K*

.^•xwF*
PROSVETÁ
glasilo 9lovenskg narodne podporne jednote
•t.
Office ef
YEARXVIL ïTvsr nua
.	r» M. m», M tlM pMl-WfU«
t*« Art W Ccacrw» al M ire h ». 1ST».
Chicago, III, t reda, 9. julija (July 9), 1924.	¡X** STEV.—NUMBER 160.
Am***m« f«r «ailiaa el «»«cial r.t« »f »Mlete »i»»Ue< fw le mcIImi U03. Act •! Oel. 3, Itl?. eelkevteed m J«*e 14, Itl».
Socialisti odobrili La Follettovo kandidaturo.
po burni debati ae je socialistična konvencija odločila % za U Folletta. Konvencije se je vdeleiilo 200 delegatov in delegatinj iz 22 različnih držav. Milwauaki župan Honn je bil izbrnn zn konvenčnega predsednik«. Jugoslovanska socialistična zveza zastopana po treh delegatih. Evgen V. Debs je odsvetoval konvenciji nominacijo lastnih kandidatov.
Pregled dnevnih do* godkov.
Cleveland, 0. — Soeijalistiona
konvencija se je seala dne C. ju-d, dopoldne. Kakor je bilo raz-tidno iz Klicanja imen, je prišlo
je važen korak za odcepitev od starih političnih strank s tem, da je imenovala neodvisnega kandidata za predsednika Združenih dr-200 delegatov in1 žav. In končno je izdala poziv za
u konvcncijo
(Ekfitinj i z 22 različnih držav
ia«t Unije.
Delegat Hoan iz milwauškega Brsta je bi} izvoljen za konvenč-nfjra predsednika, a delegat King | Cilifornije pa za podpredsednika. Leo Harkins iz New Yorka j« bil izbran za začasnega tajni-lea. Elizabeta Goldstein iz New Torka pa za zapisnikarico.
Prečit an i so bili brzojavni popravi iz milvvauškega mesta, od Otoni Branstetterja in od državne irpmizacije iz Idaha. Konvenei-jt je glasovala, da pošlje brzojavne pozdrave tovarišema Bran-atetterju in Debsu.
Jugoslovanska socijal. zveza je bili zastopana po Andreju Bogataju iz Clevelanda, O., in Franku Zajeu pa Karlu Pogorelcu iz Chi-eaga, III.
Na nedeljskem zborovanju so
bili izvoljeni razni odseki. Med teki tudi odsek za izdelanje platforme.
V nedeljo popoldne se je vršil «hod. ki je sijajno uspel. Govorili
10	\\\ A. Toole, Hilquitt, Bcrger, Thomas Mills, Harriot Stantou Witch, Mmrer, Jo* U iV^w
11	drujri. Po shoda, ki se ga je ideležilo 7(K) ljudi, je bila parada i ivtomobili. Zvečer je bil banket. na katerem je bilo 300 ljudi. Za strankino agitacijo so na banketu nabrali $2,800.
Na pondeljkovi seji jo šlo predira za to, ali naj soeijaliatična itranka sentavi svojo lastno volilno listo, ali pa odobri La Fol-kttovo predsedniško kandidatu-n In konvencija se je odločila za U Folletta s 115 proti 17 glasovni. Do glasovanja je prišlo po ko, ko je bilo sprejeto večinsko 'rotilo, ki ga je podpisalo tri >aj«t «lanov odseka za odnošajc Jo konference za progresivno popisno akeijo. I>o poriomenjene odločitve je milo po večnmi burni debati, M katero so delegat je iz raznih l*lov te dežele zatrjevali, da bo *jt0fibna posledica takšnega ko-Pu razcepitev socljslistlčnc irsnke.
Prvotno glasovno razmerje je 1110 »3 proti 19. Potem pa sta »dva delegata premislila ter gla-F'fla za v.činski predlog. lili-glasovi so bili enako raz-Za večinski predlog so Povili Til,len Bozarth, John T*1.1"1- «-'»rge Koop, Morris Sis-fj ln -Swnn Johnson. Proti pred-p "" glasovali
P« T. Whitlock, Dan Wood
W. R. Snow, Wood Frank Dnnia in od-
drugo konvencijo, ki se ima vršiti v mesecu januarju prihodnjo leto, da razpravlja o predlogu za ustanovitev stalne neodvisne poli-tične stranke za narodno in krajevne volitve na podlagi progresivne in delavske platforme.
Glavni praktični namen socialistične stranke jc organizirati delavce v politično razredno stranko. S tem namenom pred oČ mi jc stranka vselej bodrila in podpirala vsako iskreno delavsko gibanje za neodvisno politiko. Konferenca za progresivno politično akcijo je bila organizirana s pomočjo socijalističnc stranke, in naša stranka je sodelovala j njo v vseh fazah njenega delova nja in razvoja.
Predsedniška kampanja konfe< renče za progresivno politično ak cijo se bo razvila v vstaško poli tično delavsko gibanje. Podpirali jo bodo napredni delavci te de žele. Soeijaliatična stranka se pri družuje tem delavcem. Med pri hodnjimi štirimi mcseel bodo imeli socijalisti brezprimerno priliko delati z organiziranimi delavei te defele ramo oh rami k«4 v skupni pravdi.
Naše sodelovanje s silami konferenco za progresivno politično akeijo je obrodilo že več dobrega, in po našem mnenju bo uied kampanjo silno olekšalo ustanovitev pristne delavske stranke v mesecu januarju. Socialistična stranka bo s svojo politično izurjenostjo in izkušenostjo, s svojo jasno socijalno uvidnostjo ln idc-alnostjo pa s svojim vnetim članstvom poklicana, da da novemu gibanju ognja in smer. Pozvana bo, da igra v njem tako važno vlogo, kakor jo igra naša seste-ska stranka na Angleškem v političnem delavskem pokretu omenjene dežele.
Integriteta aocijalističnc stranke mora biti ohranjena, njeno članstvo poVcčano in njeno delo-vanje še bolj požlvljeno ne samo socialističnemu gibanju v prid, nego tudi zastran značaja, rasti in uspeha v političnem delavskem gibanju te dežele.
Vaš odsek vam torej priporoča tole:
1. —- Da naj se ta konvencija strinja s konferenco za progresivno politično akeijo ter odobri ! kandidaturo senatorja Roberta M. La Folletta za predsedniks Zdru-ženih drŽav na podlagi platforme, ki jo je predložil on.
Amerika.
Socialisti na konvenciji v Clc velandu odobrili La Follettov« kandidaturo.
Vodja I^a Follcttovc kampanj« prišel v Chicago.
Senator Wheeler bo morda podpredsedniški ksndidat na La Follettovem tiketu.
Demokratje v New Yorku ciu* cajo semintja.
Predsednikov sin jc umrl. <
Končni podstki o katastrofi ^ Lorainu.
Rudarji v West Virginiji izgubili mezdno ijitko.
Reven delavec je odkril izgubljen proces o str jen ju bakra in je dobil poldrugi miljon dolarjev,
Inosemitvo.
llerriot in MaeDonald v ardi-tem boju z reakcijonarji, ki bi radi preprečili londonsko konferenco.
Spor med fašisti ogroža Mysso-linijev režim.
Civilna vojna v Braziliji; veta-; «i prodirajo proti glavnemu mestu.	•
Izid predsedniških volitev \ Mehiki še ni znan.
Ameriški letalci doapeli v Per zijo.
Stara domovina. •
Radič poroča jz Moskvo o svo jem obisku Rusije.
enkrat sem, enkrat tja, cinca jo demokratje.
lest držav je aapustilo McAdooja Te so pripravljene glasovati sa kompromisnega kandidata. Oo verner Smith je imel vdora j sju-traj največ glasov.
M ADOOJEVI OLASOVI 80 PADLI S 515 MA 333.
Predeednikov ein umri.1 s. n. p. j. n0-
siteljica napredne misli.
Vodja LaFollettove kampanje v Chicagu.
Chicago, ni. — Poslanec John
M. Nelson iz Madisona, Wis., ki jc vodil progresivce v poslanski zbornici zadnjega zveznega kon-
Now York, N. Y. — Pri 92. glasovanju so zopet padli glasovi McAdooja in Nmitha. Pridobivati pa je pričel lislston, ki ima sedaj 159 glasov.
Now York, N. Y. — Iz soialjn in simpatije do prcdscduika Coo lidga in njegove družine radi smr ti, ki je pobrala predsednikovega aina, se je demokratska narodna konvencija razšla pet minut pred polnočjo v poudeljek. Dotlej jo bilo dokončanih natanko sedeui-inosemdeset glasovanj.
Ob rszidu konvencije je videl McAdoo, da jo izpodrlnjen s prvega mesta v tekmi za predsednl ško nominacijo, io da je njegovo mesto Kav zel ne\vyorški governor Alfred K. Sinit h.
I sprememba je |m*l» n» inoaemdcsctcm Klasovanju. McA doojeva uioč, ki se je krhala in drobila cel večer, jo padla na 339.5, iu njegova kontrola t rot ji ne glasov je bila isgubljeua.
Najbrž no pride več do prej šnjc moči. Tudi Smith je Ugubil tri glasove, čeprav je stopil na prvo mesto v tekmi. Njegova moč jo znašala v pondeljek zvečer, ko se jo konvencija razšla, MIT».
Senator Samuel M. lialston prišel na tretje mesto, ln na sad njem pondeljkovem glasovanju jo
Waahington, D. O. — Calvin Coolidgc, iul., sin predsedniku Coolidga, je umrl v pondeljek zvečer o polenajstlh.
Oče in uuti sta bila ob smrtni postelji, ko je prišel konefe mladega Življenja.
Mladec je bil v noiavesti cel dan in v zadnjih štirih urah so ga zdravniki držali pri življenju s ki sikom. Zdravniki so izjsvili, da jo bil ts slučaj neksj izrednega. Fant je živel Še več ur potem, ko so mislili, da ga bo konco vsak hip.
Pokojnik je bil pojen 13. aprila 1908. v Northamptonu, Mas«, Tamkaj je dovršil ljudsko šolo in hodil eno loto na arednjo šolo. Tedaj je pa odšel v Waakington, ker jo bil njegov oče izvoljen sa podpredsednika Združenih drŽav Mladec je bil v Šoli zelo priden in nadarjen učenec.
TO
POTRDIJO DEJSTVA IN DOOODKI.
ko J" bil obsojen . « ('i. j^iaeija iz Indienc je glaso-*,tY. ra'm'rjo 3 proti 1 za La
Konvencija pa izrecno poudar.
tnik Win	----"I.T IJe, da se socijalistična strsnka
A. Cunnee ki je i ic0In<ljn0 drži ksrdinslnih soci-Kvgena V. Debsa t«- j j»lu,tiinih nsčel, povedsnih in iz.
na zapor v 1 raj^nih v platformah in načelnih izjavah, sprejetih na tej in prej. injih konvencijah aocijalističnc stranke.
2. — Da pooblasti prihodnji narodni eksekutivni odbor po Isst-nem preudarku odobriti kandida-I ta za podpredsedniks Združenih poni I,,;;:"1"**1' *now ,n Wil- držav, ki S, g. !*«• kmtmm*
\Vl(	, ...	, .	za progresivno politično s k (ijo.
itikHo Ttorriciin .. -i..:	V 2 I,, zahteva soeijslistbne
nretirii« l #	¡stranka večje zastopstvo v pove.
n„ , J.a, k.onfcre,l<,< » P1"0* I šanem nerodnem odboru konfe-
^ u I " po,i"in"
In -iP-rV-D. nsj socialistična stran
nia
I^Jandidituro. w '"skV, poročilo je bilo spre-\	ko je bilo zavrženo
Ns zadnjem sta bila

s»
Ko
H*;,?*?™* emeriškega u \ ^.h^nji ksmpsnji z vse tf	skupno politično ak-'	.odeluje o konferenco it
gresa, je dospel v pondeljek v
Chicago, da prevaama vo4«tvo LiJ Wlo oddanih zanj 93 glasov
Follettovo kampanje, ki bo imela " Vsi konvenčni voditelji in bosi
glavni stan v čikaškem mestu. On bo glavni vodja La Follettovc neodvisne volilne kampanjo za predsednika Združenih držav.
La Follcttove sile bodo razen v predsedniških tudi v kongresnih volitvah igrale veliko vlogo. Na svoji strani bodo imele sooijsli-ste, kinečkodelavske stranke, vse progresivee in rebele starih strank pa muogc druge napredne delavsko organizacije, ki ne marajo več pleaati, kakor bi jim godli stsri gardisti republiksnske in demokratske stranke.
M Podpirati nameravamo pro-greaivce neoziraje se na stranke," jo dejal poslsnec Nelson. "Kolikor se bo dalo, sc bomo izkušali izogniti bremen državnih, legis-lativnih in okrajnih kandidatur.
"Ali zelo veliko pa nam je na tem, da si obdržimo balančno tnoč v obeh zbornicah zveznega kongresa."
"Mi nikakor ne moremo izgubiti. Prav lahko je mogoče, da zmagamo. Na vsak način pa hočemo obdržati balančno moč v poslanski zbornici in senatu."
Dva La Follettova govornika sta dospela semkaj v pondeljek. Senatorjev sin Filip je prišel t Nelsonom. Drugi je bil senator Ilendrik Shipstesd iz Minncsotc. Ts se j« mslo pomudil v čikaškem mestu na poti domov. Vsi so prišli nsrsvnost s konveneije konference za progreaivno politično akcije, ki se je vrftila koncem zsd njegs tedns v Clevelandu in ns ksteri je bil srpstor La Follette imenovan za predeedniškega ksn didata.
so bili uverjeni, da pride do kott6 no nominacijo naslednji «lan, čeprav je prišla nova ovira vmes, ko so Bmithovi glavarji in tam. menit je izjavili, da jo io vedno u-pati na Smithovo nominacijo za predsedniškega kandidate.
Med izozadniki, ki imajo naj-več izgleda, da utegnejo biti imenovani, Walsh, Robinson in Ralston.
John W. Davis iz Zapadne Vir-ginije jc gojil v pondeljek zvečer io vedno veliko upanja, da ga doleti najvišja čast na konvenciji,
in njegovi prijatelji so izjavili, da bo on tisti, ki bo naposled zmBgo-vslee na tej mučni in dolgotrajni konvenciji.
Senator Underwood j« bil ie vedno v rezervi, dočirn je bila precej glasna govorica, češ, da bo treba priti s popolnoma svežim imenom ns dsn, če hoče konven-cija, da bodo vsaj nekoliko zace« Ijene rane, ki jih je zadala ku-kluksovsks bitka.
Vsekakor jc razvidno iz zgornjega poročila, da so se delegat-je že skrsjno nsveličsli tegs ne-HkonČnegs glasovanja in da hočejo skoro napraviti konec, temu demokrstskrmu cirkusu, ki menda nima psra v ameriški zgodovini.
Wheeler utegne biti La Follettov drug.
Cleveland, 0, — La Follettov voditelji v Clevelaudu so kar od krito kazali veliko veselje nad slovskim cirkusom v dvorani Ma dison Square Garden.
Co bo imenovan Smith, so re kli, bo dalo versko vprašanje La Follettu eel julni zapad, ki bo u ključeval Texas, Oklahoiuo, Ar kunsas in Missouri.
Ce bo nominiraii McAdoo, po torn bo, kakor so trdili njegovi prijatelji, La Follette potegnil sa ssbo New York, kjer bo dobil mo-kraške, neinšk« in drugo tujerodne glasove. Po njiknein zatrdilu bodo tamiuanltjo natikem Uvaja* li vpliv na La Folletta, čo hi bil Smith zanalašč vržen s nowyor. Ške konvencije,
Mnogi lafollettovol so uvorje-nI, rta bo njihna pravda zmigovl ta. Vsi pa so mnenja, da lahko preprefiljo izvolitev vsakega dru-gags kandidata, In v takem slu-čttju bi bila izvolitev ameriškega predsednika zanesena v poslan, sko zbornico zvezpega kongresa.
Poslsnska zbornica mora glaso> vati po državah. Vsaka drŽava ima eno glssovno enoto. V po. slsnskl zbornici imajo demokrsl-je dvajset držsv v kontroli, ropu» ldikanei pa triindvajset. Predsed« nik ne more biti izvoljen, če ne glasuje zanj^večlna vseli držav. Takšna večina znaša petindvajset glasov.
Ali z drugimi besedami, poslan, ska zbornica 11« more, kakor jc sedaj sestavljena in kakor bo do 4. marca 1925, izvoliti predsedniks.
Potem mora v smislu deželne postave sens t. — v*sk senstor glasuje — gledati na to, da izvoli |H>dpredsednika izmed nasprotnih kandidatov, in tisti podpredsednik postane potem predsednik.
Zato polsgs La Follette tolik* ino važnost na izVro podpredsedniškega kandidata. Zs svojega tovariša bi rad imel demokrat« skegs progresivce Burtons Wher. lir ju iz Montane, če bi t s hotel prevzeti j>od predsedniško k audi* dsturo.
Muisolinijev režim ee še maie.
F si litovski glavarji so «i krepko v Usek. Prva seja novega kabineta.
Rim, H, jul. — Danes s« vrši prva «eja rrformirsnegs Museo-linijevrgs kabineta. Isid seja *» risk* trenskontlnentelne w»^ | pričakuje ( napetost j«», kajti zad-pošte je minil z dobrim uspehom Mjj ^^ ^ pokazali, da e# je no in	1
prvi TXDCM zračne POlTE
uspeabn.
Washington.—Prvi ted«n
ame-
| brez vsake nezgode.	trenja kriza v Italiji pooetrila.
---------Opozicije, poaebno soeialiati, ne-
40 AVTOISTOV ARETIRANIH	,lfcmi|jitlo „adaljuj* napade na
V CHICAOU,	raflim, vrhutega eo e« pojavili
( hicego, — Policija je h. t. m	rr«ni spori med fašisti samimi,
prijela 40 avtoaK»biliatov( ki so	provinlni glsvsrji črnih ereje, ki vozili več ko 20 milj na uro. Po- da izsuln- v«Kletvo, so za lieijaki nsčelnik je izjavil, da boj^jf kritizirati Mutsolinija in gro
CL or'ra''1/-'ranega
-kupno politično ek-1 vnrmo »odeluje s konferenco za
o akeijo f ne ' novel trsj;.! tolil«. «aee. dokler )flljf ignorirajo njegove Nfnr« jsla j«« kake tri mili-!__t. v*eh tsksinh državmk|sr |„m1o svtoi-ti »trogo držali
♦r.
««'je kmetov, več ne
, rodnih in delavstva., |n Ioki,njh
volitvah, na keterih določb, imenovsni neodvisni delsvskij
! rf,*r^vnih političnih ¡ kaBdMj>tj, . «KHlelevanjem držav *°««jalistilno stran n}k in Skalnih aoeijalističnib or
C ":1"1;'"/" drav':gan.^eij. ^ sprejela je progre
•ko f »1st formo. Ktorils l
(Dalje na 2. «trtni.
VREME.
Chicago in okolica; V nestalno, najhrž deževno, južni vetrovi,
četrtek Lehki
me.
Socialističen dnevnik "Aven ti" v Rimu je ra/p »al nagrado za truplo umorjenega Mirtalialid-iu-ve fio»larva Mattiotije ali pa za informacije, ki dokažejo, da je bilo truplo uničeno.
Končni podatki o katastrofi v Lorainu.
17 je mrtvih, 20* ranjenih ln M hiš je dooela raadejanih
. Columbui, O. — Henrjr M Baker, ravnstelj Rdečega križa, ki vodi odpomočno delo v lorainu, kjer je 27. junija razsajal tornado, je 7. julija poročal o sle dečem rezultatu katastrofet
07 «»»e h je bilo ubitih. 17*1 je težko in 177 lahko ranjenih, M hiš je pojHilnoma in drlome ponižnih pomožni odbor nasl-/-iij«* dnevno 'Ji)00 os*b. Ns delu je .13 bolniških p/ietrežnie in 25 dtlaveev, ki rackopavajo razvaline.
Rnski škof m mi v Ansenko
Rige, H. jul. — Ruski pravo« slavni nadškof Nikolaj, ki Je tu dolgo če«e čakal na viae |*otnega lista za v Združene države, je bil kon/no olive4č#n, da čaka za* atonj. Nsdškof se je nato odločil, da odpotuje v Argentini jo.
Kjer S. N. P. J. priàne 1 delom, tam m umikajo tamno lonoo reakcijo.
Chicago, BI, 9. julija. - Kako
tU ¿no je bilo, ko au Slovenci prod več kot dvajsetimi leti odhajali iz starega kraja v novi »vet — v Ameriko. V starem kraju se niso prav nič brigali sanjo ko so so podajali na pot. "Slovenski Ns-rod" v Ljubljani, tedaj največji slovenski dnevnik, je nskratko poročali "Danes je odpotovalo 30 Slovencev in 80 Hrvatov v A-meriko," Prihodnji dan jo bilo poročilu ravnotako suhoparno, le številke so bile drugačne. Prav nič jim ni bilo mar, da odhsjsju v tuji svet, najbolj krepki ln po« gumni fantje in uuiŽjo, katerih nI strah pred "neznanim" v tujini. Z njimi so odhajale tudi slovenska dekleta in žene. V začetku so odhajale v manjšem številu kot moški, kasneje pa v ravnota* ko velikem številu, ali pa io V večjem, da nadomestijo, kar so zamudile.
Avstro-Ogrska je bila takrat na glasu, da je sa Rusijo najbolj nazadnjaška dežela >v Kvropl. Slovenski Izsiljeniki, prišedši v Ameriko niso nsili razveseljivih razmer, llllo so psč tukaj slo. venske podporne organizacije, ali te organizacije so zahtevalo strogo apolnjovanje gotovih doll-nostl rimske oerkvo. Kdor sc nI podvrgel tej zahtevi, je bil is ključen lx organizacij, ali ga pa sploh ša vanjl nlse sprejeli, sku ji HJT na sumti/da no lw ravnal po zahtevah rimske cerkve. Slovencev je bilo vedno več, ki so rekli, da so -jte bodo klonili ra htevam, ki so v protislovju s njih Idejami, kajti Amerika nI ■tara Avstro-Ogrska, v ksteri sta v fsrl ukazovala župnik iu žen-dsr ksko imajo ljudje misliti o religiji ill n drugih stvareh, kale-je goft|M><liijoči razred v Avstro-Ogrski smatral rs ljudstvu škodljive. In tako se je v letu 1004 ust snu vila Slovenska narodna podporna jednota, katero dvaj« set letnico proslavljajo društva letos križem Združenih držav,
V minulem tednu so bile prirejene zopet take proslave in dru* ge slavno«!i.
Dno 2H, junija je ustanovno društvo štev. 3 praznovalo dvajsetletnico v Johnstonu, Pa. Brst (isbrenjs je otvorll sls vnos t s kratkim lisfovorom. Slovenska godba, poziisns ' pod imenom "Mazhom BandH, je zaigrala par krasnih komadov in pevski mešani zbor "Bled" Je zspel par milodoneČih slovenskih pesmi, ki sežejo človek/i posebno v tujini do sres. Nastopil je brat Andrew Widrisk, podpredsednik S. N. P. J., ki je pod s I zgodovin-»ko sliko o iMtanov it vi društva "Adrija", št.v. 3 S. N. P. J >V svojim govoru J« tivo iWrtal tel-koče pijonirjev, ki so delali za razvoj društva in S. N P. J. Dotaknil »e Je napredka v Jrdnoti in bodril navzoče k na daljne« neumornem delli za proevitanje S. S. P. J. In razširjenje njenih idealov in principov. Umoril je poldrugo uro in žel buren aplavz. Za njim je govoril brat Filip tlo-dine is t'hicage, upravitelj "Pro. svete". Podal j« zgodovino S. N. P. J. v dsljš« m govoru in tako poslušalec seznanil, ksko hud Je bil hoj t reakcljonarnloii silami posebno v zseetku, ki mi hotele za vsako eeno uničiti mlado podano orgenizerijo, kslrra je pa le tega boja izšla kot zmagovalka. Klical je poslušalce k nadalje, mu In vitrajiirmu delu, tako da bo 1H S It J iMMlvojila eveje članetvo ob svoji trid'eHMniei.
Vreme je bilo slabo, divjala je nevihta .kljub temu ja bila ude-ležba zel» p .voljne, kar pokazuje, kako priljubljena Je poetala H. S. P, J. v teku evojega dvajaetlet-nega ol»etanka.
( f »sije nt 1 Strsnl )
à
S. N. P. J. NO-SITELJICA NAPREDNE MISLI.
(Nadaljevanje s prve strani.)
Prihodnji dan dne 29. junija ata brala YV id rich in üodiu« phi* skala "piknik" društva štev. H. N. P. J. v Conemaugh gori na r<drn<'U) hribčku nad eone-maugbfkiini plavži. Člani »o bili wlo zadovoljni, da ata jih obiaka-lu brata Widrich in (Jodins kot ¿lana glavnega odbora.
Dne četrtega julija ae je obiia jalo alavnoflna dvojaetlenico H. N. P. J. v Canonaburghu, Pa. Vreme je bilo ugodno. Ze zjutraj ob desetih ae je zbrala množica domačih Članov in članic H. N. P. .f. in okoli '¿¿50 članov tnladin skega oddelka H. K. P. J. praznič no oblečenih in % malimi zastavi uami v rokah. Na čelu je bila domala alovenska godba, poznana pod imenom "Alexander Band", ki iteje M Članov, in pa društva-nu zaatuva. Vlak je prisopihal na postajo in pripeljal brate in sestre iz sosednih naselbin. Zaigrala je godba in razvila ae je povor-ka, v kateri j« korakalo okrog tisoč članov in članic H. N. P. J. ga godbo ao korakali otroci, nato žene in zadaj fantje in možje. Ulice, po katerih se je pomikala povorka, »so bile okražene po atarokrajaki šegi z zeloniai mlaji, venci iz svežih cvetlic, trakovi in napisi kot: "Pozdravljeni in dobrodošli goatjc, člani in drugi." •—"živela naša mati H. S. P. d.!" Povorka ae je vila do lastnegn doma, ki je bil seveda prilično okrašen. Prihiteli so pa rojaki in Člani H. N. P, J. tudi z avtomobili • na alavuoat in lahko ac reče, da ao bili na slavnosti zbrani Slovenci iz dvajset različnih mest in našel, bin, kajti navzoči «o bili celo Hlovenei iz države Ohio.
Popoldne točno ob eni ae je prijel razvijati program. Vodil ga je brat J. M. Jereb. (Jodba je zaigrala par izvrstnih koncertnih komsdov, novi pevski zbbr — pevski odsek socialističnega kluba — je pa pod vodatvom brata Hudolf Pleterška zapel nekaj kraano donočih pesmi.
Nastopil je brat J. Kokllč, društveni predsednik, in v izbranih besedah pozdravil v imenu društva zbrauo občinstvo. Predstavil je brata M. Hupnikn iz Lawrenca, Pa., ki je čestital društvu, da se zaveda svoje dolžnosti napram H. N. P. J. Za njim je govoril brat Andrew Widrich. podpredsednik H. N. P. J. V dalj 'Šem govoru je rasložll pomen slavnosti, zgodovino in razvoj H. N. P. J. In dotaknil se je onih elementov, katerim jo 8. N. P. J. trn v peti. Dobil je hessdo brat J. TerČelJ is lienderaonvilla, ki je apeliral na navzoče naj Še vztrajnejšrt delujejo za pomuoži-tev članstva H. N. P. J. in uresni čenje njenih ciljev in principov, Ob burnem ploskanju je stopil nu oder brat Filip Oodina, upravitelj "Prosvete". Po kratkem iu jedernateiu pozdravu je prešel na zgodovino K. N. P. J. ,njeno delo. njene cilje iu principe. S svojimi humorist lenimi upletanji jc obudil pri občinstvu največje zani munje, katerim so sledili zopet resni stavki poduka. V teku govora je deklamiral kraani delav-aki prolog "Vstajenjekoncem svojega govora se ji. pa obrnil v angleškem jeziku do mladine, ki je a vidnim zanimanjem poslušala njegov e besede. Njegove zsd-
«Jc
besed« so bile i "Pred dvaj aet leti ep je rodilo mrtvp rojeno dete H. N. P. J. Danes ob svoji dvajsetletnici pa Šteje to mrtvo-rojeno dete ¿tiri in petdeset tlao* članov in člani«* v obeh oddelkih, sli nad Četrtino slovenskega ljudstva. ki živi r Združenih državah, pod svojim okriljem.
"Delajmo in organiairajmo, učimo, dokler H. N. P. J. ne inhere pod avojim okriljem vsrh Slovencev — osi roma vseh Jugoslovanov, da tako postane ena *ama močna orgsniaacija. prep« Jena i duhom prave demokracije
Slavno»! bo ostala udeležencem še dolgo v spominu.
1*0 končanem ofieijelnem delu se ja vršila proata zabava pozno v noč, društvo je pa Imelo bre«1 dvoma velik moralen iu gmoten uspeh.
Medtem ko sla aa brala Wi dneh In Oodina udeležila slavno-►ti v Pcnnsylvanljl, ao je brst Vinccne Cainkar, predsednik H N. P. J., udeležil dna 2t. junija »lav noat nega razvitja društvena I
zastava društva "Slovenski kmc to v alee", Štev. 198 S. S. P. J. Willerdu, Wis.
Članstvo ae je zbralo v znanih česnijcovik prostorih, odkoder ae je razvila dolga povorka z raata vo n« čelu skozi aredišče nsselbi ne. Tu so sedli Člani in članiee na avtomobile, na kar ao se odpeljali na Čelesnil^ovo farmo, oddaljeno por milj. Tam je čakalo veliko občinstva. Na tej farmi se je slavnostno rszvila društvena «a stava. Ob tej priliki je govoril braf Vinceuc Cainkar v sloven skem in angleškem jeziku. Navzoči so buroo pritrjevali njegovemu govoru. Po slavnosti je slo dila svobodna zabava.
Udeležba je bila za r a/mere, kakoršne ko farmah izredno dobra. Nekateri slovenski farmarji so naseljeni okoli Wlllarda, zopet drugi pa daleč naokrog. Nekateri ao prišli iz razdalje 30 do 40 milj. Pripeljali so n večinoma v svojih avtomobilih in zvečer je izgle dalo, kakor da sc vrši dirka avtomobilov, kajti pred očmi se je razprqstirolo jezero avtomobilov okoli slavnostnega prostora,
Slavnost je uapravila na občinstvo v splošnem dober vtia. Uspeh moralen in gmoten je bil dober. Društvo je pridobilo na ugledu in 'tudi društvena blagajna si je opomogla za poltretji stotak. Bila je prva večja prireditev in Članstvo ae je tako opogumilo s tem uspehom, da so člani pričoli takoj z agitacijo za gradnjo lastoeg* doma. Po slavnosti se jih jc več priglasilo, ki so pri volji pomagati pri gradnji doma, Knl so pri volji dati stavbeni materijal, drugi pomagati z de-lom, nekateri pa z obojim. Naili so tudi taki, ki so rekli približno : "Nisem Član tega društva, ampak če bodo ti ljudje gradili svojo dtorano ,dam takoj pet in dvajaet dolarjev v to svrho." To je dobro znamenje in dober od' mev na prizadevanjo nasprotnikov z maziljencem na čelu, ki ao hoteli preprečiti šc to redko slavnost in ki rujejo proti društvu S, N. P. J. In vsaki napred. nI stvari. Druitvo ima prcccjšnja število zavednih članov in dober uvricvalni odbor. Na farmi vedno primanjkuje čas, vseeno so pa zmerom delavni za društvo. Posebne zadnjo čase se jc pokazalo, da njih delo ni zastonj, ampak da je rodilo lepe nspeh«. In za-raditega bo imelo delo za lastno središče tudi uspeh.
Izaajdfes prisssls 4s-laves veliko bsgsstvs
SNAfiTB SI BOU! BOLBSSN •ua KLIC Ol MIOOLI NA
m>
Socialisti odobrili La Follottovo kandidaturo.
(Nadaljevanje s prve otrani.)
8. — Da naj pošlje aocijallstiČ-na stranka polnoštevllno zastopstvo na konvencijo, ki ae Ima vršiti prihodnje leto v meaecu januarju, da ae pomeni o ustanovitvi stalne in neodvisne nove stranke, in stori vse, kar jc v njeni moči, da bo tista konvencija kar največja in najuspešnejša.
6. •— Da je zastopnikom socialistične stranke za na januarsko konvencijo 1925 naročeno, naj glasujejo in delajo za ustanovi-tov stranke, sestavljene ia ekonomskih delavskih organizaoij, delavskih kmetov, aocijalistišuc stranko in drugih naprednih aku-pin, stranke, ki bodi popolnoma ločena in nasprotna republikanski, demokratski in drugim kapitalističnim strankam, stranke s popolno narodno, državno in lo-kalno obliko organizacije in na podlagi platforme, vsebujoče vsaj vse točko tiste platforme, ki jo jc sprejela konvencija konforcn-ee aa progreaivno politična akcijo v Clevelandu meseca julija 1. 1934.
Manjšinsko poročilo je bilo proti temu, da bi.stranko podpisala odobritev kandidata ao podpredsednika. ki šc ni imenovan. Nadalje ae je Ogrevalo, naj sooi-jnliatična stranka Imenuje lastne» ga kandidata aa predalnika in
jo slašajno odkril 3000 let staro tajaoot in zdaj ja milijonar.
It. Louis, Mo. — Kar niao do eegli znanstveniki, ki so že 2000 let poskušali odkriti tajni pro-eea »trditve bakra, ki jo bil znan starini Egipčanom in ae jo izgubil, ko jo propadla c^iptovaka eivilizaeija, jo dosegel nepoznan železničar brez kake izobrazbe v enem meao4u eksperimentiranja. To je James Kari Cumminga, star 33 let, ki živi s svojo ženo In šestimi otroci v Rast 8t. Louisu.
Pred enim tednom je bil Cum mings še reven delavee brez dela. Bil je zavirač nff železnici iji prej je delal v livarni. Danes po-sodu je poldrugi milijon dolarjev in njegova stanovanje je dnevno oblegano od mirijade agentov, ki nadlegujejo novega milijonarja avtomobili, bondi in neštetimi drugimi rečmi.
Njogov nagel preobrat iivljo nja se čita kakor pravljiea o de veti deželi. Cumminga je imel etar, polomljen avtomobil, katerega je bilo treba vedno popravljati. Nekega dna je čistil bakrene madloge (gaaket) in jih vtaknil v kemično raztopino, kitaro je aam naredil, misloč, da bo najbolj služila namenu. Ena teh medlog je bila zakrivljena, ko jo je pomočil v omenjeni raztopini, ko pt jo je hotel pozneje Uravnati, je no svoje začudenje videl, da je trda kot želeoo. Baker ae je v raztopini tako strdil, da je bil trši od jekla.
Cumminga je že mislil na stvar poaabiti, toda okrog jo prišel njegov prijatelj. Temu je pokazal atrjen košček bakra in mu povedal čuden pojav. Prija* tclj mu je ivetoval, naj aa obrne na kakega avedenea, ker otvar ima lahko veliko vrednogt. Oum-mings ga je posluhnil in ja izvedel, da je iznašel proces, ki gg »vet aastonj išče, odkar je šel s starimi Egipčani v grob. Star) fcgipčani so znali utrditi baker, da so lahko delali ii njega ostra rezila in drugo orodje, ampak t* tajnost je umrla z njimi vred? Cutnming» ai je zapomnil kakšnd raztopino jo rabil in začel je ponavljati prooeo. Ko »o ao posku* snje obnesle, je aklonil patentirati svojo iznajdbo. To ga Jo skoraj pripravilo ob vos denar' iu moral jo prositi prijatelje za posojilo.
Nato ga je neka družba v Do traitu povabila, naj pride tja in demonstrira svoj proces. Sel je, in ko so bile uspešne demonstracije končano, je prejel ček, ki ga je — kakor je eam pravil — skoraj vrgel ob tla. Bil je ček za $1,500,000. Družba je kupila njogov patent in poleg izplačane vsote obljubila še rojaliteto na vsakih sto funtov bakra, produ-ciranoga po njegovem proceap.
Cumminga ae je vrnil iz De-troita milijonar. AJi njegovo obogatenje čez noč mu je nakopalo prej neznane sitnosti. Pred njegovim stanovanjem stoji dne-vno dolga vrsta avtomobilov, ki mu jih ponujajo agontje raz*-nih družb in na njegova vrata neprenehoma trkajo zastopniki tvrdk, ki prodajajo bonde, delnice. zavarovalnino, hiše, zlatnino Itd. Bivši zavirač je povedni n-gentov, da zaenkrat^še ne kupi novega avtomobila. Stara šsj-trga, ki mu je prinesla bogastvo, jc šc. dosti dobra zanj!
Chieaf<
Delavske iivte«.
(Federated Press.) Rudarji v Weot Virginiji izgubili
o, DL — "Imejte roke snažne!" priporoča dr. Heraaan N. Bundeaen. ki je zdravetveni komisar na čikaikem magistratu.
"Umivajte'jih pogosto!"
"Roke povprečnega človeka ao polne mikrobov, ki jih deva v svoja usta in odtod pa v svoje telo/' pravi komisar.
"Večkrat ac pripeti, da se oseba t jako čiatimi in snažnimi rokami naleze bolezenakih klic a tem, da aega mnogim oaebam v roko, ali pa tudi s tem, da ima veliko posla z denarjem. Kdor ki-ha v roke, jih pokrije a klieami pljučnice, influenca in prehlada.
"Umazani nohti ao lahko kraj cclc zalege raznih bolezni, med katerimi je dostikrat tudi jetika. Za anaženje nohtov je' najprimer« nejša nohtns krtačica. Kadar ai jih hočete porezati, ae poslužite nohtne piliee."
Otroci razširjajo i tem, do d«-vajo prate v uata, zelo številne bolezni. Kuharji in kuharice mo. rajo imeti na vsak način snažne roke," pravi dr. ffundesen.
V žepnih robcih je večkrat veliko bolezenakih klic, In z njih pridejo le-te zopet na roke.
Za osnaienjo rok je najbolje, Če se poslužite mila in vroče vodo.
Cilli« in Floree poročate o zmagi.
Volilni izid v Mehiki io ni nan, '. toda dooedanja poročila ao t
prid Otilo**..	.
Mežico TJitjr, 8. jul, — Popolni izid predsedniških volitev! v Mehiki bo težko znan pred koneem tega tedna. Stetje glasov gre počasi ia ic mnogih dri?av lo ni nobenih poročil Listi obeh strank poročajo, da je zmagal njihov kandidat. Floreo ae pritofujo, da so nasprotniki goljufali; iste pritožbe ima tudi Oallesova atronka.
'Po dosedanjih uradnih poročilih ima Colles 95,000 glasov večine v Mehiškem mestu. Ugodna poročila prihajajo zanj tudi ii države Chihuahue in Sonore, kjer Ima Flore» precej priatašev.
V Vera Cruzu so na volilni dan zgatovkali policaji, ker niso dobili plače. Njihovo mesto »o vzeli «vozni vojaki in volitve ao «e izvršile v redu. Prva porošila o rezultatu v Vera Crnzu «o glase, da ima genefal Flore» veČino.
UOt PRODAL 2SK0 ZA $150.
Woat Cheater, Pa. — Mr». Sue R. Seltser in Irwina J. Otta, oba ia Doyleatona, so zalotili v tem mestu v noki gostaški hiši, in »e daj je Harvey M. Seltzer bre» žene, a ima pa $150 in laatnin»ko pisanje za svojo hišo,
Ott in mra. Seltzer sta bila na moževo pritožbo privedena pred mirovnega aodnika R. J. Patricko. Seltzer j« dejal, da ni nikoli bog-ve kako maral »voje žene, in da »e je pripravljen takoj pobotati ter dati Ženo Ottu, če dobi ločitev zakona, lastninsko pravico do ovo-jega doma in pa $150. Sodnik je bil mnenja, da ni to prenapačna kupčija, in stvar je bila tako pobotana.
Ott je bil pri Seltoerjevih več mesecev na atanovanju ia hrani, Seltser pa je igral na klarinet v tamkajšnji godbi.
Charleston, W. Va. — Rudsrjl v 40 premogovnikih v Ksnawha podpredsednika Ädruienlk dršav.l«ountyju ao izgubili bitko aa
jaekaonvillako meadno pogodbo. Boj ja trajal od 1. aprila t. 1. operatorjem se ja posrečilo usi-liti rudarjem mezdno lestvfoo ia leta lflT. Unija rudarjev ni v«* priznana, k nogi rudarji izjavlja
Vetlna je dobila dodatno pod poro a brzojavko, ki jo jc poalsl konvenciji tovariš Debe. Ta ae ni vdeležil konvencije, ker je lo vod no ▼ zdravilišču v Klmhurstu. Mrsojsvks se delno glaal takole: I
"Jas mislim, da je pametno. ie|<>0' Hi nadaljevali boj. naša stranka ob sedanjih okoltfi nsh ne Imoauje nobenih kandida tov, Ali obenem pa je gledati naj tO. da oatane eoeijalisUčua stran Mezieo Citjr. — (Ked Preae ) ka nedotakljiva, da se strogo drž — Mehiška vlada je aaaegla veli-svojih načel In pasi, dm oetone ko pivoramo v Orizabi. Lastniki rdeča aaatava rs svit. Predvsem *> ssprll pivovarno iu odslovili pa npam, da ne bo nohtnega *as delavee. ne da bi jim splačali
Mehiška vlada
U pivo-
TRIJE OOZDKI POŽARI V 0A-UFORMJI.
Ran Praneisoo, Oal. — Zadnjo uedcljo «ta bila dva požara v narodnem gozdu Se<|Uoia ln eden v narodnem gosdtl Tahoe iiven kontrole, in poloiaj je bil jako nevaren, kakor poroča zvezno goodor-stvo. Oba goada sta v Californiji.
. Požar v gozdu Tahoe je nsvar-nejši od ostalih dveh v gozdu Se> quois. Mala naaelbina v Sattlej--ju, Cel, je gorela v nedeljo popoldne. Ogenj oo je priplazil v dolino Sierra, kjer je ogrožal veliko število tamošnjih kmetij.
V narodnem gozda Sequoia je gaailo obadva požara 300 mož. O-ni. ki je vzbuknil v gorovju, se je zelo razširil.
proti
in da bodo vai «družen» vjfT&OO. ki lovnjnaji! programa, ki ga aprej dati. Vlada me ke»ve«*tja."	1 pivovarna.
ne
jib dolgujejo na mes-bo skušala obratovati
Eraoilaki vstaši prodirajo glavnemu mesta
Bnenoa Airea, 8. jul. — "La Nacion'* ja prejel brzojavno vest. da 13,000 oboroženih v»to-iev prodira is Sao Paula proti Rio de Janeiru. glavnemu mestu Brazilije, V splošnem ao vesti o po l»laju v Braziliji konfuzne. toda dvoma ni, da je vstaško gibanje selo veliko in naperjeno je proti zvezni vladi.
Herriotev bo) z
reakcijonarji.
MacDonald v Parizu, da reši
fraaaooka vlado padat. Poin-
eara j« odfodil napad na vlado
do potka.
London, 8. 'jul —- Premijer MacDonald je danes zjutraj odpotoval v Pariz, kjer ae kuha raa-na kriza proti Ilerriotovi vladi in londonski konferenci. Tam osta ne do sred« večera.
MacDonald j« vČerej popoldne naznanil v .zbornici, da mu jo Herriot telefoniral, naj pride brž v Pariz na konferenco. On se je Ukoj odločil, da gre. MacDonald je nato poročal, d« ae je pojavila v Franciji kritična notranja si* tnaeija radi intrig, ki jih vodi Poincare a svojimi reakoijonarji proti aklicani londonski konferenci Poincare jo razkričal, da je Herriot "prodal" Francijo Angliji, katera drži z Nemčijo fn da bo londonska konferenca izpremenila veraalsko pogodbo ter odpravila reparaq.ijsko komisijo, katero je doalej kontrolirala FraneijjL potom Poincarejeve grupe. Poineare< je tudi obdolžil angloško vlado, da je razposlala zaveznikom tajno noto, ki je naperjena proti interesom Francije in prilogodno Nemčiji.
MacDonald je izjavil, da je vse to lal in ostro je ožigosal Poinca-reja in njegov reakeijonarni blok, ki ruje proti načrtu sprave in miru v Evropi.
Angleški toriji in liberalci niso zadovoljni z MaeDonaldom odhodom v Pariz. Slišijo se glasovi, do MacDonald tudi pade, če pade Herriot, kajti liberalci ne bodo več podpirali vlade, ki je zaigrala najlepšo priložnost za rešitev reparaoijakega vprašanja.
Pari«, 8. jul. ~ Poincare, ki je odprl ofenzivo proti Herriotovi vladi radi londonake konference, je dane« od godil napad na vlado do petka, češ, da nooe motiti Herriotovega sestanka z MaeDonaldom, Medtem pa reakoijonarji kriče, da je prihod MaeDonalda v Pariz "trik", « katerim bi rad Ilerriot rešil svojo*vlado poraza v zbornici,
Kolikor je znano v tem mo» qyuttu, je lierpot zato povabil MaeDonalda v Pari«, da ae»tavi-ta novo noto n« zavezniške vlade in da MaoDonald umakne spome-nioo, katero jo poslal z vabilom na konforenoo vred zave«nikom in katar« je dala reokoijonarjem v Franeiji povod «« vihar, ki ga zdaj dvigajo. Herriot mora utrditi »vpjo stališče v senatu s tem, da Anglija umakne nekatere kon-eesije, ki jih jo dala Nemčiji. Tako naprimer mora Nemčija prej »prejeti zakone za izvedbo
SREDA, 9. JULIJA, u
L^ae oveg. načrta, rrtdno poslat, delegate na l„nflot konferenco; če teg. ne ^ bodo Francozi sedeli * N konferenci. Zavezniki" T, tudi Izjaviti pred konfer*Wo ne bodo revidirali versailv? godbe.
Polet okoli sveti,
Američani v Poniji; Angl* • «v« v Tokiju
Charbar, Ponija, g. »i Ameriški letalei so včeraj ^ Bern. Tu ao vzeli novo r.tl0f0 in drugih potrebščin ter u njali motorje.
(Amcrišani na poletu okoli ta ao a prihodom v Perzijo končali več ko polovico ,v zračne poti. Najhujše j« z^j njimi. Polet preko vroNh pUi v Indiji ja srečno končan. Z se bližajo Evropi.)
Tokijo, 8. jul, — Angleški movalec v poletu okoli Stuart MacLaren, počiva na k liŠču Kasumigauri. Japonci N aprejeli z enakim gostoljubje« Častmi kakor Američane. M Laren se mora zdaj dobro prip viti za skoke čez Pacifik do Alaske, kjer ga čaka najhu,
Poveat "Jimmie HJggi»' «roajo dušo ameriškega prok rlata ob «m veliko vojos. Dobi pri Knjiiovni matici 8. K. p,,
IMATE II TRAKUUO
Njena aaanaaja tat
Ako Ima t« v| trakulj». »ko tU n I« «totvrlk, W foftjo vttbi tt|> t»n>iU. »•. U bodtt. I mali tq<tl dovolj raiupu •aaa raiit«. »r*,o «mi ,»ut «.i. pr^aa aa «H na Jo 4ruw o.r^na.t! v , M Ja navadna p*aUdlaa v.Ud poauUki Jov#IJ rjddnlfc ^¿vl. go aa v.« u Ji pojavi, kar aiors »riti pral ali .l.j m •• i* Mla talka aadraviti. Zdrav.lkl trjujao. d» J« .«I« mko ■ totovo.t,o laiUI. <a Imata traki aH na. Vam pa lahk* povado «a Imata Jat« oklataa, irtu »U dr napak«, «a la «avaa o trakuljl. Ja U min momta aama vldatl al atroka v kaiarna II« •abl imalno ia mnan.
tr llvala trakulja h < , aj marteav. lmrtl I k ulja poananja tolfta. | T»r*n»lutl Ja«ti. Trnki po»r» via radllaa n I« vai« hraaa, ki M Ima!« kiti «a vat It la vam dati dobro »v»to kri. Prava a menja a« drofcat trakulja v ndpadklk. I Sobna »namenja aa: omotica, «lak t«k. tt ka tala, imrdljlv dlk. rumena koU. ki llaa v deMh talaaa, krktu la aaaak. $ aanja r trebuh« |» faladcu, ki »a rta vsdiauja v arla. Bolnik nima valja da 4 la aa aa tivUaaJa. nobaaa amklaija te maUnkoliiea. Želodec po,Un« večkrat ki ia kfaaa aa«a «•!< po grlu. Omedkvil »apad «a ta in Um pejavi v.lad tmk«[ Pripetilo aa ia aal«, da Je t rak «I J« il« v aapaik la aaSavlla koUlka. Zalia taea aaraalta »radaa vaa umori. Sam« | a abl Ja vaa« ml jI v« rediti trakaljo v«dri i aa v «dol, J« m »tanje «t ran kraaa. VI morata nikoli pravad plalatt. u m id taea aaraalta- ga aa taaa valita, kadet« t novo rojeno dat«, «alja J« elatatl a dal «dravlla, kot da morajo v«n •< r,«i, ki pl davati aa val nograb. Kupita aaJkalila e* vila, ki aa dob« aa 4a*ar, Naroilta »i da«i Uata« i« danaa aa $18.41 la na «dlataj aa jatri. kar «aa biti U »r«»eine. Kafki
atarita »f kupujte aanik pooaredk, M adravlla »a atanejo denar, «ena «ama lk«d
0«. Laataa aa »rodaJ« edin« |a »rti Lal >d Ca., •»• Laaal Bld«, Ho, |||, riti kurah. ra. NI IkaSIJivo tudi la nimate a kulja. «a aavarovaaj« wv*ia prilalit« centov val.	(Adv«rli*ai«at
Jeli vaša navada hraniti?
Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline ao za dosefo na-
£ redka in sboljšanja šivljenaklk razmer neobhodno potrabne. Ak« i niate pričeli hraniti, ne odlašajte dalje tem»! »rW.Ha ia '»m in ulešite Vai deaar pri solidni domači banki na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT'
kjer Vam prinaša 4% obresti na leto ln je aigurnost zajamčena.
Daaaraa aakaaila v Oallarjik, Dinarjih, In Lirah iavriajam« caaa
ia tačna.
Zaalapatvo vaah prakoaaaraklh |»ar*bro«nih »rag.
FRANK SAKSER STATE BANK. 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
glavno zastopstvo jadransko podunavske banu-
BLAGOBEJNA MOC HRANJENJA
Ustvarja 1 zaupanje, neodvisnost ia priliko. Mnoga velika bogastva -imela svoj začetek v skromnosti MIUONE LJUDI HRANIRAVNO ZA TA CIU. Zavzemite «a tudi vi tako delati in zadovoljni boeta z uopehom.
Kaspar State bank
1900 Blue laland Av^ vogal It eaota. CHICAGO	ILUN013
Naš INOZEMSKI ODDKLCK Vam . vndae nejkeljie pe^fte dosmrK a prasaaešmi parokr^ik^ listki aa in ia Evrope, iadolajo ra»e ---- hjnv« in	•^re"^
>A, JULIJA, 1924.
iz Jugoslavije.
lS i»-" *1,wï? hrvr
republikanske	kmetske
l ki izhaja v Zagrebu, je Kfte -I. junij, objavljati pl-L Seiana Kadiča, ki ae ae
1, mudi v aovje.aki Ru«ji..V
K t" h >vlja.Râdlé
% prišel v Moskvo 3. junija s ■ Lino« Vladimir jem to a Cacea U Dalmacije ter inže-^ KoširtiČem. Na kolodvori je sprejel načelnik oddelki 'balkanske države komisa „« tunanjik zadev G. B. Ban ■irskij. ki je povedel goste v |~bne in že v naprej priprav-stanovanjske prostore. Dne ... jj0mi
PROSVETA
lost izkoriščanju in odiranju s strsni podjetnikov, posetnikov.
In delavci, ki so volili v obči nah Vič, Ježica, Šmartno pod Šmarno goro in drugod, so »o gornje neizpodbitne resniee zaveda* i. Zato so želi usj»eh, dosegli napredek, ki mora koristiti delavskemu razredu.
V občini Celje-okolica pa jc posameznikom uspelo, da so enotnost delavskega razreda razbili, cepili, onemogočili skupen nastop in omogočili, da bodo sedaj vodile občino meščanske, reakcionarne. kapitaliatične stranke. Dosegli so, da občina Celjc-oko-lica nc bo več rdeča, ne bo več socialistična !
junija je bil Radič pri ! Ju znanjih zadev Cičennu/ s ■¿rim se je razgovarjal dve u
gu runanjih
_
Sledečega dne je Radič pose-
gtevnega tajniks kmetske in-¡mr ionale Dombalja, ki je hr-.¡ke goste v imenu poljedelske komisarja vodil po Moskvi in MH razkazujoč jim razne za ¿vosti. Radič jc govoril tudi Badekora, znanim aovjetskim ilkiatom. Dne 8. junija je fcerin priredil v čast Radiču rijatoljski večer, na katerega so t bili povabljeni mnogi politi hi prvaki sovjetske Rusije in toni člani predsedništva kmet kt internacionalc. Na tem se rt^oku se je Radič seznanil tudi i voditeljicami ženskega delav ikrpa in kmetskega gibanja Jusiji, zlasti s pisateljico Ano Pmpskajo.
Radie piže dalje, da mu je no liiuki oddelek komisarijata za nnanje zadeve dal na razpolago ačc in inozemske časopise in ■p, Radič obišče tudi Lenin rad, toda predolgo se ne bo mu v Rusiji.	\
Moskovska "Pravda", glavno Lazilo ruske komunistične stran t, je 11. junija poročala o Radi sledeče :
'Štefan ltadič y Moskvi. — 'ozdrav od hrvatskih kmetov fodja revolucionarnih kmetov Hrvaškem in eden glavnih po-ičnih prvakov Evrope je te dni iapel v Moskvo. — Radič jc ijavil v intervjuvu z našim po-»eevalecin, da glavna svrba uje-jovtga prihoda v Rusijo je želja, na mestu prouči metode, a katerimi bo tvorci ruske november-e revolucije (1918.) izvedli re-rolucijonarno delo, kateremu .je n te takrat priznal vso moč in no mednarodno važnost. Radič uiia pozdrav junaškemu de-#vu in kmetstvu Sovjetske u-»ije od bratskih hrvatskih kme-», ki se vztrajno bojujejo za jo socialno in politično osvo-itev v težkih prilikah najgrše Ker je Štefan Radič «ji domovini nc samo najvaž-fj«i politični bojevnik, temveč M' «l«n najodločnejših kultur-'k delavcev, jc izrekel željo, da
*	rad seznanil z najnovejšimi f*l'i kmetskega gospodarstva
*	pr(»vete in napredka delavca ljudstva kakor tudi z vse-
področji kulturnega Življenja unije. Radič ae je že s crlo vrsto naših političnih »«Kialnili delavcev."
no kmečko internat-ionalo. Ra dič je sicer demagog in bo prej ali slej končal s svojo otročje neumno politiko, toda poročilom našega režimskega časopisja pa tudi ne moremo vsega verovati, ker vemo, kako zna delati "senzacije", kadar hoče udariti. 1U dič je pa shujšal kmečko ljudr stvo na Hrvatskem, toda mož je
Politični položaj. Napovedana rekonstrukcija ministrskega kabineta se še ni izvršila. Je pač težko, zadostiti željam posameznikov, ki žive v fiksni ideji, da so za državne poslove primerni in za važne dneve" neobhodno potrebni. Zato se je Pašič z obiskom na Bleda zamudil in kljub zamudi ne bo predložil novih ministrskih kandidatov. Minister Kojič, na katerega je posijalo ravno sedaj precej gorko solnce, in o katerem vedo povedati precej "čedne", sicer pa za današnje čase prav nič presenetljive korupcij-ske afere, še vedno trdno sedi in krmari v smeri proti konsolacijil
Nagromadene vladne posle bodo reicvali v posebnih ministrskih odborih. V te odbore bodo prenesli vse spore, ki so kljub zani kavanju v vladnih krogih precej ostri. Tam bodo glasovali, se kav-sali in kompromiaarili. Vsak vladni akt bo zato sad "preudarne politike in produkt temeljitega študija.
Opozicija, ki jo še vedno prod stavljata Davidovič in Korošec, pa seje in aeje. Izdani tedenaki buletini napovedujejo skorajš nje ozdravljenje političnih raz mer, obenem pa prikazujejo ^ vladni večini hudo infekcijo, ki jo povzročata nasilje in močna roka. Obe meščanski krili pa sta postavili za se prav dobre pro gnoze. Opozicija obeča vsem zve 8tim, da se bo skoro sestal parla ment, Pašič-Pribičevič bosta de misionirala in po padcu tega ka bineta sc bo seetavila nova kon centracijska vlada pod vodstvom radikalov, pa brez Pašičm brez njegovih ožjih pristašev in brez Pribičeviča. Pač pa bi se v t^ koncentraciji skoncentrirali Lju ba Davidovič, Korošcc in Meh med Spaho. Politika močne roke pa zagotavlja svoje pristaše, da so sedaj šele prvi dnevi udejstvo vanja in da bo to trajalo tako dol go, da bodo vsi volilci, če tudi silo, prišli do prepričanja: držav no edinstvo in pa Pribičevičeva politika jc eno in iato.
Opozicija, kakor tudi vladne stranke pa imajo še vedno eno "dodirno" točko. Dnevnicc. Knl kot drugi, bi jih radi dobivali. Za meaec junij so jih tudi že dobili. Sedaj pa noče nihče priznati, da si dnevnic želi. Izgleda pa. da bo opozicija 'očitek samostojnih de mokratov, češ, da ona zahtev dnevnice, mirno požrla in eventu alno izplačanih dnevnic za pri hodtijc mesece nc bo vrnil niti njen, niti samostojnih demokra tov ali radikalov poslanec.
Občinake volitve.
I V in 16. junija so voli •"uie v Sloveniji nove občin f0(J,,or«'- Tudi socislistični pro-'»ri«t j- umevno posegel v vo
Si (Kij.
L«hk,, rečemo: socislistični pro-jc /. uspehom, z lepim ns
zaključil ta volilni boj. ""•sviti pa moramo tudi ta
katerem jo dolži ueki njen znance det o mora tudi že pred petimi leti. Razboršek sumničeuje odi« eno zanikuje iu pravi, da jc to akt maščevanja. Porotniki s« vprašanje glede detomora zani kali, ravno tako pa soglasno po-4-trdili, da je zakrivila prestopek k tem. ker ni |»oklicala k porodu zanesljive pomoči.' Kadi tega Je spravljiv, ko pride njegov čas in j bila obsojena na 2 meseca zapora, to. kar potrebuje. Kriči žc, kriči, ki ga je odsluž la že s preiskoval ! grize pa malo.	niiu zaporom.
Smrtna kosa. V Krškem je u Angleško posojilo. Kakor poro
mrl v starosti 60 let Franc Oe- Ča londonska "Moruing Post" z raidi, dimnikarski mojster in po dne lfi. junija se je med jugoslo sestnik. Na Viču je umrl Villbald vensko in angleško vlado skleni-Sever v visoki starosti 80 let. Po- 1» pogodba glede posojila 300,-kojnik, rodom iz Ribnice, jc slul- 000 funtov Jugoslaviji. Posojilo boval 23 let kot gimnazijski pro- je zajamčeno po tobačnem mouo-fesor v Pulju. Leta 1919. so ga polu. Obrestna mera snaša 9 odst. Italijani pregnali. ~ V Idriji je
umrl upokojeni rudniški uradnik I Zv,rln*kl mot ^J"10" J,lirofr' Franc Šinkovec v atarosti 67 let. P» ■tari posestnik s Stenice
Pokojnik, ugleden meščan, je sa- ob.Mu,n M Jc	J™1
pustil vdovo in šest sinov, katerih <nun.	1»J*«U	*e,!°
dva sta inŽenjerja, dva pa dr- Mar,J°' k» /»*. bil» J1»U™ ln "krb-žavna uradnika v Jugoslaviji, ter nt. K°*l>odmja, dočim je on naj-ono hčerko	raj® Pohajkoval brez dela. popi-
val po goatilnah in nepreatano za-Paldnova obdukeija. Iz Trbovelj prav|jal denar. Naravno je, da je nam pšejo. Fakina so izkopali in moralo priti rtdi tega v hiši do obdttcirali. Dočim pa so o obduk- prepira, in so poatale družinski ciji umrlih Orjunažev časopisi pri- rMmere vedno neznosnejše. Ilir-nesli obširna ob<lukcijska poroči- oer priie| |tno tU(1| pretepati, a, ki so natančno povedals, kako Dll0 9, ffbrusrjs so obdolženčevi so bili rsnjeni, ksj je povsročiloL0li0t|je nenadoma opazili, da jc njihovo smrt, je obdukcijako po- Uircerjeva zginila. Poisvedovali ročilo o Fakinovem raztelesenju ^ pri vgeh „orotlnikih, a zaman, tako, da bi bilo bolje, da bi ne £ele po	¡^[h so orožniki
bili motili Fakinovega počitka. «kopali njeno truplo iz jamo za Kar trije umori so se izvršili v Hlroerjevim svinjakom. Zdravniki bližini Maribora na en dsn. Isto- » ugotovili, da je dobila umorjen časno je mariborska porota obso- k» udsrcev s sekiro po glavi
dila na smrt nekega Ilircerja, ker	in J« umrl»- Bimon
je ubil svojo ženo. Žalostno ali	w ¿« p^otno izjavil, da je lavrš l
razumljivo, saj izhajata v Marl-	vsled prigovarjanja Mari-
boru klerikalna lista "Straža" in	i« Senčiševe, s katero je imel lju-
•Slov. Gospodar", ki venomer	besenako razmerje, še prodno se
hujskata ljudi na ljudi, očeta nn	Je z umorjenko Te navad-
sina, moža na ženo in soseda no	b* P» J« l»ozneje preklical in pri-
K0Ke(ja	znal, da je umoril svojo ženo ob
, , priliki novega spora v jezi in raz-Oarufa je bil 21. juu. obaojen burjenju ,»opo(nikl potn|ih
na smrt, istotako trije njegovi to- vprailinjc umora in hll llirt.t,,. variši. Zadnji bo obešen Caruga. obBojon na imrt nt vešalih. Nadalje sta bila obsojena dva roparja Carugine tolpe na 20 tet Uboj is maščevanja. Na veliko težke ječe, eden na 16 lot, eden nočno soboto je prišlo v goatilu na 15 let, dva na 10 let, dva na j Martina Ceha pri Sv. Marku pr let, a dva na 8 mesecev. Ko je Ca- Ptuju med bratoma Janezom ruga slišal obsodbo, ga jc naj- Horvatom in drugimi fautl, med prej oblila rdečica, na to pa ae je katerimi je bil tudi 23 letni do začel smejati. Sodniki ao dan pred Uvec Ludovik Oašpur, da neznat razglasitvijo razsodbe prejeli pl- nega konflikta, tekom katerega smo, v katerem ac jim grbzi s|j«l bil slednji oklofutsn. Razjar
Slovenska Narodna
u*t*«*Tij«Rš a. »»rtu
IS04.
Podporna Jednota
Imk—p. tf. J«mij* IS07. v JrUvi IIIÍmIS.
t«««, je dosegel soeiali preletariat leVe uspehe, h en"l«>ega nastopa eoeialiatov zaviral in nihče sadržal '""'»•/h nastopa delavcev . " wditvah ae je objeatna
^ «iHavakih vrstah pa srčno
*h"lo -selil«.
u 'zkušnjs, ki smo jo pri teh volitvsb nsuk 'r' nujnega upoštevanja
T'] ,,tuk: 1'roletarei vaek de
• «drui Mi
I'	•
J '"" "damo številčpe reznlta-P^ai.Hznih občinah, vidimo, y' ^""'•l««tični glasu vi lepo na-" ^srsali pa ao le Um, kjer ^'VHeli, da je treba vo-_ "	m< « anskim stran-
^	ki zastopajo in-
' lK,djetnikov, trgovcev in '«ilantov.
» fin 11. . I • •
'«'«nah je doaegel de-1 lej»e in zadovoljne katerih delavci vedo, •robit delavskega ras-drlavee bortio pro-,fl'ioom, proti evojim k» so prav tako laško raztrgani in prav n» na milost in m mi
tu t':
Z livade državotvornosti. Tam
v belem Belgradu imajo vlado, ki jo podpirajo tudi slovenski demo krati. Kriče pa kakor žerjavi, da so Vrni in vlada državotvorni ter da je njih namen in sveta naloga izvesti ustavo. Tako kriče, delajo drugače. Namesto, da bi izvedli ustavo, iščejo zločincev in spo rov, konfliktov in nganjsjo tero rizem, o kakem mora reči zdrav razum, da je nasilen, nezakonit in zavraten. Doslej ima javnost tsk občutek. Namesto dela policijsko špijoniranje in preganjanje na v strsni, kar ne pomeni vpostavltv reda v državi, marveč vpostavitev reakcije, zbujanje nezaupanja državno oblast ter odpornost, ki nims z izvedbo ustsve nič oprsv ka in izvedbe tudi ne ovirs. Tod po činih, ki se izvržujejo, moremo sklepsti le eno. da gre pri vsej politiki le za oblast, za msžčeva nje in za ekspropriaeijo. To ps ni narodna državotvorna politiks. Taka politika pomeni začetek kon ea in predhodnino reakcionsrne-ga udarca, ki mora zadrti povzro-čitelje nssilatev in krivic nsjbolj. Zdi se nam, da so depiokrstski zavezniki v Belgredo o delovanju te strsnke povsem krivo informi rani ali pa nimajo Intereaa na prr čanskih pokrajinah Vsekakor ps vaaj deloma tudi radikal«-! pozn* jo položaj ter se zarsdltegs ne prestsno otressjo svojih zsv* kov.
t
a uru
tLAVNI STANi ZSS7-&S SO. LAWNDALC AVE., CHICAGO. ILLINOIS.
lavršcvalni odbori
UPRAVNI ODSEKI Pr^tsdaik VtassM Cslaksr,	Aodrsw Vi^ricK. R. F D T,
Bo» 103, JoWn.low«, P«., «I. ujnik M.llK.w Tvrk. Ujiiik boln.iU.«» •Mclks BU. N«ssk. al. bi.g.j.tU John Vsgrick, «rUmik gUtiU Jo*. Zsvsrlnik. upr.Yit.lj «U*Us Filip Miu.
POROTNI ODSEKi John U.J.rwooJ.	407 W. M.y St., SerisffUM. til., M.rlii.
2«Usalksr, B.> ITS, BsrksrUn, Okio, Vf4 A. V.4.r, S40S S. Hamlls A««., ('kir.fo, 111., John Tsr4slJ, Bot SI. Hs»4.r.o»««IU, P... John Gsrtsk, 414 W. Hsy Si., SpriaafUId, 1U. i.
BOLNIŠKI OOSEKi OSREDNJE OKROEJEi BU. Nsssk, pr«4..4R>k, 1SS7 S9 Ss. Uw^ili Av.,
Cklssfs, III.
VZHODNO OKROUEi Jsc«k Ambroi,¿, Bes ISS. Mm, Run. Ps.
Joku Groá.lj, I4SII P.pp.r Ass., CUv.Und, O. 7.APADNO OKROEJEi AaUn Sslsr, Bss 104, Gr*aa. Km*»., ss iw«asses4.
Mss Mtn, Bo« tas. Bukl, Mlm., ss ».».ro».p.4.
Miks 2u|«l, S4SS S. WUshesUr St.. Murrsy. Uuk.
Nadzorni odbor:
Frank Zsits, pr*4.s4nik, SSSt W. tSlk St., Cklcsgn, III.. Frsnk Somrak, M17 Pro...r Ass., CU»«tsn4. O , Willism Stllsp, 0404 Si. Clstr St., CI.».land, Ohio.
Združitveni odbor:
Predsedniki Frsnk AM, 1114 Sn, Crawford Ave* CkU.«., III. Jnikn 0».n, SSSS W. SSlk St., Ckisnan, Ml. Jat. Skuk, S404 Orlsn Cl„ ClsssUnd, Okie. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Ksrn. SSSS Si, Clslr As«., Cl.v.laad, O. POZOR I—Knrsapondsnss s |l. odborniki, ki dslsjn « |lavm.m uradu, •s vrli IsknUi
VSA FISMA. ki ss nnnslsln as po»I. g|. nrsdssdniks »s natlovai Pradasdniilvn S. N. F. J.. 2eS7-SS Sn. Uwndsls Av.-, Ckl.sao, III.
VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE KASLOVE. Bnlniikn isj. niilvn S. N. F. J„ aaST-S» Sn. Uwndnls Avs„ Cki.a«a, lil.
DENARNE FOtlUATVE IN STVARI, ki s« llAsJn fl. lavrivalasia od bo rs I« jndnnls *«Ut m anslnvni TnJnUlvn S. N. F. J., SelT-SS Sn. Lswn> dnin Ave., CkUago, III.
VSE ZADEVE V ZVE I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI ss »nillisin nn nsalnsi Blsinjniilvn S. N. F. J., 1SS7 S» Sn. Uwndnln Avn., Ckissfn, lil.
Vsn mrltnAbn finds nnalnvsnjn v fl, IssrisvslnnM ndknru as naj poiljajn Frnnk Znltsu, prad»adnlku nsdsnrnsga odbora, 41§nr nnalns j« agora).
Val prlsivi nn (1. pnrntnl ndask ss nnj poiiljajn ns nnalnvi Jnkn Undsr* wood, 407 W. Hsy St.. S»rtnCflnld, |||.
Vsi dnplsl In drn|l tplsl, nssnnnils, n|lnal, nsrnlnlnn In splnk vas ksr is v avssl s flnallnm Jndnntn, nsj sn pnAIIJn ns nnalevi "Prnavstn", MST-M Šn. Lnwndnls Avn., Cklsn«n, III.
smrtjo, sko hi bila izrečena lo ena
smrtna obsodba. Razprava je trajala od 12. maja do 16. junijs.
Surovine. Ko se je vrsčsla Fa-kinova mati s pokopališča v Trbovljah, jc po potu joksls, ihte-la . . . Mimo je prišel rudar, ki je ni poznal, pa jo je vprašal: Mati, zakaj jokate t "Kaj bi nc jokala, ko so mi ps sina ubili!" je jokajoča revica odgovorila. Pogovor pa je slišal surovi paznik, ki je Fakinovo mater poznal in rekel je: "Prav je, zakaj pa je prišel v Trbovlje." Surovine niso ganile materine solze, surovina je hotel mater še bolj ušaliti, če bolj razzalostitl. Rudar je paznika za to oklofutal, obenem pa vzel pri obratnem vodstvu svojo knjižico, rekoč! Med takimi surovinami ne bom delal. Odšel jc drugam, odšel v avet, do bo srečal boljših ljudi iu pripovedoval, kakine surovine lazijo pri nas okoli.
Zaradi detomora se je zagovarjala pred sodiščem v Ljubljani dne H. j on. «lanes tudi Marija JU*-boršek, 24 letna poeeetnikova hči iz St. Lenarta nad Laškim. Gospodinja, pri kateri je služila / občini St. Ru|»ert, jo opisuje kot pošteno in pridno dekle. Službo pa je morala zapustiti, ker jo je gospodarica sumila razmerja s lastnim možem. Vslad tega jo je peljala k zdravniku, ki je ugotovil, da je v drugem stanju. Ker se je torej v njeni okolici aploš no vedelo, da pričakuje poroda, a otroka po gptovem času nikjer ni bilo, je orožništvu po kralkem zaslišanju porod priznala. Povedala je, da je otroka porodils brez vsake pomoči in da je kma Iu nato umrl. Mrtvega Je baje zavila v cunje, skrila v kuhinji v omaro, čez tri dni pa zakopala na meatu, ki ga je orožnikom samu pokazala. I*žal je pod dvema ka menoma in na njem je bilo zaau le le malo zemlje. Sorodniki o kaki nosečnosti iu porodu sploh nI česar niso vedeli. Obdolženka trdi, da Je prikrivala porod ia za kopala otroka le ia atrahu pred
jtU in osramočen je radi tega sklenil, da se krvavo maščuje, N velikonočni pondeljek si je zato Gašpur izposodil od nekeas svo jega prijatelja vojaško pištolo \t\ odšel z njo k cerkvi pri Sv. Mar ku. Ko jc zagledal v večji družbi fantov Janeza, je stopil takoj njemu, potegnil Iz Žepa pištolo in svojo žrtev na mestu ustrelil, A to mu še ni zadostovalo, 1'ogna se je zsto za bratom ustreljeno žr t v c Konradom fn oddal Še na nje ga dva atrela, ki pa sta k sreči tgrešila svoj cilj. Uašpur sicer pri znava, da je izvršil svoje dejanj i v aovrsžnein namenu, nI pa imel namena povzročiti smrt Janezu Horvatu, njegovega brata Konra ds ps je hotel samo preplašiti. Po rotniki so vprašanje o uboju In težki telesni pogodbi zanikali, po trdili ps so vprašanje glede pre stopka po § 4.'ll k. z. in je (Jsšpur obsojen ns .'I mesece zs pora
Čevljar — milijarder. Ameriški konzulat v Zagrebu je obvuetil čevljarja Konrada Muellerjs Vinkovcih, da mu Je namenjen veliko premoženje v Ameriki vrednosti 16 milijonov dolarjev sko dokaže, da je on v resnici ti sti Konrad Muellir, kateremu so sorodniki v Ameriki zapustili o gromno dedščino. Ker ima K011 rad Mueller v Ameriki sorodnike j« popolnoma prepričan, da Je «u srečni dedič. Konrad je siromsšen čevljarski obrtnik. Sedaj živi viziji prvega jugoslovanskega mi lijarderja in pravi, da Im zgradil velike tovarne čevljev po celi naši državi^
Umiranje v »lovenijl. — Leta
1923. je bilo v Sloveniji H54ft po-rok, .13,572 rojeneev, med temi :»h|h nezakonskih in MO.I mrtvo rojenih. Umrlo je 20.M6 oseb in sicer 1 ki starosti do 5 let 7254, od :, do lš let 763, od K» do M let 15M, od 30 do jO let 2023, od 50 do 70 let 434«, nad 70 let 4.i73. V sled slučajnih nezgod je umrlo 466 oseb, (od teh jih je 127 utoni' lo). Samomor je izvršilo 13A os»b
Velike vremenske neigode. Iz
raznih pokrajin Jugoslavije pri-iiajajo poročila o velikih vremenskih nezgodah v zadnjih dnevih. Tako je toča na Hrvaškem in v Hanatu napravila ua poljih iu v vinogradih mnogo škode. Škoda se ceni na več milijonov dinarjev, Iz Uudimpešte poročajo, da ,|o prošlo soboto divjala tamkaj silna nevihta, ki je poškodovala električne naprave in meatui vodo. vod. Strela je dvakrat udarila v poslopja Železniške postaje. Tele-tonski promet je bil ustavljen. Voda j« udrla v kleti in pritlična stanovanja, ftkoda je ogromna. Tudi iz Bolgarije in Uumunakc prihajajo poročila o katastrofalnih nevihtah.
ZAKAJ BI SE NE POČUTILI MLADI IN BILI KRASNIH
M «lia finar hraaala
liuMjaaa Zdrav)* ;
la Utwia
M Wal IUW« * ugovlal In l»M«fca . ______ __ jdna HI B .
la ano, hl dal* «IvaboMl, Halt avttla oflad «4aas tu ptWI*«*a»t uaaS. kl
■■■	Malvarla l't
v drulfci an navaSua »4ra»i.IMK
Konferenca italijanskih in Ju-ffoslovsnskih trgovoev. Dne
14, juii, jo bil v Padovi ot vor jen sestanek zastopnikov trgovskih sbornie vpeh trčil Meneči j iu jut trgovskih zbornic Jugoslavije, Ns aestauku so proučevali gospo, darski položaj v obeh državah, o sohito pa trgovske, prometne, bančne iu carinska odnošaje. Po sestanku je bila sprejrla résolu* cija, v kateri se Izraža želja, naj bi obe interesirani vladi sklenili čim popolnejšo trgovinsko pogod bo. Za nameček so poslali pozdravno brzojavko Mussoliniju in Pašiču.

ZA SLABO PtgBAVO
silno strogimi starši Zdravniki en (obesilo ae jih je 7H, ustrelilo 10).
•zrn-
agotovili, «la je bil otrok normalno razvit. Smrt je nastopila, ker je otrok valed daljšega in težav nej&ega poroda oslabel, in ker »d bilo pri porodu nobene pomoči,
Obtoženka ves čas porotne rez prave in tudi preiaksve očeta nc-ni izdale. Z»
I mor jenih je bilo HM oseb, kar«lo kszuje, de nimamo prav aii povoda slabo misliti iS govoriti o Ms eedoniji. Dva sta b'la usmrčena t sled obsodbe porotnega eodif-a. Vsi drafi so umrli nsrsvne smrti, od tek za tuberkulozo 277* oseb Vsega prebivalstva je bilo v Hlo
Ir
pomanjkanje toka ter tploAfto osiaik^l^sCi
vaetnite
SEVERA'S BALZOL
Spletna tonika za meéke 1 Sanaba.
Pomaga naravi a tem da U* lodec in Jetra bodo pričala a evojim normalnim poslovanjem in prebava bo topet postala redna.
ilftll p§a|fd	___
JI tu kun»fr>.. uči »ar)a pHJsiaiialra Tla«*a (Judi aa Ja aavadl« »ratlsaaU Ji»a«la tivula » l»i>»m iiurmalnam alaNju Is mi lak i«».Ssi> ta h* a a Sakro rada. 4a SSjS.I|t* )• Sili |m» srsvllasa aa Slika a »lavnim leavlksr. ki as sMfSnlis • tudnvitlsi l asakasi pri liasft taaakak. VaaMlU as prlm.r. Mra. Vaiadv ia rittaksrekn. sns srsvi. Sa Ja t«»«la lata |s ials a taaaks .•••¿•»•••IJa. »amu4ai adlulil. ki aa II vadn« p«varo«Ui ■iaraSol, SaMl*«. pakailaa pri uSrsJaalu vu4a Is miiafu 4ri»lk rnalii naraSov. A pa srat.ku vtl«aa|a Ui< vikar aSravils naka) «aaa, j« vraSilu In odpravila vsa nsrtdsaall, lar asds) «iiluk nala v*« Šili kres Ikailitr. laaa alavnaaa a4ra« M neben 4«nar. Nikdar sa si.ral« l»ra. iti »a «ata »4rav)a. Il.nar nI «aa « ivlj.nlu In ksrl 4»ii*i ia «aa sa moral.« ii*i*4lii, nMI 4*ii vest a4ra»|a. Zakaj ki »a na poadravlll m poirotlli aa ta i>ar fS' iarJSV. SI viianj* la prakralk». 4a M ♦*• «a* lipa». V.aka kataJlnaks M.rljo.l« v I». • k> m ilvljKitju puall kakts« *nam*«|* aa >.*ku|. kedlal ss akraas, aH lapoli «Ivais Va* peisal uslills pe«ian*ta auki, napiavl »ur« u\»n*lu tanaka ia «s», pr*4no i* «sa aate. NIS4* samara «vasala alata tan.ka, Aa prsv iS la mlad* v l*tlk. Ul*s)*n* »*a.ka ki *• eiarsia potaSna imaltl, kar )a laika .i..i.ih mota Is na |»«am »MrtaM. aka aa prUnala prakitru «tatali. Iia «»lanila l*c» m 1*4. pa ubraau In tivnu ia |Mrtr*lmu. 4s aa »pr«aiii* v**k SoUtin, »ai»> ca v «atu kurUl. na nt« II* I« 4an** *4iavlls Uavtbu», ki atssa I« II« t« Zav*4n« ko4ai* kvs-Irtna dna*«, b« ala prvll tnala « l.m »4ra. vil«. Predaja aa a4ln« la pri Uiuaaa I .k* ratarpi Um«M H14», llua SI«, fllt*-kurafc, f». Kapumnlla al, 4a 4«k». »4re-vil« nt »rs »vila« %**knvall 4«i.ra »savl la l< atsnai« 4anar, lana »4»a»ila nimal« dululk »H«vl, «*U4 l*aa «lar* «al »lal>« k«l 4<>kra. Sa asvaruvaiija aavoJa priMIta «I aanleV »al,	1 A4varll**w*nl.|
UČK SE
Slovenka aH Hrvatica, ki rastlin« kuhati v (Light Luneh) restavraciji, Delo stalne, plača po dogovoru. Posebna prilika s« nudi tiati, ki želi obenem imeti tudi stanovanje pri nas, Josepli Kotar, :t(>(» N. Artillery A ve , Delroil, Mich,	(Adv,)
ŽENITVENA PONUDBA
Kani, slar 32 let, s« želi aesna» niti v svrlio ietiitve s slovenskim dekletom v starosti 22 'Ki let, po. Štenega rnačaja. Katero veseli lepa bodočnost, nsj piše ns lis. slov 5 ^KNIN, 2<i.'»7 So, Latvndal« A ve,, Cliiesge, lil.	(Adv)
CMta SO In Bf Vprašaju svetega leknmaoa.
(I |>AM M A t' I li b , IO/v A
NAUČITE SE ANGLEŠKO
Ml vas nael»e»e eeaerltt SHett te snftaiki iaaik s«<e* pe^e • SretSani lean Oa ve* prapriéaaae veaa teSUMf sa p^aal nie ee. eaUea Zeea|a eeclalliea »a» M
v Sartal
« «i*, fm
H* o4ieS.ita a«aval prlleN. tekel Maates i Hi»ni>i-Ia|i«a»
ia. - t Ada.)
ai. Mr MNbil Ava-
DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PISIPONASE PRODUKTE»
Imamo v taingl slsd, kmelj¿ slsdkof
■
In kk
nsjii.
PIVO — PIVO
/ska| plačevsll visoko reso is •Isbo pivo. ko pri meni lahko dobile iMjboljle vrile M.AH in H M RIJ vedno »ve», ia katerega •i sami doma nupravile dnliro Jas vam pošljem fs 17 mi f slsds In l'J isvoiev n aro/i lom )e poslsll S2.00, ostalo svata plsčste ko prejmete blaga.
ANTON KAMSA, IVOl IlUsetl Mrerl. Chicago, lit
»I asiui oo pijsčo. Jaa 1/ Ušteli hmelja. /.
» «al«HP siaa. ntneij. sisnavr
drupa potrebA^ns Poskuatte in as |/repri/s/le, tf« Is tfoma pet nss.
kuhani vetfse le t>s/lN»l)SI la m*«»
ÏÏiïï'JT'** « I-.,/— «M*»..
íirorerljs». sUtf#tlarJem t« v pf-dsislr.e telarslne damo primeren po-puat pd ssdjlk nnroeUik. FtSlie f infnrmsrljs aat
FRANK OGLAR.
•4SI lasarla« A «en ne, Cbvtfasi O.
POTNIKI
p »1er! hm/ In
EM ICR ANTJE
la siaref* kraja potnjt« prek«
EMIL KI» BAHUNA
2d Av., Naw York
Dettarnt pošiljalvs — Dolsr-Jib—IMnsrJib.
Ilmnllnl otftfeUk.
Javal noinrskl aratf.
Pan. M la farmacije.
à
PROSVETA
clabojo «LOVKWJK» IIABOOWE ropfw» jwtmam
wa ilovchiki í<a¿¿wi ko^ml jspmot* !>• Q^UaoT go do|PToru.^Rokopi«i — »>• vro¿oJo. a m
i: Zodt»i«n« drlswojkv«» CWaago) $».00 «i bt». tZ-M
• (llTlfl --- -----------
Ml l«U in $1.26 mo tri mwMi Ckicoco $«.60 a« leto, $3.26 so pol leto. 11.66 «o tri »WC«, to «O laessmotvo $1.00.
nmwv m vm, br im ««ik
fROSVETA"
2467-69 5*. unab Avmm, Chicago. llli»«*».
«the enlightenment"
_QHm oI *o Wwirii MoHo—I ImWl loUty^
Ow—d by »fco StooooU Woüoogl »—oll» Sodgty^ Aae
^Bi^S^Unlunut^omc^ Chloofo) ood Co—do $6 >«r foor; Chicago t6.60. >nd foftyn rooatrtee M 00
"MKMHKK of Th. PEDER AT
OalOM v okU*.J« jr. CJoIr t'U) poUf vai(|t lm.n. bo oulooo ■Mi.ai vom j. « IM daovow F*t.klo urolniu. PoooviU jo provo-
a«*«, d« M V.« M MUfl !!•«.	_
IN TAKO GRE . . .
veta

Izseljavasje ir S. M. S. v prvem četrtletju 1924.
(Poročilo izaclj. poslanca).
Vojna je prinesla draginjo in delavce so bolje plačevali kot pred vojno in po vojni. Draginja je ostala, mezde niso in se bodo še znižale, ako se delavci ne bodo boljše organizirali in bolj solidarno branili mezdnega znižanja.
Delavci, ki so opazovali dogodke po vojni, so lahko »poznali, kako privatni bizniški interesi izigravajo svoje kvarte, da privatni bizniški interesi vedno bolj osredo-točujejo premoženje v svojih rokah, nasprotno se pa premoženje delovnega ljudstva — delavcev in farmarjev — vedno bolj krči.
Najprvo so izigrali farmarje. Znižali so ceno poljskim produktom, kadar so jih kupovali pri farmarjih, visoke cene so pa obdržali, kadar so jih prodajali konzu-mentom v mestih in industrijskih središčih. To je imelo za posledico, da je opešala kupovalna moč farmarjev in da so se znižala naročila v industriji.
Pričela so izostajati naročila v industriji in privatni bizniški interesi so pričeli odpuščati delavce in zapirati industrijska podjetja. Bila je gospodarska kriza. Privatni bizniški interesi pa niso tega pojava imenovali gospodarsko krizo, ampak so mu rekli "izravnava cen." Seveda cene se niso prav nič izravnale, marveč so le znižali mezdo delavcem. Neorganiziranim delavcem več, organiziranim pa manj. Kjer so delavci brez ugovora sprejeli znižanje mezde, tam so jih najbolj porezali. Kjer so delavci s stavko protestirali proti znižanju mezde, tam so jih znižali malo manj. Le nekaj dobro organiziranih delavcev je obdržalo svoje stare mezde.
Farmarje so v tem času tolažili, da bodo v prihodnjem letu prodali svoje produkte po boljših cenah, ko si opomore Evropa in zopet oživi industrija.
' Ko so privatni bizniški interesi dosegli svoj namen, so pričeli veliki dnevniki naznanjati, da se vračajo zopet dobri Časi. Privatni bizniški interesi so pričeli odpirati zopet svoja industrijska podjetja, industrija je oživela, delavci so delali za znižano mezdo, farmarji so pa še po nizki ceni prodajali svoje produkte privatnim bizniškim interesom. To ae je vršilo nekakšno pred tremi leti. Mogoče par mesecev več ali manj!
Letos so pa privatni bizniški interesi v velikih dnevnikih zopet napovedali "izravnavo cen". To poifteni, da je gospodarska kriza zopet tukaj, o kateri še privatni bizniški interesi niso na jasnem, koliko časa bo trajala. Ampak eno je sigurno. Privatni bizniški interesi bodo zopet skušali znižati mezde, pravzaprav ponekod že delajo te poizkuse, farmarje bodo pa odslovili z obljubami na boljše čase. Ko bo "izravnava cen" dokončana, bodo delavci prejemali nižjo mezdo, farmarji bodo živeli ob obljubah, da boljše cene šele pridejo, prav zanesljivo pa ostane draginja. Nato zopet oživi industrija in čez nekaj let se zopet cela igra ponovi.
Tako gre v kapitalističnem gospodarskem sistemu.
V resnici mora biti človek zelo kratke pameti, da ne spozna in ne razume, da tak proces v gospodarstvu mora končno povzročiti, da bo na eni strani peščica izredno bogatih ljudi, na drugi strani pa siromašna in obubožana ljudska masa, ako se kapitalistični gospodarski red ne spremeni. Vse govorance in pisateljevanje zagovorni kov kapitalizma ne more niti za trenotek ustaviti tega procesa, dokler postoji kapitalizem.
Delavec, ki ne gane in stori ničespr, d* se sedanji kapitalistični gospodarski sistem spremeni, se ne organi žira strokovno, gospodarsko in politično, ne stori ničesar za svojo bodočnost in še manj za boljšo bodočnost svojcev. Delavec, ki je brezbrižen za razmere, ki jih ustvarja kapitalistični gospodarski sistem, nima pravice godrnjati, da od leta do leta postajajo razmere slabše, njegova življenska butara pa težja in t^ija. To velja tudi za brez-briinegR farmarja. Kajti brezbrižen farmar in delavec sta molčeča zaveznika privatnih bisniških interesov, ki skrbe, da kapitalistični gospodarski sistem ne izgine s tega sveta.
V prviii treh mesecih 1924 se je u vae države izaelilo «kupaj 5686 o»eb, in aieer 3702 moikih in 1984 ¿enakih. Po pokrajinah ae je izselilo: iz Srbije 216 moikih, 25 ¿enakih, «kupaj 241; — iz Vojvodine 1803 moikih, 1538 ženskih, «kupaj 3341; — i* Črne Gore 31 moikih, 15 ¿enakih, «kupaj 46; — iz Hr-vat«ke in Slavonije 926 moikih, 189 ¿enakih, «kupaj 1115; — iz Dalmacije 514 moikih, 115 ¿enakih, akupaj 629; — iz Slovenije 172 moikih, 93 ¿enakih, «kopaj 265; iz Boane in Hercegovine 40 mpikih, 9 ¿enakih, skupaj 49. Po poklicu «o bili izaeljenci: kvalificirani dalavoi 241; od te-ga iz Srbije 7; iz Vojvodine 51; iz Hrvatake in Slavonije 112; iz Dalmacije 37; iz Slovenije 24; iz Bo«ne in Hercegovine 10;
nekvalificirani dalavoi 1010; iz Srbije 14; is Vojvodine 477; iz Črne Gora 1; iz Hrvatske in Slavonije 261; iz Dalmacija 144; iz Slovenije. 98; iz Bosne in Hercegovine 15;
svobodnih poklioav 90; is Srbija 5; iz Vojvodine. 23; iz Hrvatske in Slavoivije 33; iz Dalmacije 22; iz Slovenije 5; iz Boane iA Hercegovina 2;
poljedelcev 2875; iz Srbija 203; iz Vojvodine 1471; ia Črne Gore 38; iz Hrvatake in Slavonija 630; iz Dalmacije 390; iz Slovenije 123; iz Boane in Hercegovina 20;
svojoav, Id na pridelujejo (starcev in otrok) 1470; iz Srbija 12; iz Vojvodine 1319; ir Črna Gore 7; iz Hrvatske in Slavonije 79; iz Dalmacije 36; is Slovenija 15; iz Bosne in Hercegovina 2. * Po itaroatl je bilo izseljencev: čez 50 let 197; od tega ia Srbije 13; iz Vojvodine 120; ia Hrvatske in Slavonije 33; iz Dalmacije 24; iz Slovenije 7; >
od 31 do 50 let 1784; iz Srbije 98; iz Vojvodine 882; iz Črne Gore 16; iz Hrvatske in Slavonije 450; iz Dalmacije 224; iz Slovenije 92; iz Bosne in Hercegovine 22}
Ipd 18 do 30 let 1979; iz Srbije 92; Iz Vojvodine 875; iz Črne Gto-ra 22; iz Hrvatska in Slavonije 511; iz Dalmacije 312; iz Dalmacije 312; iz Slovenije 144; iz Bosne in Hercegovine 23;
izpod 18 let 1726; iz Srbije 38; iz Vojvodino 1464; iz Črne Gore 8; iz Hrvatsko in 'Slavonije 121; iz Dalmacije 69; iz Slovenije 22; iz Boane in Hercegovine 4.
Po plemantt oziroma narodnosti je bilo:
Srbov, Hrvatov in Slovencev 2457; od tega is Srbije* 229; iz Vojvodine 203; iz Črne Gore 46; iz Hrvatake in Slavonije 1062; iz Dilmacije 624; iz Sltfvcnije 247; iz Bosne in Hercegovine 46;
Nemcev 1585; iz Srbije 11; iz Vojvodine 1521; iz Hrvatske in Slavonije 28; iz Dalmacije 5; iz Slovenijo 18; iz Bosne in Hercegovine 2;
Madjarov 1597; is Srbije 1; iz Vojvodine 1571; iz Hrvatske in Slavqnije 25; Italijanov 44; vsi iz Vojvodine; drugih narodnoati 3; iz Vojvodine 2; iz Bosne in Hercegovine 1.
Po daialah naaaljavanja se is«a-
ljenei dele:
Za Združene države 1064; od tega is Srbije 49; is Vojvodine 171; is črne Gore 16; is Hrvatske in Slavonije 478; iz Dalmacija 1431 lz Slovenije 164; iz Boana in Hercegovino 43;
aa Kanado 702; is Srbije 100; is Vojvodine 60; ia Črne Gore 10; iz Hrvatake in Slavonije 408; ia Dalmacija 46; iz Slovenije 78;
aa Brasillja S6M; is Vojvodina 2345; is Hrvatake in Slavonije 99; is Dalmacije 4; is Slovel-je 6;
sa Arysatino 999; is Srbije 91; is Vojvodine 535; ia Črna Gore 20; is Hrvatake in Slavonije 115; ia Dalmacijo 217; ia Slovenije II; ia Bosne ih Hercegovine 3;
aa Ohlla 34; ia Hrvatake in Slavonije 2 j ia Dalmacije 32;
aa draga amariika delala 53; ia Srbije 1; ia Vojvodine 30; is lir-vatake in Slavonijo U; ia Dalmacije 10) ia 81ovenije 1;
sa Avstralijo 141; is Hrvatske in Slavonije 1; ia Dalmacije 139) is ftoane in Hercegovino 1;
aa Kava Zelandijo 37; vai U Dalmacije;
aa druga daftolo svata 2, ia Hrvatske in Hlavoaijc 1; la Dalmacije 1.
Liverpool 171; od tega iz Srbije 65; Vojvodine 28; ia Hrvatake in Slavonije 47; iz Dalmacije 4; i« Slovenije 26; iz Bo*ne in Hercegovine 1;
Cherbourg 1881; iz Srbije 91; iz Vojvodine 1153;; iz Črne Gore 16; iz Hrvatake in Slavonije 405; iz Dalmacije 113; iz Slovenije 79; iz Boane in Hercegovine 24;
Havre 163; iz Srbije 5; iz Vojvodine 1; ia Hryatske in Slavonije 81; iz Dalmacije 20; iz Slovenije 48; iz Bosne in Hercegovine 8;
An ver« 442; iz Srbije 34; iz Vojvodine 24; iz (Jrne Gore 10; iz Hrvatske in Slavonije 275; iz Dalmacije 40; iz Slovenije 54; iz Boitne in Hercegovine 5 i
Genova 251; iz Srbije 3; iz Vojvodine 29; iz črne Gore 16; iz Hrvatake in Slavonije 43; iz Dalmacije 159; iz Slovenije 2;
Napulj 1046; iz Srbije 33; iz Vojvodine 818; iz Črne Gore 2; iz Hrvatske in Slavonije 99; iz Dalmacije 54;-iz Slovenije 36; iz Bosne in Hercegovine 4;
Bremen 117; iz Srbije 2; iz Vojvodine 51; iz Hrvatske in Slavonije 32; iz Dalmacije 9; iz Slovenije 19; iz Boane in Hercegovine 4; •
Rotterdam 52; iz Vojvodine 15; iz Hrvatake in Slavonije 37;
Amaterdam 1375; iz Srbije 8; iz Vojvodine 1222; iz Črne Gore 2; iz Hrvatake in Slavonije 97; iz Dalmacije 43; iz Slovenije 1; iz Bosne in Hercegovine 2; druge luke 2 iz Dalmacije. Parobrodne družba, ki so bile udeležene v prevozu izseljencev: United States Lines 63; od tega je bilo: izseljencev iz Srbije 2; iz Vojvodine 8; iz Hrvatsko in Slavonije 31; iz Dalmacije 9; iz Slovenije 10; iz Bosne in Hercegovine 3;
United American Lines 47; iz Vojvodine 9; iz Hrvatske in Slavonije 13; iz Dalmacije 11; iz Slovenije 12; iz Bosne in Hercegovine 2;
International «American Line 20; iz Srbije 2; iz Vojvodine 8; lz Hrvatske in Slavonije 9; iz Slovenije 1;
Cunard Line 524; iz Srbije 19; iz Vojvodine 60; lz Črne Gore 8; iz Hrvatske in Slavonije 301; iz Dalmacije 62; iz Slovenije 57; iz Bosne in Hercegovine 17;
White Star Line 311; iz Srbije 87; iz Vojvodine 36; iz Črne Go-re 6; iz Hrvatske in Slavonijo 100; iz Dalmacije 31; iz Slovenije 43; lz Bosne in Hercegovine 6;
Red Star Line 28; ia Srbije 4; iz Vojvodine 12; iz Hrvatake in Slavonije 10; iz Dalmacije l;'ia Bosne in Hercegovine 1;
Royal Mail 1182; iz Srbije 50; iz Vojvodine 1074; iz Črne Gore 2; iz Hrvatake in Slavonije 28; iz Dalmacije 26; iz Slovenije 2; iz Bosne in Hercegovini 1;
Canadian Pacifie 454; iz Srbije 30; iz Vojvodine 22; iz Črna Gore 10; iz Hrvatake in Slavonije 292; iz Dalmacijo 40; iz Slovenije 55; iz Bosne in Hercegovine 5;
Compagnie Generale Transat. lantique 163; is Srbije 5; iz Vojvodine 1; iz Hrvatske in Slavonije 81; iz Dalmacije 20; iz Slovenije 48; iz Boane in Herzegovina 8;
Navigazinone Generale Italiana 251: iz Srbije 3; iz Vojvodine 29; iz Črne Gore 16; iz Hrvatske in Slavonije 42; iz Dalmacije 159; iz 81ovenije 2;
Hamburg America Line 196; iz Srbije 26; iz Vojvodine 107; iz Hrvatake in Slavonije 17; iz Dalmacije 30; iz Slovenije 14; iz Boane in Hercegovine 2;
North German Lloj»d 56; iz Vojvodine 44; iz Hrvatake in Slavonije 2; iz Slovenije 9; iz Bosne in Hercegovine 1;
Holland Lloyd 1369; iz Srbije 8; iz Vojvodine 1222; iz Črne Gore 2; iz Hrvatske in Slavonije 91; is Dalmacije 43; iz Slovenije 1; iz Bosne in Hercegovine 2;
Holland America kine 51; is Vojvodine 15; is Hrvatake in 81a vonije 36 j
Hamburg Südamerikanische Geaellaehaft 785; iz Srbije 5; iz Vojvodine 694; is Črne Gore 2; iz Hrvatake iir Slovenije 62; is Dalmaeije 13; iz Slovenije 9;
druge dmibe 18«; W Dalmacije 185; is Boane in Hercegovina 1.
Taji državljani. ki so odpotova-vali v istem četrtletju in niao viteti med isseljenci:
drlavljani Združenih driav 211; Čehoalovaki 22; Rnai 10; Poljaki 9; Madžari 9; Avstrijci 7; Italija ni 4t Argentine! 4; druge narodnoati 18; skupaj 292.
ee ljenei i
auAn bratec.
Mama i "Zakaj po J ole k tako
silno kriči TM
N p tica: "Prej je padel v poso-lab* V katerih ao se vkrcali ia-jdo a marmelado in sdaj ga Hie-
sreda, 9. julija uh
MeteoritL
Katerih sirovtn iz vala Amerika največ aa Kitajsko?
Misijonarjev t
• o o
' Skoki poita.
Amerika ima od L julija redno zračno poito. Pisma iz New Yorka pridejo v 36 urah v San Francia-co. Število ur se bo krčilo od me seca do meseca.
Najhitrejii vlak vzame 80 ur. Nekoč ao ljudje potovali pet me aeoev od obali do obali z vozom, ki ga ja vleklo par volov. Se pred ato leti je bila to silna daljava. Železnica je skrčila to daljavo na «tiri dni, letalo pa na dan in pol. Bodoče letalo, ki ne bo več igrača kot je sedanje, pride iz New Yorka v San Francisco ali obratno v itirih urah.
Čudovit razvoj ima poita. Začeli so jo Rimljani pred dvatiaoč leti. Takrat so skupine vojakov jezdile na konjih od mesta do mesta. Kraj, kjer ao vojaki počivali, krmili konje in oddajali ter sprejemali pisma, ae je imenoval "po«ta". To ime ja oatalo. Stoletja in atoletja ao konji in voli vlekli poito. Leta 1862. je bil v Ameriki preizkuicn prvi poitni vlak.%o se je "obnesel", so vlaki polagoma zamenjali konjake poitne vozove. Danea, po 60 letih, se je obnesel poskus z zračno poito. V iestdesetih letih jo poita skočila s trdih tal v zrak! Prodno se bo pisalo lato 2000, ne pojde poita sploh drugače kot po zraku. * o o o
Zhkaj aa zborujejo, sborujejo, zborujejo?
Demokratska konvencija ie traja, ko to piiemo. Kolikor se nas tiče, lahko zboruje in glaauje za kandidata do boiiča ali do leta 1928.
1 O 0 0
Naroda ni vadi
Glasila demokratov v Sloveniji so opustila beaedo "narod" in sprejela srbsko Nacijo, katero piiejo z veliko začetnico.
"Da živi NacijaI Jugoslovenska Naeijal"
Zakaj niao dosledni t Srbi jim drage volje poaodijo tudi besede Budala, Glupani in OaloviČi.
(Demokratje v starem kraju ao srednje krilo slovenskih kapitalistov.)
"	o* >o 'O *
Živijo kralj Matjaži
Mačka je skočila iz žaklja! Izpustil jo je pater Hugo. Zdaj vemo, kaj jj» pogrebnik-predsed-nik. Kralj Katja*! Bogami, yes!
In po vsi pravici! Zdaj je treba samo ie pesnika, ki zapuati poznim rodovom divno romanco:
Kralj Matjaž zajaie kobilo (leseno!), zavihti bridki pipec (s katerim para mrliče) in hajd za Turčini, ki so ugrabili Alenčico (koverticot). Kobila pa noče s mesta. Medtem priropoče tornado, sesuje skupaj dve največji trdnjavi in poveme kraljp Matjaža z njegovo črno vojsko. In od te-dajci kralj Matjaž api, sedi pri sodu in spi, sedi in spi, spi...
Majk. sveti krii bulji ia « gromka, uaarti pt*t.ko i^t Ne vem, aki jf JH) ' predsednik re. tako prumoj" tako slep vsled častllnkom? da ne vidi, kako te pref|^ patri norce delajo iz nje», vež!	r
Vzrokov ja va¿
Oslovska konvencija je ttor trajati itinnajst dni. Dele« niso mogli prej domov dok niso vsega popili . . .
Političen paradok« La Follette je kandidat predsednika. Kandidat stranke! Neodvisen napredni Vaaka atranka lahko odobril «ovo kandidaturo, toda kaidi rati more le on nam. £aac kandidat! In z lastno pUti mo! Njegova platforma jt p tično revolucionarna, ekon< »ko pa reformistiina. La| lette ue veruje v revolucijou skoke. Klin za klinom po Id in samo z glasovnico.
V Clevelandu se je sestal» * ka grupa takozvanih "pro| sovcev", ki so odobrili La Kol tovo kandidaturo in podpii njegov program. Tudi social so stopili v to koalicijo v upan, da se iz koalicije izcimi po vo tvah nova delavska stranka. \ ditelji koalicije pravijo, da . polagajo a petimi miljoni glaso Ce je to res, tedaj to število w aov zadostuje za izvolitev La F letta.
Kaj store elementi, ki so v Paulu imenovali svojega kam data, ie ni znano. Ako se družijo koaliciji, tedaj je eno na fronta vseh naprednih v Ameriki dovršeno . dejst Ampak La Follettova trna ga glavna reč; glavno je, da predna koalicija osvoji tudi ko gres in domače legislature. Pre aednik, ki nima za seboj kc gresa, ne iteje nič.
Če ae zgodi, da zmsga koali ja — in prav lahko se zgodi sti iele tedaj začne pravi Wall Street ne bo izlepa pri?« niti v tiste reforme, ki jih obet La Follette. In tedsj se pokai da li je ekonomski in soeia preobrat v Ameriki mogoč postaven La Follettov način
vo
ne.
m
Potrebni shodi.
Demokratija ne strelja le zlov v New Yorku, strelja tu osle. Morda je New York tiit jama, v katero sc osli pokopi jo.
o • • Naprej, junaika kri!
Italijanski faiisti in slovenii
orjunaii ae med seboj pobijaj
na meji. Če pride do vojn«, j
najbolje, da Italija mobilizira
avoje faiiate, Jugoslavija pa
svoje orjunce. Ti nsj umiri)
za domovino!
o • •
Amariika saje.
Tiati "bali" Indijanci iz Pa« me bodo kmalu črni ko zamon če pridejo naprimer v PM burgh.	*
Žena m bolj "sit-ins" kot arijo.
Na kateri strani je vaČ prekrši-teljev zakonake zveetobe, na strani moža ali žencf
Navadna sodba je, da je mož večji krivec.. Ncmika vlada pa Jq te dni objavila uradno poročila o porokah in ra*}>orokah, v katerem pravi, da ja vaaj v Nemčiji — žena bolj pogoatoma kriva zakonske nezvestobe in da ona zakrivi večino razporok.
Poročilo aa glaai med drugim, da 53 odatotkov razporok izvira ia pralomitve zakonake zvestobe; vsi drugi varoki so redki. Prvih pet lat aakona ja ie najbolj ara-čnih, toda kriza navadno prida v drugih patih letih. Oni zakonci, ki preživa akupaj devet let, navadno ostanejo skupaj. V dobi od potega do desetega leta satanskega življenja ja največ razporok.
Poročilo ae podrobno peča a ta-kozvanimi "vojnimi porokami**, ki ao aa iavrlile vočjidal na naglo-ma med vojno. Te poroke so aa izkazale za velik fiaako. Ravno med vojnimi poročeaci ja trikrat toliko raaporočoaeev kot med drugimi. V Nemčiji j« bilo 39,-000 razporok v letu 1921 in 36,-000 v letu 1922. Berlin je na prvem mestu, potem sledita Hamburg ia Kremen. Dokaz, da ja ruftitev zakona večja v velikih tih kot v manjiik ali tm kme-
tih. Sest odstotkov rszporok bilo med osebami, ki so bile p< ročene več ko dvajset let. Su tietika kaže, da se je število r» porok v Nemčiji podvojilo P vojni.
Novo zdravilo sopar jetiko d krito.
Pariz. — Dr. Calmctt«, pom«¡ ni ravnatelj Pasteurjevega ta* da v Parizu, je te dni naznani da je odkril novo metodo zdraj ljenja zopA jetiko. Peizkultij a to metodo so trsjsle tr.de* let. Zdravljenje se vrši * ^ ljenjem Živih tuberkulornih M cilov, ki niso več nevarni. P* imajo moč, da uničijo n*»>» bacile. Dr. Calmette je berkulozne bacile v kravjem W ču celih trinajst let. Ns ta « čin jih je tako izpremenil, da a ao več škodljivi zdravju. >»•> pa to moč. da prelenejo nevaro bacile Is telesa. Odkriteljje* poskusil na teletih, potem P* " otrocih. Dveeto sedemnajst trok. katerim je eepi! omenja»
bacile, je papolnomsjttdrsv'*
Spopad mod dala vel ia faJtfl1 Avstriji
Dunaj, 8. jul. -je bilo ranjenih v tčengsMJ «popada med delavci m » farji" (zavezniki bsiankia ^ atov, ki noa»jo znamenj* ke) v Kloatarneuburgu £
naju. kjer so zadnj. te^ Atirideert oborficnih bilo aretiranih.
IA GOVORNICA.
članov S. N. P. J. ^¿itatelj«* ProtTft«.
L-it — Obveščam čla-^JT; ti»!«, ki "> «avarovani
iJbolniike podpore, da je iz-Z .scsmmt po $1 na mescc ™ dokler ne bo preklicano
ri;:iUr.da. Ker jc tak alu
[evneff*
aftdel one
ki ao zavarovani
LTnpo #4. mogoče pridejo tu-^ vrsto oni zh $3 bolniške pod,-I, ,n kaj »c hoče, kot plačati li uesuient, ko je zahteva. T, vidim tu neko zdravilo,
i	priporočajo že leta in le To je Pravo nadzorovanje bol iT edino kar je treba podvi-: ^ in Storiti avojo dolžuoat. .prej tem bolje. Obiakujmo bol-Tki m javijo bolnim, bolj poji. kot smo jih dosedaj. Vsak ¿i obiskovalec, ko dobi ob-lilo 0 takem slučaju, naj ne ii, da je dovolj, ako obiščemo lic bolne brate eukrat na me-|in potem dovolj. Ako še hoče-, kiti tako sebični, tedaj jih o-lajmo iz bratske zavesti, ki si poramo šteti v dolžnost. Toli-
•tfm- . i ,
Stdij poslušajte, kaj vam še
» vedeti. Letos skoraj povsod oslztljajo 20 letnico obatanka genske narodne podporne jedle. V tem oziru ima tudi naše dtvo "Zveza detroitskih Slonet", št. 121 precejšnjo igo-lino n seboj. Petnajstletnica litrenega obatanka bo prazno-
ii	dne 13. julija na Bernard ivnikovih prostorih, Cor. 11 k Rd. in Dequinder Rr.—Vin it J. Kenich, tajnik. (Naznanilo o veselici smo dali d naslov "Igre, koncerti in ant tabave. — Ured.)"
kam je zašla sokolska ideja, kar so pokazali zadnji dogodki.
Zgražamo se nad tem, naši ča »opisi kličejo grom in žveplo na nje. Ali se pa tudi zavedamo, da smo aami bili njih podpornikif 8 kakšnim pompom je ravno zadnje leto delal "O. 8." reklamo in pobiral prispevke za razne aokol-ske domove. Veliko alovenakih delavcev jc žrtvovalo cente aa strelišča, kjer so se mladi, s praznimi frazami zepeljani fantje u-čili streljati in avoje za naše denarje kupljeno orožje ob vaaki najmanjši priliki obrečsti proti delavstvu, katero noče biti pokor ni suženj kapitalizma in se zave-ds, da je njega mesto edino tretja internaeijonala.
Uoke na srce! Bodimo dosledni in začnimo trebiti zlo pri korenini, ako šc ni prepozno. Vsa na predna javnost, Časopisi, ki obso jajo njih početje, društva in posamezniki naj stojijo ns straži ter naj nikar ne pljujejo v lastuo skledo. Mogoče ae k mojim vrsti cam oglasi kritik, kar je aeveda želeti, kajti le s sovražnikom, k ga poznamo iz bližine, ae je lah ko boriti.
Pozdrav člsriom 8. N. P. J. I — Vinko Peternsl
PROSVETA
aki boj delavstva in koristno za; odlomek svojega dela v teui listu, podporne organizacije. l*odporna če se ne bo zdelo temu ali onemu
Ptedoirlandi, Pa. — Kadar do
r roke Prosveto, kar ae zgo-estkrat v tednu, jo prečitam prve do zadnjo vrste. Vae je aimivo in poučno, najbolj pa pili, ki so nekako ogledalo nje. misli in dela skoraj bi tel vseh slovenskih delavcev > leriki. Hvalevredno je, da do tovalci v splošnem vsi obsojajo in propagando razne duhov e proti vsemu, kar je v reeui mprednega, ter opozarjajo datvo, naj ae drži proč od itjth jinj ne verjame, le pa še neka druga stvar, ki je nihče ne spomni, ki je kakor n, pa naj si bo ena ali druga motako zavora vsemu napred V mislih imam "patrijoti katerega je tako mnogo d naiim delavstvom. Vera »reki napredku, "patrljoti pa druga, kateri obe hodi roko v roki ter sta krivi gorja ila, kolikor ju je povzročil mi iriiem v zgodovini človeštva, ntd nami leži poročilo o trbo Ijskih dogodkih in vprašujemo kako je mogoče nekaj tako isfaffra. Osebna mržnja ni in more biti vzrok, da kolje __ felja brat brata po jeziku. Za in državo, za patrijotizem m on jc kriv, da je zopet u »o tako nečloveške amrti nekaj ,dlh ¡M, nedolžni otrok ter
V Sivih letih., ženski časopisi, kar'se jih 11 na tej strani oceana, so po '«»' vsi obsodili početje barbar M>sli, ki je s kliccm "rukc Tl1 hladnokrvno morila za * delavce. Sploh je bilo nc "krat obsojeno početje teko ov fc-kor italijanskih fa jD jugoslovanske Orjune vrste pa do danes še ni iz katere bi bilo
s
Iii v t' '!,. naš«
bo.
Nt
raz
kJe ko tiste korenine,' iz J« izrastla vaa U razboj
* tianrlSV
Kfr * «»i kolikor toliko znane v Mtari domovini, si drz «la je ravno aokolstvo
".....i« katerega se je
" o.sk» Orjnna. 'Kokoli ■r''r' J' tudi alovensko na 0 »• svobodomiselno v Ameriki 1^klasio, pobiralo prispevke ■ "n «li «Irug način pripomo J8 Bj,h »-«'voja, so tisti, ki
in zadnjo besedo pri Ds mi pa kdo ne bo
čaao
neštetokrat de
sn
kal
- .... J nuu IIS
P *»titi, da delam komu kri ^^ dokazov.
'"»V'-rnbra preteklega le--y '/ Slovenije pismo, mi o^ba, ki že petnajst * m ** sokoUtvo, od-
*	"S \ praianje, «ko je tu-L !i'n '»Nuni, sledeče: "De,
"rj,ne s«-m, kar je vsa
*	¿n-** »okola dolžnost." ^ " dalja njih <ilj« in
n* '«dnje pa pristavljat ! ",or» vsakdo pokoriti, je veliki župan ali ps kBI predsodek," Ilea *kSV'*U I
HH
SraJ
teh beeedah, * i» njih jasno vidi,
Trinldad, Oolo. — Pri podpor nih gospodarskih .organizacijah plača član mesečne ali letne pri apevke po predpisanih pravilih za kar je zavarovan za poškodbe operacije, bolniške podpore in tosmrtnino, kar je po njegovi smrti plačano dedičem.
Gospodarska strokovna unija je pa orgsnizscijs, v kateri je dele vee določene atroke orgsnisirsn in plačuje določeno vsoto, da mu tem unija jamči potreben saslu žek. Istočssno unija plačuje pod poro eiromašnim delavcem, če sc jim prigodi ksks nesreča sli trpi ,io rsdi atsvke. Najboljše je v ta-tih slučajih, da goepoderske or gsnizseije gredo na roko druga drugi in pomagajo delavcem izvo-jevati borbo.
Po navedenem zaključujemo, da ao v današnjem družabnem redu (o je delaveo prepuščen na milost in nemilost delodajaloev, potreb ne take gospodarske In podporne organizacije. Smoter ene je, da it boljša življenje delavca, da Ima krajši delavnik in boljšo plačo ter zaščito pri delu. Mnoge izmed de Uvskih gospodsrskih organizacij, zlasti v Evropi ss tudi prizsde vsjo, ds ae oavobodijo izpod iz koriščanja delodajalcev, ki stre mi j o za tem, da imajo kolikor nsjveč mogoče dobrin za povra čilo njih vloženega kspitsls. Ns loga podpornih orgsnissclj pa je da pomagsjo delavcu ob Času bo lezni In za slučaj smrti skrbijo za njegovo družino, da dobi podporO iz blagajne, v katero je vplačeval pokojnik. Odpomoč so neerečnim delavcem, njih ženem in otrokom ki trpijo pod izkoriščevslskim de-našnjim družabnim redom. Kajti
slučaju nezgode, bolezni smrti se za dslsvoa in njegovo družino nihče ne brigs, ako se nc njegove gospodsrske podporne or
Ako cenimo s tegs stsliščs, pri znamo, da je vrednost gospodar akih in podpornih organizecij za delavce zelo velika in zato dol nost vsakega delavca, da pristO; k taki organitaeijl in se tako za vsruje s svojo družino vred. Zs ae često dogsjsjo prepiri pri por pornih organizacijah radi bolni ake podpore bolnih Članov
Nekateri člani prinesejo naprej pri društvih vse mogoče malenkosti, da preprečijo izplečanje podpore, a član, ki a popolnim u-pravičen jem pričakuje podporo, ako ne dobi, ostane ogorčen, lz-atopi iz društva in preneha bili član. Prav tako v delsvaki stro-kovni organizaciji čeetokrat is-atopi član iz aličnega vzroka in postane pasiven zs delsvsko
stvsr.	1
Ds se taki nedoststki preprečijo, bi bilo trebs na rednih dru štvenih aejeh vedno vseko vprs šenje rezmotrivati mirno in razumno, tsko, ds kot ljudje in do bri člsni po brstsko rešimo vse kar pride pred nas na sejsh Bres vsakega pretirsvsnjs se Iskko reče, ds je strokovns orgsnizsci js podporni isto, ksr je duše člo-veškemu telesa. V strokovnih or-ganizscljsh zsbtevsjo ds se dosežejo za delavstvo boljše razme-re, manj delovnege čass, to je manj ur dele, ia boljše plače. To je. de človek ne dela prenaglo to pretireno nego umerjeno, ne u*»i ja svojih živcev in isgablja moči, de potem v svojem štiridesete leta izgleds stsres §3 let. Zskte-
Vi se p« tekih organizacijah, ds
organizacija je pe pravi ščit, ki ima čuvati življenje delavca, držati ga zdravega kolikor mogoče dolgo, da že v mladih letih ne pa de na ramena podporni organizaciji.
Tu hočem o tem prekiniti, ker mi je padlo nekaj drugega v glavo. Naj opomuim nekoliko na delavske katastrofe, ki sem jih že sam gledal od Atlantika do Pa eifika. Vsaki dan se dogajajo uad revnim dclavcum po raznih indu-atrijah, a posebno po premogovih rudnikih, Vzemimo samo državo Coloredo. Koliko zla je doživel v preteklih 20 letih koloradski pre-mogart Pod uvedeno odprto de-avnico (open shop), ki je dandanes uvedena, so sc vršile katastrofe v tej državi radi profita-lačnoati premogarakih kraljev. Pomislimo, koliko članov 8. N. P. J. je aamo v tej drŽavi izgubilo življenje po rudnikih. V preteklih 13 letih je ta država doživela po rudnikih deset večjih eksplozij, v katerih vsaki jc več naših ljudi bilo ubitih, ki so bili slasti Člani dobrodelnih S. N. P. J in N. H. Z.
Koliko sličnih kstastrof pa ao je pripetilo v kozaški Pennaylva< niji, Žapadni Virginijl in pomi slimo, koliko naših ljudi so za btevale nesreče drugod. To je ueke vrste splošno pobijanje, lu to se godi v 20. stoletju človeške civilizacije. Na oltarju boga pro fita je žrtvovanih vsako leto de lavskih žrtev. Vaaka eksplozija pomnoži naše žrtve, čemur je največ kriv aiatem odprte delav niče.
To naj bo dokaz, kako velike vrednosti so nam podporne orga nizacije, zlasti delavcem, ki so ne prestano v nevarnosti sa avoje življenje.
Bratje delavci in člani S. N P. J., ako nekoliko pomialite na nevarna dela, ki ate jih že oprav ljali in se spomnite na podporno organizacijo, pridete do zaključ ka, da je vaša dolžnost, da aode lujete in pomagato kolikor ns; več morete strokovnim in podpor nim organizacijam.
Na prihodnji konvenciji S. N P. J. bi morali ataviti točke v na
naivnežu, da si a tem delam prv»
— Našo naselbino (ne uieiie) jc obiskal zastopnik rujavokutar-«kih opaukarjev ia Chicaga. Pro
Willard Wia. — Dne -t*, junija
veliko reklamo. — Evonko Novak, dajal je mešne bukviec in iskal
zastopnika sa "Kdinost" ter "A-ve Marijo". Kaj se bo še iscimilo iz teh kutarjev. Pričeli so se žc pouašeti, da so reševalei delav-skega vprašanja. Nehajte vendar, la vam ne popokajo trebuhi, imelo naše društvo Slovensljl _ g^ra Frances Uuaeuskl je kmetovalec letno veselico iu raa- lllU operirana na slepiču, telim ji vitje društvene sestave. Ker j« j skorajšnjo okrevanje.
ta dan eden najlepših kar pl- _ B„t Fr||||k Voj„ j, bl, šemo zgodovino ari lardake nase -v rovu lvblUl tfM jt, bme, naj omenim, da do 29. juni-j ,|ft gUvl m ^ k|iulu okrcv-, 8(J.
še nisem videl društva v An»e- (Uj	jt, MdfU aruf- bulj
nk». kjer b» tako lepo naatopili j oUutut uo<rci,tt X|.llftnl iiluVk člani in tako lavrstno opravili na- UjtanlsT je padel s porč* ter se lože no jim naloge.	,0daj nahaja v bolaišnioi. Fantek
Dan 28. junija je bil deževen in jv mi«dlnskega oddelka Slo
že so h« nam prijatelji našega	|lirut|ne ,HU|porue Jedno- _______
fejmoštra prav škodošeljno sme- (f n<| bi tUlU on kmi|u 0,dravlll| kov, a jali, češ, z "ice creemom" bo ju- _ Ywwl dogodek se je slednjič.tl2C.lt tri slaba kupčija. A vremenski bogovi ao bili a nami in v nedeljo dne 211. junija smo imeli lepo
Kakšne bogatine imamo v Ameriki.
ša pravila, da ae poziva člane jed note k dolžnoati v koristi in na
Waahington, D. O. — bkupui čisti dohodki v suesku po $21.-33ti,2l2,.v»30 — kar je enako spios nemu dolgu Združenih držav —> so bili |todvržeui avcgn.tu davkom v Združenih državah l ltttt To je razvidno is statistik o dohodkih, ki jih jo pravkar objavil fi-naučili department aa tisto leto.
teh dohodkov je prujcla zvezna vlada $8til,0ti7,30H od ti,. 7h7,4M (ksnb, ki so priznale davčno obveznost. Davki so se pove-tali Od onih " 1 IMl za $111 670,202, ali 11I.4U odstotka.
Povprečno jo prišlo na vsakega davkoplačevalca $3,143.40 dohod-vsak je teoretično plačal
predek organizacije. V pravila . morali ataviti, da 6. N. P. J. lah ko Izključi razne kompanijsk plačance, kl ao se spravili v por porna društva, da lahko povzro čajo nebratsko rovarenje pri pod pornih društvih na škodo članstva.
Ravnotako bi bilo dobro,' da naš odbor še zdaj vzame v pretres vprašanje stavkokaštva, ker ako ae lepo objavi škodo, ki jo prinašajo stavkokazi organizaciji, Id državne oblaati dovolilo tako toč. ko v pravila, ki hi branila interese nažih društev in delavstva sploh. Dobro ao nam znane ncare* če v industriji in zavedamo se, ds so stavkokazi eden velikih vzrokov.
Neks Statistika pokszuje, da je ssdnje leto nsrsstlo število ne-areč v preteklem letu nič manj kot 15.0 od sto, dočim po zapadu Amerike znaša 52.4 in 53.7 od ato, zlaati po Montsni in Colora-du, kjer delsjo v veliki meri ne. unijaki delavci. Dokazi ao tu, du je večini nesrečam krivo stavko-kaštvo.
Delavci, je treba, da poiščemo avoje preva. To naj bo vsakomur cilj. Poznajmo vrednost naših or-gauizacij t
Pozdrav! — John Eimac, ¿lan društva "Pivka", št. 201 H, N. P. J.
vreme, da boljšega ui bilo Šeleti.
Že pred eno po|>oldne ao ac začeli zbirati bratje in seatre pred aborovaluo dvorano, Ko smo bili ravno skupaj, naa pozdravi jed-notin predsednik Viucent Caiukar, aa kar siuo mu hvaležni, da ae jo potrudil na uašo alavnoat, ki se je vršila toliko le|>ša.
Po razvitju zaatave smo odko. rakali kake Četrt miljo ia vasi in potem na avtomobile, da smo se odpeljali na farmo rojaka Gregorja Čelcauika. Krasna svilena ameriška zastava našega društva nam jo plapolale v alatih aolnčnih žarkih. Prišcdše na veaelični pro stor nas je Čakalo lepo število ljud atva, največ |>a plesaŠeljne mle dlne. Godbe je poadrevila aasta vo in odkorakali smo v povorkl v veliko poslopje, ki meri 34z80 čevljev. Ljudstvo jc kar vrelo skupaj, kakor mravlje v mravlji šču, tako, da bi nam bilo kmalu ogromno poslopje premajhno,
K srcu nam je šel govor brata Vincenta Cainkarja. V priproatih besedah nam jo razložil pomen a meriške zastave ter nam dal dost bodrllnih nasvetov k povsdig društva. Po govoru brata jedno tinega predsednika ae jc razvila prosta zabava, kl je trajala do polnoči. Uspeh veselice jo velik Hlavnost je bil pravi trlumf, ka-koršnega še ni bilo ne \Villardu kot še ne toliko Ijudatva akupaj ter da bi naredili toliko vsoto dobička./
De ae jc alavnoat tako lepo ob
UU za adržanje svetne vlade, pripetil našemu bratu blagajniku] Po ljudskem štetju I, 11)20. j« Antonu KogllČU. Obiskala ga jo plačalo I. IU22. U.2 odstotka lju-namreč Štorklja in mu pustila le-ldi davke, in po tej podlagi je imel
po hčerko. Mati in devojčica sta zdravi. Moje iskrene čestitke. 4 — Delavske razmere so slabe iu ni pričakovati boljšega. Nc svetujem nikomur sem hoditi.
Pozdrav čitateljciu Presvetel Frank Upor, tajnik društva št. 432.
Orsensburg, Pa. — Zopet en-krsl od usa par vrstic, ker uio goče bo inaraikoga aaniiualo radi tukajšujih delavskih vsaiucr. Prej jc bilo delo po tukajšnjih rovih po dva do tri dni In štiri dni na teden, a aedaj ao kompaiiiju odtrgale od 25 do 30% in delo je le po en in'd vii dni ne teden, včasih pa tudi na dva tedua9eii dan. To jc menda zato, ker s« jim zdi, da so premalo utrgali, da bodo morali šc parkrat tako in bo končno moral delavec šc nekaj plačati, če bo hotel delati.
8 tovarnami je ravno tiate. Od tri do štiri dni na teden je dela. To je tudi aedej po Kcllejr in Jo nes stavki, katera jo trpela štiri raeeece In ao ae nasadnje ša poda U za 10% anišanje. Več drugih je pa zaprtih,
Pri društvih še precej dobro napredujemo in tudi naš Hloven ako ameriški dom, ki priredi vose lico 12. t. m. — Fr. M.
(Naznanilo o veselici smo sta vili pod naslov "Igre, kouoertl in plesne zabave. — Ured.)
Ohieefo, Dl. — V mesecu juni Ju aem prejel .več piaem, v kate rih me razni rojaki vprašujejo,' kdej izide veliki aloveusko-angle ški besednjak, oziroma leksikon, kakšen In kolikšen bo, a čim mi morejo prispevati itd. Naslednje vrstice naj bodo vsem tistim ro-jskom v odgovor in pojssnilo.
leksikon bo obsegsl kakih 90,. 000 ali 100,000* besed. Poleg vsake alovenske besede bo tudi engle ški pomen. Nadalje bodo v njem nevedfni prenešeni pomeni elo venskih izrazov. H«stojal bo iz kekih 2000 štreni velikega forma ts. V besednjaku bo dobiti «se slo venake in druge znamenite pisatelje, pesnike, znanstvenike in uče njeke. Tudi vse splošne In med nerodne izraze nameravam spre-jeti vanj.
Z delom sem že prijel. Zato proaim 'se tiste, ki so mi obljubili, da bodo prispevali, naj s* ta
nesla, sc imamo zahvglitl bratom, ki ao tako lepo vršili jim odkaza* ne naloge. Hvala bratom, ki ao delali za baro in pred bero pri prodaji vstopnic k plesu in tudi tistim, ki so atražili, da niso zli-kovci delali škode na avtomobilih. Lepa hvala Gregorju Oeleani-ku, ki nam je dal lep in zaatonj proator na razpolago. Hvala vsem Slovencem kakor bratom Hrvatom, ki so nas posctlli v tako o-bilnem številu.
Najlepša hvala in miljonkrat ' boglonaj' pa našemu goepodu fajmoštru, ki naa je šel tožit in prosit, naj vendar prepovejo ve. aelico, češ, da bodo zborovali bolj. ševikl. Revež jc mislil, da bo a tem kaj naredil, pa Je bilo ravno narobe. Ljudatvo je hotelo videli bolšsvlks, zato je prišlo skupaj v tako obilnem Številu. Torej hva-la mu še enkrat za brezplačno rc-klsmo. «rez skrbi nsj sedi ns mehkem stolčku, ko ps prids re-volueljs v njegovi fsri, takrst mu bo žc poiusgsno, ds se loti po-šteuegs dela. Celo njegovi pristaši trdijo, da atruna, ns katero brenka, da letijo v njegovo ni-kdar polno malho, tako napeta, da utegne vsak čas počiti. Takrat bodo tudi stali v vrstah revolucionarjev drugi možje, kl ne izda jajo avojih tovarišev za kozajres vinca. Treba bo iti poat štirinoš-. no čredo na zapedne planjave. — John Sleme, predsednik društva Slovenski kmetovalec, št. 1*0.
Mineri Mills, Pa. — Četrti Julij je, s nobene zsstsve ne vidim res-obešene v neši pobožni neselbial. O bl prišel škof, bi bilo kej dru gege. Neodvisnost za dela ves res nims dsnes več tistegs pomniš, ampak tu Igrs ignorsnes večjo vlogo kot ssvest. Itszobesll sem malo zsstsvieo za 30 centov. Dovolj je drags sa tako neodvieaoet kskorsno dsnee vživsmo delavci.
— V hližisi so imeli dobri ke toličenl ženltovanje. Poaledlea je bile, de jik Je nekej Iskelo adrav niške pomoči, drugi |»a so imeli
Je peč
vsak ameriški državljan, pa naj jc to moški, Ženska ali otrok, I. 1022. povprečno $11)4.72 dohodku, ali ravno $10 več kakor I. 1D21. Na \sakogar je prišlo po $7.Ml davka, ali skoro $1 več kakor v prejšnjem letu,
Štiri osebe v deželi so imele do> liodkov v znesku po $5,000,000 ali več, in 83 drugih je imelo dohodkov od $1,000,000 do $4,000,000 na leto. Teh «7 dohodkov nad $1,-000,000 jc tvorilo najvišjo številko za ta bogataški ratted od I. 1018, sem.
Bilo jo 12,000 oseb. ki ao našita-nile, da imajo dohodkov «a $50,. IKK) do $100,000; 2,171 Jih jc bilo dohodki od $100,(KM) do $100,-000, a 783 pa s dohodki med $150-000 in $200,000.
New York je imel dohodkov v znesku po $4,110,558,11*0 ter plačal od to vaote $273,080,070 davka. Newyorška drŽava je največ prispevala k izdatkom iveine vlade. L. 1022, je plačala 31,82 od-stotka celotnih vladnih davčnih dohodkov,
Prva sa njo Je Pennsylvania. Ta država Je imela $2,OOA,570,020 Člatega dohodka ter plačala $93,-573,550; država Illinois je na tre-t jem mestu. Dohodkov ja Imela $1,027,637,451 ter plačala $77,-106,407 davka.
Lovska uganka.
Pred kskšnlin psom zsjee bolj beži, pred črnim sil pred belim f Pred belim, ker misli, ds si je suknjo alckcl, ds bi bolje tekel Iu lovil.
Glavo bo UfobU.
Ožbovti "Oh, ts strle Boltežar, Že sopet Je posahtl delnlkt Ae avojo glavo bo Isgubilt"
Gustlček t "O, želodee Je Že po-zabil ..."
Ožbovti "Kako!"
Gustlček i "Saj js rekel včsrsj, ds more ssrsdi želodes v toplice."
knjige!
Književne Matlee 8.N.P.J.
Književna matica Slovtnike narodne podporne jednote je Isdala in ima v zalogi sledeče knjige:
Pater Malavontiira. Spiaal Zvonko A. Novak. Izvirna poveet it življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko fcele. Fina trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50.
Sloveneko-angUška slovnica. Dodatek
raznih koristnih Informacij. Fina trda ves-ha. Cena $2.00 s poštnino vred.
Jimmie Hig^ns. Spisal Upton Sinclair,
poslovenil Ivan
jpton
olek." Pove* iz življenja
ameriškega proletariats zs ¿sss veliks voj Trds vezna. Cena $1.00 s poštnino vred.
Zajodalcl. Spisal Ivan Molek. PovtstU doslej skritsgs koss življenje slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 g poštnino vred.
Zakon biogeneziie. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturns sakone in poks-zuje, ksko se epTošni rszvoj ponsvlia pri posamezniku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.60 s poštnino vred.
Zsdnji dve knjigi, nsročeni skupsi, dobite za tri dolarje. Vse zadnje štiri knjige vredne eoi
za
,ore človek živeti kot človek, da „„. čisto in »drevo steaorsnje ne b« prej kskor v ter bolji košček kruha. Vse»u te-, letih, mu lebko rečemo, da je goepoder| Tepete
I»ar dni *elikege me^ka raka božja volje, bres ketere a' £j7otc vsakfvojegadoU Tekih i pade človeku les z glove.	j
je nek.J v tej deželi, n'kej p. % - N>ke drug. kstolišk. druži- ■
M ere. kraju.	»'.	f	¡'
Delo je selo olnežae. Končane policije revnoteke dobro ksUdM kskih štirih *ko družiao bres poveds Pobožni ljudi* »o Izvršili vse to prsv ke ho^-cos priobčiti kek kor se ipodobJ po kstolllko. .
sest dolarjev.
Naročbe, sprejema
a katerimi je poslati denar,
Književna Matica
2**7-0i 8«. Lawndale Ave., Chicafo, IU.
PROSVETA
S polja vede.
Temelj vsemirja.
(Po J. Arthur ju Thomaoas.)
i Nadalje vanj»')
Molekuli trdih tele« se navidez dri«' čvrsto skupaj. Treba j« eile, ki j« enaka petindvajaetij» tonam, da raztrga molekule v palec debeli železni palici. Kljubtemu telo ni trdo v pravem pomenu besed«'. A ko denete košček č istega zlata v živo srebro, vsrka zlato vase iivo srebro kakor (roba vodo. Kam je slo živo srebro T V praznino med molekuli. Vsaka trda snov je resnici podobna mreži; polna je luknjic in razpok. Snov okrog luknjic in razpok jo pa v silovitem gibanju. Molekuli se gibljejo okrog ravnotežne postojanke. Ako bi mi rnojfli pogledati v srce k ose k h najtršega jekla, videli bi bilijone separatnih molekulov, ki se več ali manj oddaljeni rapidno gibljejo semintia.
Molekurakio Ribanje se do gotove meje tudi vidi. Mikroskopik Brown je opazil v raztopini silno drobčksne delce, ki »o se nepre stano gibali. Kakor v gosti megli je videl pod mogočnim ultrami kroskopom, kako so ti drobci li-njali kot krogle na biljardni mizi, zadevali se drug ob drugega in odskokovsli na vse strani. V eni sekundi je bilo na tisoče takih kolizij. I« to se godi neprenehoma. Snov, ki je navidezno tako mrtve, nikdar ne miruje v svojem bistvu. Molekulov samih kajpada ni mogoče videti. Brown je kon-etatiral, da je moral videti le večje skupine.
Raziskovanje tega čudovitega sveta atomov in molekulov po fizikih in kemikih jo danes eden najbolj impresivnih triumfov moderne vode. Poleg radija, elektronov in drugih aenzačnih odkritij v zadnjih letih ni proučevanje atomskega in molekulnega sveta nič manj zanimivo in važno kot je astronomija. In temelj proučevanja je isti v obeh slučajih. Treba je delikatnih aparatov in matematičnega umovanja, katero bi presenetilo Kuclida in Archime-deaa. Človeška misel, ki prodira v majhnost mikroskopičnega in kemičnega sveta kakor v ogromnost kosmosa (nebesnega vsemir-ja), se mora baviti t najtežjim procesom svojega dela.
Vendar so principi te reanice tako jasni, da ni treba čitatelju majati z glavo. Splošno je znano, da je čiato zlato tako mehko, da ae lahko raztepe v tenak list. Ako raztepete izmerjeno kubo zlata v list, ki bo meril šest štirjaskih palcev, bo matematik izračunal debelino lista, ne da bi ga meril. (Iran (grain) zlata je že bil raz-tepen v liet, ki je meril 75 štirjaskih palcev. To je že tančiua. Matematik je pa lahko izračunal, da debelina tega liata znaša eno 367,000 inko palca, oziroma j« tisočkrat tanjša ko papir, na ka-terem so tc besede tisksne. Kljub temu znaša debelina zlatega lista več milijonov molekulov.
Ampak zlat list jo žc predebel za naše primero. Vzemimo balončke iz milnice (žojfnicc), katere smo kot otroci tako radi delali nn koncu odrezane slama. Ako natanko pogledamo tak balonček iz milne vode, vidimo lia njem temne pege ali krpe. Ne teb pegah jc balonček najtanjši. 8 pomočjo elektrik« in luči smo izračunali, da debelina balončka na pegi znaša tri milijotinke palca. Molekuli na tem mestu so pa še vedno tako obilni, da jih mora biti naj mati j trideset drug vrh drugega na najtanjšem mestu. Iz tegM sklepamo, da jc molekul veliko manjši kot tri milijotinke palca debela kožica
(Konec prihodnjo sredo )
Kadar zvezdi mrkneje.
Ako se zsmislimo v nebeški 6-bok in blodijo nsše oči med neštetimi zvezdami, posejanimi na temačnem firmamentu, ae nam vsaka bluaketajoča ae avezdica zdi drobna, neskončno oddaljena svetla točka.
Toda astronomija je s pomočjo svojih mogočnih daljnogledov fte sdavnsj ugotovila, da te svezde po večini niso enojne, * msrveč dvojne, trojne itd. Imenujemo jih dvoatroke, troatroke, četternstro-k« aveade stalnice.
Izmed teh je najbolj znana ena, ki jo lahko opaiimo tudi a prostim očesom: Algol.
f> motriš nočno nebo od skupine Ile jod v smeri proti Kaalo peji (ozvezdje, ki ga je lahko spoznati, ker nallkuj« nemšknau dvojnemu w), naletiš na edino
večjo zvezdo med obema skupi nama, to je Algol. Ime je «rab akega izvora in j>omcni pošast. V astronomiji ae imenuje Judi B. Pereei, ker pripada ozvezdju Per-seus.
Kdor jc dlje časa ojmzoval to zvezdo, je videl čudo; šestdeset ur, t. j. dvs dni iu pol, je njena svetloba neizpremenjena. uadalj-nih devet ur pa jakost njene svetlobe polagoma pada, tako da doseže jedva polovico prejšnjega sijaja, potem pa zopet raste do prvotne jakost i. • Kaj je vzrok temu t *
Prej so astronomi mislili, da leži na Algolu ogromna temna pega, ki se veča in manjša vzporedno a kroženjem zvezde okrog njene osi.
L. 1880 pa je amerikanski zve-zdogled Tickering zaslutil, da u-tegne biti Algol dvostroka zvezds, in da je ena zvezda svetlejša kakor druga, ^vezdi se sučeta druga okrog druge in kadar stopi temnejša pred svetlejšo, jo deloma zakrije, tako da ae nam zdi, da je Algol izgubil nekaj svetlobe.
Danes nam je s pomočjo velikih daljnogledov in podrobnih raziskav znana vsa resnica o tem čudnem nebesnem pojavu.
Algol je v resnici dvostroka zvezda, obstoječa iz dveh solne, ki se sučeta drugo okrog drugega. Večje solnee je tudi svetlejše. Njegova toplota znaša po mnenju astronoma Nordmanna 13,000 stopinj C. in je torej znatno višja kakor toplota našega solnca (eu. 6000 stopinj). Okrog te glavne zvezde pa se vrti druga, manjša zvezda, ki }>a ni planet, ampak tudi eolnee kakor prejšnja, aamo njena svetloba je nekoliko manjša.
Ti dve solnci sta si zelo bliža in vslcd tega je tudi čas, v katerem se zavrti drugo okrog drugega, zelo majhen, namreč 68 ur. Leto na Algolu znaša torej jedva tri zemeljske dneve. In ko se tako sučeta obe solnci, se zgodi, da pride manjše, ki je temnejše pred večje solnee in ga skoraj do polovice zakrije, ta mrk traja devet ur. Nadaljnih šestdeset ur pa cveti Algol nemoteno v vsem svojem sijaju.
Premer glavnega solnca znaša
1 milijon 700 tisoč km, razdaljo med obema solncema pa 5,200,-000 km.
In zdaj se nam poraja vprašanje : Ali jc Algol izjema med zvo-zdami, ali pa jc na nebeškem sva-du še več dvo-, tro-, in morda celo večstrokih zvezd t •
Na to vprašanje lahko že dane* odgovorimo, da Algol ni izjema. Hcn, je, da poznamo le še malo dvo- in trostrokih zvezd. Vzrok leži pa v tem, da moremo ugotoviti dvostročnost zvezd le, kadar — kakor pri Algolu — manjša zvezda zakrije glavno. Če pa se zvezdi sučeta druga okrog druge, tako da se ne zakrijeta, pa z najboljšim daljnogledom ne moremo dognati, da li je zvezda dvostroka aH enojna.
Prebivalcem planetov, ki krožijo okrog takih dvostrokih solne, se nudi Čudovit pogled, Če sta obe njihovi solili različne barve/ Kako neiHipisno krasen mora hiti prizor nn planetu, ki kroži okrog trostroke zvezde a Andro-medac, kjer aijo eno aolnce rdeče, drugo zeleno in tretje v modrem sijaju 1
Vscmirje je pač neskončno v dveh oziriht na eni atreni v o-grornnih dimenzijah, ki kljubujejo vsakemu pojmovanju; na drugi strani pa v neskončni mnogo-ličnosti slikovitih prizorov, s katerimi je narava obdarila neštete svetove v brezdonjem proatoru.
Peklenski žarki.
Za rek, ki usmrti miš, oneaveti človeka, povzroči ekaplozijo mu-nieijekih sklsdiič, ustavi motor aefoplana — tak žarek bi po pravici krstili za peklenski Žarek. Listi pišejo, da je tak larck v resnici odkril angleški inženir Urindell Matthcws . . . Domišljija britanskih novinarjev je precej, šnja in vsi njihovi listi že pišejo, da se bodo bodoče vojno vojevale'v znamenju "peklenskega žar-kaM r. .'v
Pa pustimo fantaaijo na etre* ni in oglejmo ai to novo iznajdbo malo pobliše,
S i Um čitateljem bo znano, da se aolnčni šarki, ki jih polijemo
stih se vrste; ultravijoletui, a-žarki in končno žarki, kakršnt izžareva tudi prvina radij. On et ran rdečih pa so infrardeči in hertzovi žarki ali vali (slednjih se poslužuje brezžična telegrafija in telefonija).
V	katero vrsto naj postavimo žarke, ki jih jo našel Matthewa? Znano je, da x-žarki in žarki, ki jih izžareva radij, učinijo težke poškodbe na šivih bitjih in povzročajo celo smrt. Toda ta njihova lastnost se javlja le počasi in če jim je organizem izpostavljen dovolj dolgo čaaa; na drugi strani po njihova moč ne sega dlje ka kor kvečjemu v razdaljo nekaj metrov.	.
Na drugem koncu spektra so infra rdeči žarki, ki prenašajo toplotno energijo. Ti so zmožni — tudi v daljavo več desetin me trov — požgati živa bitja in vne ti razstreljive. Ni pa mogoče ž njimi, čeprav so že tako jalci, u staviti elektromotor. Kar pa se tiče hertzovih valov, ve vsakdo, ki se le količkaj spozna na brezžično telegrafijo, da niso v nobenem oziru opasni.
V	splošnem smemo trditi, dn Mattheweovi žarki ne nalikujejo navadnim epcktralnim žarkom, ki jih danes že dodobra poznamo. Voekakor posamezne vrste teh žarkov samostojne no kažejo lastnosti peklenskih žarkov. Nasprotno pa bi bilo možno, da ultra-vijoletni žarki jonizirajo zrak, ki bi tvoril dobro prevodno ared-atvo izmeničnemu električnemu toku, naatalemu na kakršnikoli nam še nepoznani način iz ostalih Žarkov. O električnem toku pa vemo, da vpliva na organske snovi, da jih vžge in celo usmrti.
Teoretično etvar ni baš nemogoča. Upajmo, da nam bo izvedba v praksi razkrila marsikaj, kar zdaj tako skrivnostno zakrivajo v kopreno.
festacija vsega dunajskega delavstva. Nekaj oasa je padal dež, ampak to ni ustavilo mož in Žena od parade. Delavci pocestue Železnice, železničarji, poštni in brzojavni uslužbenci, ogujegasei. pli narji in električarji z običajnimi uniformami, a drugi delavci in delavke pa v navadnih tovarniških oblekah, liili so to resnični bataljoni delavstva, korakajoči poleg in vzklikajoči internacijonali, ai-len klic proti kapitalizmu, da mora iti.	' :
Ked ni vzdrževala policija, ki j se je radi molčečega sporazuma j docela umaknila s pozorišča, temveč "Republičanska bramba", organizacija delavskih prostovoljcev, katerih edini razločujoči znak je bil plav jopič.
Avstralska Labor party izključila komuniste.
Sydney, N. S. W. — (Feder. Press.) — Delavska stranka Avstralije je izključila komuniste iz stranke s 135 proti 106 glaao vom.
Kongres Mednarodne federacije strokovnih unij.
u.
Dunaj. — Piše Louia Lochner za Fe<j. Prees.Pri vprašanju za sporazumljenje z Rusijo je levo krilo dunajskega kongresa (amsterdamske) Mednarodne fč deracije strokovnih unij doseglo le malo usp^ia. Najboljše, kar «o mogli doseči, je bila rezolacija, ki nalaga uradu Mednarodne federacije strokovnih unij, da nadelju je z delom za spojitev z ruskimi unijami, ampak pod pogojem, da Rusi nimajo več po svojih strokovnih unijah nikakega stika z Rdečo internacijonalo delavskih unij.
Leta 1926 se bo vršil kongres v Parizu, kar so delegatje iz 22 dr žav in 206 po številu soglasno sklenili. Stari urad, ki eestoji iz Jou hauxa le Franeije, Mertčnsa. iz Belgije, Lelparta iz Nemčije kot podpredeednikov in Oudgecsto iz Nizozemske, Browne z Angleške in Saaaenbocha iz Nemčije, kot tajnikov, ki bil ponovno izvoljen in na meato odetoplega predsednika J. H. Thomasa, ki je zdaj sngleški kolonijalni minister, je bil izvoljen A. A. Purcel iz Anglije.
Poleg vprašanja radi ruskih delavcev in tajništva federecije jo prišlo do doljših razprav o mednarodni eoeijalni zakonodaji, odnošajih Mednarodne fedcracije strokovnih unij do političnih strank delevatva, mednarodni kampanji proti vojni in militariz mu in osemurnem delavniku.
Za vaoko teh vprašanj so bile sprejete rezolueije. Rezolucija za »ocijalno zekonodajo vsebuje toč ke kakor: odpravo ponočnega dela, določitve proatega poklicnega učenja za vse razredo družbe, šestnmi delavnik za delavec od 15 do 18 leta, varstvene naredbe po tovarnah za življenje In zdravje delavcev, zavarovanje proti nezaposlenosti itd. Itd. Rezoluci ja je bila sprejeta, da daljšega delavnika ne sme biti kakor osem ur. Neka druga rezolucija doloma, da morajo biti strokovne unijo proste vsokega vpliva od političnih strank in da Moakva nima stremiti za kako politično nad vladje. Sprejeli so tudi resolucijo v svrho miru in rasoroženje mili tarizma.
A« nekaj je vredno omenjenja, hres česar bi ne bil popoln opia
RADA BI IZVEDELA
za mojega brata John Rebola, ki se nahaja menda nekje v državi Coloradi. . Iščem ga radi tega, ker se širi neka govorica od strani Tone Ruparja in njegove soproge v tukajšnji naselbini o njem, da se stvar razjasni, prosim rojake če kdo ve za njegov naslov, da mi to sporoče, ako bo pa sam ta oglas čital naj se javi meni na moj naslov: Frančiška Jenčič, R. R. 6—Pittsburg, Kons. (Adv.)
PET IN DVAJSET DOLARJEV TEDENSKE PLAČE ia valika provizija. ,
Potrebujemo pridne može, katerim je znana pittsburžalca okolica, za zastopstvo trgovakeffa podjetja. Pišite na: K. P. McCarthjr, 5010 Daarbara St., Pittsbargk, Pa.
skosi prizmo, raakroje v vidne jJiongreaa na Dunaju t v Ast delo šarke, t. j. šarke, ki jih naše oko Kttom so avetrijaki delavci vpri-sa zna va, to so po vrati» vijtliča rorill demonstracijo, kakorftne le •ti, Indigo modri, modri, seleni.ni videl noben navzočih delega-
mmenl, oranftaordeH, rdeči ,. . Toda onstran vijoličastih lu
rdečih Šakov ^ÙÊÊ
tov in tudi sa delavsko etvar vdušeni avstrijski delavci sami
solnčnega spektra »e. Pred parlamentom so dve ari ae pojavijo ae drugi šarki, nevid in pol korakale vrste po deeet de-ni za naše oko. Onstran vijoltfa-llavcev skopaj. Bila je to mani-
NAPREDEK.
"Proeveta" pile za blagostanje ljudstva. Ako eo strinjal a njeni mi idejami, podpiraj trgovec, ki oglalajo v Proeveti. — V zalogi Imam vse blago za vsakdanje po trebščine po zmerni eeni.
ANTON ZOBNIK,
Herataie, Pa.
KNJIGE
KNJIŽEVNE KATICE 8. N. P. J.
Književna matica Sloven-ske narodne podporne jed-note je izdala in ima v zalogi sledeče knjige:
Pater Malaventura. Spisal
Zvonko A. Novak. Izvirna poveet iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi olikami, katere je izdelal Stanko Žele. Fina trda vez-ba. Cena a poštnino vred $1.50.
Slovensko-angleška slovnica. Dodatek raznih koriat-nih informacij. Fina trda vezba .Cena $2.00 a poštnino vred.
Jimmie Higgins. Spisal
Upton Sinclair, poalovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletari-jata za časa velike vojne. Trda vezba. Cona $1.10 e poštnino vred.
Zajodald. Spisal Ivan Mo-lek. Povest iz doslej ekrite-go koaa življenja elovenekih delavcev v Ameriki Trda vesba. Cena $1.75 e poštnino vred.
Zakon biogeneslje. Spisal
Howsrd J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge natur-ne zakone in pokazuje, kako ae splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. 8 slikami. Trda veabe. Cena $1.60 o poštnino vred.
Zadnji dva knjigi, naročeni ekupaj, dobite sa tri dolarje.
NaroČbe, a katerimi jo po-aleti denar, sprejeaaa
KNJIŽEVNA MATICA. M07-M le. Lauradals A ve.,
m.
Nezadovoljni filipinski vojaki
Manila, Filipini, 8. jul. — Po veljuištvo ameriške armade ua Filipinih poroča o puntarskem gibanju v filipinski diviziji. Filipinski vojaki pri 45. in 47. polku zahtevajo enako plačo kot a-meriški vojaki. V ta namen so sklicsli protestni shod zadnjo nedeljo. Vojaške oblasti so shod razgnale in aretirale šest voditeljev. — Druga vest se glasi, da imajo filipinski vojaki 57. polka tajuo boljševiško organizacijo.
•
S
rodnikom Žalostno vzela
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanim žalostno vest, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja mojemu nepozabnemu bratu
MARTINU ZAOORO.
Umrl je dne 27. junija 1924 ob 9. uri zvečer, bolan je bil skoro o-sem mesecev na želodčnem kata-ru, star je bil 60 let. Rojen v vasi Gorno Vrhpolje, fara Šentjernej na Dolenjskem. Bil je v Ameriki 15 let in ves čas zaposlen pri Westinghouse Elect. Co. v East Pittsburghu, Pa. Bil je zelo priljubljen med rojaki in drugimi, kar se je izkazalo ob času njegove smrti. Bil je člen društva 'Napredni Slovenci' št. 300, S. N. P. J. v Broddock, Pa. Pogreb sc je vršil dne 30. junija t. 1. po katoliškem obredu. Lepa hvala za darovani venec društvu in vsem sorodnikom, ki so mu podarili krasne vence v zadnji spomin. Hvala sestrični Mary Klobučar iz Cla-ridge, Pa., Rozi Franko iz Pitts burgha, Pa., družini Joe Cfelbat iz Sharon, Pa. Lepa hvala sobratu Martinu Hudale za nagrobni govor ter vsem sosedom, kl so nas tolažili in stali ob strani za časa bolezni in ob smrti, ter ae vdele-žili pogreba. Hvala družini mr. in mrs. Remus, mr. in m rs. Ste fančič, mr. in mrs. Pire, mrs. Ne-raanich, Stipič Mike, Ferdi Bar bi, Janko, Bole, mrs. Bajuk, mr. in mrs. Hudal. Še enkrat prav le pa hvala vsem skupaj. Tebi dragi brat pa bodi lahka ameriška gruda, počivaj v miru. Žalujoči ostali : Paul Zagorc, brat v Braddock, Pa., Mary Klobučar, Claridge, So fija Cvelbar, Sharon in Rozi Franko v Pittsburghu, Pa., aestrične ter dva brata in dve sestri v stari domovini. — P, Zagorc, Box 142, East Pittsburgh, Pa.
IMtffOJO/OR!
Znamenje (July 1-1924) pomeni, da vam naročfeina poteče na ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstav* ljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejmete, je mogoče ustavljen, vsled napačnega naslova, pilite nam dopisnico in naredite stari in nori naslov.
Nali zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino.
Naročnina za celo leto je $5.00 in za pol leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo sa pol leta $1.90 in sa celo leto $3.80.
Za mesto Chicago in Cicero za leto $6.50, pol leta $3.25, za člane $5.30.
Za Evropo stane za pol leta $4.00, za Tse leto pa $0.00.
Tednik stane za Evropo $1.70. člani doplačajo samo 50c sa poitnfao.
Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslovi
UPRAVNISTVO
"PROSVETA"
3687 So. Lavmdale Ave^ CHICAGO, ILL.
SIALKCS INTERNATIONAL
oaCHESTftA preskrbi godbo sa vse sloiaja in prilika. IS17 Sa Mar«a« St.. CUaaga. IM.
SREDA, 9. JULIJA.
naznanilo in zahvaJ
tužnim srcem namenja ■'""ti, znancem i» p,-; at vest, ds j« nnuiia življenje mojn ,jraw fe
MARIJE BAVDEK.
1897 dne
dva bolnišnici nem niki miru.
Rojena Kostelič, dne 3 v Tyrone, IV, H umH H 24. junija, 1!»ji Hnspitalu v John.st«,u„ pustila je poleg m.-ue /alujo soproga v Krayn, I'a tudi t nedorasle otroke in v st 5|j. Pa., pa tri brate in f.Uo „ Bolana je bila tri tedne in tedna svoje bolezni
in ves Čas v Mo stanju, vsled C-cNar so ri zabramili vsak obisk Vsem prijateljicam in joteljem, ki so jo želeli obisk bolnišnici in ni bilo raogoi| lim, da oprostite, ker obiski i od zdravnika odsvetovani t boljšem namenu za dobrobit uega zdravja, katero bi se ji tovo povrnilo da se je ni plučnica, kateri je tudi p.M|| Iskreno se zahvaljujem vsea rodnikom, prijateljem jn cem, za krasne darovane vem aveže cvctljicc, kakor tudi za ske ob njenem mrtvaškem in obilno vdeležbo pri njenem grebu. Hvala lepa društvu S. S. P. Z., katerega članica bila za krasni venec, za straž njenem mrtvaškem odru .. udeležbo pri pogrebu. Hvala pevskemu odseku dr. Vilu žalostinkc, ki se jih zapeli . i« ob njenem odprtem probii pokopališču. Srčna hvala vsei ste sožalovali z nami, naj ostane vsem v blagem spom ona, ki nas jc zapustila v prei mladosti. Bodi neporabljena ga soproga in mati. ŽalujoSi li: Lonsi Bavdek st., Louis Bavdek ml., sin, Esthe Violet, hčerki v Krayn, I'a.
NAZNANILO IN ZAHVAL
S tužnim srcem naznan, vsem sorodnikom, znancem iu jateljem, da je za vedno m moj di]egi soprog in oce
MARTIN VALENČIČ.
Iskreno se zahvalim vsem jateljem in znancem, ki so sostovali pri pogrebu, ter obis in spremili mojega dragega proga k zadnjemu počitku. ) lepša hvala članom društva 197, S. N. P. J!, za obilno vde bo pri pogrebu, nadalje se zahvalim tudi članom drui H. N. Z. za sprejem ob pojff svojega prijatelja k zadnjem čltku. Če ravno ni bil član ni niti druge organizacije. Mola j lepša hvala vsem skupaj ¿it ča Amalija Valenčič, sopropa Rozi Valenčič, hčerka. Iroo Minil.
ZAHVALA
Mr. Aloia Skulj, Brooklyn, K.
Podpiaani sc vam no moren volj zahvaliti za izvrstno h«fl niko, katero ste mi poslali nik si nisem mislil da imate lake bre harmonike na zaln^i
Stanley Joltovicb, M or ley, 0
Sele sedaj se vam zahrslji za izvrstno hsrmoniko. kafro mi poslali meseca mare«. bolj igram le^JSe pojejo.
Louis Pistotmk, Mulberry, K»n*
POZIV!
Onima dvema rojakoma, ki?« se tiče zadeva Kett N»?1"'"' povrnejo vse njegove denar ssjksaneje do dn« julija, 1924, meni spodaj p<dp< nemu in ako pa *e n<-določenega dne, kot sc msta zvala na moje pismo ,tedaj " ' \iti nikojrar drugega nepo sebe. Frank Stimae. H*rt» Ark. *	m
ZASTONJ
Najnovejši cenik H. I ZA DOBRO VI N O O
zdravilo um vse vrst»*
Pišite na naslon d "Slavia Home SuppU P. O. bo« l®5.
WEEHAWKt*. N. >^
A 9 JULIJA, 1M4.
PROSVETA

u» mm
s. i. p. J-
on i*?* yF0JA*
niloi
Avtomatičen knjigovodja. —	'————
Nekatere podsemeljake ielasniee | SF IF	IN ^HOHl
v Undo«« »o pričele uporabljati J	OtUJUU posebne vr*te avtomate, ki jik
IM ponovno anidento dne 20. Julija,! i ter ukrenemo vir potrebno ia »kup I ni "piknik" » »hodom, ki po zaključku »eslanka dne 21. Juntla »e t „ ! i m« vrli t i dne 10. avguata. Šesta-,
troni elektrik« Ti ',vtnn,.i¡	Thrill Heaven, Pa. — člane dru-, nemo »r «oprt v dvorani dr. "Uo ¡
goni elektrika, li aUoiiiati spre- ilva M m s N ,, j protim, da »e! uiovlna" ne Mulbery ulici ob še»tl
,.	, ,	......•	•■»• I , «> li umni, UB f»	......
jernajo denar od potnikov, ki gre- vsi odele žilo »eje n« 13. julija ob ¡»večer, do ns podzemeljsko lelesnico, iz- dveh popoldne, du ukrenemo radii S tem »o vabljen« tudi društva. j {P*.*1* StlM rrauciseo
RAZNA NAZNANILA, i
»possrja vaa naročnike in druge * - — čitatelje, naj nikar ne kupujejo
«J.f t&T^U^-SlÄ '0,b"a» powbttottl ti poMnieKDih van«.v", 41. stil, ki »tanujejo laven,oglasov, ki m nahajajo v listu, ker
j. znano, je gl. »vrse-
Lber rszpi-»
.klad v razred
. bolniike podpore po -Woo do preklice. In med je izčrpal tud, sklad tevne bolniške podpore ter Lteca |l. izvr*evalni odbor I.nkrs«püati itredni ase»-„,aired #4 dnevne bolniške in sicer po $1.00 mesečno Lklica. 8 sprejetjem inleija-druitva štev. 333 se mora bolniški rarred ms vsdrže-jo ie je primanjkljaj v kate-»ii razredu ,se razpiše lzred-Btnt Izredni aseement po Učnov razred H y|ke podpore se začne od 1 t. I. Izredni asesment sa j £ dnevne bolniške pod m od 1. junija 1.1. Člani, ki miiati zavarovalnino v bol-iklad, morajo to naznaniti pku eden mesec uaprej in zni-jf «topi v veljavo le le drugI : ra tekoči mesec pa morajo iditi izredni asesment.
Matthew J. Tnrk, gl. tsjnik SNPJ.
Z^l^Z^T^ " priri'dVl\r"»abuvi*"*v korišT drultve- I katera "nišo blT.Tu»topYn.~ni~P;: U«io «sesitie«,1 SPil* »¿"ofi-	» direktno sspeljtvt
dajejo vozae listke, registrirajo „e blagajne. Pridite v»i na »ejo lil ve« »eMunku dne Ti. junija ler ao-,d«i nupi*J pošiljajo denar po de- Vsak naj bo salo prsvidsn in se število vstopila potnikov in zspi- Julija! - Toni Logar, tajnik. x delujejo aa dobrobit, koristi In ,»a- narnl nakasnle t money order , ne , , . . morx)be Dr#dno kal rajo vrata, kadar so potniki v Jo-' „..........*T~ ....._ BE#	dOT^J,d B^J",^^- "" ^ 1	" *	" '
... .... . potniki,..«- j/MWIIOWi n,,. oimaarjam ftla-pili. rravijo, da avtomati prod % ne društva "Kanarček", it. 146 v jo vseh vstopnic pod zemljo v Mesamam, Pu.. da »c udeleiljo red» London« »H Wrt miljo,,, dn.v. |	£.5
»O.	u' n» polletni m* J i ni udeležile niti
_	I tretjina članov. Društvo ileje 34
Usmroenje i utopljenjem. Ko* članov, u na »ejo jih ji prišlo ko-
»mrtne kazni ao sc dolgo čaaa po-, ,|,ui )?• z,Uai	^"ii1?
r ' rudnike društva in videli boate, ko-
slušovali utopijenja. Taoit pravi,
da ko na Nemškem velike zločince obešali, toda manjše, manj
»tank» J*, aranžirati vse potrebno I Ur Jo zu a»e»nienl poštne snaiuke. kupi U oglasov, prepričs. Ea vse
as prireditev kakor tudi preskrbeti J« '»orani pošiljalins glavni u-	nd»o*orni oelaievalet
dobrega govornika, oalroma govor- rad denar, ne ps poštne snamke. oglaae so odgovorni le oglaševalci
nlke. kl nam bodo porailotlli mar- . * ,»r«u1k,'n P0"r,¥owl """ John umi, nobena odgovornosti ne pr« »ikaj kori»tueua aa delavce ter po> ««ri«l. tajalk. J^"* k n i k l i »mer, katero mora dr lav »Iv o T „	----. . .	npravništvo ln a« lastnik
liko Jc bilo članov nu seji. Nu In naiMn ni mogofe obdrtavati »eje, du bi kaj ukrenili v korist društva.
P, ,,	. .. ,, m .. Dobro vam Je anano, da knjige ni-
slsvne , pa so utspljali. Tudi v; So pregledane od lan»keUH tela, ni-
starem Kimu je bila utopitev I ti računi uiso bili poravnani, /.«to
smrtna kazen Riinakl mk^nlk \e1 vus vubil». »I" pridete nu »rjo dne smnna kazen. Kimski zsk n k je M .ul,J(l kff JVugače ne bom po-
določsl. na i se oderuhe zašije v birul saesmenls od nobenegu. do-
vreče in sicer skupno a psom, Mer se »tvar ne uravna, uiti blagu!-
-,,.čko in IfBiiom in « jih u-1 .'.Tlo^UTe1' d^dSi topi. Anglo saški zakonik pw jc dolg. Zupomnlte »i tc vrstice. — določal, nsj se utopi vso fenske.
ki se jih zaloti v tatvini. Na Skot-1 aeoeland. Ohio. - Potlv n«
»kupno savaetl, ako se hoče olre»tl, BmNep. Kana. ~ Prosim rojake,
»či čim	»«J *a »u bri
. dobmka. ki ima tu ( ¿Mturvj apellram Ae enkrat ns vaa kraja °,d sesjrc Tereaijv l»odol»
.«W, k„u,,.,i.„,.; t, ...ii Vi.n .v .dot.iT» Sri^xrei".- O«'»« '»•»» »n
dalic bolj, Ü 11
llamo la ature
dobmka, ki Ima tu P
Motna n». aopetnem se-	va». Jugoalavlja. Johsn Podobnik W! po v sod. Torej bodite
Stanku dne 2«. Julija. Kuvedujtc »c,	b *v»«n Jednote ln pi»>no Jcprl tal	... . t . . ^ 1(J Drl>
du v «druženju /e moč. Jtkuplnu do-	nlku druMva št. 73. Ako ae ne «gla- •• p« nabrišete. tedaj vae lo prt-
sel« velik»., a po»amesnlk nič. ^	»I, bo platno^n» »^* atarl kra|,— ^ MnU Mbl tn u Mm
.4. (.'., iupi»nlkar »e»tanku.	¿oe le»ltn. tajnik. Hudlrj, Bos 40, r	nnrevit.H
druitva Iu gotovo aa»to
pomagajo plačati list, kaUri je vsak dan draljl v tiskarni tn vse
previdni, Aa
Razno.
rednji vek na Ogrskem. —
bi vitežtvn evete na Ogrskem ior nikdar prej in kot bi imeli »mo za izdelovanje vitezov, i» madžarski magnatje prišli sliko k aebi po atrahu od kra-Aritro-Ograke. so se sopet pri-ponaiati s pozlačenimi sablja-pod rešimom admirala Horty Ponos jim raste kot uobenim gim mogotcem v Kvropi. Naj-mislijo, <la grof je, .vitezi in fi plemenitniki- morajo biti mtd, ker so jih odpravili v fjft, jih morajo torej oni toli vei produdrati. Tako se jc li. junija vršila v vitežki Bu-priti vitežka parada. Driavni rerner Hort.v jc proglasil 2268 rib vitezov, Vsakega je narah «daril c me««m po ramenu.'a iur je v vsakega prešel vitežki Ali praznujejo na Madžar« pust v juniju!
h črnila v Afriki. — Poto
d ¡»kozi severno Afriko ao ob-mli znamenit pojav narave iko črnila. Voda je črne, ven-io njeni dotoki docela čisti in i. K>mi?na preiskava pa Ušla vzrok. Kdon izmed doto-prinaia v reko iz prsti, po ks-kie, vodo, ki je napolnjena ilezom. Drug dotok prinaša vi čreslovine (tanina), na kaljena kisik v zraku učin-da postaja voda Črna. To iiao »novanje črnila, ki so ga U« iinašli v dvajsetem stolet-torej tvori narava same. >«iii*j*i faktor prt delanju . ki «a rabijo danes in je bolj spopolnjeno kot je bilo tao iznajdeno, so neke poaeb-jih dovašajo is Kitaj-lndije in Japonske ter tudi hitrih hrastov in vrb v A-Posebne vrste mrČea, ki je t»" konjskem« obadu se » v lint drevesa in znese kar povzroči, da list ns-H se kmalu prične Ul1 "»ko postane šiška kakor se rodi črv v f- črv v šiški preob-J v obada, preje is šiške pot ^«'i na proato. Najboljšo sa »» tUte šiške, ki jih pobe-** ko dozore, ampak šc je odletela is njih mr->«"b.jje nsj več tsnins. ton j »entoji iz fr-lezne * ^ M^na s tsninom. ka-)>■ ravno največ v šiškah. m* «ol j. /rlr/1 vitrijol, ki m
^ r zelenih kristalih. Te-1 j' skoraj brezbarvna,
«a »rojena ¿dezo i„
v takih oblikah, 1 !*»«a».f takoj-irna, čim «o nje v tem je tudi 1110 '»kaj cestokrst plavo •»t f*t čas ns pspirju »■»* rnr,, ker srsk nsnj
skem je bil fie 1. 1j65 neki tst ob-sojen v utopitev, in aieer "po j»o-sebni milosti kraljice", ln še celo 1. 1611 jc bilo v Edinburghu obsojenih in utopljenih U cigank Istega leta pa so na Angleškem odpravili ta način usmrtitve. Sa Škotskem pa so «e držali istega o-bičaja do I. 1685, in na Francoskem celo do leta 1793. Dobro bi bilo, ko bi sc smelo še danes oderuhe zašiti v vrečo in spustiti ,v vodo,
Kje ja največja vročina? V Jul-
ni Evropi doseže vročina nnjveč 40 stopinj O., a io pri tej vročini ljudje stokajo in udihujejo. Nnj bolj vroče je v Španiji in v JuŽnl Italiji; tu doscie vročina včasih celo 45 stopinj Celzija. V Afriki, severni in srednji, je seveda šo bplj vroče. V Sahari pride včasih do 60 stopinj. A največja je vre čina v sepadni Afriki v Loangu, kjer imajo včasih eelo do 85 sto« pinj vročine. Tam prebivajo sami črnci, katere peče žareča zepilja tako v podplata, da morajo nepre stano poskakovati s ene noge ua drugo, ker bi jim vročina sieer prešgala košo pod nogami.
Žrtve iverin in kač v Indiji.
Preteklo leto so divje zverine in kače v Indiji zahtevale sopet mtio go človeških žrtev. Tigri, levi, le opardi, mrjasci, krokodili itd. so pokoneall 2663 ljudi, kače p« 20, 690. Kljub temu, dn jih zelo zalezujejo, jo število šrtev vedno pnako, Vta ¿92$ je bilo pobitih nad 23.000 tigrov in uničenih 59,. 270 strupenih kač.

ubiti
IZ PRIMORJA.
Slovenski' fašist je skušal očeta.
Pred nedavnim je na prigovarjanje pristopil k fašistom Frane Lipovec h Mirna pri Goriei. Čim je oče izvedel, je povedal sinu, da ga ne mara videti pod svojo «tre. ho, dokler bo sin nosil fašistov, sko izkaznico. To je mladega fašista razljutilo, zapustil jc hišo in šel vprašat za svet krajevno f s-Šistovsko organizacijo. Kuialu hc je vrnil z drugim fašistom v gostilno, kjer je sedel njegov oče s prijatelji. Oče mu je šel nuproti ir. gostilne, n »in jc v tein trenutku skočil k njemu in gs napadel pred gostilno. Iz gostilno so prišli tudi očetovi prijatelji, da ju pomirijo. Oče se je nekoliko ojunsČil in pričel tepsti sina po glavi, a sin je izvlekel revolver in pričel streljati, da se jc oČc » prijatelji umak-nil. Tedaj je sin grozil s maščevanjem, a oče je planil k njemu in ga spet hotel tepsti. Sin jc zopet streljal, da je moral oče odnehati, k sreči nepoškodovan. Orožni-
shod. — Ob priliki konvencije J. H. Zveze, kuteru sc bo vriilu v nafceiu mestu, sklicuje »oclulUtični klub Al. 27 velik Javni shod v petek dne 11. julija v veliki dvoruni Slovenskega narodnega doma. Nastopi vol tovornikov, med drugimi F. Zajec > Chicaga in J. Uharts, odvetnik ia Duvtona ter urednik lista Mioini Vallev Socluliat" ter ksndl dut au governorju države Ohlo na soclulIsUČnem tlketu. J. XV. Hharta e bil Dehsov sagovornik pred eti, ko Jc bil Dcbs vržen v Ječo radi svojega proti vojnega »tališč Pred krutkim Je bil tudi J. Sli a rt s zagovornik škofa lirowna.
To bo eden glavnih kuinpanjsklh shodov med Jugoslovanskim delavstvom v r.levelandu in okolici, tu lo se pričakuiv velika udeležba. Socialistični klub &t. 21 apelira ua vse zavedne delavce ln delavke i Clcvclundu in okolici in Jih uUud no vubl, da »v udeleže tegu važne-gu shodu, kajti slišali boste sanlmi vokti, katere bodo vam v korist. Jesen »e bliža, volitve so pred dur. mi, »topite U megle, v kateri stujl tc sebi na Škodo, in spreglejte, ko mu boste oddali svoj glu», ki velja ravno toliko kot glu» dotičnega, ki vas tlači. Dovolj ate imeli Še v tem letu dokaail, kaj ae le godilo Wushingtouu in ae godi že več let ter se bo godilo, dok ler ae ne bo kupitaliatičuo delavstvo zavedlo Premislite dobro prej kot oddate svoje glasovnice, kajti ne rrmibli kunaka in demokratska stranka ns storita ničesar sa vaa. V reanlcl vaa
10	varajo. Ds pe boste varani, sa vejte ae, kaj Imate atorlti in ne tis Čitc sumi sebe. Ne pozabite ns Jsv ui'shodi Na avidenjel
Denvrr, Culo. — 2e šoat mesecev je minulo v letu SV24, torej Imeli siuo že šest rednih mesečnih acj pri društvu Columblne, »t. ¡MM S. N. " J., e vsakokrat Je bila »cjn le mulo obiskana, du bi ie skoraj nc inogli obdršsvali. Kuj ju temu vsrok7 U-
iibull smo na zadnji redni »eii, su yj »c članstvo tako malo briga is društvene seje iu nikiuo mogli pri t do zaključka« Zstorej smo »kleni U, <iu vsak član, ki v krogu pet mil oddaljen od društvenega sedeža, so mora udeležiti vsako tretje seje oziroma enkrat v treh mcsecih, a nc bo kaznovun, kakor določujo pravile. Ker upam, ds vsak člun 6i ta pruvlla — ako ne pu pripon» čnm, du Jih čits — bo vaak član znal. kuj gH Čaka, ako ae ne udeleži vsuj ene seje v treh uieaoclh. Se* je su obdržuvajo vsako tretjo ne. drljo ob dvah popoldne. Po mojem mnenju bi »e vsuk član lahko odlo-čil za eno ali dve uri zu važno in knrtstno stvar kot Je društvena stil. r.enjenj člani in Člsnlce, uko ne bomo na druitvenih sejah ukrepa-
11	kaj dobrega in korjstnegu sa dru Atvo In Jednoto, nc bomo naprsdo. vsli pri društvu in ne pri jadnoti. Torej čluiii, upoštevajte ukrep seje mesecu Juniju 1024.
7. brHlsklm posdrsvoml — f.onlt Andolthek, Isjuik.
Kaat Mollne, HI. — Naznpnjum Članom dru 41 v a "Misaisslppi", žt. 2«« v Kast Mollnl, III., du ae vai u-deležijo prihodnje seje, kl »e vrkl lr« tjo nedeljo v mesecu, dne 20. Julija 1024. Opozarjam tudi tiste, ki so sedal prišli sem s prestopnim listom. ds pridejo na eelo in dalo ......ah-
IQRH, KONCERTI IN PLESNE ZABAVE.
Maatlllon, Ohlo. — Nasnunjam, da bo priredilo društvo št. A16 S. S. P. J. plesno vc»elico dne 12. Ju-IJa n u 1623 Rent St. Dljudno vabi. mo \ mi sosednja drultva v okolici kakor tudi po»ameanlkc, da se late udeležijo, (iodba bo na pihalu, u tu vae mogoče dobrine bo poskrbel vcaellčnl odbor. Post rešeno,bo lačnim in želuim. Torej ne poanbitc lepe prilike, Zučetck Je ob šestih ivečer. Na svidenje nn veselici 1
Hrutski posdravl — /gnutg Km-itellr, tajnik.
Kuna.
Lniorence, Ha. — Med darove, kl »o bili oalašenl v Prosvetl dne II. junija, t. 1. »c Je urlnila neljub« pomota. Namesto št. 827 — M, w naj slusi Al. Itn» — «3 ln it. 475 v *l.Ml Ju ček neveljaven, ker Je bil dvakrat vrnjen nasaj. •
Poinejo so šc darovali t drušlvo At. 112 «1, št. .11»II - 12.5«. Dni Atvo Prosveta, št. «45 S. N. P. /,, »e v Imenu bolnih bratov prav Ukrcno »ahvaljule »»,vAe darove, -r hrunk (iregoMIČ, tajnik.
Naročite •FroivaloM vašemu
sorodniku ali prijatelj« v stsn domovini.
Sitrlnutleld, III. Slovensko pevsko društvo "Naprej" vabi Jugoslovane li Spriiigfleld« in sosednih naselbin na piknik, katerega pri-redi v nedeljo popoldne dne 13, juliju sraven ■Nleisonove farme. To Je na drugI strsni ograje, od prostorov. kjer »o se navadno vršili pikniki. I .epa sencu, klopi ln zruven irostorno plesišče, kjer bo iarula j vrstna Poleknurs godba I Tudi Tudi vsakovrstne druge aabave bu dovolj iu nuvaočc stare In mludc. Torej na avldenje 13, julija na travi pod košatim drevjem.
Dulj« naznanim vsem. bi Šellju pristopili k pevskemu društvu kol podporni člsnl, pod pogoji, kl %o bili čituni na seji društvu S. N. P. J., du se udeležijo »sje dn« 3. avgusta oli dveh popoldne v Slovanskem narodnem domu. Ker »e .Je su alvur savaelo društvo S. N. P. J., pričakujemo obli« članov kot tudi dru-grb rojakov. Vsak Jugoslovan Jc luhko podporni član pevakegu društva. Za odbor /.oul» Pikul,
ZAVAROVANJI D&AOOOBN1K STVARI.
Izvirniki Izjave Neodvisnosti ln Ustave se nahajajo aedaj na razstavi v kongresni knjiftniei v Wauhlngtonu, 1>. 0. Nalašč aa to liilfianl oltar je ia mramorja iu lUtlne se nahajajo v omaricah, kl so pokrito z neko poafbne vrate filmov is gclatine, ki brsailjo svet-loluiim žarkom dotik s temi xgn dovinskimi dokumenti in da se isti na ta način ohranijo nepokvarjeni. Najdragocenejša stvsr us »ve tu je našo življenje. Vsi naši upi ho vpleteni okolPtegs. In če gs hočete vsrovsti žoloden in Č.rsva čista, ker mnoga bolezui je slediti
.Upravitelj. <• ❖ •>
POZOR ROJAKU
Kudar ir-lito barvati va»<» liiš«» od Kiinaj ali znotraj, atavlti novi pupir iu vsa taka barvarska dela, su obrnite do svojega rojaku osebno ali pa kličite na telelon. Toč no iu »olidno delo po * smernih cenah. Se vam priporočam a« obilni poaet. Tel, Haglnsv 3:156
8AM BARBftlO, bsrvsr, 0051 Avanua "M", Chicago, 111.
LLHI I II—II "II1 H i
i PROLETAREC j
Je alovenako glasilo aoeiallstlč ne »tränke v Ameriki. Vsak dala veo In rojak, kl ae santma aa seelellsem, bi gs mural redno ŠUsti, ker vam kal»
pravo sliko aocialiama
Naročnina anaša 93.00 na (•to, $1.70 na pol lota.
Naiiov:'PROLETAREC 3asa w. «aik »i., CHICAGO, ILLINOIS,
Pilile M aal aealk kajl«!
^oeeeeoeaaaooaeeeeao»»»»»
^ ura. - Francoski ■f'« J* i<d »la) tako na tañé-da bo tekla 1,-lJ- ^ W bilo treba urav-«^alaa po dmgih '•n uspeh mr lZ ir ''«nosti u urejeva-Kj' ltt^k kakor pile čaao
' * V»* L... . . «
ki so končali pretep z aretiranjem 1 J^^f; sina in očeta. IVvi «e bo morali zagovarjati radi nedovoljene noš-nje orožja, a drugi radi grdeči postopanja s sinom.
Samomori v Trstu. Tržsšks km
nika beleži z dne 15. jun. nič msnj kskor štiri ssmomore oziroma samomorilne poizkuse. Is četrtega nadstropja je akočila 2« letna uči-teljiea Ines I.amberti, nameščena v Nabrežini. Itila ja tak?tj mrtve. Neki 19 lstni mladenič ae je sa stropi I s karbolno kislino, ker ga je oče strogo ukoril radi ponoče-vanja. I'pe m. »la ga bodo zdrav-aiki rešili. V tržaških ssporih j-neki V! letni jetnfk izpil v samo. norilnem nsmenu preeej kreoli. na. a je ostal pri življenju. H kar-kolom se je ekuisls zastrupiti ur. ka Francka Majer. ker »• je m»t*m Prepeljali eo je v
_pridalo I
svoje naslove, du potem tainlk ko uredi za list Piosvcto. Xr»uk član S. N. P. J. je upravičen do tedenske Isdajc Prosvete in vsaka družina, kl imu svoje otroke zavarovane pri S, N. P. J., ne glede koliko otrok ima. Jc uprnvičena do ene izdale "Mladinskega llsla". Zatorej pridi te na aeio vai, da dobim pravilne naslove in bo uotem ludi li vilno
»Iva in ______________.
osdravoiti! — Mihael
»eio val, tla uoium pravilne ve In bo potem ludi list lira-pošilian. To je v korist ¿lan' n luni pravilu tako zahtevajo.
Cleveland. Ohio. — Poživljamo člane in članice drultva "Delavec*, št. 444 S. N. P. i., da ae tnnogošlr-
Detroit, Mich. — Društvo "Zveza detroitsklh Slovencev", št. ai S. N. P. J. valil vsr Jugoslovane is Iu okolice na veliki piknik, islet, katere* ga priredi due 1M. julija na fannl rojaku H. Travnlkurja ua U Mile Hd. in Derlnder Itd. Prttetek Je oh 1& opoldne. Vstopnina centov za .osebo. Kažipot: Woodward kura do Kurd Motor Co. Tam vzemite molornua, ^zuznumovan a John H, Peljite se do II Mile Itd. vzhodno po 11 Mile do Derlnderr, Za obilen poset »e priporoča In s a dobro poatrežbo Jamči — odhur.
Leudnllle, Čoln. — Društvo "Za rju Svobode", Št. 27« S. N. P. J. priredi plesno veaeliro In razvitje druAtvcna zastuve due 13. julija v društveni dvorani na 62« Rim SI. Hazvltju se bo vrlilo ob dveh po poldne. Igrala bo iavratna slovenska godba pod vodstvom Mata Jer-muna It Puebla, Colo. Vabimo v»a bližnja slovenska društva, du sa kolikor mogoče udeleže te sluvnosll. Veselica » plesom prične ob osmih zvečer. Vstopnina za molke Je II, zu Ženske ps pro»to. Torci na »videnje dne IS. julija, l ljudno vabi odbor. — John Faidl§a, pred»cdnlk.
Detroit, Mich. — Nale društvo Z. D. S., šl. 121 S. N, P. J., praanu-Je svojo petnajstletnico obstanka dne ll juliju na Hcrnard Travni-kovih prostorih, cor. II Mile Hd. in Dcquinder ltd. Ta proktor je že znan »koruj vsem tukajluilui Slovencem In Hrvatom In golov »em, du gu ni mogočo »grešili. Vendar bodo ia vsak slučaj kažipoti po presledkih uvrščeni In bodo »krbell. da pridete na pravi cilj, Vesellčnl odbor Je sedaj zelo uktivno ne delu. Kaj vse bodo š.< prinesli naprej, mi Ae nI anano, ampak v rokah najboljših atrokovnjakov ru ve»ellre In s tem Je dovolj oovfduno. Vžitka bo dovolj, 100 ousi. zu mlade in su »lare. Ker lleje nale drultvo okoli 340 članov, pričakujem kol tajnik, da ae vidimo nu gori osiiačeueni prostoru. Ako pu kateri Izmed bratov ne poni» omenjenega prostora, u s j lukoj pile dopisnico meni, na kar mu pošljem zasloni kažipot. Nu svidenje ua veselici 13. iufiiu pri omenjenih prostorih. Pripeljite s »eboj va»-, kar lese i a gre.
Pozdravi — Vino**! Kenlch, tuj-nlk, 1753« Wanda Ave.
(¡remtburg, Pa. t— Nal Sloven-»ki ainerltkl dom priredi vessheo
čiat
i (o Želodca, ill Uhko as jih je obvarovati ako je Želodee v dobrem redu Trinerjevo sdravilo grenko vino drffi prebavni sistem v najboljšimi stanju. Klub tek, slsba prebava, omoties, duševna pobi-tost in slični snski želodčnih ne. redov bodo zginili, Če jemljute Trinerjevo zdravilno grenko vino. Zs ivinjenja otekline in zmučene mišice in noge je Trinerjev Liniment izvrstno sdravilo. Daje hitro odpomoč. Če n« morete dobiti Trinerjavih zdravil pri doinsčem lekarnarju ali trgovcu s zdravili, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, HI.
Dr. Lorenz
Ml Pena Ave., Pittsburgh. Ps.
aoini atovgNino oovoaaei zoaAVNta sreciJALisv MOSRIH aouazNi.
«|iivI|m|i ikulilk In Iii. J»s a» It t4r»-
4 In lat« tfcué«)« »
lib la k»t ><"'- •U»M*h«l
Mt MM ItlMMMM »»»Wltlfli
ifMMll «tit SiltiWt, 4m «t»
Í" jPH "■^Cia'w-
g «a la »<••«. m< i» ,a.*vi» SS It« M« »HátSll ptiiU i|e »rl ttirtvljttju
Jta n4rt«ai tt»Hn»U«at kri, m ■illI« la um et ItUf», btltt»i » «i itetSMlt itt^ktUott v kt»u
rttti
Itti. »ivlM la ktlesäl
NOV NASELNISKI ZAKON.
Pu n«v»m nasalniškem aak<>-nu so satova «aebe iavseU is k vele, a nakstere pa imajo predneat v kvoti. Postopanja sa dobavo potrabnoga dovoljenja J» povsem drugačno od prejlnjaga. Kdor lellkoM do biti is »tarega kraja, ali lall aam potovati tja In ae sopat vrniti, nal m «brn« ns mena ss pojasnila In potrebne aplae. Rojaki v Zapadnl P«nnavlvs-niji najboljše »terlio, še prldvja oaebno k mani. iJradne ur* v pisarni o<t S. do ft. Zveier in eb nrduljah pa na domu, »os — ITlk It.
ANTON ZBASNIK.
,	jtvsl aetar,
206 •Bakowoll Bldg., Pittaburgh, Pa.
(Naspteti »edelje )
lf| «•»».I..I, H"». M» —""I
SerjM Mltob, |rir»S. MtSut, llftllttti, ktlti, slate SU».
m.
___«trt« V smi4.I|*» tfsés la
» t: vrfr:
I S«t4sti » ttOtlitk la
asar
UsUM es te a i
J irteJLT
		
		
it. 444 S. N. P. i., »ln »e mnoflolte-1 v aoboto dne 12. t. m. v korl»t avo-vibio udeležit« prihodnje redoe ae- o iJaguJnl. Ve»«liea w začne ob je, da ne bo različnega sumnlčr• irgl||, avečer. Itojakl, pridite, da nit. Mesečne seje »e vršijo, du nu ! n11p, ,«vrtimo, tilrdall Iki«io, ds dljo slehernemu članu priliko, <l» i	kolikor komo mogli,
izreče svoje misli v korlat in na {<„jafc| |n bratje, na avidenje 12. 1. predek društva in f. N. P. i. V; m< nM ||eydetivillu pri <«bfu v glo naznanja tistim, ki imate atevilk«¥t„skl dvorani, ge priporočamo in za sliko "Pirainlds ka|illallamsM,{pozdravljamo. — Fr. M. prinesite reapečanr ali nerazpečs-	..
na na sejo. kjer ae ha odločilo, čl iMntt. Mlfh. — Vabilo na pik-jrava bo »lika. Ne dnevnem red« ko Jfc kši,r*§» priredi društvo M 51« tudi več drualh eažn h atvart. I de-	,,	nedeljo dne JI. lolije
ležite »e lorej »eje vsi, de ne bo ka- popoMnr. pikolk ^e bo %ršfl ns kega »umolčenja. — Odbor.	Jotktrm brala Puheka. Mlddle Helt
...--Z , m I Hd Na razpolag'! bo pro»la vožnja
De Pne III. Niza.aJeinčU.	k-lrr4 |)(| Mrt/rkov.| t,
nom društva "Zavednoat % II. *f H 1 f
na , j
Irlnike
__ _ sprla s
šot tO. To je tudi bolniftnie*. V nr»či ;e Al letal t» u ?,M»> «mu. Uvat je mne- \ lak Ivan Oolja ispd na glavnem l«k živel tiso« let trgu stekleničieo jodeve tinkttir..
________ . m	■
. .	n» Fort in W#»t Knd. Zs
N. P. i., da ae vsi udeležile prll.o«I- ■	bo .krltel vesellčnl1
nje »eje dne 2» h>Hfr Ns aadnjl ^ _	Mrtlinlk.
m Ji »mo nekaj ukrepali radi ve»e- w	_
li« In radi malega ttavlla navsn- —~ ........•
M članov odložili to točko do prihodnje aeje. Na prihodnji »ejl bo »le ludi slišali poročilo nadzorne aa odbora, ki vem bo poročsf o »teaju drultvene blagajne. Potes>; nal «»dločnjr vaak asm.
Z bratskim pozdravom! - Johti 7.n§lrh, tajnik. ,
RJI SI NAHAJA
Ma'h Kajtna, član družne "lili-
Va
>«i
*kesi vso to dobo. V- ker ima baje neozdravljivo
prav vasi ksr se
lodčnn Uleaen Prepeljali eo ga v bolniinieo.
št. 47 v ftpriagflald«. III ? Imenovani je delal v tukajšnjih izvili 4e m»*eea aprila t. L, po tem pa )•> neznano kam odšel. ñu rl*+r l»n Oh In.Offeijstno Sa- J|.*m ga radi drofttveplh zadev, manilo »»<*« sastopnikom zve«« r ou|a p«hoi. laju k. 2UK So. «t, jpnlh društev v llflthertnn«, A- ,	„"T"' , ...
¿onu, Kamnom <» Healm.au, de, Wh St., »pnngfield, III
DIL KOLER
938 Ptnn Avo., Pittsburgh, Pa.
Ä. S»is# te astete, ste*•«ski «less-
tese* esaks« s sat». !>—>.. ...» aMSblS
iiliaal.
latteve'tette krri s4^»i» s fW»t» n>p ««■•I. m«••«>• sN assS«f*»s IN tetett,
uftrtíassutfKiTÍ:
»•Ht. Or te ------
■sm te Ste
all >riM kite taSsarite s a«
H». SI MMÉO »«te. s««« « »rta« M SfM« NI i««a tmf eri »tiaatlt stat. t.4« »tei S ft««.ts<te
a«. m»o—m m, ssas«Ms.
us*l kl «a-----. ,. _
Jmi4m tinite Sas« le d »eni»
21
V aaltet Im« M'l»a <<lte*a. g»»|«t»s | i#<ws««*t b»*« te iNtatriinitt Sttaate •Irsrite. kateia u»la«rt4t m$>, fcta|»¡ t btjlal
domači zdravnik
pillls M ItrssalsJal tsnib. s bsisfstn |* «thrsUt |.<.fi«t*s *ssb» rs.il'os ts ss rsM.

IMPORTIRANE KOSE
i« uauoo oaotijs u jikiosi avus
Sm.s Is «s»sMilr»t.ss lu|o.km. .bit . omimih M uj*W K iS
tiSla s risiSii«. «t *l s te I» i*tl«.» 4uls<
aa a H«»n ih.
11V"
mun
l.fi ««
i as
m H.msu intaila«
Mrasal k«»*» "OsrasoM.
f ..ok« ............i ......... **
Ki»«tet as rse«, s t"»»ttt...	I I«
rteiu «t te*seu<ti «««te aitft at4Ute«t »tStates e»tsit
math. p e z d i r,
772, City Hall Sla., Now York, N. Y.
a. IsMtp, tete*««. »»»»H
»«»•lia «4 r»a» Maes b«. ,ut«M »MSi wmUm IfO,
MUU
sate|a tet.
Hte te
4o«* s4«a*«tet *«s Ms«»ate its t<*rtat »tis aa«« »ea JaSte s4sa«Mt. k«s *«s r»s»«f slt.ttsli
Iftaist »ti fssMM. ssaSa to
.A • 4» r I'"
•MSi -
Hi... Lirtsk te at-Hi4t*t» 94 • 4m I.
IMAM V
ZAMH.I
it tri
71 NAO
Nt» LtttttVE
HARMONIKE
Irf In Mlii-vratna, dva, tri In Štirikrat. n«mšk« In kranjsko oglašali« kakor šm«J> kromatične In ps kov4*k«. Ilannanlk« s« najUl)S«ga Stla lo eprtffiljcat a M pero aa aa preti.
Imam aa aalogl tudi ž« rab f)tn« harmonik» v»akovratnih ioMkav po niaklh «eoab.
"Imam v salttgl to4l NTARO KMAJHKK IUPOKTISANK NA MOKO KOVANI. KO«r p« II.la komad, « skupaj ali »»< narmSeolh po II II » poAinin« vred. Imam ea salegl tw<ti kit poln« orotfj« d v «it vrti«. Iir.lt OAMO beo.lle« kamoS It4. pe mikih eeeak "
A LOJ S SKULJ,
Iti Spali«« Pt. B»t*hl»«, N, T.
Iran Vnk:
Razodetje.
PROSVETA
(Indijska pravljica.)
Veliki modrijan in puššsvnik Indij«-, Kantirandra, jo sedel ue-koc pod starim in velikim dreve-som Mimo jc tek<*l potok — majhna rerka — in rilw so plavale v njein. Potok jc žuborel k tihim šumom leko^f vode, drevo je Šele-stelo s svojim listjem s šclestom vetrils.
Zamaknil se je modrijan v premišljevanje o veličini veaoljatva in bitju človeka.
Tedaj pa je nenadoma poskočila riba v v potoku. 1'useavntk in modrijan jc slišal, kako jc vzkliknila :
"To si ti J"
Drevo je vztrepetalo a svojimi I ¡Mi in odvrnilo:	'
In ti, suženj iz MartimVaf Tisti, ki jc umrl v mukah, razbit od palic?"
"Hpoznala si /ne, Mujabi,* jc rekla riba. "Lečila si mi rane in tvoje sočutje mi je Ivjsalo bolečine."
"Hoho," se je odzval (»otok. "Kako, da vaju nisem spoznali! ... Jaz sem'tleti gospodar, ki je dal tebe, sužnja, pretepati.
Hiba jc zopet poskočila'in drevo zašelestelo močneje. Zakaj, spoznali ao sc vsi.
"Sedaj s« poznamo," je reklo drevo. "Kedaj vemo, da «mo vsi eno . . . Takrat pa, ko si bil gospodar, nisi vedel."
"Henca jc bila močnejša od resničnosti," je odgovoril potok. "Mogočnost, ki «jo je <lo*eglo takratno moje telo, utrjena s krvjo «uinjev in z njih solzami, ni hotela poslušati besede . »otraftjeKa svojega bitja, t istega resničnega "Jaz," ki jc v nas vseh in ki jc iz atomov sestavil svoje vtelešc-nje, kakor ae mu jc to zahotelo v svoji volji. Henca resničnega "Jsz", tisti individualni "Jaz", kakor ga imenuje telo, ni hotel spoznsti v sužnju samega sebe."
"Ni hotel, da," je povdarilo dre vo. "Zato ni hotel, ker je bilo v njem hotenje ubijati. Sedaj pa, ko ni več v na» tistega hotenja, vidimo, da smo vsi eno, vtelcicno v različnih oblikah. V nas je sedaj slutnja velike celotc jasna zato, ker nam zadostuje prostor, v katerem živimo in da je vso okrog nas naše in pa mi njegovi."
Tedaj pa je spregovorit veliki puščavnik in modrijan Ksntičan-dra:
"Ali bi mi ne hoteli pripovedovati o svojih zgodbah v tistem <*a-au, ko ste nosili obliko človeško?"
"Ce hočeš — poslušaj!" jc odgovorila riba.
"Potok, drevo in jsz aino imeli nekoč podobo človeks. NA ta učno tako, kot jo imaš sedaj ti. Milo jc davno tisto. Morda pred tisočkrat tri leti, morda še več, da govorim s jezikom človeka, ki je izumil leta /.a merilo svojemu življenju. Poprej sem imels obliko slona, se, poprej velike reke v deželi, ki se ljudem ni odkrita . . . 1(<lo I»i vse naštel. Milo jc tako, kakor jc za-' hteval resničen "Jaz", sila, ki jej v tebi in meni in v vsem, kar vi.lisj In kar čutiš. Dobro »o spominjam,) kako sc mi jc zahotelo postati človek. Obliko slona sem zavrgla že mnogo prej in počivala.
Kckla sem.*
Bodi človek.
V tistem trenutku ae je moja ( volja vtelesila in bila sem človek. I 1'bog, siromašen človek. Dasi soj bili atomi, ki sem jih zbrala, da, si ustvarim telo, kakor atomi vsakega drugega človeka, vendar so imeli to nezgodo, da so se nahajali v revni bajti. Jaz pa. večna sila, volja, nisem Kidala, kje naj vzamem prah, dn ai ustvarim t"!
10,	Zame ni bilo bogatina, ne *i-i romaka, ker to eksistira le v do. j mišljijl človeka, ki ustvarja tUto | razliko pri ljudeh. Ta domišljija) je prsvs karikatura moje volje. Jaz sem sila, sama la sebe in' po-vsod In v vseh oblikah sen» vedno "Jsz". t lovek pa ustvarja svojo razliko na domišljijo, da je več, nego drugi in da on ni tiati drugi, Ta domišljija je pa tiata pest, ki gnjete drugega človeka. Karikatura moje volje izsiljuje ia človeka. da skloni glavo in *«• »late. da jr suženj, a tiati, ki ga «ili k
t isti'lan, da je gospodar. V tem| pri «ns n ju m laži je ves amisel raz- j like. ki rodi boirnstvo in siroma-žt vo.
Tak Milenj sem bila je«.
Krut človek je bil moj gospo dar."
Oglasil ae j« potok :
''Kodi! «eni «a v bogastvu in vsi, kl «o bili krog mene, ao trdi
11,	da sam rojen sa gospodarja, d« •em bog. Kot otrok sem gledali sužnja mojega otata, kako težko J
so morali delati, a za plačilo ao
jih pretepali. Videl sem otroka teh aužnjev. Majhni so bili in nebogljeni. A otroškega ameba niaem videl na njih iieih, pač pa glad. Da-ai majhni, kakor jaz so že morali delati težka dela. ltočke so jih bolele in nožiee so bile trudne, a pred zatonom solncš si niso ameli odpočiti. Pa sem vprašal nekoč: Zakaj pa, oče moj, tudi ti delaš, kakor tisti ljudje! Začudil ae je.
'Kakšni ljudje' — je vprašal. Tisti, ki delajo na vrtu in plan težaku
Nejevoljen je postal njegov obraz.
-'To vendar niso ljudje/ Niso ljudje, sem vprašal in bilo mi jc' silno nerazumljivo. — Saj so podobni tebi.	„
Postal je hud.
'Tisti tam ... pa meni?! . . . Otroče, kdo te je učil takšno laž? Ali nc vidiš, da so sužnji?'
Pa tkti otroci, oče? Glij,.natančno so podobni meni. Zakaj se ne smejo igrati kakor jaz?
'Neumno.otroče' — je rekel oče in poklical služabnike. — 'Kje so vendar tvoje oči? Ali ne vidiš, da ti niso podobni prsv niči Zatö jim tudi ni treba iger!'
K služabnikom pa, ki so prihi teli na njegov klic, kakor psički, f)a je zabičil: •
'Kdo mi pači otroka, ki bo va« gospodar? . . . Glejte, da ga nau čite gledati pravilno!'
1'otuhnjeno so gledali služabniki odhajajočega očeta in mi govorili :
'Saj ti niso enaki tisti otroci. Ali nc vidi«, kako morajo delati in gladovati, ti pa «i sit in «c sprehajaš? Ti boš, ko dorastež, gospodar nas in sužnjev, ki delsjo nu vrtu in plantažah. Spreglej in če so tvoje oči napačne, povej da jih pregleda zdravnik.'
Ustrašil sem se, misleč, da res nimam svojih oči v redu in trudil sem sc, da vidim tako, kakor mi pripovedujejo.
In to sc mi je posrečilo, zaknj, učitelji so bili vztrajni in neumar-ni." .
Drevo pa, ki je dosedaj molčalo, je pripomnilo:
"V meni pa si vseeno videl žensko, kakor da sem oblečena v svilo in bntist, čeprav sem bila sužnja."
"Učili so rne učitelji mojega o-Četa," je odgovarjal potok, "da sužnja, ako jc mlada in zala, lahko nadomešča gospodarju vsako žensko, oblečeno v svilo in sužnji neenako, fte več; sužnja je dolžna služiti svojemu gospodarju v vsem. Ali, riba, nadaljuj!" Kiba jc nadaljevala: "Vsak migljaj gospodarjev jc poslušalo stotine sužnjev. Kar jc rekel on sam, to je izvršovalo stotine sužnjev. Zahotcl jc, da se mu je skuhala jed, ae mu je skuhala takoj. Poskusil jo je in jo dal vre-rt psom. Mi sužnji pa smo jedli, nko jc kaj ostalo njim. In bilo nns jc na stotine, ki smo morali čakati, da so nasitijo psi. In čo ni ostalo ničesar, nismo ničesar jedli. To gospodarja ni brigalo. Ako jc kdo izmed nas onemogel, dal ga jc odvesti v gozd, da pogine. In vselej je bilo ukazano sužnju, da je moral odvesti sužnjs. Gorje, čo bl se obotavljal aH pa prosil za nesrečneža. Ubiti jc dal oba. Izkazal jo sužnju in suženj je moral sužnja ubiti. Zakaj lastnoročno ni nikoli ubijal.
Nekoč, ko smo bili silno lačni iu so naša telesa popolnoma oslabela, otroci naši pa umiridi vsled gladu, sem rekel:
Sotrpini! Mca naša nam blede In roke se nam tresejo od slabosti,1 Zakaj, lačni smo. Prošnja otrok nsših mi reže v srce, zsksj kruha prosijo, a ga nimamo, da bi jim ga dali. Vdrta «o njih očesen in prozorne drobne ročice, Grem h: gospodarju in mu poročeni: Glcj,| gospodsr, umirajo otroei naši in! »labe naše moči. Daj nam in otro-j kom našim jesti, zakaj, delamo ti j
/\e*to.
Hiti pa so, ki so se ustrsšili tega. Gladovali ao, otroei so jim u-nitrati od gladu, a so ae ustrašili.' Rekli so:
'Ne hodi! V gozd te da odvesti in nas pretepe.'
Veliko je bilo v njih kUpčcv-atvo, da ao se tsko bali.
Kako uaj pretepe vas In mene odprsvi v goad, da poglaem, ako vi nočete?! Saj smo mi tisti, ki izvršujemo njegove ukaae. Kdo nas ho tepel, ako mi «a m i ne izpol-j nimo njegovega ukaza, in kako naj odidem'v goad. ako ukaza vi: ne ispolnitc? AU ne vidite, da je njegov ukas le takrat ukea, ko ga izpolnite vi?
Pritrjevali ao ia ae vseeno bali Toliko je bilo njih hlapčevstvo. , Ali glad je silil. Zato se rekli i | •Idil'
SttžPA, 9. JUujA
Stopij sem pred gospodarja in uu rekel:
Gospodar! . . . Olej, težko delamo in zelo smo oslabeli, ker smo lačai. Ukaži da se nasitimol^
Hrbet mi je kezal, ko sem govoril. Ko se je obrnil, so mn gorele oči, kakor risu.
Vedel sem, de je končano. Ukazal je in glej, vsi, ki ao umi-| rali od lakote in za katere sem ne j prosil, so me privezali k deblu drevesa. Tak je namreč bil njegov ukaz. O, kako jih je znala združiti gosjKMŽarjeva volja zoper samih sebe. Njih laatna volja jih pa ni znala združiti. Zakaj, bili so resnično sužnji. • -Zopet je ukazal gospodar.. Tedaj pa so zasikali remenl jn padali,na moje golo telo brei n-srailjenja.
• On pa, gospodar, je gledal ia *e smehljal:	• l'	>
''Sttnčjel"
In bili so silneje. Nekateri izmed njih so bili tako, da ao se začeli potet i; kot da so delali n* vrtu in plantažah, zakaj, mislili so, da se jih gospodar zato spomni bolj, kakor drugih.
Ko mi je viselo meso s telesa, kakor cunje, je ukazal, naj me odvežejo. Obležal sem na mestu.
Tisti, ki so me bili bolj, nego je ukazal, so posedli okrog mene in rekli glasno, da jih je gospodar slišal:	. ''
"Prav ti je! Zakaj pa vznemirjaš gospodarja!"
Bogataš pa, odhajaje, slišavši to, je velel da se jim da jesti.
Ozrl sem se za njim in moj resničen "Jaz", tisti, ki je tudi v njem, mu je zaklical:
"Sebe samega ai dal pretepsti." . Ni se obrnil. Le urneje je stopil čez prag. Tam pa je ukazal «užnji Majabi, naj mi umije rane. Vedel sem, da tega ni ukazal on, pepel, nego njegov večen "Jaz".
Pogledal sem po tistih, ki so me bili. Tedaj sem spoznal, kaj zamorc glad. Jedli so a pravcato požrešAostjo lačnih. Njih obrazi so bili topi, oči- pa so sc svetile v zverinski pohoti po večjem kosu. Mojega pogleda so sc izogibali.
"Za ceno mojih bolečin jeste," sem pomislil. Njim pa je postal naenkrat grižljaj grenak.
"Hočeš jesti," so rekli, a pogledali rac niso.
'Zaslužili ste, jejte," sem re-
kel.
"Nisijno radi," jc rekel eden izmed njih. — "Sam veš . . . ukazal je.	' ' I* "Sami sebe ste bili," sem rekel. Niso me razumeli. "Meša se mu," so se spogledali. "Umira." ' »> Jaz sem pa povzeli "Da, sami sebe ste bičali. Zakaj, vse kar boli mene, boli tudi vas."
"Sužnji smo in moramo ubogati," so rekli, kakor da so preslišali mojo besede. "Gospodar je naš in kar ukaže, ti, suženj, ubogaj.
kakor si ustvarjen ti, da poslušaš."
"Ali on je vendar človek, kakor vi. Kdo mu je dal pravico, da u-kazuje nsd vami t"
Poveaili so glave. Čutili so, da jo nekje v teh besedah resničnost. Jaz pa sem govoril:
"Bil sem lsčfcn ... in tudi vi ste bili lsčni. Ae sedaj ste lačni, dasi vam je dal jesti. In vedno boste lačni, dokler vam bo dajal jesti človek-gospodar kot miloščino. Zakaj bi inu ne povedal tega. Mi delamo, on počiva. Nam so »uši kri vsled vročine, on aedi v hladni senci. In vsega ima v izobilju, mi pa ničesar. In vendar on ni nič drugega nego to, kar sem jaz In kar ste vi. Prah, ki ga je zbrala večna volja "Jsz", kakor je zbra-
la vašega in mojega ia ga oživile z enakimi procesi in pojavi''
Sužnjs. ki mi je obmivala rane, je pogledala po sužnjih:' "Strsšno ste bili." Povesili so glave od sramu. Ona ps je govorile: "Toliko vss je, pa ste bičali samo enega. Eh, vi . . . Samo eden vam je ukazal in vai ste hiteli, da izpolnite njegov ukaz. Vaa, ki vas je na stotine, uatrahuje samo eden s . pogledom in besedo . . . Vaše roke so dale mrtvemu ukazu živ 1 jen je. Ej vi..."
Sužnji so molčali, moj jezik pa je spregovoril poslednje besede: "Ti. Majabi, si spoznala resničnost. Ko jo spoznsjo vsi, ne bo več gospodarja, ne bo več sužnjev. Takrat bo povsod — Človek."
Tsko se je končalo moje Člove Ško življenje. — Pomnim, še, ko sem gledal na svoje razpadajoče telo, je prišel mimo gospodar.
Ustrašil se je Žene, ki je sedela ns mojem pepelu. Njen skelet pa je zarožljal:
Pokazala je na moj pepel in rekla: "To le si!"
Tri dni ga je preganjalo to vprašanje, nato pa ga je vtopil v jedi in pijači.
"Natančno tako je bilo," je pritrdil potok. "Slasti življenja, tega mimoletečega fantoma, so me držale, da nisem moral v suž nju spoznati človeka. CSakaj, ako bi ga poznal in priznal, zginile bi slasti in moje roke bi morale okusiti delo. Moral bi stopiti od mize bogov in postati Človek."
Puščavnik in modrijan Kanti-čandra se je nato vzdramil.
"Veliko razodetje si dal aenci svoji, resničen "Jaz", Duh, ki Živiš v meni in v vsem in ki si ve-soljstvo," je rekel in šel, da pove to resnieo vsem svojim nčencem.
RAD BI IZVEDEL
za sorodnika Anton Mlinarja, naj piše na naslov: Alojz BerčiS, Loke št. 3, Trbovlje, Jugoslavija.
(Adv.) "
KILA OZDRAVLJENA
S ponotjo STUAarS ADE8IE PLAPAO-r AD8, ki «o naprav 11«n« m naiin, «a «rte lilo in sdravljo ob mi«. Nala PLAPAO »odlaša pri lepljiva tn »• n« nor« pr«nyUi-«ut. pomoč ta vaako kil«, kaUr« ae «« mo» fc opasati. Nima cm«ti, ali paiov I« «o kaj lahko piiloii. T« podla*« ao SoMI« »Uto medaljo na med narodne J isloibl v K imu is odlikovanj« a diplomo v Parim. Da ta 4o-katemo vam polijemo hresplatno PLAPAO na poakua. Pilit« U danea na t PLAPAO labobatoaies, SZSS Stuart LouU. Mo.
Bld«., St.
ROLfi ZA PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite edino »si! Navinahek-Potokar >
33! Groeve St« Ceaeawagh, P«-
L '	PUtio po eenik.
fi
NOVI NASLOV
ae u—s
Uradne «ro tot dneva« ar« pop. vlt«*ll n«d«IJo.
Pead., «red« I« T 4* litO.
DR. JOS. V. GRAHEK
Pkyaieiaa a ad Sargeaa
303 Aasartaaa Suta Baak BMg. 000 Graa« Si. al Slalli Ava., PITTSBURGH, PA.
HW»f#MMM»t»MIM#»|
EDINA AGENTURA ZA VSE ZDRUŽ. DRL
sa najboljše Trste etarokrajske kose in dL0 «t krajsko orodje.
RazpoSiljamo v vse kraje po sledečih cenah-|
Struike motike, ro*no kovana pri Dobrem polju, p„ Tovarniške metike malo težje, po............\ .........
Kose, najboljša ia najmočnejša "Moldauke". 254ft.so!ia 1!.1
cev dolge, po......$2.50
Pri naročila, 6 kos, po .. $2.28 Koae, takoEvane "Poleran-ke" po $1^0, in U lir je
močnejša po.........$2.00
Koaišča, doma na Jtranj-akem delana, po $1.10. močnejša, tukaj delana, po ..............$$.00
Klepalno orodja, dvoje vrat«, po $140, težka ročno kovana, po........$2.00
Bargamo brusi, posebno valiki, po SOc, ta črne
vrsto pa po...........7&c
Oselniki, po ............$0c
Srpi, velike vrate za kle-
pat po .............$1.00
Srpica (Pralca , po.......75e
Poiljita denar ali poštno nakaznico z naročilom, takoj š« poštnino plačamo mi. Naalov napišita samo:
STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Imamo tudi vedno v zalogi nove vmt« Labasove harmo Ročno kovane plankače, literne steklenice in druco. Pridite ali pa pišite po na* cenik.	b
> • t-a

NAJVEČJA SLOVENS& ZLATARSKA TRGOVIN,
Frank Černe,
6033 ST« CLAIR A VE., CLEVELAND, O.
Zvez, broške, zapestnice, diamantne pr$tane in lavalirje, verižice Itd.
POPRAVLJAMO: ure in drugo zlatnino po nizici c< PODRUŽNICA
Columbla Gramofonov
in gramofonskik plošč. Slovenskih In drugih. Prodajamo na . mesečna odplačila. Pilit« po cenik, kateri ae Vam pošlj« breiplati ali pa osebno vprašajte aa ceno predno drugod kupita.
Najboljše blago.
Najnižje cene.
■////m
eeooeoeoooeooeoeeeeeeeooi

SLOVANSKI FOTOGRAF
PAVLIK'S STUDIO
2618 S. Lawndale Ave., Chicago, IU.
(tslefon Lawndale 6945) NajvašjI fotografirat aavod aa juiaa-sapadai atraai atili Pol Maka «avarae ad S. N. P. J. -dvorano.
Posebno potorno«! «a dajo aa «likanj« raznih skupi« druil»
poroko L I. d. Pakliilla m« aa lalafoa.
PavaŠaaja «lik la splak vsa slikarska dala isvriujeai toíno. ja dal« jaasšla«. Sa prlpora¿aai aa aaratila.
KNJIGARNA L. J. ALES
1028 E. 63rd Street, CLEVELAND, OHIO.
js ji
Ima vedno v zalogi vse slovenske knjige.
Ceniki zastonj.
LUBASOVE HARMONIKE.
Zopet mi je doepela velika zaloga 108 komadov krasnih Lubaeovih harmonik. Sedaj ai lahko zopet naročite kakoršne vrete želite, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali slovenske.
Potam imam Ae valtko zalogo (odi dragih harmonik aalo po ntaki eesl od $6.00 naprej, aa rttti mlada fante ao telo pri-
Kravna. Pišite po naš cenik. __aalov capMite aamot
STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Nadaljo raanšlljaaa aa vaa krala, 4oW« aapekiraao kakroao kod.
a Upo In o«vi. Piši«« pm «onik. v aalofi kmaai voda« Haro krajoko plaafcašs. Klora« aloU—ko itd.
Največja slovenska tiskarna v Ameriki i
Narodna Tiskarni
2146-48-50 Blue Island Are., Chicago, Illinois.
Ml tiskamo v slovsnakem, hrvaškem, alovaškem, čaškem, poljikm kakor tod! v angleškem in nemškem jeziku. Naša .posebnost so tisk» vin« sa drnštva in trgovce.—"PROSVETA" se tiaka v naii tiskarn
eeeeeeeeeeeeoeeeeieieosoooooeooooooe^^»»»»»»»^
M. Mladic & J. Polacek
> JAVNA NOTARJA 1334 W. 18th Street,
Chicago, IU
Izdelujeva notarska dela za tuka, nje za dobavo svojce* mo in vsamemo hiše, lote in farme.
Informacije sastonj.
il in atari kraj. Delsmo proš ja, kupne pogodb«. P«aajsjl|
'o j cev ia atarega kraja, kupne pogodb«, romi^ posojila na prve vknitbe (Montira). Prodijt«« ia. Cena niake, delo točno in pravilno.
»M
KADILCI
Poekueite naš čieti Turik»
in Hercegoviniki toban Naraven, okuaen, cenen, doberl Od importer ja do kadilca — brez poeredovslcet
K«M«o« Skotila sa	......*_J
tee ««rotate i klla«ol..
tao oajl»«.|*»k «l«OT^
•te ' zJ^üükm»	V*
JO t lokofco lo p*m*r M... |. PMUJmbo ta« w C. O. O.
501 W. 26th St.. New York
aoJfla«|*«e«...........
Mm «a ............
(MlM|l<|l) . ..
«oatessi ..........
" m'. t»
PoMJto«
JOHN SEPICH A CO.
ZASTAVE
RogaMJo la m 4nsš-«»ono p«lMhšMaa. Caraatiiai« 4ala la k I a g a. laMa ja pa a»araA oaaah vai rejah
iHffHMIilfMIHtHtMllf^lllNIHIIIIIftHtllllflflllllllltttllMIIIIKMtlllllll)
KERZE
S. N. P. J. društvom«
Kadar naročale «•«"»«, ^ lije m drago, paalt«	^
tn aaalev «a hae«u dob.o boljša blago «a
Mošrtl ia vaorol ZA3TW
Victor Naviniek,
$$1 oaaavg $-ntarr, CON KM AUG N. PA
142 N. E. Dnllaa Rd. CLEVELAND, O.
teeeieeieetteeieteiftttvtfvtseiiiiMiiiiMiiiHimfisifiiiiiiiitiHiiiitiiii1""""
ODVETNIŠKA IN MVNO-NOTARSKA PISARNA
F. A. BOGADEK,
WALSH "»"»»^„„^
4M4 DIAMOMD STR C CT
n**»1