možnostmi. Čeprav je ta indikator nezanesljiv in časovno omejen, vendarle daje prvi vtis, ki ga je mogoče (in ga je treba) kasneje še dodatno preveriti.
Pokopališča kot kulturna dedičina
Pokopališča kot prizorišča spominov, srečevališča ljudi, simbolne točke in vir informacij so obenem tudi priče preteklosti in sedanjosti ter s tem pomemben del materialne kulturne dediščine. Pogled na različne dele slovenskega naselitvenega prostora v Sloveniji, sosednjih državah in po svetu razkrije že v oblikovalskih potezah vso pestrost ustvarjanja. Pri tem gre predvsem za kamnoseštvo kot obrt, rabo kamnov, lesa, železa in drugih materialov. Zlasti nagrobniki in grobnice premožnejših so kot izdelki kamnoseške obrti v bistvu prava umetnost. Tudi Ramovš v svojem delu omenja več primerov umetelno klesanih kamnitih nagrobnikov, stebrov, strešic, podstavkov, vhodov na pokopališča, okvire, pokrove nagrobne plošče ipd.*' Posamezni primeri oblikovanih nagrobnikov so umetniški izdelki, drugi, številčnejši, pa so odraz kulture oblikovanja pokopališč in s tem pomemben del kulturne dediščine, t udi po dolenjskih vaških pokopališčih naletimo na veliko izrazno bogastvo nagrobnikov in drugih elementov, tudi če ne upoštevamo še napisov na njih in pomembnih informacij, ki jih je tam mogoče dobiti pozornejšemu obiskovalcu.
Današnji »gradbeni« materiali sodobnih grobov in nagrobnikov so kamni, uvoženi iz različnih predelov. Pri tem so le redki zares
Jernej /upaneič POKOPALIŠČA KOTKULUJUNADiniŠČINA
i.m:nAninA
Lneiklopedija Slovenije, 2 /ve/ek. Ljubljana 1988
Lneiktopediia Slovenije. 12 /ve/ek. l,juhlianalW8
1'einig Anton, Nagrobni napisi od Šentlenarta do (iolšova, Mohorjeva
/alo/ha.(eloveelW7 l ilipičl ranee. Pohorski bataljon. Ljubljana 1968
Klemenčič Matjaž. Jurij '1'runk med KoroSko in Združenimi državami Amerike ter zgodovina slovenskih naselbin v Leadvillu. Kolorado, in v San I raneiseu. Kalilbrnija, Mohorjeva založba, Celovec 1999 Klemenčič Vladimir. Metodologija uradnih popisov prebivalstva pripadnikov slovenske manjšine v Avstriji. Italiji in na Madžarskem. Narodne manjšine, zbornik. 1990. Ljubljana. J1-45
Leksikon Dravske banovine. Ljubljana 1937
Petsehauer Lrieh. Das Jahrhundert-huchdertiotseheer. Dunaj 1980 UamovSAnton.tiliničanodhmonedo danes. 1990. geološki zbornik, posebna izdaja
Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana 2004
Jemna stran meseca, Nova revija. 1998. Ljubljana
Zupančič Jernej. Vpliv socialnogco-gralskc preobrazbe na položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. 1993.magistrska naloga Jernej Zupančič. Slovenci v Avstriji. 1999'. Ljubljana
Zupančič Jernej: Dolenjski sledovi na robu ameriške prerije. Kast. tchruar 2006
marmorji, torej metamorfne kamnine, ki jih je mogoče iepo oblikovati in so za nameček zelo trajni. Pogosto uporabljajo tudi različne druge kamnine, ki so zaradi svojih temnih barv, zrnatosti iti tudi obstojnosti tudi zelo primerni za te namene. A ob tem ne bi smeli pozabiti kamnin s slovenskega ozemlja, ki so jih v preteklosti zelo pogosto uporabljali za nagrobnike. Poleg znanega hotaveljskega marmorja (ki je geološko v glavnem apnenec z marmoriranimi žilicami) in izstopa v svojem okrasju prav z nekaterimi lepimi fosili, je zelo znan tudi »gliničan«, ki ga navaja Ramovš v prej omenjenem delu, ter »podpečati« z roba Ljubljanskega barja. Obe kamnini sodita med estetske in dovolj kompaktne apnence, ki sta zaradi svojih uporabnih izdelkov precej zaslovela; slednji predvsem po zaslugi arhitekturnih stvaritev Jožefa Plečnika. O tradicionalnih gradbenih materialih dolenjskih grobov vemo tnalo. Prav gotovo bi podrobnejše proučevanje tudi te plati zgodbe o grobovih razkrilo prenekatere podrobnosti o izvoru, oblikovanju in postavitvah teli elementov ljudskega in obrtnega ustvarjanja. Neodkrita iti premalo poznana kulturna dediščina torej.
Mnogo redkeje srečamo na naših pokopališčih železne križe. Tem bi bilo treba nameniti vsaj s strani dolenjske kulturne in tehnične dediščine več pozornosti. Železne nagrobne križeje med drugim izdelovala tudi Auerspergova livarna na Dvoru pri Žužemberku. Pako kot različni livarski predmeti so tudi križi romali v prcnckatcri del rajnke habsburške monarhije in ni zato nič zelo nenavadnega, da jih srečamo še kje po perifernih delih Madžarske. Objekt je bil v 19. stoletju eden naj večjih industrijskih obratov na Slovenskem, specializiran predvsem na področje umetniškega livarstva. Ker so bili izdelki te vrste tedaj v Lvropi zelo v modi, jih je mogoče najti marsikje. Ta drobni element bi bilo smiselno slediti in ugotoviti njegov obseg znotraj slovenskega prostora in tudi drugod po svetu.
Sklep
Pokopališča niso torej le končna postaja našega zemeljskega veka, temveč prizorišče človekove ustvarjalnosti, porojene iz. želje po presežnosti. Nedvomno sodijo v kulturno dediščino, ki ji morda namenjamo premalo pozornosti. V njih se zrcali odsev časa in družbe preteklosti, nad katero bedi vsakokratna generacija sodobnikov. Zato so tudi »živa«, torej odraz vsakokratne družbene stvarnosti, njenega duhovnega in ideološkega profila, pa tudi odsev jezikovnih in narodnih razmer in procesov. Kot odprta knjiga so, za katero se je zaradi včasih njene zagonetne pisave treba pač nekoliko potruditi. Čeprav jim tišina po svoji naravi zdaleč najbolj pristaja, se občasno spremenijo v prava mravljišča. Tedaj udari njihova simbolnost na dan.
Nesporno so pokopališča in njeni posamezni elementi, oblikovani kot nagrobniki, križi, spominske skulpture, zapisana beseda ali pa preprosta osebna in hišna imena dragocen vir podatkov in predvsem kulturna dediščina, katerih razsežnost, pomen in sodobno vlogo ho treba še podrobneje pojasniti.
KULUiKA Kast 3^t / 2006
Maksim Sedej, ml : ]'()SI I DNJA SODHA Triptih narodne pomiritve XX. 2()(!(T loto: /vene Pelko
RAST L. XV!!
Mitan Marketj
ŠT. 3-! ()05-106) JUU.) 2006
!!!
"KAR KOLI VAM REČE, STORITE!"
Pogovor s prvim novomeškim škofom msgr. Andrejem Gtavanont
V nizu slik proštov novomeškega kolegiatnega kapitlja, ki v hodniku stavbe nekdanje proštije na Kapitlju v Novem mestu nemo pričajo o minevanju desetletij in stoletij v mestu na okljuku reke Krke, ne ho nobenega novega portreta več. X Jožefom l.apom kot zadnjim novomeškim proštom se več kot petstoletna zgodovina kolegiatnega kapitlja v Novem mestu zaključuje. Začenja se namreč novo obdobje čas novomeške škofije, stolnega kapitlja in s tem obdobje stolnih proštov. Dolenjska prestolnica je 7. aprila letos, na 641. obletnico ustanovitve mesta, postala sedež nove slovenske škofije. Sanje iti upanja iz preteklih časov ter prizadevanja iz novejših časov so sc uresničila z odločitvijo papeža Hcndikta XVI. o ustanovitvi novomeške škofije. Novo mesto, že poprej imenovano dolenjska metropola, je postalo škofijsko mesto, mogočna cerkev sv. Nikolaja stolna cerkev, stavba proštije na Kapiteljskem griču pa škofijska stavba. In če bo tudi škofijsko obdobje našlo svoj odmev v galeriji slik, bo v prihodnjih časih na častnem prvem mestu v nizu novomeških škofov visela slika škofa msgr. Andreja Glavana. fo je mož, ki ga je doletela velika čast in zahtevna naloga postaviti na noge novo skotijo, mož, ki se kot prvi novomeški škof trajno vpisuje v zgodovino Novega mesta. Dolenjske in Cerkve na Slovenskem.
Msgr. Andrej Glavan, uglajen in prijeten sogovornik, si je brez pomišljanja vzel čas za pogovor za revijo Rast, čeprav je bil v tistih dneh že ves zaposlen s pripravami na prevzem vodenja novoustanovljene novomeške škofije.
- Ab A o /o /b/erv/M oA/bv//cf? v /*ev//7 /b/.sV. Aobe že .s7<7rwj.s/f7t) Ao/ /)rv/ /;ot'owc.<A/ AAo/. AbA.b?/ v<A/ oAer/tA/ oA /e/?; ve//Atw zr/ vaw o.seArro //; z c;	Ce/Aev?
I cžko je govoriti o bodočih občutkih, a na splošno lahko rečem, da so dobri, kljub temu da sem v medijih zasledil pisanje o neke vrste razočaranju določenega deta Novomeščanov, ki da so pričakovali drugačno odločitev. Iz pisem in čestitk iz Novega mesta, škofije in vse Slovenije, ki sem jih prejel, pa se vendarle vidi, da se ljudje veselijo ustanovitve nove škofije in da jo podpirajo. Zame to pomeni selitev, vemo pa. da je vsaka selitev neprijetna. Z leti se človek vse težje prilagaja novim okoljem in se nerad seli, a za nas duhovnike velja, da smo apostoli, da imamo na tem svetu samo šotor, ki ga postaviš, podreš in greš, kamor je treba. Duhovniki naj ne bi bili vezani na nek sedež, na neko župnijo. Eno tudi vem, če ne bi bil že šest let škof, ki je od blizu spoznava) utrip neke školljc, potem sedem mesecev
NAS GOST
Skol nied pogovorom/a revijo Ras); foto: M. Markelj
Škofoh maketi kapiteljske./daj stolne cerkve sv. Nikolaja v Novem mesta; loto: M Markelj.
upravitelj ljubljanske nadškofije ter leto in po) generalni vikar razmeroma velike škofije, si sploh ne hi znal predstavljati, kako naj bi začel normalno delo. Tako pa delo na škofiji vsaj malo poznam. Šest let sem kot škof sodeloval tudi v Slovenskem pastoralnem svetu, bil sem dve leti tudi njegov tajnik oziroma voditelj, pet let sem že predsednik slovenske komisije za župnijske pastoralne svete in voditelj medškofljskega odbora za pastoralo družine. Vse to so izkušnje, ki mi bodo prav prišle. Brez njih bi mi bilo gotovo veliko veliko težje. Tako pa sem optimist.
- ti/s/e mrc/rofirm/e zrr /r/ vegt/ w/w/77e.šAcg7r šAp/l/ /;/*e.se/7et/7o^
Najprej moram povedati, da za novomeškega škofa nisem kandidiral. Tisti, ki o tem tako pišejo, stvari ne razumejo in ne poznajo. Za škofa se ne kandidira niti se ne prijavlja. Postopek teče mimo kandidatov. Torej, nisem se sam potegoval, setu pa potem papeževo željo razumel tako, kot naj bi jo vsak duhovnik ali škof, kot božjo voljo. Zato sem kljub težavam, ki me čakajo, miren. Vem, da gre za izpolnitev božje volje.
Ali me je imenovanje presenetilo? Da in ne. Da, ker sem do konca nekako upal, da mi ne bo treba sprejeti te službe. Mediji so pisali, kdo bo škof in kdo ne, a jaz se za to nisem menil. Nekateri znanci so se čudili, kako mirno opremljam svoje kapiteljsko stanovanje v Ljubljani, češ, Andrej pa nič ne računa na možnost, da bi moral iz Ljubljane. Imenovanje me ni presenetilo v toliko, ker je bilo moč predvideti, da ho po imenovanju novega pomožnega škofa v Ljubljani eden od dveh moral v Novo mesto. Sklepam, da so mene določili za škofa v Novem mestu prav zaradi izkušenj, ki jih imam in o katerih sem že govoril.
NAŠtiOST Rast3 4/2006
- Loc7/7/ ;7ovo .šAp/j/l/ /e gotovo ro/t/evoo oo/ogo. sp/ /e /no/ A/Aoj t/e/i// .še/e /)OA/ot'/7/ /70 /;ogc. Aote/*//? oo/og .se /lo.s/e 7 7 0//77*e/ /ot/7/2 Postaviti na noge novo školljo je vsekakor zahtevna naloga, mnogo bolj kot prevzeti že utečeno školljo. To sem sam okusil, ko setu začasno vodil ljubljansko nadškofijo. Čeprav je nc postavljaš sam, ampak s sodelavci, vseeno zahteva veliko dela. Treba jc pripraviti in organizirati vse za normalno delo, ob skromnih personalnih možnostih
O
(irh nnvnmeiike isknlije
Slavnostni sprevodveerkev oh slovesnosti razglasitve nove ^kolije in tnne-stitveprvegaKko)'a($kol'Andrej(ila-vanjcprvi/lcv/;); loto: M. Markelj.
NAŠtiOST Rast 3^t / 2t)()h
pa je to še toliko težje. Najprej ho treba narediti vse, da bo zaživela škofijska pisarna, vzpostaviti normalne stike z vsemi župnijami. Za normalno poslovanje so potrebne vsaj nekatere pisarne, denimo tajništvo, ekonomat, prostor za generalnega vikarja, za kanclerja. Hvala Bogu, da so nekateri prostori že pripravljeni, za kar gre zasluga gospodu proštu Jožefu Lapu. Na pastoralnem področju bo treba čim prej ustanoviti škofijski pastoralni svet, kar mora biti opravljeno vsaj do konca septembra. V okviru tega sveta se ustanovijo različne komisije in odbori. Treba bo povezati tudi vse dekanijske in župnijske Karitas v škofijsko, ki bo pripravila vse potrebne programe. Za Karitas na Dolenjskem ugotavljajo, da je precej podhranjena. V nekaterih župnijah zelo dobro deluje, v nekaterih pa je sploh nimajo. Kolikor mi je znano, zelo dobro dela Karitas v kapiteljski župniji. Škof mora tudi najpozneje v enem letu ustanoviti duhovniški svet, to je nekakšen škofijski parlament, ki ga sestavljajo zastopniki vseh dekanij. Iz vrst sveta škof imenuje zbor svetovalcev. Med težavnimi nalogami duhovniškega sveta bo gotovo reševanje enega največjih problemov novomeške škofije, to je veliko pomanjkanje duhovniških poklicev.
- A7/A// /*e,se/7 /e A? ///"////Ze///? Z///// ///////Z// Aorc/zJ/e v J/zZc///.sA/ ////Z///*e/eAZ//.s/z/' Z/7////// /e. Jr/ /c Zi/Z/z /z/ r///*r/J/ J/zg/z JA/zt' ///cJ J/*z/gr/ s vetovoo vo/oo /J /zo /J/ ///*ece/ oos/r/zoo orrorje Jo č 'c/A s c. . )// gre ////// Jo ro //o.s/oJ/co //.S/7//////0 A/z/eeAogo ///'eZ//r//Z.s7v//2
Problem je zelo resen. Vsa novomeška škofija, to je šest dekanij, ima trenutno le enega bogoslovca, Poje najbolj zaskrbljujoče. Če ne bo zdaj zmanjšana ljubljanska nadškofija solidarna v tem pogledu, se bomo znašli pred nepremostljivimi težavami Glede posledic preteklosti, menim, da gre za novejši pojav. Pred tridesetimi leti je bilo iz tega dela Slovenije po več deset bogoslovcev. V mojem času nas je bilo okrog trideset. Mislim, da to tudi ni povezano z usihanjem kmečkega prebivalstva. Dandanes na bogoslovju niso več v večini sinovi iz kmečkih družin.
Milan Markelj "KAR KOI.I VAM R! Čt .
StORITU"
l'ogovors3kolbni
insgrAntlrcjeniGlavancm
Med slovesnostjovnovomeSki stolni cerkvi sv. Nikolaja.Na slikiso/leve: predsednik slovenske Škofovske konlcrcnccnadSkol dr I ranc Kramberger, ljubljanski nadškolAloj/Uran in novomeški Skol Andrcjdlavan; loto: M Markelj
Škol'Andrej(ilavan med slovesnostjo v Novem mestu: loto: M Markelj
NAfSGOS! Rast 3 4 / 2006
-	R//f/r7r/ AArz/d tezzzzAzzzzz/e ezzzz zzz/ /zzz.sVzzzzz/zzz/z /zzez/zzzzs7z zzzzzzz/\z7z sAzz/z/.
Ne gre za to, da bi ljudje lažje prišli do škofa, saj timogi verniki nimajo nobenega tieposredncga stika s škofotn, bol j gre za to, da škof v tnanjši škollji lahko večkrat obišče vsako župnijo. Ideal bi bil. da bi škof vsako župnijo obiskal vsaj vsako leto. V Ljubl jani smo bili trije školje, vendar vsaj ene tretjine župnij nisem v vseh šestih letih nikoli obiskal. Pastir mora biti blizu čredi.
-	.S' .se<7efez;z šAzz/z/e /e /Vzzvrz zzze.s7zz z/zz/zz/zz /zzzzzzezzz/zezz z7zzz/zztezz /zzzzzz/zzzeA A or zv^z/vAzz .sz'z'z/z.šz'e. AzzAzz t'zz/zZe r/zz^zz /z z /zzzzzzzvz .šAzz/ž/e rzz zz/zzzzzze/z' vzz.ve /7zz/zvz/.sAz'?
Školljski sedež je vedno itnel velik povezovaltii potnen, v zgodovini sicer večji, a tudi zdaj ni zanemarljiv. Upam, da bo nova školija tesneje povezala območje, ki ga pokriva. Duhovni vpliv je sicer težko izraziti v konkretnih kategori jah, vendar ga je moč začutiti in zaznati. Mislim, da ima Novo mesto veliko možnosti, da s školljo. kulturnimi ustanovami, močno industrijo in razvijajočim se visokim šolstvom postane močno regijsko središče.
-	AzzAzz rzcczz/zz/c/c /zzz/zzžzz/ ('cz Arc zzrz Drz/czz/.sAczzz g/ez/z' zzrz Zezzzzzz' AZvrzz z zr /zrz//zz*c/e'A/c r^zzz/zztzzzz'7
Lahko rečem, da je Dolenjska veliko trpela in doprinesla veliko žrtev, skupni simbol pa je škof Anton Vovk, ki je postal žrtev slepega protiverskega sovraštva in nasprotovanja Cerkvi. Večkrat sem se pogovarjal z zdravnikom, ki je takrat služboval v Novem mestu in je škofu nudil prvo pomoč. Pripovedoval je, da ni mogel razumeti tako slepega sovraštva, da niso tedaj pustili niti tega, da bi opečenemu škofu pomagal kot zdravnik. Človek se ob tem žalostnem dogodku iz preteklosti sprašuje, ali je Novo mesto sploh zaslužilo, da dobi školljo. Mislim, da je morda celo sam škof Vovk to izprosil Vemo: svetniki posnemajo Kristusa, ki je dejal: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo." l isti, ki otopijo v sovraštvu, so morda potrebni še večje pozornosti in še večje pomoči. Sam sem tiste dogodke posredno doživljal kot otrok. I isto leto, ko so škofa zažgali, bi moral na birmo v novomeški dekaniji, a je seveda odpadla. Tako sem moral na birmo v Ljubljano. V spominu imam birmanje v škofijski kapeli in podobo
Spominska slika z nove maše Aloj/a Urana, sedanjega ljubljanskega nadškofa (I/ osebnega arhiva)
Sprejem Škofovske pnlieei/ rok nadškofa Aloj/a Urana; foto: M Markelj
NA$(i()SI Rast 3 4 / 2()<)b
obvezanega škofa. Nasprotovanja ob birmal) so biltt v tistil) časih tudi drugod, a to. kar se je zgodilo v Novem mestu, se ni nikjer drugje.
-	Po zrzrbz .v/e Drz/ezz/rzc, r/rzzzzrz /z Nrz/e.sAe /zz/ /)rz/r'zz/.\Az7z /rz/z/zrrzb. Zr/rz/ .ve vz*rzržrz/e zzrz /2rz/r'Z7/.sArz A'o/ zz/ezz AArz/. Arz/ .ve vrzzzz ob /ezzz /zrzzrz/rz v w/.v/j/; /o Arz/ v .vre:v?
Večkrat mi rečejo: Dolenjec gre med Dolenjce. V metli še bije mehko dolenjsko srce, čeprav sem večino življenja preživel na Gorenjskem, šestnajst let pa v Ljubl jani. Nalezel sem se nekaj gorenjske pokončnosti in delavnosti, tudi nekaj ljubljanske širine, a upam, da sem ohranil dolenjsko gostoljubnost in sproščenost. Če je res tako, bodo odslej Dolenjci sami preverjali.
-	.Še Ar// rzb/Are/rz .vre//' r/rz/zz?
Vedno se rad vračam na svoj dom, in če le imam kakšno prosto uro, grem v Sotesko.
-	Drzzzr/rzzzeA. Ar/ rz/zrzfrzzzzrz A/Vzr/zz/e rA'7/r///vAr'gr/ ž/iV/ezz/rz, /c rr/rz/zzz/Vf/ /zrzg/rzr/rz/z v rz.sebzzrz zzAzzAzz/rz /zrzzzzezzzbzzzb //zzr/z. Ar/Ar/ /z/z /e rz.srzbzzrz.s/zzrz rzb/zArzvrz/rz vzr/zz.v/'e v r/zzzfzzzz. AfrzArz /e bz/rz /zzz vrz.v r/rzzzzrz2
Na teološki fakulteti smo imeli profesorja, ki je stalno risal diagrame trikrat po sedem let. To naj bi bila odločilna obdobja v človekovem življenju. Prvih sedem let življenja je še kako odločilnih tudi za versko vzgojo. Mojo duhovno podobo je gotovo pogojevalo že dejstvo, da je bila družina blizu Cerkve, saj je bil oče organist in mežnar. Po domače se pri nas še danes reče Pri organistovih. Živeli smo poleg župnišča, tam smo sc igrali, pomagali pri opravilih, po potrebi smo v župnišču tudi spali. Naša družina je bila velika, deset otrok nas jc bilo (sem najmlajši od bratov), zato smo imeli težave že s tem, kje bomo spali. Poleti je še kar šlo. pozimi, ko ni bilo mogoče
spati na senu, nas je nekaj spalo v župnišču. Ta povezanost s cerkvenim življenjem, bogoslužjem, petjem in cerkvenim letom se je nekako vgradila v naše gene. Del hiše je bila zudi nekdanja žunijska prosvetna dvorana, kjer je potekalo vse kulturno in zabavno življenje v kraju.
-	/e /n/rr v //.s/e/H crv.s/r ;/.swc'/*/c/?cv /rrr/r/7o rr/c/.s7/rrrr; /7?
/7/"o//cc/*AvcA7o. A7/Ao s/c /o r/or/t7/7//r Ar;/ ve7Y77 0//0A /7? /rr/rrr/r;\7;r/A^
Iz osnovne šole v Soteski nimam kakšnih posebnih spominov, zanimiv pa je morda tale drobec. Moj učitelj seveda ni smel hoditi k maši, ni pa očitno nasprotoval temu. Na skrivaj je bil v dobrih odnosih tudi z župnikom. Nekega je prišel v šolo šolski nadzornik. Eden od učiteljevih dveh otrok se je prostodušno pohvalil inšpektorju, da mama peče torte za gospoda župnika ... In kmalu smo za učiteljem lahko samo jokali, prestavili so ga drugam.
Nižjo gimnazijo sem začel obiskovati v Novem mestu, a sem bil tam samo mesec dni. Tedaj se je začela tržaška kriza, v mestu je bilo vse polno vojakov, vrstile so se povorke in demonstracije, kar je vse tako preplašilo gospodinjo, pri kateri sem stanoval , da se je odselila v Ljubljano. Spokal sem domov in potem hodil v nižjo gimnazijo v Dolenjskih Toplicah.
Višjo gimnazijo sem obiskoval in končal v Kranju. Z bratom sva dobila možnost, da sva lahko stanovala pri družini naših znancev, v zameno pa sva jim pomagala pri delu. Mnogi kranjski profesorji so
Milan Markelj "KAR KOI.! VAM R! tl.
STOKIH-:!" Pogovor s Škofom msgr Andrejem Glavanom
Novomeški Škot sprejema čestitke na slovesni umestitvi v stolni eerkvi sv Nikolaja v Novem mestu; foto: M
Markelj
Kri vsakdanjem delti; foto: M Markelj
NAŠ GOST Rast 3-4 / 2006
(ilavanova družina leta t%K ob 40-letniei poroke staršev.
]'rihirmivškol'ovikapelivl,itdrliani leta 1452.
I'ri vojakih Ietal46b
S sorodniki po škofovskem posvečenju leta 20t)() na dvorišču nadškofijskega dvorea v I juhjani
levo: srečanje s papežem Benediktom XVI med sinodo leta 2005 Desno: po/drav s švedsko kraljico pred ljubljansko stolnico leta 2004 (Vse slike na strani so i/ škofovega osebnega arhiva)
l'ri vsakdnjem delu; t'o(o:M Markelj
biti verni in so ob cerkvenih praznikiti prišti v šoto tepše obtečeni. Spominjam pa se tudi takih, ki so nam vztrajno govoriti, da bodo vse cerkve čez dvajset tet prazne ati samo še muzeji. Danes vidimo, da je četo nekaj tistih cerkva, ki so jih tedaj spremenili v kaj drugega, dobito nazaj svojo prvotno funkcijo.
- AaAo /c v va.s zore/a oč//oe/7ev za Jamova/ //aA//e? .t///e 6/7 a<7-/ae/7er/ Aa/;.še// c/ag/zc/eA. A/ sc /c //a.seAe/ g/a6aAa t'///'.sa/ v va.s, a// /c aJ/oč/7ev zorc/a /wča.s/?
Odločitev za dutiovništvo je v meni zoreta počasi. Starši so mi povedati, da sem, ko sem bit še majhen, na vprašanje župnika, svojega botra, kaj bom, ko bom vetik, odločno odgovoril: "To, kar ste vi!" Ob strašilih o izginotju cerkve je v meni kot najstniku klic k duhovnemu pokticu morda nekoliko zakrnet, a ugasnil povsem ni nikoli. Po gimnaziji sem se se odločit za študij kemije. Ob koncu drugega tetnika pa me je obšta močna miset na duhovni poklic, ztasti po velikonočni duhovni obnovi, ki jo je imel pri sv. Petru v Ljubljani p. Berden. Kanonik Šimenc, h katerem sem šel na razgovor in posvet, mi je svetoval, naj končam kemijo, da bom lahko šel učit na mato seninišče v Vipavi, kjer so tedaj zelo potrebovali profesorje, saj je bilo v semnišču veliko dijakov iz vse Slovenije. Zanimivo naključje je, da sva se s kanonikom Šimencem pogovarjala v stanovanju, kamor sem se nastanil kasneje kot škof. Pri isti mizi, kjer sem kot škof detal v Ljubljani, sva se tistikrat pogovarjala o moji bodočnosti. Na njegov nasvet sem doštudiral kemijo, potem v Žužemberku nekaj mesecev detal v iskri, bil sem namreč njihov štipendist, potem sem šet za eno leto k vojakom, nato pa v semenišče. Bilo mi je povsem jasno, kakšna naj bo moja pot, nobenih dvomov ni bilo. Posta) sem duhovnik. Kemije nisem šel učit nikoli, čeprav so me prosili in nagovarjali.
NAŠ GOST Rast 3 4 / 2006
- Ae/a /d72 .s/c /jre/e// ///a.ša/.šAa //a.sveee/7/'e /7? zaee//' <7e/a// v (7o-.s/zo/Aove/// t/aagra////. /?azwera///a ze/o ///Zro .s/e aa/zre/Vova/? v eerAver//' /7/era/"/?///.
Milan Markelj "KAR KOI I VAM RlCl.
STORIIb!" Pogovorsškntbni msgr. Andrejem Glavanom
I renutek oddiha; foto:M Markelj
Škofovsko posvečenje v ljubljanski stolniei 12 junija leta 2000. ([/ osebnega arhiva)
NAŠ GOST Rast 3-4 / 2006
To je retativno. V civitni družbi so ti vzponi še hitrejši. Moji študijski kotegi so v desetih ietih postati direktorji podjetij in podobno. Začet sem kot župnik v novi škotjetoški župniji Suha, ki sem jo pomagat ustanoviti. Po petih tetih župnikovanja sem bit izvotjen za dekana škotjetoške dekanije in to stužbo opravtjat petnajst tet. Na skrbi sem imel ob tem še žeto vetiko župnijo. V župniji smo na novo pozidati cerkev, ki je bita požgana in minirana ]945. leta. Ztasti pa smo obnavljati Crngrob iti župnijsko cerkev. Če naj bo župnik uspešen, pač mora biti dober gospodar, vendar materiatni uspehi ne smejo biti nikoti v ospredju, tako sem bit botj kot zunanjih pridobitev vesel drugih stvari. Še danes se mi nekateri zahvaljujejo, da setu jim pomagat ohraniti ati učvrstiti vero. Vese) sem tudi, da sem mtadim približat tepoto narave in gora.
-	//o/a v /a/Ac /e er/e/? o</ ra.\7/; Ao/t//rAov. ra;// pa /a<7/ po/c/c.
.ta, ptaninstvo in petje, oboje imam rad. Petje sem postušat tako rekoč že v materinem telesu, ker so bite pevske vaje v našem stanovanju. Mama sicer ni nikoti ni peta, oče pa je bit dober pevec Ko sem bil študent v Ljubtjani, sem se odtočat, kaj naj v prostem času počnem, ati naj pojem ali tetovadim. Tctovadbo sem imet tudi rad, a pristal sem pri Akademskem pevskem zboru. Potem sem pet še pri raznih cerkvenih zborih. Kot župnik sem z mtadino sem pogosto obiskovat gore. Stik z naravo je za mtadega čtoveka žeto pomemben in ptaninstvo ima veliko vzgojno vrednost.
-	AfaAo /e š/a po/ oaprc/?
Leta )999 me je sveti oče Janez Pave) tt. imenovat za pretata, )3. maja 2000 pa za ljuhtjanskega pomožnega škofa, nastovnega škofa Mustija v Numidiji. V škofa sem bil posvečen t2. junija 2000 v tjubtjanski stotnici. Od novembra 2000 do januarja 2005 sem bit tudi tajnik Škofijskega pastoralnega sveta. Po odhodu tjubtjanskega nadškofa in metropotita msgr. dr. kratica Rodeta v stužbo prefekta
Mi!;m Markelj "KAR KOI,! VAM KI G) STOKIH!" PogovorsSkolbm msgr. Aiidrejemdlavanoni
AČA
KARKOLt VAM REČE STORITE
)
*
Grli novomeškega škoraAiidrcjaGia-vana
Skardinalom dr iraneetom Rodetom v njegovem stanovanju v Rimu oh slovesnosti razglasitve novih kardinalov 25 marea letos. (1/ osehnega arhiva)
NAR GOS I Rast3 4/2006
Kongregacije ttstatiov posvečenega življenja itt družb apostolskega življenja setn aprila 2004 postal upravitelj ljubljanske nadškofije iti to vlogo opravljal do lanskega decembra, ko je vodenje nadškofije prevzel sedanji ljubljanski nadškof iti tnetropolit tnsgr. Alojz Uran. X tijegovitn nastopom sem prevzel mesto generalnega vikarja ljubljanske nadškofije in to službo opravljal vse do danes.
- Z// .vAo/or.vAo gc.s/o v/c s/	/ic.scr/c /r .Ar/rcrovcgr/
ciYv/7gc///'r/. Ao /i/vrt'/' z/Kar koli vam reče, storite!//. 4// v/ gc.\7o AAo/ /c/ic/ c v///;; //// gr/ /70/77/////0/ AT/Ao rz/r/c/grr/e .vi /i/c gc.s/o?
Vsak škof si satu izbere svoje geslo. Jaz sem si izbral Marijine zadnje besede, zapisane v Svetem pismu. Zakaj, ne morem natančno reči. A ko zdaj razmišljati! o tem, se mi ponuja v razlago kar nekaj dejstev. Skupaj s škofom Stresom in Bizjakom smo bili imenovani 13. maja na dan Patimskc Marije. Posvečenje setn prejel 12. junija na hinkoštni ponedeljek, to je na dati Mari je Matere Cerkve. Vse se torej vrti okoli Marije.
In kaj mi pomeni geslo? Marija nas s temi besedami usmerja na svojega sina Jezusa Kristusa in na izpolnitev Božje volje, izpolnitev Jezusovih naroči). Naše krščanstvo mora biti kristoeentrično. Jezusove besede in njegov zgled služenja morajo biti vsakemu kristjanu, toliko bolj duhovniku in škofu, zgled za nesebično službo. Tudi pri zadnji odločitvi, ko je bilo treba sprejeti službo novomeškega škofa, mi je to geslo pomagalo. Marija je s temi besedami pokazala tudi skrb za mlado družino, ki je prišla v stisko že prvi dan zakona, ko je na svatbi v Kani Galilejski zmanjkalo vina. Prosila je za pomoč Jezusa, ki je potem naredil prvi čudež iti vodo spremenil v vino. Tu ni šlo za reševanje duš, ampak za preprosto zadrego, v kateri se je znašel mlad zakonski par. Marija nas uči. da moramo biti dobri v majhnih, vsakdanjih stvareh. Mi. kristjani, se pogosto navdušujemo za velike stvari, velike dobrodelne akcije, odpovemo pa v majhnih, vsakdanjih pozornostih.
In še to: za škofa me je imenoval Božji služabnik papež Janez Pavel II., čigar geslo Ves tvoj je tudi vezano na Marijo.
Maksim Sedej ml . POLJANSKA MAI I HO/JA. IWd: loto /vone Pelko
Tatjana Preg! Kobe
* vsi verzi so iz še ne objavljene pesniške zbirke Vesolje v skrinji Maksima Sedeja ml
I začetek pesmi Avtoportret št. I-Ogledalo
NAŠ COST Kast 3-4 / 2006
TUD! SAM SEBI SEM SKRIVNOST
Maksim Sedej mi. "Slikar, grafik, esejist, pisateij, rojen 6. novembra ]935 v Ljubljani, doživijenjski svetovaiec za umetnost in humanizem generalnega direktorja IBC Cambridge v Angliji", je zapisano na spletni strani Maksima Sedeja ml., na kateri je v celoti objavljeno tudi njegovo najnovejše esejistično besedilo Umetnost, znanost, komunikacija in vprašanje transcendence. K sodelovanju je bil povabljen na osnovi svoje knjige Štirje obrazi duše: razmišljanje ob ciklusu slik, ki je izšla tako v slovenskem kot v angleškem jeziku leta 2000. Esej je bil napisan za The World Congress of Arts, Sciences and Communications, ki bo letos poleti na oksfordski univerzi v Angliji, kamor je bil kot avtor tudi povabljen. V Sloveniji bo esej objavljen v njegovi pesniški zbirki Vesolje v skrinji, ki je pripravljena za tisk. Letos bo izšel tudi njegov roman Zaprta hiša.
Temeljno likovno izobrazbo si je pridobil pri očetu Maksimu Sedeju. Študijsko je potoval v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Španijo in Francijo, sicer pa nenehno črpa iz zahtevne svetovne literature na vseh področjih: filozofija, eseji, proza, poezija in seveda likovnost vseh časov. Širina teh misli, udejanjenih v slikah, je ovrednotena v pomembnih bibliofilskih zapisih. Leta 1979 je bit o njem posnet 25-minutni film za TV Slovenijo. Leta 1992 je bil predstavljen v angleški publikaciji Who's who of Intelcktuals (IHC Cambridge). Bilje sekretar Društva slovenskih likovnih umetnikov v letih od I96H do 1970 ter predsednik Društva likovnih umetnikov Ljubljana od leta I9H7 do 1989. Bil je tudi ustanovitelj in prvi urednik strokovnega likovnega glasila L.ikovne besede. Član ZDSLU je od teta 1964, do upokojitve je bil svobodni umetnik. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Od prve samostojne razstave leta 1958 v dolenjskem kraju Trebnje do zadnje leta 2005 v Ljubljani seje nabralo veliko število samostojnih predstavitev v galerijah, posebnost pa so njegove celostne postavitve slik v cerkvah: leta 1998 je bil v cerkvi sv. Vida v Lazah postavljen R/zzvczz.sAz Az-zžev/w/ in -SVove/MAz/ T7e/o, leta 2000 v cerkvi sv. Antona v Kovači vasi slika .S/zz/zz/zz zzzzzvzz/zze /zzzzzzzzz/ve W in leta 2003 v spominski kapeli sprave v Starem trgu ob Kolpi osem slik.
Žz'v//ezz/'e /e .sAz7vzzrz,s/ č/zzrcA/e .sAzzrzzzz.s/
/zzz/z .szzzzz .se/z z' .sezzz .sAz*zvzzzz.s7'
Prve slike, s katerimi je Maksim Sedej ml. med letoma 1953 in 1957 pričel svojo bogato pot likovnega ustvarjalca, spadajo v cikel A*zzz/z*ezz/z'zezzz. V letih od 1955 do 1964, v času, ko je bila težnja umetnosti ontološka odprtost in družbeno problemska angažiranost, je pa že ustvazja) drugačen, vsebinsko izrazito dinamičen cikel slik s skupnim naslovom /f/z.s/z*zzA/zzo A7zAzzz*.s/vzz. V tem filozofsko spodbujenem sklopu ohranja oblikovne izkušnje ekspresionizma: zasnova je sintetično asociativna, iluzionistična, refleksivna, odvisna od izrazito značilnega odnosa do sveta, s spoznanji o kaosu in vzpostavitvi reda v vesolju. Skratka, ta v šestdesetih letih ustvarjeni cikel slik ni bliskovit, nepremišljen, le trenutno aktualen ali
T;itj:ma Pregl kuhe TUDI SAMSIH! SUM SkRIVNOS I
NAŠ GOST Rast 3^t / 2006
eksperimentalno ekshibicijski dogodek, kot so ga v času nastanka hoteli označiti nekateri likovni kritiki, temveč na formalnih osnovah analitične raziskave barvnih odnosov udejanjena slikarjeva osnovna misel: kaos in red v vesolju. Razmišljanju o umetnosti, razpeti med tragičnost bivanja in niča ter odrešujoči zakon umetnosti, je še danes zavezan.
V začetnih slikarskih eksperimentih z anilinsko barvo, ki jo je stisnil med dve papirnati poli in potem razmaknil, so nastale povsem naključne stvaritve, na osnovah katerih je Sedej ml. kasneje po strogem lastnem izboru v naslednjih štirih letih ustvaril povsem nadzorovan slikarski cikel Aow/7o=/c'//. Celotna zgradba slik je individualna, čeprav so bili nekateri slikarski elementi v sodobnem slikarstvu že upodobljeni. Predvsem je prevrednotena kompozicijska dinamika barvnih mas v odnosu svetlobe/teme v prostoru slik. Slikovno polje ni strogo začrtano. Slike se dogajajo preko svojih okvirjev, ko plasti sferičnih podob prostora v intenzivnem ritmu neukročeno silijo preko robov in tako hkrati z virom svetlobe in intenzivnostjo ozadja dajejo slikam osnovni naboj. Vibrirajoči, navidezno nedokončani barvni nanosi ustvarjajo napetost, ki izraža umetnikovo doživeto filozofsko razmerje do bivanja v vesolju. Oblikovno sistemsko stopnjevana notranjost razmerij ni zgolj nostalgično razgaljanje nemirne in prestrašene dobe, temveč tudi vizija urejenosti: v sedanjosti je združena tako preteklost kot prihodnost, tako kaos kot red, s tem daje red mogoč le nekje v prihodnosti. Vsebina slik v okviru odnosa človeka do sveta/vesolja spodbuja opazovalca v aktiven odnos do branja celotnega cikla in je hkrati osnovna podlaga razumevanja vseh Sedejevih prihodnjih umetniških izhodišč.
Skozi kasnejša obdobja seje spreminjala zgolj forma v nadaljevanju cikla A*ow/roj/c//, vznemirljivo dinamična in ekspresivna, ne pa izhodiščna vsebina, kar v celoti kaže na njegovo že v zgodnjem obdobju pravilno usmeritev. Dejstvo je, da je slikar že od samih začetkov kritično opazoval svet, v katerem živi in v katerem je poiskal svojo individualnost. Na začetku svoje ustvarjalne poti se je torej lotil temeljnih spoznanj, ki j ih je v skoraj štiridesetih letih poglabljal na stilno različen, vsebinsko pa premočrten način: tako njegovo slikarstvo nenehoma sili h kritičnemu dialogu, kajti svojo misel Sedej ml. nenehno zastavlja tako, da nas prevzema njena humanistično poglobljena vsebina, vendar sam odgovora ne vsiljuje: vsiljuje razmišljanje. Sporočilo njegovih slik beremo kot iracionalno komunikacijo, zato se k tem njegovim slikam lahko vedno znova vračamo aktualne so v kateremkoli trenutku, prav tako v času nastanka pred tolikimi desetletji kot sedaj. Izkazalo seje, daje celovita izrazno likovna dejavnost njegovega slikarstva iz začetka šestdesetih let v resnici nepogrešljiv člen slovenskega abstraktnega slikarstva.
Čeprav so tako ali drugače slikarjeve kozmične vizije vselej in v celoti značilno povezane s strukturo apokaliptičnih slik, ki so občasno, a vendarle kontinuirano, nastajale skozi nekaj desetletij, in katerih osnova je prav cikel	kot asociativno nadrealističnih krajin,
ga nikdar niso vklenile v nadprostor, temveč v nadčasovno vero v urejenost sveta. To je razvidno tudi v kasnejših ciklih o naravi in cvetličnih ljudeh, kjer umetnik dopušča izhod, v slikah iz cikla /rarorfove(1967- 2000) pa rešitev: kajti, le skozi kaos lahko nekoč zavlada red.
[Htjnrm ['regi Robe iU!)!SAMSi:H! SIMSRRIVNOSI
2im<.l;iljcvanjt.'pcs]niAvt('pdrtrctAt!
Ogledalo
NA.ŠtiOS! Rast 3-4 / 2006
vse, sc;;; ;/;;f;'rc/. /;rc;;A'c/. .s/;;;';7 <7//
r;l/;;;; p	Ar; A7r;/;;;;; /;rer/ ;;g/c;/;;/r;.
v ;;g/c;A;/;; p/r//w rrr/.sep /rccasrv, Aur ;;7;'.s7;';;;. r/rr .sp/r; /rrr,
/;r;r/r;Ar;. A/ s c/;; /7; ;;.s/Pt;;'// r; .sp/;;, /p /;;*r;p /r;Ar; Ar;Ar;;- r;r/spp p r;^/pr7r;/;r
Nejasne predstave, ki obstajajo )e kot sestavine jasnih, morajo v neki točki doseči raven misii, ki je pravzaprav sinonim za te čiste in jasne predstave, drugače v zavesti sploh ne bi bilo in sploh ne bi obstajale. Iz izjemnosti takega položaja bi lahko sklepali, da hi slikarja lahko bilo strah pred ničnostjo, na katero je obsojeno stvarstvo, da pa hkrati njegov razum izničenje odklanja. "Vse, kar vidimo in spoznavamo v vesolju, je preteklost, so ustvarjalne in rušilne sile vesolja vendar materialne. Duhovne so samo v nas. Razvoj življenja je prišel na tem izgubljenem kamenčku v svoji evoluciji najdlje. V nekem trenutku se je v evoluciji vesolja začel življenjski krog, v nekem drugem pa duhovni krog razvitega življenja", je slikar prepričan o obstoju določenega števila civilizacij, katerih naloga je oziroma bo, vzpostavitev ravnotežja med duhovnim in materialnim, med stihijo in redom v vesoljskih razmerah. Vendar mi živimo sedaj, in s svojimi slikami Maksim Sedej ml. sp;/;;/ opozarja tia stanje tega sveta: na odnose med ljudmi in na dogajanje v naravi. Nastajati so začele figuralne podobe na ciklih slik (7p;;p;-;;/; (1965	1967),
/'//.špc/pc; ;Y/.s/p.	777 r/o (1965	1970), /V;;.sV;č;7C s/ZAp (1969
1972) in ('pe7/;o;77 //;/(^;e. r/A/; (1967) ter abstraktno asociativna cikla 7';; /p /77/ ;/gp;- (1969	1987), kjer se podoba tigra v strukturi slike
likovno spaja z rastlinskimi elementi narave in skoznje kot privid izginja, in /3 /7(//Y/p/ ;;/?* ////peg//, ki ga je pričel ustvarjati leta 1968.
Skozi optiko samotnega iskalca v naravnem okolju sredi kočevske, primorske in dolenjske krajine v devetdesetih letih znova nastajajo slike, v katerih jasno in razpoznavno lebdijo drevesa z emblemom raztezajočih golih vej in razmršenih korenin, ki krčevito prehajajo v starikavo, a ponosno pokončno deblo. Toda od kod rastejo, kam stezajo veje, ki se tančijo v višine, in kam pronica goščava kapilarno tankih koreninic? Kje resnično so iti s kakšnim sporočilom se kažejo slikarju? Natu? Podoba drevesa, ki biva v prostoru ciklusa slik /9;p-PP.S7/ (1953	1985), je tu, a je fiktivna. Vsaka slika nastaja od tistega
trenutka dalje, ko slikar s svojo intervencijo v definirano polje, ki se mu v določenem trenutku kaže kot polje, že strukturirano z vednostjo, začne nekaj predstavljati. Kar predstavlja, je z značilno potezo prikazan subjekt, ki ga moramo razlikovati od prikazanega objekta, ki je s tem pravzaprav žrtvovan. Drevo simbolizira združbo neba, zemlje in vode in tako manifestira dinamično življenje nasproti statični kamenini: ukoreninjeno je v globini zemlje, torej v središču sveta in v dotiku z vodami ter z vejami sega do neba, do večnosti. V tem primeru je drevo tisti objekt, v katerega pojmu je poenotena različnost vseh teh simbolov. I isto, s čimer sc slikar tu identillcira, je njegov močni Jaz, torej tisti obraz, ki je antipod Nadjaza: le tak po značaju in mišljenju nasproten je lahko sinonim obstoja in ne propada.
Že v eksperimentalni abstraktni fazi pred desetletji je bila v njegovih slikah grožnja smrti in katastrof, mučenj iti bega, razpadanja in trohnjcnja, vendar je imel postopek slikarskega opisovanja humanistični nagovor. V tedanjem Sedejevem analitičnem slikarskem procesu smrt kot izničenje ne pomeni očitne in neizogibne končnosti. Skozi primarno slutnjo izgubljenosti v arhaičnih prostorih je že tedaj
Tatjana Pregl Kobe TUDI SAM SHHI SHM SKRIVNOST
iška! trajno možnost sinteze v kozmični viziji kot verjetje v urejenost sveta in vsega vesolja.
3 začetek pesmi Vesolje v skrinji
NAŠ GOST Rast 3-1 / 2006
vA/ef/
v re.svr/e/ /o z?/	v sAr/r?/; r?/7/ /n v A/et/
/CMVfč* /e to trovrr/A '
Siikar že v prvih cikiih siik G	wrzvego sublimno odkriva
neodkrite prostore bivanja z nekakšno statično in ravnodušno svetlobo sanj neresničnega sveta, ki pripada sferi odtujenosti in nelagodja. To ni svetloba, ki bi se jo dalo ujeti, temveč svetloba duhovnega pomena, zamišljena kot estetsko sredstvo soočanja s samim seboj. S poetičnim iluzionizmom razvije sliko do te mere, da se dogaja znotraj, v sebi sami. Pastelne barve so mehke, v zanj značilno prelivajočih se odtenkih prejšnjih ciklov slik iz narave, a mistične. Migotavost in trepetavost mikrocelic ohranja mit o življenju v naravi, ki smo se z njim pripravljeni identificirati. V nasprotju z obsceno in kruto podobo Nadjaza v apokaliptičnih ciklih slik, v katerih nervoza časa nima drugega izhoda, kot nekakšno terapijo slikar ponuja jaz/obraz narave. Skrivnost odrešenja je torej v imaginarni toplini in v nepopuščanju pod udarcem še močnejše odtujenosti. Hkrati postane spiritualni žar v ciklu slik /f/roAr////xso (1985) tvorni simbol sveta, osamosvojene barve pa bistven sestavni izraz likovnosti. Sčasoma seje niz elementov v sočasno nastajajočih ciklih spremenil, vendar je pri obeh ostala stalna resničnost prizora, dana v iluzionistični projekciji prostora: prizora, ki nosi v sebi nagovor nekega možnega ali imaginarnega, v apokaliptičnem ciklu dramatičnega, v ciklih slik o naravi pa meditativnega.
S takimi svobodnejšimi posegi, hkrati s spoštovanjem določenih formalnih zahtev pri gradnji slikarskega prostora, tudi v nastajajočih ciklih Sedej ohranja oblast nad isto temo. Na površini platna je ohranjeno bistvo predstave, ki ga je v zasnovi prevzela. Gledalcu se ponuja prizor, ki ni preprosto zapisovanje vsebine videnega v resničnosti, niti golo prepisovanje iz umetnikove domišljije. Narava, ljudje in živali so tu le prividi, ki v resnici obstajajo nekje drugje, in se šele z njegovo rešitvijo postavitve prizora udejanijo v slikarskem prostoru. Tipološko naivno značilne ženske figure, ki jih v celotnem ciklu predstavlja v centralnem kadru slike, so kot neulovljiva iluzija in slepilo razpoznavne prividne podobe iz sanj, vendar je njihov nastanek, njihova lastna materialnost v naših očeh odvisna samo od slikarjeve predstave.
Slike, ki so vnizu ciklovoapokalipsi nastale vdevetdesetih letih dvajsetega stoletja, so neke vrste fabulativno slikarstvo, ki teži z vnašanjem geometričnih likov k tridimenzionalni predstavitvi predmetov in prostora kot nazorno nakazovanje atmosfere, stanja v vesolju. So ožarjen izmislek, ki se iz mračnih prostorov podzavesti v barvi žarečega zatona kaže kot otipljiva sanjarija smisla.
Epski cikli slik velikih razsežnosti naravnost nagovarjajo k literarnemu in esejističnemu gledanju. Z opuščanjem površinskega gledanja slikar odgrinja zaveso z odra, na katerem se dogaja prizor, drama. V središču slik je golo človeško telo, na enih golo kot rojstvo, na drugih, zgnetenih v neločljiv skupek, pa v procesu fizičnega uničenja in umiranja. Posamezne figure, zavedajoč se samega sebe.
T;Hi;nm!'rcg!Kohc TUDISAMSKU! SI M SKRIVNOST
TinutaljcvnnjcpcsniiAvtuportrctStl
Ogledalo
5 Scstavljcno jei/, kvadraste ladje in polkrožno zaključenega oltarnega dela. Cerkvieaje prekrita/upeko. pre/hiterijspločevino Urejena je hita letalV04 l'osehnost je zvonik, ki je vmesni tip strelnega zvonika in zvončnice. Njegova zahodna stran je odprta.v/hodni del je tesan in zaprt/ deskami Vlinali visita zvonova; eden je bil ulit pri M. Sainassi leta 1913. drugi je i/l.apinj Strop ladjeje dvojen /adaj.nad lesenim korom.je starejši, lesen in razdeljen v vzdolžna polja Nad ladjo je mlajši, spuščen in gladek ter belo preharvanOh zidovih ladje je lesen opaž. nad njim na vsaki slranidvojeoken.Prezhiterij/hanja-stimohokomjehilposlikanOhra-njenisočrno-rjavirohovi.skritipod omeliOltarjedel« poznega 14 stoletja V srednji nišijc kip sv. Vidav kothiOh robu stojita še dva močno preslikana svetniška kipa Starejši ba-ročnioltari/)Xstoletjaspo/.nogot-skimrelietomi/l52t)letaježepred sto leti izginil Vir (iojko/upan. Mitja terene, dr IraneeMDolinar-Oerkve na Kočevskem nekoč in danes. 1443
bl.eta 2003je bila 22.novembra blagoslovljena nova kapeliea v parku med župniščem in lamo cerkvijo V kapeliei so tri plošče/imeni in posve-tilomVh/rtvamboljšcvističnerevolu-eije Vse druge površine so zastrte z osmimi slikami umetnika Maksima Sedeja ml Kapelicaje lep primer, kako hi kazalo označiti in urediti tudi številna grobišča po Sloveniji. Slike si je najlažje ogledati /večer, ker se podnevi blešči od steklenih vrat Vir: župnik Jože 1'avlakovič. spletna stran Spravna kapelica
NAŠ GOST Rast 3M / 2006
oklevajo v stralut pred neznanim, s tokovi linij so zaustavljene v miselnem naponu, v meditaciji o tragičnih procesih časa. fudi v leta 1994 začetem in še tiedokončancm ciklu .Š7///'e o/i/r/r/r/z/.se. katnor sc je naselila poezija prijateljev, Maksim Sedej tul. skozi različne metafore nagovarja k razmisleku o trajnosti in urejenosti.
v.see/771 /tu sZt'//// ///.so m /te /T/ore/r/ /i/7/ /z/Ari e/777.s/7/v/7e.
An .sc Z7/.s'7//7/7//7 r /e/in/ri /e.s'c/7.s'Acgr/ gnrr/T/ .s/i/'e/77//7/.š /m .s/ezT/Zz /'/7 /z /ing/er/
rr/zs/ze /tu ///7//7;/;n /iu//7i/e/77i /iz/An, .se /z v s/zuzzzzzzzz u/iz/T/z r/e/u/t/e. A/ .st gu
/in//'.s'/7/7.g/7i/inAuv/iu7A;7/ve.s7
zze.š/e/n zzz7//7zzzz7z u.sr/ctuct/ te .s/iuzzzzzz/rz //7 U/171/////7/7/. s/izezzzzzz/tz t/t u/rrutr/tr'
Slikar Maksim Sedej tul. ves čas ustvarja na osnovi svetovnih utnet-niškili izkušenj in spoznanj, brez nenehnega stralut pred akademizmom in trenutno veljavnimi smermi v umetnosti. Nenehno spremlja sočasno dogajanje na likovnem področju, vendar njegova umetnost nikdar ni bila posnemovalna ali modema zaradi modernosti same. Zanj značilna izvirna nadarjenost in intelektualistični pogled na umetniško izpoved se izraža predvsem skozi samosvoj ikonografski nagovor. V dobi, ko se v svetovnem likovnem dogajanju prelivajo najbolj absurdne mešanice časovno in prostorsko oddaljenih stilov in elementov, si nenehno prizadeva za izrazitost lastnih vizij usode človeštva, kije - in je v vseh njegovih dosedanjih ustvarjalnih obdobjih bila v središču njegovega zanimanja, lako so pričela nastajati tudi njegove nove umetnine.
Ideja o ureditvi cerkvice sega v leto 1996, ko je pokojni Milan Lampe srečal Maksima Sedeja ml. z ženo dr. Anko Sedej, ki sta na obisku po Kočevskem v strmem bregu nad reko Kolpo opazila zanimivo, a skromno in zapuščeno cerkvico sv. Vida v LazahL V pogovorih pri njem so prišli do ideje o njeni ureditvi. Pokojni umetnostni zgodovinar dr. Ivan Sedej, slikarjev brat. je kmalu pripravil navodila za obnovo. Še isto leto sta pričeli nastajati sliki /'////rz/zsAr/ A/7////7/ in .S/nrez/sAz/ /'ze/zz. leta 199K slika .SVove/z.sA/ Az*zfei' //o/, leta 1999 za Zagozdac slika Mzz/z/zzzri Azvi/zzz/z/e, leta 2000 za Kovačo vas slika .š/zz/zz/Tz /7č/7-<4(V/7c /in/zzzzz/t-e.V.V, leta 2001 portreta blaženega Antona Martina Slomška iti prvega ljubljanskega nadškofa Antona Vovka, leta 2003 slike za spominsko kapelo sprave v Starem trgu, leta 2005 še portret medvojnega župnika v Starem trgu Alfonza Jarca, pred kratkim pa je bila končana še poslikava krilnega oltarja za kapelo sv. Ane v Kovači vasi.
V župnijo Stari trg ob Kolpi spada poleg farne cerkve sv. Jožefa tudi Spravna kapelica, med sedmimi podružnicami pa so sv. Anton Kovača vas, sv. Vid Laze in Marijino vnebovzetje Zagozdac. V Spravni kapelici je osem slik: V sredi zgoraj od leve proti desni: čJg/7/cw/ /*r/er r////z/ //7 fe/77/, //. /77/7/7/ 7Az.se/ r/z/mter/z znaki v piramidi; /7zif/e r/A/i oko v trikotni piramidi: /. /77/1/7/ r/c.sc/ rzz/inier/z znaki v piramidi; A^nvz./er/zzTz/ez/z podoba Ljubljane z gradom, nebotičnikom in cerkvijo; /čevri/z/cz/T/, /V7//717//77/ .s/i/'z/vr/ in /'n.s/er/zz/rz .srir//iz/. Na velikem krilnem oltarju za kapelo sv. Ane, ki je zahteval okoli pet kvadratnim metrov poslikav, je osem prizorov iz nove zaveze, ki se dopolnjujejo, ko pa je zaprt, je na sprednji strani slika stvarjenja sveta in vesolja. Krilni oltar bo župnik Jože 1'avlakovič posvetil ob koncu letošnjega julija. Sliki .SVnvezz.sAz Azzfev/171/ in .S/nvezzsAzz /'/e/7/ sta bili najprej postavljeni v skromno svetišče'', cerkvico sv. Vida v Lazah,
laijaim ['regi Kobe zdaj pa imata obe svoje mesto v cerkvi sv Antona Kovača vas pri SI M SKI^ivNt^S t starem trgu ob Kolpi poleg	r/r//rrr/r;e'/rrw;/7/7ve A2V, /'rt//7///.\Ae
A/r//*//e ter /trt///*eArr \Arr/r/	A/r//7/77r/.S7o/;/.šAr/, /trrr/šAo/r; .t/r/rr/rr/
tbvAr/ in č/r/j/r/Ar/ ,4//rrr/;r/ .Ar/er/. Vse te slike je Maksim Sedej ml. ustvaril xa starotrško župnijo. Nekdanji nadškof in metropolit I ranc Kode je 14. novembra 2003 slikarja odlikoval s posebnim nadškofijskim priznanjem za njegov prispevek k narodni spravi in za številna umetniška dela. podarjena župniji Stari trg ob Kolpi.
Maksim Sedej tul pri slikanju krilnega oltarja sv Ane /a eerkev sv. Antona v Kovači vasi nad Kolpo v Poljanski dolini: loto: /vone Pelko
RAST L. XVH
Marjan Simič
ŠT. 3-4 (I05-I06) JULIJ 2006
!V
RAZVOJ GOSPODARSTVA V OBČINI NOVO MESTO
Kadar se oziramo v zgodovino, se nam v ospredju pojavljajo posamezni dogodki a!i osebe, ki so v dolgem nizu !et izstopali iz svoje enoličnosti. Če primerjamo razvoj nekega kraja ali območja, pogosto težko postavimo natančne časovne ločnice, saj so spremembe nastajate postopno, v življenju ene generacije skoraj neopazno. To je veljalo dolga obdobja, potem pa so se tako rekoč čez noč začele dogajati spremembe. Nekateri so jih začeli poimenovati revolucije, najprej industrijska, nato socialna, politična, kulturna, znanstvena itd. Na območju občine te spremembe zaznavamo predvsem po letu 1960.
Meje občin so se v preteklosti pogosto spreminjale. Zaradi statističnih in drugih podatkov, na katere se lahko opremo, je za potrebe tega sestavka upoštevano območje občine, ki je nastalo po ukinitvi novomeškega okraja ob koncu leta 1962. Od tedaj je občina Novo mesto delovala nekaj desetletij v nespremenjenem obsegu, vse do novejše delitve na nove občine Dolenjske 'toplice, Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan, Žužemberk in na Mestno občino Novo mesto.
Ozemlje tako opredeljene občine je bilo že zelo zgodaj poseljeno, o čemer nam pričajo bogata arheološka najdišča. Največ sledi poseljenosti je na splošno tam, kjer je bilo obilo rdeče ali rjavkasto rdeče prsti in kjer so našli ostanke zgodnjega železovega rudarstva, topilnic, fužin ter kovaštva. Sicer pa iz proizvodno razvojnega vidika na tem območju v tisočletni zgodovini ne beležimo napredka, ki bi v svoji pojavnosti bistveno odstopal od splošnih dogajanj v tem delu Evrope.
Zahtevnejši razvoj rudarstva in topilništva ter predelave se je priče) na našem ozemlju šele v drugi polovici 18. stoletja, v času, ko so prenehali turški vpadi. Tudi ta razvoj pa je bil omejen le na nekaj pol industrij škili obratov.
Leta 1769 je začela delovati železarna na Dvoru, kjer je bilo ob njenem vrhuncu delovanja, vključno s kopanjem in prevozom rude, kuhanjem oglja v okolici, zaposlenih več sto ljudi. Okoli leta 1880 so potrebovali okrog 35.000 m' oglja letno, za kar je bilo potrebno posekati do 60 ha gozda ' Dvorska železarna je obratovala sto let, zadušila pa jo je odmaknjenost od modernih prometnih sredstev železnice, izčrpana najdišča rude, predvsem pa tehnična revolucija, ki ji fužinarstvo ni bilo več kos. Manjša fužina je bila tudi v Žužemberku, kjer je nekaj časa delovala tudi papirnica.
Leta 1837 je Janez. Rueckel odprl v Šcntjanževi dolini pod Dolženi ob potoku Padež prvo steklarno na Dolenjskem, ki je delovala do leta 18543
Leta 1894 so v Rogu, pod njegovim vrhom, že na kočevski strani, začeli graditi lesnoindustrijski žagarski obrat na parni pogon, ki je skupaj z raznimi delavnicami zaposloval 400 ljudi, tudi z novomeške
DRUŽBENA VPRAŠANJA
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 3-4 / 2006
strani. Ta žaga je bita v tistem času največja in najmodernejša v Stoveniji, že pred tem pa sta detovata žagarska obrata na Dvoru in v Soteski. Žago na Rogu so teta t942 požgati itatijanski vojaki.
Zaostajanje Dotenjske je nastopito z razvojem modernejše industrijske proizvodnje. K zaostajanju je pripomoget tudi pojav žeteznic, saj so prve proge potekate zunaj njenega območja. Gtavni vzrok zaostajanja pa je bit njen obrobni ekonomsko-geografski potožaj v tedanji Avstro-Ogrski in dejstvo, daje mejita na južni strani z območjem, kije bito tudi sicer gospodarsko manj aktivno. Takšen potožaj se je obdržat vse do prve svetovne vojne in nastanka Jugostavije. Ktjub nekaterim možnostim za razvoj kemične, tesne in tekstitne industrije so jo zaradi tokatnih nasprotovanj tocirati drugje. Čeprav je v tem času zrastto nekaj manjših, po takratnih kriterij iti industrijskih obratov, pa je bit gospodarski potenciat, izražen s števitom zapostenih, za 30 do 40 odstotkov manjši, kot je bit v začetku kapitatizma pri nas oziroma sredi t9stotetja.
Po podatkih zadnjega predvojnega popisa prebivatstva v letu t93 I je živeto na obravnavanem območju 45.i05 prebivatcev. Pretežen det, to je 39.241 oseb ati 87 odstotkov, seje štet tedaj h kmečkemu prebivatstvu. Mato pred drugo svetovno vojno, teta 1940, je bito na tem območju nekaj nad 3.100 zapostenih v vseh nekmetijskih dejavnostih skupaj. Največ tjudi sta zapostovali dve tekstihii tovarni, vsaka s pribtižno )50 zapostenimi. Tej, takratni industrijski proizvodnji je stedito obrtništvo, kjer je 680 imetnikov dovotjcnj zapostovato še 350 oseb. pri pošti je bito 50 zapostenih in pri cestnovzdrževatni stu-žbi 25 oseb (okrajne ceste). V trgovini je t68 imetnikov dovotjcnj zapostovato 95 oseb, v gostinstvu pa )68 imetnikov dovotjenj nudito zapostitev še 82 osebam. V šotstvu je detovato 220 oseb, v zdravstvu pa skupaj z zasebnimi zdravniki )45 oseb. Močneje je bita zastopana državna uprava in druge podobne stužbe s skupaj 300 zapostenimi '
Konec vojne je Novo mesto s svojimi 4.000 prebivatci dočakato hudo prizadeto. V mestu je bito 18 odstotkov vseh stavb porušenih, povsem požganih in razdejanih je bito še 14 drugih nasetij, pretežno ati delno požganih pa še 38 nasetij. Uničenih je bito vetiko prometnic, gospodarskih zmogljivosti in ustanov.' Ob koncu teta 1946 je v industrijskih podjetjih detato 8t ljudi, v gozdarstvu 291, v prometu 208, v obrtništvu 897, v trgovini 263, sicer pa so bite vse aktivnosti usmerjene v obnovo uničenih zmogljivosti.
Po popisu prebivatstva teta 1948 je na tem območju živeto 43.6t 8 prebivatcev, od tega 63 odstotkov kmečkega. Ktjub precejšnjemu odsetjevanju se je prebivatstvo postopoma povečevato. V tetu t96t je bito ob popisu naštetih 45.457 prebivatcev, kar je pribtižno totiko kot trideset tet prej. Pri tem se je znatno znižat detež kmečkega prebivatstva, in sicer na 47.8 odstotka. Leta 1971 je občina šteta že 50.068 oseb, detež kmečkega prebivatstva pa se je zmanjšat na 28 odstotkov.
V prvih povojnih letih v novomeškem okrožju ni bito načrtov za intenzivno gradnjo. Občine so bite zadotžene za preskrbo s kmetijskimi pridetki in za precej obsežen posek tesa, nato je stedila etek-trifikacija podežetja, hitrejši razvoj se je začet šete pot tetu )950 oziroma t960. Pri tem je potrebno poudariti, da seje gospodarstvo v občini začelo razvijati izktjučno iz tastnih osnov, z Listnim denarjem in s skromnimi sredstvi tokatne banke. Za gospodarstvo Novega mesta je bita v tem času pomembna tekstilna industrija, ki se je razvita iz predvojnih obratov (Povh, Medic, Pcnca). Leta 1954 je Novoteks
Marjan Simič RAZVOJ GOSPODARSTVA V OBČIN! NOVO MIŠK)	zaposloval žc 380 ljudi, večinoma žensk, enako Labod, ki je nudil delo 180 osebam. Tovarna igrač Novo mesto z 260 zaposlenimi se je v istem letu združila z LIP Novo mesto v eno podjetje Novoles. V tem letu je imelo podjetje Kremen 260 zaposlenih, Industrija obutve 150, Keramika 36, tri gradbena podjetja pa 150. Parmacevtski laboratorij, iz katerega se je razvila tovarna zdravil Krka, je štel 40 zaposlenih. Agroservis, iz katerega je zraste! poznejši IM V, pa je imel tedaj le 14 zaposlenih. Na območju občine so bile vse ceste makadamske, sicer pa so večino naselij povezovale le kolovozne poti. Leta 105 1 so pričeli pretežno z udarniškim delom tlakovati novomeški Glavni trg. To je bil prvi tlak v občini. Nato so nadaljevali s tlakovanjem Geste komandanta Staneta (danes Rozmanova cesta), po načrtih prot*. Mušiča preuredili ožino na Vratih, do leta 1953 pa so položili granitne kocke in uredili pločnik do železniške postaje v Brštjinu. Šele z izgradnjo ceste Bratstva in enotnosti Ljubljana Zagreb v letu 1958 je Novo mesto in z njim širše zaledje dobilo za tiste čase sodobno cestno povezavo s svetom. Postopoma so pokrili z asfaltom še magistralko proti Beli krajini in z. zasilno protiprašno obdelavo še cesto po dolini reke Krke. Še leta 1965 je bila v mestu poleg omenjenih tlakovanih cest in Glavnega trga le Vrhovčcva ulica, ki je bila asfaltirana, na vseh drugih mestnih ulicah in trgih pa sta kraljevala prah ali blato. V naslednjem obdobju je nagel razvoj gospodarstva v občini temelji! na hitri rasti industrijske proizvodnje. Glede na razpoložljivo delovno silo in pomanjkanje finančnih sredstev je bila hitra rast posledica večanja števila zaposlenih. V porastu sta bila tudi tehnična opremljenost dela in produktivnost, vendar stopnja rasti v tem pogledu ni presegala poprečij v republiki. Vlaganja so bila namenjena predvsem odpiranju novih delovnih mest, s tem pa se je začela spreminjati tudi neugodna socialna struktura prebivalstva. Še leta 1961 je hi! narodni dohodek na prebivalca občine 30 odstotkov pod slovenskim povprečjem, v letu 1970 pa je bil že presežen. Dolenjska nima rudnih bogastev, ki hi se jih dalo s pridom izkoriščati. Naravne vire predstavljajo te les iti nekovine, predvsem zaloge kremenčevih peskov, pa tudi pri izkoriščanju te surovine ni bilo posebne sreče. Leta 1954 je Okrajni ljudski odbor sprejel odlok o gradnji tovarne vodnega stekla (lepila za lesno industrijo in Roto Krško), ki pa iz neznanih razlogov ni bil uresničen. Podjetje Kremen je nato pripravilo načrte za gradnjo tovarne siporeksa, ki pa je bil tlnančno prezahteven projekt, da bi ga lahko izvedli. Pozneje so od republiških organov dobili nalog, da pripravijo načrte za tovarno ravnega stekla, tovarna stekla INIS je bila zgrajena, vendar na slabi tehnološki podlagi. Ker občina ni mogla prevzeti vseh bremen, povzročenih z gradnjo, nerentabilnim poslovanjem in potrebnimi dodatnimi vlaganji, je šla tovarna po nekaj letih obratovanja v stečaj. To jc bil tedaj eden prvih stečajev v takratni državi. Delavce je skupaj z odobrenimi sanacijskimi krediti prevzel IM V, za občino pa je stečaj predstavljal določeno rešitev, saj se je nato lahko usmerila v krepitev tistih dejavnosti, ki so ji v naslednjih letih omogočili hiter razvoj. Mednje sodi tudi tovarna steklenih izolacijskih vlaken, ki jo je nato Krka,
DRtl/BI NA VPRAŠANJA Kast3 4/200(i	tovarna zdravil, umestila v prostore opuščene steklarne. Nekateri povezujejo hiter razvoj novomeške občine po letu 1960 z izgradnjo ceste Ljubl jana Zagreb. Brez te prometnice doseženega
338	razvoja zagotovo ne bi bilo, vendar pa moramo pri presoji pogojev
DRUŽ.m NA VPRAŠANJA Rast 3-4 / 2006
razvoja upoštevat tudi tedanje razmere, ki so omogočale hitro rast :
-	Spoznanje, da je možno boljše življenjske pogoje ustvariti le z lastnim delom ter da pomoči od drugod ni pričakovati. Ta zavest se je marsikje v krajevnih skupnostih ohranila vse do danes.
-	Ugodne prodajne možnosti na zaprtem jugoslovanskem tržišču. Posebno v prvih letih oziroma desetletjih je povpraševanje po dobrinah močno presegalo ponudbo.
-	Dokaj srečne okolnosti pri postavljanju kadrov na vodilna mesta v podjetjih, predvsem tistih v nastajanju pa tudi v lokalni banki, občinskih in drugih organih iti ustanovah. Pri tem ne moremo spregledati intuitivne sposobnosti posameznikov kakor tudi smelosti pri poslovnih odločitvah, kar se je še posebej odražalo pri ljudeh, ki so se navzeli hrabrosti še v času njihovega partizanstva.
-	Izredna delovna oziroma ustvarjalna atmosfera, ki je predvsem pri mladih izhajala iz zavesti, da ni preprek, ki jih ne bi mogli premagati. Nastala je tako imenovana udarniška generacija. Lep primer so bile številne delovne akcije, na primer čiščenje ruševin, pogozdovanje, gradnja športnih objektov ali pa obnova popolnoma porušene železniške proge od Otovca pri Semiču do meje na Kolpi, ki so jo v vročih poletnih mesecih leta 1946 opravile tri mladinske brigade, sestavljene večinoma iz. srednješolcev, ali pa izgradnja avtoceste Ljubljana Višnja Gora Zagreb leta I95H, posebno če jo primerjamo z današnjo stopnjo mehanizaci je in dolgotrajno gradnjo drugega pasu Poleg delovne vneme je bila za to obdobje značilna tudi tekmovalnost, ki se je med vodilnimi ljudmi v podjetjih ohranila še dolgo vrsto let.
-	Združevanje finančnih sredstev v raznih skladih (družbenoin-vcsticijskih. rezervnih, cestnih, stanovanjskih in drugih) kakor tudi v bankah ter selektivno usmerjanje zbranih sredstev. Ob povečani industrijski proizvodnji so postali pomemben vir tlnančnih sredstev tudi krediti za pripravo izvoza in za izvoz.
-	Sprejeti zakonski in drugi predpisi ter upravni postopki. Z današnjega vidika lahko ugotovimo, da so biti marsikdaj krivični do posameznih lastnikov nepremičnin, po drugi strani pa verjetno brez njih najbrž ne bi zmogli izvesti določenih obsežnejših posegov v prostor za potrebe industrijske ali stanovanjske gradnje. Brez pravočasnega urbanističnega načrtovanja, pridobivanja zemljišč in komunalnega opremljanja bi bila gradnja močno ovirana in še bolj stihijska.
-	Skrb za vzgojo potrebnih kadrov. Poznano je, da je imela Krka, tovarna zdravil, v začetku nekaj časa več štipendistov kot zaposlenih. Manj znano pa je, daje občina Novo mesto kot prva v Sloveniji uvedla dodatno združevanje sredstev iz. dohodka delovnih organizacij v občinskem skladu za štipendije, kar je omogočilo znatno povečanje števila študentov pa tudi dijakov v srednjih šolah.
I litro večanje obsega proizvodnje je zahtevalo odpiranje novih tržišč, predvsem na tujem trgu. Proizvodnja nekaterih izdelkov je tako narasla, da so bili v vse večjem delu namenjeni izvozu. Tako je na primer skupna vrednost izvoza v letu 1975 dosegla 55 milijonov ameriških dolarjev, v letu I9H0 pa se je vrednost izvoza povzpela že na I SO milijonov. Delež narodnega dohodka, ustvarjenega v industriji na območju občine, je leta 1952 znašal komaj 0,9 odstotka, v letu I9SI pa že 5,6 odstotka narodnega dohodka, doseženega v industriji Slovenije.'
Vse večja usmerjenost v izvoz, je po eni strani zahtevala spremembe v notranjem ustroju podjetij, potrebne so bile spremembe proizvodnih
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 3-4 / 2006
procesov, dvig kvatitete, povečate so se potrebe po izobraženih kadrih itd., kar vse je imeto ugodne posiedice, po drugi strani pa je zaradi zaostrene mednarodne konkurence, dviga domačih cen deta in vhodnih materiatov pa tudi zaradi spreminjajočih se pogojev postovanja kot postedici pogostega menjanja predpisov s strani zveznih organov začeta stabiti reproduktivna sposobnost gospodarstva, kar je posebno v nekaterih podjetjih povzročato vetike težave. Hitremu razvoju industrije ni stcdil sktaden razvoj drugih dejavnosti. Najbolj značitno je bito zaostajanje storitvenih dejavnosti, posebej trgovine. Vzrok temu ni bito te pomanjkanje finančnih sredstev, temveč razdrobtjenost trgovskih podjetij, njihova majhnost in medsebojna sprtost ter pomanjkanje razvojnih vizij. Poskusi za integracijo teh podjetij ali vsaj za medsebojno tesnejše sodetovanje so bili neuspešni. Ta zaostanek je bit odpravtjen šete v novejšem času, s prihodom vetikih trgovskih hiš od drugod.
Zaradi pogostih menjav metod statističnega opazovanja je sprem-tjanje razvojnih dosežkov za datjše časovno obdobje problematično, za območje občine še posebej, ker podatki niso v vseh primeriti ob-detani po teritoriatnih enotah. Pri spremtjanju podatkov o višini družbenega proizvoda, narodnega dohodka in drugih vrednostnih kazatcev pa dodatne težave povzroče še gibanje cen. Kot dokaj retevanten podatek, ki nam pokaže sliko o dogajanju v gospodarstvu, pa so vsekakor števitke o odpiranju novih detovnih mest.
Za razvoj občine Novo mesto je bit, kot že omenjeno, značiten posebno hiter razvoj industrije. Ne gtede na nekatere stabosti, ki jih je prinesta industriatizacija, je imete vetiko pozitivnih učinkov. Novinarji so to obdobje, predvsem v sedemdesetih tetih prejšnjega stotetja poimenovati kar kot »novomeški gospodarski čudež«. Dejstvo je, da je Novo mesto in z njim Dotenjska v svojem nekaj desettetnem razvoju doživeta temetjito družbeno ekonomsko preobrazbo, ki ji skoraj ni primera. Omogočena je bita potna zapostenost prebivatstva, ob urejenem zdravstvenem in sociatnem varstvu pa je hita odpravtjena revščina, nekoč tako značitna za dotenjsko podežetje.
Števito zapostenih v gospodarskih organizacijah je v tetu t966 prvič presegto števito tO.OOO, od tega v industriji nekaj nad 5.600, vseti zapostenih v občini pa seje povzpeto na t2.200. Pet tet pozneje se je števito zapostenih povečato še za 5.000, tak tempo zapostovanja pa seje nadatjevat vse do teta )980, saj je bito v tem obdobju odprtih vsako teto okoti tisoč noviti detovnih mest. S tem pa so biti skoraj v cctoti izčrpani domači viri detovnih moči, pojavtjati se je začeto priseljevanje od drugod. Po tetu t980 seje zapostovanje nekotiko umirito, tako daje dosegto v tetu )986 svoj vrhunec pri števitki 27.570. Taka zapostenost seje obdržata do teta 1990. Po osamosvojitvi seje števito zapostenih drastično zmanjšato, predvsem zaradi postcdic razpada prejšnje države in izgube jugostovanskih tržišč. (Gtej tabeto t na nastednji strani.)
Velikemu investicijskemu zagonu v industriji so postopno stedite tudi natožbe v druge dejavnosti, mnoge od njih tudi s pomočjo samoprispevkov, kot na primer pri gradnji šot, otroških vrtcev, zdravstvenih objektov, komunahiih naprav itd. V tem času je potekata tudi intenzivna gradnja stanovanj, ki po svoji dinamiki ni zaostajala za sptošnim razvojem. Vse do teta t985 so gradbena podjetja predata v uporabo tetno od 300 do 400 stanovanj, s poprečno površino med 75 do 80 nT. Če upoštevamo še zasebno gradnjo, ki jo vključuje tabeta
tabela I: Nova delovna mesta in dokončana stanovanja (s strani gradbenih podjetij)
GAS	Nova delovna mesta		Nova stanovanja		Stan. površina m*	
	skupaj	letno	Skupaj	letno	skupaj	Pov. vel. stanovanja
1972-75	4.151	1.037	1.550	388	116.335	75
1976-80	4.684	937	1.951	390	142.298	73
1981-85	1.467	294	1.622	324	1 17.06)	72
1986-90	206	41	996	199	74.622	75
1990-92	-3.139	-1.569	360	180	29.079	80
2 Stanovanja po letu gradnje, lahko ugotovimo, da je bilo na primer v obdobju 197 I -1980 ograjenih po 500 stanovanj na leto. I/ podatkov v omenjeni tabeli je tudi razvidno, da je bilo po stanju ob koncu leta 2000 kar 57 odstotkov vseh stanovanj v občini, ki so bila zgrajena v času od leta 1961 do 1990. K. tako uspešni gradnji je v mnogočem prispevalo tudi podjetje Dominvcst Novo mesto s pripravo urbanistične dokumentacije ter s pridobivanjem in komunalnim opremljanjem zemljišč. Oba podatka, nagla rast zaposlenosti in gradnja stanovanj, predstavljata nekakšen skupni imenovalec vseh dogajanj, ki izpričuje uspešen razvoj gospodarstva iti s tem občine kot celote v času od leta 1960 do 1980 ter v nekoliko manjši intenzivnosti še do leta 1990.
t abela 2: Stanovanja po letu izgradnje (stanje december 2000)
obdobje	Občina						sku paj	%
	I). Toplice	M. Peč	N. mesto	Šentjernej	Škocjan	Žužemberk		
Do 19)8	224	101	1.640	384	272	387	3.008	14.4
1919-45	77	56	658	148	82	102	1.123	5.3
1946-60	116	94	1.539	221	1 14	253	2.337	11.2
1961-70	138	115	2.373	238	81	175	3.120	14,9
1971-80	233	152	3.727	439	179	255	4.985	23,9
1981-90	173	211	2.577	375	194	270	3.800	18.2
1991-95	105	97	999	171	100	145	1.617	7.7
1996-00	42	36	473	90	38	65	745	3.6
Neznano	19	98	92	1 1	14	27	181	0.8
skupaj	1.128	880	14.078	2.077	1.074	1.679	20.9)6	100
DRU/.URNA VPRAŠANJA Rast 3 4 / 2006
Novomeško gospodarstvo zavoljo izgube jugoslovanskega trga po letu 199) ni utrpelo tako hudih posledic kot marsikje drugod po Sloveniji. Pa vendar je zaradi tega, verjetno pa še zaradi drugih vzrokov, v novejšem času tudi zaradi pojavov globalizacije, izginilo kar nekaj nekoč uglednih podjetij. Gradbeni gigant Pionir je propadel, ni več Novotcksa, ki sc je ponašal z odličnimi tkaninami, ni več prevozniškega podjetja Gorjanci, prenehale so delovati tri tovarne Iskre in Industrija obutve. Novoles se je izkopal iz največjih težav, toda namesto nekdanjih 3.200 in več delavcev jih je ostala le tretjina. Ostanek tovarne Labod se močno skrčen bori za preživetje. Po večletnih hudih težavah nekdanje Industrije motornih vozil, ki je nekoč skupaj z zunanjimi obrati zaposlovala preko 5.000 delavcev, so se posamezne njene tovarne in obrati preoblikovali.večina njih deluje sedaj zelo uspešno. I udi na zapuščini nekaterih drugih podjetij se je razvilo nekaj manjših podjetij, ki uspevajo s spremenjenimi programi. Vsekakor pa predstavljajo Revoz, Adria mobil, I PV, predvsem pa seveda Krka, tovarna
Marjan Simič zdravi!, z vsemi svojimi dejavnostmi hrbtenico gospodarstva občine, )<A/V()j^ios!j()i)ARjV![VA V obenem p;, uvrščajo novomeško območje med najbotjše slovenske
izvoznike z najugodnejšo izvozno-uvozno biianco.
Detež zapostenih v posameznih dejavnostih se je v zadnjem času precej spremeni). Visoka udetežba zaposienih v industriji seje zmanjšata, povečaio pa seje števiio zapostenih v storitvenih dejavnostih. Ob koncu teta 2005 je bito na obravnavanem območju v nekmetijskih dejavnostih zaposteno te še 22.690 detavcev, od tega dobra potovica, to je 11.687, v storitvenih dejavnostih. K temu je potrebno dodati še t .206 samostojnih podjetnikov, ki so zapostovati 2.172 detavcev. Na čakatni tisti pa je bito pri Zavodu za zapostovanjc Novo mesto evidentiranih 4.3 11 oseb, od tega je bito z območja nekdanje občine na seznamu 2025."
Tabeta 3: Števito prebivatstva
Leto popisa	Skupaj	V mestu	Detež kmečkega prebivatstva v %
I93t	39.241	Ni podatka	86,9
t948	43.6t 8	5.732	63,0
) 961	45.457	8.640	47,8
1971	50.068	12.076	28,0
)98!	55.584	t9.74t	!3,2
I99t	58.970	23478	74
2002 skupaj	6).)22	22.4)5	Ni podatka
Od tega v občini:			
Dolenjske t opliee	3.298		
Mirna Peč	2.702		
Novo mesto	40.925		
Šentjernej	6.583		
Škocjan	3.035		
Žužemberk	4.579		
V minutih tetih sta se močno spremenita tudi števito in sestava prebivatstva. Zaradi ugodnih možnosti zapostovanja pa tudi bivatnih pogojev se je v pretektosti dosetito precej tjudi od drugod. Števito prebivatcev v mestu se je povečato za štirikrat, največ z tjudmi iz btižnjega podežetja, kar vse je zapustito tudi dotočenc postcdice. Sočasno se je žeto zmanjševat detež kmečkega prebivatstva v skupnem števitu. S popisom prebivatstva v tetu t99t je bito ugotovtjeno, da se je na obravnavanem območju samo še 86) prebivatcev preživtjato izktjučno od kmetijstva. V mešanih gospodinjstvih, takih, kjer so bili poteg dohodkov iz kmetije odvisni še od dohodkov iz zaposhtvc enega ati več družinskih čtanov, pa je živeto 3.3)3 prebivatcev. Zanimivo je, da se je po osamosvojitvi zmanjšato števito mestnega prebivalstva, največ zaradi odhoda tjudi, ki so izgubili deto po propadu nekaterih podjetij.
Tabeta 4: Števito učencev, dijakov in študentov (po kraju statnega bivatišča)
	Leto	Osnovna šota	Srednja šota	Višja, vit
	!97t	7.409	t. 617	383
DRUŽHHNA VPRAŠANJA	]98t	7.067	3.648	688
Rast 3^t / 2006	t99t	7.275	4432	t .040
	2004/05	6.232	3.677	3.753
VIRI
! Janko Jarc, Parizanski Rog. Založba Obzorja, 1977
2.	Miloš Jakopcc, Novomeško stek-larsvo. Dolenjski muzej.1988
3.	Marjan Simič, gradivo za urbanistični program občine Novo mesto
4	l udvik lončič. Novo mesto skozi čas. Dolenjski muzej. 1990
5	(iradivo za družbeni plan občine Novo mesto 1981-85
6	Podatki Zavoda za zaposlovanje Novo mesto
7	Statistični letopisi mdrugi podatki Statističnega urada Republike Slovenija
Od tega v občini
Dotenjske Toptice	347	t72	t73
Mirna Peč	306	)69	)69
Novo mesto	3.959	2.460	2.707
Šentjernej	764	400	346
Škocjan	3t4	20)	t59
Žužemberk	542	275	t89
Popis prebivatcev v ietu 2002 je prinese) zanimive podatke o izobrazbeni strukturi meščanov. V mestu je tedaj živeto ) 0.079 tjudi s srednjo, ) .858 z višjo in 2.726 z dokončano visoko šoto, 325 pa jih je imeto četo podiptomsko izobrazbo, kar ni stabo. Za bodoči razvoj obravnavanih občin pa je odtočitnega pomena izobraževanje mtade generacije. Če se ozremo na podatke, navedene v tabeti 4, najprej opazimo vetiko znižanje števita otrok v osnovnih šotah v šotskem tetu 2004/05. To je postediea zniževanja rojstev otrok v minutih tetih. Če se bo trend padanja rojstev nadatjevat tudi v bodoče, bo to tahko imeto težko obvtadtjive postedice. Botj razvesetjiv je podatek o šotajo-čih se v srednjih, posebno pa še na višjih in visokiti šotah. Samo v zadnjih treh tetih se je števito študentov povečato za 900. Pri tem pa se tahko vprašamo, kotiko je takih, ki so si pridobiti študentski status zaradi štabih možnosti dobiti primerno redno deto, oziroma kotiko študentov bo v dogtednem roku dokončato svoj študij. V današnjem gtobatiziranem svetu nobena od sedanjh občin nima nekih izrazitih primerjatnih prednosti, zato bo nadatjnji razvoj odvisen predvsem od znanja tjudi in njihove sposobnosti, da to znanje s pridom uporabijo v živtjenju, natoga občin pa bo tudi v bodoče, da v okviru svojih pristojnosti zagotovijo take pogoje, da bodo tjudje svoje znanje in načrte tahko uresničevali.
Razvoj gospodarstva pa tudi drugih dejavnosti v minutih desettetjih, je v mnogočem spremenit pogoje in način živtjenja tjudi. Opisovanje vseh sprememb in dosežkov v tem detu Dotenjske bi bito, tudi zaradi pomanjkanja podatkov, zahtevno deto. kar pa ni bi) moj namen. Tudi na ravni podjetij, posebno tistih, ki so se organizacijsko preobtikovata, se na žatost srečujejo z dejstvom, da jim izginja spomin o tastni razvojni poti. da so se jim njihovi podatki enostavno izgubiti. Namen tega sestavka je torej skromen poskus obujanja zavesti o tastni pretektosti pa tudi sedanjosti, o njih dobrih in štabih iskušnjah, kar vse naj bi pripomogto pri iskanju poti za naprej.
DKUŽUDNAVPRAŠANJA Rast 3-4 / 2006
Maksim Sedej ml : SI.OVTNSKA ŽALOSTNA MATI BOŽJA. 19%; loto: /vone 1'elko
RAST - L. XV!!
V
Jadranka Matič Zupančič
NaDoleitiskemkniižtteniseinniDbto:
Innmžtiokiti
60 LET KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO IN 29 LET DOLENJSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA
Pred kratkim se je zaključil 2'J. dolenjski knjižni sejem, kraj dogajanja je venomeristi Galerija krka na Šmarješki cesti 6 v Novem mestu.) udi organizatorji smo že devetindvajsetič isti kUDkrka. knjižnica Mirana.tarča Novo mesto in knjigarna Mladinske knjige. Novo mesto. Razstavljena knjižna produkcija slovenskih založh zajetna novo knjižno in neknjižno gradivo, ki je izšlo v obdobju enega leta. od maja 2005 rlo maja 20()b.
In kaj je poleg knjig še tmvega? l ahko hi rekli kar nekaj. Ves sejem je bil vznaku slavnostne oheležitve b()-letniee knjižnice Mirana Jarca.
Prvi. otvoritveni večer S. maja je bil posvečen letošnjemu 1'rcšcr-novemtt nagrajencu Milnim Deklevi. l'o uvodni besedi Mitje Petka, predsednik;) kUDkrka. smo lahko pri-slulmiliosrcdnjcmunagovoruohhO-IctniciknjižniccMiranaJarcn. kiga jcnamcstodircktoricc. univ. dipl. soc. Andreje Pleničar, odsotne zaradi zdravstvenih razlogov, imela vodja Oddelka za mladino, višja knjižničarska releretitka Stavka Kristan. V svojem nagovoru je prehodila zgodovinsko pot naše knjižnice, od začetka delovanja javnega knjižničarstva, ki sodi v davno leto IS65. ko je bila ustanovljena Narodna čitalnica v Novem mestu, preko delovanja Soktdskc knjižnice. Študijske ktijižniee in ustanovitve posameztiih oddelkov dti njenega preimenovanja v knjižnico Mirana.larca Novo mcstmPrisottii so sc seznanili tudisprostorskimi ter vsebinskimi spremetnbami pri delovanju današnje knjižmcc. odstrt je bil tudi pogled naprej, ko je potrebno
nenehno skrbeti za nove oblike neknjižnega gradiva, obenem pa razb ijati digitalno knjižnico, čim več gradiva digitalizirati ter ga narediti vidnega preko svetovnega spleta.
Po tem nagovoru smo prisluhnili živahncmupogovttruigralcaHranc-taCrutmrja z ttsrcdnjim gostom večera, pesnikom, pisateljem, esejistom, noiinarjem.ttrednikom Milanom Deklevo. Izvedeli smo veliko iskrivih dogodivščin o njunem dolgoletnem prijateljevanju, o Dcklc-vovih otroških in študentskih letih, zlasti v času študentskih nemirov, o njegovem tmvitiarskcm delu pri l jubljanskem dnevniku. Mladini, dtt sedanjega urednikovanja na televiziji Slovenija. Spoznali smo Deklevov literarni opus. saj je napisa) zelo veliko najrazličnejših del (njegova literarna produkcija šteje 34 del) tako za tnlade kot tudi za odrasle bralec, preizkusil se je tako rekoč v vseh žanrih, od poezije, proze, esejistike do dratnatikc in muziklov. Številna njegova dela so bila tudi uprizorjena iti so doživela odličen odmev pri ohčitistvu in kritiki, km pesnika ga krasi posebna občutljivost do dragocenih življenjskih drobcev, njegov pesniški jezik pa se nenehno razvija, sprcmitija. nadgrajuje in bogati. Vpogovoru so hiliomcnjcni tu-di drugi darovi Milana Dekleve, saj je bil odličen glasbenik in dober športnik(za seboj ima odigranih sto ragbijskih tekem).
Novo v letošnjem spremljevalnem programujc bilo. da knjižnica Mirana Jarca ni postavila klasičnih knjiž.nihrazstav. ampak, jih je pripravila vumhimcdijski obliki.
lako jc v ozadju pogovora pote-
ši. 3-4 (M)5-)06) JULIJ 2006
ODMEV! !N ODZ!V!
Jadranka Matič/.upančič 601,ET KNJIŽNICE MIKANA JARCA NOVO MES'1'O !N 29 !,HT DOLENJSKEGA KNJIŽNEGASEJMA
ODMEV! INOD/.IV! Rast 3-4 / 2006
kolu multimedijska predstavitev Mi-latta Dekleve z naslovom Kaj hi s koneem. zasvojen z. globino sveta?, naslovljena prt verzu iz. njegove pesmi Širjave, ožine. Avtorici, višja bibliotekarka Jadranka Matič Zupančič iti bibliotekarka Karin Servatzy, sta slikovno predstavili skenirane naslovnice vseh njegovih del. njegovo delo v številnih prevodih, ravno tako izbor njegovih intervjujev ter izbor kritik o njegovem literarnem delu. Predstavitev smo popestrili tudi s fotografijami iz avtorjevega osebnega albuma, ki nam jih je Milan Dekleva prijateljsko posodit.
Prvi večer sejma je z neverjetnim igranjem in doživetim petjem popestril pri nas živeči ukrajinski glasbenik Vitalij Ostnačko. ki je uglasbil tudi nekaj Deklevovih pesmi.
Sredinvečer, 10. maja. jebilv celoti posvečen 60. obletnici Knjiž-niccMiranaJarca. Pogovoroknjigi, branju in knjižnici je vodilu prof. trena Potočar Papež. Njeni gostje so bili dr. Silva Novljan, svetovalka za splošne knjižnice iz NUK. univ. dipl. inž. arh. Marko Mušič in prof. Darja Peperko Golob, vodja Posebnih zbirk Doga Komclja, ki je nadomeščala iz. zdravstvenih razlogov odsotno direktorico Knjižnice Mirana Jarca .
Dr. Silva Novljan je na hudomušno zastavljeno vprašanje voditeljice o prvi asociaciji, ki se ji porodi oh besedi knjižnica, znala prav tako hudomušno odgovoriti, da je to prostor za tri. za knjižničarja, knjižnično gradivo ter za uporabnika. Knjižnice se morajo prizadevati za spodbujanje pismenosti, osebne rasti, domišljijskega sveta predvsem zato. ker le dobro informirani bralce, ki premore veliko znanja, najrazličnejših informacij in informacijskih spretnosti.jc tisti, ki je lahko tudi kritičen razumnik. ki zna ocenjevati družbo, svoje pravice in odgovornosti ter svoj položaj v njej./lasti je to pomembno danes v globalnem svetu, svetu brez meja, v poplavi obilice najrazličnejših informacij in znanj Istočasno pa se prevečkrat pozablja, da je knjižnica ravno tako prostor za najrazličnejša srečevanja in najrazličnejše dialoge in izmenjavo mnenj, stališč, novic, prostor, ki je res najbolj demokratično odprt za vse generacije. Moderne knjižnice naj bi
bile. naše so to že, tudi vizualno privlačne, opremljene z različnimi kotički za kramljanje. Dr. Nov-Ijanovajeomenilajetudi.dajeveni od italijanskih novo odprtih knjižnic izvedela, da imajo 60 vrst najrazličnejših stolov in da hi končno v knjižnici za uporabnike lahko imeli masažni stol. ki hi jim nudil ugodje in možnost sproščanja.
Izvedeli smo tudi veliko o tem, kako hi knjižnice morale oživiti stara mestna jedra, v njej naj bi srečali razigrane otroke, učeče sc šolarje, upokojence ob računalniku, slepega uporabnika, bralca s slušalkami, tiskano gradivo ob neknjižnem gradivu, veliko najrazličncjšili gradiv lokalne skupnosti.vknjižnico naj hi zavil turist, slučajni mimoidoči in seveda tudi tisti, ki si želi določenih knjig in najrazličnejših informacij.
Bibliotekarka Darja Pcpcrko Golob je na kratko osvetlila mejnike v zgodovini Knjižnice Mirana Jarca, ki so vsebinsko sooblikovali tudi njeno današnjo podobo. Zametki knjižničarstva v Novem mestu segajo v že omenjeno, davno leto IK65. ko je bila ustanovljena Narodna čitalnica, njena naslednica je bila Sokolska knjižnica, katere skromni ostanki so skupaj z ostalino Javne jubilejne železničarske knjižnice tvorili prvi fond Ljudske knjižnice v Novem mestu. Nekdanja Študijska knjiž.niea je bila ustanovljena I. marca 1646 kot okrožna knjižnica, bila je ena od desetih pokrajinskih znanstvenih knjižnic na Slovenskem, ki so bile ustanovljcnctakojpodrugi svetovni vojni z nalogo, da zbirajo, obdelujejo, hranijo in posredujejo najrazličnejše strokovno in leposlovno gradivo in informacije. Dolgolcttm prejemanje obveznega iz voda je trajno obogatilo ponttdbo najrazličnejšega strokovnega in leposlovnega gradiva v knjižnici in njenim uporabnikom zagotovilo dotok najnovejših knjig in najrazličnejših gradiv. Novomeška knjižnica je bila zelo cenjena in obiskovana zaradi izredno bogatih zbirk neknjižnega gradiva, bila je in je še vedno pravi raj za najrazličnejše znanstvenike, raziskovalce. strastne zbiralce in iskalce dragocenih tiskov. Ves čas svojega dolgoletnega delovanja pa je bila Študijska knjižnica osrednja kultur-no-izohražcvalnaustatiova novomeške občine in širše dolctijskc regije.
Jadranka Matič Zupančič 60 LET KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO IN 20 LET DOLENJSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA
ODMEVI IN ODZIVI Rast 3-4 / 2006
Razvijala je svoje oddelke, takratno Pionirsko in l.jtidskokttjiž-nieo. z organiziranjem prve Potujoče knjižnice na Dolenjskem pa je leta 1978 pripeljala knjižno gradivo v tovarne in najodročnejše vasi svojega območja.
Vsak od ravnateljev knjižnice je vtisnil neizbrisen pečat današnji vlogi in podobi Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Tridesetletno rav-nateljevanje Boga Komclja je bilo trajno zaznamovano s sistematičnim, bihliotllskim pridobivanjem najrazličnejšega knjižnega in neknjižnega gradiva, takrat so tudi nastale izjemno dragocene Posebne zbirke Boga Komclja. za Dolenjsko in Slovenijo izredno bogata zbirka in redkih tiskov. rokopisov, slikovnega gradiva, muzikali}, zemljevidov, tiska NOB. ki v današnjem času doživlja pravo revitalizacijo,sajspomočjo digitalizirane oblike postaja dostopna najširšemu krogu uporabnikov.
V	času ravnateljevanja prof. Nataše Petrov v osemdesetih letih je knjižnica razvila odlične temelje za dolenjsko domoznansko dejavnost, začela je izdelovanjem dolenjske bibliografije, postala je tudi odličen informacijski center za Dolenjsko in Belo krajino.
/a časa ravnateljevanja prof. Janeza Mežana je knjižnica odprla svoje duri in zbirke širši javnosti. V devetdesetih letih je začela aktivno vključevati svoje zbirke v skupni računalniški katalog slovenskih knjižnic-COBISS.
V	času direktorovanja sedanje direktorice, dipl. soc. Andreje Pleničar, seje računalniška obdelava gradiva izjemno intenzivirala, začela se je tudi računalniška izposoja ter digitalizacija najrazličnejših zbirk. Knjižnica je začela izvajati najrazličnejše programe, projekte in dejavnosti,leta 2()<)ljesedanjidircktorici uspelo veliko dejanje — selitev v novi prizidek, v novo sodobno knjižnico. Svojini uporabnikom smo postavili v prosti pristop večino naših zbirk strokovnega, leposlovnega in del neknjižnega gradiva. Postali smo tudi osrednja območna knjižnica za Dolenjsko. Belo krajino in Posavje.
Letos se je začela prenova starih stavb (domovanja nekdanje Študijske knjižnice), ki bodo v povezavi z novim prizidkom tvorile enovit knjižnični kompleks Knjižnice Mira-
na Jarca. Načrtujemo, da se bo v prenovljeni stari del knjižnice najprej preselil Oddelek za mladino, ki še edini deluje v nemogočih pogojih na Rozmanovi 26. Svoje prostore in boljše pogoje dela bodo v starih a-daptiranih stavbah našli še: Posebne zbirke Boga Komclja, Domoznanski oddelek. Matična služba, spominske sohe oziroma čitalnice, ponovno ho zaživela stara dobra študijska čitalnica. dobili bodo oddelek za periodiko. razširil se ho Študijski oddelek, ki mu v prostem pristopu že primanjkuje prostora, končno bomo imeli tudi prireditveni atrij in razstavni prostor. načrtujemo pa tudi artoteko. rastočo knjigo, internetno učilnico, prostor za slušno prizadete uporabnike z vso opremo in še kaj.
Istočasno z. gradnjo in dopolnjevanjem obstoječih zbirk Knjiž-nicaMiranaJarca načrtu tudi »gradnjo« virtualne knjižnice, tako imenovano knjižnice brez. zidov, ki bo omogočala široko in demokratično dostopnost svojih zbirk ne samo uporabnikom iz lokalnega okolja, ampak tudi kateremu koli uporabniku iz Slovenije ali širše. Še naprej bomo razvijali številne programe in dejavnosti za mlade, šolajoče se, odrasle in uporabnike s posebnimi potrebami. Sodelovali bomo v najrazličnejših slovenskih in mednarodnih projektih, našim bralcem pa bomo poskušali dati kvaliteten izbor leposlovnih, strokovnih in neknjižnih gradiv ter raznovrstne, izčrpne in tehtne informacije.
Oh okrogli mizi je ves čas potekala multivizijska predstavitev z naslovom Nova vloga in podoba knjižnice v starem mestu, ki sta jo pripravili bibliotekarki Darja Pcpcrko Cotob in Karin Servatzy.
V	predstavitev so bile vključene fotografije nekdanje Študijske knjižnice ter novi prostori in številne dejavnosti sedanje Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. / besedo in sliko so bile predstavljene tudi vse knjižnice našega območju: Knjižnica Pavla Golie v Trebnjem, Valvasorjeva knjižnica Krško, Knjižnica Brežice, Ljudska knjižnica Metlika. Knjižnica Črnomelj. Knjižnica Kočevje, Knjižnica Miklova hiša Ribnica ter Knjižnica Sevnica.
V	zadnjem, sklepnem delu pogovora je nastopi! univ. dipl. arh. Mark« Mušič, pomemben slovenski
Jadranka Malie/.tipaiičič ()()i,i:ikN.!iy.Nin:M!HANA JARCA NOVO M! S l O IN2hl.ll 1)01.1 N.ISKItiA KNJI/.NlAiASI-JMA
OOMI VI IN OD/IVI Rast 3-4 / 2006
arhitekt, uveljavljen tako doma kot v tujini. Je tisti, ki je "zakrivil" novi prizidek Knjižnice Mirana Jareti. pod njegovo taktirko poteka tudi adaptacija obeh sttirih. spomeniško zaščitenih stavb.
Na mednarodnem posvetovanjti. ki ga je oh stoletnici priredila Univerzitetna knjižnica Maribor, je arhitekt Markt) Mtišič predstavil tri knjižnice, s katerimi je kot arhitekt že dlje časa sodelov.il: prenovoNa-rodne in univerzitetne knjižnice v l juhljani. Knjižnico Mirtma Jarca Novo mesto in univerzitetno knjižnico NUK H. lakrat je pri zasnov' nove nacionalne in univerzitetne knjižnice izpostaviloživljeni antični horizont, v predstavitvi novomeške knjižnice je izpostaviloživljcni srednjeveški horizont.
Knjižnica Mirana Jarca je. kot je poudaril Mušič, tudi po izjemnosti in dr.igoeenosti njene stavbne dediščine ncdvoimto zelo pomembna./nujo je značilno, da je bilo knjižnično jedro v dramatičnih okotiščiinihizo-hlikovano v začetku petdeseti!) let prejšnjega stoletja, čeprav je stavbni Ibnd. v katerem je bila urejena takratna Šttidijska knjižnica Miramt Jarca, mnogo starejši, po prostorskih značilnostih in suhstrtikeijah sega vse do srednjeveške podobe Novega mesta in njegovega zahodnega, kopenskega vhoda. l'redel(iorenjih ali ljubljanskih vrat je uredilakademik prol.MarjaiiMušičvz.ačetkupetde-setih let prejšnjega stt)lctja.l'ri tem je pomembno reči. da je s pomem-bnimi posegi ustvaril eno od tcmclj-nilidclvzakladnicislttvcnskcarlii-tekturc. v naj večji stavbi predela, v uekdanjiStarikresiji.jeuredilŠtu-dijskoknjižuieo.Knjižnieojedolgo-letna prostorska stiska sililavisktmje novihprostorttv. K sreči je prevladalo prepričanje, da mora knjižnica ostali tam. kjer je. kjer so jo Novo-meščani že sprejeli za svojo tako. da je bila gmdnja prizidka prava rešitev. Novi prizidek, v katerega se je knjižnica preselila I. marca 2001. ima dvojni pomen. Vitjem so pridobljene nove površine, ki so nujne zti dobro delovanje zahtevnega in zapletenega organizma sodobne knjižnice, hkrati pa je nov stavbni del ttidi vezni člen in vtrzliščclukcijskcga. komunikacijskega in programskega ustroja nove knjižnice in vseh treh vanjo
vključenih stavb. Osrednja prostorska celota knjižničnega kompleksa obeh starih stavb in nttvega prizidka dejansko uresničuje že omenjeno rešitev srednjeveškega horizonta, ki predstavljaglavni nivo. nivo vstopov in povezav ali. povedtinozarhitek-tovimi besedami: «lzln)diščni nivo prostorske inverzije, v kateri se stari hiši vzpenjata navzgt)r ter nova stavba spušča navzdol.«
Arhitekt nas je v svoji predstavitvi opozt)ril. da dobra arhitekttira knjižnic ne sledi trendovskim premenom. temveč rellektirant) živi svoj čas v kontimmmu zgodovinske zavesti, kjer jo prevevata dtili in pomen htst-nega obstoja. I\) je pomembno tako za zgradbe in arhitekturne rešitve knjižnic v preteklosti kot tudi zti knjižnice sodobnosti (npr. novi del danske kraljeve knjižnice v Kopen-hagnu.nacionalna ktijižnicavlktrizu ali novaAleksandrijska knjižnica).
Izvedeli smo tudi precej novosti označilnostihMušičcvilt projektnih rešitevvobehstarihstavhah. iiek-danjeiiidoiiiovanjtiKiijižnieeMira-n;i.larea.kjertrenutnopoteka;id;ip-taeija.Skupniinienovaleežeonie-njeniharliitekturnili rešitev je. da bosta pretirejeni stari stavbi komple-mentarni motiv arhitekturnega dtr-življanjainprostorskcgttvttriccno-vega dela. Prostori v obeli starih stav-btili ne bodo nekakšno nujno zlo. ki ga je bilo pač treba nekako vključiti, izrabiti in osmisliti, ampak bodo prav tisto žlahtno jedro, ki ht) knjižnici do-dtilo svojskost, identiteto in tmikat-nost.
Arhitekt Mttrko Mušič je svoje predavanje popestril tudi z multivi-zijsko predstavitvijo.
Večer je glasbetto obogatil nastop Havt brez meja.
V petek. 12. maja. je potekala zadnja prireditev 2b. dolenjskega knjižnega sejma, medobčinsko srečanje mladih literatov s pisateljem tKorjemKartovškom. Radoživ večer je vodila Slavka Kristan, vodja Oddelka za mladino v Knjižnici Mirana Jarca.
Kaj reči na koncu? Sejem je bil živ in zanimiv, pogrešali pa smo večji obisk na sredinem večeru in tudi večji obisk dolenjskih šolarjev, saj je Dolenjski knjižni sejem edini enoletni prikaz slovenske knjižne prodtikeije ztinaj I jubljane.
Prelat Jožef l.ap. novomeški prošt; foto M Markelj
Kapitelj . .. ki ga je po drugi svetovni vojni zasedla komunistična oblast, vojska (JLA) pa je v kleteh imela skladišče hrane...
ODMLVI IN ODZIV! Rast 3-4 / 200h
Zadnjemu novomeškemu prošfu, pretatu Jožefu Lapu, ob njegovem odhodu ix !\ovcga mesta
DEO. ŠIBI. ET POSTERIBUS! Ta latinski napis nad glavnim vhodom v proštijo iz. leta 1621. ki po naše pomeni »Bogu, sebi in zanamcem«. med Novomcščani dobesedno pooseblja skoraj 40-lctno delovanje zadnjega novomeškega prošta, prelata Jožefa Lapa. V zgodovino se je vpisal kot neumorni prenovitelj ko-legiatnega kapitlja, ki je vihtel kramp in lopato enako uspešno kot kropilnik in kttrlilnico. Popolnoma je prenovi) celotno proštijo. kripto, notranjščino in zunanjost kapiteljske cerkve, kapelo na pokopališču v Ločni in nazadnje šc kaščo. Zato jc v kapiteljski kroniki zapisan kot /7č)/7TŽS7/ (/.S R/..S7.1( /Č I \7)U/.
Joža iz Nasovč pri Komendi, kjer je rasel pod skrbnim duhovnim vodstvom župnikaindckanaViktorijana Demšarja, dolgoletnega najimenitnejšega naslednika Petra Pavla (ilavarja. z odhodom v malo semenišče v Pazin pravzaprav ni nikogar preseneti). Najmlajšemu v številni družini Lap. po postavi pa največjemu in najmočnejšemu, ki je bil vešč vseh kmečkih opravil, ki se je na paši nič krdikokratrrziral v planine. v Krvavec in potem še višje nad njim. k Bogu. je bila s tem začrtana njegova življenjska pot - pot duhovništva. pot služenja Bogu in ljudem.
Kasneje je v ljubljanskem bogoslovju doživljal burni 2. vatikanskega koncila, ko se je na poseben način posodabljala latinska Cerkev, uokvirjena že z davnim tridentinskim koncilom, in tako postajala bolj odprta in prijaznejša božjemu ljudstvu in vsem ljudem dobre volje. lako jc koncil našega prošta izoblikoval vnavdušenegaliturgista in uveljavljenega pridigarja.
Kapitelj bo te dni ukinila nova škofija. Pogumnega vikarja Marka Miheliča, odličnega matematika in astronoma, že dolgo ni bilo več. tudi kanoniki ŠtcfanTcrškan.Janczbran-čič in drugi so že bili pokojni, ko je leta I96H v Novo mesto prišel up in nada novomeške mladine, novomaš-nik Jožef Lap. Na Kapitlju je živel samo stari in bolehni prošt Alojzij Štrukelj s sestro Micko. Takrat jc na
Kapitlju v hlevu še mukala krava, na dvorišču prošti je pa so se pasle kure
Pokojnega prošta Štruklja sem rad obiskoval, čeprav nam je takratni »farovški mežnar«, sedaj uveljavljeni kirurg na Klitiičncm centru v Ljubljani, dr. I ranci Zupančič, po naročilu prošta vedno pobiral izgubljene žoge injih kot trofeje nosil pro-štuvzJoglasnoomarovnjcgovisohi. ki je bita pisartta in spalnica hkrati. Potrpežljivo in z radovednostjo sem poslušal njegove prcdkoncilskc reminiscence, saj je le stežka sprejemat pridobitve koncila. Ncutolaž-Ijivoje pogrešal univerzalnost latinščine. svetih posod (kelih, ciborij itd.) se laiki pri njem še nismo smeli dotikati. V primeru, da je komu iz nerodnosti padla hostija na tla. pa jc sledil dolgotrajni obred čiščenja tal in slovesen prenos hostije v sakrarij pod prižnico, loso bili časi. kijih ni
več.
Novomeški prošt Jožef I ap je bil na Kapitlju znanilec novega koncilskega duha v takrat tako zatohlem življcnjuCcrkvc. Kojcjanuarja leta 1973 prošt Alojzij Štrukelj umrl. je naš prošt Lap kmalu pokazal, izkak-šncgatcstajc.
Sam Bog namreč ve. koliko otrok je krstil vvseh teh letih, koliko jih jc pripravilksvctcmu obhajilu in birmi, koliko je imel porok in pogrebov, spovedi in svetih maš. Sam Bog ve, koliko najrazličnejših pastorahiih skupin, kot so zakonci, katchumcni. svetopisemska in molitvena skupina, člani župnijskega pastoralnega sveta in še in še. je vodil in duhovno usmerjal po poti Cerkve in zakramentov. Navsezadnje se je izkazal tudi kot vodja te ustanove in sprejemal pod okrilje proštijskega doma sleher-ncgaduhttvnika. kije potreboval pomoč kapitlja. Vsa ta nepregledna množica ljudi sedaj prosi Boga. da bi mu dal potrebnih moči za preseganje tudi te, zadnje in najhujše preizkušnje v njegovem bogatem duhov-niškcmživljcnjt]. ko v duhu pokorščine, stoično, veliko pa tudi strmo, prenaša prisilni odhod v ljubljansko nadškofijo.
[ ranči Koncilija DEO, ŠIBI. I ! 1'OSTERIBUS!
t)l)Mi:vilN()l)/.IV! Rast 3M / 2006
Prelat Jožef Lap nima doktorata iz teologije. bil pa je ves čas svojega pastoralnega delovanja na Dolenjskem )>dttktor« pristnih medčloveških odnosov. Nikoli se ni preveč poglabljal v filozofska vprašan ja človeškega bivanja, nikoli se ni posebej zanima) za smisel svojega življenja, aliobstaja Bog in posmrtno življenje, nikoli ga ni skrbelo, od kod prihajamo in katn gremo...vse to zanjega sploh ni bil problem ali eksistencialno vprašanje. O vsem tem ni nikoli podvomil, ampak je neizmerno veroval in ljubil ... On ni poznal skepticizma, m frcc/o m	Deo je
tako rekoč sesal že iz materinih prsi.
Prav razživel pa se je vedno med ljudmi. Znal je prisluhniti slehernemu izmed nas in veselil se je z veselimi, znal pa je tudi sočustvovati s trpečimi. Bilje preprost, vendar pošten in vse je vedno povedal »na gliho«. Hil jc tudi pravičen in načelen, nekoliko tudi trmast, hkrati pa neizmerno človeško topel, /ato je hil tako priljubljen med ljudmi in še posebno rad je imel Novomeščane. Prijateljeva) je z vsemi, ne glede na njihovo politično, versko ali kakšno drugačno opredelitev.
Skoraj štirideset let je dolga doba. Premalo je prostora, da bi napisal vse tisto, kar je prošt v teh letih bivanja med nami tako ali drugače postoril. Njegov znoj in kri iz žuljev na rokah sta njegovi stigmi, znamenja časov, ko je hil neprestano za mešalcem betona inzlopatovrokah.hkrati paje izza oltarja neumorno oznanja) Kristusovo blagovest. Prošt Jožef Lap se je tako z delavnostjo in priljubljenostjo za vse čase ukorenini) v naš dolenjski prostor, /ato smemo ob vseh priznanjih, odličjih in častnih nazivih, ki jih je prejel, upravičeno razglasiti, da je prelat Jožef Lap, zadnji, to je 33. novomeški prošt ko-legiatnega kapitlja, prošt prenovitelj
PltALPOSLPUS KLI-ORMAN-!)UM!
Prošt Jožef Lap je bil naš Mojzes, brat Irančišek in oče Viancj ...
kolikokrat je bil v središču pozornosti, srečen, vesel, pa spet sam, žalostcninčistonatlch. Z nami jc doživljal vso polnost gorečega prizadevanja za rast božje hiše, hkrati pa smo ga tolikokrat razočarali in uža-lostili. ko nismo znali, mogli ali pa hoteli uresničiti njegovih želja in pričakovanj.
Prošt Jožef Lap je bil vedno najprej človek in potem šele duhovnik. S temi vrlinami se ni nikoli postavljal in prav to gaje naredilo velikega, tako zelo velikega, da je naenkrat začel izstopati ... Zaradi vseh zaslug in opravljenega dela, ki ga je tako vestno izpolnil zaradi Boga in za potrebe Cerkve, nikoli pa nič za sebe, je za hierarhijo nenadoma posta) moteč element. Zato je preprosto moral oditi. Kdor more, naj raztmic. In tudi v tem svojem dejanju odhajanja je spet opozoril na veličino svojega duha in duhovništva. Ne z ognjem in mečem, nczrcvolucijo in uporom, ampakz ljubeznijo, pokorščino, ponižnostjo in spoštovanjem je sprejel nase ta križ. In to je tisto pravo evangeljsko, ki daje moč za novo začenjanje, za novo pot. za nove pastoralne izzive.
Sedaj smo tu. na razpotju naših poti. Odhajate in nikoli več ne bomo tako zelo skupaj, kot bratje in sestre, kot	(vsi eno) ...
Ta naš skupni čas nepreklicno odhaja v večnost. Kljub vsemu pa sem trdno prepričan, da na poseben način ostajamo povezani še naprej. Po lomljcnjtikmha se Vas bomo spominjali, Vaša sočutna beseda bo odzva-njalavnaših srcih in nas bo bodrila, Vaša klena beseda nas bo kalila.
Spoštovani gospod prošt, naš dragi prijatelj: za vse, kar ste nam v teh štiridesetih letih po božji previdnosti dali kot Cmro.s, milostni dar. Vam izrekamo samo eno besedico: HVALA! Hvala Vam. da ste bili z nami! Bog Vas živi na »mnogaja leta«!
V Novem mestu, na praznik vnebohoda, 25. maja 2006.
Jože Zupan
ODMfVIINOD/.IVI Rast 1 4 / 2006
DAN ZA ODLIČNOST
Trebanjska Rastoča knjiga razširjena ob Coticvih dnevih
Rastoča knjiga /e /zcAspoJo^a za aaAe /?r/zaJcvaq/c. Ja 6; zaAč/7/7/ a.s7var/a//;/ Ja// ,S*/ovca//e, v.so oJ//č-ao.s/ .s/ovca.sAcga J:J/a. f/a 6/ Aa//;o-a. A/ aa.s' /c /Asoč/c/ao zazaaa/ova/a, o.sta/a aa.ša aazpozaavao.s7, aa.ša /;o/ v .s vet. A7;//ga /ata v z^ojov/a/ aaAc-ga aaroJa /azscAao atesta, za/o /a:a v /a-/zaJcvaz;/;7;. Ja A/ v.saA Ja o Jt/Aovao ra.s7/, aq/6o// /z/?o.s7av//eao a/c-s/o, a/AaAor /ta a/ cj/a/ /t/oj a.s/va/ya/ao.s7/. AaAa /zr/zaJcvaa/a a/.so a.sa;cz/caa /e v AoJc/ovaq/e z J/ag;aa. /tac /ta AsArcaa že//a. Ja /to.s/tcAcao ra.s/cato v /tr/a/ca/av/ .s-/a*c/cA7o.s7/o. .sc 6oga//a/o z f/rag;aa aaroJ/ /a A/r/aro ag/cJ ,s7ovca.sAcga aaroJa, caaAovreJacga /aeJ caaAo-vrcJa/at/.
Stvaritve čioveškega duha na območju občine Trebnje so pripo-mogie. da smo so bolj kot v preteklosti začeli zavedati osebnosti, ki so s svojim delom dale pečat Širši skupnosti; mnogi so bili že v svojem času sestavni del Išvrope. Tako se je iz teh potreb oblikovala stalna razstava, porojena ob Goljevem spominskem dnevu 2003 in se ob letošnjem Gobovem dnevu 7. aprila 2006 že četrtič širila.
V razstavo so vključene osebe, rojene v občini Trebnje, z različnih področij ustvarjanja, ki so dale pečat v širšem slovenskem prostoru; naj-dcmojihvIcksikonih.kotsoBačcr-jevo Gradivo za dolenjski biografski leksikon. Slovenski biografski leksikon. leksikon Slovenska književnost. BajtovKdojckdo.prcdvscmpahn-ciklopedija Slovenije, ki je pri izboru odločujoča. Seveda pa vključujemo tudi imena, ki so dala pečat dogajanju samovohčinilrebnje.
Dahi zaščitiliodličnost. postopno vključujemo v razstavo manj imen. hkrati pa smo ustanovili Svet Rastoče knjige, ki bo usklajeval vključevanje novih imen.
Getrta širitev stalne razstave Rastoča knjiga je dan za odličnost. Odličnost nam daje že samo Gotievo ime; njegova mladinska dramatika je po tolikem obdobju nastanka še vedno v ospredju; Golia je bil prvi. ki je slovensko gledališče postavil na evropsko raven.
Odličnost pa izražajo tudi osebnosti, ki so od takrat vključene v stalno razstavo Rastoča knjiga.Čehi jim hoteli dati skupni imenovalec, bi rekli, da je to njihova razpoznavnost in iskreno prizadevanje, da so v neki smeri med prvimi, če ne prvi.
Vsaj bežno si oglejmo imena, ki so letos vključena v razstavo:
PAVLU KOCK.!, pesnik itt psiholog iz Mokronoga, je sprva kazal, da bo najbolj razpoznaven kot pesnik. Hil je mojster soneta, ki je oh vzorih znal ohraniti izvirnost. Med najlepše stvaritve sodi Sonetni venec Tomšičevi Metki, hčerki priznanega jezikoslovca dr. I raneeta Tomšiča: le-ta je kasneje postala njegova življenjska družica. Pesniška žetev je izšla šele proti koncu življenjske poti s pmnenljivimttaslovom Prepovedane besede. Sled v slovenskem prostoru pa je naredil kot človek, ki je med prvimi uvajal področje psihologije v gospodarstvo. Zavedal se je, da so proizvajalna sredstva samo en element gospodarstva, bistven element pa je človek, ki ga je šele treba usposobiti, da bo lahko z novimi stroji uspešno delal. Psiholog Pavle Kogej je hil prav poklican, da s svojo vero v človeka utira pot stroki tudi na način, kakršnega v preteklosti skoraj niso poznali.
GORAZD SOTTLKR. akademski kipar iz Šentruperta, je že kot otrok kazal izredno likovno nadarjenost; to je tudi potrdil kipar Boris Kalin, pri katerem je kasneje tudi diplotniral. Specialko pa je naredil pri slavnem hrvaškem kiparju Antu-nuAugustinčieu. Dalj časa je hil likovni pedagog, ki je s svojo pronicljivostjo in umirjenostjo odločilno vplival na učence; ostalaje cela vrsta portrctmhkrokijcv njegovih učencev. Sprva je želel ustvarjati velike plastike, a se je njegova kiparska ustvarjalnost obrnila v smer intimne plastike. Ohranili so se portreti njegovih najbližjih. predvsem portreti hčerke, danes vrhunske ilustratorke Alenke Sottlcr. ki je za razstavo podarila očetov kip matere 1'rimo-žičeve Mari iz Šentruperta. Gorazd Sottlcr je bil do svojega dela izredno
.lažc/.upan DAN /AODI.IČNDS!
ODMLVIINOD/.IV! Rast 3M / 2006
kritičen, zatoje zanjim tnalo ostalo; kar pa je, razkriva visoke standarde občutljivega esteta, ustvarjalen in misleea. Znana je ttidi njegova velika kertmtična plastika za Onkološki inštitutvLjubljani.
Dr.JANEŽRUGEEJ. vrhunski znanstvenik, vodilni psihiater, dr. medieine. rojen v Hrezoviei pri Miriti,je vse življenje izstopal; takojes svojo širino in nadpovprečno delavnostjo prekašal v času različnega šolanja vse vrstnike. Velik de) njegovega ustvarjanja je bil povezan z. življenjem v JLA, kamor se je vključil že tedaj, ko je kot partizan obiskoval šolo za partizanske bolničarje v partizanski bolnišnici v Žumhe-raku. V .11,A se je izobrazil do specializacije iz. nevropsihiatrije in doktoriral na Keki. X vztrajnostjo se je osebnostno oblikoval za zelo zahtevno delo na področjtialkohttlogijc, socialne psihiatrije in (prc)vzgoje, hkrati pa sam nenehno širi! svoje zatuljena različnih področjih od učenja tujih jezikov, poglabljanja v poezijo in ostalo literaturo, znanje sociologijcinlHozolljc. Prcd35lcti sc je posvetil zdravljenju alkoholikov po metodi zagrebškega psihi-atradr. VladimiraHudohna.kipajo je razširil in postopoma vnesel čez 500 modillkaeij in tako oblikoval originalno sociološko-andragoško metodo. Njegov ustvarjalni opus je obsežen in neprecenljiv; oh množici znanstveno-strokovnih in poljudnih člankov je napisal več knjig, med njimi: Kaj je alkoholizem. Dolga pot. Uspešna pot. Zmagovita pot. Dramatična pot in med zadnjimi l'ot samouresničevanja, ki obsega preko 1.200 strani! Svojo nadpovprečno delavnost je ohranil do današnjih dni v svoji psihiatrični ordinaciji Preobrazba, ssvojim delom paje bistveno zaznamoval slovensko psihiatrijo in zlasti (Makarcnkov) sistem (prc)-vzgoje.
Dr. ANTON KOTAR iz. Dolenje vasi pri Čatežu je naš prvi doktor defektologije. Oral je ledino vzgoje in izobraževanja v šolah s prilagojenim programom - tudi na Dolenjskem -in za učence s posebnimi potrebami ustvaril nešteto praktičnih priročnikov. Vseskozi ga je gnala želja po izpopolnjevanju; ko je bila v Zagrebu ustanovljena Defektološka lakul-teta, je ob delu dokončal drugo stopnjo študija. Ko je Pedagoška fakul-
teta, na kateri je prevzel mesto za specialno pedagogiko za duševno prizadete in bil dolga leta predstojnik.prešla na visokošolski študij, je doktoriral na Karlovi univerzi v Pragi. Kasneje pa je z raziskavo o otrocihzmotnjamivdušcvncm razvoju v predšolskem obdobju, v katero so bili vključeni otroci iz vse Slovenije, ubranil drugi doktorat na univerzi v Beogradu. S svojo odprtostjo in z nadpovprečno pripravljenostjo pomagati drugim je zaznamoval življenje šol s prilagojenim programomvvscj Sloveniji.Ogrom-no pa je tudi društveno delal, saj se je zaveda), da lahko pomagamo otrokom s posebnimi potrebami samo tedaj, če smo tudi odrasli pripravljeni pomagati.
Dt\ ERANGE NOVAK, jezikoslovec in leksikolog, doma z.(Sore-njega Vrha pri Dobrniču, je vse življenje ohranil bistvene lastnosti Dolenjcev: navezanost na domačo pokrajino, skromnost in delavnost. Končal je slavistični oddelek ljubljanske f ilozofske fakultete, se izpopolnjeval v tujini in uspešno opravil doktorsko disertacijo Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja; to je tudi njegovo temeljno delo. Vseskozi je bil zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik I rana Ramovša, že zgodaj je postal strokovni svetnik. Bil je sourednik prvih dveh knjig Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Osrednje delo pajc zlasti pri pripravi slovarja slovenskih protestantskih piscev: Rezultat njegovega dela in dela sodelavcev jc3.300.()()() listkovnih izpisov, ki jih zdaj ureja; izšel je že poskusni snopič Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Vseskozi pa sc ukvarja s pedagoškim delom in še danes predava na Pedagoški fakulteti vMariboru ter pri Politehniki vNovi (Sorici, hkrati pa vedno najde čas, da vsaj nekaj ur tedensko preživi v svojem (Sorcnjcm Vrhu.
Mag. ERANC HOČEVAR z Gorenjih Jesenic je na različnih področjih dejavnosti ustvaril vidno sled; k temu je pripomoglo tudi njegovo različno izpopolnjevanje: po srednji zohotchniški šoli je v rekordnem času končat Pedagoško akademijo v Ljubljani in nato nadaljeval študij na Visoki defektološki šoli vZagrchu. Zelo odmevna je bila specializacija
Jo/c /upan [)AN /AODt.lČNOS!
Stane Peček
ODMbVI !N ()[)/!V! Rast 3-4/2006
iz menedžmenta na Ekonomski fakuiteti. na kateri je naredil Ae magisterij. Danes je svetovalce direktorja Inštituta za rehabilitacijo, zavoda, ki ga je sam vodi) 20 let in tn ustvaril življenjsko sled. l'od njegovim vodstvom so zgradili nove objekte. prestrukturirali programe, pridobili status univerzitetne ustanove, dosegli velik mednarodni ugled ter pripeljali v Slovenijo številne mednarodne strokovnjake. /Značilnost za mag. I ranča Hočevarja je razvejena ljubiteljska dejavnost; leta se je odražala že od mladih let na različnih področjih./c dolga leta jc predsednik /veze prijateljev mladine
Slovenije; poskrbel je. da je tudi v kriznem obdobju dejavnost ohranila svojo odprtost do mladega rodu. Ponosen jc. ker je predsednik thnda-cije /. glavo na zabavo; z njo poskušajo uveljaviti zabavo brez alkohola in opojnih sredstev, Tudi I rane Hočevar kaže izredno navezanost na Dolenjsko; tu je njegov vinograd, ponos vsakega Dolenjca, čebelnjak, pripadnost pa se kaže tudi po tem. da je član gasilskega društva na Velikem Urniku - vseskozi pa odprt do ljudi in se veseli tudi uspehov drugih lastnost, ki ga uvršča med svetovljane.
RASTOČA KNJIGA V TREBNJEM ZGREŠILA SMER
X vsem spoštovanjem do vseh izbranih potnikov in tudi do čistega (dobesedno) mukotrpnega dela. ki je bilo opravljeno in ki se opravlja, postavljam trditev: Rastoča knjiga v Trebnjem, ta sijajno načrtovana ladja, je zgrešila smer. ker njen kompas v kapitanski kabini ni vgrajen na takem mestu, da hi bil varen pred vplivi čustvenih in drugih nekritičnih magnetnih polj. ki v prilagojenem (umetnem) ugodju klimatskih razmer sicer polnijo in razširjajo vesto zanesljivi plovbi, vendar samo verujočim (preprosto, ker je dvom v božje grch)in kvečjemu še tistim.ki jim je vseeno, /c splošno razgledan razum pa ho (jc)hrcz posebnih znattj. veščin in naporov opazil odklone od napovedane smeri in cilja, kljub temu. da je krmilo glede na kotnpas celo prav obrnjeno. In bo (je) tudi ugotovil, da sc odkloni seštevajo, kar pa neizogibno oddaljuje od načrtovanega in deklariranega, ter vodi v brezciljno vožnjo v krogu. Potem prej ali slej zmanjka tudi goriva, ostalo opravi jo valovi.
Škoda!
Berem: »RASTOČA KNJIGA je kulturno dejanje na prehodu tisočletja -da hi predstavili razpoznavnost Slovenije kot naroda dela.
kulture in znanja; simbol RAS IOČA KNJIGA ponazarja vso našo zgodovino in bivanje. Bolj kot drugi narodi smo se itamreč Slovenci v svoji zgodovini uresničevalissvojo kulturno razpoznavnostjo, ki je temeljila na jeziku in sc širila na vsa druga področja. RASIOČA KNJIGA je dokaz. naših dosežkov, pričevan je o naši razvitosti in zrelosti. Hkrati pa želimo vse doseženo še nadgrajevati, da bo vseskozi RASTOČA KNJIGA.«
In si za trebanjsko območje predstavljam to »kulturno dejanje na prehodu tisočletja« kot nekakšno približano, dobrodošlo, naproti priplulo domačo enciklopedijo, z uredniškim odborom in glavnim urednikom na krovu ter strokovnimi st)-dclavci za posamezna področja na privezu. Skratka s posadko, ki dela po dobro premišljenih, tudi v širšem okolju preverjenih kriterijih, ki kolikor sc le da izključujejo čustvene vzgibe, osebno naklonjenost, vpliv dnevnega vetra itn., če naj ho Rastoča knjiga res cvetober tistega, kar naj »ponazarja vso našo zgodovino in bivanje«.
Napačno si predstavljam!
Toda na koncu koncev, sirečem z uradniško maniro, ni moja stvar, da
Stanc Peček
RASTOČA KNJIGA V TRLUNJLM /t,KIŠI!\S\t!K
ODMLVIINOD/.IVI Rast 3-4 / 2006
me skrbi, kako projekt znotraj samega sebe runkeionira. Moja stvar se prične, ko kot domačin, turist. Solar. Solnik, izobraženec, gospodarstvenik. obrtnik, inovator. Športnik, vojak. politik, umetnik, duhovnik, novinar, ljubitelj ali strokovnjak ali kdorkoli Rastočo knjigo namenoma ali naključno odprem.
Berem: »V razstavo so vključena imena, rojena v občini Trebnje, z različnega področja ustvarjanja, ki so dala pečat v širšem slovenskem prostoru: najdemo jih v leksikonih, kot so Bačerjcvo Gradivo za dolenjski biografski leksikon. Slovenski biografski leksikon. Bajtov leksikon Kdo je kdo. leksikon Slovenska književnost in predvsem Enciklopedija Slovenije, ki je pri izboru odločujoča. Seveda pa vključujemo tudi imena, ki so dala pečat dogajanju v sami občini Trebnje. V zadnjem času vedno več vključujemo živeče osebnosti. ki so že z dosedanjim delom ustvarile vidno življenjsko sled.«
Okvirni prostor za nabor je torej postavljen. Kako je z »imeni, ki so dala pečat dogajanju v sami občni Trebnje«, in kako je visok prag za »živeče osebnosti, ki so že z dosedanjim delom ustvarile vidno življenjsko sled«, ne izvem. Pa sem prepričan, da bi ravno to moral vedeti, saj sta »pečat« in »vidna življenjska sled« tako relativni in na osebno pojmovanje vezani merili, da jih lahko jemljem zgolj kot uvodni stavek v seznam kriterijev. Seznama kriterijev žal ni!
Začnem listati po Rastoči knjigi in sem vedno bolj, kaj vem kaj. Zmeden, presenečen, vesel, žalosten, jezen, osupel. Vse hkrati.
Vzamem Enciklopedijo Slovenije (Dragi Janez, ne zameri, če te bom vpletel kot dokaz! Vzemi to kot iskreno čestitko za tvojih sedemkrat-deset bogatih pomladi.) in iz 7. zvezka, leto 2003. prepišem:
»MIJAV, Janez (Mokronog, 30. 5. 1030). baletni plesalec in koreograf. Srednjo baletno Solo je končal 1056 v Ljubljani: pozneje se večkrat izpopolnjeval v Centru za klasični balet v Cannesu. I 1054 je postal član Opere in baleta SNG v Ljubljani. kjer je deloval do I9R7. le v sezoni 1065/66 je bil baletni solist v Gotcborgu.VIctih I0SI R5 je vodil baletni ansambel. Uveljavil se je predvsem kot plesalce nosilnih vlog
v klasičnih baletih ( frmr v 7L/?M//-e/c/ in	/crcv« P. I. Čajkovskega,	v G/.se//e A.
Adama, C Ar/cv/e /vrm v	/»<-
e/1. E. Stravinskega.	v
m./«///; S. S. Prokoljcva in P. L Čajkovskega, Co/cM v	Ano-
nimusa). Uspešen je bil tudi v karakternih vlogah ((9t/te//o v rr//no;*c'M B. Blaeherja in /v istoimenem baletu istega avtorja, naslovna vloga v Ct/JcŽM«/??
B. Bartoka). Ukvarja se s ko-reogralljo dramskih predstav, tudi televizijskih, ter s pedagoškim delom (Trst. Ljubljana)«.
Janez Mejač ni dobil vrstice v Rastoči knjigi!!!
Kljub kriteriju, da so »v razstavo vključena imena, rojena v občini Trebnje« in »da je Enciklopedija Slovenije pri izboru odločujoča«.
In ponavljam: z vsem spoštovanjem do vseh izbranih potnikov in v prepričanju, da mi tudi prijatelj Slavko ne bi zameril, prepisujem sedaj iz Rastoče knjige:
»SLAVKO ŽNIDARŠIČ (Lens v lranciji. 1925 Mokronog, 2000). mojster harmonike.
Rodil se je v Lranciji kot otrok slovenskih staršev, ki so šli s trebuhom za kruhom. V l ranciji jc končal osnovno šolo in šolo za računovodje ter se zaposlil. Že zelo zgodaj pa se je pričel ukvarjati z glasbo s harmoniko. Po drugi svetovni vojni se je družina vrnila v domovino staršev in se kasneje naselila v Mokronogu.
Kot računovodja je služboval v različnih trgovskih podjetjih, vendar pa je bilo njegovo osrednje življenje izpolnjeno z glasbo - z ustvarjanjem glasbe. Ljubezen do glasbe je podedoval po očetu, ki je bil prav tako dejaven v kulturnem življenju. Že v rani mladosti je bil svojevrsten virtuoz. pozneje pa šansonicr in mojster harmonike. Na Radiu Slovenija so posneli kar I9K skladb v njegovi izvedbi, snemal je že 1947. ko je igral naravnost v eter. Svoja znanja je prenašal na mlajše rodove in vzgojil nešteto nadaljevalcev. Tudi številne prireditve, ki jih je organiziralo francosko veleposlaništvo v Ljubljani. niso minile brez njegovega sodelovanja.
Na Radiu Ljubljana še vedno predvajajo njegove posnetke, le malo pred smrtjo pa je posnel kaseto Pariška harmonika.«
Stanc Peček
RASTOČA KNJKiA V !RFBNJFM /(.RI ŠI) ASM! R
Sklepam: ker Slavka Žnidaršiča ni v Enciklopediji Slovenije, je dobil list v Rastoči knjigi zaradi »pečata« oziroma »vidne življenjske sledi«. V uvodnem dispozitivu jc uvrstitev pojasnjena in opravičena z. »mojster harmonike«. Pričakoval sem utemeljitev, strokovno, saj je. po mojem prepričanju, nujna. »Že v rani mladosti je bil svojevrsten virtuoz...« pove ravno toliko kot »mojster harmonike«, oboje pa ostane v zraku, ker ni prizemljeno z dokazom. Če bi se avtor teksta potrudil, bi lahko postregel vsaj s tem. da je S. Ž. v tej »rani mladosti« v Franciji osvojil na tekmovanju harmonikarjev prvo mesto. Nagrada je bila prav zanj izdelana harmonika, z vgrajenim njegovim priimkom na ohišju, lake nagrade tovarna gotovo ne izdela za povprečneža. V prid »mojstru harmonike« je pravzaprav samo to, da so »na Radiu Slovenija posneli 198 skladb v njegovi izvedbi«, kjer pa manjka pomemben podatek, koliko je od teh avtorskih.
Meje pa presenetilo, da je bil S. Ž. tudi »šansonicr«, seveda, če je šanson še vedno popevka z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, po izvoru iz Francije. Naj vendarle povem, da sem v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih s Slavkom veliko igra) na raznih prireditvah, od koncertov, proslav, do najbolj veseličnih veselic, da setu ga velikokrat povabil s harmoniko k pevskemu zboru, in tudi. da sem slišal večino njegovih skladbic, še preden so se pretočile na magnetne trakove, iti da poznatn tudi tiste na ploščah.
ki jih Rastoča knjiga ne omenja. Napisal sem vsaj štiri članke o njegovem igranju, opozoril na njegovo kaseto - o tem. da je bil »šansonjer«, pa mi je prva in edina sporočila Rastoča knjiga. Hvala. Verjamem ne!
In spet berem: »Svoja znanja je prenašal na mlajše rodove in vzgoji) nešteto nadatjevatccv.« S. Ž je vrsto let poučeval na glasbeni šoli harmoniko. Ali je vzgojil kakšnega nadaljevalca. pa je popolnoma drugo vprašanje, odvisno od tega, kaj za koga predstavlja pojem »nadaljevalec«. Mislim, da moj prijatelj Slavko, v smislu mojega pojmovanja te besede, ni vzgojil nobenega nadaljevalca, je pa veliko otrok nauči) igrati na harmoniko.
torej, da se ne bi napačno razumeli: ne sprašujem, zakaj je Slavko Žnidaršič uvrščen, temveč zakaj te časti ni deležen Janez Mejač!
Na odgovor, da še tli prišel na vrsto, seveda ne morem pristati! Mislim, da ob napisanem tli potrebno še enkrat razlagati zakaj. Vseeno naj zadevo podkrepim še z vprašanjem, zakaj v Rastočo knjigo ni na primer uvrščena dr. Maja Topole, kije Mirn-ski dolini poklonila kapitalno znanstveno delo? Ali morda zato. ker ni rojena v tej dolini? Ampak takih, ki nisti rojeni v tej občini, jc na panojih trebanjske Rastoče knjige kar nekaj.
In tako dalje in tako naprej.
In še enkrat: škoda in greh! Obenem tudi zahtevno in odgovorno vprašanje, kako to popraviti in zapluti v pravi smeri!??!
Atenka Černetič Krošetj
S!MONA DULAR: ESPRIT
Slikarska razstava, Dvorana v parku, Krško
()[)MFVI IN OD/.IV! Rast 3-4 / 2006
Simona Dušič-Dular. rojena leta 1953 v Hrcžicah, jc po končani gimnaziji na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala angleščino in italijanščino. l'o končanem študiju jc delala v turizmu in kot prevajalka. Leta 1988 se je z možem preselila na Dunaj, kjer je začela slikati. Zna-
nje. ki ga drugi pridobijo na likovnih akademijah, je nabirala na različnih izobraževanjih in pod mentorstvom različnih slikarjev, v zadnjem času predvsem Cvetke Miloš in Rajka Čuhra. Je dolgoletna članica in v zadnjih letih tudi predsednica Društva likovnikov Krško OKO in
AlcnkaČcrncličkroSdj SIMONA DULAR: IS)'RII
Simona DularAVTORORIRLI.akril nalesoniiti
ODMIVIIN OD/IVI Rast 3-4 / 2006
člaiiiea Društva likovnikov Brežice. Samostojno se je predstavila na šestili ra/.stavah. sktipinsko pa je razstavl jala že več kot šcstdcsctkrat. V Krškem, v mestu, kjer prebiva nekaj več kot desetletje, se je samostojno tokrat predstavila prvič.
Od leta 2003. koje začel likovne razstttvc v Dvorani v parkti pripravljati Valvasorjev raziskovalni center, je postavljen ttidi okvirni koncept vsakoletnih razstav v organizaciji omenjene inštitucije. Razstavno sezono začnejo razstave in predstavitve umetnikov in ustvarjalcev iz občine Krškit predvsem tistih, ki z likovno osebnostjo in likovnim izrazom samosvoje vidno (so)ob!ikujcjo ta (imaginarni) likovni pmstor.
Simona Dular, ženska različnih identitet, je postavil;! slikanje za eno izmeti najpomembnejših osebnih ziiitmcnj istovetnosti in načina življenja.Odzačctnihkoiiikov slikati je začela na Dunaju leta I9SS. ki že takrat niso bili sinhroniziranispov-prcčiiimi ljubiteljskimi koraki, je prehodili! pot. katere niijiiovcjši del jcnaoglcd ISslikrazličnihveliko-sti.kisovcčimimanastalcvzadnjih dveh letih in jih lahko stilno povežemo venovito celoto.
t Imetnostni zgodoviiiarji večkrat ostiiiiemo brez besed oziroma ustreznih poimenovanj, kadar govorimo o formalno ljubiteljskih likovnih ustvarjalcih.anctormalnoosiiinosvojih likovnikih, ki hodijo svoji) ustvarjalno pot na način, ki je lasten akademsko izobraženim umetnikom. Ker vmesne kategorije oziroma razumljive in opredeljive oznake za tovrstnclikovnc ustvarjalce niinamo. si pomagamo z vrednotenjem obvladovanja likitvnih prvin.nmteriala in tehnik, s katerimi obravnavan posameznik ali posameznica ustvarja. Simona Dular je ena izmed tistih »brez« fornuthic likovne izohrtizhe. ki se že od prvega stika s čopičem, platnoiii in barvo nclornuilno neprestano izobražujejo in nadgrajujejo široko obzorje, ki so ga pridobili tudi s študijem na drugih fakultetah. Slikarstvo in umetnost nasploh ni samo v obvladovanju obrtniških veščin, ampak je predvsem v širokem (vpogledu v svet in dosežke drugih ter kritičnemu pretresti svojega.
Motivno lahko Simono Dular uvrstimo med )>klasikc« in llguntlikc upodablja mesta, vedute, šopke, celo
živali riba. ki je nastala ob reki Krki na Borštu, je sicer prava izjema z zanimivo ekološko zgodbo, Zadnje ustvarjalnedni pa jo)>vlcčc« in privlači tudi človeška figura, Zenske. le enkrat ttidi par. postavlja v različna medsebojna razmerja v smishi tako razstavljenih lutk kot množice, ki sodeluje vnckcmdogodkti pred njimi ali pa je množica de) neke razstave, predstave.
Zaradi obvladovanja upodabljanja sicer realnih in prcpttznavnih. a močno poosebljenih mest. največ svobode in sproščene poteze kažejo ravno vedute. Od slike, ki jo je zaradi svojih popotovanj poimcnovaki('/7i' kot sopomenki) h kateremukoli velemestu, ki ga glctktlcc najde v tem skupkuhiš. do upodobitve Kostanjevice na Krki. mesta, ki gaje upodobila v strastno ognjeni oranžni s črnimi ccztirami.sicilimo njenim iskanjem izraza, ki pelje oilrcitlizma doahstrahiranja. Abstrahiranje ponotranjeno neupoštevanje in odmi-šljanje realnosti poteka predvsem na poljiibttrvt: in bazičnega nitkazo-vanjanajboljosnovnih.zaprcpoz-naviiost ključnih posameziU)stir)zi-roma pi)drobni)sti.ki jilioinogoča tudi tclmika akril v kombinaciji s kolažcinizrazličiiih materialov, zakritim v barve in odkritim z ust-varjciiimi strukturami, ki podpirajo drzne barvne kmnbinacijc lastne slikarkinemtitistvarjanju v zadnjih letih, (primer /'/.šece, D/v. Ati:;/-!:) /./!r/)//rmr!. .Š'o/)eA /. //. ///. /<1
Motiv, ki ga le mah)krat upodablja, je lastna pi)doha..-<vtr)/w///*e/ jczanitnivadvojiiapi)doba. ki spominjam) elegantne upodobitve ligipčank izpred davnih let Siiinrna Dular je dvojčica in kot tako se tudi vidi ncmircnumctniškiduhjctako svetel kot temen, odkrit in zakrit, dnevi so čtidoviti in megleni, slika je uspela ali pa čaka na preslikavo in novo podoht)...
Slikarka malih (manjših) dimenzij, dimenzij, ki sc lepomunestijo« na stctic naših hiš. sc je za prezbiterij Dvorancvparku pogumno spopadla z večjim bolj galerijskim formatom 100 x 70 etn. .S'o//;;c so sicer v Sečovljah. a so tudi prispodoba življenja, ki včasih potrebuje več. včasih pa manj soli.
V Krškem je od 7. aprila do 6. maja razstavljala oblikovana slikarka Simona Dtilar. Že ob njeni prvi raz-
Alenka Černelič Krošelj SIMONA DtJI.AR I SPRI I
stavi (Mokrice )99R) je umetnostni zgodovinar Jože) Matijevič zapisal, da je že s svojimi zgodnejšimi deli oziroma »zdavnaj prerasla okvire ljubiteljskega likovnega ustvarjanja« in sodi med tiste, ki so si »po častni ustvarjalni poti znali poiskati sebi lasten izpovedni slog«.
Skozi ustvarjalni nemir Simono Dular najnovejše slike peljejo (vodi jo) v svoboden (svobodnejši) izraz, ki ji ne dopušča zadovoljstva in ji omogoča stalen in opazen napredek ter jo nese v skladu z naslovom razstave spomočjo»duha«-I.SPRII.
Nataša Potajnar Fretih
1	Matej Metlikovič, rojen leta 1956 v Kranju, je slikarstvo študiral na Akademiji /a likovno umetnost v ! pihljam in diplomiral leta I97K Prav tani je do leta l9Slahsolviral na podiplomskem študiju na slikarski spe-eialki pri profesorjih kiaru Mešku in Janezu Berniku Je član /veze društev slovenskih likovnih umetnikov (/.DSI.t)). l eta 1992 se je povezal z
Mednarodnim društvom krščanskih umetnikov (SIAC). leta 2001 pa s Ktll) Logos t)d leta 1992 deluje kot
samostojni ustvarjalec s statusom umetnika Živi in ustvarjavljuhljani
2	Ivan Štuhce. Kozmična liturgija slikarstva, januar 2002.Ohjavljcnov elektronski reviji /.DGD.S' www kud-logos.si/l.()(i()S-l-2002/kazulo-l-2-2002.htm.)
3	Razstavo spremlja tudi razstavni katalog: Matej Metlikovič. Nataša Polajnar I relili A7a<c/ Aft'//rAov/č. //inn/nner/e ////uw/u«r/o»s. Slovenski verskimuzej. Stična, 31 marcc-31 julij 2006,rk.Stična 2006
4	Kare) Wojtila. o .soncM, Celje. Gorica 1992.
5	Stanko.lanežič.A/rcan/e .Sve/c /».srn« vpe.sm//;. Maribor 2004
OI)MIVIINOI)/.IVI Rast 3-4 / 2006
!LUMINACIJE MATEJA METLIKOV!ČA
Stikarska razstava v Sktvcnskcni verskem muzeja v Stični
V Slovensketn verskem muzeju je od 31. marca do 31. julim 2006 na ogled pregledna razstava najnovejših slikarskih del akademskega slikarja MtitejaMcilikovičaž Umetnika, ki že skoraj trideset let tistvarja im področjtt likovne umetnosti, smo k sodclovanjti povahiliznamcnom.da javnosti pokažemo predvsem tista njegova dela, ki so nastala za sakralne prostore doma in v tujini in s tem obiskovalce Slovenskega verskega mttzeja opozorimo tudi nttsodohtm dogajanja na področju sakrahic likovne umetnosti. S svojimi raznovrstnimi deli. izdelanimi vrazličnih materialih, oblikah in tehnikah. Metlikovič ostaja zvest interpret svetopisemske tenmtike. pri čemer navdih te knjige knjig obogati z lastnim razmišljanjem, čutenjem in doživljanjem. Kot je zapisal Ivan Štuhec, »gre za oscbttost. kije med redkimi slovcnskittii umetniki tvegala svojo timetniško pot v neizčrpna prostranstva religioznega^«
Razstavo, na kateri je na ogled 5S likovnih del. smo vsebinsko razdelili v štiri tematske sklope.' Vsklopu z naslovom »Obrazi, angeli in ptice« so tia ogled akrili na platnu in papirju ter risbestušem na papirju. V veliki meri so ta dela povezana tudizglas-benimi vizijami OlivicraMessiacna (I90S-I992) in s skladbami Astorja Piazz.olle(l92) 1992).
V drugem sklopu so predstavl jeni Metlikovičevi osnutki za liturgična oblačila in antcpcndijc. Na primeru najnovejše serije osnutkov za mašni
plašč, vključno z njegovo končno predlogo, želimo pokazati ustvarjalni proces, ki na začetku sili umetnika k iskanjuidej, k meditaciji in razmišljanju, kar privede do prvih skic in nato do močne inspirativne laze. pri kateri je poudarek na zanosu iskanja-ustvarjanjaterdo končne faze. vka-teri gre zn prenos vehementnega slikarskega medija v druge tehnologije oblikovanja (blago, steklo).
Metlikovičevo delovanje sega tudi na področje ilustracije in likovne opreme. S svojimi ilustracijami je opremil že vrsto knjižnih det. leta 1992 tudi slovenski prevod poezije papeža .taneza Pavla II/ Njegovo najnovejše večje delo s tega področja je cikel sedemnajstih ilustracij za knjigo Stanka Janežiča A/ircm/c .Sveto /j/.ctHo v /re.vtM//?/ Nekaj ilustracij, pa ttidi študij in še neobjavljenih variant za to knjigo, je pred-stavljcnih v tretjem sklopu naše razstave.
V četrtem sklopu predstavljamo študije in predloge za barvna okna (vitraži) ter nekatera manjša dela. izvedena v steklu, ki jih po Metli-kovičevih predlogah ustvarja steklar Stojan Višnar iz Radovljice. Steklo, ki dopušča barvitost in prosojnost, elegantna črna linija s čopičem ter posebni formati v obliki polkrožnih izsekov oziroma peruti povzdigujejo tako barvna okna in slike v steklu kot tudi unikatne dekorativne posode v dovršene umetnine.
Matej Metlikovič s svojimi deli dokazuje, da je zanimiv in prodoren
Nataša Polajnarlrelih ILUMINACIJI/ MATLJA MLII.IKOVIČA
6 MilčckKomelj. Bivanje v soju svetlobe. De/o. 7 novembra 1994. str
l evo: Naslovniea razstavnega kataloga
Desno Matej Metlikovič na razstavi
!van Kastetic
ODMIVI IN OD/IVI Rast 3-4 / 2006
umetnik, ki nenehno išče nove poti. moč in navdih pa prejema iz neskončnega sveta umetnosti in svoje globoke meditativne notranjosti, »lako kot nekoč Kregar in še kdo je Metlikovič osebnost, ki se ji v rokah in pogledu vse naravno tako rekoč samoumevno spreminjavnadnaravno. smrt v življenje in zemlja v mistično porodnico neha; s tem pa se njegova umetttost zelo vidite tivršča med pre-
novljene oblike našega kvalitetnega religiozno obarvanega in v bistvu ekspresionističnega, v posebnih nalogah tudi cerkvenega slikarstva, ne da hi kakorkttli izstopala iz umetnostnih teženj časa, ki naglasa nujnost čiitt izrazitejših osebnih poetik. in zatrt zagotavlja kvaliteto tudi na tem tradicionalnem, nekoč osrednjem. a dolgo in pogosto še danes estetsko zanemarjenem področju.«''
MUZEJSKA DELAVNICA -KULTURNO IZROČILO -IDENTITETA
Morda pa spominki, kot drobtinica v turističnem, torej
gospodarskem razvoju kraja
Posavski muzej Brežice je ime) v drugi polovici marca uspešno delavnico vezenja, kvačkanja in izdelovanja rož iz krep papirja, čire za nekatera izmed tako imenovanih ženskih ročnih del (ob pletenju. klck-Ijanju, izdelavi goblinov, šivanju), ki so bila nekoč uvrščena v redni učni program meščanske šole. Delavnico je organiziral muzejski kustos pedagog Ivan Kastelic, mentorstvo itit!-zejske delavnice pa so prevzele članice Kulturnega društva libna iz Dolenje vasi pri Krškem. Skoraj devetdeset četrtošolcev iz Brežic, Dobove in Leskovca pri Krškem je tukaj prvič vzelo v roke šivanko in košček platna z. zarisanim vzorcem. Izvezli so tako imenovane vizitke, drobcene
voščilnice za materinski dan. Skoraj vsi udeleženci so ob koncu poprosili prijazne mentorice: »Ali lahko dobim še eno risbico za domov?« Seveda so jo dobili.Končni ciljdclavnicc je bil prav to. da se mladi navdušijo nad omenjenimi ročnimi deli in jih obvladajo.
Predsednica KI) Libna Mitnica Molanpravi. da je cilj članic, okrasiti si bivalne prostore s svojimi kvačkanimi iti vezenimi izdelki pa še zagotoviti, da bo čez nekaj let na njihovem mestu veselo delala skupina mladih. Mimogrede povejmo, da (po izkušnjah) traja kakih šest let. predno gospodinja izdela vso opremo za svoj dom. kot so si jo nekoč znale in morale pripraviti neveste za
Ivan Kastelic MU/.IJSKA DI I.AVNK A-KULTURNO IZROČILO -ii)i\nniA
ODMLVI IN ODZIVI Rast 3M / 2006
halo. S tem mislijo na prte. prtičke, posteljno perilo, zavese, obrobe na polieab. velikonočne prte (za na jer-has). okrasje na perilu in oblačilih pa še kaj. Kakšna stvaritev gre tudi za darilo. Vendar samo takim, ki preverjeno znajo eeniti trud. vložen v prejeti izdelek. Se je že zgodilo, da je obdarovanec pokril kup poljskih pridelkov s podarjenim prtom riehellier (posebna zahtevna vrsta vezenja in kvačkanja). Delavnice so se udeležile tudi članice Društva kmetic iz Brežic ter članice Aktiva kmečkih žena Klasje s Settovega.
V resnici se je zgodilo več kot le udeležba v delavnici. Brežiški muzealci so galerijo, kjer je potekala delavnica. »okrasili« z razstavo kvačkanih in vezenih izdelkov. Prispevale so jih mentorice iz KD l.ibna izmed svojih stvaritev. V ta prostor so prišle različne gospe in s seboj prinesle (skoraj dobesedno) kup najrazličnejših vezenin in kvačkanih izdelkov: svojih stvaritev, tistih, ki so jih našle pri sorodstvu, znancih, sosedih ...Za dva tedna je priročno razsta-višče-delavniea postala izmenjeval-nica tovrstnega blaga. I Ideleženke so si ogledovale izdelke, jih komentirale, štele zanke in vbode, ugotavljale starost in preverjale, če že imajo tak motiv.
Članice KD I ibna delujejo že vrsto let. V začetku so bile pri tem dokaj osamljene. Šele srečanje z etnologinjo Posavskega muzeja Brežice, dr. Ivanko 1'očkar. jim je dalo pravo spodbudo, la jim je povedala, da je najbol je, če se držijo domačih vzorcev in če se ob ročnem delu posvetijo tudi raziskovan ju ter zbiranju domačega izročila. Tako sc je začela odvijati ta nit sodelovanja, vzajemne pomoči in raziskovanja lokalnega izročila. Navdušenke iz. petih vasi krajevne skupnosti Dolenja vas tudi fotografirajo. prerisujejo vzorce, zapisujejo pričevanja o najdenih izdelkih. Ib pomeni, da aktivno pomagajo ohranjati narodovo izročilo, dediščino. V njihovih zbirkah je namreč prostora le za vzorce in izdelke, ki so »doma« v Posavju, (dedano z očmi družboslovca: Kulturno društvo I ibna na (očitno) pri jazen način spodbuja svoje članice, da počnejo vse zgoraj naštete reči. To pomeni, da se večina izmed njih ukvarja po ves dan s svojimi rednimi opravki, zvečer pa se (vsaj enkrat tedensko)
odpravijo na sestanek svojega društva, v hišico nekdanje železniške postaje I ibna. Ali pa kar doma poprimejo vsaka za svoje igle. nit in platno ter se lotijo ročnega dela. Po pripovedovanju so nekoč kmečke žene in dekleta zapolnile čas ob dolgih zimskih večerih ali med slabim vremenom ravno s kvačkanjem, vezenjem. pletenjem ... Človek se pri tem umiri, druženje z enako mislečimi prinaša razgovor, nove informacije, čut za skupnost in občutek, da je ustvarjalen. koristen, pa še to, da dela nekaj za svoje veselje. I Ikrati zadovoljuje nepisano pravilo, ki se je ukoreninilo med kmečkim življem skozi veke (Greli je. če sediš kar tako, v prazno, brez koristi! Ko bi vsaj ružil llžol ali koruzo!). Počiva, se pogovarja in ustvarja: prt, prtič, zavese, karkoli že.
S tem ko so se članice KD l .ibna iz Dolenje vasi lotile raziskovanja lokalne kulturne dediščine, so sprejele tudi vrednostni vzorec: Na domače izdelke sodijo domači vzorci naših babic! Pogosto ljudje take izdelke ocenijo kot kič ali vsaj kot nekaj, kar v sebi ne nosi dovolj ustvarjalnega naboja. Pa ni tako. Vzorci (elementi), iz katerih so sestavljeni izdelki (celota), se res ponavljajo in so prilagojeni predvsem priložnosti, kvečjemu letnemu času. v katerem bodo uporabili določeno reč. A sestavljanje teh celot iz posameznih elementov ponuja veliko možnosti za razmah domišljije, ustvarjalnosti, inovativnosti.
Zarišimo si možno projekcijo: rekli smo, da bodo najprej deležni tega okrasja domovi članic in njihova bližnja okolica. Ib drži, tako kot drži, da smo se čisto po krivici navadili gledati na tovrstna ročna dela kot na ženska dela. Tudi to je stvar osebne odločitve. Prepričali smo se. da so lahko moški pri tem povsem enakovredno dobri in uspešni. Nekateri možje (diskretno) doma pomagajo pri tem delu! Med šolarji v muzejski delavnici so bili tudi fantje iti niso čisto nič zaostajali za deklicami v spretnosti in navdušenju! To omenjam zgolj mimogrede. Slej ali prej bodo namreč domovi polni vezenih, kvačkanih in klekljanih izdelkov in tudi njihova soseščina ho prejela svoj delež. Tako delo in druženje lahko postaneta vrednota iit način življenja. K sreči je ta vrednota pogosto veliko
Ivan Kastelic
MUZEJSKA DELAVNICA KUl.ltJRNO IZROČILO-IDENIIIETA
bolj pozitivna kot posedanje ob kozarcu ali bolščanjevtelevizor.Če sc bo ohranita, se bo v nekem trenutku pojavi) »presežek« teh izdelkov. VregijiPosavje.»kjerso jutra bližje soncu«, kjer je tudi kuttura de) turistične ponudbe, to ne hi smel hiti problem. Oh tolikA)icmštcvi)u brezposelnih se bo pa že naše) kdo, ki bo organiziral zadrugo ali kaj podobnega in omogočil njihovo prodajo, torej zaslužek! turizem je resna gospodarska panoga. Če se je lotimo, bomo garali, a nekje se mora tudi poznati. Snovanje vsaj dela ponudbe na kakovostnem predstavljanju kulturne dediščine kraja prinaša potrošniku (gostu) samo dodaten občutek pristnosti in ugodja. Del identitete pa temelji na dediščini in izročilu. Lahko jo opredmeti jo tudi spominki, ki nosijo v sebi (ali zapisano ob sebi)
zgodbo naših prababic in pradedov. Vsakič, ko nanese beseda na te reči. sc spomnim nekega izleta na Bavarsko. Vodička nam je hitela razlagati, da je za to pokrajino pač značilen kič. v vseh oblikah in povsod. Rezljani in pozlačeni angelči. svetniki ali drugo okrasje, polkrožno odgrnjcnc zavese na oknih itd. Turisti se hodijo opast« po tem in kupujejo tovrstne spominke. Razpravaookusihjc pri poslu pogosto popustljiva. Zakaj ne bi mogle postati del podobe vnaših krajih (na primer) kvačkane zavese na oknih hiš?! tovrstna podrohtiosti radi označimo kot »dotik ženske roke«. Povrhu to okrasje izhaja iz izročila in tudi približno ni kič.
Veni. da je to trenutno le moj domislek. In vendar: je ena od možnih smeri pri razvoju, utemeljenem na dediščini, in še pri čem!
Alenka Černetič Krošetj
I 1'isma slovenskih protestantov, kjer najdemo zanimive podatke tako o nastajanju prevoda Hihlije kot tudi o življenju Mohoriča in Dalmatina, je za objavo pripravil Kajhman. Jože. 1997. Pisma slovenskih protestantov, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni eenter SA/.I!. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
ODMEVI IN ODZIVI Rast 3-4 / 2006
VLOGA !N POMEN »KRŠKIH« PROTESTANTOV
Misti in poročito o kotokviju, Krško, 9. marec 2006
Krško je mesto z zanimivo in bogato zgodovino, kar seveda ni nekaj posebnega in izjemnega, a vendar je po ulicah mesta (mestne pravice je Krško dobilo 5. marca 1477) v preteklih stoletjih hodilo nekaj pomembnih ljudi, ki so z različnimi dosežki zaznamovali življenje mesta, v večji meri pa ima njihovo življenje in delo velik pomen za vso Sloveni jo. Dva taka izmed številnih sta zagotovo znana in znamenita prebivalca mestavsredinilb. stoletja, in sicer Adam Bohorič, rojen okoli leta 1520 v okolici Brestanice, ki je v Krškem med letoma 1551 in 1563 vodil privatno latinsko šolo za dečke, in Juri j Dalmatin, rojen okoli leta 1547 v Krškem, ki je hi) eden izmed učencev na tej šoli. Iz Krškega ga je s Trubarjevo pomočjo na šolanje v Nemči jo najprej v Bebenhausen, potem pa na Univerzo v 'I (ibingenu popeljal učitel j Bohorič. Zagotovo sta Bohorič in Dalmatin tista Slovenca, kiju povprečnemu državljanu ni treba po-
sebej predstavljati, vendar pa je njuno življenje v primerjavi s Primožem Trubarjem še vedno manj znano m raziskano, še posebej z. vidikanjune-ga življenja in dela v Krškem. Bohorič, ki seje po šolanju v Nemčiji vrnil v »domače« kraje, je ravno v Krškem postavil temelje slovenskega protestantskega šolanja, ki ga je razvil po letu 1565 v Ljubljani kot rektor stanovske šole. Dalmatin je svojih prvih IS let prav tako preživel v Krškem, na podlagi njegovih pisem' pa vemo, da je ohranjal stike s svojimi starši v Krškem in jih leta 1571 tudi obiska).
V Krškem sc sicer zavedajo bogate in pomembne dediščine 16. stoletja in protestantizma, saj sta dve osnovni šoli »ustrezno« poimenovani - krška po Juriju Dalmatinu in brestaniška po Adamu Bohoriču - v okviru Regionalne razvojne agencije Posavje deluje Štipendijska shema Adama Bohoriča, dve pomembni mestni ulici pa sta poimeno-
2Holiorič. Adam. loporišič. Jože (prevajalce in avtor spremnega besedila) 1987 /trc/Rae /rom/ae .sMcc/-.s/vae /a.rsAe ar/ee proste. Maribor, Obzorja.
ODMliVI IN OD/.IVI Rast 3^t / 2006
vatli Dalmatinova in Bohoričeva. Vendar pa to ni dovolj. Dejstvo, da sta Bohorič in Dalmatin tako s svojim življenjem kot delom obogatila življenje mesta v Iti. stoletju ter v preteklosti in sedanjosti pripomogla k prepoznavnosti Krškega in Slovenije, je bila osnova za razmišljanje o postavitvi doprsij obeh v mestni park.
Bdeti izmed načinov odkrivanja (razkrivanja) pomembnih zgodb preteklosti so tudi raznovrstna srečanja strokovnjakov, ki z rezultati svojega raziskovalnega dela osmislijo nekatera vprašanja, ki si jih postavljamo oh tovrstnih razmišljanjih
0	opredmetenju zgodb iz preteklosti ter predvsem ob postavljanju trajnejših pomnikov(spomenikov).
Kot ena izmed poti oziroma kot temelj uresničitve in utemeljitve cilja postavitev podob Adama Bohoriča in .Ittrija Dalmatina je »nastala« tudi ideja o kolokviju pogovoru o pomembni temi. ki bi ga oblikovali različni strokovnjaki in Krčani.
<7. marca 2006 je tako v Krškem potekal kolokvij z. naslovom L/o^rr </! /lo/nen »Ar.šA//r« proreA/nnrov. Idejna pobudnika sta bila Krajevna skupnost mesta Krško in predsednik sveta KS mesta Krško Jože I lahinc. kolokvij pašo pripraviličlani organizacijskega odbora Alenka Černelič Krošelj, Valvasorjev raziskovalni center Krško; Ljudmila Šribar, Valvasorjeva knjižnica Krško; in Jože
1	lahinc. KS mesta Krško.
Omenjena KS je namreč v svoj letni načrt dela uvrstila tudi raznovrstna srečanja z namenom opozarjanja, raziskovanja in osvetljevanja različnih »zgodb« iz preteklosti, ki so zaznamovale življenje mesta v različnih obdobjih na različne načine.
Prvo tovrstno srečanje je bil omenjeni kolokvij, posvečen že z naslovom nakazani temi življenju mesta Krško in okoliccv 16.stoletju.Kadar pomislimo, takovKrškcmkotvSIo-veniji, na Krško v 16. stoletju, pomislimo predvsem na prisotnost Adama Bohoriča in izvor Jurija Dalmatina, vendar pa so mestu in protestantski dobi oziroma reformaciji dali pečat še mnogi drugi, znani in neznani prebivalci mesta in okolice.
Tako smo sc organizatorji v naslovu kolokvija zavestno izognili imenoma Adam Bohorič in Jurij
Dalmatin in napisali »krških« v navcdnicah. saj so tisti, ki so oblikovali mesto, bili tako Krčani kot »prišleki«.
Vabilo za sodelovanje s prispevkom na kolokviju so prejeli različni strokovnjaki izSlovcnijc. ki so sc ukvarjali z različnimi vidiki in dosežki protestantizma na Slovenskem.
Kolokvij je bil razdeljen v dva vsebinska in časovna sklopa: Žtv-//«»;/'« /n r/c/o .L/crmr; /Jo/iorrca m ./«-/-//V /Jcr/mrit/nrr .sAoz/	oč/,
(povezovala ga je Alenka Černelič Krošelj. Valvasorjev raziskovalni center Krško) ter .S7«<7/	/Jo/ro-
rrčrr /n	Dri/fMa/Pm v AT.šA«»;
(moderator Vili Planinc, Valvasorjeva knjižnica Krško).
Prvi je nastopi) akademik prof. dr. Jože Toporišič. Čeprav je bil njegov prispevek naslovljen Čž/Ma-/MM/Jo/ior/ČM.jcvsvojc razmišljanje vključil tudi (v)pogledvširšc razumevanje slovenstva s poudarkom na uporabi pridevnika slovenski pogojno oziromazveliko skepso, kajti v 16. stoletju še ni bilo slovenske zavesti v današnjem pomenu in razumevanju. I^redstavi) je tudi nekaj pomembnih izdaj, med drugim je osvetlil ttidi okoliščine nastajanja svojega prevoda Bohoričeve slovnice*.
Zanimivemu uvodnemu predavanju o različnih vidikih preučevanja dela Adama Bohoriča in drugih oziroma »ozračju« 16. stoletja v povezavi s slovnico in jezikom je sledil prispevek dr. Melite Keniljak Jon-tes z naslovom /'o.vciv.sAo noreč/e P; Ttirj/ Dcr/mritrn. /Ve&atere Arrrrro-g/a.sfrr.šAe .sV/cMo.s'?/. Zemljak Jontc-sova se je že med študijem ukvarjala z raziskovanjem narečij, tudi in predvsem v okolici rodne Sevnice. Kot docentka za slovenski jezik na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru nadaljuje z raziskovanjem slovenskih narečij, še posebej sevni-ško-krškega govora posavskega narečja, vključno z novejšimi metodološkimi pristopi, to je z. instru-mentalno-slušno analizo narečnega gradiva. Oh obsežni razlagi Dalmatinove uporabe samoglasnikov je predlagala, da se v prihodnosti opravi natančnejša analiza in prinicr-java s posavskim narečjem.
Tretji dopoldanski prispevek je bil posvečen cerkvi v Leskovcu pri Krškem. Umetnostna zgodovinarka.
ODMI VI IN OD/IVI Rast 3-4 / 2006
prrdiplomska študentka Daša Pahor scukvarjasprotestantskoarhitekturo na Slovenskem. /.e.s*Aov.š'Arrž:r/w//.s'Ar/ cerAev /r? M/gMM grMr/M/M v cas'M pro-te.strrnt/jotr; je naslov njenega prispevka, ki je osvetlil okoliščine in okvire gradnje eerkva v 16. stoletju. Glede na izjemnost teskovške cerkev je Pahorjeva predlagala promocijo cerkve kot izjemnega dosežka !6. stoletja v evropskem merilu.
V razpravi, ki je sledila, je eden izmed poslušalcev izpostavil vprašanje uporabe »starega« jezika oziroma »Dalmatinovegajezika« vturistične namene v obliki na primer igranih prizorov, ki hi bili del prczcntacijc protestantske dediščine v okviru Valvasorjevega kompleksa v Krškem. Dr. /čemljak.lontcsovaje povedala. da v tujini že obstajajo razne računalniške igrice, v katerih se igralci prestavijo v različna zgodovinska obdobja, kijih zazntttntijctttdi za obdobje značilni jezik.
Ljudmila Šribar. »skrbnica« domoznanstva v Valvasorjevi knjižnici Krško, je predstavila del prispevka, ki ga je želel predstaviti Slavk« Šri-har. a ga zaradi zadržanosti ni uspel. Pod naslovom Z/rr/MO //;
/6. .s7o/c//evA.r.šAcM;statakohila združena vpogled v Krško v 16. stoletju in vprašanja, ki so se pojavila oh zbiranju virov za toobdobjevpo-vezavi s Krškim iit okolico, Tako jc Šriharjcva izpostavil;) nekaj nedoslednosti in smeri,ki hijihbiht vredno in smiselno podrobneje raziskati v prihodnosti.
Učiteljica zgodovine na Osnovni šoli .lurija Dalmatina Krško Zorica Kerin jepredstavila, kako in koliko všoligovorijooprotcstantizmuino dveh slavnih prebivalcih Krškega pri pouku slovenskega jezika in zgodovine (./Mr// /Vr/z/MM/M /z? . (r/rr/M //o/;o-r/e v Me6cM/A//; o.sMovzM Ao/c Agr;-</ov//?M//?.s7ovcM.s'A//cr/A/). Zanimiv vpogled v učne načrte in učbenike je popestrila s pogledi in mislimi učencev, ki so izraženi ob obisku starega dela mesta Krško in Valvasorjevega kompleksa, ki na žalost še vedno ni urejen. Poudarilaje pomembnost vizualizacije.kije pomemben del zaznavanja mladostnikov in temelj boljšega pomnjenja. lakoje podprla idejo KS mesta Krško, da čim prej postavi doprsja Bohoriča in Dalmatinavmcsttiipark.
Kot zadnja relerentkaje nastopila
Alenka Černelič Krošelj. ki je pod naslovom 6/ /zor/o/u /z? s/cr/e/; predstavila projekte, kijih izvaja Valvasorjev raziskovalni center Krško v sodelovanju z. različnimi strokovnjaki itt institucijami ter imajo poglavitni cilj zagotoviti ustrezno in kakovostno predstavitev zgodb preteklosti v Valvasorjevem kompleksu. katcrcgadcIjctakoimenovanaJar-novičevahiša.kijezaradi starosti ar-hitckturniltostiovdomncvna Bohoričeva šola. kijev Krškem delovala mcdlctoma 1551 in 1363 invkatero je hodil tudi Krčan Jurij Dalmatin.
V razpravi se je najprej oglasil predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar nog. Viktor Žakelj, ki je predstavil delovanje in prizadevanja društva. Društvo želi s podružnicami spodbuditi in omogočati boljšo skrb za ohranjanje protestantske dediščine na Shs-venskem ter želi eno izmed podružnic ustanoviti tttdivKrškcmvpo-vezavi z. Brestanico.
Kolokvija seje želel udeležiti tudi Anton Schcr iz Velenja, ki je raziskoval sledi družine Btthorič v različnih arhivskih dokumentih in virih. Njegovo dclo jc na kratko predstavila Alenka Černelič Krošelj. kije odgovorila ttidi na vprašanje, ali obstaja možnost, da najdemo originalno Bohoričevo iti Dalntatittovo podobo. Ker zaetikrat originalnih po-dobšenihčeni našel inje verjetnost, da obstajajo, zelo majhna, jc opozorila na dejstvo, da smo ttidi različne druge podobe sprejeli brez razmišljanja o avtentičnosti na primer svetniki. Marija, Jezus Kristus tako daje pomembno predvsem, da so podobe dobro izdelane z. vidika likovnega izraza in unikatnosti oziroma da jc smiselno postaviti izvirna umetniška dela. kjer je sama upodobitev prepuščena umetniškemu izrazu in razmišljanju izbranega umetnika.
Ali je kolokvij opravil svoje poslanstvo?
Odmevnost v različnih medijih in zanimanje strokovnjakov ter prebivalcev občine Krško jc neke vrste potrdilo, da so tovrstne osvetlitve in predstavitve preteklosti lahkodober način za (pred(pripravo izvedbe začrtanih ciljev različnih organizacij. Tako ho nadaljevanje sodelovanja s strokovnjaki iz različnih institucij Slovenije in »domačimi« strokovnjaki (lahko) pomemben del živ-
Alenka Černetič Krošetj
ODMLVI IN OD/IVI Rast 3M / 2006
Ijenja mesta v letu 2006 in upamo tudi v prihodnosti, lem in vprašanj pa seveda tudi v relativno majhnem mestu in okolici nikoli ne/manjka.
Prvi korak je hil storjen (opravljen), pot do podoh Bohoriča in Dalmatina v KrAkcm pa ho. upatno. končana kmalu.
KAKO M!SHTI DED!SC!NO?
Zbornika /2cR//vc7//a t' ačc/t z/ta/tavZ/ in /2cr//vč//;av raAa/; v/raAc. Oddcick^a etnotogijo in kutiurno antropotogijo, Fiioxofska fakuiteta, Univerza v Ljubijani, Županičeva knjižnica !2 in )4, t jubijana 2005. Uredita: Jože Hudatcs in Nataša Visočnik
Oddelek/a etnologijo inktiltumo antropologijo na lilozolski fakulteti tJtti verze v Ljubljani je decembra 2003 organiziral znanstveno srečanje z naslovom AaAa /aZ.sZZZZ r/erZZščZao? 62 »/;ašZZ;« m »rZ/'agZZi« cZerZZščZ/«;/; aa .S7avea.sAew. Na srečanju so v dveh dneh različne poglede na razmišljanje o dediščini predstavili strokovnjaki. ki se / dediščino ukvarjajo na različnih znanstvenih in strokovnih področjih, l ako je oh naboru pisnih prispevkov organizacijski in uredniški odbor razdelil besedila v dva zbornika, ki že z naslovom nakažeta vsebinske poudarke oziroma vrsto razmišljanja. Dvaintrideset avtorjev je svoje »misli« usmerilo v različne »probleme«, s katerimi se ukvarjajo v okviru raznovrstnih znanstvenih in strokovnih inštitucij in projektov.
V zborniku DerZZščZaa v ače/t raaaa.stt so /hrani prispevki avtorjev, ki so izpostavili različna nova analitična ali sintetična spoznanja, hden izmed ciljev tako znanstvenega srečanja kot zhontikajc v drugačttem umevanju in razmisleku tudi o pojmu kulturna dediščina, ki ga uporabljamo tako v znanstvenem in strokovnem diskurzu kot oziroma še bolj v vsakdanjem ter javnem (lahko bi rekli tudi političnem)diskurzu.
Skozi uvod predstojnika oddelka za etnologijo in kultttrno antropologijo, kije založnik zbornikov, dr. Bajka Muršiča, se bralec seznani z glavnimi cilji.ki so vodilikrezultatu inkohlikovanju izziva vsem tistim, ki so ta izziv najprej v obliki znanstvenega srečanja, potem pa še pri pisanju besedila sprejeli Oh tem
izpostavlja in ugotavlja: »A7orr/a 6/ ZaZtAa /7a/aZ.s/Z/Z aa /o. <7a JaAc;//;araa zazaava/aa /7o/ae/)o /to A/*ZzZčae/a /tretre.sM /to/2;:n JerZZščZae, A/ go Zacz /?aa?t,s7eAa aporabZ/aara ne /e v v-saAr/aa/e/a govora, tenrveč ce/o v vZroAavaea? /n ZAvarZ2/ znan.s7venen) <7e/a. .1 n/ ZaAo. Zar/eva /e zre/a .še/e .ser/a/. A o /c /r/eo/ošAa /brn;ac//a /tp/n:a taAoreAoe .sA/en/ena. ArZZZAa /e /tonte/nbna /trav ser/a/. Ao ta /tp/etn c/o/t/vo v.se več/2' /tonten v be/an.s Ae/n žZvZ/ca/a Zn /trež/veZ/a razZZčnZZ; .sAa/raa.s/Z Zn ga rn/Zn.sAo a/toroAZ/o/o ZaAo razZZene nev/ar/ne argaaZzacZ/e ... AoZ Za<7/ organ/ ZoAaZnZZt o/tZa.sZZ Zn unc Zonn/uZ/; rZržav« (Muršič 2005: 8)
Če temu pritrdimo, je vprašanje ZčaAo tta.sZZ/Z r/erZZščZno? bilo (in še vedno je) zagotovo »privlačno«, »na mestu« in predvsem aktualno za vrsto znanstvenikov in strokovnjakov, ki o tem razmišl jajo in »morajo« razmišljati takorekoč neprestano in vsak dan.
S kratkim sprehodom po kazalu zbornikov prepoznamo avtorje, od katerih lahko pričakujemo tehtne in zanimive poglede na dediščino.
Interdisciplinarna naravnanost diskurza je nakazana s prispevki avtorjev. ki jih po strokah lahko razvrstimo v različna področja.
Socialni antropolog Bojan Ba-skar, ki je pod naslovom Zv.vZro-Ogf,?Aa za/IMŠctaa. /t/ZjC /aažaa aacZaaa/aa Jec/tšctaa ara/ZZaacZo-aa/aega Z/a/rerZ/a? opredelil (izpostavil) nekaj terminoloških dilem na primer termina/taZt ZtttataaZZzar Z/a v pomenu »spreminjanja v dediščino«, »dediščenja« (42). Z naslednjim citatom pa želim nakazati pomen
Alenka Černelič KroScIj KAKO MISIJ I I DHDlAČINO?
ODMIVIINOD/.IVI Rast 3-4 / 2006
njegovega razmišljanja za različne procese, ki smo jim priča tako rekoč vsak dan: »Današnja zavzetost za dediščino sc vsaj v hvropi v večini ne napaja izprojektov izgradnje novih nacij: kolikor je patrimoniali-zacija instrumentalizirana v nacionalistični funkciji,je to predvsem funkcija reprodukcije že obstoječih naci-onalnih identitet. Vendar pase patri-monializacijskitrcitdvlvropivvcč-ji meri realizira v rcniotmlističtiih procesih, v katerih sc invcnciia novih dediščin povezujezrcdcllnicijo regionalnih in lokalnih identitet (poudarila ACK). Meja med (et-no)rcgiotmlizmiin(ctno)nacion;)liz-mi je pogosto nejasna in etnoregio-nalizmi so včasih samo še neuspeli (ali nikoli uspeli)etnonacionalizmi. Pogosto pa je razlika med regionalizmi in nacionalizmi jasna, čeprav so mehanizmi upravljatija z idcn-titcttunipricnihindrugihlahkoidcn-lični.« (Basktu* 2005: 45)
Večina prispevkov pa je delo in razmišljanje etnologov in kulttirnih antropologov.
/borni k	v oec/; rna-
770.S/7 st) sooblikovali še Btržidar Jezernik, že omenjeni Rajko Muršič. Boštjan Kravanja. Jaka Repič. Katarina Juvančič. Mtttejalbtbinc. Miha Kozorog, /tnago Šmitek, Mirjam Meneej. Peter Simonič. Jasnalakin in Kristina Ibplak.
Če oh predstavitvi zbornika /Je-r//.šr//7rr v roArr/r .sV/oAe izhajam iz prispevkov avtorjev, ki so povezani zregijami(termin regija uporabljam kot splošno oziroma neformalno poimenovanje) Bela krajina. Dolenjska in Posavje, lahko že na začetku postavim trditev, da smrt predstavili veliko in rttznoliko/,c v »znanstvenem« zborniku je Mateja llahinc skozi ukvarjanje s predmeti, ki jih ljudje shranjujemo »za spomin«, predstavila ttidi dediščino Brežic, kjer je izvedla empirično-terenski de) raziskave.
Od 21 avtorjev tega zbornika smo štirje izomcnjcnih regij, karni nialo, zagotovo pa tudi ne veliko oziroma dovolj. Kratek prikaz bo sledil uvrstitvi v strani zbornika.
Helena Rožman. Galerij;) Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki.je na primerih iz. območja Kozjanskega regijskega parka, kjer je med letoma 1999 in 2002 bil izveden mednarodni projekt hvidentiranje in dokumen-
tiranje podeželske stavbne dediščine, in Kostanjevice na Krki kot terena njenega strokovnega in raziskovalnega dela v zadnjih letih razmišljala o razvojnih vidikih varstva dediščine (naslov prispevka /čazvo/'-/70 i	t/et/Ašč/tte) (23	28).
Dušan Štepec Dohcrnik. /VKDS Ob Novo mesto, je skupaj s kolegico, konservatorki) /.VKDS Oh Kranj Mojco l ereelj Otorepec v prispevku /9*0/7/^777 .s'/7t7777t'77/AAt7W77*-s/venego /ire/toznovott/b. vrer/noten/o
/'o-vršA/u/o ne/iretM/ene Att/tu/ne Jer/Ašč/ne z i;/)//Aoi //o no ront.s A/ t/c-ponudil vpogled v stanovanjsko kulturo Romov na dveh slovcn-skih regijskih območjih. natiorcnj-skcminDolcnjskcni.Ciljjcimeliz-vesti poskus vrednotenja in varovanja poselitve in stavbne dediščine Romov. Ob tem sta osvetlila nekaj zanimivih poglavij takoizzgodovinc Romov kot zgodovine in načina preučevanja bivalne kulture Romov na Slovenskem (83	104).
Alenka Černelič Krošelj. Valvasorjev raziskovalni center Krško, je predstavila prizadevanja Občine Krško za obnovo Valvasorjevega kompleksa v Krškem (mtslov prispevka I i)/t'n.w/;/cv Ao/n/i/eA.s v A/-AAent). /a tri hiše. ki že dolgo čakajo na tako gradbeno kot vsebinsko obnovo. je bilo pripravljenih že kar nekaj projektov. Mogoče ho zadnji, ki je predstavljen v prispevku, tudi tisti, ki bo izveden (181	192).
Anita Matkovič. Belokranjski muzej Metlika, je predstavila podoben prohlctn in prt)jckt. kot je že
omenjeni krški kompleks, in sicer AVo/cr/čevr; - /77A77 7/077777/7/7 /77 77777c/77o.Vr7/V7 0/77*7/. I liša je že obnovljena in projekt je leta 2002 prejel tudi nagrado družbe hord za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, vendar pa si avtorica želi. da bi se uresničili tudi drugi načrti, pri katerih jc kot etnologinja aktivno sodelovala tudiMatkovičeva(l93-204). Znanost in stroka
Oh koncu tega prikazu je smotrno izpostaviti tisto, kar je (mogoče) bralcem ves čas bilo v mislih. Ali so avtorji in snovalci razmišljali o razmerju nted znanostjo in stroko ozirom;) t) nalogah znatiosti in tmlogah stroke? O tem razmerju oziroma o razmerju med obema pristopoma je razmišljal predvsem pisec uvoda Rajko Muršič, ki poleg razlage raz-
AlcnkaČcmcIičkroSdj
kAKOMISIITIDIDIŠČINO'
ll tleu izmed razlogov za temeljitejše branje zbornikov iu pisanje tega prispevka je bila tudi predstavitev zhornikovl5l'ehruarja2l)06vl)vo-ranivparkuvkrSkem.Oh zbornikih je bila predstavljena tndi strokovno-znanstvenareviiaO/nsM/A.S/ovfM-sAega erno/o.šAegH (An.š/vrr (Glasnik Sld)), ki ga izdaja Slovensko etnološko drnStvo. zaradi )>krSke« glavne uredniee Alenke Černelič kroSelj pa ga urejajo inliskajovkrškem Zadnjo številko Glasnika Sld). letnik 45 (2()t)5). je uredništvo pripravilo z Oddelkom zaetnologijo in kulturno antropologijo l ilozolskelaktiltele v I jtihljani. ki je. če povem še enkrat, založil tudi oba predstavljena zbornika
Jože Zupan
OI)MI VI IN ODZIVI Rast 3-4 / 2006
tike med znanostjo in stroko, ki je včasih rahlo zamegljena, titetneljuje (opozarja)tudinanujnost(sohiva!ije. tudisoodvisnostjoheh. In če »znanost odstira nova spozmtnja«. »jih stroka prenaša v prakso« (10). Muršič torej poudari in izpostavi preplet in sotrdvisnostznainrsti in stroke, kjer pa so (in morajo hiti) »jasne« mtloge in dometi prve in druge.
Zbornika sta opremljenaz znatt-stvenim aparatom, relereneami ob vsakem hesediitt. skuptiim imenskim in pojtnovnim kazalom ter slikovnim grttdivont oh posatneznih besedilih, ki pa je predvsem ihtstrativnega in sekttndarnega pomemt ter kakovostno ustreza munenu.
Zagotovo ni odveč na tem mestu pohvalilioblikovnividezzhirkeŽrr-Arr/rr/r/err. ki je hkrati preprost in dovršen, editta pomanjklji-vtrst je delno nedosledna postavitev opomb im isto stran kot vtekshi.
l'rietijoče besedilo, ki hi ga lahko sieer tipologizirali kot recenzija. je predvsem prikaz knjige oziroma zbornikov' . Za bolj kritičen oziroma
poznavalski pretres vsebine bi potrebovala več zttatija in strokovne »kilometrine«. Ob številnih tehtnejših prispevkih pa setn predstavila tttdi svoje delo in dediščino, ki je (seveda samo simbolno) v »mojih rokah«, kar seveda vzbuja dvom o nepristranskosti. ki mora hiti lastna »pra-vemtt« reeenzentu.
V zbornikih zbrani raznovrstni tako znanstveni pogledi kot strokov-tii(v)pogledi v široko področje kultttrne dedišeitte omogočajt) razširitev obzorja tistim, ki se z dediščino ukvarjamo.tistim.kiodediščinipi-še(m)jo.tistim.kiseželijozdediš-
einoukvarjati. in tttdi tistim, ki »nosijo« dediščitto v vsakdanjem hesedišeuinimajo(nosijo)pomemh-no vlogo vravnanjuznjo. Zbornika Itthko tako dobro »shižita« študentom.znatistvenikom.strokovnjakom in drugitn -v vsakem primeru pa se naj zbornika obrabita od branj;) in uporabe, čim manj pa od »lovljenja prahu« na potieah.
lorej iz oči v roke ... in iz rok v oči ...
ZA OSVEŠČANJE BRANJA
Meta (Jrosman: Razsežnosti Ittanja. Xa boljšo t)ratno [tismenost. Spremna beseda: Tiika Jamnik. Vinjete: Lucijan Reščič, izdata Zatožha Karantanija v sodelovanju z Društvom Rratna značka Slovenije - ZPMS. Ljubtjana 201)6.
Dr.Metatirosman.rednaprole-sorieaz.aangleškoinameriškoknji-ževnostnaOddelkuzaanglistikoin romanistiko, predstojnica oddelka, sc vse ustvarjalno življenje poglablja v hratijc.l'ričujoči zbornik predstavlja povzetek ttjenega znanstvenega dela na področjtt branja: podnaslovih) ga je Za troljšo bralno pi-smenost ziskrcttimupanjctn. da hi ssvpjim delom osvestila številne bralce o potnemt branja.
Delo je razdeljeno na tri poglav ja: prvo poglavjcO branju in pismenosti obsega razmišljanja, ki so se oblikovala v zadnjih letih tttdi kot spremna besedila zbornikov Bralnega drttštva Slovenije: vendar nobeno delo ni samo ponatis. Znanstve-
nica sc vseskozi poglablja vprohic-tnatiko branja in nenehno bogati z iz-kušnjatni drugih ter primerja z našimi dognanji, zato je v bistvu vsak njen predelani članek izvirnik.
V delu Bralna zmožnost je potrebna vsakotnur razmišlja, daje bralna zmož.tiostmijno potrebna za človekovo smiselno preživetje, hkrati pa tudi glavna pot do znatija.Bri nas pa sta bralna zmožnost in širša bralna pismenost potrebni tudi za ohranjanje litcramctvornostivshtvcn-ščiniinzaohranjanjcjczikovncidcn-titctcvvscpogostcjšihstikihzdru-gimi jeziki in kulturatni. Študija Branje kot dejavna jezikovna raba ugotavlja, da vsako branje zahteva določen napor ž.czatti. kerje
Jožc/upan /AOSV! ŠČANJI tlRAN.IA

ODMIVIINOD/.IVI Rast 3-4 / 2006
besedite zapisana ubeseditev misii nekega z mordtt drugačnim načinom videnja, razmišljanja in upove-dovunja./aučenca je pomembno, da se zaveda, kako vsako branje terja zbrano sledenje jeziku; tako bodo pripravljeni vložiti več napora v osvajanje branja. Dobro poznavanje branja je podpora prizadevanjem, da hi vse življenje postttli uspešni bralci. Oblike branja in značilnosti leposlovnega branja zahtevajo bralčevo jezikovno ozaveščenosto vlogi bra-njttvčlovekovcmživljenjtt.lhipreu-čevanju oblik branja moramo upoštevati besedilo in bralca. Bralec se sam odloča, kako ho izbrano besedilo bral. hkrati p;t bralci z razvitr) bralno zmožnostjo v krajšem času preberejo in pravilneje povzamejo besedilo. Da bi učenci to usvojili, pa mora tudi učitelj veliko več vedetio branju in različnih vrstah branja. Branje pa sc močno spreminjatudiz učenčevo vednostjo o književnosti. Odnos do književnosti pa najbolj vpliva na učenčevo šolsko in poznejše hrtttije; to je ttidi tlačiti, kttko učenci postanejo vseživljenjski bralci.
Vnanja za uspešen pouk bra-uja in pismenosti so za ttčitelja pomembna. ker razkrivajo pomen učenčevega sodelovanja pri branju in njegovo lastno odgovornost za oblikovanje besedilnega pomena. 1'omcn branja pa učencem lahko odstira le učitel j, ki sam dobro pozna dejavno vlogo bralca in pomen branja. Zato mora biti učitelj zgled, hkrati pa učenčev razumevajoči sogovornik. Sklepna študija prvega dela. Višjo pismenost omogoča jo sistematično prizadevanje in dobro usposobljeni učitelji, izžareva avtoričino prepričanje, da je ttidi pri nas vedno več učiteljev, ki so z nenehnim izpopolnjevanjem zmožni, da potna-gajo razviti poglobljeno branje leposlovja pri pouktt. kije osredinjen na učence.
Osrednje poglavje Bralna značka—vir branja po lastnetn izboru
je hilozljubeznijo napisano prav za toizdajo. Dr. MctaOrosmatt je prepričana, da je samo branje pt) lastnetn izboru pot do zanimanja za branje. Oh tem imajo pomembno vlogo tudi
mentorji (mentorice), ki znajo ustvariti dejaven dialog med bralci in njitni./,ato vidivhralni znački izhodišče za zanimanje za branje za vse življenje.
Sklepno poglavje Književnost in branje v medkulturnem položaju postaja vedno bolj potiicmbtio. saj sta tako I vropska zveza kot tudi O/.N proglasili ohranjanje kulturne raznolikosti za splošno sprejeto vrednoto. Ohranjanje kulturne raznolikosti pa terja tudi poglobljeno
poznavanje lastne kulture iti jezika ter primerjalno razumevanje obeli, lako na novo spoznavamo globino sprejetega načela o temeljni pravici vsake skupnosti do svoje posebne kulture in jezika. Avtorice tudi tli strah, da hi bila slovenščina ogrožena saj je ttidi sama najprej Slovenka in šele nato profesorica angleščine.
Poglavje je sklenjeno z razmišljanjem Kakšno besedilo beremo, ko beremo književni prevod? Oh delu Marka fwaina Prigodclluckic-hcrr^jalinnajcruzgrnilavsoprob-Icmatiko prevajanja, hkrati pa dokazala. da delo ni le besedilo za mladostnike med enajstini in trinajstini letom, kot je pr' nas razvrščeno, marveč v medkulturnem položaju ohranja ustvarjalne izzive za bralce vseh starosti. Skozi vse obdobje je namreč besedilo ohranilo neusahljivo umetniško moč in prepričljivost, nova branja in intcrprctacijc.s tem pa tudi nenehno osvajanje novih bralcev.
Spremno besedo Popotnica branju je napisala mag. lilka Jamnik, ki tudi kot podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije skozi predavanja širi zanimanje za branje. Urednik zbornika in tudi njegov pobudnik jchiiJožc/upan. oblikovalec arhitekt Rujicrttiolc je tokrat tudi z vinjetami iz zapuščine I ucijana Reščiča poskrbel za privlačno in sodobno oblikovano delo. Pohvaliti velja založnika Davida Tasiča, ki je delo izdal v večji nakladi, kot je navada v zadnjih letih. BrtištvoBmhm značka Slovenije pa je poskrbelo, da je vsaka popohia osnovna šola dohiktbrcz-ptačenizvod kotzahvalaštcvilnim mentorjem, ki skozi bralno značko širijo zanimanje za branje.
Marinka
Dražumerič
!vanka Počkar
ODMIVIINOD/IVI Kast .1 4 / 2006
BILA JE TO LEPA VAS
Matjaž Matko: !)ie Heintat Koprivnik ... hita jr to tepa vas/... a heautitut vittage this used to bc, ra/gtednice in /emtjevidi i/ zbirke Matjaža Matka, santtt/atožba, Koprivnik 2006
kočevska in njena dediščina doživljata zadnja leta pravi preporod, lenm se pridružtijetndi knjiga Matjaža Matka, v kateri je predstavljenih kat 04 razglednic vasi Koprivnik. Njihov nastanek sega od leta 1867. ko je bila natisnjena prva razglednica tega kraja (odposlana leta I868). do okoli leta 1050. ko je izšla zadnja, v knjigi objavljena razglednica.
Knjiga izstopa od večine drugih publikacij. ki predstavl jajo podobno gradivo, da so vse objavljene razglednice izoschnc zbirke zbiratelja, lo govori po eni strani o teni. da je Matko zagnan in uspešen zbiralec tovrstnega gradiva, priča pa tudi. da je bil danes skoraj pozabljeni Koprivnik nekdaj eden od gospodarsko močnih krajev, njegovim prebivalcem pa izdajatijc(inpošiljntijc)raz-glcdnie ni bilo tuje. Matko pa se ni zadovolji) le z objavo iti s tem priče-valnostjo razglednic samih po sebi. /. vztrajnostjo in raziskovalno vnemo mu je uspelo razvozlati zgodbe posameznih razglednic, kar je težko celo za kraje, kjer kontinuitete poselitve tii bila tako grobo prekinjena kot pri kočevarsketn Koprivniku. Pri posameznih razglednicah ne izvemo satno to. katere stavbe so pred nami. ampak tudi. kdo ljudje na slikah, kako jim je bilo ime. kaj so počeli.
kakšna so bila n jihova domača imena ... Tako nc zaživijo pred nami le arhitektura in usoda posameznih stavb, ampak tudi življenje kraja in njegovih ljudi, ki je bilavmarsičctn zelo drugačna kot jc današnja.
Matku je uspelo izluščiti tudi imena posameznih fotografov ter njihove poklicne in življenjske usode. Pako stopajo iz pozabe fotografi JoscfDornig st. in njegov sin Joscf Dornig tul. ter Rudolf Verder-ber iz Kočevja, oh koncu tridesetili let prejšnjega stoletja pa tudi kosta-njeviški fotograf I ranc Itabusc. družinsko povezan s Koprivnikom.
Predstavitev razglednic je dopol-njennskrnjšimi zapisi zgodovinarju it) poztumcgtt zbiratelja rttzglcdnic Miham Škrabctt. v katerih predstavi Koprivnik in njegovo zgodovino ter ovrednoti Matkovo zbirko razglednic. ter arhitekta .lova (irohov-šktt.kiopozoritnt posebnosti kopriv-niškili hiš. V knjigo je vključena tudi izredtio dragocena razlaga geografskih imen iti kočevarskih poimeno-vttnj posameztiih delov vasi. pa ttidi ledinska imena v njeni neposredni bližini, ki tonejovpozaho.
Knjiga o razglednicah Koprivnika je dvojezična, prevode slovenskih besedil v angleški jezik pa je oskrbel Ion Derganc.
ETNOGRAFSKA ZBIRKA TREH GENERACIJ
Marija Sušnik: Etnografska /hit ka treh generacij: spominsko gradivo. Zatožit: Zavod /a (uri/etn Občine Brežice, 2005.
Marija Sušnik ima rada svojo rpjstnovas.Šc več. Prepričana je v čarobno privlačnost svojega rodnega kraja. Tudi zato. ker jc pri njih enako lepapomlad. poletje, jesen in zima. »Kdor pride k nam. sc rad vrne« (s. 78). na kratko pove Trdno se zaveda, da je potrebno vedenje o starih pred-
metih in ctnogralki zbirki kot celoti razširjati./ato smo vpreteklih letih onjejinzbirkitiičkolikokratpre-brali.poslušali.jovidelitialVekra-nihlntakojeprav.sajjenjenogo-stoljtibje na rojstni donmčiji več kot vredno spoznati, /daj je tukaj s svojo prvo natisnieno ktijigt).
Ivanka Počkar I I NOtiRAtSKA ZBIRKA IRIlKilNIRACIJ
ODMbVIINOD/.IVI Rast3 4/2006
36S
Čeprav je knjiga narejena mešano, deloma kot predstavitev domače družine in kraja zbirke, s primesmi zgodovinskih, geografskih in še katerih droheev. deloma kot razširjeni katalog predmetov iz zbirke, in deloma kot zbirka zgodb iz vsakdanjega življenja, iz nje frčijo iskrice najbolj občutenih zapažanj
Osebni avtoričin pogled na pretekla dogajanju, povode in vzvode za propad in napredek pestri optimizem. npr. takole: »Svet se je začel spreminjati, zidovi in meje izginjajo, nastopila je nova generacija brez meja.«(s. 12). Nanaša se sicer na vinogradništvo in kletarjenje, a ko bi le bilo tudi širše res tako.
Ker se svet spreminja že od po-četka. zidovi in meje pa prav tako. bi bila misel iz stavka lahko teza ali vsaj povod za nova etnološka delao tem, kako so ljudje doživljali spremembe nekoč iti danes, kako je s temi zidovi in mejami, ki še kar so. čeprav si brezmejno želimo, da jih ne hi bilo.
Marija Sušnik se je rodila kot prvorojenkavskromnihiši nekdanji viničariji leta 1930. Skozi pričujočo knjigo je o sebi povedala več. kot si titegne misliti. Je tenkočutna ljubiteljica in varuhinja dediščine svojih prednikov, z dragocenim občutkom za sožitje ljudi, žive in nežive narave. Je neposredna, ne olep-šujc in nc slepomiši. Poleg tegajev marsikaterem opisu duhovita, /.godbe so sicer zaključene enote, vendar nekatere pušča nedokončane, da se berejokotnapetamini proza. Bralca pripelje na rob. ko hi rad pogledal še na drugo stran zgodbe ali vsaj dobil namig, kaj se je potem zgodilo.
Kot veliko starejših ljudi je spoznala. da ni dovolj poslušala zgodb svojih prednikov. Vendar je v pred-tiosti pred mnogimi, ker so njeni zgodbe pripovedovali neumorno in po večkrat. Zapisale so se vanjo in planite na plati v njenih starejših letih. I Ivala. ker je upoštevala nasvete iti jih zdaj zapisala.
Bizeljsko kot pokrajino in kraj prepoznavamo na različne načine. Avtorici se je sicer napačno zapisalo kot »kozjanska pokrajina« (s. 12), morda zato. ker se je Kozjanski park z napisi razbohotil tja do sredine bizeljske pokrajitic. Vendarle ostaja in. upam. bo vedno ostala to po-kr;ijinainkrajBizeljsko(nekoč/g.
in Sp. Sušica).
Že dolga leta k prepoznavanju Bizeljskega prispeva tudi etnografska zbirka Marije Sušnik v Vitni vasi. /ato je na mestu pohvala za trud za zbirko, torej zbiranje, ohranjanje. zaščito, odprtost za javnost, publiciranje, sodelovanje s turističnim društvom, krajevno skupnostjo, z etnologi in krajani, za objavljanje vmcdijihjavncga obveščanja, ne nazadnje pa še za ptthliciranjc gradiva ne leoz.birki.onačinu življenja!
Knjiga, ki šteje 99 strani, je razdeljena vpet poghtvij. vsa skttpaj imajo kar2l2podnaslovov.
Ob prebiranju strani te knjige se misli najpogosteje vrtijo okoli občutij ali razmerij do trte. zemlje, vina. kruha in druge hrane.
Irta ostane, življenjeminc Ostaja pa do smrti tudi bolečina tih neizpolnjeni želji umirajočega, kot na primer tisti ncsktdiani »krompir na dolgi žtipi« iz. te knjige. Čeprav je v ospredju vseskozi trta sadili so jo povsod, čcjc bil le za silo primeren košček zemlje, s trtnim koloni ali kakšno drugo oporo: Bog daj grozdju rasti, na vrbi in na hrasti« (s. II). l udi izgnanstvo, ki je močno zazna-movalo način življenja posavskih prebivalcev, je bilo še bolj trpeče, ker so jih odtegnili od domačih vinogradov in vina: »Najhujša bolečina pa je bila odločitev okupatorja, da nas preseli vkraje.kjerni nikoli rasla vinska trta«. In če so jih potem preselili v vinorodne kraje,je bila njihova ugotovitev: »Naselili so nas v tepe. bogate in tople vinogradniške kraje v najlepšem delu Lvropc. Imeli smo vse, kar smo potrebovali.«
Iz knjige jc zaznati izredno povezanost med človekom in naravo, posebno sporočilo pa prinaša vinogradniški del knjige. Ne da hi poznali osnovne sorte trt. smo Slovenci nekako polpismeni. Takšnega Bizc-Ijanca pa sploh ni. Poučimo sc: laški in renski rizling, muškat, tranmicc, zeleni silvanec, burgundec, štajerska belina, rumeni plaveč, kraljevina, modrafrankinja.šcntlovrcnka. žametna črnina...
Sledi tudi precej temeljit pouk o delih v vinogradu in kletarjenje s številnimi drobnimi zanimivostmi. Med temi tudi omemba trte šent-lovrcnkc ali tovrečanke (po patronu bizeljske farne cerkve sv. Lovrenca), ki bi ji potemtakem lahko (ali morali)
Ivanka Počkar PTNOCiRAI-SKA/BIRKA Ti<i:ii(ii:Ni-:nAcu
DDMPVIINOD/.IVI Rast 3 -4 / 2006
najti večji poudarek v promociji bizeljskega
O vedno poudarjenem ponosu do vinograda je v knjigi zelo poveden zapis: xNaj ho dottiačin ali priseljence na bizeljskem, če tnoškiitima vinograda in svojega vinskega lirama, v očeh domačinov ne potneni nič.« (s. 24). 1'rijazno jc razložen tudi odnos do poimenovanja(vinske-gajhrama: hram je tempelj,svctiSčc, svetomesto, posvečen kraj (s. 24).
Družine so bile patriarhalne, pott-darjena je bila vloga moškega kot gospodarju, glave družine, nepremičnin in seveda vinograda./ato sc je govorilo večitioma v moški obliki, npr. »Pravi gospodar je, kdor druge lahko povabi v svoj hram« (s. 24), ali: »Kljtič je tisti, ki dela gospodarja.«Marsikateri opis se dotaknetudi odnosa moški-ženska, gospodar gospodmja. samohvala delo. lako ttidivdomalaliterarnemzapisuOn. ona, vdova (s. 39) ali v tistem z naslovom Obisk pred kosilom (s. 40).
Vse polno je opisov, od jedi oh trgatvidolurmamivzvinom. tovornikov. iti puSnšankov. vmes pa zabavne in žalostne zgodbe iz življenj;) bizeljaneev, ki nakazujejo, kako sc je spremeni! način življenja.
Omcnjcnajcetnokulinarika.no. verjetno misli na narodne, pravzaprav prilagojene Ijndskcjcdi. kijih danesstrežejo. l usemizdi, jepo-dohtio. kotprispotninki)i:radihi imeli vsak svojega, izvirnega, npo-rahnega. lepega in prilagojenega da-našnjemu časti in okttsu. Dejansko pa gre (tako kot pri spominkih): ali za ponavljanje zgodovinskega vzorca (rcpliko)ali pa za prilagoditev starega današtijcnm času,okttsu in modi.
Vrsta zgodb v knjigi je prav dtt-hovitih, že med katalogom predmetov iz. zbirke kot od strani 77 dalje, ki nosijo naslov /atiimivc zgodbe iz vsakdanjega življenja.
Dragocene so drobtinice iz življenja vinogradniškega človeka, npr. očričkti.klopotctt. dajanju trti piti, do tistihokopunu in pelinu. Vsaka kratka zgodba v knjigi je sestavni del izprctcklcga načina življctija.Oprc-skrhi z vodo govori kratek zapis (s. 77). ki je. kot večina od njih. zapisan v prvi osebi. Avtorica je tako kot večina otrok njenega časa hodita po vodo. Čeprav so družine največkrat štele pobdo 10 oseh.je celo njej.ki je nosila vodo za 5-člansko družino.
ostalo nošenje vode v trpkem spominu. ko pravi: »Naših pet družinskih članov je bilo stalno žejnih. Ne spominjanise.dasetiikdajvž.ivlje-nju srečala bolj žejne ljudi«.
/. osebno prizadetostjo in veliko mero empati je so zapisane zgodbe v zadnjem delu knjige. Izpovedujejo breme moralnih norm in posledice njihovih kršitev (npr. Maščevanje narave, s. 79), občutljiv odnos do ži-vc in nežive narave (pitne in zdra-vilttcvodc.magnolijc.žtttihrož.sta-rihjahlan. skupaj znjetiimisožitelji žuželkami in pticami, ker so tudi »drevesa narodno hogastvo«(s.S2).
»Samo enkrat v letu cvete maj« (s. 47) je napis na eni od opisanih vezenin v knjigi. Včasih je samo enkrat priložnost, da itnamo na enem mestti zbrano bogastvo predtnetov pretnične kulturne dediščine neke pokrajine in da izide zraven še publikacija, ljubiteljska publikacija, ki. kot ime pove. z ljubeznijo do dediščine in da se no hi pozabilo, pripoveduje zgodbe iz načina življenja prebivalcev in tudi življenjske zgodbe predtnetov. la maj jo zacvetel na HizeljskcmvVitni vasi pod zdaj samo še pctiniisadnitni drevesi iz nekoč mnogo številčnejšega nasada pri domači hiši.
NaskorajlOOstranehjezhira-teljica. varuhinja in skrbnica, v muzeju hi rekli kustosinja zbirke, priklicala vživljenjepredmete.od-nosdonjih, delovne, rojstne, poročne. tnrliške in letne šege. močno povezanost prebivalcev z živo in neživo naravo, in še mnogo drugega. Knjiga govoriopredmedh.rastlinah, prostorih, ljudeh in pojavili, ki so skoraj že vsi (pre)minili: ogonček. peč se je podrla in goske pase, duhce, osovjek, žgajee. pelistra. tallek. krompir na dugi župi. prinele. l'o-krle. hašing in Vuz.ctn. kopttni in 500 let star hrast, ki bije življenjski bojs prav tako spomeniško zaščitenimi hrastovimi kozlički.
Minulost veje z vsake strani knjige: »Ata. ki/.../je bil naveličan krompirja v vseh mogočili oblikah, je imel llž.oi za nekaj izredno dobrega. l udi to ic minilo.« (s. 50).
Pretresljiv je opis pomanjkanja: » /.../ jedli so suh kruh. kajti svežega ni nihče ponudil, ker sc ga je preveč pojcdto«(s. 50). Ali: »Družina je imela v nedeljo svež kruh. a ga isti dati niso nikoli jedli, ker biga prc-
Ivanka Počkar "NIK.IIRDRUGJINISO SIIOJINIROTIHOI.JMIIIKIIN !'RI.I!:iNTKO'!M!!)N.I!VAMI[N TRAVNIK!"
Rasto Božič
ODMIVIINOD/.IV! Rast 3-4 / 2006
hitro /manjkalo.« (s. 53). Si danes to lahko zamišljamo?
Intudi takih ni več.Od rojstva do smrti st) bili povezani z zemljo. O njih. njihovemu /ivljenjn. delu in prostem času govorijo predmeti v etnografski zbirki Marije Sušnik, o vsem ostalem, pa nič manj pt)-memhnem. pa opisi v njeni knjigi. Odnjihovihhrepenenj. sreče in žalosti, nave/attosti na zemljo, naravo in živali.
»Po najnežnejAem premiku vejevja so znali določiti«,piše avtorica, »kateri veter piha ali naznanjtt lepo ali deževno vreme« (s. K3). in: »Nikjer drttgje niso shojene poti bolj mehke in prijetne kot med njivami intt*avniki«(s. M3).
fantsodomačrninmrni domorodci, tttdi del narodove dediščine, ki ga tako slabo pozmuno. Mogoče sc še to nedeljo tttdi sama odpravim in ga poiščetn na kakšnem brežiškem travtiiktt. ali pa zahtevam preveč, in so tudi polja in travniki že minili?
O skrbi za ohranitev kulturne dediščine itt zavedanju, kako pomembno je hitro ukrepanje, je avtorica neposredna: »Ne. takojjihgrcm iskat, kajti za take predmete je na-vadno že včeraj prepozno!« (s. 52).
Zbirka in knjiga o zbirki sta kamenček v mozaiktt svetovne naravne in kulturne dediščine. Danes se sploh preveč poudarja le nekatere velike zaklade svetovne dediščine nasproti htko imenovani lokttlni dediščini. V čem je obnovljeni I ilov preloz(s. 61) manj pomctttbcn od kateregakoli drugega preloza v Sloveniji. Pvropi ali tta Zemlji?! Zagttvarjam misel, da je ta ali kakšen drugi predmet kul-ttn ne dediščine prttvttiko in nič manj pomemben. Prevečkrat govoritno sa-mokotoprcdmctuloktihicgapomc-na. ko pa ima vendar vsaj vrednost narodno pomenthnega.
Avtorica knjige se še kako dobro zaveda hitre minljivosti predtnetov naše ktihttrne dediščine in tudi pravilno nagovarja bralcck njihovemu ohranjanjtt. da ne bomo siromašili (tudi naše) svetovne dediščine.
Avtorici žetim, da hi še dolgo bdela nad predtneti iz svoje zbirke, vendar se preveč tte obremenila s številnimi novimi pridobitvami, kajti takšnemu zbiranju m nikoli konca in se namesto tega še bolj in vedno /nova posvetita zapisovanju o naši snovtti in nesnovni kulturni dediščini. Izgovorjene besede odletijo, zapisane ostanejo.
OPTIČNI ODTIS ZAPUŠČINE
Boštjan Puceij, Hubi, Zbirka Varia, Zaio/ba /*e)', Ljubijana 2005. Spremna beseda Meta Krese, prevod v angieški jezik Nikoiai Jeffs.
Kaj ostane za Ijtthljcno osebo, ki je nekdaj pomenila eno izmed osišč tvojega življenja? Zapis v možganih, ki z vsako sprostitvijo skozi telo požene prijeten tihčutek toplote.Skrbno negovan spomin. Misel, ki te vsako toliko iznenada prestreli, da se zaveš lastticgamincvanja?.lcohčutck otožnosti. ki te navda ob misli na davno pokojnooscho. Nasmeh, povzročen sstarimspmninom.
Dokler živi spomin, je živ tudi človek.somcnilistariOrki.Neznano kje umrlim in izgubljenim sorodnikom so zidttli prazne grobnice, kenotafe. da njihova nepokopana dušaniblodilapottijcmsvctti. ampak je tta domačih tleh našla pokoj.
Hoštjan Pucelj ni zidal praztic grobnice. Ihnrktmti je htthiett. Poslavljal sc je od pokojiticc in obiskoval njeno prazno stanovtmjc. Skozi objektiv je lovil delčke predmetov, ki st) sc z leti babičinega življenja nakopičili v stanovatijtt. Prek nepomembnih predmettiv. stekleničk, posode, pohištva, šivalnega stroja, pozabljenih kartonskih škatel, kttpa stare šare in drobnih delcev, je sledil njenemu duhu. spornimi. Našel ga je v neštetih podrobnostih in svetlobnih odsevih prostora.Scstavijitljcmozaiklbto-gmlskih podob, ki tudi popolnemu neznaneu predstavijo njegovo drago Hahi. Izumil je kastnemu bistvu
Kaste Božič OPTIČNI ODIIS/.APtlSČINf
Bariča Smoie
ODMI V! IN OD/IV! Kast 3-4 / 2006
tistrc/cnjc/ik in gaspomočjo svetlobe posnel skozi objektiv fotoaparata, ki mn pomaga tolmačiti okolje in koimmieirati/ ljtidmi. Njegovi postietki intimnega sveta nas se/nanijo/optieitim odtisom htthičitte zapuščine. S potnočjt)Pu-eljcvelbtogralije kot arheologi sestavljamo kosee stanovanja, nekega življenja. Delei se tijatnejo v eeloto. pred mtmi iz navidez tnrtvih predmetov vstaja topla oseba. Spoznamo njen vsakdan, pred očmi se odvije njeno življenje. Urez besed, govorijo le svetloba, senea in barva, toda tudi lotogralija je podvržena časti. Spomin se oddaljuje, prostor postaja globlji, liltn beleži tudi to.
Če fotografu uspe pri opazovalen vzbuditi podobne ohčutkeitiohuditi mrtvo babieo. ne gre za navadno osebo, (ire za utnetnik;t.foto:iparat je njegov čopič. Kot intpresionist slika podobo. Ne išče njene strukture, kompozieijaganeovira. vodi ga le preprost občutek, skoraj nagon.
Sedemindvajsetletni Novotneščan Boštjan Pucelj je predlani diplomiral iz geodezi je. S fotografi jo se je spoznal dokaj kasno, šele kot študent. V časti šolanja na gimnaziji je postal navdušen plezalee v prostem slogu. Navezanost na naravo, navdušenje nadpokrajino.razmišljanjcohnapo-ruvsteni. vse jc žele! ohraniti.Srečal se je s Ibtogralijo. Spoznal je prave
ljudi. Najprej Tomaža Grdina, nato Boruta Peterlina, nakoneu tudi Meto Krese, ttrednieo revije! otogratljain sodeltivko ljubljanske z;tložhe/*ef Pravnttnjenopohtidttjevletošnjem mareti prišlo do izdaje knjige Babi. Kresetova je ztt knjigo napisttla tudi spremno besedo. Oh predstavitvi izdaje so v galeriji f otografija na Mestnem trgti vi jubljani odprli razstavo Bueljevihfotograllj.
Boštjan Pucelj je samouk. I oto-grttlije ni študiral, se je pa sam za-kopttlvobiljc fotografske literature novomeške študijske knjižnice. Obiskoval je foto delavnice, dobesedno zrasel je ob novomeškem l.o-kalPatriotu. čigar sodelavec je. Spoznal je tehniko, za ktitero pravi.da je zgolj orodje, histvetia pa vsebina. Prijateljuje s številnimi fotografi, ceni njihovo delo. Čeprav se večkrat odpravi po svctti. navdih išče doma. Novo mesto mu veliko pomeni. Tudi njegov prvenec posredno pripo-vcdujcorpjstncm mestu.
Na videz drobna knjižica prinaša 53 barvnih Idtogralij. ki sprehajalca po njenih straneh nc pustijo ravnodušnega.Pucljev fotografski zapis jc dragocen in presunljiv dokument, lako zapis globoke Ijtihcziti.ktit Integralskega znanja in predanosti tmtclniškcmukomutiiciranju. Knjižica je izšla v nakladi petsto izvodov, oblikovala jo je Metka Bariš.
GAZVODOVE OBRNJENE SLIKE
Nejc (Gazvoda, Camcra obseura, !iterarna xi)irka A,
^aioiba (joga, Novo mesfo 2(MM
Itnc enaindvajsetletnega Nejca (iazvode se zadn je čase pogosto po-javljtt v medijilt. sujjcdohitmk štc-vilnilt literarni!) priznattj(latii je bil za zbirko kratke proze Veveriean) t)ič ne uide non)it)iran za prvenec leta, patini je nagrada"ušla". ker t))u je pred tem bila izdana hrošurica; letos jezato delo prejel l^cvnikovona-gradofahula.pttšczkttttpticol.i-hcralne akadetnije za literaturo). Prav v času razglasitve nagrad na festivalu l ahula je izšel njegov prvi
rotnan.kigajc tako kt)t Veverice izdala založba (ioga.
Kotnaneskni prvence Nejca Gazvode Camcra ohsetira ima deset poglavij, označenihseilranti. Deset ještevilo.kigapisateljuporabljana-nterttottlitietiantertto. vsekaktn pa inta značaj ntagičimsti. kakor inta značaj magičnosti preprosta naprava, ki je dala romanu ime.
Potncn obrnjene slike, kakršno na stet)o v tentni sobi preslikava eamera ohsetira. je ntetttlbričen. je seštevek
Hnricn Smole (iA/.VODOVi: OHKNJPNi: ŠPIKU
ODMI VI IN OD/IVI Kast 3-4 / 2006
in tikrati ztttttožek. Seštevek usod iz zgt)dhinzn)nt)žck. kikulntittirav katastrolb.Komanbercmoprctno-črt))t).t)dpt)glavjatlt) poglavja in v njem se mtm razkrivajo dejanja jtmakov: prvoosebnega pripovedovalca. Berta. Ma3e. Veronike... (iazvodanitmvtolincartmstsiccr včasih vstavi zanko, kot to stori v Bertovem primeru, ko se moramo vrniti h kakemu predhodnentupt)-glavjtt.vcnditr sc zdi. da to stori bodisi zato. da bi na Ulmski način povečal dramatičnost, izhajiijočo iz neverjetnega dogodka (Bert se vrne med žive), bodisi zato. da bi povedat, kakomnožicit.drhiil.potrchttjc vodje. ki se neprestano vračajo, ki nikttli ne izginejo. Camera nam nastavim mnogo pomcnskili ogledat in skoraj vsako razkriva travmatično seda-ttjtsst. v kateri živi sktipttosttlvaj-settetnikov. Poglavja, temelječi) ut' akciji, so skoraj vedno napisana dia-loškrtvrazmcrjttssvctom. Vmnogih je zaztiati avtorjev upor: ,\';Ao/; .se /u.sc/u .s/u/u/'u/ U.stuu. Aur /e /;oeeb; ree/u;;. /u /);;.s/)'Uo.s7. /o s/e;/eu/t' Njegtsvi jtutakivedt). da jetreha živeti pt)pravilil):beguezu (o. bub; .se u/);ru/.s';'.s;eu;M. Au/U.s/.stetu/e ;7;;A /;o/;o/u ee .se /)oU*ub/.š. .so U o/uo-gtteeue v.se bobro/e te,gr; .sve/u. C u'e.š urr .s;*ebu/u .šo/u. .se uet.š /n žu/z/.š. greš UM /uA.s-. .se ;;e;.š /n žuru.š, u;Ur; /;u .s/ ;uAu/)o/uv.segu. bu.se /)orue;.š, zu/;/o;b.š ueAu/ o/;*oA /u v/eee.š /)/ueo. A/ /o zu^ruv//u.š. zu Aur Au// te že zu/butu. (irctorejzakonPormizcm. ki tttnogoča dolgočasno premočrtnost.ali kitkor pravi avtor: Ao/eAt/tru .š/uuru. Icmu sc jtmaki rta različne načine upirajo:zumctnostjo.kivsc-bi skriva nevarnost trendovstva. s samotuori. drogami, samodestruk-cijo.zticčim.karje drugačni). t)por izvira iz strahu, zlasti pred ukaltip-Ijcnostjo. satuoto. osamljenostjo, nesvobodo ... Vsakdo si želi biti nekaj Posebnega, vsakdo si želi spoštovanja in prizttanja. Po je tista 'resnica zase. skatero se po Kirke-gaardovem ntnenjti posanteznik (ali posamezno) postavlja proti sistemu.
Pripovedovalce in drugi nočejo sprejeti navidezne urejenosti it) sreče, ker sc življenji) k^it tako samo navzven: njegttvopssnarejenost prikaže pisateljprttlikonetirontana.ko v nekaj stavkih razkrije determiniranost junakov z razmerami v otroštvu. Posebno ostrajevritmamt kri-
tika množičnosti: tega. da je množica amorlna. lahko vodljiva ntasa. ki potrebuje vodjt). Pisatelj opise dogodkovhogatizrazličnintiastseia-cijanti. razmišljanji in detajli iz vsa-ki)dt)cvncgaživljct)ja mladih, priliči pa jinttudi jezik. Bogate so ttidisitn-bolne primesi z ntetaPoričnitni komponentami. iz katerih razbiramo veliko vprašanje človekove želje po svo-hodi./.dise.dajettsosrednjelHo-zolskovprašatijc romana. Vsak od jttnak))v jte cicl mladostne (suhj-ktthtirc.določajojihnjihovintcdsc-bojni odnosi, njihova preteklost pa tudi objektivna resničttost. kakršna se tnetalorično kaže v podobi številnih tcicvizijskilt prizorov, ki tvorijo kakolonijo. v kateri ne more hiti miru: niti zuntutjega niti notranjega, v katerent hi juttaki resttično lahkt) našli sebe. svojt) (p)osebnosl. svoje trdno jedro, ki omogoča dejavno tvorttost tako glede svojt) ttsodck))t glede družbenih pojavov. Kajti če je vsega preveč, če je. kot pravi Bert. to generacija. A/ /ture v.se vu/eU u; vse bo/eU. A/ /;o;*e ;/ueU v.se v /;e.sU. sc lahko zgodi, da uckcgadnc ne loči več resničnosti od šova. kakršnega mutt kažejo ntediji kot rcst)ičnt)st. Mttožieaahizijttasttdohtteinptslpre-tekle dogodke (ptsrušettje Stolpa, tragedija v diskoteki ...) nekega dne ni več šov, antpak resničnost. Pri tent je treba poudariti, da sc tudi pri (iazvodi pokaže, da umetnost včasih prehiteva resničnost, saj je njegova tragedija v diskoteki bila napisana pred resnično, ki smo ji bili priča (čeprav je bila nekoliko drugačna) nedavno.
Oh kot)ct)H)ntana sc bralcu morda zastavi vprašanje, ali je v svetu pretresov in množice podob pot do notranjega mirt), enotnosti in svobode mogoča, /a to je potrebno pogledati rcsttici v oči. po pisatcljcvt) pa //ub/eue/)oU'ebu/e/o;*e.sn/ee, bub/ .spozuu/; .sebe. Po/ncbu/e/o zgobbe. /'uU ebu/e/u /o/užbo.
V Cameri so nam take zgodbe ptsdarjcnc. Nejc (iazvt)danan) svetuje. da na tak način svoje sanje zgradimo na novo. V času. v katerem so zgodbe največkrat napisane z velikimi črkami, ilustrirane s litografijami tragedij ali škandalov ali posnete kot spot. ho to nekoliko težko. Ostaja pa natn tolažba: bo uebo /)ueAr//e/o obb;A/, utu obe ub;-u/euu .s7/Au ut; s/e;u' /zg/ue.
Rast. Božič PODOBI SODOBNEGA SVETA
Dimitri Vcrhulst, Hotel Problematik, prevedla Tanja Mlaker, Založba Gop;a, Novo mesto 2005.
Lenart Zaje & Maja Martina Merljak, Mustang, Založba Goga, Novo mesto 2006.
ODMEVI IN ODZIVI Rast 3 4 / 2006
Dvaintrideseta in triintrideseta knjižna izdaja l iterarne zbirke Goga prinašata zgolj na videz, nenavadni zgodbi iz različnih delov sveta, pisani v različnih tehnikah. Združuje ju poreklo, obe sta zrasli iz življenjskih izkušenj sodobnega sveta. Sta odraz, evropskega okolja iti hkrati različna obraza starega sveta. Zapisa nedoumljivosti človeških usod in prikaza vpliva družbe na posameznika.
Dimitri Verlmlst je leta 1972 rojen llamski pesnik in pisatelj. Prevod lunje Mlaker je njegovo prvo delo v slovenskem jeziku, l eta 1999 je doma debitiral z zbirko kratkih zgodb ,S'f).ser/n/r; .so&v. Njegov pesniški prvenec /./n/ieren. raze?; Je /c oznnceno c/rngnee j c bil nominiran za Buddinghovo nagrado. Koman //ote/ /'fa/i/finca/A jc v izvirniku izšel leta 2003.
Knjiga je nastala na osnovi piš-čeve izkušnje življenja med begunci. Koman je pisan v prvi osebi. Ib je zgodba Bipula Maslija. nekdaj znanega fotoreporterja, ki ga je usoda spremenila v begunca, f otoaparata več ne uporablja, se pa svetlobni odsevi življenja beležijo v njegovi zavesti. Preživlja usodo nekdanjih lastnih fotografskih objektov, sam je postal objekt. Pot ga zanese v belgi jsko pristaniško mesto, znajde se v azilantskem domu med kopico beguncev iti sorodnih usod. Na obrežju Kokavskcga preliva čakajo na priseljensko dovoljenje ali možnost bega v Anglijo. V begunski zavesti se Anglija pojavlja kot končna postaja trnove poti in zavetje, ki ho iskalcem ugodnejše usode spremenila življenje. V peklu tretjega sveta in svetovnih kriznih žarišč se je beg v zahodno Evropo zde) kot odrešitev. Sedaj, ko so tukaj, spoznavajo, da se agonija zgolj nadaljuje. Slepijo se z zadnjim možnim izhodom, ta je lahko tudi smrt. Pot do Anglije je ilegalna. zaradi nečloveških pogojev potovanja slepih potnikov večkrat smrtna. Pravzaprav pot postaja cilj. vse drugo izgublja smisel in se omejuje na ždcnjc ob atlantski obali.
Mednarodna združba azilant-skega doma; zahodni Afričani. Čečeni. Sudanci. Ukrajinci. Albanci. Afganistanci itd., je kljub neštetim civilizacijskim razlikam in značilnostim prisiljena na sobivanje. Edino. kar jih združuje, sta negotova usoda in oddaljenost njihovih domov. S preteklostjo in kulturo obremenjene usode se tik pred ciljem znajdejo pred novo preizkušnjo, težave in nerazumevanje kljub prizadevanju beguncev in poskusom asimilaci je počasi preraščajo v novo krizno žarišče. Usode se prepletajo, v nemogočih razmerah vznikne celo ljubezen. Medtem visoki) civilizirana zahodna Evropa brani lastne privilegije in se otepa neprijetnih gostov. Večino beguncev vrne v domovino, nekateri se sami podajo v negotovo prihodnost, redko kateremu uspe pridobiti trajni azil. Človeške usode istočasno govorijo o različnih narodih. čakajočih pred in trkajočih na vrata mogočne Evrope. I udi nam samim se je ne dolgo tega zdela obljubljena dežela, sedaj pa vse bolj spoznavamo, da je bila le izgovor in priložnost za bogatenje posameznikov. Evropo smo imeli že pred tem. le tolmačili smo jo vsak po svoje. Nekateri jo navkljub vsemu denarju ne bodo nikoli našli.
I lotcl Problematik Dimitri ja Vcr-hulsta ponuja pretresljivo zapisano zgodbo, pričevan je sodobnega sveta, zraslega na hrbtih neštetih ljudstev nekdanjih kolonialnih dežel. Sedaj, ko tretji svet terja plačilo ali vsaj zatočišče, se Evropa spreneveda. Vet-hulst nastavlja ogledalo evropski hinavščini. kaže življenje, o katerem televizijske reklame molčijo. Govori o bedi. ki še ni povsem izgubila človeškega dostojanstva, čeprav se mejniku nevarno bliža.
A/n.s/nng Lenarta Zajca in Maje Martine Merljak prinaša življenjske zgodbe drugega dela Evrope. Ecnart Zaje je uveljavljen slovenski pisatelj srednje generacije. Eeta 1998 je izšla njegova knjiga .5 r/o /2, sledile so Zgn/nr, Zgin/be /z terne,
izkušnjah generacije, ki je odraščata v osemdesetih letih 20. stoletja pokaže podobo srednjeevropskega postsocialističnega sveta ter njegovo razčlovečenje. l'o vseh življenjskih kolobocijah sc junaki Mustanga šc vedno ukvarjajo z,enakimi vprašanji, odgovore najdejo v lastni notranjosti ter v ljubezni.
V primerjavi s I lotelom Problematik prihaja Mustangova zgodba iz drugačnega civilizacijskega okolja. Pravzaprav med obema knjigama ni neposredne zveze. Povezava se pojavi zgolj kot slutnja po branju. Ostane trpek občutek, da ta svet. če ga pogledamo skozi določeno prizmo, deluje kot potegavščina. Postavljeni smo na planet, ne da hi poznali naš namen. Usoda sc z nami igra in prepleta življenjske niti. naključja razporedijo in določijo naše zgodbe. Med vsem tem tavanjem naletimo na sorodne duše in mogoče najdemo odrešitev v ljubezni.
Sta lahko ravno ljubezen in medčloveško čustvo, ki veje iz obeli knjig, odgovora na vprašanje bivanja in iskanja? Da je sodoben svet z vsemi protislovji in nesmisli del našega življenja ter podstat tega. pa ni potrebno posebej poudarjati.
ODMI VI IN OD/IVI Rast 3-4 / 2006
Raste Hož.tč //cv/zncA?/ in A/estimg. Njegova dela l'()D()HISOD()HNI(iASVI IA pogosto govorijo o obrobnih likih
urbanega življenja, dotikajo se subkulture. Maja Martina Merljak je mlada igralka, študentka dramske igre in umetniške besede naAURI I v Ljubljani. Ob Lenartu Zajcu se prvič pojavlja kot avtorica.
Njun roman je pisan v izvirni tehniki. Prinaša nanizane zgodbe mladostnih prijateljev, svojevrsten spomin na mladost in odraščanje, obračun z. usodo na pragu srednjih let. I enart Zajc nastopa kot avtor zapisa dveh moških oseb. bratov. Maja Martina Merljak kot avtorica zapisa elektronskega dopisovanja med prijateljicama, kjer zgodba poteka v prvi osebi. I udi Zajčeva pripoved teče v prvi osebi, pri enem obeh likov, v obliki izvirnega monologa brez sogovornika in njegovih odgovorov. Roman je delno zapisan v slengu, kar otežuje branje. Po drugi strani dokaj prepričljivo pokaže sodoben slovenski pogovorni jezik kot legitimacijo urbane sredine ali vsaj sredine, ki si domišlja, da s tovrstno govorico postaja urbana. Dotika se težav sodobne družbe, tranzicije, subkulture, odtujenosti, kriminala, spolnosti, seksizma, iskanja identitete ... .Na
Maksim Sedej ml : SLOVENSKI KRIŽEV POT. 1997. V.. VI. in VII. postaja; foto: Zvone Pelko
RAST L. XV!!
V!
Oton Škota
Prevod: France Maram)
t P. HugoBrenmeni.dajeSehkola /golj nemški zapis priimka Skala Prim lilip/.akelj (urednik). Breno Baragi I.BuenosAires)962, str. 188 Ponatis ra/.prave Baraga in frančiškani.kije i/3lavameriSkireviji:Ave Maria23(l93l), št. 2, str. 45-48. Istega mnenja je Pidi p. Bruno Korošak
2	Prvopismo.4. julija l846.v:Be-rielrtederl.eopoldinen-Stiltung20 (1846). str. 64-71. Drugo pismo. I septembra 1846. Berie)rte20(IK46), str 71-77.'fretje pismo. l2novenrbra 1850, Berichte23(l85l),str 101-108 Četrtopismo, 22. septembra 1853, Beriehte26(l854). str 42-50. Peto pismo. l8majal854.Beriebte 27 (1855). str. 43-48. Aesto. zadnje pismo. 22. avgusta 1856. Beriehte 28 (1856). str 15-26.
3	ObjavilagajefrančiSkanskarevija l.aPalestinaelerimanentimissioni Iraneeseane.Cronaeamensileinvarie lingtiedirettadaipadriMareellinoda 6'ivez.zaefeoliloDomeniehelli. lirenzel89l(Annoll,Voltmieo).str 72-83,155-164,234-244,267-275. 328-339.
4	l/Setjevreviji Katoliškega zgodovinskega druStvavSt. Paulu: Aeta et Dieta AColleteionofllistorieal Dataregardingthe<)riginand(irowth oltbe6atbolie(burebintlieProvinee o) St. Paul.St.Paul(MN). l936(Vol 7, No. 2), str. 221-268 (s kratkima tivodoma. ki sta ju ittipisala arhivar firacel.eeNute.str.217-220, inpre-vajaleefhomas.lShahanan.str 220-221).
5	Slovenski biografski leksikon lil. I.jtihljana 1960-1971 Skol(l)a()ton. str 333-334.
6	Misijonski Škof Irenejl riderik Baraga, Pelje 1931. str 150-151
ŠT.3-4(M)5-K}6).H)U.)2(M)6
POROC!LO O MISIJONSKEM DELU 1/ SEVERNI AMERIK] (1)
/Ve/Z//zzpzzr /zret/z/z/Ze/z
Z? 64/0/? A'A/zZ/z. /z.sezzz /e/ zzzZ/z/vz /z/7 Z4/zz*/z///z. /e /zzz.veZ er/ zzzz.sz/7zz7/zz'/7z v .Seve/ /?// /(zzzezzA/z /7/z Z4/zz/z///zp/z /z/zp/zZz/7/z ezz/z/.s/ /e/ er/ /?/////. A/z/ezz t' A^/zpezzz zzze.s/zz -7. zz/zpezz/Zzz/z ZA7/A/e /7/zZzzZ /7/ / Az.s/zz z'.s7e///z /Zzze /zzze A/zzeZ A'z'A/zZ/z/. zV/e^op /zz /zzzzeA /e e/z/zz'.s/z/7 Ar?/ ZseZzA/zZ/z (AA/zZ/zZ' ZZ/Z /e /Ze.se/z' /z/Z e/z/z/.s/zZz /z/z/zA v /Zzzzezzzz. F/z A/zzze/zzzz' .t/z'zzzzz/ze/'/z'/zz / /ž /zzz-ez.šA//zz/Zz1' A7zpezz; zzze.s/zz/e Z J. zz/zpezzzZzz/z Z A'2 7 s7/z/zzZ p/z/zzze/.šA/zzz.sA/ z*e/Z Z/7 /7/zZzzZ ////e 647/7/7. F/jzzzez'zA/ se /e /z/z/Z/zz.s/zp/zZ A/z/ 64/7/? AA/zZZ/z. ZA / /7//.s se/e //t eZ/r/r/Zo Z///e 64//zzz ,S'A/zZ/z. F/DzzezzA/z /e /zzz.veZ e/? Zz/zeze Z A-Z Z, // .se/e veZe J. /zA//zZzz-/z Z A-/3 /zzz/Zzzze/Z ZZ/zz/zpzz 7/7 /z/z.sZe/ JeZ/zp/zZ ZeAZ/z/ezz/z /zze///z7/Z//7z77ez. Z,e//z Z A.5 7 .ve/e e/zz///ZZ e/Zz/zp/7z //7////A/7/Z /7// /7Z7t'Z7 //*Z//7ez'.šAz//7.S'Az7 /Z/Z.S7/Z//ZZ7A/Z P .4ZZe^/7/7P/7Z ZzZZeZ/ ZZ;z///zZ//. 7'// Z77 /7/7//Z7 /7p/z zz/e.t//zp/z z/zA/z/z/.v/z. vZ/zp/zz* z/zz^Ze.vAe /e^/zp/z/;/'/zpe 7/7 /z/z/Z/Zve/z/A t' /erzA/z AZ/zzz/zzzzzzzee. Fe/z.vzz .S*A/zZ/zt'e///z ////.sz/zz/z.sAe^z/ /7eZ/z/'e ZzzZ/z /zZz///p-Z/ezz/Zz /7/zZZ .še.s/ z7/'e///zpZZz /zz/sz/zz/zs A/Z? /zZ.vezz; p zze/zzvez/zz. Ze.vZz.v/z p/z/zz/z-ezZZZz Z.e/z/z/zZ/ZZz/Zzze zzvZ/z/z/zpe e// /zzzzez*z'.vAe z/zZvz/zz/ze.* Z.e/// Z A'.5A' s e /e P//7/Z p ZA'///////. /?///'/7/*e/'z//.sZzzp/z/zsAe//// v/z/zpe/Zz/zA/z p.d.s.sz.sz/r/. A/'e/ /e Ze7// ZA'/j2 e/zAZ/zzezZ.vp/z/e Z'/zz/ze/Z/z. /'/7 /7/77e//7 p /Z/z/zr/zr/z /*e/Z/7P/7/7 /zz/z-p/zze/z .sp. Azie/z. L//77/ Z /e Ze7// ZA7-Z /7// 7z.v/z/?z. ZAz/vze/Z/z /? /7/'e//zzpe//7 /777'.s/'/'/7/7.sAe/77 /ZeZ/z. Az/e Zz/Z/z /zZr/z/pZ/ezz/z Ze//z ZzS'PZ. ' Z.e/// Z PJA/e ze.veZ /zzz.s/Ze.vAz' /z/epzz/Z.'
/VeA/z/ /77'7/7///zzZr A vZ/zpezz.vAezzzzz /z/ ep/z/Zz/. A///Z///* /e e/zz/z/Zz Z//r/'et/// Zz/-///?/// /7/7/Z///7/7 A//A// Zze.se/7/e/z, /e /zezz/zeezz/z .v /zz.v/zp/z p Azzz*ez'pz. Az/z-/epz7/z zzzzezz/z .v/z peezzz/zzzz/z /77/7/Ze/*/7/'e/'/ ///7//, zepzzzz/z /zZzZZA/z/e /z/z/Z/z/z/z p zz/zzzzzzZz/zZz. ZAz/Zz/Zi/zz/ peZ//z /zz/ZZe/zz/zezz/z /Zzzz.p/z zzzzezz/z. Z6//ezzz /Z/z/Z/z/Az. Az /ZZz /e AA/zZ/z /7/7.s//zpzZ p /?AZe/7/z/'e, .sr/ p /z/ ep/z/Zz/ peez/z/zz/z/z ezz/z/z/ /zAZe-/7/z/'ep. Zzpz'//7zA /zz/Zz /7e /z/ze/7/z zz/z/eA/zp/z/ep, Az' .s*/z /ZeZ/z /z/*ep///r/Zz'//. Zrp// /7// Zze.se/ZZZ/z /e Zz/zZ/ s Az /z/zz/z/z /'/zeeZe/7/e/7/z /7/z /z//.s7/zpAe. f eez/7/z/zz/z s/z /ZeZ/z /zz ep/z/'/zZe/z. Z4/z/Z/z7eA /zz*ep/z/'/zZe/z .s/z 7zz/Z/ /z/z/Z/z/z.sZ/zpz. 64Zz/z/'e /e /7/z/7ze/7/'e/7/z Z/zr/z Zze/ Z/Zp/zs/z sZ/zpe/z.sAe///z /z/ep/z/Z/z.
Zrpz/77z /7/z.sZ/zp /z/z//zezZ/z/e. "ZAz/ /ze/Z/z e/z/z/z/z /z AZ/z/eeZZz/z/z /Z/z 6 /pee-e/z /z /7/zpe/.vzZz //z/.sz//zz7zZ7 ////.šeg;// z e/Z/z p .S'epe/77/ .4z//e/ zAz " e /z/z/z//zZz/z.
"AA/z/Z/z. /Z/z /e Z7/z/eZ /7/ /zp/rz/* /zz/zZee /zizz/i/z .sp/z/e.p// ///ze/7/7. ZA /z.sz/zz/z /z/z/z /z /zz/zp/zzez/zZ/z Az /z/z/.sAe. /Z/z Zz/ /z/z/zz //// /7/ze/7/z/7/Z. " ZA/zp/zzez/zZ Az /z/z/.sAe /z/7zpz'/7ee /e Zz/Z Z/zAz /z/ /z. ZV/zez/Z Z r/Zz////;/
Z' AZ/z/Ze.s/ 6/'/zZz7z' A'A/zZ/z /z/z Az /z/A/z /ze/z/zezz/e A/z/ /zz.s/z/eZ//z z/z sZ/A/zz;///. 64zzzez7//z /7/e^/zp/z ZAzz /zezZ/z, e/z Azz/e/"e,t/r/ /zz /zs'/, /Z/z z*/ze/z/Zep/z "/z.seZzzz/z sAz /ZZZ7Z7/Z.s7 Z/7 .S/P/ZZ Z7/Z Z7/Z//ZZ7e/7/Z.s7 ". /e/* /Z/Z/Z/Z///, /Z/z /e eZ/z.p/z/ "/zz/Zz /ze.szzzz t' z /zez/zZz /ee/AzZz". Z z /zzz/' .Z/zAZze^ /zz /zr z e/zzz/. /Z/z/e A/Z "s/zz e/ez? z z.s/zz' z/7 /e .sZ/Ae p.seZz 777/'.sZ/7//7//p /zAz /z// /z eZz sepez zz/z/zzzzez z.šAzZz /eeez* /z/z.sZ/zZ Z/7zZzZ/'/zz7.sAz777 /ž*/zz7ez.vA/zz7/zzzz. šA/z/Z/z. /Z/z s/z se ze.i/zzZzzZe. Z/z vp/z/e pe7*z7zAe /'ez7/z/zz*/zpzZ pee ,sZ/A /z .šA/z/ZZ/z'p/z.s7/ //ZA/zZz/zZ/z. ZVezzzez7z7/z, /zz /.s/zz/z sZ/zpezz.sA/z /Zzz.v/z /e Zz/Z. Z/zzZzZZ /e /ze//'e /zz ,t/Z/z.sZz/z //7 Zz/zz zzz/zzzzA/z .p/z /e
SKRtT! ZAKLADI KULTURNE DE!)!ŠČ!NE
OlonSkoEi !'<)R()(lEO O MISIJONSKEM Dl I t) VSEVI KN! AMERIK!
7 John/aplotnik.IntlmrOHoSko-llaO.I/M.vIraneiseanlleraldand !<'rum,Cliieag()!9()94()/avg.-dce). str 552-557. 588-590. 619-622. 652-655. 679-681; 20 (1941/jan-marcc). str. 25-29. 56-58. 88-92.
8 Mrl6.l5:Mt28. 19
9 Vi/virniku:"ohcedientiale"
10 l'rim Heriehte)5l!842).priloga: "Ausweis" /a leto 1841 V prilogi navedeno ime jc()ttoSkalla(!)
SKKIH/AKI.AI)! KDIHIRNI DEDIŠČINI Kast 3-4/2006
vcrZ/ir/ .s///*c///Z/r/Zr/. rZrr/c r/Z' /7/c/ /icZ AZr////77/c //c.s////. " /Vr7/r/Z).e/7*/7C/.š/ .SAr/Zr/i' f/s7/'c/)/e'/)/.s /c /)r//)/.sr/Z ///.si//; Zr///Zo//;/A E (Vz/rr/go Z'7-V///-/Z.
Uvod
To svoje skromno pisanje poiagam pred prečastitega patra Mar-eeliina da Civezza kot tiekakšno predhodnico, da bi izpoinil tialogo. ki mi jo je naiožii prečastiti, nadvse spoštovani in skrbni pater Bernardin de Montefranco, generatni minister vsega našega seraf-skega reda, in o kateri me je 6. junija tega leta obvestil generalni definitor prečastiti pater Salczij Volčič. V njem želim v večjo Božjo slavo in da bi izpolnil sveto redovno pokorščino nekoliko predstaviti svoje, dasi prav malo zaslužne misijonske napore v Združenih državah Severne Amerike.
Želja po misijonih iti priprava nanje
Že od mladosti meje navdajala velika želja, da bi šel v misijone iti delal za zveličanje duš. Ta želja se je v metli tem bolj razplatn-tevala, čim iskreneje sem si stavil pred oči svete besede našega Zveličarja, ki jih je izrekel svojini učencem: "Pojdite po vsem svetu iti oznanite evangelij vsemu stvarstvu in krščujte jih ... "" Te blagoslovljene besede so vnele moje srce r žeZ/o, da bi brez pridržka ubogal glas Dobrega pastirja. Sveto navdušenje se je v meni še povečevalo, kadar koli sem slišal kako poročilo iz misijonov pri različnih narodih, še posebej iz krajev Novega sveta. Zato setu se nameni), da bom napisal nekaj vrstic prečastitemu gospodu Baragu, ki je bil takrat misijonar pri Gornjem jezeru v Severni Ameriki na območju Wisconsija. Poslal setu mu prošnjo, ali me ne bi hotel s soglasjem svojega škofa sprejeti v svoj misijon, da bi skupaj z njim delal za spreobrnjenje poganov k svc/Z veri. Meseca avgusta 1840 sem prejel pismo, v katerem me je s škofovo privolitvijo obvestil, da lahko pridem v zaželeni misijon.
Brez odlašanja setu torej zaprosil proviticiala p. Felicijana kanta, naj s svojo oblastjo potrdi iti podpre dovoljenje, ki mi ga je dal prečastiti gospod Baraga, da se mu pridružim kot pomočnik v misijonu. Nekoliko se je obotavljal in me na različne načine preizkušal glede mojih sposobnosti za nadaljnji poklic, končno pa mi je le dal pisno dovoljenje s spričevalom za na pot." Na bodoče misijone sem se začel pripravljati na Trsatu blizu mesta Reke ob Jadranskem morju, v samostanu kranjske province. Prav na tem kraju se je prvikrat ustavila hišica blažene Device Marije, kije bila po angelskih rokah prinesena iz Azije. Tri leta je tu počivala, potem pa so jo angeli odnesli v l.oreto.
Moja priprava je bila predvsem v tem, da setu molil in prosil Boga za milost, da bi mi pomagal sprejeti to tako pomembno službo in da bi razsvetlil moj razum, da storim vse dobro iti prav v njegovo čast.
Poleg tega setu prebiral knjige iti si beležil različne stvari, ki jih je treba vedeti in ki lahko koristijo misijonarjem pri njihovem misijonskem delu. Pisal sem častiti zvezi oziroma družbi z imenom Ustanova sv. Leopolda na Dunaj v Avstriji, da bi mi dala kako blagohotno podporo za načrtovano pot v misijone. Iz sklada te pobožne Ustanove sem po ljubljanskem škofu dobil podporo 400 goldinarjev, to je 200 ameriških dolarjev."'Znesek je zadostoval za plačilo ladje, s katero sem kasneje potoval preko morja. Pisal sem tudi efeškemu
OtonSkola !'()R(K'!!()('MIS!.!()NSklM !)!!,)) VSIVtKNIAMIKIk!
II Vi/vimiku napačno "lalinonth
SKRITI/.AKIADI KtllUIRNIDIDIŠČINI Rast 3-4 / 2()()ti
nadškofu, apostolskemu nunciju na Dunaju. Njegovi pobožni in ljubeči skrbi ter posredovanju sem izroči! svoje pismo, naslovljeno na Sveto kongregacijo za širjenje vere v Rimu. Omenjeno kongregacijo sem ponižno prosi) za dispenzo, kakor jo ta sveta kongregacija navadno daje manjšim bratom, ki gredo v daljne misijone med pogane, glede vseh točk svetega serafskega pravila.
Dolgotrajno in nevarno potovanje čez ocean
Ko sem čez nekaj dni dobi! iz Rima vsa zaprošena dovoljenja in dispenzo, sem se poslovil od svojih sobratov na Kranjskem in odšc) v Trst. 24. septembra !eta ! 84! sem se po nekaj dneh postanka z vehko tolažbo v srcu vkrca) na trgovsko ladjo, imenovano Fatt-mouth." Toda ta tolažba je bila kratkega diha. Morje so razburkali siloviti viharji in ponavljajoče se nevihte, ki so dan spremenile v noč, bliskali so se grozni udarci strel in v ušesih je bobnelo strašno grmenje. Mornarji so tekali sem ter tja in kričali, nategovali in popuščali vrvi in s črpalko črpali vodo iz podpalubja, ki so ga zalivali morski valovi. Majhno ladjo, ki se je nagibala sem in tja, so premetavali morski valovi in zdelo se je, da se bo njena paluba vsak čas prepolovita, saj je ograja, ki obdaja gornji del ladje, skoraj že odpadla.
t ri mesece sem se vozil po morskih valovih in več kakor dvajsetkrat sem prestal podoben vihar. Ob sebi nisem imel nobenega tovariša, ne tujca ne domačina, razen nekega mladega Poljaka, ki so ga ujeli ob nekem uporu in ga poslali na ladjo kot izgnanca. Ta me je večkrat vadil v potrpežljivosti, kapitan pa ga je nekoč zaradi neke žalitve skoraj ubil. Vsak dan smo jedli posušeno goveje meso, morske ribe, krompir in ovčji sir. Hrana je bila zelo slana in je povzročala žejo. Proti koncu poti je že kazalo, da bo zmanjkalo hrane, v vodi za pitje pa je kar mrgolelo črvov.
Zaradi stalnega nasprotnega vetra, ki naši ladji ni dal pluti naprej, in zaradi skrajnega pomanjkanja hrane, ki nas je pestilo, se je kapitan zelo bal, da ne bomo na poti vsi omagali. Toda z Božjo pomočjo smo imeli drugi dan, pa tudi naslednje dni tako ugoden veter, da smo kar leteli, tako da so se vsi čudili. Z velikim veseljem smo opazili, kako se nam približuje četrti kontinent. Nihče ni bil srečnejši od kapitana. "Ravno na koncu," je rekel, "nas je dohitela sreča."
Jaz sem bil ves čas usodnega potovanja odličnega zdravja. Nikoli me ni obiskala morska bolezen in ves čas nisem opazil najmanjše slabosti ali kake druge posledice škodljivih kužnih valov, ki so nas premetavali. Sam pri sebi sem se čudil, kako da je večina mornarjev kar naprej ležala v svojih posteljah (še posebno omenjeni Poljak kar dan za dnem) pa so pili čisto vino, medtem ko sem pil jaz le bistro vodo. Vsi so bili tudi navajeni na morske viharje, jaz pa se, preden sem se vkrcal na to ladjo, še nikoli nisem vozil po morju. Zadnji mesce v letu se je že bližal koncu, ko sem uzrl obronke Severne Amerike. Že od daleč sem zagledal Mehiko, Kalifornijo, Kanado in druge dežele, dokler nisem 23. decembra omenjenega leta I 841 pristal v pristanišču velikega in nadvse lepega mesta New York.
Postanek v Ncw Yorku in pot v Detroit
Takoj sem se pozanimal, kje stanuje škof. Ko so mi pokazali njegovo palačo, sem ga obiskal in mu izročil svoje dokumente. Ogledal si jih je in jih prebral, potem pa me je po nekem človeku peljal v
()(onSk()!a
l'()l<l)ČII.()OMISI.I()NSKIM
DII.UVSI-VIRNIAMHRIK)
12 Vi/virnikul.cvit/lmli onje hote) lic pred Skolo /a Haragom v misijone.a 'ni dosege) svojega v/era. ker mn je bilo/aradislarosti in bolehnosti odsvetovano. Obvisel je med belimi lraneo/i.Nemei.Halijani."HrenoHa-ragil.HuenosAiresld62.str.l8X
l3!bje/,anovoletol842.
14 Mašaje bila latinska in Selena koneu maSe je bil prehran evangelij v domačem je/iku
SKRIII/AKI.ADI Kui.mi<Ni:ni:i)iAčiNi: Rast 3 4 / 2006
župnišče, kjer seje takrat mudil p. Ivo Levec,'* eden mojih sobratov, frančiškan iz iste provitice in dežele kakor jaz. l ako sem ostal pri njem v mestni cerkvi sv. Nikolaja, ki leži ob cesti, imenovani "Se-cond-Strcet". Že na praznik Gospodovega obrezovanja" setu v veliko tolažbo svojega srca imel prvo pridigo v omenjeni cerkvi Pri omenjenem sobratu setu stanoval do pomladi. Skupaj sva delala za zveličanje duš, oskrbovala številno občestvo nemških vertiikov, pridigala in delila svete zakramente vsak po svojih močeh z Božjo ljubeznijo in Kristusovo potrpežljivostjo.
Na začetku meseca maja sem zaprosil za dovoljenje newyorškega škofa in sc podal na novo pot proti Michiganu. Vkrcal sem se na ladjo, ki sojo na vrveh zobale, zložno iti počasi vlekli konji Potovali smo po vodi, ki se imenuje Canal in je zelo ozka, počasi tekoča in zaprta z vseh strani. Ta prav moreča vožnja je trajala petnajst dni, a s parnikom hi jo napravili v dveh nočeh. Takrat so vlekli ladjo po kanalu pod tramovi gosto ponavljajočih sc nizkih mostov, tako da je marsikdo, kije bil premalo pazljiv, zadel z glavo ob prečni drog in se potolkel. Nekateri so biti pri tem težko ranjeni ali so umrli nenadne smrti, med njimi ni manjkalo tudi takih, ki jim je štrleči drog odsekal glavo. Jaz sam sem takrat videl več takšnih strašnih žalostnih nesreč. Kapitan je zato kar naprej svaril ljudi, naj se ne vzpenjajo na gornji del ladje, da ne bi, kakor je rekel, izgubili glave. Ampak danes Američani nič več ne uporabljajo takšnih ladij, temveč parnike.
Postanek v Detroitu
Ko sem končal to nevarno vožnjo po jezerih Huron in brie, sem sredi maja 1842 priplul v Detroit, glavno mesto države Michigan.
Stopil sem v palačo škofa Petra Pavla Lelčvra, ki me je blagohotno sprejel in me povprašal o moji poti, moji domovini in različnih podrobnostih misijona, v katerega sem bil namenjen. Zaželel mi je blagoslov za srečen prihod, jaz pa sem mu pokazal svoja dovoljenja, ki mi jih je naklonil in milostno potrdil sveti Apostolski sedež, ter ostale listine. Ko jih je prebral, sem ga ponižno prosil za dovoljenje, da bi šel h Gornjemu jezeru v misijon prečastitega gospoda briderika Baraga, ki mi je z oblastjo in soglasjem svojega prejšnjega škofa briderika Keseja dovolil priti k njemu. Vendar je škof mojo prošnjo odklonil. Rekel mi je, da ima v detroitski škofiji premalo nemških duhovnikov, zato mi tega dovoljenja v tekočem letu ne more dati, ampak mi ga bo dal prihodnje leto.
Zadovoljen z njegovim nasvetom in odločitvijo sem veselo služil nemški skupnosti v celoti je bilo njihovo število okrog šest tisoč duš in ta čas ostal v škofijski palači. Pridigal sem v stolnici, kršče-val in delil vernikom druge zveličavne zakramente. Ob nedeljah in praznikih sem imel zjutraj ob osmi uri slovesno peto mašo za občestvo. Po evangeliju sem šel na prižnico oznanjat Božjo besedo. Ko sem končal pridigo in mašo," sem odslovil ljudstvo.
V detroitski škollji sta poleg nemške še dve drugi katoliški skupnosti, irska in kanadska. Prvo sestavljajo Irci, ki govorijo angleško in imajo svojo lastno cerkev, drugo sestavljajo Francozi, ki so prišli iz kanadskih dežel. Ti prisostvujejo Božji službi vsako nedeljo in praznik zjutraj ob desetih v stolnici, ki jo zato imenujejo francoska cerkev. Njim je povečini pridigat v francoščini generalni vikar Iranc Vincenc Badin.
Oton Škota l'()!<OČ!l()()M!SIJONSk)M DITUVSIVPKNtAMIKIK!
15 V izvirniku Cotrdlviltc
)6 V izvirniku l.akcPtaisant Kraj
blizu mesta Jackson. Ml
17 Dejansko sta med seboj oddaljena le slabih 100 milj.
SKUIII/Akl.ADI KtH.UIHNIDIDlSClNI Kast 3-4 / 2006
Vsako nedeljo v običajnem popoldanskem času so bile pete večernice. Peli smo jih izmenično s korom ob igranju orgel, ki so spremljale petje psalmov. Večernice je imel navadno škof, duhovniki na obeh straneh o/A/z/o pa so prepevali, laz sem povečini intoniral anti-fone. Takoj po večernicah je bi) blagoslov z Najsvetejšim.
Detroitsko Skotijo je ustanovil njen prvi škof Friderik Rese, ki je sprejel škofovsko posvečenje 6. oktobra 1833. Njegov naslednik je bil škof Lefcvrc, ki sem ga omenil zgoraj. Škof je postal 21. novembra 1841 in je izpolnjeval nalogo čuječega pastirja, tako daje skrbno pazil na svojo čredo in svojo duhovščino.
Nihče izmed duhovnikov ni smel stopiti na prag hišnih vrat, da bi vdihnil vvef zrak, razen s Škotovim dovoljenjem. Imeli so namreč strogo klavzuro. Vsak večer so se morali vsi člani njegove hiše skupaj z duhovniki zbrati v škofovi sobi in z njim izmoliti večerno molitev. Duhovniki so se s škofom udeleževali skupnega obeda, začinjenega z vsakodnevnim duhovnim branjem. Vsako leto so imeli tudi desetdnevne duhovne vaje, ki jih je vodil neki jezuit iz mesta Cincinnati, in to je zelo :zgor/z7o vplivalo na dvig morale med detroitskim ljudstvom.
Vodilni možje nemškega občestva so imeli vsak mesec v sobi župnijske šole sejo ali zbor, ki mu pravijo "meeting". t u so razpravljali o izvolitvi predstojnikov, gospodarskih upravljavcev in zbiralcev miloščine za podporo in vzdrževanje cerkve. Posvetovali so se tudi o posameznikih, ki so bili morda v nadlogo nemške skupnosti, se nespodobno vedli, vzbujali pohujšanje ali pili, da bi jih z bratskimi nasveti in opomini odvrnili od slabega življenja. Imeli so tudi seje, na katerih so sklepali še o drugih za skupnost koristnih zadevah. Neredko se je sej udeleževal tudi škof, da je odloča) po njihovih nasvetih in bil med njimi za posrednika miru in medsebojnega soglasja.
Jaz sem oh določenih dneh obiskoval škofijsko šolo in poučeval nemško mladino v krščanskem nauku, preverjal sem njihov napredek pri branju in pisanju in skušal v njihova nežna srca kaniti kako zveličavno besedo.
Čeprav sem usmerjal svoje moči v zveličanje nemške skupnosti, sem vendarle obiskoval tudi druge zunanje misijone med Kanadčani in Nemci v bližnjih pokrajinah detroitskega mesta: Cottrellville,'' Pleasant Lake"' in Pontiac. S parnikom sem se peljat čez Lake St. Calir in prišel v Cottrellville, kjer so stanovali nekateri Kanadčani, tam sem našel majhno leseno cerkev, v kateri ni bilo ničesar, razen oltarne slike, a sem sam prinesel s seboj vse potrebno za mašno daritev. Pobožni ljudje so se zbrali v cerkvici in takoj ko so bili vsi skupaj in ko so se po svojih duhovnih potrebah očistil z zakramentom pokore, setu postavil kelih na oltarno mizo in imel mašo ter obhajal vse vernike, ki so se namenili k obhajilu. Ob koncu maše sem jim prebral nedeljski evangelij in imel kratek nagovor v francoščini, primeren njihovim sposobnostim, značaju in duhovnim potrebam. Na koncu sem krstil otroke, ki so mi jih prinesli za sprejem krsta.
to je bil moj prvi misijon med Kanadčani. Lnako sem počel v obeh drugih misijonih nemške skupnosti, v Pleasant Laku in Ponti-acu, oddaljenima med seboj približno 200'^ milj. Dal sem sklicati vernike po možeh, ki so jini naznanili moj prihod. Kakor hitro so slišali sle, so vsi, ki niso bili res zadržani, prišli v hišo, kjer sem stanoval. Takoj so se na kolenih pripravili na spoved in drug za
OtonSknla
l'()K()f'H,()()MIS].!ONSK.HM
DPt.tJVSDVIRNtAMIRIKI
drugim vse do zadnjega, stari in mladi obojega spola stopili predme ter se v duhu ponižnosti spovedali svojih grehov. Ker omenjena misijona nimata svoje cerkve, sem daroval sveto mašo v hiši, kjer sem prebival. Ljudje so jo skrbno očistili, prekrili mizo z lanenimi prti in na stene pričvrstili slike, ki so jih imeli na razpolago in ki sem jih prinesel s seboj, pred oltar pa so postavili križ. Ko je bila miza očiščena in okrašena in ko sem pripravil vse potrebno za sveto daritev, sem opravil mašo in vernikom podelil sveto obhajilo. Potem sem jim oznanil Božjo besedo. Skrbno in z veliko srčno tolažbo sem jim postregel tudi z vsem drugim, kar bi moglo koristiti njihovemu zveličanju.
Njihova gorečnost se je še posebej izkazala nekega večera, ko so me pontiaški možje zadržali do polnoči in čez, se z menoj pogovarjali in razpravljali o nebeških rečeh. Ko hi jih ne bil opomnil, da je polnoč že mimo, bi ne nehali poslušati Božje besede. Šele čas je pretrgal njihovo pobožno pazljivost, tako da so se sami temu čudili. Težko si je predstavljati, s kakšnim žarom in gorečnostjo hlepijo katoličani v oddaljenih krajih po Božji besedi, kako jih žeja po Božjem kraljestvu in njegovi pravičnosti in kako sijajne sadove pokore poraja v njih Božja milost z. besedo zveličanja.
IH l'irc. 21) let starcjSi od Skola. jc?c leta IH35 odSel /a Itaragom
Id Danes HarlmrSprtngs.naragova prva misijonska postojanka
20 Danes CrossVillagc.
SKRIII/.AKIADI klil DIHNI Dl DIŠČINI Rast 3-4 / 2006
Na otok Mackinac
Meseca junija 1843 mi je dal škof Lcfevrc pisno dovoljenje, da setu smel oditi v Mackinac in ostati tam kot dušni pastir med Kanadčani. V Detroitu sem se v spremstvu častitega gospoda Pirca'" vkrcal na parnik, ki je phil proti jezeru Michigan. Ko smo napravili 400 milj odondod, smo pripluli do zaželenega otoka Mackinac. Tam smo se ustavili za nekaj ur, potem pa v indijanskem čolniču iz brezovega lubja v spremstvu nekaj Indijancev odpluli dalje navzgor po reki, ki se zliva v jezero, v misijon gospoda Pirca z	Arhre
Croche.'" Indijanci tistega kraja so bili zelo veseli, da so naenkrat lahko videli v svoji sredi kar dva duhovnika. Popadali so na kolena iti naju s sklenjenimi rokami prosili za blagoslov, katerega sva jim z veseljem podelila. Gospod Pirc je kmalu potem odšel na drugi misijon, imenovan La Croix,*" oskrbovat kristjane, ki jih je imel tam v gozdu, one v Arbre Crochu pa je v svoji odsotnosti izročil moji oskrbi. Naslednjo nedeljo sem zanje napravil duhovni pogovor v francoščini, tolmač pa jim ga je zvesto razlagal v njihovem indijanskem jeziku. Tako sem začel s tolmačem govoriti vernikom domačinom onih gozdov. Vsi Indijanci v Arhre Crochu so otavskega rodu. Nekateri med njimi še prebivajo raztreseni v sosednjih gozdovih in jasah na bregovih Michiganskega jezera. Večidel so jih gospod Pirc in drugi misijonarji že spreobrnili k sveti veri.
Konec julija omenjenega leta sem zapustil Arbre Croche in z nekaj Indijanci, ki so veslali, spet preplul reko ter prispel na obalo otoka Mackinac, to je v svoj misijon, ki mi ga je dodelil škof.
Tam sem našel cerkev, majhno sicer, vendar v dobrem stanju, skupaj z dovolj prostornim župniščem. Skupnost Kanadčanov me je veselo sprejela. To dobro občestvo je že na obrazu izkazovalo radost iti veselje, ki so ju verniki čutili v svojih srcih.
Veselega srca sem se torej lotil naloge, ki mi jo je dodelil Bog, in se na vse pretege trudil za zveličanje duš, ki so mi bile izročene v oskrbo. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih v Severni Ameriki jih je osem na leto sem zjutraj ob desetih pel slovesno mašo. Da
dttmSkoln
K()K()ČI!.()OMIS!J()NSKIM
Dll.tJVSIVIKNIAMIKIK!
2ll)ci;iiisknMidii!iin:n:kinaw.i/vii-n« ime najprej irnHcoskc. potem angleške in anmriKkc utrdbe na otoku Maeinae Ime v očipvejsketn jeziku pomeni otok želvinega hrina
SKKIII/.AKI.ADI
K.t)i;nn<Ni:i)i:i)iščiNi:
Kast 3-4/2006 382
hi hita tttaša še bolj slovesna, ji je osem pevcev, ki so odlično obvladati koralno glasbo. dodalo svojo sladko melodijo. )\i petem evangelija v	seta tnašo prekinil in imel ptidigo v
še prej pa sem v francoščini prebral evangelij in berilo tistega prazničnega dne. Na konca maše so se ljudje vrnili domov. Ob omenjenih praznikih so bile tadi večernice ob dveh popoldan. Peli smo običajnih pet psalmov, in ko so bili končani, seta jim podelil blagoslov z Najsvetejšim. Potem seta imel krščanski nank in bil ljudem na razpolago, če je bilo treba še krstiti kakega otroka ali praznovati poroko.
Opis otoka Mackinac
Mackinac ali Michilli-MackinavC' je sicer majhno mesto po obsegu, a zelo prijetno na pogled. Leži na pretepeta otoku oh Michiganskem jezeru Otok ima v premeru komaj dve milji, v obsegu pa šest. N jegova nekoliko dvignjena površina, ki je poraščena z. zelenimi cedrami itt drugim drevesjem, se dviga v zelo prijazen grič. Na višjem kraju je vojaška utrdba za strelivo, ki nudi zelo lep pogled na bližnje obale Michiganskega jezera. Prebivalci otoka, ki jih je kakih dva tisoč po številu, so prišleki iz Kanade in Polkanadčani, to je mestici, potomci mešanih porok med Kanadčani in Indijanci. Preživljajo se z ribolovom in s prodajo osoljenih rib. Trgovcem prodajajo tudi kože koz, medvedov, lisic, jelenov iti drugih gozdnih živali, pa še predmete, ki jih izdelujejo iz brezovega lubja: koše, košarice, mošnje, vrče in podobno. Indijanske žene jih zelo umetelno krasijo z vtkanimi rožami in raznimi llgurami iz ježevih bodic, pobarvanih z različnimi barvami. Prodajajo tudi indijanski sladkor rumene barve, ki ga Indijanci vsako leto pridobivajo iz soka nekega drevesa.
Vojaška posadka v utrdbi
Končno mi preostane, da se z nekaj besedami spomnim še vojakov na že omenjenem gradu s strelivom. Zaupno so se pogovarjali z mano o vseh poštenih in častnih stvareh. Radi so prihajali v mojo hišo na obisk in pogovor. Tako sem njihova srca lažje pridobil za to, da so prav pogosto obiskovali cerkev. Pravzaprav so jih vsako nedeljo njihovi stotniki trumoma poslali v cerkev, in to ne le katoličane. marveč tudi	Američane, takoj po francoski
pridigi sem ob nedeljah prebral svoji dragi vojaški četi berilo in evangelij v angleškem jeziku in imel v istem jeziku kratek duhovni nagovor, da bi jih navdušil za zahtevno pot zveličanja in miru.
V naslednjem letu 1843 so Američani razglasili vojno proti Mehičanom.
Preden so zapustili Mackinac, so ti dobri vojaki drug za drugim prišli k meni, da bi me pozdravili, medtem ko je velika črna bojna ladja že stala na jezerski gladini, da se vkrcajo nanjo. V omenjeni trdnjavi s strelivom je bila tudi bolnišnica, kjer sem pogosto obiskoval bolnike in jim z	delil običajno zveličavno zdra-
vilo po obredu svete rimske Cerkve. Po svojih močeh sem sc trudil tudi za svojo krščansko mladino. Vsak teden sem v misijonski šoli poučeval otroke, jim razlagal krščanski nauk in skušal v njihovih nežnih srcih vzbuditi ljubezen do kreposti.
St. tgnacc
Poleg tega sem imel še en misijon, namreč La Pointc de St.
OtonSkola
!'()!<()(*!!.()()M!.SI.!()NSklM
Hi!)\SI\!kkl\\t!k!k!
22 Dobesedno 'kt sv Ignacija", danes Sl Ignaee.lako imenovana vratavDornjiMiehigan
22 Vi/virniko!.apninte. pravzaprav l.akointcSt.Joseplf.ktsv.ložeta.
24 Vi/virn:ku Sani deS Marie.Slap sv Marije Mesto na meji s Kanado, prvotni sede/ Baragove maniuettske ikolije
SkRITI/.AklADI klllUJRNIDIDIŠČINI kast 3-4 / 2006
Ignace,** šest milj oddal jen od Maekinaca. l am je bila cerkev z nanjo prislonjenim župniščem. Prevoz čez vtrde Michiganskega jezera pa je bil včasih prav nevaren. Lesen ribiški čoln. s katerim sem se vedno vozil, je že oh majhnem razburkanju vode nihal sem ter tja. če pa je bil veter močnejši, se je močno nagibal in skoraj pogrezal v valove. V gredlju se je nabralo veliko vode. ki so jo morali veslači neprestano črpati, da so sebe in druge rešili pred potopom. A tudi pozimi, ko voda zmrzne, ni bila nevarnost prav nič manjša. Ves zimski čas tja do meseca aprila so vsa jezera v gornjih pokrajinah Severne Amerike prekrita s tako čvrstim ledom, da lahko sredi zime (januarja in februarja) tovorni vozovi vozijo in prevažajo po ledu čez. jezero brez kakršne koti nevarnosti zelo težka bremena. Nekoč ko sem bil na misijonu v Pointc de St. Ignaccu, pa se je zgodilo, da je prišel neki človek, ki so ga poslali meščani Maekinaca s konjem in sanmi, in me klical, naj se vrnem v Mackinac. Popustil sem in z nekoliko slabim občutkom sedel na sani. Ko smo napravili komaj pol poti čez Michigansko jezero, so se beli vojaški konji nenadoma do vratu potopili v vodo, samo glave so molili ven, in v takem stanju ostali kakih pet minut, sc tresli in s penečimi se gobci hlastali po zraku, takoj sem skočil s sani, ki so ostale same na nalomljenem ledu Na srečo je glas mojega voznika od daleč priklical nekega soseda, Kanadčana. I litroje pritekel in pomagat mojemu nesrečnemu vozniku, da sta skupaj rešila potapljajoče se konje. Pogumno sem nadaljeval še preostale pol poti in se z Božjo pomočjo zdrav in cel vrnil v Mackinac.
Omenjeno cerkev v La Pointe de St. Ignaccu sem obiskoval vsak mesec, če nisem imel razloga za odsotnost, in tam, ubog kakor sem. opravil svojo od Boga dano nalogo, kakor sem to počel v Mackinacu: pridno sem spovedoval vernike, pel ob nedeljah mašo in pridigal zjutraj in zvečer, popoldan pa ime) večernice s petimi pevci. Prebivalci otoka so bili mestici; govorili so francosko in indijanski ottavski jezik. V okoliških pokrajinah sem s pomočjo tolmača spreobrni) nekaj poganov in jih poučil v sveti veri. Zaradi pogodbe med Indi janci in Američani je takrat prihajalo v Mackinac kakih tri tisoč Indijancev, povečini poganov. Tako sem imel ugodno priložnost, da sem nekatere izmed njih po tolmaču pridobil za prejem svetega krsta. In čeprav je to ljudstvo po naravi zelo vraževerno in privrženo češčenju svojih umrlih prednikov, se je v času dveh let mojega bivanja v Mackinacu po navdihu Božje milosti več kot štirideset poganov pridružilo Božji Cerkvi, potem ko sem jih dovolj poučil v krščanskem nauku in utrdil v krščansko-katoliški veri. To je bil začetek mojega spreobračanja divjakov k sveti veri.
Končno dobi dovoljenje za odhod v indijanski misijon
V začetku jeseni 1845 je prišel detroitski škof Peter Pavel Lcfcvre v Mackinac obiskat vernike svoje škofije. Številnim otrokom in odraslim je podelil sveto birmo. Dva dni se je zadržal v Mackinacu in mi da) pisno dovoljenje, da grem v misijon v La Point*' ob Gornjem jezeru k častitemu gospodu Lrideriku Baragu.
Pripravil setu vse potrebno za pot in čez nekaj dni, meseca septembra 1845, zapustil Mackinac. Tja sem se peljal s parnikom, kakor da bi letel čez Michigansko jezero. Ko sem srečno napravil 300 milj. sem prišel v mesto Sault Ste. Maric,*^ ki je štelo takrat komaj dvajset hiš. Lam sem prenoči) iti naslednje jutro so sc l judje zbrali v
25Vi/virniktiAnsc 26 V izvirniku "Oldtipwo" Danes najpogosteje i/ra/.i so()jibwa. Ojihwe in Ojihway (slov Očipve)
SKRIII/AKI.ADI KOLI URNIi DLDIŠČtNL
Rast 3-4 / 2006
cerkvi, kjer sem maševat. Po maši sem imet francosko pridigo, ki jo je pobožno ljudstvo pazljivo postušato in jo sprejemato voljnega srca.
Ostanek poti k svojemu cilju sem nadaljeval na trgovski ladji, s katero sem prekoračil Gornje jezero, in po skoraj dvanajstih dnevih prispel v misijon gospoda Baraga, imenovan L'Anse.^ On sam ga je ustanovit teta t844 in je zdaj živet v njem s svojimi Očipve-tndijanci,-'' ki jih je sam spreobrni) k .vvc// veri. Gospod Baraga je posvetit svoje deto severnoameriškim misijonom med Indijanci enajst tet pred mano, in to detoma med rodom Otava deloma Očipve. V svojem misijonu je dal zgraditi prostorno vas, v kateri je takrat prebivato trideset indijanskih družin, ki so se vse spreobrnite iz poganstva h katotiški veri in stužite Bogu s čisto vestjo in vesetim srcem.
Opis potovanja z Baragom in tndijanci
Tri dni sem preživet v misijonu gospoda Baraga in z.eto me je prevzeta pobožnost njegovih duhovnih gozdnih prebivalcev, nato pa sem se spet napoti) po svoji poti čez vetik zativ ob izviru Gornjega jezera.
Potovali smo skupaj, jaz, Baraga in šest indijanskih veslačev na dveh indijanskih ladjicah iz lubja. Nemalokrat nam je grozila očitna smrtna nevarnost. Naravnost nemogoče si je predstavljati, kako neustrašene narave so Indijanci in kako spretni so v vestanju in krmarjenju. Ladjica se je začeta že potapljati. le preprosta drevesna skorja je še točevata njeno dno od vrtinčastih voda in bita je skoraj do vrha polna vode. Vendar se niso bali ničesar, pogumno in vztrajno so zajemati vodo iz ladjice, skakati, se smejati, peli in naskakovali jezero ter se z golimi vesti borili z. valovi in jih gnali v globine. Človeku seje zdeto, kakor da se hočejo bojevati z oživtjenimi vodnimi vatovi. Vsakogar, pa najsi je bil še tako boječ, so morale te junaške indijanske šale osvoboditi strahu. Čez dan smo ptuti, zvečer po sončnem zahodu pa, ko je tuč že pojenjata, smo si utrujeni in mokri do kože privoščili nekaj počitka ter se okrepčali. Krenili smo k obali in se, kakor imajo tndijanci navado, utaborili v težko dostopnih, nekoliko vzvišenih krajih sredi drevja in goščavja. tndijanci so prižgali ogenj in posušiti od vatov in dežja premočeno obteko. Ko smo zakuriti, so začeti pripravljati večerjo za zmagovite tovariše. Pripravljeno so že imeti moko in drug živež, ki so ga dobiti v tfAnsu. Kuhali so pa takote: Ko se je ogenj dovotj razgoret, so okrog njega v zemljo zabili štiri dolge kote in jih zgoraj povezali z vrvmi iz cedrovine. Z enako vezjo so pričvrstiti tudi kottič, v katerem so nad ptameni zavreti vodo. Potem je indijanski kuhar vzet vrečo moke, ztil vanjo nekoliko vode in jo pomešano z vodo z rokami zgnete) v testo, iz katerega je potem izobtikoval podotgovatc svaljke. Ko je svinjsko meso že vrelo, je vrgel v lonec lepo oluptjen krompir in nato še svaljke, da se je potem vse skupaj kuhato naprej, tz testa, ki je ostato v vreči, je naš kuhar napravi) hlebčke in jih speket na žarečem oglju. Ko je bita tako večerja pripravtjena, so tndijanci razprostrli po tteh šotorsko krito in postaviti nanj vilice in žlice, ki so jih imeti samo dva para, in sicer za mene in za gospoda Baraga. Posadili so naju na tla in postavili hrano v kositrno posodo, ki so jo sicer uporabljali za črpanje vode iz tadjice. Postregti so nama tudi z gozdnim čajem v ptočevinastem tončku skupaj z indijanskim stadkorjem in pravkar
27 Dobesedno: tekoče/tlravil«
pečenimi podpepelniki. Čaj ali, kakor mu pravijo Indijanci, "mochkiki-wabo'^^ uporabijajo v Severni Ameriki kakor kavo. V gozdnih pokrajinah poznajo več kakor sto vrst čaja iz raziičnih koreninic in rastlinskih listov in vsak ima svoje posebno indijansko ime. Zelo so okusni za pitje in koristni za zdravje; nikoli pa ga ne popijejo toliko, da bi škodil zdravju.
Ko sva končala z večerjo, so si tudi veslači privoščili svoje okrepčilo. Kot pravi kristjani, ki se ponašajo samo z Božjim imenom, so pred jedjo napravili znamenje križa. Vsak od njih je stoje ali sede pod vejami dreves z zobmi trgal svojo skorjico kruha, slanino ali druge jestvine, ki jih je držal v roki, ter se v svojem srcu zahvaljeval Bogu. Ko se je približala noč, so Indijanci postavili šotore za nočni počitek tam, kjer smo sc mudili. Šotore pa so postavili takole: štiri drogove, ki so stali poševno, so pričvrstili v zemljo in jih na vrhu zvezali z vrvmi, tako da je srednji drog podpiral ostale. Na vrh so položili šotorsko krilo, ki so ga na vseh straneh napeli navzdol in pričvrstili z lesenimi količki. Prtl jaga nam je služila za blazine, obleka za pokrivalo. Drugi dan zjutraj smo nadaljevali pot in s čolnoma, ki smo ju nosili s seboj, prekoračili več rek. Ko smo se prepeljali na drugo stran neke reke, smo zagledali obrežje in morali naprej več milj prehoditi peš. Bile pa so do La Pointa štiri takšne tovorne milje, ki jim po francosko pravijo "les portages". V takšnih okoliščinah je nekaj Indijancev na plečih nosilo oba čolna, ki sta poprej nosila nas preko valov. Drugi so nosili prtljago, ki smo jo imeli s seboj za vsakdanjo rabo.
Iruučiškunsknrcvijul.uEukstinuulc rinumcutimissionitrancusuatics kazalom. kjer je označeno Skolovo poročilo
2XVsvojemprvcmpismu. 4 julija 1X46. Berieltle 20(1X46). str (-5.navaja kol datum prihoda 4nktolier 1X45, se pravi godovni dan sv I ran-čiška Asiškega Kateri datum je pra-vilen'tilede na praznik sv Irančiška ni mogoče.da hinjegovduhovni sin kasneje na pravidatum pozabili.oktober zvečer je pač točnejša datacija tistega, kar je sieer praznoval naslednji dan. natrančiškovgod. kisemu je zdel pač bol j pomemben, zato ga navaja v pismu in ga šele kasneje precizira kot3 oktober
SKRIII/.AKI.ADI KUEHIRNE DEDIŠČINE Rast 3-4 / 2006
LA PALKSTtNA
k kB HtMANENT! MMStONt EHANtESCANE






- ^ —
.....*
,	C.
V La Pointu
Kasno zvečer 3. oktobra 1845 sem v družbi častitega gospoda Baraga poln veselja in tolažbe priplul-" v zaželeni misijon La Pointc ob Cornjem jezeru. Da sem prispel v ta misijon, mi je, kakor ponižno upam, naklonila Božja previdnost, zato da bi s pomočjo njegove milosti jaz. kot suha trstika pripeljal v naročje Božje Cerkve pogane, ki mi jih je njegova Božja dobrota po naklonjenosti svoje milosti blagohotno poklonila v spreobrnjenje, in da bi hkrati po obilju nje-
Oton Skob !'()k()ČI!()()MISI.I()NSklM [Ibl.tJVSbVt.kNtAMBKIk!
29 V objavi i/virnika 1850
30 [)aiics(ira!idkapidsHnragovaprva postojanknjc bila dejansko Arhrc Croehe (18.31-1833) in .Selc nato (irand KivcrValcy.sc pravitirandka-pids(l833-l835).Celotno Baragovo inisijonskodclovanjcdopriltodavla l'ointc jc trajalo Štiri leta.
31 kakor poroča Skola v svojem prvem pisnm.4. julija 1840. Hcrichtc 20(1840). str 0$. je Baraga sprva nameraval.da hi oba/ivelavlAnsu
SkKIII/Akl,AI)l KU!.i'unNt:i)i:niAčiNi: kast 3-4/2000
gove dobrote tiste, ki so že prej sprejeli vero. opogumi) in jih okrepil v dobrih delih, da ne omagajo na poti zveličanja.
Ko me je utmjctiega od poti tiekoliko okrepčal nočni počitek, so prišli zjutraj. takoj ko se je zdatiilo. številni prebivalci La Pointa k meni in se zbrali okrog moje sobe, mi po indijanskem običaju v znamenje veselja iti dobrohotnosti segali v roko ter me veselo pozdravljali s svojim običajnim prazničnim izrazom "bon jour", to je, dober dan. Potem so me kleče prosili, da jih blagoslovim. Ko sem jim srčno rad podelil blagoslov, setu se jim. polti hvaležnosti in veselja, zahvalil. "Čim zvesteje se boste držali mojih besed." sem jim rekel, "toliko bolj se bom trudil za vas in za blagot vaših duš." lakoj ko so mi izginili izpred oči, so jih obkolili njihovi sovaščani in gozdni prebivalci, katerim so naznanili moj iti Baragov prihod. Kakor oni so tudi ti polni veselja vstopili v mojo hišo. me pozdravili in prosili za blagoslov. Tako sem vse dopoldne tistega dne prebil v pogovoru s svojimi novimi verniki iti v poslušanju njihovih odgovorov. Potem sem jih zadovoljne odpustil na njihove domove, 'lakoj zatem sem stopil v cerkev in pozdravil NajsvetejSe ter svojo novo čredo priporočil Bogu in njegovi milosti, ki me je v svoji previdnosti blagovolila privesti k njim.
O Baragu it) njegovi cerkvi v La Pointu
Preden povem kaj o cerkvici v La Poititu, hi rad omenil slavno misijonsko delo častitega gospoda Baraga, ki je že teta I 830"' priplul ua obalo Severne Amerike in odtlej neutrudno deluje med različnimi indijanskimi rodovi. Njegov prvi misijon je bil med Kanadčani v Are//;/ Grande Riviere.'" Potem ko je tam štiri leta uspešno deloval, ga je n jegov škof poslal v Arhrc Croche, k jer je ostal do leta 1835. Nato je ta misijon prepustil častitemu gospodu Pircu, da bi nadaljeval in pospeševal njegovo delo, Baraga pa sc je odpravil v La Pointc. Prebivalci tistega kraja so ga z veseljem sprejeli in v kratkem času je tu mnoge spreobrnil od poganstva k veri. Ondotni prebivalci so mu kmalu zgradili cerkev. Ker pa je bila, zgrajena iz. palic in ccdrovc skorje, premajhna in preozka, jo je dal gospod Baraga podreti in na prijetnem, nekoliko dvignjenem kraju zgraditi drugo, veliko večjo. Čeprav je bila lesena, je bila njena ometana notranjost podobna zgradbi iz kamna in cementa. Cerkev v La Pointu je dolga 50 in široka 30 čevljev. Ima lep in precej velik oltar s krasno sliko sv. Jožefa, ki jo je leta 1834 naslikal vešč ljubljanski slikar A/rr/e/ Langus. V cerkvi je štirideset klopi, na katerih verniki med Božjo službo klečijo in molijo. Klop blizu oltarja je namenjena šestini pevcem. Cerkev ima tudi kapelo za maševanje v zimskem času in poleg nje sobo za duhovnikovo stanovanjc. 'Po cerkev je postavil gospod Baraga leta 1841 Ko je končal z njeno gradnjo, je še dve leti ostal pri svoji čredici v La Poititu. Leta 1843 pa je obiskal L'Anse ter /;/;// tatu spreobrnil nekaj nevernikov. Potem je zapustil La Poitite ter ostal v svojem novem misijonu L'Anse, ki ga je sam ustanovil. Vendar je še i eJ/?o vsako leto obiskal svojo čredo v La Poititu in jo oskrbel z. zveličavnimi zakramenti. Meseca oktobra 1845 pa je gospod Baraga misijon v La Pointu izročil v mojo duhovno oskrbo, sam pa se je čez nekaj dni ponovno vrnil v svoj misijon v L Ansu."
Nape) sem torej vse svoje duševne moči, da bi zvesto služil novi skupnosti svojih vernikov. Trudil sem se, da bi bi) na najboljši možni način v korist njihovim dušam.
OtonSkola !'()K()Č]!.()() MISIJONSKEM l'll'.\si\IKNIA\tlltlKI
PAKTE SECOADA

Strani/objavljenega Skolovcga poročila.
SKItlll/AKIADI
KUIIIIKNIDIDIŠČINI
Kast3-4/2006
OpisLaPointa
La Pointe je kraj na prelepem otoku Gornjega jezera. dolgem 30 in širokem 8 milj. Imenuje se Otok apostolov, ker je v njegovi neposredni bližini še enajst manjših otokov, dolgih od dveh do šest milj. Pestrost lepe narave že na prvi pogled kakor neka neobičajna novost razveseli oči vseh in jih napolni z občudovanjem. Otok krasijo ljubki griči, na njem so gozdovi in divjine ter visoka drevesa, marsikatero izmed njih tudi po petdeset čevljev visoko. Med njimi se posebej odlikujejo smreka in brest, cedra pa prekaša vse drugo drevje. Ne sicer po velikosti, pač pa po vonjavi in obstojnosti le.se/ ter po lepoti listja. Na vsem otoku je komaj videti kakšno drugo drevo kakor cedro in zdi se, da rastejo in se razmnožujejo kakor drugod po svetu navadno grmovje in trnje.
Zemlja tega otoka ni preveč rodovitna, ker je peščena, vendar njena tla rodijo zelje, repo, čebulo in drugo sočivje in zelenjavo.
Gornje jezero je polno vseh vrst rib. Med posebno čislanimi vrstami so somi, ki jim pravijo tudi jesetri. Ti so povečini tri čevlje dolgi in zelo mastni. Ko jim izvlečejo drob, se pokaže njihova maščoba rdeče barve, ki vleče k rumeni, l a vrsta je najslastncjša od vseh vrst rib v tem jezeru. So pa tudi zelenike in postrvi in še nešteto drugih vrst velikih rib, množica rakov in školjk, od katerih vsaka ima svoje ime v indijanskem jeziku, nam pa so živali v teh krajih tako po videzu kakor po imenu povečini neznane. Gornje jezero je največje in najobširnejše vseli jezer Severne Amerike, tako da se obala na nasprotni strani kar skrije pogledu opazovalca z druge strani. Jezerska voda je zelo zdrava in tako čista in bistra, da je mogoče od zgoraj štiri čevlje v globino jasno videti iglo, ki jo je kdo vrgel vanj.
Klima te dežele je na splošno zelo mrzla. Njen zrak je svež iti zdrav. Zimski mraz se začne navadno z mesecem novembrom in se potegne globoko v mesec april. Pade šest čevljev snega iti mraz je tako oster in močan, da posebno ob severnem vetru prodre do kosti in obisti. Preden gre človek na pot in prestopi hišni prag, mora, če sc hoče izogniti pogubnim posledicam mraza, zaviti svoj obraz v ruto ali šal Urez tega ga bodo kmalu strašno zabolela ušesa in to je razlog, da tam ljudje pogosto izgubijo sluh.
Gornje jezero jc zamrznjeno do konca aprila, a že sredi meseca sc nihče več ne upa hoditi po ledeni površini zaradi strahu, da se ne bi udrla. Od začetka maja ni več snega in tisto leto se več ne primeri, da bi ponovno zapadel kakor v različnih drugih deželah. Temperatura zraka v Severni Ameriki je dokaj stanovitna in ne podlega pogostim menjavam.
Vročina in števitni požari
Kakor je oster zimski mraz, so hude tudi poletne vročine. Zgodi sc, da gre človek od doma in napravi komaj deset korakov, ko ga že po vsem telesu oblije znoj, in to tako obilen, kakor da bi ga kdo polil s toplo vodo. Poletna vročina na tem otoku je včasih tako huda, da se zaradi nje vžgejo gozdovi in pride v divjini večkrat do velikih požarov. Meseca julija 1846 je zaradi vročega sonca nastal tolikšen gozdni požar, da se je ogenj, ki je sicer divjal skoraj miljo daleč od cerkve sv. Jožeta v La Pointu. zaradi vetra polagoma približat cerkvi, tako da je manjkalo samo še sto korakov, da je ne bi požrli plameni. Čeprav so tamkajšnji prebivalci že večji de) dneva sekali drevje in ga ruvali z rokami ter v vrčih prinašali vodo, vendar niso mogli kaj
32 l/ra/"pt)tl/cmski"vctrovi priča« Škotovi klasični i/.ohra/Jii. ki si jo je pridobil v novomeški gimna/iji t) pod/cinskih vetrovih, ki povzročajo potrese,piše Seneeavšesti knjigi dela Quacstionesnatura)cs. Hamilton Nelson Ross, avtor knjige La Pointe-Village Outpost. Ann Arhor 1960, na str lltlnašeganiisijonarjavšaliiine-nuje"Skollaolnndergroundwind lame".
33 NasploSnoje imel Skolao prebivalcih La 1'ointaholj slabo mnenje Spreobrnjenja so redka, pravi. "Lelo gospod Baraga. katerega nadnaravni darovi strahu Božjega, umnosti in vednosti so splošno znani, je odkritosrčno priznal, da je težko delo pripeljati na pot spreobrnjenja te divje barbare, ki vztrajajo, kot sc zdi. v svoji zakrknjenosti Pire je imel o njih precej boljše mnenje, za Skolo pa se njihovo življenje "prav nič ne razlikuje od življenja brezumnih živali.saj sc ravnajo samopoinstinktu Užitki, ples. požrtije, kričanje in ukanjc.toje njihovo stalno početje." J ako Skola v drugem pismu, ) septembra IK46, Bcrichtc 20 (IH46), str. 75-76.
SKRIII/AKLADI KULUIRNininiŠČINI Rast 3^t / 2006
prida doseči, dokler niso prišli na pomoč krajevni trgovci s služinčadjo in polnimi čebri vode. Srečno so pogasili požar, čeprav seje pod pepelom še vedno kadilo. Možje so še dve noči čuli in pazili, da se ne bi ogenj ponovno razplamtel.
Skoraj vsako leto se v divjih gozdnih krajih na nasprotni strani obale, ki jo obliva Gornje jezero, zaradi sončne vročine vnamejo veliki požari, tako obširni, da njihovi plameni požrejo včasih tudi številne koče poganov in se širi ogenj ves mesec julij v ravni črti vse do otoka La Pointe. V njegovem dimu sonce tako zbledi, da ga je, zagrnjenega od teme, komaj še mogoče videti Povečini zanetijo ogenj suhi štori podrtih smrek, polniti smole iti prahu, posušenega od sončne vročine.
Strašni vetrovi
Marca in aprila ter oktobra in novembra so v La Pointu zelo hudi vetrovi. Njihov silni piš včasih izruje v gozdovih drevesa s korenino vred ter meče na tla strehe s hiš in indijanskih koč. Naval vetrov z nič manjšo močjo ne stresa hiš, kakor mečejo ladjo sem ter tja morski valovi. V La Pointu so tudi "podzemski" vetrovi,^ ki v globokem miru nenadoma privihrajo z. zemlje in skušajo vse predmete pred sabo porušiti in zvrtinčiti v zrak. Severni vetrovi, pomešani z dežjem, točo, bliski in strašnim grmenjem, so tako hudi, da grozijo, da bodo s svojo močjo pometali oh tla ljudi in živali, prevrnili hiše in razbili okenska stekla. Severni veter sploh pogosto razburka Gornje jezero z divjimi viharji.
Tudi jaz. sem bil včasih na svojih potovanjih čez jezero izpostavljen očitni življenjski nevarnosti. Velikokrat se namreč zgodi, da razburkani jezerski valovi nevarno premetavajo kakih dvajset čevljev dolge in štiri čevlje široke čolne, v kakršnih setu se vozil čez divje valove, in grozijo, da jih bodo treščile ob obalne čeri. Prav tako se zgodi, da narasli jezerski valovi dvignejo čoln v višino in ga potem, kakor da bi padel s strehe, spet pogreznejo v vodo. Vendar me je teh in veliko drugih nevarnosti obvarovala Hožja dobrota, ki ji edini dolgujemo večno čast in hvalo.
Otoški prebivalci"
Prebivalci otoka so Kanadčani, Polindijanci in Indijanci domorodci. Vendar takrat v svojem misijonu nisem imel nobenega pravega Kanadčana, ampak samo može, ki so bili po rodu sicer iz Kanade, a so se poročili z Indijankami in se zato njihovi otroci imenujejo Polindijanci (/7?e.V/c'/). Na koncu omenjeni prebivalci tega otoka so Indijanci, po rodu svojih prednikov pravi domačini, prvotni gozdni prebivalci Novega sveta ali Zahodne Indije. Vseh otoških prebivalcev je okrog štiristo. Delajo kot najemniki pri uglednejših krajevnih trgovcih, ki vsakdanji trud svojih delavcev plačujejo večinoma z dnevno plačo in s tem, da jih oskrbujejo z življenjskimi potrebščinami. Naloga delavcev je, da spravlja jo z ladij v skladišče trgovske pošiljke in prtljago, ki so jo pripeljali iz. drugih krajev, da sekajo drva v gozdu in ga dovažajo na vleki, občasno tudi prodajajo manjše, vsakdanje stvari, da gradijo hiše in opravljajo podobna druga dela. Drugi prebivalci se bavijo z ribolovom in s tem, da ribe, nasoljene v sodih, prodajajo trgovcem. Ker so bili dninarji pred leti le redko plačani pravično in po zaslugi, ampak so jih trgovci oskrbovali le s hrano, so mnogi od njih odšli v Ontonagon in v kraje z druge strani
Oton Škota !'OHOČ'U,OOMIS!.!ONSKIM D!:i,uvs):vi;i<N]AMi:niKi
34Vi/virnikti:"()tctiipitn:"namcsto
'Otdnpwe"(i/g."Otsipuc')
35 !'red liturgično tthnovo drugega vatikanskega koncila je hd običaj, da je dttltovnik pred glavno nedeljsko inaSovspotnin na sveti krst/hlago-siovljeno vodo pokropil ljudstvo.
36 V i/virniku: "hora lioea" Mogoče hi bilo prevesti "oh uri prvega mraka", vendar so bile večernice zgodaj popoldne
SKRItl/.AKIAtH Kiii.muNiDi.ni.SriNi kast 3-4 / 2006
otoka, da hi se tam udinjati drugitn gospodarjem. !b preseljevanje je povzročilo, da se je krajevno prebivalstvo zelo zmanjšalo, tako da so ostale številne hiše brez stanovalcev in so čisto opustele.
Opis bogoslužnega reda
Ko sem se naselil v La Pointu, setn se najprej osredotočil na red. ki se ga bom držal, da bom čim bolj učinkovito stregel duhovnim potrebam svojih vernikov. Napravil sem si naslednji dnevni red: vsako jutro ob zori sem najprej opravil svoje običajne molitve in potem z zvonjenjem sklical ljudi v cerkev. Ko so bili vsi zbrani, sem vpričo njih zmolil jutranjo molitev in litanije presvetega Imena Jezusovega iz knjižice pobožnih napevov, ki jo je napisal prečastiti gospod Baraga v indijanskem jeziku, imenovanem ()tchipwe (izgovori Očipve)." Takoj nato so začeli moji mladi mestici, ki so vsak dan prišli k meni v soho, da hi jih vadil v petju, iz svojih indijanskih knjižic pobožno peti Božje hvalnice, iti to s tako zvonkim, blagim, gibkim, naravnim in v vsakem pogledu pravilnim glasom, kakršnega bi komaj lahko pričakoval od tega divjega ljudstva. Verniki so z veliko vnetno obiskovali cerkev, saj so besede in glas pevcev navdajale njihova srca in čutila z duhovno tolažbo.
Pestili, ki jih je bilo okrog sedemdeset, so govorile o Gospodovem rojstvu, o češčenju najsvetejše Evharistije, o Gospodovem trpljenju, o slavi preblaženc Device Marije in sv. Jožefa, o kreposti zmernosti, o strahu pred glavnimi grehi in tako dalje. Bila je to zelo učinkovita snov, ki je srca vernih oblikovala v pobožnosti. Takoj po petju setn imel mašo. Pri maši sem imel vsak dan dva dečka, ki sta mi ministrirala, in še štiri druge, ki so se pri ministriranju izmenjavali. Izmed ljudi jih je prišlo vsak dati v cerkev dvajset ali več obojega spola. Med mašo so z zvonkim glasom z veliko pobožnostjo in z duhom, dvignjenim k Bogu, molili skrivnosti svetega rožnega venca v čast blažene Device Marije. Med mašo v nedeljah dopoldne ob desetih so peli tudi Kanadčani, ki odlično obvladajo koral. Po običajnem kropljenju z blagoslovljeno vodo," potem ko setn zapel "Pokropi me ...", so zapeli slovesni "Kyrie eleison ...". Po pridigi v francoščini, ko se je maša končala in so Kanadčani odšli na svoje domove, setn začel tudi ostalemu ljudstvu. Indijancem iti mesticem, razlagati Božjo besedo v francoščini, stavek za stavkom. Vse, kar setn povedal, je moj dobri tolmač Anton Gauditi, ki mi je stal nasproti, razložil pobožnemu ljudstvu v njihovem, indijanskem jeziku. V popoldanskem času ob nedeljah se je krščansko ljudstvo ob določeni uri"' spet zbralo v cerkvi in peli smo večernice v indijanskem jeziku. Bila sta dva zbora. Prvega so sestavljali Kanadčani, ki so peli koral, drugega pa mestici, ki so vsako jutro pred mašo peli z menoj v cerkvi. Veselo smo sc izmenjavali pri petju v Božjo slavo in z resnim, razločnim in blagim glasom melodično peli. Sladka melodija duhovnega petja in mila pestrost glasov je srca poslušalcev naravnost trgala od čuti) iti jih polne srčne tolažbe pritegovala k slavi njihovega Stvarnika. Tudi med večernicami so štirje dečki, oblečeni v belo in rdeče, kot strežniki stali z obeh strani duhovnika iti mu stregli s kadilom. Takoj po večernicah setu izpostavil Najsvetejše. Zapel sem "V zakramentu v.sc.svc/o.sV/..." iti dal blagoslov. Potem setu imel pridigo za Kanadčane. V obliki krščanskega nauka setn jim govoril o veri, grehih, krepostih in tako naprej. Ko sem govor končal, sem skušal po svojih zmožnostih z Božjo pomočjo in s sodelovanjem tolmača
Oton Škota ]'()K()ČH()()MIS!.!()NSklM Dll.tJVSUVkRNtAMiRIkl
37 [lejansku se je začel truditi šele zdaj. V prvem pismu. 4 julija 1X46. Heriehte20(IX46). str. 69. pravi: "Indijansko 3c ne/nam. ker sem prejšnje leto/c povsem i/guhit upanje na indijanske misi jone, tu pa/c začenjam nekrtliko govoriti indijansk(e ker mi je zagotovljeno, daostanem v indijanskih misijonih"
Krištol/.upci:l'OKIKI!l'OI()NA
SKOI.I
SKRIII/AKIADI
kUIH!KNi:i)ll)IŠk'INI
Rast 3-4 / 2006
dati pouk v krščanskem naukti tudi indijanskenni Ijtidstvu. Ob zapovedanih praznikih je vel jal etiak bogoslužtii red. le brez kropljenja z blagoslovl jeno vodo.
Uči se jezika
Nadvse sem se trttdil.^da hi se naučil težkega itidijanskega jezika Očipve. Moj tolmač tni je bil pri učenju v veliko pomoč, trikrat na teden je prišel k metli, mi razlagal duha jezika in me s posameznimi besedami in kratkimi stavki polagoma pripravil do tega. da sem ga vedno jasneje umeval. V stalnem pogovoru s krščanskimi Indijanci, ki sem jim želel dati zveličavno pomoč, in z lastno pridnostjo in marljivostjo sem postal toliko vešč jezika, da sem jim že po nekaj letih lahko pridigal sam in jim brez pomoči kakega tolmača delil druga zveličavna zdravila.

Lidija Markelj
MAREC
Amlrejtt Milavec im razstavi vŠpeli-čcvihiSivCrnomljn
KRONIKA
Marcc-aprit 2006
I..HJBIJANA. I. marca V Daktarijujeprrtektil literarni večer, naktttereni sta sc predstavila pestiik.losip()stiizljuhlj;tne in pesnica Stankallrastelj iz I eskovca pri Krškem, rlobitniea nagrade /a knjižtii prvenec leta 2005.
BRIŽIGk? 2. marca V Knjižnici je bil pogovor« knjigi Nicholasa Bvansa Šepetati konjem.
NOVOMI S kO. 2. mttrcti t'cti koncert glashcncgaahotimrtjaje v Kulturnem eentrn .htneza I rdiite oblikovttl zanimiv ansambel Kvartet kitar Alepli. v katerem igra tudi novmneška glasbenica Klara komljanovič.
('RNOMkl..l.3.m;tre;i Življenjeje lepojenaslovprvesatnostojneraz-stavc slik na stekla domače ljubiteljske slikarke Andreje Milavce, ki so jo odprli v Špeličevi tiiši. Dogodek je s petjem obogatila Marija Jerčič.
GRADAG.3.marea (iledtiliščePrečmijevKulturnem domu uprizorilo krmiedijo I raneija 1'lnta Dober dan. Potusvili so jo tndi v Kulturnem domu Bučka. vDomu kulture Novo mesto. vKulturncm domu Soteska. Kulturnem domu Metlika in Kulturnem domu .tožeta Mihelčiča Semič.
IIR()VA('A.3.tnarea NaŠkrahčevidomačijisopredstaviliknjigtrDarje Korez Korenčan Drtižinske vezi slovenskih glasbenikov, sledilo je srečanje z glasbeno družino Grafenauer.
NOVOMI SIO.l. marca Petkovvečerpodkavarnolratnikjeoblikoval kantavtorlomažDomicelj.
Sl MK'. 3. marca V lahorski hiši sta nastopila mlada glasbenika, violinist Matija Krečič in pianist Gašper Banovec, ter predstavila svoj glasbeni prvenec Venčki, izvirne priredbe ljudskih pesmi z vseh koncev Slovenije.
KRŠKO. 4. marca Oh dnevu žcna jc bil koncert Posavskega okteta, zbora Prepelic in gosti v Dvorani v parku. V Gchchkaku Mladinskega centra jchil tematski vcčcrNajboljši kitaristi sveta.
MIH.JAVA. 4. marca tradicionalnega 13. pohodapo.lurčičcvi poti od Višnje Gore do Muljave se je udeležilo več kot tri tisoč pohodnikov. Slavnostni govornik zaključne prireditve je bil pisatelj in pedagog Dušan Mere. Nastopil je Janez Škol s skupino Oompc ter ansambel Krjavelj.
NOVO MI.SIO. 4. marca V klubu l.okalPatriotje bil koncert skupine Puppctz z gostujočo skupino One Mntch kor My l Aistcncc.
1'ODIIIRN. 4. marca Gledališka skupina KI) Otočcc jc v Kulturnem domu gostovala s komedijo Poročil se bom s svojo ženo. Predstavr) so ponoviti tttdi v Ktilturnem eetitru Janeza I rdine. v Kulturnem domu Soteska, v Kulturni dvorani Sevnica in v Kulturnem domu Šmarjcta.
SBMIG.4. marca KDJalcnizNotranjihGoricscjcvKuhurncmdomu prcdstavilozalko—komedijo Klinika kozarcky.
SliVNIGA. 4. marca Po novem leti je naslov predstave, s katero so v Kulturni dvorani nastopili igralci Gledališke skupine Geglis iz Krmelja.
SIHDINKG.d.marca GlcdališkaskupinaKDStudcnccjcvKulturncm domu zaigrala komedijo Vinka Mddcrndorfcrja Na kmetih.
ŠI N I RGPI.RI.4. marca VKulturncmdomuscjcprcdstaviladomača gledališka skupina z igro I rehanjke Ane Rokvič Greva lahko na morje? Rok-vičeva je prevzela tttdi režijo. Igro so ponovili še naslednji teden.
KRŠKO. h. marca /a dan žena je v Gcbclna'ku Mladinskega centra nastopil Big band Krško pod vodstvom Aleša Suše. Nastopili sta vokalistki ladeja Molan in l eja 1'rihac.
MI II IKA. 7. marca VKtilttirnemrlmnusopriprtiviliprireditevPesem in ghtsbtt ztt dttn žena z (iorjanskinut rožama, tamhuraško skupino Klasje iz Novega mesta in konijcmGašpcričcm.
NOVOMBSIt). 7. marca V okviru Klapc. ciklusa lllmov po izhom Mttrkal). sije bilo vkhibttkokalPatrmt mogoče ogledati lilm Vročica.
PRBGNA. 7. nutrca V počastitev dneva žena je KI) Prečna, likovna
Kolokvijav Krškem so sc kot gostje tideležili tudi krški župan [ rane Ho-govič.ViktorŽ.akelj in akademik Jože Toporišič
KRONIKA Rast 3-4 / 2006
skupina Lukna povabila na slikarsko razstavo v Pristavo Lukna. X deli so se predstavili Cvetka Kočijaš. Marjana Dobovšek. Boris Udovič, Marija Kočijaš in Ivanka Kristan. Večer so polepšali ljudski pevei Vaški zvon s Prečne.
BKli/.ICI .S. ntarea PodrcžiscrskimvodstvomLditcKrošcIjcdrnmska sekcija Vašktt seetut Kt II) Slavček Velika dolina v Prosvetnem domu zaigrala komedijo Moža je zatajila. S predstavo so se predstavili tudi v Mladinskem centru Brežice, v Pišecah in v Artičah.
NOVO MLSK), S. marca V klubu LokalPatriot je bilo mogoče prisluhniti predavanju Polonc Tratnik in Maje Murnik o festivalu sodobne umetnosti, ki je lani potekal vnekdanjičrevarni v Ljubljani.
BRLŽ.ICL. 9. ittarea- V Posavskem muzeju st) predstavili knjigo dr. Dušana Nečaka in dr. Boža Repeta Prelom 1914 191 S. Svet in Slovenci v prvi svetovni vojni.
CLRKLJL OB KRKI. 9. marca - V oddelku Knjižnice Brežice je bila na ogled predstava Poučna zabava z (icronimom Stiltonom.
ČRNOMLLJ. 9. marca - v Galeriji Mladinskega centra Bit so odprti fotografsko razstavo Astrofotografija Matjaža Puglja iz Novega mesta.
KOČI.Vili. 9. marca V l ikovnem salonu Kočevje so odprli razstavo Boji za severno mejo I9IR 1919, ki jo jc predstavil njen avtor Albin Mikttlič.
KOS TANJI .VICA, 9. marca V izposojevališču Valvasorjeve knjižnice je bila na ogled monodrama l.ovro fontan, ko je prvič razvil slovensko zastavo. Po besedilu Matjaža Kmecla jo je uprizori) igralec Anatol Štern.
KRŠKO. 9. marca - Krajevna skupnost Krško, Valvasorjeva knjižnica Krško in Valvasorjev raziskovalni center Krško so v Dvorani v parku pripravili kolokvij Vloga in pomcn"krških"protcstaittov.
NOVO MLS K). 9. marca V Kulturncmccntru Janeza Trdinejebilana ogled komedija Roba Beckerja Jamski človek, ki jo jc zaigral Uroš Locurst.
TRT.BN.il. 9. marca V Kulturnem dontu je s predstavo za otroke V deželi famzaratn gostovala Andreja Zupančič.
ČRNC, K), marca KUD Odskočna deska iz Črnca je v ateljeju Vladke Sttmrek pripravila literarno klcpctalnico s pesnico iit slikarko Bredo Vidcnič Ktiplenik. Udeležence dogodka Še sem v besedi in barvi... je navdušil tudi glasbeni nastop Alenke lljaš in Mateje Avšič.
KRMUI J. 10. marca - V Domu svobode je potekalo območno srečanje otroških lutkovnih skupin občine Sevnica.
KRŠKO. It), marca - llmeljska princesa je naslov operete Radovana (iobca. kije bila tta ogled v Kulturnem donm.
NOVO MI.S JO, X). marca Dolenjski muzej in Rimsko-ncmški centralni muzej iz Maittza sta s podpisom listine o sodelovanju potrdila dolgoletno uspešno sodelovanje pri ohranjanju dragocene prazgodovinske dediščine. Novo mesto je občinski svet dan prej proglasi) za mesto situl. - Petkov večer pod kavarno Tratnik je gostil Tonija Gašpcriča in duo Janeza Doltarja.
SLNOVO, K), marca - X glasbeno-plesnim dogodkom Modra ptica in razstavo likovnih izdelkov učencev je OŠ 14. divizije Senovo zbirala denar za sodobnejšo šolo.
SLVNICA, K), marcu KUD franjuStiplovškaizGimnazijc Brežicejc v Kulturni dvorani gostovalo z. gledališko predstavo Hugcna Ionesca Plešasta pevka.
IRIBNJL. K), marca -Glasbena šola je povabila na glasbeni recital pozavnista Matevža Sile in pianista Zoltana Petra v avlo Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje. V Mercator centru je bita na ogled lutkovna predstava skladateljice, pravljičarke in pesnice Mire Voglar Deklica s culico.
BUČKA. I I. marcu-Oh dnevu žena in materinskem dnevu so v Kulturnem domu na prireditvi nastopili učenci podružnične šole Bučka, otroci iz vrtca Čebelice ter vokalno-instrumentalna skupina Roženkravt.
ČRNOMLLJ, 11. marca V KUD Laterna so odprli slikatsko-kiparsko razstavo članic in gostij KUD Laterna z naslovom Jo vidiš, ženo... - V Kulturnem domu je hi! jubilejni koncert moškega pevskega zbora Bcit Šopek Belokranjkam. Zbor. ki ga vodi Majda Veselič, je slavil četrt stoletja prepevanja. V goste so povabili mešani pevski zbor Pediatrične klinike iz I jubljanc dr. Bogdan Dcrkič, nastopil pa je tudi violinist Peter Jud ob klavirski spremljavi Andreja Kuniča.
KRONIKA Rast 3-4 / 2006
NOVO MLSTO, ]). marca - V klubu LokalPatriot je bil na ogled interaktivni Ulm Pcccripctijc čarovnice Hudibabc v izvedbi Burekteatra.
SLMIČ. I I. nutrca V taborski hiši so odprli fotografsko ra/stavo Anite Jamšek. V Kulturnem domu Jožeta Mihelčiča je z dramo Marijino oznanjenje gostovalo KI) dr. Janeza Lvangelista Kreka iz Sele.
Vid IK) GIRNIK. I I. marca Ob dnevu žena so mladi gasilci v gasilski dvorani pripravili kulturni program.
MIRNA Pl O. 12. marca KI) Mirna 1'eč je v Kulturnem domu premierno zaigralo veseloigro Dve vedri vode. ki jo je režirala Staša Vovk. S predstavo so gostovali še v Kulturnem domu na Dvom in v Metliki, še enkrat pa tudi na domačem odrti.
BRLŽK L. 14. marea Agencija za ločitve je naslov ljubezenske komedije Andreja Jelačina, ki sta jo v Prosvetnem domu zaigrala Nataša lič Ralijan in (iašper l ič.
NOVO MLS I O, 14. marca Glasbeni trio v sestavi Maja Bevc (vokal). Črt Remic (saksofon) in Tomaž Štular (kontrabas) je popestril otvoritev razstave grafik akademskega slikarja Poldeta Oblaka v Galeriji Krka. Umetnika je predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Preg) Kobe. Župan Mestne občine Novo mesto Boštjan Kovačič je v Kulturnem centru Janeza Trdine odprl razstavo National Gcographic Slovenija
100 izbranih lotograllj. Novomeško razstavo spremljajo tudi Ibtograllje zmagovalcev regijskega Nikonovega natečaja za osnovne in srednje šole fotografsko odkrivanje sveta. Dobitnik prve nagrade je Jure Kastelic iz OŠ Bršljin. druge in tretje pa Klara Avsenik iz OŠ Vavta vas in Črtomir Lipej iz OŠ Brežice. Dolenjski muzej je povabil na srečanje s pesnikom Tonetom Pavčkom, kije predstavil pesniško zbirko Starožitja. / gostom seje pogovarjala Ivana Tanko. V klubu l.okalPatriot so vrteli lllm tv serije Mimami Vice v sklopu Klape: ciklusa Ulma po izbit i Marka D.
BRLŽK 12 16. marca - Glasbena šola Brežice je pripravila koncert svetovnega samospeva, na katerem sta nastopila sopranistka Urška Arlič in tenorist Danilo Kostevšek ob klavirski spremljavi Margarete Grcgorinčič. Družinsko gledališče Kolenc je v Mladinskem centru zaigralo otroško predstavo Posebni ježek.
NOVO Ml ,STO, 16. marca Klub l.okalPatriot je pripravil literarni večer in pogovor Vesne Milek z avtorjema knjige Mustang Lenartom /ajeem in Majo Martino Merljak. V Knjigarni Mladinska knjiga je potekala knjižna čajanka Da bi lepe pestiti pel s predstavitvijo knjig pesmi za otroke in jtthilejne izdaje Gregorčičevih pestili. Kulturni center Janeza Trdine jc povabi! na lutkovno predstavo Bine Štampe Žmavc O kuri. ki je izmaknila pesem v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor.
KOCLV.IL. 16. marca V Šeškovcm domu je Rotarv klub organiziral dobrodelni koncert, nastopila sta hrvaška klapa Iortunal in tamburaška skupina 1'rifarski muzikanti.
LJUBLJANA, 16. marca V Tobačnem muzeju se je z izborom svojih slik pod naslovom Izseki predstavila mlada akademska slikarka Damjana Stopar iz. Sevnice.
SLVNIGA. 16. marea V Lckos Galeriji Ana jc bil literarni večer Kaplje besed članov literarne skupine Sev Društva Trg Sevnica.
TKLBNJL, 16. marca V Kulturnem domu je potekalo območno srečanje otroških gledaliških skupin, ki ga je strokovno spremljala Nana Milčinski.
BRLŽIGL. 17. marca - V Mladinskem centru so odprli fotografsko razstavo Mladojke Youneed.
KOČLVJL. 17. marca V Šeškovcm domu je potekalo območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov pod naslovom Pozdrav pomladi.
KRŠKO, 17. marca - V Čeheltfakti Mladinskega centra jc poteka! multimedijski performans Noli me tangcrc.
NOVO MLSTO. 17. marca - Gost Petkovega večera pod kavarno jc bil igralec Andrej Rozman Roza.
Sl .NOVO. 17. marca Plesni mozaik 2006 jc bil naslov srečanja plesnih skupin občine Krško, ki je potekalo v Domu 14. divizije. Nastop devetnajstih skupin jc strokovno spremljala Gordana Stefanovič Lrjavcc.
ŠLNT.H RNLJ. 17. marca Oh dnevu žena in materinskem dnevu so v
MAKUC
Nataša Kokol im svoji rn/stavivDo-IciijskcuiiruizcjuvNovein mestu
KRONIKA Kast 3-4 / 2006
OŠ pripravili prireditev laroža je zate.
ŠMAR.IBŠKI JOPI R IB 17. marea VZdraviliAčujehilo mogoče prisluhniti skupnemti koneertt) mešanih pevskih zborov Stanko 1'remrl iz Podtmnosa in Revo/ i/ Novega mesta.
BUČKA. IS. marea Dekliška pevska skttpina Mesečina je povabila na koneert v Kulturni dom. Nastopile so Se pevke skupine Platnen i/ Škocjana ter otroci i/vrtca in podružnične šole Bučka.
URNOMBBJ. IS. marea V Mladinskem kulturnem klubu so pripravili večer tematske glasbe: bas in boben.
NOVO MBS IO. IS. marea V klubu Društva upokojencev Novo mesto so se srečali literati literarne sekcije tiovotneškega upokojenskega društva in literati iz Kulturnega društva Žarek i/ Brežic. Vkhihul.okalPatriotje bil koneert skupine Bathcr z Reke.
SBNOVO. IS. marea ! olklorna skttpina DKD Svoboda je povabila na premierni letni koneert v Dom 14. divizije, kot gostje pa so nastopih člani KUD Mihovi! Krttšlini/Šcnkovca.
Ul RK I ..Ih OH KRKI. 19. marea Domače gasilsko društvo je pripravilo jubilejno 10. prireditev Korajža velja.
DOI .1 NI A VAS. 19. marca Dramska sekcija Veseli oder KI) Žarek Dolenja vasje povabila na premierno uprizoritev konicdijcA.TomažinaUcntci raj v gasilski dom. Predstavo so ponovili še konec meseca.
ORADBU.2B marca Na lestivaht avstrijskega Ulma Diagonale 2<)()6< sovl'estivalskempidgr;unuprikazalitudihhiiAvenčhavor;t Pridite.otroci novomeškega Ulmskega avtorja I ilipa Robarja Dorina.
NOVO MI S IO. 21. marca -V klubu BokalPatriot si je bilo mogoče v okviru Klape: cikla hlmov po izboru Marka D. ogledati lllm Serijski morilec.
ShVNIUA. 21. marca V Kulturni dvorani je potekalo območno srečanje otroških glcdtdiških skupin občine Sevnica 20()h.
URNOMBBJ. 23.. marca V Kulturnem domu je potekalo srečanje lutkovnih skupin Bele krajine.
NOVOMBSTO. 23. marca Dolenjski nmzej je povabit na odprtje razstave vzporcdnisvct.nk keramika Nataše Kokol. Avtorico in razstavo je predstavila Rene Rttsja. — Pevka Marija Jerele je popestrila srečtmje z upokojenim novinarjem in pisateljem Slavkom Doklom. V Knjigarni Mladinske knjige sc je z njim pogovarjala Katjuša Badovinac. V klubu I okalPatriot je bil koncert DMA v okviru abonmaja .la/zinty.
RIBNIUA. 23. marca- V galeriji Miklove hiše so na ogled postavili likovna dela MilatiaButmc.
Sl N( )V(). 23. tnarett N;t območnem srečanju otroških gledaliških skupin sta v Domu 14. divizije na Senovem nastopili gledališki skupini OŠ Raka in Senovo.
IBI.UI . 23. marca Domače Kulhnno-športnodmštvo jc pripravilo v gasilskem domu kulturno-družahno prireditev.
J RBBN.IH. 23. marea Kulturni dom I rebnje je bil gostitelj 5. območnega srečanja lutkovnih skupin občine Trebnje, ki ga je strokovno spremljala Renata Kaletnha iz Bjtthljttne. VKulturncmdomujchilanaoglcdmono-kotnedija Jamski človek v izvedbi Uroša Btirsta.
BI ANUA. 24. marca Pozdrav pomladi in materinskemu dnevu z besedo, glasbo in plesom so prireditev v Kulturni dvorani naslovili domači osnovnošolci.
BOŠ I AN.I. 24. marca V I VI) Partizan je gledališka skttpina KI) s Studenca gostovala z igro Vinka Moederndorlerja Na kmetih.
URNOMBBJ. 24. marca - V Mladinskem literarnem klubu je potekal literarni večer.
KRŠKO. 24. marca Na prvo samostojno pregledno razstavo ilustracij je v Ualcrijo Krško povabila l ina Brinovar. po rodu Senovčanka. ki pa živi in ustvarja v Mariboru. Razstavo in avtorico je predstavila Kat ja Ueglar. v kulturnem programu so nastopih učenci krške glasbene šole. V Kulturnem domu si je bilo mogoče ogledati komično opero Doti l'asquale v izvedbi SNU Opera in balet Bjubljana.
MIDI J K A, 24. marca - V Kulturnem domuje potekalo srečanje otroških gledaliških skupin Bele krajine, ki gaje strokovno sprcmljalaNanaMilčinski.
Marija SuSnik. avtorica knjige I ntegralska/hirka trdi generacij na Hi-/cljskcnt
KRONIKA Rast 3M / 2006
NOVOMLS I O. 24. marca Moški pevski zhoršniihcl. ki ga vodi Ibtie I ink. je povabil ita koncert oh 3()-lcttiici delovanja v Kulturni center Janeza Irdine. KotgostjenastopilansambelKontrabant. Pod kavarno I ratnik je Petkov večer potekal s I rancijem Kekom.
O I ()GLG. 24. marca - V OS je bil kotteert Starograjskih tantov iz (iričevja x gostujočim ženskitn tercetom Domina in kvartetom Drašički voščači. Otroci Petrovega vrtca so v župnijski dvorani v Šempetru za materinski dan povabili na prireditev.
SPMIČ, 24. marca Na krilih življenja je naslov pesniške zbirk Janje Vovko, ki so jo predstavili v taborski hiši.
IR/.IŠGL. 24. marca Na kultttrni prireditvi za tnaterinski dan st) v prostorih OŠ predstavili projekt Iz malega zraste veliko.
GRM6)ŠN.II6'I . 25. marca VOasilskcnt domu so pripravili prireditev ob praznovanju materinskega dtte.
6 RNOMI I J. 25. marca V KUD Laterna so odprli razstavo Jožice in Stojana /alrcda. V Mladinskem centru je bil jazz rock koncert.
DRA6iAI UŠ. 25. marca V Gasilskem domu so pripravili praznovanje materinskega dne.
KOGIiV.IL. 25. marca V Šcškovem domu je potekalo S. območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin, ki ga je strokovno spremljala Sitnona/.orc Ramovš.
LLSKOVLG PRI KRŠKLM. 25. marea V Jožetovi dvorani so odprli razstavo kvačkanih izdelkov Ivana llalca.
MI I LIKA. 25. marca V Kulturnem dttmu je bila prireditev ob materinskem dncvusKulturnim društvom lomašcvi.
NOVO Ml S i t). 25. marca Ples ali išče se I ily Marleti je naslov plesne predstave, ki so jo v Novem mestu premierno uprizorili plesalci Rosana I Irihar (korcogralinja in kostumogralinja). Sebastjan Starič. Siniša Uukinac. Gregor I uštek in Katarina Avhar.
PRI .I .l iS.II.. 25. marca Na turizmu Na vasi Kapš jc obletnico praznovalo KUDIormaviva.
SLMIG. 25. marca V Kulturnem domu Jožeta Mihelčiča so praznovali materinski dati.
ŠKOG.IAN. 25. marca OŠ I rana Metelka je ob materinskem dnevu pripravila prireditev Dan staršev.
I KLBN.IL. 25. marca V Kulturni dom so povabili na prireditev oh materinskem dnevu z glashetio-gledališko skupino OŠ I erda Vesela iz Šentvida in Andrejem ŠiPerjem.
MIRNA PPG. 26i. marca Moški pevski zbor Rožmarin je povabil na 2. samostojni koncert v Kulturni dom. Nastopili so še ženski pevski zbor Čebelice in Društvo harmonikarjev Mirna Peč ter domači osnovnošolci.
PIŠL6'L. 26). marca Dramska skupina Smeh tli greh KI) Orlica jev večnamenski dvorani zaigrala komedijo Bog nas varji mestne snahe.
RA/BOR. 26). marca KD Prežihov Vorane iz Jurkloštra je v Domu krajanov zaigralo komedijo/adrega nad zadrego.
NOVOMI.SIO.27. marca VKuhurncmccntruJanczalrdincsijchilo mogoče ogledati Molierovo komedijo Scapinove zvijače v izvedbi SN6i Dratnaizljubljatic. PonoGlisojošcnasIcdtijidan.
BRb/K'L. 2S. marca 6ilasbctia šola je pripravila koncert študentov petja Akademije za glasbo /agreb v dvorani šole.
NOVOMLS I ().2S. marca V klubu LokalPatriot je bil na ogled Ulm Ali režiserja M. Manna v okviru Klape: ciklusa llltnov po izboru Marka D.
SLVNIGA. 2S. tnarca V Kulttirni dvorani jc potekalo območno srečanje lolklornih skupin občine Sevnica.
6'LRKI JI ()B KRKI. 29. marca V telovadnici OŠ jc potekala območna revija otroških pevskih zborov pod naslovom Sijaj, sijaj sončcčc. Strokovno jo je spremljala Sonja Kascsnik.
NOVOMI.SK).29.marca Konccrtvokvimglasbcncgaahonmajajcv Kuhtirncmcctitru Jaticza I rdine oblikovttlJttanVasIc in argentinski vokalni kvartet Opus Onatro.
BRI/16 I .. 30. marca V Knjižnici so predstavili monogralijo avtorice Marije Sušnik I tnogralska zbirka treh generacij na Bizeljskem. / avtorico
Matevž. Ma/nik na svoji prvi samostojni ra/stMvivNovum mestu
KRONIKA Rast 3-4 / 2006
se je pogovarjala Alenka Černelič Krošelj.
MU! UKA, 30. marea- Nana Milčinski je strokovno spremljala srečanje otroških gledaliških skupin Bele krajine v Kulturnem domu.
NOVO Ml ,S I O. 30. marea Ženski pevski zbor Jasmin. ki ga vodi Marjana Dobovšek, je oh petletnici delovanja povabil na jubilejni koncert v avlo Kulturnega centra Janeza Trdine. Kot gost je nastopil Dolenjski oktet.
KAKA, 30. marea Pesem mladih sre 2000 je bil naslov območne revije otroških pevskih zborov, ki je potekata v OŠ Kaka. Strokovnojojc spremljala Sonja Kasesnik.
ŠMAKJLŠKL lOKI ICB. 30. marea - Družinski trio Novina je povabil na dobrodelni koncert v Zdravilišče.
KOS I AN.ILVICA. 3 I. marca — OŠ Jožeta Gorjupa jc povabila na dobrodelni koncert in izkupiček namenila posodobitvi šolske opreme.
MILI LIKA. 31. marea V športni dvorani OŠ je bil dobrodelni koncert Stopimo skupaj.
NOVO MLSTO. 3 I. marea - V Kulturnem centru Janeza Trdine jc potc-kalaohmočnarcvijaotroškihpcvskihzhorov. PodkavarnofratnikjcPctkov večer oblikovala folklorna in tambnraška skupina društva Kres.
KAZBOK, 3 I. marea - V župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika si je bilo mogoče ogledati pasijonske igre.
SLNOVO. 31. marea Branka Moškon jc strokovno spremljala srečanje folklornih skupin Posavja, ki je potekalo v Domu 14. divizije na Senovem.
SLVNICA, 31. marea - S coronkami od Posavja do Primorske čez Dolenjsko je bil naslov koncerta vokalne skupine Coronkc v Kulturni dvorani. Nastopili so glasbeni gostje iz treh slovenskih pokrajin.
STIČNA. 3 I. marca - V Slovenskem verskem muzeju so odprli slikarsko razstavo Iluminacije Mateja Mctlikoviča.
ŠMAKJLŠKL IOPLICI .31. marca Vgalcriji/draviliščasoodprli fotografsko razstavo Kapljica vode 2005. I fotografski ckstemporc Zdravilišča Šmarješke Toplice. Za glasbeni utrinek je poskrbela pianistka Katja Nosan.
CLKKL.ILOBKKKI. marca l etalska baza in KS Cerklje oh Krki sta svoje krajanke za dan žena razveselila s komedijo I .juhice prihajajo, ki je uprizorila gledališka skupina iz Brestanice.
ČKNOMI I J. marea - V avli Kulturnega doma se je s prvo samostojno razstavo predstavil slikar samouk Jože Kastelic z Blatnika pri Črnomlju.
KOČI VJL. marea — V l ikovnem salonu so odprli razstavo Društva ljubiteljev likovnega ustvarjanja Kočevje z naslovom O sebi. Otvoritev so popestrile članice Kluba literatov Kočevje Lavra Porenta. Ljubica Klun iti Živka Kotnac.
LJUBLJANA, marea Ljubljanska založba I dina je v bibliofilski zbirki Svit izdala pesniško zbirko Saše Vegri Onkraj sveta, ki jo je z grafikami opremila šcntjcrncjska slikarka in grallčarka Jožica Medle. Pri Založbi Modrijan je izšla kn jiga Kočevska, pusta in prazna avtorja dr. Mitje I erenca. ki na osnovi svoje doktorske disertacije piše o usodi nemškega jezikovnega otoka na Kočevskem Na mednarodni likovni razstavi Prekinjene zgodovine v Moderni galeriji seje med znanimi slovenskimi in tujimi umetniki predstavil tudi fotograf Borut Peterlin iz Novega mesta.
NOVO Ml,STO, marca Pri ljubljanski založbi *cfso v knjižni obliki izdali cikel barvnih fotograllj mladega novomeškega fotografa Boštjana Puclja, ki jih je posnel v okviru projekta Babi. V prostorih KUD Žumhcrak se je s prvo samostojno likovno razstavo predstavil novomeški ljubiteljski likovnik Matevž Mttznik.
SLVNICA, marea - V Lckos Galeriji Ana je bila na ogled razstava slik in nakita Sevničanke Jožice Udovč Krhcn. Na otvoritvi sta zapeli sestri Žarn iz Krškega.
BKLŽ.ICL, 30. marca Babice so znale z nitjo so članice KD Lihna iz Dolenje vasi naslovile delavnico in sc oh zaključku z razstavo kvačkanih in vezenih izdelkov predstavile v Posavskem muzeju.
SLVNICA. 30. marca V l ckos galeriji Atia so odprli razstavo likovnih del otrok Vrtca Ciciban - enote Kekec Sevnica na temo Moja družina.
I JUBI JANA, MAKIBOK. marca Več kot sedemsto talentiranih mladih glasbenikov, ki so na regijskih tekmovanjih osvojili zlata priznanja, se je
APR) L
Žarko Vrc/ec na ra/stavi v Lamutovem likovnem salonu v Kstanjeviei
KRONIKA Rast 3-4 / 2006
udeležilo 35. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije. Dve /lati. osem srebrnih in sedem bronastih priznanj je pripadlo tudi tekmovaleem iz širše Dolenjske.
POSAV.IL. marca Sekretarka za kulturo dr. Jelka Pirkovič je v okviru vladnega obiska v Posavju obiskala Mladinski center Krško in Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Povedala je. da ho z. novo kostanjeviško občino potrebno na novo postaviti ustanoviteljstvo te pomembne kulturne ustanove. Predlog vlade je. da ustanoviteljici postaneta krška in kostanjeviška ohčitta.
ARIIČL, I. aprila Dramska sekcija Veseli oder KD Žarek je v Prosvetnem domu zaigrala komedijo Center Raj.
URLŽICL. I aprila - V Mladinskem centru je potekala bobnarska delavnica pod vodstvo Marka Soška. Slediljc večer izciklaJazzeyanightszjazzisti Matejem I lotkom. Janezom (iahričem in Petrom Drekom.
KRŠKO. I aprila —V Dvorani v parku je bil literarno-glasbeni večer KD Leskovec pri Krškem, na katerem so se predstavili Stanka Hrastelj. Slavica Jarkovič. Doroteja Jazbec in Mirjana Marinčič, kot gostje pa so nastopili Rosvita Černelič in Mlade Stražanke.
SLMIČ, 2. aprila Mlin na Račni je naslov drame Ljudmile Novak, ki si jo je bilo mogoče ogledati v Kulturnem domu Jožeta Mihelčiča.
NOVO MLS I O, 3. aprila Oddelek za mladino Knjižnice Mirana Jarca je v Kulturnem centru Janeza Irdine pripravil podelitev predšolske bralne značke Mavrična ribica, ki si jo je letos prislužilo 358 otrok iz nekdanje novomeške občine.
URI /K L. 4. aprila Kulturno društvo Gornji Grad jc v Prosvetnem domu gostovalo s komedijo Navaden človek.
MOKRONOG, 4. aprila V Kulturnem domu je potekalo medohmočno srečanje lutkovnih skupin Dolenjske. Bele krajine in Posavja, ki ga je strokovno spremljala Irena Rajh Kunaver iz Ljubljane.
NOVO MLSK). 4. aprila V Kulturnem centru Janeza I rdine so predstavili animirani tlim Gorjanci, ki je nastal v produkciji I MC multimcdijski center in koprodukciji RIV Slovenija. Režiser je Mirko Simič.
KOS I ANJLVICA. 5. aprila Dela na papirju je naslov razstave Žarka Vrezca, ki so jo postavili v Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidarja Jakca. Avtorjaje predstavila kustosinja razstave Nives Marvin. v kulturnem programu pa so nastopili otroci iz Banja Luke.
RIBNICA. 5. aprila V Miklovi hiši sta Marjeta in Mctodij Rigler predstavila starodavno romarsko pot Romanje k sv. Jakobu v Kompostclo.
URI ŽICI ,, h. aprila Naše deklice z. vžigalicami jc naslov knjige Vlade Nussdorfer, ki so jo predstavili v Knjižnici Brežice.
CRN()MU.J. 6. aprila V Kulturnem domuje potekalo srečanje otroških pevskih zborov.
DLČNO SLI O. 6. aprila V gasilskem domu so v okviru prireditev ob 10. srečanju vaščanov Selo-Sela-Sele odprli slikarsko razstavo članov Likovnega društva Brežice in učencev OŠ Artiče.
NOVO MLS4 0, 6. aprila V poslovalnici I lederaNove Ljubljanske banke so odprli razstavo 1'cčarska in keramičarska industrija v Novem mestu. Razstavo je predstavila Ivica Križ. V kulturnem programu so z likovnimi deli in glasbeno točko sodelovali učenci OŠ Bršljin. V Visoki šoli za upravljanje in poslovanje so predstavili knjigo Matjaža Matka Koprivnik ... bila je to lepa vas. Delo je predstavil zgodovinar Milan Škrabee. v kulturnem programu pa so nastopili pevci zbora Društva Kočevarjev staroselcev. - f lavtist in saksofonist Vaško Atanasovski jc pospremil otvoritev razstave del slikarja Viktorja Daldona v Galeriji Krka. Avtorja in njegova dela je predstavila kustosinja Moderne galerije v Zagrebu Ivana Rončevie.
SLVNICA, 6. aprila V l.ekos galeriji Ana so odprli slikarsko razstavo dr. sc. RajkaLivia.
I RLUNJL, h. aprila V okviru Golicvih dnevov jc Knjižnica Pavla Golic povabila na literarni večer z gostom Andrejem Rozmanom Rozo.
ČRNC, 7. aprila - Brežiški župan Ivan Molan je odprl prvo samostojno
A!'Ki!
Hrane Šuster in Janko Orač na njuni skupni razstavi Z.godhe križevega pota v kripti kapiteljske cerkve vNoveni mestu
KRONIKA Rast 3M / 2006
razstavo likovnih del članice KUD Odskočna deska - Črne Ogle Piltaver v prostorih ateljeja Vladke Stimrek. V programu so nastopih citrarka Ana-Marija Hribar in Brežiški mešani pevski zbor. Avtorico je predstavila umetnostna zgodoviitarka Alenka Černelič Krošelj.
ČRNOMUUJ, 7. aprila V Kulturnem domu je potekalo srečanje odraslih folklornih skttpin Bele krajine.
KRŠKO. 7. aprila -Usprit jc naslov likovne razstave Krčanke Simone Dular, ki so jo odprli v Dvorani v parku. Avtorico je predstavila umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj. Kot gostja je nastopila pevka Klarisa M. Jovanovič.
NOVO MUS TO, 7. aprila - V kripti kapiteljske cerkve so odprli likovno razstavo Zgodbe križevega pota novomeških likovnih ustvarjalcev Janka Orača, ki je razstavil slike, iti Branka Šustra. ki se je predstavil s keramičnimi relieh. V programu so sodelovali prošt Jožef l .ap. umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn in komorni zbor Musiča saera iz Novega mesta. Mestna občina Novo mesto je v Kulturnem centru Janeza Trdine pripravila slavnostno akademijo oh občinskem prazniku in podelitev itagrad iti priznanj občine. Bred tem je bil zunaj promenadni koncert Mestne godbe Novo mesto.
Pod kavarno Tratnik jc petkov večer potekal s skupino Dom za sanje, ki je predstavila itovi album.
SUVNICA. 7. aprila - Gledališka skupina KUD Mirna Peč je v Kulturni dvorani zaigrala I lodl de bodi ah Dve vedri vode v režiji Staše Vovk.
IRUBNJU, 7. aprila V Centru za izobraževanje in kulturo je potekala slovesna akademija s podelitvijo Gohcvih priznanj in širitvijo razstave Rastoča knjiga. Dobitniki priznanj so: Niko Borštnar, Bariča Kraljevski. Tatjana Mihelčič Gregorčič, Ivanka Višček in Jure Bizjak.
BUČKA, 8. aprila Bttčenski ramplači so povabili na 3. samostojni konccrtvKulturnidom. Nastopih so šc gostje.
ČRNOMUUJ, 8. aprila Igralska skupina Trg iz Sevnice je v Zavodu za izobraževanje in kulturo Črnomelj gostovala z gledališko predstavo I. S. l inžgarja Pod svobodnim soncem.
DOUUNJA VAS URI KRŠKUM. 8. aprila - Tamkajšnje KD Uibnajc v stari železniški postaji I ibna odprlo razstavo kvačkanih in vezenih izdelkov svojih članic Nastopila je skupina ljudskih pevcev Ajda iz Dolenje vasi.
HRVATINI. 8. aprila Mešani pevski zbor Revoz iz Novega mesta jc gostoval pri Mešanem pevskem zboru Adriatic iz I Irvatinov.
NOVO MUSTO, 8. aprila V Kulturnem centru Jatteza I rdine so pripravili prireditev oh svetovnem dnevu Romov. V Mercator centru je potekalo 4. tekmovanje Odpete knjige.
SUMIČ. 8. aprila Bela krajina jc naslov slikarske razstave Borisa Udoviča. ki so jo odprli v Taborski hiši. Dela slikarja je predstavila umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj, dogodek pa so popestrili kvintet mladinskega pevskega zbora Semič in ljudske pevke iz Krupe. V Kulturnem domu je bil dobrodelni koncert Družinskega tria Novina pod geslom Samo življenje za drugc jc vredno življenja.
SUVNICA, 8. aprila - Glasbeniki Glasbene šole Sevnica so popestrili I. srečanje sevniških literarnih ustvarjalcev, ki je v Mladinskem centru potekalo pod naslovom Vz.kaljeno seme. Predstavili so dela mladih literatov, ki so sodelovali na februarskem literarnem natečaju na temo Neomejeno.
ŠUNTRUPUKT, 8. aprila V organizaciji domačega društva Mavrica so na večeru ljudskih pesmi v Kulturnem domu nastopih Vaški pevci iz Šentruperta, skupina Zarja z Račne, f antje z vasi iz Škocjana in seveda gostitelji.
IRUBNJU, 8. aprila V okviru Golievih dnevov jc gledališka skupina KD Šentrupert v Kulturnem domu zaigrala predstavo avtorice in režiserke Ane Rokvič z. naslovom Greva lahko na morje.
NOVO MUSTO. 9. aprila Urnebesna tragedija je naslov predstave Utišana Kovačeviča, ki so jo v Domu kulture zaigrali igralci Gledališča Prijcdor iz. Bosne in Hercegovine. Komedijo je režirala Radcnka Bilbija.
RIVA DUU GARDA, od 9. do 12. aprila Na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov jc Mešani pevski zbor Novo mesto pod vodstvom Jožice Prus osvojil srebrno diplomo.
NOVO MUSTO. K), aprila Ob občinskem prazniku jc Dolenjski muzej
APRIL
Slikarka Jožice Medle na svoji raz-stavivvojašnieiCerkljcohKrki
KRONIKA Rast 3-4 / 2006
povabit na predstavitev 6. knjige iz serije Carniola ArchaeologicaNovo mesto Vt Kapiteljska n jiva - mlajše železnodohno grobišče in rezultatov lanskotetnih arheotoškiti izkopavanj na tem najdišču.
TKLBNJL. K), aprila KnjižnicaPavlaGtrliejepovahilanapredstavitev dela /tata knjiga Simomt (iregorčiča.
NOVO MLSIO. 11. aprila-Ženski pevski zbor Jasmin je pospremil otvoritev slikarske razstave l ikovne sekcije l.ukna. ki deluje v KI) Prečna. Razstavo so postavili na ogled v Narodnem domu. Igralska skupina društva Trg iz Sevnice je v Kulturnem centru Janeza Trdine gostovala z dramsko predstavo Pod svobodnim soncem.
URI .ŽIČK. 12. aprila Pustite nam ta svet je naslov območne revije mladinskih pevskih zborov, ki ga je v avli Tkonomske in trgovske šole strokovno spremljala Sonja Kasesnik.
CLKKL.ILOB KRKI. 12. marca-V galeriji vojašnice so odprli razstavo slik šentjernejske slikarke Jožice Medle. Umetnico in dela je predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Preg) Kobe. V kulturnem programu so nastopili Šentjernejski oktet in pevke Aktiva kmečkih žena Šentjernej.
N()V() MLSTO. 12. aprila (iledališče Koper je v Kulturnem centru Janeza Trdine gostovalo s komedijo Agencija za ločitve Andreja Jelačina.
BRLŽICL, 13. aprila Avtorica Tilka Jamnik, ilustrator Peter Škerl in Pika so sodelovali pri predstavitvi knjige Pika v Knjižnici Brežiee.
CliRKL.IL OH KRKI. 13. aprila - V razstavišču vojašnice so odprli razstavo pirhov, starih molitvenikov, razglednic in križev. V kulturnem programu so nastopili Koledniki iz Hušeče vasi.
KRŠKO. 13. aprila Pesem mladih src 2009 je naslov območne revije mladinskih pevskih zborov, ki jo je v Kulturnem domu strokovno spremljala Sonja Kasesnik.
NOVO MLSIO. 13. aprila- l utkovno gledališče Ljubljana je v Kulturnem centru Janeza Trdine zaigralo lutkovno predstavo Labodje jezero. V klubu LokalPatriot so pripravili predstavitveni in spoznavni večer "novomeških Štajercev" s projekcijo dokumentarnega Ulma Mariborska dvorišča.
SLVNIUA. 13. aprila V Kulturni dvorani je potekalo srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov iz občine Sevnica Poj z menoj.
TKLBNJL, 13. aprila Lutkovno gledališče I ru It u je v Kulturnem domu zaigralo predstavo za otroke Muca Copatarica.
NOVO MLSIO. 14. aprila V klubu LokalPatriot je potekal predizborni koncert za Roek Otočec 2009.
SI.VNICA. 14. aprila Mladinski center je povabil na literarni večer treh slovenskih poetov iz začetka 20. stoletja: Simon Gregorčič, Srečko Kosovel in Josip Murn Aleksandrov.
BKLSTANICA. 15. aprila - Citrarka Petra Vovčko je popestrila otvoritev razstave ročnih del Pridne roke Rajhenburga v Domu svobode.
KRŠKO. 15. marca - Mladinski center je povabil na jazzovski koneert SeptetSaxol'aKind.
SI.VNICA. 15. aprila Mladinski center je pripravil otvoritev Galerije Artefakt z ogledom 313 stereofotograllj.
TRLBNJL, 15. aprila V Knjižnici Pavla Golic so odprli razstavo /etnija.
SLMIČ, 19. aprila - V Kulturnem domu je bilo mogoče prisluhniti koncertu Pihalne godbe Semič.
MIŠI LIKA. 17. aprila Metliška folklorna skupina Ivan Navratil je na velikonočni ponedeljek "zavirala kolo" na metliškem trgu. V goste je povabila folklorno skupino iz hrvaškega Kamanja.
BRLŽICL. I S. aprila Peta predstava gledališkega abonmaja je bila prvi del trilogije 5 žensk.com. komedija, ki so jo v Prosvetnem domu zaigrali igralci Špas teatra.
NOVO MLS I O. I S. aprila Boris Cavazza se je na koncertu v Kulturnem centru Janeza Trdine predstavil s svojim glasbenim prvencev I I korakov, pri katerem je sodeloval tudi kitarist in aranžer Igor I conardi. Še prej so tam odprli razstavo del akademske slikarske Svetlane Jakimovski Rodič, ki jo je predstavil likovni pedagog Branko Šuster. Glasbeno je otvoritev razstave popestril nastop treh glasbenikov kvarteta Godalika. V klubu I okalPatriot
A!'RII.
l'riznri/!'lutovckoniediie])nlicrdaii
vizvcdhitilcdališčaPrečim
KRONIKA Rast 3-4 / 2006
je bil na ogled Ulm I ather ofthc pride v okviru Klape. eiklusa satiričnega animiranega Olma.
ČRNOMIILJ, 10. aprila V Kulturtiem domu je potekalo srečanje mladinskih pevskih /borov.
KOSIANJLVICA. 10. apriltt- V Lamutovem likovnem salonu je kustosinja pedagoginja I lelena Rožman vodila letošnjo prvo ustvarjalnieo. povezavo z aktualno razstavo Dela na papirju akademskega slikarja Žarka Vrezca.
NOVOMDSK). 10.aprila VDomukulturejetiledališčePrečnazaigralo komedijo I ranca Pluta Doherdan. OŠ Šmihel in PodružničnašolaBirčna vas sta pripravila zaključek bralne znake, (iost je bil ilustrator ) Iroš I Irovat.
NOVO Ml S IO. od 10. do 2 I. aprila Ob slovenskih dnevih knjige so na Glavnem trgu postavili stojnice s knjigami. V atriju Knjigarne Cogc se je Stanka I Irastelj pogovarjata z Novico Novakovičem, na Muzejskih vrtovih pa z Nejcem Gazvodo o dolgi kratki zgodbi. Župan Boštjan Kovačič je v Gimnaziji Novo mesto sprejel literarne ustvarjalec iz novomeške občine ter mlade literate v okvirti prireditve Srečanje mladih literatov srednjih šol. Bralni krožek Bibliolll na Gimnaziji je pripravi! literarno uro z. dr. Meto Grosman, razpis natečaja za najboljši strip in razstavo izdelkov, lestvico najljubših knjig zadnjega leta ipd. Na Mestni občini Novo mesto je bila do konca maja na ogled razstava lutk Tatjane Grabrijan, ki jih je izdelala na osnovi likov iz Trdinovih Bajk in povcstioGorjancih.
SEVNICA. od Id. do 20. aprila Mcdohmočnc srečanje gledaliških skupin Dolenjske. Posavja in Bele krajinc jc strokovno spremljala Saša Kroll.
BREŽICE, 20. aprila V župnijski cerkvi sv. Lovrenca je bilo mogoče prisluhnili koncertu estonskega moškega komornega zbora Revalia. V Knjižnici Brežice so pripravili zakljtiček projekta Knjižnica Brežice v občini Brežice skozi čas v okviru praznovanja njene 60-letnice. Družinsko gledališče Kolenc je v Mladinskem centru zaigralo predstavo Čarobni zajček.
KOČEVJE. 20. aprila - Zgodovinar dr. Božo Repe. urednik Marko Vidic in avtor dr. Mitja I erene so v Pokrajinskem muzeju predstavili knjigo Kočevska - pusta in prazna. Nemškojezikovno območje na Kočevskem po odselitvi kočevskih Nemcev.
LJUBLJANA, 20. aprila Vlado Kreslin je popestril otvoritev likovne razstave novomeškega likovnega ustvarjalca Sama Kralja v Galeriji Krka. Avtorja jc predstavi) višji kustos Dolenjskega muzeja Jože! Matijevič.
MOKRONOG, 20. aprila Prol. Tatjana Mihelčič Gregorčič je strokovno spremljala območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov v Kulturnem domu. Nastopil je še moški pevski zbor KUD Lmil Adamič pod vodstvom Staneta Pečka.
NOVO MESTO, 20. aprila- Gledališki igralce Anatot Štern je v Knjižnici Mirana Jarca v počastitev slovenskega iti mednarodnega dneva knjige uprizoril monodramo Lovro Toman, ko je prvič razvil slovensko zastavo. Besedilo je delo Matjaža Kmecla. Slavka Kristan je vodila knjižno čajanko v Knjigarni Mladinske knjiga. - Knjižnica Mirana Jarca jc v sodelovanju s hrvaškimi knjižničarji pripravila strokovno knjižničarsko srečanje o pravici do razvoja pismenosti, ki ga je pospremila ustvarjalna delavnica z naslovom Gradivo, lahko za branje in logo-bihlioterapija. V klubu Lokalpatriot so predstavili zasnovo in vsebino delavnice Kako postanem ulični gledališčnik.
NOVO MESTO, od 20. do 21. aprila - Trinajst pevskih zborov je nastopilo na območni reviji odraslih pevskih zborov v Kulturnem centru Janeza Trdine. Strokovno jo je spremljal Milivoj Šurbek.
POSAV.UL od 20. do 23. aprila— t rideset vokalnih skupin se je predstavilo na območni reviji odraslih pevskih zborov Pesem Posavja 2006, ki jo je strokovno spremlja! Mitja Gobec. Uvodni koncert jc pripadel gostujočemu komornemu zboru Revalia iz Estonije.
RIBNICA, 20. aprila Knjižničarka Knjižnice Miklova hiša Anica Mohar jc predstavila diplomsko nalogo Usposobljenost mladinskih knjižničarjev za delo z. mladimi bralci v splošni knjižnici.
SEVNICA, 20. aprila —V Kulturni dvorani jc bilo medohmočno srečanje otroških gledaliških skupin Dolenjske, Posavja in Bele krajine.
TREBNJE, 20. aprila V Kulturnem domu jc potekala območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov.
APR!!.
Uredit Vidmar, avtorica knjige Razhor med koprenami spomina
KRONIKA Rast 3-4 / 2006
UR!V,)CH. 2). aprila Svetlobni zapisi je naslov fotografske razstave Stanka Abadžiča. ki so jo odprti v Mladinskem centru.
ČRNOMliEJ. 21. aprila V Materičevi hiši so na ogled postavili razstavo glinenih izdelkov domače in umetnostne obrti Vere Vardijan iz Velikega Ncrajca. () umetnici je spregovorila mag. Mttrinka Dražumerič. v kulturnem programu pa je nastopila ] okloma skttpina Dragatuš.
KOČEV.IIi. 21. aprila Pokrajinski muzej Kočevje je pripravil vodstvo po občasni razstavi Rudnik rjavega premoga Kočevje avtorice Vesne Jerbič Perko, ki je ob tej priložnosti predstavila tudi rudarske predmete.
KRŠKO, 21. aprila V okviru svetovnega dneva knjige je Valvasorjeva knjižnica Krško v parku mimoidočim podarjala knjigo in cvet.
Ml I I.IKA. 2). aprila V okviru bralnega krožka Srednje šole Metlika je potekalo srečanje s pisateljico Nejko Omahen. V Kulturnem domu je bila na ogled gledališka lutkovna predstava Kekec v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc.
ŠEN I .IANŽ. 21. aprila Pred gostilno Repovžje potekala Podoknicaz ansamblom in ljudskimi pevkami Solzice.
TREBNJE. 21 aprila V Kulturnem domu je potekal 2. slovenski večer v kraljestvu Zlatoroga Karantanija in slovenska znamenja.
VEEIKI IRN,21.aprila Vesel oderKDŽarek Dolenja vas jevKtilturni dvorani zaigral komedijo (.'enter Raj. Predstavo st) ponovili tudi v Večnamenskem domu v Pišccah.
ČRNOMI I J. 22. aprila Godba na pihala pod taktirko Antona Kralja je ob 140-letniei delovanja povabila na slavnostni koncert v Športno dvorano pri OŠ Mirana Jarca. Na tržnici je bila razstava izdelkov ustvarjalnih delavnic in prodaja knjig Založbe Mladinska knjiga.
GABRJE. 22. aprila (iledališka skttpina KI) Otočec je v Gasilskem domu zaigrala komedijo Poročil se bom s svojo ženo. Ponovili so jo tudi v Dvorani Partizan naMirni.
KRŠKO, 22. aprila - Z. glasbo v svet, naših 30 let je hi! naslov koncert NcwSwing(JuartctavKul)urncmdomu.
Ml I I.IKA. 22. aprila Plesno društvo Krokar je povabilo v Kulturni dom na celovečerno plesno predstavo z naslovom I ranky goes to I lollywood ali Preprosto po Prešernu.
NOVO MUS I O, 22. aprila - V klubu EokalPatriot je bilo mogoče prisluhniti promocijskemu koncertu albuma Izredno stanje skupine Dom za sanje. Gost je bila skupina Mars!unaHow.
RAZHOR. 22. aprila Razhormcd kttprcnanti spomina jenaslovktijige avtorice Hrede Vidmar, ki so jo predstavili v Domu krajanov. Predstavili so tudi zgoščenko ljudskih pesmi l judskih pevk z Razburja. Dogodek je spremljal htrgatkultttrni program.
SEVNICA. 22. aprila Na gradu Sevnica jc bilo mogoče prisluhniti 2. koncertu revije Pesem Posavja 2006. Pred knjižnico so pripravili prodajo knjig po znižani ceni.
ŠEN I RGPIiR I, 22. aprila V Kulturnem domu je potekal 2. slovenski večer Karantani ja in slovenska znamenja.
TREBNJE, 22. aprila - Milivoj Šurbck je strokovno spremljal območno revijo odraslih pevskih zborov v Kulturnem domu. Nastopilo je 14 zborov iz trebanjske občine. V Mercator centru je bila na ogled lutkovna predstava Eumpijcv gozdni dan.
BREŽICE. 24. aprila - V dvorani Prosvetnega doma je Glasbena šola Brežice v okviru praznovanja šestdesetletnice svojega delovanja pripravila še en koncert itt na njem predstavila pestro glasbeno dejavnost.
KRŠKO, 24. aprila V Kulturnem domu je bila na ogled predstava Branka Duriča - Dure Što četno sad?
NOVO MESTO, 24. aprila Pihalni orkester Krka je v počastitev dneva upora proti okupatorju igral v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza I rdinc.
ME 11 IKA, 25. aprila Družinsko gledališče Kolenc je v Kulturnem domu izvedlo brezplačni zabavni kabaret Oh, ta naš čas.
NOVO MESTO, 25. aprila - Gustav gledališče in thcatcr Mogul je v Kulturnem centru Janeza Trdine zaigral predstavo Roba Beckerja Jamski človek.
KOSTANJEVICA, 26. aprila —V Eamutovem likovnem salonu so odprli
APRIL razstavo likovnih del 17. otroAkega ekstcnipora Šolske stezice, na katerem je sodelovalo skoraj 70 udeležencev. Nastopil je kostanjcviAki pihalni orkester in Aolski pevski zbor. Ravnateljica Aole Melita SkuAek je podelila priznanja, spregovorila sta Ae tir. Matjaž. Duh in krAki župan I rane Bogovič. Malo pozneje so premierno zavrteli tlim Talala Hadija Portret Lada Smrekarja.
NOVO MESTO. 26. aprila V kluhu l.okalPatriot je hilo mogoče prisluhniti koncertu banda Vasila lladžimanova in nato Ae večmedijskemu perldrmansu Lačna in trezna v okviru Jazzinty abonmaja.
SliMIČ. 26. aprila - V labotski hiAi je bilo mogoče prisluhniti letnemu koncertu učencev (ilashene Atile Črnomelj.
DOLENJSKE TOPUCE, 27. aprila Na terasi Gostilne Rog je nastopila bolgarska folklorna skupina.
NOVO MESTO, 27. aprila - V Kulturnem centru Janeza Trdine jc potekal gala koncert 2. mednarodnega folklornega festivala Slololk Slovenija. Nastopile so Atiri odlične folklorne skupine: O Klcidonas iz Grčije. Dainava iz I itve. folklorna skupina iz t Ikrajine in folklorna skupina I uhuski iz Poljske ter domači folkloristi. otroAka foklorna skupina Kres. Koncert gostujočih skupin so ponovili tudi v Kulturnem domu v Šmartnem, v Prosvetnem domu v Artičah in v Aportni dvorani OŠ Šentvid pri Stični.
KOOEV.IE. aprila V ŠcAkovcm domu je potekalo 7. območno srečanja mladih plesnih ustvarjalcev Ples in gib. ki ga je strokovno spremljala Vilma Rupnik.
LJUBLJANA. aprila - Liberalna akademija je nagrado /lata ptica za literaturo podelila mlademu novomcAkcmu pisatelju Nejcu Gazvodi za knjižni prvenec Vevericam nič ne uide. ki je lani izAel pri Založbi Goga.
I ,.H IHL.IANA. aprila frcbanjcc Igor l erAar je bil po uspcAno zaključen prvem mandatu ponovno izbran za direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
METLIKA, aprila Mladi pesniki in pisatelji Dolenjske. Posavja in Dele krajine so se v I lotelu Bela krajina zbrali na medobmočnem srečanju v okviru festivala mladih literatov DrAka in se pogovarjali s pesnico Statiko I Irastelj iz Leskovca pri KrAkcm.
MIRNA PEČ, aprila - Otroci vrtca Cepetavček so zaključili predAolsko bralno značko Cepetavček bralček. Otroci so si ogledali predstavo Stena Vilarja Pikin rojstni dan.
NOVO MESTO, aprila Na velikem prazgodovinskem grobiAču na Kapiteljski njivi so začeli zarheoloAkimi z.aAčitiiimi izkopavanji. Na Glavnem trgu je vsako soboto potekal bolAji sejem knjig in dekorativnih predmetov pod geslom Dajte stare knjige na prepih! Knjigarna Goga je na knjižni trg prinesla tri nove leposlovne knjige: prevod romana fostran raja anieriAkega pisatelja L. Scotta I itzgeralda. roman Camcra ohscura novomcAkcga pisatelja Nejca (iazvode in pcsniAko zbirko Rumena, zelena, modra, rjava ljubljanskega pesnika Novice Novakoviča.
SEVNICA, aprila — V prostorih sevniAkega Mladinskega centa so z razstavo slovenskih fotografov odprli novo razstaviAčc Artefakt.
ŠMARJLTA. aprila Z odprtjem razstave del Jožeta KarlovAka in odkritjem spominske ploAčc na njegovi rojstni ItiAi so se Šmat ječani poklonili spominu znamenitega rojaka, gradbenika, pedagoga, pisca, likovnika, etnologa. stavbarja in izumitelja.
Nastop folklorne skupine i/ Grčije na gala koneerlu 2 mednarodnega folklornega festivala Slololk v Novem mestu
Vse fotografije v Kroniki M Markelj
KRONIKA Rast / 2006
RAST
REVIJA ZA LITERATURO, KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA
LETNIK XVII., JULIJ 2006. št. 3-4 (105-106), ISSN 0353-6750. UDK 050 (497.4)
IZDAJATLL.HCA:	Mestna občina Novo mesto, zanjo župan mag. Boštjan Kovačič
SOIZDAJAILLJICL.	Občine Črnomelj, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Semič, Šentjernej, Škocjan, Trebnje, Žužemberk in Založba Goga
SVIIRLVIJL:	Predsednica sveta: Staša Vovk (Mestna občina Novo mesto), člani: Rudolf Cerkovnik (Žužemberk), Anica Jakša (Semič), Ksenija Khalil (Črnomelj), Cvetka Klobučar (Škocjan). Jože Kumer (Dolenjske Toplice). Ida Zagore (Šentjernej), Aleksander Ruperta (Mirna Peč). Stane Peček (Trebnje) in Mitja Ličen (Založba Goga)
UREDNIŠTVO:	Milan Markelj (odgovorni urednik), Nataša Petrov (namestnica odgovornega urednika). Ivan Gregorčič (Literatura). Marinka Dražumcrič (Kultura). Marko Koščak (Družbena vprašanja). Tomaž Koncilija (Odmevi in odzivi). Janko Orač()ikovni urednik) Strokovni urednik arheološkega dela v tej številki: Danilo Breščak
NASLOV UREDNIŠTVA IN TAJNIŠTVA:	Mestna občina Novo mesto, Seidtova c. L 8000 Novo mesto, s pripisom: za revijo Rast. tel : (07)39-39-253, faks: (07) 39-39-208, elektronska pošta: rast@novomcsto.si.
TAJNIK REVIJE:	I rane Zaman Uradne ure oh sredah od 9. do I8. ure. tel.: 041-845-729.
LEKTOR:	Peter Štefančič
NAROČNINA:	Podračun Mestne občine Novo mesto. št. 0)285-01000)5234, s pripisom: /a revijo Rast. Letna naročnina /a fizične osebe je 4.500 Si l / 18.78 1.1 IR. za pravne osebe 7.500 SIT / 31,30 LUR. la številka stanc v prosti prodaji 1.000 Si l /4,17 LUR. Odpovedi so možne samo v začetku koledarskega leta.
PRISPEVKI:	Rokopise sprejemajo tajnik revije in uredniki. Nenaročenih rokopisov in drugih gradiv ne vračamo. Želeno je. da so prispevki napisani z računalnikom, stiskani v dveh izvodih s širokim razmikom (30 vrst na stran). Zapisi naj bodo shranjeni v formatu MS Word ali rtf.
NAKLADA:	500 izvodov
PRIPRAVA ZA LISK:	MiM
TISK:	1 iskarna Novo mesto Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) je revija uvrščena med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5 odst. Izhaja dvomesečno
PODPORNIKI:	Izid te številke so podprli: Mestna občina Novo mesto, občine soiz.dajateljiec, Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Komunala Novo mesto. Trimo Trebnje in Krka. d. d..
SODELAVCI TE ŠTEVILKE
Kasto Božič, puhiicist, Novo mesto
France Baraga, mag. teoiogije, arhivar, prevajalec, Ljubljana David Bedrač, prof. slovenščine. Ptuj
Alenka Černelič Krošelj, prof. umct. zgod. in univ. dipl. etnolog, in kult. antropologinja, raziskovalka, Valvasorjev raziskovalni center Krško, Krško
Lijana Dcjak, sodelavka iz Ljubljane
Marinka Dražumerič, mag., univ. dipl. umct. zgodovinarka in univ. dipl. etnologinja, konservatorska svetovalka, ZVKDS, OE Novo mesto. Novo mesto
Andrej Glavan, prvi novomeški škof Novo mesto
Stanislav Južnič, dr. fizikalnih znanosti, Ljubljana
Ivan Kastelic, univ. dipl. novinar, kustos, pedagog, Posavski muzej Brežice. Krško I ranci Koncilija, geodet. Novo mesto
Janez Kolenc, prof slovenščine, pesnik in pisatelj. Novo mesto Tine Kristan, novinar, publicist, Ljubljana
Lidija Markelj, univ. dipl. novinarka. Dolenjski list Novo mesto, Novo mesto Milan Markelj, novinar, urednik, pesnik in pisatelj, Novo mesto Stanc Peček, glasbenik, Mokronog
Zvone Pelko, direktor Visio, oblikovanje, fotografija, galerija, d.o.o., Ljubljana
Ivanka Počkar, univ. dipl. etnologinja in anglistka, kustosinja za etnologijo, muzejska svetovalka, Brežice
Nataša Polajnar Frelih, mag., Slovenski verski muzej, Stična, Ivančna Gorica
Tatjana Pregl Kobe, samostojna kulturna ustvarjalka, likovna kritičarka, esejistka, pesnica, Ljubljana
Jože Sevljak, prof. pedagogike, Litija
Marjan Simič, sodelavec iz Novega mesta
Bariča Smole, prof. slovenskega in ruskega jezika, Trebnje
Maksim Sedej ml., slikar, grafik, ilustrator
Oton Skola, misionar, slikar, pesnik, lcksikograf( 1805-1879)
Vladimir Sorokin, ruski pisatelj, grafik, ilustrator Smiljan Trobiš, samostojni kulturni ustvarjalec, pesnik. Novo mesto Damijan Šinigoj, pisatelj, urednik, Založba Goga, Novo mesto Jože Zupan, prof., kulturni delavec, Šentrupert
Jadranka Matič Zupančič, prof, višja bibliotekarka v Knjižnici Mirana Jarca, Novo mesto
Jernej Zupančič, dr., doc., Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo in Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana