št. 35(7:193) Leto XLII NovoTnesto, četrtek, 29. avgusta 1991 Cena: 28 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI mm J Eftrr Dolenjske «vo^VJE — Dolenjsko prven-tembrar,su P° Zv°.So Šentjernejski godbeniki v ob ‘J/1? SVOJem ,r8u pripravili ž!ejPribl!!' 61™1 de,ovanJa Sodbe. > • bron n°Stl 50 Jubilantom podelili S^ke. ?/te ln srebrne Gallusove Sciludoh SOPreJelL Joie Grgovič, * ln (P°srnrtno) in Bratislav . ® h ter :Uc°' kije na čelu orkestra že 2U 50-čln? ZQSlUg ZQ igmnie T^ednit ^kega orkestra. Na sliki: n°c"Q plQL g°dbe Janez Selak (levo) iz-p^lavu °godbesvojemu kapelniku n"" Ro8uljiču-Bucu. (Foto: J Belokranjci naj bi dobili plin s Hrvaške Gradnja bi samo Črnomelj veljala skoraj 20 milijonov DEM ČRNOMELJ — Ker v razvojni program plinifikacije Republike Slovenije ni vključena tudi Bela krajina, sta se črnomaljski in metliški izvršni svet odločila za izdelavo študije o morebitni preskrbi z zemeljskim plinom iz Hrvaške, točneje iz ozaijske občine. Tako Ina-Naftaplin iz Zagreba kot Petrol iz Ljubljane kot glavna distributerja plina sta s tem predlogom načelno soglašala. Belokranjski občini bi tako dobivali plin iz podaljšanega ozaljske-ga kraka plinovoda, ki bi se odcepil od magistralnega plinovoda Zagreb—Karlovac—Reka, katerega gradnja prve etape je predvidena v prvi polovici prihodnjega leta. Plinovod bi prišel v v Belo krajino pri Jurovskem Brodu, trasa za Črnomelj pa je predvidena v glavnem ob cesti, ki drži iz Metlike v Črnomelj. Prej omenjena študija med-drugim zajema potrebe po plinu v črnomaljski občini do leta 2010. Industrija, ostali večji porabniki ter manjši porabniki in gospodinjstva naj bi po predvidevanjih na leto porabili dobrih II milijonov prost, metrov zemeljskega plina, od tega samo industrija več kot 3,5 milijona prost, metrov. Po predračunu projektantov bi gradnja plinovodnega sistema v črnomaljski občini veljala 19.650.000 DEM. V Črnomlju so prepričani, da je študija potrdila upravičenost naložbe z ekonomske, tehnične in ekološke plati. Poleg tega bo plinovodni sistem v občini moč graditi po odsekih, pač glede na rentabilnost, ekonomičnost in pogoje dobavitelja plina, kije po mnenju Črnomaljcev najbolj privlačen in trajen energetski vir. M. B.-J. Šmarjeta v znamenju novih časov Praznovanja jubileja fare, gasilskega društva in novih pridobitev so se udeležili ___visoki cerkveni in vladni gostje — Sv. Marjeta spet krajevni praznik ŠMARJETA — V nedeljo popoldne je še ena fara na Dolenjskem slovesno zabeležila visok jubilej. Tokrat je bila to Šmarjeta, ki slavi že 570 letnico. Da bi bilo slavje popolno, so na isti dan praznovali svojo sedemdesetletnico še šmarješki gasilci, ki so za to priložnost predali namenu nov gasilski avto, skupaj z vsemi krajani pa še nov večnamenskij)om. Kip gasilskega zaščitnika sv. Floria-na, novi dom in gasilski avto je blagoslovil nadškof dr. Alojzij Šuštar, zbranim pa je spregovoril tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Paše za oči, srce in dušo, pozneje pa Nove čase je v govoru napovedal tu-tudi za telo, so imeli številni obiskovalci di predsednik vlade Lojze Peterle, ki na ocenjujejo, da jih je bilo nekaj tisoč — torej kar dovolj, saj je bil spektakularen že prihod cerkvenega dostojanstvenika pred farno cerkev svete Marjete. Pripeljali so ga kar s kočijo, nič manj pa ni bila slikovita tudi procesija od cerkve do večnamenskega doma, kjer je bila kulturna prireditev. V procesiji so gasilci v svoj dom zanesli leseno skulpturo sv. Florijana, ki jo je izdelal domačin in njihov član Alojz Ilc. »Časi so se spremenili,« je dejal predsednik gasilskega društva Janez Medja v svojem nagovoru pred blagoslovitvijo doma in vozila, »to se vidi že po tem, da smo proslavo skupaj pripravili krajevna skupnost, osnovna šola, cerkev in gasilci.« • začetku ni pozabil poudariti, daje pravzaprav bližnji sosed, doma za hribom v Čužnji vasi. Potem pa je med drugim tudi dejal: »Če letos zaključujemo prvi del oziroma najpomembnejšo točko volilnega programa Demosa, to je samostojna slovenska državnost, potem je prav, da omenimo še naslednje pomembne točke Demosovega programa, ki še ni uresničen, smo pa ga odločeni izvesti v čim krajšem času. Za samo-šlBjno državnostjo je prva točka našega programa izvedba lastninjenja, se pravi privatizacije, s tem povezane denacionalizacije in novega zadružnega življenja. To so naloge, ki so neposredno pred nami in se bodo začele odvijati v naslednjih mesecih, potem, ko bodo SLIKI V SPOMIN — Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in nadškof dr. Alojzij Šuštar ne bosta mogla kar tako pozabiti na Šmarjeto, sajju bosta nanjo spominjali sliki tega kraja, delo slikarja Jožeta Kotarja, ki sta ju kot darilo krajanov Šmarjete prejela iz rok šmarjeških šolarjev. (Foto: T. Jakšej Armada jadrno zapušča Dolenjsko NOVO MESTO — DOLENJSKA — »Po vsej Dolenjski se umik jugoslovanske armade iz vojašnic bliža zaključni fazi. Če je bilo na začetku morda čutiti določeno nepripravljenost in zavlačevanje, je zdaj opaziti toliko večjo zainteresiranost, da se zadeva čimprej pripelje do konca, verjetno predvsem zaradi dogajanj na Hrvaškem, ki bi znala načrte vojske prehiteti,« je v torek dopoldne, ko smo se oglasili pri njem, povedal načelnik pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo Albin Gutman. »Kolikor smo imeli možnost si ogledati objekte, je moč reči, da so v slabem stanju, vendar manj zaradi Nekaj čudnega vzroku pjj!nevaj° zadnji dnevi šolskih počitnic, ki zaradi vojne vihre v ****** tednih niso bile prave in tudi priprave na novošol-rtigi^}0 so P°tekale v nenormalnih razmerah. Zakasnilo se je devL.ne ^ar S0^‘me<* PrtPrave> celo tako pomembna za- }0,Q' kolje uradno sporočilo o začetku pouka. Ministrstvo za dnJ\° seJe zvonilo šele minuli teden in določilo, da se za prvi gim - Iškega leta 1991/92šteje ponedeljek. 2. septembra. Mno-{ ,e t0 prineslo olajšanje, nekaterim, ki so računali na podalj-izsirP°^tn‘ce’ P? Iue^‘ neJev°lj°- Ponekodje že bila v zraku tudi Ca.)rž0 Prestavltev začetka novega šolskega leta na poznejši ve ' ^dvsem tam kjer so šolniki z nezadovoljstvom sprejeli no- Ziromn Knn>nu>nu>tu> nnmntiuo in ctnndnrdv noč n/i/zirf n/im namernega uničevanja, kot pa zato, ker so bili slabo vzdrževani. Drugače je seveda z objekti na letališču v Cerkljah, kjer smo priče sistematičnemu uničevanju,« je dodal. V Novem mestu je vse pripravljeno za odhod, odšli naj bi Je v torek, ostala pa naj bi le skupina s častnikom za zavarovanje objektov in skladišč orožja teritorialne obrambe, saj do torka še niso prejeli ukaza o predaji. V Črnomlju je enota že zdavnaj (Nadaljevanje na 2. str.) Pili suivk, so poneKoa zagrozili, da ne ooao v razred sto-Sl0 PreJ• preden jim vlada ne bo zagotovila ustreznih plač za ti-'Jcorje določila z normativi in standardi “ 2 drugimi besedami napovedali so, da bodo novo šolsko začeli z bojkotom novo stavko. Kako bo, pa je odvisno od skrega dne, od za včeraj napovedanega zasedanja sloven-Za (/Pečine, ko naj bi bili poslanci vendarle obravnavali dva ?‘n‘ke življenjsko pomembna zakona: zakon o organizira-financiranju vzgoje in izobraževanja ter zakon o plačah v iUz>VU' ^er v Času. ko to pišemo, usoda omenjenih zakonov še doSna’ ,ud‘ še ne moremo kaj konkretnega reči kako naj bi to vplivajo na razpoloženje učiteljev. A li bo okoli 30.000 l0tJ,ev m 350.000 učencev v ponedeljek normalno začelo z de-j v novem šolskem letu ali pa bo od tu in tam slišati kakšne “Sočne vesti? Počakajmo. VOJSKA DOKONČNO ZAPUSTILA RIBNICO RIBNICA — Prejšnji četrtek je jugoslovanska armada dokončno zapustila ribniško vojašnico. Konvoj motornih vozil je, naložen z vojaško opremo, prek Novega mesta in Ljubljane odpeljal do Brčkega, kjer so se nastanili starešine in vojaki iz ribniške garnizije. Na marsikaterem obrazu pripadnikov JA seje ob odhodu utrnila solza slovesa. Selitev jugoslovanske vojske iz Slovenije je za večino pripadnikov JA pomenila pravo psihično travmo. Koliko je takih, ki so pred junijskimi dogodki načrtovali dočakati upokojitev na obronkih Male in Velike Gore. Nesmiselne odločitve generalov in politikov so jim take načrte prekrižale in potrgale še zadnje prijateljske vezi, stkane v Sloveniji. M.G.-č * Šmarjeta naj bi praznovala svoj praznik že na praznik krajevne za-ščitnice sv. Marjete, in s tem zabeležila povratek k starim tradicijam, ko so bila v kraju znana Maijetna žegnanja, vendar je praznovanje preprečila' vojna. Preloženo praznovanje, podprto z novo samozavestjo dobljene vojne in v njej skovanega medsebojnega zaupanja, je bilo zato tolikanj lepše. To je bilo videti že po kulturnem programu in spremljajočih razstavah in aktivnostih, v katerih je sodelovalo res veliko mladih in starejših krajanov. novi zakoni, ki bodo ta proces omogočili, sprejeti v skupščini.« T. JAKŠE PLANINCI V NEDELJO NA GORJANCE Planinsko društvo Novo mesto pripravlja v nedeljo, 1. septembra, srečanje pri planinskem domu na Gospodični. Ker letos zaradi izrednih razmer ne bo osrednje slovenske prireditve ob dnevu planincev in ker je nedeljsko srečanje tudi v koledarju planinskih akcij Planinske zveze Slovenije, organizatorji pričakujejo planince tudi iz drugih krajev Slovenije. Srečanje sočasno vpada tudi z obletnico, ko je PD Novo mesto tako nenadejano izgubilo svojega predsednika Milana Eržena. Novomeščani bodo poskrbeli za hrano in pijačo ter za nakup planinske literature. Vse, ki bodo prvič na Gorjancih, bodo na Tr-dinov vrh popeljali planinski vodniki. Za vse, ki nimajo lastnega prevoza, bo avtobus z novomeške avtobusne postaje odpeljal ob 7. uri, iz Gabrja pa se bo vračal ob 15. uri. YU ISSN 0416-2242 Novi zakoni ne smejo porajati še novih krivic Belokranjski sindikati o denacionalizaciji idr. METLIKA — Pretekli teden seje sestal svet območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Belo krajino in pretresel predvsem predloge zakonov o lastninjenju, denacionalizaciji, zadrugah ter o reprezentativnosti sindikatov. Na seji so poudarili, da belokranjski delavci soglašajo, da se neučinkovita družbena lastnina čimprej spremeni v znano, torej zasebno, saj bosta tako zagotovljeni večja motivacija in učinkovitost. Lastninjenje mora biti pravično, zato mora biti v zakonu zagotovljeno, da najmanj tretjino družbene lastnine razdelijo brezplačno delavcem in upokojencem, ki so prispevali k razvoju, del kupnine namenijo investicijskemu skladu za dokapitalizacijo, del pa državi za razvoj in odškodninski sklad. Zagotoviti pa je potrebno tudi ugodnejši nakup delnic lastnim delavcem. Belokranjci se zavzemajo, da zaradi lastninjenja in denacionalizacije ne sme noben delavec ostati brez dela, zato bodo morali lastninjenje in vračanje premoženja bivšim lastnikom speljati tako, da bo proizvodnja še naprej normalno potekala. Zaradi spremembe načina lastninjenja bi po njihovem mnenju morali zakon vrniti v fazo osnutka. Ob zakonu o denacionalizaciji so pripomnili, da ne sme porajati novih krivic, zato naj bi bivšim lastnikom vrnili premoženje v delnicah, s tem pa bi delili skupno ekonomsko usodo z ostalimi v podjetju. V zakonu o zadrugah pa naj bi ostalo določilo, da obdelana kmetijska zemljišča ob živinorejskih obratih še naprej ostanejo v okviru teh posesti, da ne bodo ostale neizkoriščene zgradbe na posestvih, oprema v njih ter da ne bi ostali brez dela delavci, ki so tam zaposleni. • UdflBS V UOIBnjSKBm lis na 2. strani: • Roman o črnomaljskih kioskih na 3. strani: V • Da Kočevska smrdi še ni najhujSr^- na 4. strani: • Kratek stik Elektra in Novoteks^v na 5 strani: ”A ■ I " • Črnim smetiščem bo odklenkalo na 6. strani: . • Kovinarska bo le utekla stečaju \ na 7. strani: • Vtisi o vojnih slikah Janka Orača na 9. strani: • Presenetljivi sv. Nikolaj in očarljivi sv. Jakob na 16. strani: • Prav jim je, zasebnim vinogradnikom! na 20. strani: • Izropali denar in pretepli ženo I. ZORAN Po ohladitvi bo do konca tedna spet prevladovalo suho in sončno vreme. ARMADA SE SELI, LJUDJE NE JOKAJO— Vsi, ki hote ali nehote spremljajo selitev vojaške opreme iz vojašnice v Novem mestu (na sliki) se kar ne morejo načuditi da se je v teh letih vsega nabralo za nekaj sto kamionov in vlakovnih kompozicij. «Novomeška vojska« bo poslej svoje poslanstvo nadaljevala v 600 kilometrov oddaljenem Gornjem Milanov-cu, tja pa seje odselila tudi večina družin vojaškega poveljniškega kadru Novomeščani ob odhajajoči armadi ne točijo solza, še manj pa je res, kar je pred dnevi pisalo v zagrebškem Slobodnem tjedniku Novinar tega časopisa se je pogovarjal z vojaki in starešinami iz te vojašnice in tiso povedali, da je bilo v Novem mestu ob njihovem odhodu ljudsko zborovanje, ki se ga je udeležilo prek 30.000 ljudi Zbrani so armado prosili naj.ostane v Sloveniji Kaj hočemo, medijska vojna pač. (Foto: J. Pavlin) Naša anketa Armada jadrno zapušča Dolenjsko Vojna na Hrvaškem še pospešuje umik jugoslovanske armade iz Dolenjske — Pustošenje letališča Cerklje — Orožja še ne dajo — Ribniška kasarna (Nadaljevanje s 1. str.) odšla, v zadnjih dneh pa so pripeljali tja še nekaj vojakov za zavarovanje objektov. V Črnomlju so objekti sicer pripravljeni za predajo, svoje orožje pa so si teritorialci tako ali tako že med vojno povrnili. • Vse zaplete, ki nastnjnjo v zvezi s predajami, rešujejo območni štabi neposredno z lokalnimi vojaškimi poveljstvi, opaziti pa je, da ni več pravih sogovornikov, ki bi lahko o čem odločali. Pričakovati je, da bo z rastočo napetostjo na Hrvaškem prišlo tudi do povečanega števila prebegov vojakov iz JA, zlasti tistih hrvaške narodnosti. En tak primer so v torek ponoči že zabeležili, bati pa se je, da bo prišlo tudi do zastojev pri transportih, zlasti še goriv, sqj postiva cela Hrvaška za JA vroče območje. V Cerkljah praktično tudi ni več nobene opreme JA, pač pa se Um še vedno nahaja oprema za protiletalski divizion in minsko eksplozivna sredstva, kar je last TO. Tega zaenkrat nočejo predati. Vsak dan od Um odmevajo eksplozije, vojska pa je v glavnem razpuščena in hodi po gostilnah. Pripadniki TO se jim izogibajo, da ne bi prišlo do nepotrebnega konfliku. Skladišči goriva Puščava pri Mokronogu in Ortnek pri Ribnici še ni-su pripravljeni za predajo. Po ocenah IZ KS OSILNICA TURISTOV NI — Gostilne in trgovine na tem območju so letos slabo obiskane. Zaslugo za to imajo vojne razmere in tisti, ki jih povzročajo. Oskrba tega območja z živili in drugim pa je zadovoljiva. KMEČKA MODROST - Za položaj v Jugoslaviji in vojno so najbolj odgovorni najvišji oblastniki in vojska. Kmečki ljudje na tem območju pravijo: »Smo mislili, da državo vodijo šolani in pametni ljudje, pa so bolj neumni od nas.« TEŽAVE Z ELEKTRIKO — Komaj malo zapiha, pa že več ur ni elektrike. Pozimi se podobno dogaja, če malo sneži. Težave z elektriko trajajo že leta in to slabo, nezanesljivo elektriko morajo ljudje plačevati po isti ceni kot tam, kjer elektrike nikoli ne zmanjka. REKREATIVNI OTOČEK Urejanje otočka na Kolpi pri Bosljivi Loki drv bro napreduje. Tu bodo uredili počivališče za kajakaše in vse potrebno za pripravo jedi. Zakoličili so tudi za mostiček, kjer bo dostop na otoček, očistili so glavni tok Kolpe itd. DOMAČE TRNJE • Lahko je biti lisjak v politiki — če ima narod kurjo pamet • Mnogim politikom niso mar žitna polja, saj so odvisni — od mlatenja prazne slame. sU šele do polovice izpraznjeni, delo pa se nadaljuje pospešeno. Ribniška vojašnica in dom JA sU bila že predana in zapečatena. Sedaj ju čuvajo enote TO, vendar je pred kratkim prišel zahtevek s strani JA, da bi prevzeli objeku nazaj. To se ni zgodilo, na silo pa v objekte tudi ni nihče poskušal priti. Zadevo si je nekoliko težko razložiti, vse pa kaže, da je bil objekt predan zaradi nesporazuma med poveljujočimi v JA. V Ribnici je prišlo še do enega zapleu. Vojaki so na železniško kompozicijo naložili tudi večino opreme, ki je last TO. To je bilo pravočasno opaženo, vlak je bil zausUvljen in stoji na stranskem tiru v Brestanici, kjer bo ostal, dokler zadeva ne bo rešena. T. JAKŠE TA N KI ODHA JA JO — Vojaške opreme iz no vomeške vojašniceje bilo toliko, da vse niso mogli spraviti na tovorne vagone postaje v Bršljinu, zato so tankedn drugo opremo nalagali tudi na postaji v Straži (Foto: Borut Peterlin) Roman o črnomaljskih kioskih Sedaj ga pišejo kar različni strokovnjaki, občinske sluibe in krajani — Kioskov preveč ali še premalo? ČRNOMELJ — O črnomaljskih kioskih bi nekdo s kančkom pisateljske žilice lahko že napisal debel roman. Na Številnih sejah, bodisi izvrSnega sveta ali skupščine občine, so za to problematiko v mestu ob Lahinji porabili množico dragocenih ur. In kakšen je rezultat? Za zdaj Se nikakršen, vsaj na ulicah ga ni zaznati Trije črnomaljski kioski ki se bodo morali vsi po vrsti umakniti s sedanjih mest—pa najsi gre za kioska na avtobusni postaji ali onega pri pošti — še vedno trdno stojijo. Na svojem mestu bo menda lahko ostal le k iosk s sadjem in zelenja vo nasproti Beti Vsaj tako je zapisano v študiji o lokacijah za kioske. No ja, nekaj pa se je le premaknilo. Narejena je študija kar trinajstih lokacij za kioske. Pripravljalcištudije očitno niso bili vraževerni, sicer bi Črnomlju prisodili še kakšno lokacijo več, toda povsem gladko tudi tokrat —pa če je za to kriva trinajstica ali ne — nebošlo. Celo člani izvršnega sveta, ki so to študijo kar pošteno pretresali, se niso mogli vzdržati pripomb, da bo, če bodo postavili kioske prav povsod, kjer bo dovoljeno, teh »kolib« po mestu očitno preveč. Tudi je že slišati, da bodo kiosku pri osnovni šoli v Župančičevi ulici prav gotovo nasprotovali šolniki, kajti kaj hitro se lahko zgodi, da bodo otroci šolsko malico raje zamenjali s hot-dogom iz kioska Takšne in podobne pripombe pa bo moč slišati še od marsikod, saj ga najbrž ni človeka ki bi ne imel za vsako novo stvar vsaj en pomislek. In tako se lahko kaj hitro zgodi, da se bodo zopet začeli prepiri, kje bhko kaj stoji in kje ne. In nastajal bonov veleumen roman o črnomaljskih kioskih. Vprašanje pa je, če se bo ob tem kateri od »strokovnjakov« za kioske spomnil stavka ki ga je med razpravo o kioskih na črnomaljskem izvršnem svetu izrekla Marinka Dražumerič. Dražumeričevaje sicer strokovnjakinja na novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, toda misel je prišla iz Marinke kot črnomaljske domačinke, ne glede na njeno izobrazbo in poklic. Dejala je. da Črnomlju manjkajo smernice o tem, kaj naj bise v mestu sploh dogajalo. In najbrž bi Črnomaljci morali začeti pri tem repu, ko začnejo razpredati teorije in risati načrte o tem, kje bo stala avtobusna postaja, kje bencinski servis, pa kioski, kod bo peljala obvoznica, in morda še kaj. M. BEZEK-JAKŠE Švicarji nam napovedujejo črno prihodnost Kaj piše njihov časnik Neue Zurcher Zeitung To, kar je skupno vsem jugoslovanskim republikam, je —velika škoda. Jugoslavija bo letos najverjetneje zabeležila 20-odstotni padec družbenega proizvoda. Na Hrvaškem bo ta odstotek še veliko večji, ker so prekinili svoje odnose s Srbijo. Najbolj očitno bo veliko gospodarsko škodo videti po letošnji turistični sezoni. Gostje se bodo sem vrnili, tako kot se to ponavadi dogaja, šele čez nekaj let. Skoda je skoncentrirana na Hrvaško, Slovenijo in Črno goro in bo znašala najmanj 10 milijard dinaijev. V industriji je vse bolj opazna tendenca skrajševanja delovnega časa. Da je to res, je • mogoče soditi po delu maloštevilnih elektrarn, saj nekatere izkoriščajo le tretjino svojih zmogljivosti. Zgovoren je tudi skrčen obseg železniškega in cestnega prometa. A Samos/o/ncz SLOVENIJA 1991 Ker je padla industrijska proizvodnja v prvin šestih mesecih »le« za 17 odstotkov, bo v drugem polletju prišlo do prvega strmoglavljena. Predsednik Markovič napoveduje v svoji tako imenovani ničelni varianti možnost kar 50-odstotnega zmanjšanja industrijske proizvodnje ob dvakrat večji brezposelnosti. Ob napovedanem prehodu od recesije k depresiji bo letna inflacija ob koncu letošnjega leta presegla mejo 100 odstotkov. Srbsko gospodarstvo pa bo, kljub razpadu bančnega sistema in izjemno nizki produktivnosti v velikih kombinatih oziroma holdingih, najdlje preživelo. To dejstvo še krepi položaj te republike, ki že sicer dominira na vojaškem in političnem področju. Oboroženi spopadai so zunaj republike in tako bo njen relativno velik trg deloval dalje, dlje kot pa v Zagrebu in Ljubljani. Republiško vodstvo Hrvaške ni računalo s katastrofalnimi gospodarskimi posledicami svojih, najbrž propadlih ambicij o ustanovitvi nacionalne države. Šele sedaj so na Hrvaškem povedali, da se bo nova vlada začela resno ukvarjati z gospodarskimi vprašanji. Tudi slovensko gospodarstvo ni bilo, kot je to povedal Kučan, pripravljeno na »neodvisnost«. m SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES Ljubljansko pismo Po novem v pokoj tri leta kasneje? Kaj nam prinaša pred-log novega zakona LJUBLJANA — Vseh slovenskih upokojencev je letos že nad 410.000. Kaj storiti, da gospodarstvo zaradi vse večjega neskladja med zaposlenimi in nezaposlenimi (okrog 70.000, kmalu 100.000 in več) ter upokojenci ne bo še bolj opešalo, kot je že? Slovenska vlada že nekaj časa pripravlja novo pokojninsko in invalidsko zakonodajo. Še je čas za javno razpravo in nove predloge, amandmaje, rešitve. Ena bistvenih novosti, kijih ponuja nova pokojninska zakonodaja, je zaostritev pogojev za starostno upokojitev zavarovancev, s čimer naj bi zavrli naglo rast števila upokojencev. Gre za postopno zviševanje starostne meje za tri leta (vsako leto od 1992 naprej naj se zviša za pol leta). Tako bi leta 1997 prišli do tega, da se bodo lahko moški upokojili pri 63, ženske pri 58 letih, oboji pa bodo morali imeti vsaj 20 let pokojninske dobe. Še vedno se bo možno upokojiti z najmanj 15 leti pokojninske dobe, vendar bodo morali biti moški stari 65 let, ženske pa 60. Odpravljena naj bi bila dosedanja možnost, da bi se zavarovanci upokojili pri polni pokojninski dobi (40 let za moške in 35 let za ženske) ne glede na starost. Omejena naj bi bila tudi možnost pridobitve predčasne pokojnine. To bi lahko pridobili samo brezposelni zaradi stečaja ali ukinitve podjetja, v katerem so bili zaposleni, delovni invalidi 2. in 3. kategorije in tisti, ki so 12 mesecev kot iskalci zaposlitve prijavljeni na zavodih za zaposlovanje. Za omenjene kategorije velja, da bodo morali biti moški stari 58 let in imeti 35 let pokojninske dobe, ženske pa stare 53 let s 30 leti pokojninske dobe (tudi to naj bi uveljavili postopoma, torej v šestih letih). Povsem nova je možnost pridobitve delne pokojnine tistih zavarovancev, ki so dovolj stari za starostno pokojnino, nimajo pa polne pokojninske dobe. Imeli bi dvojni status: delali bi po štiri ure in za to dobivali plačo, poleg tega pa tudi polovico starostne pokojnine — glede na doseženo pokojninsko dobo. Presežni delavci bi lahko za dopolnitev pokojninske dobe po novem dokupili največ 5 let pokojninske dobe. Tudi tisti, ki že izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino, bi si lahko dokupili 5 let, da bi si s tem povečali odstotek za odmero pokojnine. V skladu z možnostjo prostovoljnega zavarovanja je tudi možno, da se zavarovancem za nazaj (če plačajo prispevke) všteje v pokojninsko dobo čas rednega šolanja na višji in visoki šoli in čas služenja vojaškega roka. Vendar takšen nakup let ne bo poceni. Ob vseh teh predlogih je že moč slišati prve pomisleke, kar napoveduje, da vse te novosti v pokojnin-sko-invalidski zakonodaji skozi skupščinsko »proceduro« ne bodo šle brez burne razprave. VINKO BLATNIK • Samo morilci lahko predlagajo totalitarni režim. (Gorbačov) • Anonimni žumalist, videč vpliv svoje besede, naglo podleže skušnjavi, da bi zlorabil svojo moč. (A. Lajovic) PAZITE NA ŠOLARJE V ponedeljek, 2. septembra, se bodo spel odprla šolska vrata. Mnogi vozniki so se v teh dveh mesecih počitnic kar odvadili voziti počasi in paziti na šolarje. Zato bodo še posebej prve dni za red poskrbeli dela vci milice, ki so skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravili načrt varnosti za šolarje. Na vseh križiščih in šolskih poteh bodo poostrili nadzor nad vozniki, kontrolirali bodo hitrost, zavarovali prehode za pešce in drugo. Miličniki še posebej prosijo starše prvošolčkov, da jim prve dni zagotovijo spremstvo in jih peljejo po manj prometnih poteh. Prvošolčki naj bodo opremljeni z rumenimi ruticami Vsi šolarji ki bodo obiskovali popoldansko izmeno pouka, naj bodo opremljeni tudi s kresničkami To velja še posebej za šolske poti ki potekajo po neosvetljenih cestah. Rečeno ta teden: OBSOJENI NA POGAJANJA Mislim, da bi nam tujina dala denar za dobre projekte, vendar ne še takoj. Zdi se mi da je Evropa zelo na tiho sklenila, da nam sicer da politično podporo, da pa nam ne bo dala niti pare, s katero bi lahko izpeljali ekonomsko osamosvojitev, ne da bi se pogajali z Jugoslavijo. Evropa namreč še vedno hoče, da bi ta prostor ostal tak, kot je bil torej ekonomsko enoten, ne pa razdeljen na šest ali osem državic, ki so med seboj v stalnem konfliktu. V bistvu smo obsojeni na pogajanja v za nas zelo neugodnih okoliščinah, mi smo za Evropo moteč element majhni zopmeži ki so destabilizirali to področje Ponuditi moramo alternativo za Jugoslavijo, ne pa samo zase Bojim se, da bomo pravo grozo osamosvajanja šele občutili Lahko se zgodi da bo morebiten svež denar, ki bo prišel v Beograd, Slovenijo preprosto obšel To je treba preprečiti (Sonja Lokar v intervjuju Slovenca) Komu znamenje z vzhoda? Že dolgo se svet ni tako resno zazibal v svojih najpomembnejših temeljih, kot seje to zgodilo v tistih nekaj negotovih sovjetskih dnevih, ko je bil od-stranjen Gorbačov in si je oblast pripravljala samozvana pučistična klik*-Človeštvo je zadržalo dih v nemem pričakovanju, toda kmalu zajelo sapo in se oglasilo k obsodbi in protestu. Delo pa so morali, tako kot pritiče vsakemu pokončnemu ljudstvu, pač opraviti Sovjeti sami. Sedaj, ko lahko domnevamo, daje najhujše mimo, je čas da ugotovimo, kakšna znamenj* so prihajala iz te ranjene, toda morda prav zato še kako nevarne zverine, in kako si jih je kdo razlagal. Bila so taka in taka, toda premalo časa je preteklo. da bi kdo zares utegnil pokazati pravo barvo. Prepričani pa smo lahko, da so j mnoga srca trepetala v upanju ali strahu in da so tudi že prenekatera zaijave-la odličja spet priromala na svetlo iz zgodovinske ropotarnice, da bi se ponovno zloščena zablestela na soncu. Olajšanje in razočaranje je spremljaj0 tresljaje vzhodnega silaka. Za veliko večino sveta je ostalo pri olajšanju. Cisto lahko pa bi bilo tudi drugače. Dober nauk za vse tiste, ki se sprenevedaj0 okoli jugobalkanske tragiburleske. IGOR GRGURAŠ, inštruktor v avtogoli Črnomelj: »Razumljivo je, da bodo do; godki minulih dni v Sovjetski zvezi vpliva'1 tudi na dogajanja v svetu. Prve dni je kazalo precej slabo, k sreči se je vse lepo izteklo-Vsekakor se bo to poznalo pri razvijanj0 demokratičnih procesov. Glede na to, kak° so se doslej zadeve v SZ že razpletle, vsekakor le pozitivno. Upam, da se bodo iz sovjetskega primera kaj naučili tudi v Jugos'»' viji, zlasti v njenem južnem delu. MARKO STEPAN, prof. sociologije iz Metlike: »Puč v SZ ne bi mogel bistveno ogroziti svetovnega demokratičnega reda. Če bi puč uspel, bi bili najbolj tepeni prav Sovjeti sami. Najbrž, pa bi tudi generalom JA takrat zrasla krila, vendar pa je demokracija na pohodu in sedaj je že tako daleč, da jo tudi z orožjem ni moč zatreti. Z ideologijo pač ni moč več držati na vajetih ljudi, ki so spoznali razliko med socrealizmom in »gnilim« kapitalizmom.« SLAVKO BIZJAK, obrtnik z Jesenic »» Dolenjskem: »Mislim, da je za razvoj godkov pri nas to, kar seje zgodilo v Sovje ski zvezi, najboljše, kar seje v zadnjem na svetu zgodilo. To, da udar ni uspel, dalo misliti Srbiji, srboslavskim general0 in vojski. Morda bodo sprevideli, da ninjjjr nikakršnih možnosti, da se podoben scefl» rij razplete zanje ugodno, saj so jih v Slo niji že dobili po prstih.« ALOJZ UNETIČ, obrtnik iz Gorice pri Krškem: »Komu na čast naj bi prelivali človeško kri? Tega bi se morali zavedati vsi, ki iz kakršnih koli razlogov, bodisi ideoloških, bodisi iz sebičnih narod silijo v medsebojne spopade in sejejo sovraštvo med ljudmi. Gorbačov je bil vsekakor manjši demokrat, kot se je kazal navzven, če pa primerjamo razmere pri nas in v SZ, moramo priznati, da je velika razlika. Razplet krize v SZ bo vsekakor dobro vplival na ves svet.« MARTIN KREŽE, delavec v scvn^ M-Kopitarni: »Komunizem po svetu i*®! držno propada. Zdaj, ko se je tudi v S°YP ski zvezi pokazalo, da lak sistem in ideol** ja ne moreta ljudem nič poritbffijg I ponuditi, so se šele dokončno razblinil®^ nje ne le prevratnikov v prvi državi sojjjj^ * lizma na svetu, temveč tudi v tistih tx' \ t*** m ^ socialističnih diktaturah po svetu, kij** ^ ostale zveste velikemu bratu z vzhod*' pravi tudi Srbiji. r KANL aLAK, vodja poslovne enote Surovine v Trebnjem: »Če bi prevrat v Sovjetski zvezi uspel ne bi bil ogrožen samo tamkajšnji mir, ampak tudi v celem svetu. Zato ne dvomim o tem, da bo tudi neuspeli poskus zamenjave Gorbačova v svetu pustil globoke sledi, vplival pa bo tudi na dogajanja pri nas, posebej še v Srbiji in na Hrvaškem. Upam torej, da bo to delo močan pečat razreševanju zapletene Jugoslovanske krize, saj še vedno globoko tičimo v njej.« č>nt' JANEZ GORIŠEK, gostilničar v jerneju: »Dogodki v Sovjetski zvezi ^ [fj vznemirili in vsi veseli smo, daje 10, vjn*-deželi sedaj padla stara partijska vla ' Propadli puč je tudi našim generalo go-kazal, kfj lahko stori enotno, pa &P $aj loroko ljudstvo. Skrbi me le Gorbfdv0|jfi0 naj bi po nekaterih domnevah igra , vlogo. Pučiste je na položaje PostaVa Opo-on in na dopust je odšel, čeprav so zarjali na možnost državnega udara- JOŽE POLOVIČ, načelnik oddelka za ljudsko1 obrambo občine Ribnica: »Če bi vojaški udar v Sovjetski zvezi uspel, bi to slabo vplivalo na razmere v Sloveniji in Jugoslaviji. Prve dni po udaru so Srbi in JLA dobili novo spodbudo za svoje akcije, sedaj pa upam, da bo njihova bojevitost upadla. Pričakoval sem, da narodi SZ ne bodo mirno pristali na vojaško oblast, saj so že okusili vsaj nekaj svobode in demokracije, ki sije gotovo ne bi pustili kar tako vzeti.« KARMEN GOMILAR, trg‘>vka V, 0 str Kočevje: »Ko sem zvedela za n0'Xc& jaškem udaru v Sovjetski zvezi. ^ grozdje po 30, Po 3ge.?d 20 do 40 dinarjev, robide cen° 28 košarico, prav takšno dobj v strokih. Krompir se kilogm_ , čebula po 30 tun za tolcrai n ’ “k?n.iee pa po 15 din. Jajc SitBojT8 tržnici nismo opazili. Zapi-Sadja in061!6’ jih imajo na stojnicah 'Hdeoaii^r Jave in pri Deladiniju (v <0 (4rivi:. hnione 62 (60) din, hruške Sce^"’jabolka 30 (40) din, lu-J®^(20) din, solata 60 (40) din. Sejmišča — Na sobotni redni *f*t prašičev so rejci to- 2?rih 192 do treh mesecev !?WTri z»gj oierdanko (srednjepozna, občutljiva za rjavenje plevic), ma- y?*'kuje: ’Znr>ko, dvanajsto, žitarko in jugoslavijo. Vse te naštete sorte se (jNto slaiT R° kakovostnih razredih, v katere spadajo, in po višini slame. yrednje n? ™a samo sorta Jugoslavija, vse druge pa so znotraj razpona Ve . ozimni z Ruskim letom ni velikih razlik tudi pri priporočenih sor-^ J^niena, rži in tritikale. Pri ozimnem ječmenu prej ko slej ^^<^javitni sorti robur in alpha, nanovo pa strokovna skupina za obHiIETE ZOPER GABEZ? Če se na travniku pojavi ta plevel 4»*r ni tr^k?U’ ** Poškropimo z rodeo boom efektom ali cidokoijem. sS nadui* Skf°piti po vsej površini, marveč le tam, kjer so večja gnez-Plevela. Za to je primerna tudi nahrbtna škropilnica. Predlaga sortno listo, priporoča sorto plaisant, ki se odlikuje ri^skupjn Spornostjo proti poleganju. Med sortami ozimne rži pripo-h?Vanje na i ?ko’ med sortami tritikale pa clercar, kije primerna za pri-PtM aaših^S a^‘h ^eh v bližini gozdov, kjer dela škodo divjad. Takih njiv ^Osti soh8!!” ne manjka. Seveda je treba v vseh primerih izkoristiti °bne agrotehnike, da bo pridelek ozimnih žit kar najboljši. Inž. M. L. t Zadnji rezultati mlečnosti kažejo, da dosega mlečnost krav ijave pasme okoli 200 kg mleka po kravi nad povprečjem dolenjske regije. Tudi število krav v kontroli proizvodnje znatno odstopa od ostalih. Trenutno je v kontroli 314 krav, kar pomeni skoraj tretjino staleža vseh krav. Dinamičen promet s prodajo plemenskih telet in telic zlasti znotraj tega V SOBOTO RAZSTAVA ŽIVINE V MIRNI PEČI MIRNA PEČ — Govedorejsko društvo bo v soboto, 31. avgusta, pri osnovni šoli v Mirni Peči priredilo razstavo plemenskih krav in brejih telic. Razstava, kiiujbi spodbudila rejsko delo na širšem območju Dolenjske, se bo začela z dogonom živali ob 9. uri, ob 10. uri bo ocenjevalce, uro kasneje pa revija najboljših krav in telic ter podelitev nagrad in priznanj njihovim lastnikom. Vabljeni! LEPE BRESKVE — Koriičevi s pridelkom breskev niso zadovoljni No, če le ni več tistih količin kot ob rekordnih letinah, se pa vsaj lahko pohvalijo z nadpovprečno kakovostjo pridelka. Vsaj tak vtis dobi slab poznavalec sadjarstva a velik ljubitelj sadja v dnevni prehrani Divjačina, zrejena na kmetiji? Nov vir dohodka Ne le pri nas, nikjer na svetu se na kmetiji ne cedita med in mleko, pač pa se je treba zelo potruditi, da si ustvarite primeren dohodek in standard. Brez iznajdljivosti ne gre, to dokazuje tudi ravnanje bavarskih kmetov, ki veljajo za zgledne in bogate; kako nastaja njihovo bogastvo, pa povzemamo iz zapisa v tujem tisku. Bavarci niso zadovoljni z običajnim kmetijstvom, temveč hočejo od njega kaj več. Ta čas prihaja v modo reja posebnih govejih pasem (galloway, limousin, škotski an-gus), ki dajejo najboljše meso, ter reja divjačine. Slednjo redijo že na 3.500 ha pašnikov, pri tem pa ne gre le za srnjake, jelene in divje prašite, marveč tudi iz tujine uvožene divje živali. Helmut Grandi iz Hen-ga pri Neumarktu je kot prvi v Nemčiji začel rediti celo ameriške bizone, ki slovijo po svojem okusnem mesu. Poraba divjačine narašča hitreje kot poraba katerekoli druge hrane .in na tem je osnovan optimizem bavarskih kmetov, ki kujejo nove načrte. Pri tem jih ovira le poceni uvoz iz vzhodnoevropskih dežel, ki pa se bo sčasoma unesel, ko se bodo izčrpale naravne »zaloge«. In poduk tega zapisa? Če se Bavarcem izplača reja divjačine ali posebnih mesnih pasem goveda, se mar pri nas ne bi? Na tisoče hektarjev neizkoriščenih pašnikov na Kočevskem in še kje čaka na podjetne ljudi, ki bodo sledili bavarskemu in ljudi, še kal teremu zgledu. območja pa kaže, da se razvija tudi v pomembno vzrejno središče. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Letos ustanovljeno govedorejsko društvo mora postati gonilna sila rejcev pri njihovem rejskem delu, pri zagotavljanju najboljšega semena, pri izobraževanju in osveščanju rejcev, pri organiziranju razstav ipd. Letošnja živinorejska razstava, kije bila v celoti v organizaciji rejcev ter s pomočjo strokovnjakov kmetijskega zavoda, je trdno zagotovilo, da bo rejsko delo na tem območju še bolj napredovalo. Inž. ALOJZ ZUPANČIČ BELOKRANJCI NA VINSKI SEJEM ČRNOMELJ — Društvo vinogradnikov belokranjskih bo v soboto, 31. avgusta, priredilo izlet za svoje člane ter ogled vinskega sejma v Ljubljani. Zainteresirani naj se prijavijo do petka do 9. ure pri Janku Banovcu v Črnomlju (tel. 51-851) ali pa pri Poldetu Mušiču v Dragovanji vasi (tel. 57-356). Cena izleta je 200 din, druge informacije pa interesenti dobijo ob prijavi. V Beltincih sprejetih šest programskih točk S 3. tabora SKZ — LS BELTINCI — Na 3. taboru Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke, na katerem se je zbralo nad 10.000 ljudi, je predsednik stranke in član predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman sporočil naslednje programske usmeritve SKZ-LS: • Čimprej z zakonom ustanoviti kmetijsko-gozdarsko zbornico, ki bo zastopnik interesov kmetijstva. • Ustanoviti kmetijsko zemljiški sklad, ki bo skrbel za državna zemljišča. • Pripraviti program prestrukturiranja kmetijske pridelave. • Oblikovati zaščitne cene glavnih kmetijskih pridelkov in vzpostaviti mehanizem prilagajanja inflaciji. • Institucionalizirati socialno partnerstvo. • Omogočiti sodelovanje SKZ-LS pri davčnih in kreditni politiki v kn ' kmetijstvu. (Slovenske brazde) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag Julij Nemanič Bliža se trgatev Brez zrelega grozdja ni dobrega vina! Čeprav moji članki že opozaijajo na bližajočo se trgati, ne nagovarjam vinogradnikov na zgodnje trganje grozdja. Ob tej bojazni, da bodo nekateri vinogradiki letos zopet »ponoreli« in na jezo dobrih vinogradnikov vnesli paniko med ljudi, le upam in ugotavljam, daje vse več takih, ki se zavedajo, da brez zrelega grozdja ni dobrega vina. Velikokrat sem prijetno presenečen v pogovoru z vinogradniki, ki tama- • V LJUBLJANI ODPRLI VINSKI SEJEM — V ponedeljek so slovesno odprli 37. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem, na katerem se je, kot smo obširneje že poročali, potegovalo za odličje rekordno število vzorcev vin, kar 1387, od tega ngjveč slovenskih — 344. Najbolj so se izkazala avstrijska vina, naša pa niso dosti zaostajala. saj so prejela 14 zlatih medalj, med njimi tudi sauvignon, jagodni izbor Vina Bizeljsko — Brežice. Sejem spremlja tudi vrsta strokovnih prireditev, posebej pa naj omenimo sobotni strokovni posvet, ki se bo začel ob 10. uri in na katerem bodo priznani vinogradniški in vinarski strokovnjaki dr. Jože Colnarič, dr. Stojan Vrabl, mag. Anton Skaza in mag. Julij Nemanič govorili o aktualnih vprašanjih svoje stroke. jo, zakaj država ne poskrbi za red v trgatvi, da bi inšpekcija ukrotila neučakane, ki potrgajo na tričetrt zrelo grozdje in nato popravljajo moš-te s preveč sladkorja. Upravičeno lahko kritiziramo državo oziroma oblast, ki ne dojame in nič ne stori, da bi se preprečila gospodarska škoda v jeseni zaradi prezgodnje trgatve. Uradniki Marije Terezije so bili v tem pogledu bolj strokovni in napredni od današnjih. Upam, da bodo vinogradniki dokazali državni birokraciji, da so pred njo. Občutek imam, da bo novi zakon o zadrugah zopet združil vinogradnike okrog vinskih kleti, kjer bodo imeli v bodoče večji vpliv na poslovanje zadružnih kleti in na oblikovanje vinogradniške politike, kamor sodi tudi trgatev grozdja. Toda o tej tematiki kdaj drugič. Sedaj je pomembnejše, da se preusmerimo v miselnost iz vinogradnika v kletarja. Naredimo si jesenski plan del v zidanici in si ga z velikimi črkami napišimo na velik kos papirja, ki naj nas opozarja na naslednja dela: 1) Nabava žveplastih pripravkov: — sveži trakovi, te imamo vlažno zidanico; — sveža tekoča žveplasta kislina, ker starejšega »tekočega žvepla« ne svetujem; — sveži vinobran ali tokobran. 2) Pregled vinske posode: — pridelek grozdja lahko ocenimo, ali imamo dovolj »vrelne« in »ležalne« vinske posode za vse sorte, ki jih imamo v vinogradu in za vse kakovosti, kijih želimo iz letošnjega pridelka pripraviti? Posoditi sod dobremu prijateljuje težka odločitev, napolniti nepoznan sod z odličnim moštom, pa je preveliko tveganje. 3) Nabava svežih kvasovk. — Ker je za trgovce konec zlatih časov, bodo letos mogoče nabavili suhe kvasovke že pred trgatvijo. Ne dovolite si, da vas bo dan trgatve presenetil in boste brez »odbranih kvasovk«. Ne vemo, kakšna bo jesen, mogoče zelo hladna. Ne vemo, kakšne kvasovke bodo letos na našem grozdju. Ne tvegajmo, da bi naš mošt vrele kvasovke iz vinograda, ker smo jih s škropljenjem vinograda strupili celo leto in tiste, ki so ostale žive, so težki invalidi. Ako bo trg založen in bo ponudba več vrst kvasovk, ne kupimo najcenejših. Različni proizvajalci odbranih kvasovk različno poimenujejo svoj preparat. Gre predvsem za dve kulturi ali dve vrsti kvasovk, ki se pa razlikujeta po svojih sposobnostih. Za normalno vrenje svetujem startno kulturo sacharomyces cerevisiae. Za povretje mošta, ki se mu je zaradi kateregakoli vzroka vrenje ustavilo, pa svetujem saccharmoyces ba- yanus- mag. JULIJ NEMANIČ Da Kočevska smrdi, še ni najhuje Velike farme so tudi preteča ekološka bomba, zato jih nameravajo pospešeno razšeljevati — Posvet Zelenih Slovenije in drugih o gnojevki — Različna mnenja SAD ŠT. 7—8 KRŠKO — Izšla je poletna, dvojna številka krške revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo. V njej piše mag. Gabrijel Seljak o hruševi gnilobi, novi bolezni hrušk pri nas, inž. Erika Orešek ojablanovi rjasti pršici, dr. Stojan Vrabl o zaključnih škropljenjih v sadovnjakih in vinogradih, inž. Aleš Germovšek o letošnji spomladanski pozebi, Anton Puklavec in inž. Teja Ozimič pa o zelenih opravilih v vinogradih, objavljenih pa je tudi nekaj člankov,prevedenih iz tujih strokovnih revij. Številka stane 100 din, naročiti pa jo je mogoče v Krškem, Cesta 4. julija 66. • Trikrat se preseliti je tako hudo, kot enkrat pogoreti (Franklin) KOČEVJE — O varstvu okolja, predvsem še občasnega neznosnega smradu zaradi polivanja površin okoli mesta z gnojevko, je tekla beseda na pogovoru v Kočevju, ki so se ga udeleži- • ODLOK ZA PRIJAZNEJŠE OKOLJE — Osnutek odloka o varstvu in urejanju okolja v občini Kočevje je še vedno v javni razpravi, sprejet pa my bi bil predvidoma na prihodnji seji zborov občinske skupščine Kočevje. li predsednik lO Zelenih Slovenije Peter Jamnikar, predstavnik Zelenih Slovenije Srečo Kirn, predstavniki Kmetijskega gospodarstva Kočevje, inšpekcijskih služb in občinskega izvršnega sveta. Namen sestanka ni bil medsebojno obtoževanje, ampak iskanje najprimernejših rešitev in medsebojna pomoč pri tem. Srečo Kirn je uvodoma poudaril, da so velike farme ekološka nevarnost, zato so v pripravi novi predpisi (ki so še ostrejši kot v Avstriji), po katerih bodo kmalu začeli velike farme pospešeno razseljevati, najprej na krasu, kamor sodi tudi Kočevska. Predstavniki Kmetijskega gospodarstva so sicer priznali, da zaradi polivanja kmetijskih površin z gnojnico smrdi vsa Kočevska, vendar so zatrjevali, da razvoz in polivanje gnojnice poteka strokovno, da gnojnica ni škodljiva, saj jo na prošnjo zasebnih kmetov (celo iz ribniške občine) vozijo tudi na njihove površine, in da gre pri tem le za posebno aromo. Zatrdili so, da drugod po svetu prehajajo z majhnih farm na velike, mi pa bi radi prav obratno, kar ni prav. Predstavnik kočevskih Zelenih, Brane Dekleva, je kmetijcem oporekal in opozoril še na druge možne ali dejanske velike onesnaževalce in grehe, ki so že storjeni. Pri tem je omenil uvoz antraksa, neurejeno kanalizacijo v okolici mesta, podjetji Opremo in Melamin, neurejeno odlagališče komunalnih odpadkov, podzemne požare v opuščenem premogovniku in termoelektrarno Plomin v Istri, ki s kislim dežjem uniču- je tudi kočevske gozdove. Predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek je obrazložil, kaj vse je bilo v preteklih letih na Kočevskem nare-jetno za varstvo okolja in kaj je treba še narediti, in to čimprej. J. PRIMC gospodinjski kotiček Razne omake in ketchupi Priprava domačih omak in ketc-hupov ni težavna in nam tudi omogoča, da porabimo presežke zelenjave, ki smo jo pridelali. Omaka je vedno gosto tekoča, ker jo zgostimo s prepasirano zelenjavo. Hladno omako ponudimo k vročim ali mrzlim jedem. Ketchup pa dobimo tako, da gosto maso precedimo skozi tkanino in dobimo skoraj prozorno tekočino. S ketchupom izboljšamo jedi okus in ga ne ponudimo kot omako. Obstaja veliko načinov za pripravo omak. Večina jih ima za osnovo eno vrsto zelenjave z dodatkom čebule, začimb, kisa in sladkorja, lahko pa uporabimo tudi mešanico zelenjave in sadja. Gotova omaka mora biti tekoča, gladka, žive barve in izrazitega okusa. Ketchup pa je prozoren in redek, z malo usedline. Narezano sadje in zelenjavo moramo kuhati v kisu, dokler se ne zmehča. Potem jo pretlačimo in dobljenemu pireju dodamo sol ter začimbe, nato pa ponovno I gladek in kremast.: vlijemo v segrete steklenice. Priporočljivo je, da polne steklenice še pasteriziramo v vodni kopeli, ker se sicer omaka rada pokvari. Sele po tem postopku steklenice i kuhamo, dokler ne postane ; in kremast. Se vročo maso dobro zapremo. Pri pripravi se strogo držimo navodila, zato vse sestavine stehtamo in upoštevamo čas kuhanja, da se omake preveč ne zgostijo. Steklenice vedno polnimo z vročo omako, le paradižnikovo poprej ohladimo. Polne steklenice hranimo v hladnem in temnem prostoru. Če se v shranku pojavi plesen ali vrenje, je znak, da je shramba pretopla, slabo zaprte steklenice, morda pa smo kuhali prekratek čas in pustili preveč tekočine v masi. Pokvarjenega shranka ne pokušamo, ampak ga takoj zavržemo. PRIPRAVA BRUSNIČNE OMAKE — Potrebujemo 1 kg brusnic, 250 g sesekljane čebule, 250 g slad-koija, 300 ml kisa, 1/2 čajne žličke zmletih klinčkov, 1/2 čajne žličke zmletega popra, 1 veliko žlico soli in 250 ml vode. Brusnice, čebulo in vodo kuhamo do mehkega 30 minut. Nato vse pretlačimo skozi sito in vmešamo vse ostale sestavine. Maso kuhamo še 20 minut. Shranimo jo po že omenjenem navodilu. Brusnična omaka je tradicionalna spremljevalka pečenega purana, prija pa tudi ob pečeni divjačini in drugih vrstah mesa. HELENA MRZLIKAR 31 1 IZ NtkŠIH OBČIN r?m IZ NKŠIH OBČIN G Kratek stik Elektra in Novoteksa Ob prisilni odklopitvi elektrike so Novoteksovim delavcem »pregorele varovalke« — Vdrli so v upravno stavbo Elektra in si izborili tok — Zadnja beseda NOVO MESTO — Med podjetjem Elektro Novo mesto in Novoteksom, ki sta v Bršljinu tako rekoč soseda, je prišlo do kratkega stika, ki je obema prineslo kar nekaj škode. Elektrikarji jo ocenjujejo na približno 40 tisočakov, v obeh družbenih podjetjih Tkanina in Konfekcija pa skupaj na blizu 700 tisočakov. Toliko so ocenjene razbite šipe in vrata na stavbi Elektra in škoda zaradi izpada proizvodnje v Novoteksu. Spor je nastal zaradi tega, ker je Elektro zaradi neplačanih računov v torek ob 14.05 prekinilo dobavo energije Novoteksu, katerega delavci so potem razbutjeno odkorakali čez progo in stvar uredili po svoje, se pravi, vdrli skozi zaklenjena vrata in direktoija Elektra s tem prisilili, da je preklical ukaz o prekinitvi dobave električne energije. To je delavce pomirilo in vrnili so se na delo. Vse skupaj nekoliko spominja na že poznano balkansko kuhinjo medsebojnih groženj, izsiljevanj in uveljavljanja moči, pri čemer je Elektro izkoristil svoj monopolni položaj, Novoteksovi delavci pa silo razjatjene množice, ki ji daje nemotena proizvodnja edino možnost za preživetje. Ali je bilo nujno, da je prišlo do konflikta? Direktor Elektra Franc Krašovec pravi, da se zadeva vleče že dolgo, saj so o nameri, da bodo v primeru, če računi ne bodo poravnani, uporabili tudi skrajni ukr^ izklopa, obvestili tudi občino in republiko, kjer pa se ni nihče zganil. Ob uvedbi postopka za prisilno poravnavo maja letos je bilo namreč rečeno, da bo tekoče obveznosti Novo-teks sproti poravnaval, kar pa se ni zgodilo, saj se je od maja sem nabralo poleg v poravnavo vključenih dobrih enajstih milijonov še 1 milijon sedemsto tisoč novih dinaijev. To naj bi bilo tudi za Elektro preveč, zato se je po posvetu z Ljubljano odločilo za akcijo, ki sojo delavci Novoteksa nasilno prekinili. Direktor Krašovec je za mimo reševanje sporov, kar bi se tudi dalo še izpeljati, če bi delavci sestavili delegacijo in jo poslali na razgovor. T udi sedaj ni za to, da bi se spor zaostroval. Že dan po incidentu je prišla iz ljubljanske centrale komisija in proučila celotne odnose z Novoteksom. Ta komisija je Novoteksu postavila nov rok za plačilo tekočih obveznosti, in sicer do 28. avgusta, in za takrat zagrozila s ponovno odklopitvijo Pica osvaja tudi Podgorje Nov lokal v črmošnjicah — Ostaja nostalgija ČRMOŠNJICE PRI STOPIČAH — Se pred nekaj leti bi se takle prizor zdel obiskovalcu Podgorja popolnoma nemogoč: skupina krepkih Podgorcev, ki-se vrača ob desetih zvečer domov iz popoldanske izmene v eni od novomeških tovarn, sedi za mizo vaške gostilne, pije pivo in je prijetno dišečo pico. Danes je to že resničnost. Skoraj vsak večer je prizor moč videti pri »Zdenki«, v bifeju in piceriji v Črmošnjicah pri Stopičah. kozarčkom cvička v prijetnem vzdušju vaške gostilne in upajo, da ob modnih dišečih picah le ne bodo čisto izginile. T. J. Zdenka Kos Pica osvaja Podgorje, da bi tu ostala. Kajti v običajnih gostilnah takole ob večerih res ni bilo moč dobiti kaj pa-metnega za pod zob. Žejnim in čuječim nočnim pticam je tako prišla vroča pica kot naročena. Nudi jo Zdenka Kos, lastnica lokala in še lani kuharica pri Dolenjki v Bršljinu. Ob večerih ji pomaga mož Jože, ki je zvaril tudi lasten vroči preliv za sladoled, specialiteto, še posebej priljubljeno med otroki in mladino, dnevnimi obiskovalci lokala. Zdenka streže v lokalu, ki sta ga z možem zgradila kot prizidek k novi hiši. V njem je prostora za 40 gostov, zunaj pa je še terasa z dvajsetimi sedeži. Gostje si lahko izberejo štiri običajne vrste pic, Jože pa že razmišlja, da bi iztuhtal nekaj posebnega, po čemer bi lokal zaslovel, saj bo tudi tukaj v Podgorju, kot vse kaže, pica kmalu nekaj povsem običajnega, pa bo treba konkurirati s posebnimi oblogami in začimbami. No, za tiste, ki jim pica ni všeč, se pri Zdenki dobi tudi kaj na žaru. Ljubitelji Podgorja, ki jim je napredek teh krajev sicer všeč, pa ob vseh novostih z nostalgijo le pomislijo na tiste pol suhe klobase z domačim kruhom in POŠTA TUDI NA DESNEM BREGU NOVO MESTO — Novomeška pošta bo prebivalcem desnega brega Krke v Novem mestu, Kandije, Grma, Žabje vasi, Šmihela in Gotne vasi s širšim zaledjem gotovo zelo ustregla, ko bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 9. uri dopoldne odprla novo pošto na Ragovski 1, to je v bližini kandijskega križišča, v stavbi, v kateri je imel dolga leta svojo delavnico fotograf Lujo. Delovni čas bo pošta prilagodila željam večine strank. Izpostava bo poslovala z uporabniki vseh PTT storitev, tam pa ne bo dostavne službe in poštnih predalov. Šampinjoni iz bivšega javnega kopališča Marjan Judnič edini v občini goji šampinjone METLIKA — Matjan Judnič se je začel kot zasebni elektroinštalater pred pol leta ljubiteljsko ukvarjati z gojenjem šampinjonov, pred kratkim pa seje odločil zaprositi za razširitev obrti. Konjiček bo tako postal poleg elektroinštalacij njegova redna obrt. Judnič je za zdaj še edini v metliški občini, ki se ukvarja ^gojenjem šampinjonov, zato lahko ves pridelek sproti proda. Še več, nekateri morajo celo nekoliko počakati v vrsti na seznamu. »Marsikdo prej svežih šampinjonov skoraj ni poznal, vendar so se ljudje hitro navadili na to novost, ki je za marsikoga dobrodošla popestritev jedilnika,« pravi Marjan. Judnič goji šampinjone na približno 40 kv. metrov, in sicer v nekdanjih metliških javnih kopališčih &mwp Matjan Judnič s hčerko Tejo pod bivšo pošto. »Ti prostori za kaj drugega sploh ne bi bili primerni, ker so vlažni. Da bi pridobil čimveč prostora, gojim gobe na policah. Kompost z micelijem in prekrivno zemljo se sedaj da dobiti tudi že pri nas, a je precej drag. Kar veliko gob moramo prodati, da se strošek povrne,« pravi. Marjan ima na policah še vedno prvi kompost, ki pa ga namerava v kratkem zamenjati. »Po približno petih tednih se prične intenzivno pobiranje pridelka, ki traja 6 tednov. Za začetek sem pustil kompost na policah veliko dlje, ker še eksperimentiram. Gojenje šampinjonov je občutljiva stvar, nasvetov mi ni nihče rad zaupal, saj je gojenje teh gob — to spoznavam šele sedaj — očitno nekakšna skrivnost, do katere pa se mora vsak gojitelj dokopati sam,« ve iz izkušenj Judnič- M. B.-J. toka, če računi ne bi bili poravnani. Do ponovnega konflikta zaradi neporavnanih tekočih obveznosti, kot kaže, ne bo prišlo, saj jih je Novoteks do 26. avgusta že poravnal. Direktorici Konfekcije, Teodora Kovačič, in Tkanine, Milena Kramar-Žnidar, tudi menita, daje bila taka zaostritev nepotrebna, saj sta v posebnem dopisu Elektru zagotovili plačilo do tega datuma, prej pa je bilo to nemogoče. Pravita, da je Elektro zahteval plačilo celotnega dolga, vključno s tistim, ki naj bi bil vključen v prisilno poravnavo, kar je bilo za Novoteks popolnoma nesprejemljivo. Zanikata tudi trditve, ki so se pojavile v nekaterih sredstvih javnega obveščanja, češ da sta ščuvali delavce proti elektrikarjem. Pravita, da sta jih celo mirili in skušali pregovoriti, k upravni stavbi Elektra pa sta jim sledili prav zato, da ne bi prišlo do še hujših izgredov. »Saj razumemo, da je treba dolgove plačati, toda isto, kar se dogaja Elektru, se dogaja tudi nam, le da mi nimamo vzvodov, s katerimi bi od kupcev izsilili denar, ki je verjetno ponekod tudi za vedno izgubljen. V takih razmerah je dvolično sklicevati se na pravno državo, saj bi morala ta veljati za vse, še najbolj realno pa bi bilo, da bi tisti, ki to lahko, pokazali malo več strpnosti in razumevanja. Zaradi naših notranjih razmer smo se bili prisiljeni usmeriti še bolj v izvoz. V Ameriki imamo trenutno tako rekoč edinega resnega zunanjega partnerja, ki ga zaradi zastojev v proizvodnji ne smemo izgubiti, saj ustvarimo v izvozu kar 90 odstotkov dohodka. De- * Kaže, da bo imelo zadnjo besedo v tem sporu med bršljinskima sosedoma sodišče, že sedaj pa lahko ugibamo o tem, da je dejanski krivec verjetno nekje drugje in da se težave, ki bi jih morali že zdavnaj rešiti, ter spori, ki izvirajo iz njih, prenašajo čedalje nižje in dobivajo vse konkretnejše oblike. lavci to vedo, zato so tako ostro reagira- li in prepričana sem, da bodo to zopet storili, če jim bo nekdo hotel na tak način odvzeti delo in kruh,« pravi Teodora Kovačič. T. JAKŠE Kaj berejo Novomeščani NOVO MESTO — Po približnih podatkih ta čas v Sloveniji izhaja okrog 500 časopisov, revij in podobnega rednega in občasnega tiska. Zanimalo nas je, po katerih časopisih in revijah prebivalci Novega mesta najpogosteje segajo, zato smo obiskali prodajalno Tobaka, Dela in kiosk Suha krajina comerce na Glavnem trgu. ANICA ZARABEC iz prodajalne Tobaka: »Že zjutraj vem, katerega dnevnika bo danes najprej zmanjkalo. Najbolj se prodajajo Slovenske novice. Na dan jih pro- MARTA REZELJ iz kioska Suha krajina Commerce: »Kiosk imamo v najemu šele tri mesece. S prodajo smo zadovoljni. Tudi pri nas se Novce in Delo prodajajo enako, vsakega po 20 izvodov dnevno. Slovenca prodamo največ 3 izvode, Dolenjskega lista pa 30 izvodov. To soboto sta že zjutraj pošla Delo in damo 40 izvodov. Za ostale dnevnike pa je marsikaj odvisno od vsebine. Od 30 izvodov Dela le redko kaj ostane, prodamo pa tudi 20 primerkov Ljubljanskega dnevnika. Od tistih časopisov, ki gredo slabo v prodajo, sta na prvem mestu Slovenec, ki ima v naši trafiki le tri stalne stranke, enako število pa prodamo tudi Slovenskih brazd. Med tedniki je še vedno na prvem mestu Nedeljski dnevnik, čeprav ga zadnje čase tudi nekaj primerov vračamo. Dolenjskega lista je še pred tedni zmanjkovalo, sedaj ga dobivamo 20 izvodov več in prav to nam ostaja. Tedensko prodamo še 30 izvodov Antene, prav toliko primerov revij Jana in Lady,-' HELENA CESAR, prodajalna Dela: »Za časopise in galanterijo dnevno iztržimo do 20.000 din. Najbolj se prodajajo Slovenske novice in Delo, najslabše pa Slovenec, saj od 10 izvodov prodamo le dva!' Dnevnik, ker so ju ljudje kupovali zaradi objave žrebanja slovenskega • V Novem mestu in okolici štirje raznašalci dnevno raznosijo tudi 1000 izvodov Dela svojim stalnim naročnikom. Te ima tudi Dolenjski list. Samo v novomeški občini je več kot 8000 stalnih naročnikov. V poletnih mesecih je naš »Dolenjec« nekoliko »shujšal«, predvsem na račun varčevanja, pa tudi pomanjkanja novic in dogodkov, s koncem poletja pa bo spet imel običajen obseg. poletja. Od tiska iz drugih republik najbolje prodajamo Večemji list«. J. P. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 31. avgusta, bodo kot dežurne odprte v Novem mestu do 19,ure, drugod do 17. ure, naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Kristanovi • v Šentjerneju: Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Samopostrežba KZ • v Straži: Market Dolenjka • v nedeljo bo od 8. do 11. ure odprta v Novem mestu Sam postrežba na Glavnem trgu 23. LA ŽJA OBDELA V A POLJ — V začetku tega leta so v metliški občini začeli z obsežnim agromelioracijskim projektom »Metlika 1«. Do konca leta, ko naj bi bil projekt zaključen, bodo opravili založno gnojenje, apnenje in izruvali kamenje na več kot 900 ha zemljišč ter zgradili številne poljske poti. S tem bodo precej izboljšali zemljišča za kmetijsko obdelavo v Rosalnicah, na Božakovu, Radoviči, vBojanji vasi, Grabrovcu, Boldražu, Slamni vasi, Berčicah, deluDrašič, Bošinje vasi in Bočke. Najdražje bo prav ruvanje kamenja, ki ga opravlja 6 strojev (na fotografiji pri Berčicah), sicer pa je ta agromelioracija v letošnjem letu eden naj večjih projektov metliške kmetijske zadruge, ki je investitor del. Denar za naložbo je prišel z republike, desetino od vrednosti del pa naj bi prispevali lastniki zemljišč. Kot so povedali v zadrugi, bodo opravili precej več del, kotje zapisano v projektu. Namesto 25 metro v poljskih poti so jih ponekod naredili tudi trikrat več, prav tako so izruvali več kot (določenih) 40prost, metrov kamenja na hektar. V zadrugi upajo, da bodo z denarjem, ki jim je na voljo, uspešno dokončali delo, ki je v nekaterih vaseh že zaključeno. (Foto: M. B.-J.) Mnogi boleči rosalniški žulji Premajhno pokopališče, neurejena kanalizacija, ogroženi pešci v industrijskem območju, razdrapana vaška cesta, to so največji problemi rosalniških krajanov ROSALNICE — Rosalniška krajevna skupnost, ki poleg Rosalnic obsega še Radoviče, Čurile in Svržake, velja za eno večjih krajevnih skupnosti v metliški občini. Zagotovo pa merilo o velikosti velja za probleme, kijih imqjo zlasti Ros-lanice, vas z okrog 320 prebivalci. Številne probleme bi krajani najbrž zmogli sami razrešiti, če bi bili zgolj vaški. Največje težave imajo s pokopališčem pri Treh farah, kamor pokopavajo iz 17 vasi iz sedmih metliških krajevnih skupnosti. Pokopališče je premajhno in že vsaj 8 let ni niti enega prostora za nove grobove. Zgodilo se je celo, da so morali sami Rosalničani kupiti grob na pokopališču v Metliki. »Dogovarjali smo se že o razširitvi, pogovori so stekli tudi o odkupu zemljišča ob pokopališču, vendar je kasneje vse zastalo. Sicer pa menimo, da bi probleme s trifarškim pokopališčem morali reševati na občini, a tam našemu tarnanju bolj slabo prisluhnejo. Najbrž je vzrok za gluha ušesa tudi denar, ki ga ni,« pravi Željko Kokot, kije pred kratkim postal predsednik krajevne skupnosti, a je bil zadnjih pet let tudi kot podpredsednik največja gonilna sila. »Moti me tudi, da v drugih krajevnih skupnostih, od koder pokopavajo pokojnike k nam, menijo, daje pokopališče zgolj naš problem. Celo tako netaktni so nekateri, da po nekaj let ne plačajo za grobove. Kako se bo vse skupaj rešilo, ne vem. Takrat, ko so bili boljši časi, sem še imel upanje, sedaj pa je tudi to splahnelo,« potoži Kokot. Drug prav nič manj boleč rosalniški žulj je kanalizacija. Že 5 let imajo pripravljene projekte, ki ležijo v predalu, čeprav je bila trasa že zakoličena. »Problem je menda čistilna naprava, saj bi morali zaradi nižje lege rosalniške odplake prečrpavati v metliško čistilno Željko Kokot napravo. Nekaj časa so govorili o kontejnerski čistilni napravi, s čimer bi se izognili prečrpavanju, pa je potem tudi to splavalo po vodi. Ljudje pa so nejevoljni, saj so pripravljeni za kanalizacijo prispevati veliko, tako v denarju kot v delu,« razpreda Željko. V Rosalnicah je za metliške razmere veliko industrijsko območje, še vedno pa ni urejen most čez Obrh, kije precej ozko grlo, in tudi pločnikov ob zelo prometni cesti ni. »Vse to so občinski problemi, zagotovo pa tudi ni naša naloga ureditev poti od Svržakov do Rosalnic, ki sojo takrat, ko so popravljali železniški podvoz, uničili težki tovornjaki, ki so vozili po obvozu skozi naše vasi. Dogovorjeno je bilo, da bodo vaško cesto, ki ni bila grajena za tako velike obremenitve, popravili in naredili asfaltno prevleko, pa iz vsega ni bilo nič. Sedaj so na občini na položajih drugi ljudje, ki o popravilu nočejo nič slišati, od krajanov pa tudi ne moremo zahtevati, da bodo še enkrat prispevali, ko pa so že enkrat segli v žep in poprijeli za lopate,« se jezi Kokot, ki ne pozabi omeniti, da nekaj v krajevni skupnosti le imajo, in sicer telefon. Toda tudi tu so bili zapleti in krajani celo sumijo, daje bila vmes goljufija. M. BEZEK-JAKŠE Novomeška kronika. ENA ŽUPANU V PRID — NedavnJ tega se je neka bralka pritoževala, ® novomeškem županu Matjanu Dvom1* pišemo vse preveč negativistično. MfieT eno njemu vprid. Prejšnji četrtek je na . bavni prireditvi na vrtu Kandija komisije skuhal najboljši golaš. Tomiji v občinski kuhinji v enem letu le že ne»* naučil. % NAPAČNA ETIKETA — h z»°r virov smo zvedeli, da je evropska valna komisija prejela oster protest s veljstva petega armadnega območja-tožba velja napačnemu etiketiranju. K enote JA krenile iz Karlovca v na pan Slovenijo, so to storile v dobri ven. ^ poveljnik pokrajinskega štaba TLI Gutman, pa seje izkazalo, daje Bat*1 ostrih Desti in poln zvijač. Baje na sad j ugv/oiv/ ruioni gvnci napad na Slovenijo. . „ LOPATO SOVRAŽIJO — Stanje slovenskih cestah je že marsikoga n*P^ valo k zaključku, da lopata ni priljub'j» med našimi cestaiji. Kako globok0 ^ prezir pa kaže tudi to, da se cestarje® odveč postaviti celo kažipot za kraj,» 4 si ime z nazivom tega orodja. Vsaj Laščami v Suhi krajini bi pri odnePj. vas Lopato zaman iskali kakršenkoli ki bi popotnika opozoril nanjo. VELIKI APETITI DO DOMA JLA NOVO MESTO — Čep »golob še na strehi«, vrlim novo® kim kulturnikom bivši dom imenovane Jugoslovanske U armade že dolgo ne da spati-slovensko vojno je namreč vsem r mislekom navkljub vendarle i»* „ služil tudi novomeškemu kulturno^ utripu. Zdaj se za oropano in čeno rdeče poslopje v bodočem FJ, slo vnem središču mesta nenad . zanimajo tudi taki porabniki, k* s v. turo nimajo nobenega pravega °P. ka. Zato je na pobudo nekdaj1^ župana Francija Šalija zbral v t zjutraj sedanji župan Matjan V , nik pisano družbo novomeških turnih delavcev, predstavnike p°K1£l jinskega radia, televizije in izvršnega sveta na pogovor o m bitni bodoči usodi in namemb”.05^ zgradbe. Zbrani so, zgrožen’ -možnimi apetiti, seveda odločno glašali, naj bo dom v bodoče n* j. njen samo kulturnim in konj0 ^ nim dejavnostim, skratka, nek* ^ dolenjski Cankaijev dom. Z* ^ sklenili, naj občinska komis>J družbene dejavnosti oblikuje pf%j. o zavodu, ki bi ga ustanovila sk.uLjp na, hkrati pa pripravi tudi pt°)e .. > obnovo objekta, saj tak, kakrsejjJ tej kulturni sezoni seveda še h ^ uporaben. ” Sprehod po Metliki. V METLIŠKI OSNOVNI ŠOLj^i zbrali na sestanku belokranjski ® n()y# osnovnih šol, da bi se pogovoril1 «• standardih in normativih ter o 00 |U p konu o osebnih dohodkih ter pričetku novega šolskega leta- B^ijtif1" bilo še najbolj podobno psiho3 seansi, kajti vodilni osnovnošolski > je stresal svojo nejevoljo nad ve -u f Ljubljane, ki so po njihovem mn Jjrf-pravili rahitične dokumente in P ^ -Kljub nejasnostim se bo pričel septembra, čeprav ni bilo malo g ^ bi bilo treba pripraviti štrajk, 1« ril na to, da ravnatelji in učitelji -ji* plašene ovce, s katerimi lahko so sti igrajo šah, kakor se jim vzu° LETOS NA GRAJSKEM U J.* ČU V METLIKI ni bilo kultu’*> "J> nih prireditev, kar gre pripisat'v J-pr«'' di vsem tistim, ki bi mora 1-JLrj«*1 „ predstave, a jih niso, ker so n*J »gjj« bolj razmišljali o tem, kaj je kulturnem mrtvilu in kaj ni- Z* ^\\r bi bil najbolj poklican center |Jjj|. -prosvetno dejavnost, a se dela | VLOGA SOCIALNE DELAT ^ bi dobila romska družina z v Z/fP j osemsto kvadratov zemlje blr!ja ir ' gradnjo družinske hiše, je SP 5« i Kolpi, e, sveta so bili mnenja, daje 1 najprej dobro proučiti in se še . jj , čili saj obstaja vprašanje, p^ plačno zemljo »civil« s r j- blcmi, kot jih imajo Romi- ^ treba romski družrni veseljivoježeto, da si Želi0 d'" joča v občinskem zabojnik0- “ŠOU* PREDVRATI^V Ijeni praksi bodo dobili rt |j»r i. brezplačne učbenike, M ,|W> svinčnike, copate in pod° „j 1®%. skim letom bodo dobivali reba P’ fi in kosilo, plačevati jim ne jZijiU- ti za — vse kot v pravem kot11 ngint°' »nje bila zadeva še bolj jasn*.. jj|j. V otroci niti v šolo ne bodo f0st0<° kažejo, da izginejo iz šolsk' (jmomaljski drobir y sihKD? JE KRI v? — V dobnh starih Ca-cvjf bilo na vodstvu sindikatov v obeh [vitanjskih občinah zaposlenih 5 ljudi. vw' . ° Pa Jc luui, ua so su v cevanju že tako daleč, da ne le, da si ne PrivoSčiti tajnice, ampak tudi stro-^fn^ga tečaja za zaposlene sindikalne [v Oonaije najbrž ne zmorejo plačati, til***. s' ne morcmo razložiti Številnih j, takih napak v gradivu, ki so ga dobili y> sveta sindikata za zadnjo sejo. Biser P? je gotovo zadnji stavek v gradivu, korm*"■ a*‘ vsaJ brebeet zadnjo števil-j,o,z dne 9. avgusta 1991, kjer so ob-nilj *na staliSča ZSS k predogu omenje-liv„ .Onov intekst zakona o re rezenta-Uv“°sti sindikatlv,. iJuSJE PRAVICE — Nekateri Črno-pJ?. * Prizadevajo, da bi imeli njihovi bj j]' JJ|pljenci več pravic, med drugim naj H*«« dovoljeno obiskovati javne lo-„j ^ pravzaprav godi zelo dobro, p, ■ ,anje potegujejo lastniki, vprašanje ojJ' ado bo iskal pravice za tistih 86 iskali °V’ 50 zaradi pasjih ugrizov lani Pomoč pri zdravniku, ter onih 28, ki tav v°® .v ambulanti zaradi enakih te-tb) Petih mesecih letos. Kako bo- ki j^Ptej naklonjeni kosmatincem tisti, tak0 fa- P351!0 trakuljo, pa jc tako in drobne iz Kočevja D( KOLES — Tokrat ne gre za *- . ‘eov film, marveč za razmere v Ko- *>. V uljjj v zadnjem obdobju jc vsak teden --n° vsaj eno kolo. ^PRAV^oTtOPNIŠČE-V foinenovanem ekonomskem bloku so sto^jPjn^eb popravljati stopniSče. To bk*.. > ki pravzaprav povezuje dva 2*snMJe °dptto in pozimi nanj sneži. Na it nC?® in poledenelem stopnišču je je p,,,, 'komu spodrsnilo in zadnjo zimo slej n 0 tu tudi do zelo hude nesreče. Po- PRiv[nosline k>° v®č. KvpJ^JkJCm NA ČISTILNO — Od $^^1 &sa je že zgrajen glavni kanal fkve prek Slovenske vasi in Oaptav” , d° Kočevja in glavne čistilne vedno ' *z teh vasi se odpadne vode Se diti j, kkajo v glavnem v Rinžo. Dogra-druj,.. n4lzireč treba Se tako imenovano kljujL 0 kanalizacijo po vaseh in pri- JEPOVEDATI ŽAGANJE? - Ob- leto ni PnioJuJeJ°, ker nekateri skozi vse iz njii, J*).651"* zelenice dovažajo hlode in Pa itinT* drva Ljudem je dovolj hru-n,0_ nilnuli Detek medtem kn hn °° Prevz*0ma te13 te1^ ZDOMCI - V ribniški d^tlvedi , .Vminulih letih vedno težave Jj"1*če i;’ 80 napadali ljudi in morili £ ^tosPredvsem Praii&- k°“ >" ni d' »ledvM‘r' Lovci prav'J°' d*50 sli med 2dom“ in “ rdaj ^I^IREUENIH - Tudi rib- diVjad?^0 letos P°veCan plan °d- ^c*aseptem/la odstrela jelenjadi se bo mcdvedJe P» bodo prišli ^ th«. ATEni nnriB«» Prosto- kitili. Sjb or,ctrjev v domu JLA so za-ni ^JkaniT.i?4 13 organizacija zaradi & V nMnhiu Dn Ul1 SitJ Jev v domu JLA 50 **- U or8ani7a«ja ^bno^, naHa v zadnjem obdobju ^ ueiavna. ^SESEU IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN V Belsadu se pozna dobra letina Kumaric za četrtino več, kot sonačrtovali — Makedonci obljubili papriko — Vojvodinske marelice prispele v Črnomelj brez težav — Skoraj vse prodajo doma ČRNOMELJ — V tukajšnjem Belsadu, sicer proizvodni enoti ljubljanske Kolinske, se sedaj, ko so na vrhuncu sezone, lahko pohvalijo, da nimajo težav s surovinami, pa naj gre za sadje ali za zelenjavo. Prav nasprotno, pri konzerviranju kumaric nameravajo zaradi letošnje izredno dobre letine prekoračiti plan za četrtino. Seveda upajo, da tudi prihodnja dva meseca, ko bo zanje še vedno glavna sezona, ne bo problemov s surovinami, zlasti še, ker jih nekaj dobijo tudi iz drugih jugoslovanskih republik. Kot že rečeno, letos je za kumare ugodno leto, pa tudi posajenih jih je več ODLOČNEJE Z DOLŽNIKI ČRNOMELJ — Tukajšnji izvršni svet je imel nedavno kaj neprijetno nalogo. Moral se je lotiti reševanja problemov sedmih občanov, ki že nekaj časa niso plačali stanarine. Po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu in zakonu o stanovanjskih razmeijih lahko stanodajalec odpove imetniku stanovanjske pravice stanovanjsko razmerje, če stanovalec ne plača stanarine in drugih obveznosti tri mesece zapored ali tri mesece v zadnjih dveh letih. V črnomaljskem primeru nekateri stanovalci niso plačali stanarine po 9 ali 10 mesecev, rekorder pa celo 15 mesecev. Izvršni svet je sklenil, da petim dolžnikom odpove stanovanjsko pravico, od tega bodo tri nasilno izselili, dvema pa našli drugo primemo stanovanje. Za dva dolžnika, ki nista plačala stanarine tri mesece, pa so predlagali izrek administrativne prepovedi na osebni dohodek. Izvršni svet je stanovanjski službi pri skupščini občine naložil, da uresniči sprejete sklepe, hkrati pa jo je opozoril, naj v prihodnje bolj tekoče rešuje te probleme. Časi so taki, da se lahko zaneseš le nase Ne kaže čakati na publiški denar re- KOSTELSKO — V zadnjem obdobju na območju KS Kostel na- staja vse več zasebnih podjetij, us-metjenih predvsem v turistične dejavnosti, saj so tu pred kratkim ustanovili turistično društvo. Člana tega društva sta tudi Jože Ofak, zasebni avtoprevoznik, in njegova žena Biserka, ki sta povedala: Še letos se bo družina preselila iz stare hiše v Potoku 3 v novo, ki je zadaj za staro. Že okoli novega leta bosta v novi hiši odprla trgovino z mešanim blagom. Spomladi bosta dokončala dve teniški igrišči. Zaradi pomanjkanja denaija bo morala nekoliko počakati ureditev bifeja in skladišča, ki bosta v sedanji veliki garaži za tovornjak, kije tudi v novi hiši. Kasneje bo prišla na vrsto pre- Jože Ofak: » Vedno sem si želel da bi imel nekaj svojega. Nameraval sem prevzeli Petrolovo bencinsko črpalko v Petrinji, pa mi ni uspelo, zato sem začel graditi na svojem.« ureditev stare hiše v gostilno s prenočišči. Na vprašanje, ali sta dobila kaj posojila oz. pomoči iz sredstev za demografsko ogrožena in obmejna območja, sta povedala, da ne. Program urejanja teh objektov sta predložila občinski skupščini, odgovora pa še nista dobila. Tako sta doslej vse zgradila in opremila s svojim denatjem. Povedala sta še, da v začetku ne načrtujeta zaposlovanja drugih delavcev, ampak le družinskih članov. Trgovino bosta vodili žena Biserka in hči, ki je dokončala tekstilno šolo. Mož bo še naprej avtoprevoznik, sin pa se želi izučiti za avtomehanika. To pomeni, da bo treba kasneje le zaposliti koga izven domače družine. J. PRIMC kot pretekla leta. V Belsadu jih dobijo v glavnem iz Posavja, okrog 20 do 30 ton pa bo tudi belokranjskih. V Belsadu obljubljajo, da jih bodo odkupovali, dokler bodo še primerne za konzerviranje, odkupili pa naj bi jih približno 400 ton. Toda kljub povečanemu konzerviranju kumaric ne načrtujejo, da bi zmanjšali vkuhavanje katere od drugih vrst zelenjave. vitelji rdeče pese so iz različnih koncev Slovenije, manj pa se za gojenje te kulture navdušujejo Belokranjci. Medtem ko so vse glavne surovine za različne omake in ketchup, ki so ga začeli redno izdelovati septembra lani, v glavnem iz tujine, in z njihvo dobavo ni težav, pa v Belsadu upajo, da bo letos tudi industrijskega sadja, tako jabolk kot sliv, iz Paprike, ki naj bi jih dobili iz Makedonije, bodo začeli v Belsadu vkuhavati sredi septembra. Za zdaj imajo iz najjužnejše jugoslovanske republike zagotovila, da paprika dobro uspeva in poudarjajo, da ni ovir, da bi jim naročenega ne bi dobavili. V Belsadu tudi upajo, da ne bo preprek pri transportu skozi vso Jugoslavijo. Rdečo peso bodo konzervirali od konca avgusta do sredine septembra ter zopet oktobra. Doba- • Belsad kar 80 odst. svojih izdelkov proda na slovenskem trgu in doslej s prodajo niso imeli težav. Medtem ko so nekdaj nekatere svoje artikle, zlasti kumarice, tudi izvažali, tega ne počno več. V tej črnomaljski tovarni, ki velja za eno najuspešnejših v občini, je sedaj zaposlenih 70 delavcev. Nekdaj so v največji sezoni zaposlili tudi sezonske delavce, letos pa te potrebe ni bilo. En mesec so se vozili k njim na delo delavci iz mimske Kolinske, sedaj pa jim pomaga nek*j študentov. domačih logov dovolj. O tem so še toliko bolj prepričani, ker celo z marelicami, ki jim jih privažajo iz Vojvodine, doslej ni bilo prav nikakršnih težav. M. BEZEK-JAKŠE Ko ni cvenka za ekologijo Kje vzeti denar za popravilo dimnikov na kotlarni? ČRNOMELJ — Tukajšnja Komunala je poslala za občinski izvršni svet zahtevek za porabo dela ekološkega denaija, ki se v skladu z odlokom o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja zbira pri tem podjetju, in sicer iz naslova onesnaževanja zraka zaradi kurjenja s premogom. Komunala prosi za 758 tisočakov, ki bi jih porabila za popravilo dimnih cevi na kotlarni na Čardaku, ki so se zaradi prevelikih količin žvepla in ostalih primesi v kani-žarskem premogu predčasno stanjšale. V Komunali poudaijajo, daje popravilo cevi nujno, da pa sami nimajo dovolj denaija. Na oddelku za družbeni razvoj, kjer so proučili vlogo Komunale, so ugotovili, da je bilo doslej za zmanjševanje onesnaževanja okolja zbranih 478 tisočakov, v vsem letošnjem letu pa naj bi se nateklo 950 tisočakov. Vendar pa nameravajo denar porabiti v skladu s sprejetim programom za študijo nove deponije, sanacijo divjih odlagališč odpadkov, izdelavo katastra onesnaževalcev okolja in zaščito vodnih virov. Če bi ugodili prošnji Komunale, bi za vse te naloge ostalo le še okrog 200 tisoč din, s katerimi pa ne bi bilo moč pokriti vseh stroškov programov za varstvo okolja v letošnjem letu. Izvršni svet se je strinjal, da ni moč ugoditi zahtevku Komunale, ker dela, za katera bi porabili denar, niso opredeljena v programu porabe denarja, ki ga je sprejela skupščina občine. M. B.-J. Peter Matkovič V službi voznik, v prostem času pa še tapetnik ČRNOMELJ — Peter Matkovič iz Črnomlja je po poklicu voznik avtobusa pri Gorjancih, po izobrazbi pa tapetnik. Čeprav je delo v službi naporno in zahtevno, pa se svojemu osnovnemu poklicu, torej tapetništvu, ni izneveril. Pred 16 leti je pričel doma s popoldansko obrtjo, zlasti še z drobnimi uslužnostni-mi dejavnostmi, za katere bi marsikdo pripomnil, da se mu ne izplačajo, efi »Velikega zaslužka res ni, toda človek, ki ima veselje do dela in ki mu je v veliko zadovoljstvo, če lahko pomaga drugemu, ne gleda le na dobiček,« pravi Peter, ki je začel z obrobljanjem novih ali starih preprog ter s šivanjem oblačil za avtomobilske sedeže. »Pri meni se oglašajo zlasti ljudje, ki imajo bodisi novejše in za naše kraje še manj običajne znamke avtomobilov, in tisti, ki imajo starejše jeklene konjičke, take že zunaj proizvodnje. Za te je najteže dobiti sedežne prevleke, a jaz jim rad ustrežem. Potrudim se tudi, da je čakalna doba čim krajša, če pa je naročil več, mi priskoči na pomoč sin, kije po izobrazbi strojnik,« niza Matkovič, ki »oblači« tudi sedeže avtobusov Goijancev in Integrala. Za vse to delo ne dobi posebnega dopusta, ampak ga opravi v prostem času. Letos je iz Matkovičeve delavnice prišel še en izdelek: samolepilne preproge za stopnice, ki jih izdeluje edini v Beli krajini. Novost je, na Petrovo prijetno presenečenje, M. B.-J. Velika večina naredi izpit v prvem poskusu Med najuspešnejšimi šo-lami voznikov v Sloveniji . RNOMELJ — Pred 44 leti je bilo v Črnomlju ustanovljeno Avto-moto društvo Bela krajina in od takrat dela tudi avto šola. Čeprav so včasih v druš- tvu organizirali še motokrose, so se trenutno zaradi težkih gmotnih razmer v družbi omejili zgolj na poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil. Letošnja novost je tudi praktično poučevanje kandidatov za voznike motornih koles. Izpit A kategorije je sedaj v Beli krajini moč opraviti le v AMD Bela krajina, za pouk pa uporabljajo motorno kolo Yamaha ter sodobne učne me- tode z radijsko zvezo. »Tudi sicer smo naš vozni park — gre za golfe in renaulte 5 — v zadnjih letih precej obnovili, saj so vozila stara največ eno leto. Veliko pozornost posvečamo usposabljanju inštruktoijev, za katere ni dovolj, da zadostijo le zakonskim pogojem, ampak morajo biti tudi sicer na cesti vzor ostalim voznikom. Sedaj smo štiije redno zaposleni, po potrebi pa pokličemo na pomoč tudi honorarne inštruktorje,« pove vodja avto šole pri AMD Bela krajina, Janez Hozner. Teh potreb pa je bilo v prvi polovici letošnjega leta kar precej, saj se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem število kandidatov povečalo kar za 40 odst. in to kljub temu, da Belokranjci v zadnjem času lahko izbirajo med več avto šolami. »Razveseljivoje, daje naša avto šola po uspešnosti med najboljšimi v Sloveniji. V sedmih letošnjih mesecih je kar 77 odst. kandidatov opravilo izpit v prvem poskusu, razumljivo pa je, da pri nas s tem še nismo povsem zadovoljni in inštruktorji se trudimo, da bi bil uspeh še boljši,« niza Hozner ter pristavi, da se poskušajo čim bolj prilagajati željam kandidatov. Inštruktoije v najstarejši belokranjski avto šoli, ki so bili več kot 4 desetletja brez konkurence, pa skrbi še nekaj: »Lani so se začele pojavljati avto šole. ki Za poltretji mesec predolgo leto Denar, načrtovan s finančnim načrtom, zadošča za največ devet mesecev in pol poslovanja črnomaljskih upravnih organov — Rebalans proračuna? ČRNOMELJ — Organi črnomaljske občinske skupščine so v prvi polovici letošnjega leta porabili za dobrih 200 tisočakov manj denaija, kot gaje bilo v občinski blagajni, kar pa ne pomeni, da so imeli denaija na pretek. In kar je še bolj zastrašujoče, je to: denar, ki je planiran s finančnim načrtom, zadošča za preživetje občinskih organov za največ devet mesecev in pol. Zagotovo, kako preživeti zadnja dva meseca in pol letošnjega leta, pa je moč rešiti — tako so prepričani v organih skupščine občine le z rebalansom proračuna. Sicer lahko pride do blokade dela občinske uprave, izvršnega sveta in skupščine. Omeniti velja še, da črnomaljski upravni organi opravljajo več kot 80 odst. opravil za potrebe države Slovenije, ostalo pa so dela lokalnega pomena. V prvi polovici letošnjega leta so se močno povečali nekateri materialni stroški, zlasti še monopolistov, na katere v upravi nimajo nikakršnega vpliva. Dodatne izdatke povzročata sprememba družbenega sistema in minula vojna v Sloveniji. Na upravi poudaijajo, da se v prvi polovici letošnjega leta niso povečali osebni dohodki zaposlenih, medtem ko so za regres izplačali po 4 tisočake. Pri odhodkih občinske uprave precej izstopajo indeksi stroškov za časopise in strokovno literaturo (indeks 127,8), za električno energijo (156,7), za premog, drva, plin (194,6), za dnevnice za službena potovanja (191,9), nočnine (244) ter za izobraževanje (341,1). Zaradi te- ga je izvršni svet naložil vsem predstojnikom in zaposlenim v upravnih organih, da skrbijo za skrajno racionalizacijo poslovanja in zmanjševanje stroškov ter da zmanjšajo število službenih potovanj, kolikor je le moč. Prav tako bodo v prihodnje dobro pretehtali vsako odločitev o udeležbi na posvetih in drugih oblikah izobraževanja. Strokovno literaturo bodo odslej lahko zaposleni naročali le prek oddelka za občo upravo in proračun. M. B.-J. Janez Hozner jim ne nasprotujemo, a bi želeli, da-bi šlo za lojalno konkurenco. To pomeni, da bi morali za vse avto šole veljati enaki pogoji in tudi enake dajatve. Pogoji za delo so načeloma res enaki, ni pa še mehanizmov, ki bi onemogočili davčne utaje,« pove Janez Hozner v imenu inštruktorjev avto ošle pri AMD. M. B.-J. Črnim smetiščem bo odklenkalo V trebanjski občini so jih več kot pol že pospravili z javnimi deli TREBNJE — V trebanjski občini so med prvimi v Sloveniji, gotovo pa prvi na Dolenjskem in Beli krgjini začeli z javnimi deli, in sicer so se Trebanjci lotili sanacije divjih odlagališč. Kadrovski delavci so skupaj s predstavniki zavoda za zaposlovanje ugotovili, da bi lahko na ta nkčin vsaj manjšemu številu brezposelnih začasno zagotovili zaslužek, ki naj olajša vsaj preživele v teh kriznih časih. Vedeti je namreč treba, daje na seznamu brezposelnih v trebanjski občini 273 oseb, od katerih jih kar precej nima nobenega vira za preživljanje. PRAZNIK OBČINE TREBNJE TREBNJE — Danes ob 17. uri bo v tukajšnjem kulturnem domu slavnostna seja trebanjske občinske skupščine, na kateri bodo podelili plakete občine Treb- nje. S sejo bodo obeležili praznik občine Trebnje, 4. september. V soboto bodo v okviru praznika pripravili na Trebelnem orientacijski pohod »Po poteh Gubčeve brigade«, včeraj pa so predali namenu posodobljeni odsek ceste Dol. Nemška vas—Poljane. Poleg tega so na praznični dan pripraviti tudi slovesnost pri spomeniku Gubčeve brigade na Trebelnem. Ker so imeli že junija 1989 izdelano študijo o sanaciji divjih deponij v občini Trebnje, decembra istega leta so bile narejene strokovne podlage za sanacijo deponije komunalnih odpadkov Cvib-Ije, februarja letos pa še študija o industrijskih odpadkih v občini, so v trebanjski Komunali lahko naredili učinkovit operativni načrt sanacije črnih odlagališč. Delavci trebanjske postaje milice so odkrili v občini kar okrog 30 takih smetišč, za prvi del programa javnih del pa so Trebanjci vključili sanacijo 16 odlagališč v krajih, odkoder je Komunala redno že odvažala odpadke. Od začetka aprila do konca julija so sanirali črne deponije pri železniški postaji Ponikve, pri Mežnaršiču, pri OŠ Nemška vas, pri trafo postaji Rodine, odlagališča Gradišče, Odrga I in Odrga II, pri gradu Trebnje, Dol pri Trebnjem, na Račjem Selu med Gomilo in Veliko Loko, od- lagališče Veliki Gaber —Bič, opekama Prelesje, Smetovšče pri Mokronogu, Pod pričo pri Mokronogu, Ostrožnik in Hrastovica. »Zeleno luč za javna dela, ki jih je podprl republiški zavod za zaposlovanje, smo dobili od trebanjskega izvršnega sveta. Potem so hodili k nam spraše- vat Novomeščani, Metličani in Črnomaljci, kako smo speljali to in ono. Nekateri bi očitno radi izjavnih del kovali dobiček. Moram reči, da smo se teh družbeno koristnih del lotili pošteno. Nismo igrali velikopotezno, na 20 ljudi, ampak smo ocenili, da bo za prvič povsem zadoščala peterica. Trije so nekvalificirani delavci, dva pa kvalificirana. Eden med temi je Rom. Nobenega izpada ni bilo. Kot kaže, zdaj znajo ceniti, kaj je to delovno mesto. Zdaj gremo s tem programom javnih del do konca koledarskega leta. 14 dni so ti delavci kopali jarke za vodovod in PTT v obrtni coni Unitehne. Ob nedavnem obisku predstavnikov republiškega zavoda za zaposlovanje, ki so prišli pogledat, kam gre denar, so bili zelo zadovoljni s tistim, kar so videli. Po katastrofalnem neurju s točno na Mimi sem dal pobudo, da bi začeli še s programom javnih del za čiščenje naselij. Zavod za zaposlovanje je podprl ta program za odpravljanje posledic ujme, prav tako trebanjska vlada,« je povedal vodja splošnega sektorja v trebanjski Komunali Janez Kos. P. PERC S5 avgusta 1991 DOLENJSKI LIS IZ NKŠIH OBČIN m IZ NKŠIH OBČIN Sad pristnih zadružnih odnosov V Kmečki zadrugi Agraria Brežice vidni plodovi dobrega medsebojnega sodelo-______vanja — Nesprejemljiva cena kapitala za kmete — Leto kumaric BREŽICE — V Kmečki zadrugi Agraria v Brežicah se lahko zelo mlad 52-članski kolektiv dobre kvalifikacijske sestave pohvali z doseženim, potem ko se je ta zadruga leta 1990 med prvimi v Sloveniji odločila za reorganizacijo po novi zakonodaji. Odnosi med delavci zadruge in okrog 190 kooperantov so dobri, sicer ne bi k zadrugi prihajali celo nekateri dovčerajšnji kooperanti krik ega Agrokombinata. zmore, naj pove,« pravi direktor KZ Agrarie Roman Baškovič. P. PERC Zdrav in uspešen razvoj zadruge se kaže tudi v naložbah. Januaija lani so začeli v Šentlenartu zidati hladilnico za 500 ton sadja. Do prve faze je zgrajena in poskusno že obratuje, te dni pa so Roman Baikovič, direktor KZ Agraria Dolenjci so se dobro odrezali Na mercatoriadi Krčani osvojili 4. mesto LJUBLJANA — Na letošnji 14. mercatoriadi, letnih športnih igrah delavcev, kmetov in upokojencev 18 tisoč članskega poslovnega sistema Mercatorje bila slaba udeležba. Zato pa se je 27 ekip iz vse Slovenije v športnem parku na Kodeljevem toliko bolj srdito borilo v vseh desetih disciplinah. V streljanju je bila med ženskimi ekipami najboljša M-Kopitama Sevnica, druga pa ekipa iz M-Hotela Sremič Krško. Med moškimi ekipami je M-Kopitama Sevnica osvojila 3. mesto. V malem nogometu je zmagal M-Agrokombinat Krško, v ženski košarki je bila najboljša M-Mednarodna trgovina, medtem ko je pri moških M-KG Kočevje zasedel 3. mesto. V ženski odbojki je bila ekipa M-KG Kočevje druga, pri moških pa ekipa istega podjetja tretja. V ženskem tenisu so bile zmagovalke M-Ljubljanske mlekarne, v moškem pa M-Sloga. Pri kegljanju so ženske iz M-Hotela Sremič odnesle drugo, moški iz M-Trgopromet Kočevje pa prvo mesto. M-Trgopromet Kočevje je bil najboljši tudi v šahu, M-Kopitama Sevnica pa je bila druga. V vlečenju vrvi so se najbolje odrezali iz M-Kombinata Krško, ženska ekipa tega podjetja pa je zasedla tudi 1. mesto v krosu, medtem ko so bili moški drugi. V tenisu je slavila ekipa poslovnega sistema Mercator. Skupna zmagovalka letošnje mercato-riade je bila ekipa M-Ljubljanskih mlekarn, M-Agrokombinat Krško je bil četrti, M-Kopitama Sevnica sedma, M-Trgopro-met Kočevje deveti, M-KG Kočevje deseti, M-Hotel Sremič Krško trinajsti ter M-KZ Trebnje predzadnja. J. B. ODLOČBE O ZLOŽBAH KRŠKO — Na današnji seji krške občinske skupščine naj bi poslanci sprejeli obrambno-razvojni načrt za leto 1991, odlok o organizaciji in delovanju sistema za opazovanje in obveščanje v občini, odlok o organiziranju Poklicne gasilske enote Krško ter odloči o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Krško polje I v delu katastrske občine Senuše in na komasacijskem območju Krško polje II v delu k.o. Veliki Podlog in delu k.o. Drnovo. dosegli 95-odstotno oskrbo z vsem, kar je potrebno za kooperacijsko proizvodnjo. Kot dobri gospodarji v KZ Agraria pametno obračajo denar, ob tem se tudi zavedajo, da zadružniki vse leto nekaj vlagajo in nanje ne bodo pozabili ob zaključnem računu. BREŽIŠKI OTROCI LETOVALI V SAVUDRIJI Agrarijini kooperanti naj bi letos zredili okrog 2500 prašičev, 800 govejih pitancev in oddali 6,5 milijonov litrov mleka. »Cene kapitala kmetijstvo ne prenese več zaradi visokih obresti in • V KZ Agraria so zaključili odkup plenice v glavnem v načrtovanih okvirih. Odkupili so 2800 ton plenice, kar je sicer manj kot v rekordnem letu 1990, ko je bilo plenice kar 3300 ton. Je pa zato kakovost pridelka le- to« boljša, kar se naposled pozna tudi pri izplačilih, ki so se pričela pretekli teden. Povprečna izplačana cena za kilogram vost ' {ram plenice je 5,14 din. Kako-prideika je dobra tudi zavoro tega, ker kmetje jeseni zamerijo mer-kantilno plenico za semensko. Sicer pa bi na spiolno lahko rekli, daje bik) V letošnjem letu je zaradi dejstva, da v brežiški občini ne deluje več Društvo prijateljev mladine (menda smo edina takšna občina), kije v preteklih letih organiziralo letovanje otrok na morju, in zaradi želje staršev in otrok, da bi imeli možnost letovanja v koloniji, prevzel organizacijo letovanja Center za socialno delo Brežice. Nasmejani in zadovoljni obrazi otrok, ki so preživeli deset prijetnih dni v Savudriji, so za nas pravo pjačilo za trud, ki smo ga vložili v organizacijo in izvedbo letovanja. V teh počitnicah, katere prešemost in otroško razigranost so zasenčile vojna in njene posledice na našem območju, smo imeli s tem še dodaten razlog, da uresničimo to letovanje in popeljemo otroke na res prave počitnice s skupinskimi igrami, kopanjem, smehom in veseljem. Da pa smo organizacijo sploh izpeljali, se moramo zahvaliti nekaterim obrtnikom iz brežiške občine, ki so finančno podprli organizacijo kolonije v Savudriji. IZMENJA V A IZKUŠENJ CDU OBRIGHEIM IN SKD KRŠKO — Konec preteklega tedna se je mudila na delo vnem obisku pri krščanskih demokratih v krški občini delegacija CDU iz nemškega Obrigheima, s katerim ima krška občina plodne stike že približno desetletje. Skupno delegacijo CDU in SKD je sprejel tudi krški župan Vojko Omerzu. Gostje so v petek obiskali Labod, Impe-rial ter obratovalnici Ivana Molana in Mirana Resnika, v soboto so imeli zanimive pogovore s priorjem kartuzije Pleterje g. HoUensteinom, ogledali pa so si tudi Formo vi vo in Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici Ob sklepnem delu obiska na Ravnah pri Zdolah je Marica Živič, »duša« aktiva kmečkih žena in SKD v Krškem, za strankarske kolege pripravila še sklepni del obiska, ki ne bo zlepazatonil vpozabo. Na posnetku: pri Živičevih, kjer so Nemcem med drugim pokazali tudi kakšen je pravi slovenski šopek. (Foto: P. Perc) odkupovali sezonsko sadje. V dveh letih, po končani drugi fazi, naj bi imela hladilnica zmogljivost 2500 ton sadja. V njej bo poskrbljeno tudi za sodobno hlajenje in globoko zamrzovanje vrtnin in mesa. S prizidkom trgovin v Globokem in Šentlenartu so poskrbeli za pestro ponudbo reprodukcijskega materiala, izključno za svoje kooperante pa so v Šentlenartu usposobili še manjšo me-šalnico za oskrbo s krmili. Cilj je, da bi to leto kumaric, sqj bodo pri Agrarni pogodbene količine kar prekoračili za okrog 70 odstotkov. Nekjg od 350 ton pridelka bodo izvozili v Avstrijo. Izvozili bodo tudi 5 ton robid in 100 do 150 ton jabolk. Za domači trg bo ostalo okrog 700 ton jabolk. Pri bralkah ae ujme poznajo neprimerno bolj kot pri jaboadh, sg bodo namesto predvidenih 400 ton pridelali le okrog 100 ton viljamovk, kijih Agraria izvaža predvsem v Italijo. KZ Agraria odkupuje tudi navadni bezeg, letos prvič pa po pogodbi z Eto-lom, ki je vlagal v nasade hibridnega črnega bezga, odkupuje tudi to kulturo. če se ta cena ne bo spremenila, se bo to že poznalo pri jesenski setvi in živini. Tako mnenje je prevladalo tudi na sestanku zadružnikov na mednarodnem sejmu v Gornji Radgoni. Kmet naj dobi svoje delo primemo plačano. Ta družba mora kmetu jasno povedati, kaj bo za svoje pridelke dobil, če država tega ne DOBER PRIDELEK — Letos ne pravijo zaman, da je leto kumaric, sajje bilo vreme tej vrtnini tokrat izjemno naklonjeno. Zato je pri večjih pridelovalcih še kako pomembno, da je pri hiši vedno do volj pridnih rok, kajti zapoznelo obiranje pomeni, da je manj pridelka prvega kakovostnega razreda, ki ga seveda odkupovale! predvsem kamniška Eta, najbolje plačajo. Pri Salmičevih na Kalcah-Naklem, kjer smo zalotili na njivi pri pobiranju kumaric študenta A leša in srednješolko Marjano (na posnetku), pravijo, da bodo letos na približno 7 arih pobrali okrog poltretjo tono kumaric. (Foto: P. P.) Kovinarska bo le utekla stečaju OBVESTILO BORCEM IN AKTIVISTOM KOZJANSKEGA 7. septembra 1991 bo v Kozjem letošnje srečanje borcev in aktivistov Kozjanskega. Srečanje bo združeno s praznikom KS Kozje. Tradicionalno srečanje borcev in aktivistov z domačini bo v srcu Kozjanskega ob vsakem vremenu z začetkom programa ob 11. uri in se bo po slavnostnem govoru in kulturnem programu nadaljevalo v prijetnem okolju vsem priljubljenega kraja. V programu bo ves čas sodelovala pihalna godba s Senovega. Parkirišča za avtobuse in osebna vozila bodo zagotovljena, gostinska ponudba pa bo bogata in po dostopnih cenah. Vabljeni! Pripravljalni odbor Upniki so bili za poravnavo — Prodali bodo del premoženja — Veliko naročil 11 BRCŽIŠKA..^ PORODNIŠNICA KRŠKO — »Zadovoljni smo lahko, ker je 12. junija leto« prišlo do poravnave med Kovinarsko in upniki. Upnike bomo stoodstotno poplačali v treh letih, z obrestmi vred. Da pa bi to zmogli, smo že začeli s prodajo dela premoženja Kovinarske, od (ne)zasedenih stanovanj, počitniških zmogljivosti, skladišča s parcelo, objekta peskalnice s parcelo, zazidljive stavbne parcele pa do repro-materiaia,« je povedal direktor krške Kovinarske, Jože Mulej. Od oktobra lani seje število delavcev v poslovnem sistemu Kovinarske, ki povezuje 6 d.o.o., zmanjšalo z okrog 430 na 310, kar je predvsem posledica tržnih razmer, ki jih je pronicljivo analiziral ljubljanski Zavod za organizacijo poslovanja, ko je snoval tržno strategijo in razvoj Kovinarske. Nove d.o.o. so polletje sicer še zaključile z manjšo izgubo, imajo pa še precejšnje rezerve v amortizaciji nanovo ovrednotenih osnovnih sredstev. Posel je omenjen tudi zavoljo vojne v delu Jugoslavije. Nekaj naročil imajo podjetja za gradbeno, procesno opremo in za ekologijo. Gre za asfaltni in betonski program, delajo za Komunalno energetiko Ljubljane, za Comet Zreče, za četrti 200 MGW blok šoštanjske termoelektrarne bodo izdelali elektrofiltre za čiščenje emisije dimnih plinov, izdelujejo tudi elektrofiltre za livarno TEF v Šibeniku. Skratka, v Kovinarski zdaj, ko imajo posamezna podjetja že dela za kakšen mesec ali dva naprej, bolj optimistično zrejo v prihodnost, ki je bila še nedavno vse prej kot rožnata, saj je nad njimi visel Damoklov meč stečaja. Četrtino celotnega prihodka sicer ustvarijo z izvozom, toda se je pri investicijski opremi vse težje prebijati. Na zahod izvažajo predvsem betonske črpalke in mešalce. Sicer pa delavce povsod, ne le v Kovinarski, bolj malo zanima, od kod priteka denar, pomemb- no je predvsem, da ti viri ne presahnejo, da ostane dovolj za plače. In po teh so v Kovinarski trenutno na boljšem kot v kakem drugem kolektivu v krški občini, saj se suče povprečni OD med 8 in 9 tisočaki. V večjem občutku socialne varnosti v tovarni, v kateri so številni delavci pustili svoja najlepša delovna in življenjska leta, pa tiči morebiti tudi spodbuda, da s še bolj zavzetim, kakovostnim delom pripomorejo, da sebi in prihodnjim rodovom ustvarijo razmere, ko ne bo treba tolikanj trepetati, kaj se utegne primeriti temu, nekdaj enemu od stebrov krškega gospodarstva. P. P. V času od 11. do 17. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Silva Debelak iz Kostanjka — Nejca, Tatjana Božič iz Krškega — Mašo, Vesna Benda iz Bregane — Silvijo, Ida Zemljak iz Krškega — Dejana, Nada Železnik iz Brestanice — Marušo, Slavica Krošelj iz Krškega — Žiga, Daija Krošelj z Malega Obreža — Saro, Zvonka Vavtar iz Sevnice — Domna, Darinka Petrovič iz Reštanja — Nušo, Doroteja Lazarova iz Brežic —Gordana, Nada Gorišek z Otoka — Željko, Janja Kozole s Sedma — Špelo, Lidija Slovenc iz Kapel — Tadeja, Rasema Hadžajlič iz Brežic — Hanana, Justina Levičar z Gore - Žana. Durdica Županič s Senovega -dečka. Čestitamo! Zabukovljani dohitevajo razvite V krajevni skupnosti Zabukovje še zmeraj največja pozornost posodobitvi cest — Vodovod ne zadošča več večjim potrebam — Uredili bodo tudi pokopaiišče ZABUKOVJE — V krajevni skupnosti Zabukovje, potem ko so za lanskoletni občinski praznik le dobffi asfaltno povezavo s središčem občine, niso več tako kozjanski, se pravi nerazvito bi odmaknjeno podeželje. To pa seveda ie ne pomeni, da Zabukovfjani ne pričakujejo več nikakršne pomoči sevniške občine pri reševanju komunalnih zagat odseka ceste skozi Vranje, mimo Ajdovskega gradca. Vaščani so kar predolgo pozabili na to, da bi morali sami ustanoviti vsaj gradbeni odbor, kot pa Jože Mulej, direktor Kovinarske V teh krajih so na prvem mestu še vedno ceste. Na to, daje nujna razširitev, priprava tampona in modernizacija odseka kategorizirane ceste Podvrh — Trnovec do meje z blanško krajevno skupnostjo pri Brunku, so že opozorili predstavnike občine. Vedeti je pač treba, daje 2-kilometrski odsek kritičen ne zgolj zavoljo velikih težav pri vzdrževanju makadama, temveč je to že kar kritična prometna točka, saj ni tako redek avtobusni in drug promet. Ker so pri akciji za posodobitev pripravljeni sodelovati tako krajevna skupnost z gramozom kot tudi krajani z udarniškim delom, na drugi strani meje pa dajejo prednost tej povezavi Blančani, se vsi nadejajo, da bo družno lažje dokončno rešiti to cestno povezavo. Denar za ureditev odvodnjavanja odseka kategorizirane ceste Zabuko rje — Dol v dolžini 2,5 km pričakujejo Zabukovljani iz mošnjička, v katerega se steka denar za redno vzdrževanje kategoriziranih cest. Veliko pa bi krajanom, ki imajo precej bližje do Sevnice čez Metni vrh, pomenilo, če bi le dokončali poldrug kilometer tamponskih del na odseku ceste Zabukovje — Metni vrh. Zato so pripravljeni izdatno pomagati z delom in prispevki. Za pripravo tampona, kije nujen za posodobitev 1,2 km odseka Malo Podgoije, je le 8 uporabnikov ceste pripravljenih primakniti precejšen delež. Precej drugače kaže razširitvi poldrugega kilometra • V Zabukovju nameravajo malo polepšati dokrg zapuščeno pokopališče. V Podgorju seje pri pokopalŠču porušil podporni zid, tako da dela res nikoli ne zmanjka. Zabukovljane pesti tudi 23 let star vodovod, ki bi ga morali od ztye(ja na Pokojniku obno- viti. Vode je dovoU, cevi pa so preše. Sest kubikov velik zbiralnik nughne. ne zadošča za več kot 30 uporabnikov, ki doslej niso pobirali niti vodarine. čakati, da jim bo sv. Peter vse ponaredil, kakor seje zadnjič hudoval eden funkcionarjev zabukovške krajevne skupnosti. P. P. Novo v Brežicah SOLZIVEC — To, da deluje JA J bolj razpuščeno kot srboslavska vQP*J že nekaj časa jasno, ne le v vojni 0* vaškem, ampak je to moč soditi trd! številnih «ma!enkostih«, ki smo jih2 , okoli cerkljanskega letališča. Strelpjjj' detonacijam so se ljudje pomaleffl # vadili, čeravno gre za sila nenavadn0^ kansko folkloro. Pri vsem tem itn»J° veda glavno besedo niški specialk wi» padalci. V nedeljo so ponovno provokacijo, ko so čez ogrado voj*1; piuvunaciju, mi so ccz ograuo *»jr , vrgli solzivec, da bi malo »podkadil1'^ lenjskim teritorialcem, ki so se mii®, jašnice peljali z lado, primemo ozn*^ da gre za TO. .. VAL — Brežiški radijski valov'?' veliko moč, saj so menda omrežili^ slušalca na oddaljenem Brdu in uu.Muvu na vruuaijciicill UIUU O , menili v zvestega spremljevalca P™ mov te posavske radijske postaje. to radijcem uspelo, ne more biti prt' , skrivnost za tiste, ki spored brežišk*jj dia dokaj redno poslušajo. Bilo p***| nimivo zvedeti kakšno podrobne*, morajo prevladovati povsem sp**^ podnebne ali katere druge razmer** slišnost v resnici tako dobra. TERME — Ob normalni turist^ zoni je v čateških Termah pravi l*'' različnih tujih govoric. Zdaj so tujiš^ Termah nekaj že tako redkega in nega, kakor so Brežičani na Havajih^ stični delavci pa bi tudi iz tega Žale*1’' stanja lahko potegnili kakšen nauk • V Evropo bomo hodili kot bosonogi avguštinci (Pintatj^ • So kreposti, ki jih lahko le, če si bogat (Rivarol) . • Sposobnost, ki se dnevno W veča, dnevno nazaduje. pregovor) • Vino pij iz male steklenic*1* nost iz velike. • Kadar prihaja na mizo odhajajo skrivnosti Vodja je nekdo, ki nes • Vodja je nekdo, ki nes^ \ potrebuje druge. (Saini-ExupCW.i • Bog ie vsepovsod, toda " iti M -----|v«i eJ Bog je vsepovsod, Pavel II. ga povsod prehiti Krške novice ŽGANEC — Nedeljska, že 1 l^jS na stadionu Matije Gubca v Kri#^l ] postregla z dobro organizacijo Pnf^Un nenadejano borbenimi vožnjarmOci wayistov in tudi nekaj ekshib*%j#a Mednje sta gotovo spadala komajJ^jted Kruno Žganec iz Preloga, ki je v od®j ^ nekajkrat odpeljal po dva kroga, efl*jl ig. se mu je na dirkalnem stroju pridhjjta. letni brat. Občinstvo je oba učenc*^ ^ speedwaya Zvonka Pavlica, kij*P^ 0 davnega našega najboljšega zaključil svojo obetavno kariero 1-^ krškem AMD, zelo toplo sprejelo, bej prisrčen je bil pogled na Žganca, ki seveda še niti ni dovolj Vt*. bi sedel na motorju dosegel tla i® ^ nrisknčil na nnmnnh koncu V0WJ »zverine«. Vsekakor zelo dobra p0*^^ ganizatorjev —AMD Krško, ki b0^ j ^ vpisovalo nov podmladek. JT OBRIGHEIM - Krščanski dflfJTi iz Obrigheima so zbrali 1500 moči za obnovo cerkvice sv. Križ* škem, kjer je bilo po vojni skl*<^| Preskrbe, letos na binkošti pa j*^ letu 1948 prva maša v tej cerkvi. , nik SKD Krško Danilo Siter teJ"ji sedniku CDU Obrigheim Karl-H^Jj Jt seriu zahvalil in deial. da bo skuJ serju zahvalil in dejal, da bo sk®y \ kot kulturni minister pomagati p® % cerkvice. J J USTVARJANJE - Po * torice krške podružnice Službe dfjyi, j ga knjigovodstva, Almire BožoV&jfM rijo Krčani dvakrat več kot česar pa seveda ne bi smeli pospl°* s i \ prvem letošnjem polletju, denirt°'J ' podatkih SDK izguba v krške® z darstvu 7-krat višja od akurnu**^ j sevniškem gospodarstvu pa je izfi1 segla akumulacijo za 70 odstotku j/ Sevniški paberki SevnSk* ^ KOPALIŠČE ___________ _ Kopitarna ni najbolj zadovolji® torjevi družini, zato se bo od te "V najveijetneje poslovila. Ali bi takf jJ tev morebiti kaj pripomogla, d* ®*>' Kopitarni več presežkov ene^V splošno in za tako banalen Pr’nS*1' ogrevanje vode sevniškega kopanj/ I enkrat je še najcenejši, a ne tabuji sljiv vir za te zadeve sonce. Mor®*, ^ kolektoiji na kopališču zagotov® «(r tople sanitarne vode. Ob pp®JjVj denarja za tako naložbo imajo, pomislekov tudi zaradi bojazni* kolektoiji postali predmet iziMjZp/t larije. Zdaj so to tuši, kjer kar Vjr kdo bo stočil več vroče vode VW pri kabinah in se režijo, kdo bo PV srečo, da bi zaprl vodo, ki lije a . da bi se pri tem poparil. DIM — Iz Stillesa seje zadnjlC_/ -------- esneW zanemarljiv običajen pojav, s* vamah malokdo beli glavo, k® kC|<^ S* .i f. jej® ^ barvi teh dimov nekaj simb®1^' • ir rf % malo bolj osveščeni sprašujeJUvk<," \ barvi teh dimov nekaj simb®1^ % membne za usodo teh onesnaž* i* D0LENJSD UST t. 35 (2193) 29. avgus^ A |A'< P. na rVtV mj“: ifi' id* ikf'; p oo* a & i 4 elof1' iroj* 3i i m' S> # $ Ustine o pravicah Starega trga V' stare pergamentne listine je Belokranjskemu muzeju v varstvo izročil Fugina, izseljenec iz Starega trga ob Kolpi — Zanimiva usoda listin v jJJI^klKA — Pred štirimi tedni, J**k. 1. avgusta, je Jože Fugi-E, ®*J°kranjski izseljenec iz Staremu* •’ ‘zro^‘* Belokranjskemu ur^u ,v varstvo tri stare listine, s dilienm'.so fevdalni gospodje potr-. Pravice Staremu trgu ob Kolpi sospošfini Poljane. je. ajstarejša listina je iz leta 1568 in le P^gamentu. Listino, ki ima zelo Velano glavo, je izdal nadvoj-ke. .are'- Zal je listina brez pečata, l5^Je ‘Zgubil. Druga listina je iz leta vod 'J!Je na nJeJ podpisan nadvoj-ohra Ferdinand. Tretja in najbolj Au.njena '‘st>na je iz pisarne grofov i^Ifgov. Nosi letnico 1781 in visi PC^at Pečat je v leseni škatlici, ki stin^ n!?683 traku’ Pr‘trJene8a na >>-ko t 'Jarand° seje vse natančno ta-ij 50 takrat pečatili pomembnej- k n! VSe^'n‘ zanimivih listin ta čas in na^°^P°vedat‘ nič podrobnejšega bod j.vnejšega, bo pa vse jasno, ko Arhiv 1St'ne Pre*3ra*‘ strokovnjaki o * Slovenije. Kot zanimivost stine "x0 fe*”31 'e to, da se vse tri li-z^njajo enako, tako, kot so se sov w. vse uradne listine tistih ča-daijj Po milosti božji...«, in tako dolih’ ^ |fe.mer sledijo kar nekaj vrst j^.oaslovi oblastnikov, ki so listine Vo*3*** uvvajo očitno zelo zanimi-“s°do. Kaže, da so prebivalci Starega trga še v prejšnjem stoletju dokazovali takratni gosposki svoje pravice s temi listinami. Še leta 1893 jih je potijeval in kolkoval Kranjski deželni zbor. Po tistem pa je po pripovedovanju Jožeta Fugi-ne in dr. Jurija Koceta usoda teh listin takšna: Omenjene listine in ves ostali arhiv Starega trga so se hranili v eni od sta-rotrških hiš, nazadnje pri Rozmanovih na hišni št. 35. K temu Rozmanu so se hodili starotržani strič in brit. Med strankami, ki jim je vaški brivec strgal brado, je bil tudi Jurij Fugina. To je bilo zelo razgledan mož in je hitro opazil, da Rozman na fino ostri britev z drgnjenjem ob dokaj čuden predmet. Kaj hitro je Fugina ugotovil, da tisti predmet ni nič drugega kot listina, pisana na pergament. Ko je Rozmana vprašal, ali ima še kaj takšnih »papirjev«, mu je ta povedal, da mora biti na podstrešju še veliko tega, da pa mu je oče naročil, naj tiste listine skrbno varuje. Šla sta na podstrešje pogledat, kaj je, pa sta lahko le ugotovila, da so svoje že opravile miši. Kolikor toliko celi sta bili le še dve listini: tista iz leta 1567 in ona iz leta 1599. Fugina je seveda vedel, da ima v rokah pomembni listini za zgodovino Starega trga in ju je tudi dal na vpogled Narodnemu muzeju v Ljubljani. Prav čudno je, da se Narodni muzej za listini ni tako ogrel, da bi ju od Fu- gine odkupil. Okoli leta 1932 je Fugina listini izročil svojemu sorodniku, politiku dr. Juriju Kocetu, poznejšemu narodnemu poslancu v jugoslovanskem parlamentu. Dr. Koce je listini varoval vse do marca 1947, ko mu je grozila aretacija. Pravočasno se je umaknil v Avstrijo, ob odhodu listini izročil v varstvo nečaku Jurija Fugine, zdajšnjemu darovalcu omenjenih listih Belokranjskemu muzeju, Jožetu Fugini. Jože Fugina je listine leta 1953 pokazal v Državnem arhivu LR Slovenije, kjer sojih menda prefotografirali in mu jih potem vrnili. Ko je potem odšel v Ameriko, je dragocene listine vzel s seboj. Dejal je, daje bil večkrat v skušnjavi, da bi listine drago prodal in se rešil denarne stiske, pa tega ni mogel storiti. Ni pa se tudi mogel odločiti, da bi jih prepustil kateri od domačih ustanov. Šele letos je, po pogovoru z Jurijem Kocetom in prof. Kobetom, sklenil dati listine v varstvo Belokranjskemu muzeju. Lepo in prav bi bilo, ko bi tako kot Jože Fugina ravnali tudi morebitni drugi lastniki podobnih starih listin ter drugih predmetov kulturne in zgodovinske vrednosti. Prav gotovo je Belokranjski muzej pravi naslov in prostor za hrambo takšnih dragotin. ZVONKO RUS Pred novo kulturno sezono Se bo normalno kulturno življenje nadaljevalo že septembra, v začetku nove kulturne sezone? DOLENJSKA, POSAVJE — Sicer kratkotrajna junijsko-julijska vojna v Sloveniji je za skoraj dva meseca povsem prekinila kulturno življenje. Številne prireditve, načrtovane za poletni čas, so šle po vodi, odpadle so likovne razstave, koncerti, recitali in drugo. Takšnega kulturnega mrtvila v dolenjskih, belokranjskih in posavskih občinah še ni bilo. Nekaj prireditev, ki so poleti odpadle, bodo izvedli v bližnji prihodnosti. Z njimi se bo nekako začela nova kulturna sezona in pričakujejo, da bodo že prvi septembrski dnevi kulturno živahnejši. Upajo, da bodo meseci nove sezone za kulturo srečnejši, predvsem pa mirnejši, kot je to bilo zadnji čas. Računajo tudi, da bo na voljo vsaj najnujnejši denar, čeprav v kulturi ni vse odvisno od denarja. To vedno znova dokazujejo ljubiteljski kulturni delavci, ustvaijalci in poustvarjalci, ki se kulturi ne zapisu- • jejo za plačilo. Z umikom jugoslovanske armade se ponekod nakazujejo obeti, da bi prišli do novih prostorov za kulturno dejavnost. Možnosti, da pridejo do lastnih prostorov za dejavnost predvsem kulturne skupine v večjih krajih, so v dosedanjih domovih JLA. Če bi npr. novomeški dom JLA namenili kulturi, bi s tem za daljši čas rešili prostorski problem za celo vrsto najrazličnejših kulturnih dejavnosti in skupin. Podobno bi * lahko bilo v Brežicah, Ribnici, Črnomlju in še kje, kjer so vseskozi tarnali, da za kulturno dejavnost in kulturno življenje nimajo prostorov. Le pametno se je o tem treba dogovoriti. I. Z. kultura in izobra- ževanje PREMALO IN PREVEČ UČITELJEV »So šole, kjer bo manjkalo pedagoških delavcev, ki so neposredno vključeni v učno-vzgojni proces. So tudi šole, kjer jih bo nekaj najbrž res preveč. Gre za izenačevanje standarda — na nekaterih šolah je bila učiteljeva obremenitev nizka, na nekaterih previsoka. Globalna ocena je, da ni preveč učiteljev, teh, ki so neposredno v izvedbi pouka.« (Dr. Peter Vencelj v intervjuju za Delo) Kar je preprečila vojna, to bo zdaj re okrogla miza o Baragi, bodo o življenju in delu na kateri tega po- 'Pkofc, Trebanjd so načrtovali letošnjo prireditev Iz trebanjske- ***|je dni junija, pa jim je izvedbo preprečila agresija jugoslo-jU **fe “* Slovenijo. Prireditve niso odpovedali, marveč so jo le ^b^,l*'nu ^*s' so, da so se razmere medtem tolikanj rfl!?0 stekla c'k’da bi junija napovedana dogajanja zdaj že lahko nemo-bi dosegli dvoje: obiskovalcem bi dali obljubljeno in trud jŽŽSi*, je*1«?’ kot J'e bilo predvideno kov odprli razstavo o Frideriku Ba- Prireditv*15113 otvor‘tev ragi, uro kasneje pa bo v domu kultu •nSKpriflji ^Opo^Pferobra ob 18. uri, ko se Uti zvokHJsk'b ulicah začeli raz-tra jn l" d°mačega pihalnega or-Ornost * ob teJ Slasbi pritegovala *sSim. vaJami mažoret-.?. slekel a,lz.^rosuPljega. Obenem NiČneV“dl Program gostinsko- ortLle'n vtnHdbe’ v okviru katere ■ avo J’ P^rbljeno pa bo tudi ’ ^les’ vožnjo z zapravljiv- rUj!no raste gabrina in naj- Gg/ trtie ime naselje, ki leži on-Pa se JnJ V™Preide v ravnino, od tu taliva to j , ^unijsko sonce izdatno riaton ° enj-sko pokrajino s slepe-tQise(Jvjomen° svetlobo in vročino. S debet a sparina, na čelu se nabira-da 1 Zn°jne kaPlJe in P°hi)° na Cvr(i v , p?^ed še bolj megli Tišina 'dt hrbe, i u’ °mamno je, da bi legel Gro ^ zadremal. Nenadoma pa... Pbzife *!. reaktivnih letal, eks-■*° na c0*.kL.BijeioP° tovornjakih ki Seiein vk^‘H vojaške oklepni-hlrni lr , fnrt Ranjenci z razpara-° meni in najbrž bi me bilo tudi zlomilo ali vsaj za dalj časa duhovno ohromilo, ko bi ne imel tega svojega slikarstva Tako poskušam iz sebe spraviti na slike, kar me je gnetlo in opečatilo, izpovedati z njimi, z barvami in oblikami, kar največ tega kar sem doživel, vsak srhljiv trenutek, ki živi v meni kot ujedkan privid spačen v podobo groze. Vsega najbrž nikoli ne bom spravil iz sebe, tudi zato, ker vsega tudi ne bom zmogel ali ne znal povedati v likovnem jeziku Čutim pa da me je ta vojna za dolgo likovno zavezala in se bom v mislih še dolgo vračal vanjo. Pač zato, ker je to moje do zdaj najgloblje doživetje in sem ga kot takega čeprav bo ostalo vame vžigosano kot nekaj izjemno tragičnega lahko celo vesel Razumljivo, da vesel le kot likovni ustvarjalec. Kadarkoli se bom Janko Orač: »Dnevi vojne so za dolgo zaznamovali vsebino mojega slikarstva«. kasneje še vrnil k tem dogodkom, da bi iz njih izvlekel še kaj nedorečenega nejasnega in neizpovedanega bom vedel, da segam po resnično pristnem svojem, ne pa po privzetem doživetju « Z Jankom sva v njegovem ateljeju ki si ga je uredil v enem od kletnih prostorov domače hiše v Šmihelu kjer njegova družina živi skupaj z ženinimi starši Hiša je vsa polna njegovih slik, atelje pa prostor, kamor smejo vstopiti le posebni povabljenci, tisti ki jim Janko izrecno zaupa Kajti to je resnično samo njegov svei v njem se odpre z vsemi radostmi in tegobami tega svojega sveta barv in oblik ter nenehnih vprašanj in dilem, ali tisto, kar dela je ali ni Na stenah so dokončane in nedokončane slike, na mizi debele tube barv, blizu kota slikarsko stojalo in ob njem nekaj okvirjev. Janko odpre prvi predal regatne mize, kjer hrani akvarele, oljne krede, pastele, akrile, potegne mapo in razvrsti liste iz nje enega poleg drugega po tleh. Od Janko Orač:» Tole je le nekaj mojih likovnih izpovedi o vojni, ki sem jo kot teritorialec doživel na Medvedjeku«. osem do deset jih je in na vsakem je upodobljen »spomin« na Medvedjek Prevladujejo temne, zamolkle barve. Od temno rjave, temno vijoličaste, modre, zelene in rdeče, ki pomeni kri. Obrazi ljudi so pobarvani zeleno, kar še bolj poudarja grozo in grozljivost tistih strašnih trenutkov. Potem Janko odpre še en predal, v njem so večje slike, in razgrinja poslikane papirje po tleh. In tako naprej. Vsakokrat nov cikel »vojnih« slik. Barvne skale so pestrejše, zamolklost zlagoma izginja, slike so prijetnejše za oko, a še vedno nabite s težko vsebino. »Iščem izhod iz vsega tega, zato te svetlejše barve. Stvari poskušam dojemati z razumom, čedalje manj samo s čustvi, vedno bolj me vznemirjajo likovni problemi, na katere sproti naletavam in jih poskušam rešiti Veliko tega mi je že nastalo, koliko, niti sam ne vem, ob tem pa čutim, J j vojna motivika še dolgo dolgo ne bo izčrpana« Slikanje je Janku Oraču omogoči- lo, da se je psihično pobral »Precej mojih kolegov«, pravi »bo še dolgo potrtih in strtih, nekateri so živčno zboleli in so morali na bolniško. Tudi jaz nisem mogel po odpustu iz TO v službo, ker sem bil preveč v depresiji in pod vtisom dogodkov. Toda jaz sem medtem vsaj slikal in to neprestano, včasih sredi noči ko so drugi trdno spali Oni pa vsaj nekateri med njimi nimajo, kolikor vem, ničesar, s čimer bi si lahko vsaj lajšali hude notranje stiske. Ničesar, da bi tisto, kar se je v njih nagnetlo, pretvorili v ustvarjalni naboj.« Jankova velika želja je, da bi nekaj tega kar je naslikal pod silnim vtisom medvedjeških dogodkov, dal na ogled v javnost »Gradivo že imam nekako odbrano in sem napol tudi že dogovorjen z Dolenjskim muzejem, da bi razstavljal v njegovi mali dvorani Če se bo to res ostvarilo, mi bo veliko pomenilo tudi kot spodbuda za naprej« l. ZORAN avgusta 1991 DOLENJSKI UST i, TELEVIZIJSKI SPORED i m PETEK, 30. VIII. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.45 in 14.25 — 1.40 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 1000 IDEI ZA NARAVOSLOVCE ELIZABETIN DVOR, slovaška nadalj., 6/6 10.35 VIDEO STRANI 14.40 VIDEOSTRANI 14.45 EP VIDEO STRANI 14.50 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 MOZAIK, ponovitev EVROPSKI TURISTIČNI KAŽIPOT 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK NEVARNI ZALIV, kanadska na-niz., 11/20 19.15 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 19.55 ZRCALO TEDNA 20.15 FESTIVALI SVETA, avstral. dok. serija, 7/12 20.45 PARALAKSA, nizozemska dok. serija, 8/13 21.10 VRTINEC, angl. nadalj. 3/6 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.20 SOVA: PRI HUXTABLOVIH, 5. epizoda amer. naniz. UBIJALSKO POLETJE, framc. amer. film DRAŽLJIVO, franc, erotični program 1.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 9.25 SP v atletiki — 18.00 Satelitski programi — 19.00 Domači ansambli: ansambel Prerod (ponovitev) —i 19.30 Dnevnik ZDF — 20.00 Koncert komornega orkestra iz Minska (2. del) — 20.50 SP v atletiki (posnetek iz Tokia) — 22.50 Satelitski programi — 23.30 Yutel HTV 1 8.40 TV koledar — 8.50 Informativni program — 12.15 Izobražebvalni program -12.35 Dom brez doma — 13.05 Poletni program — 14.20 TV koledar — 14.30 Informativni program — 15.00 Hišni ljubljenci (angl. naniz.)— 15.25 Od maja do decembra (angl. naniz.) — 15.50 Risanka — 16.15 Hemingway (nemško-amer. nadalj.) - 17.15 Informativni program — 17.50 Dokumentarni program — 18.45 Ah, te majhne razlike (angl. humor, naniz.) — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Posebna oddaja — 21.05 Prva ljubezen (amer. film) — 22.40 Dnevnik 2 — 23.10 Enigma Mimara (dok. oddaja) — 0.10 TV izbor SOBOTA, 31. VIII. 9.45 Vesela sobota — 10.45 Informativni program — 11.45 Vrtoglavica (oddaja o filmu) — 12.45 Hobotnica (italij. nadalj.) — 14.30 Informativni program — 15.00 Ciklus filmov Nikole Babiča — 15.20 Sedmi čut — 15.30 Brezrepi Peter v Ameriki (švedski risani film) — 17.10 Informativni program — 17.40 Na dlani molja (folklorna oddaja, 3/4) — 18.10 TV razstava — 18.20 Mesečev zaliv (angl. nadalj., 6/6) — 18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Posebna oddaja — 21.05 Igrani film — 22.35 Dnevnik 2 — 23.05 Športna poročila - 23.15 Fluid (magazin pop kulture) 23.45 TV izbor NEDELJA, 1. IX. SLOVENIJA 1 8.55 — 12.20 in 14.15 — 0.05 TELETEKST 9.10 VIDEOSTRANI 9.20 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV NEVARNI ZALIV, kanadska nadalj., 11/20 10.40 V ZNAMENJU ZVEZD: VODNAR, nemška dok. serija, 8/12 11.10 VIDEOMF.H V AMERIKI 11.40 OBZORJE DUHA 12.00 SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK 14.30 VIDEO STRANI 14.40 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 SPENCERJEVA GORA, amer. drama 18.50 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 20.00 MALI OGLASI, TV naniz. 20.50 EPP 20.55 ZDRAVO 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA: POLNA HIŠA, amer. naniz., 11/22 IZGUBLJENI RAJ, avstral. nadalj. 1/5 23.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 7.55 SP v atletiki (prenos iz Tokia) — 18.00 Satelitski programi — 19.00 Triatlon jeklenih — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Svet narave: Indija Salima Alija (angl. poljudnoznan. serija, 5/6) — 20.45 Ciklus filmov Jirija Menzla: Skrajšani (češkoslovaški film) — 22.20 Kasaške dirke (posnetek) — 22.40 SP v atletiki (posnetek) — 0.40 Yutel HTV 1 10.45 Poročila — 10.50 TV koledar —11.00 Nedeljsko dopoldne — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Izobraževalna oddaja — 14.25 Nedeljsko popoldne — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.00 Dokumentarna oddaja — 22.00 Dnevnik 2 — 22.20 Glasbena oddaja — 23.20 Športni pregled — 23.50 Poročila SLOVENIJA 1 8.35 — 12.10 in 15.50 — 2.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.10 KLUB KLOBUK 9.35 ALF 10.00 NAJDALJŠI DAN, belgijski kratki film 10.30 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.30 NAŠI PEVSKI ZBORI 12.00 VIDEOSTRANI 16.05 VIDEO STRANI 16.15 PES IN NELLY, bolgarski mlad. film 17.20 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK I 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.35 POSTEUA.ponovitev angl. dok. oddaje 19.05 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.50 VREME 19.55 UTRIP 20.15 ŽREBANJE 3X3 20.30 VINO, POLKE, VALČKI 22.00 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.20 SOVA: NA ZDRAVJE!, amer. naniz., 27/30 VOJNA IN SPOMIN, amer. nadalj., 8/12 ON, DELFIN, brazilski film 2.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 8.55 SP v atletiki (prenos) 18.00 Satelitski programi 19.05 Murphy Brown (amer. naniz., 6/22) — 19.30 Dnevnik BG 20.15 SP v atletiki (posnetek) — 22.15 Satelitski programi — 22.55 SP v atletiki: maraton - 1.15 Yutel HTV 1 8.20 TV koledar 8.30 Informativni program — 8.45 TV izbor (ponovitev) — PONEDELJEK, 2. IX, SLOVENIJA 1 8.35 — 11.10 in 14.45 — 0.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 11.00 VIDEOSTRANI 15.00 VIDEOSTRANI 15.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19 55 VREME 2'tihdl^‘ne’ ^ti/ti sv. Nikolaj hrani več tivnoff^Socenosti, ostaja pa tudi dokaj * Stijje strokovnjakom, ki so se te ~ -n* ni, in restavrator Marko Butina, s boso * belokranjskih dediščinskih bi-*■' *n,no novo narejenega dela oboč-katerega poslikava pa je še "O podružnične cerkvice nekoliko podrobneje lotili, že zastavil toliko vznemirljivih vprašanj, kot jih zastavlja le malokatera podobna cerkev na Slovenskem. Malo više, v Naklem, se skriva drug umetnostnozgodovinski biser, cerkev sv. Jakoba, ki bo prav tako čez nekaj let vredna obiska in ogleda; njen gotski prezbiterij bo namreč čez čas zasijal v mistični svetlobi gotskih barvnih oken in oko se bo lahko napaslo na obnovljenih srednjeveških freskah s prizori iz Kristusovega trpljenja, z nadvse milimi obrazi svetnic in s pisanim okrasjem. Čez nekaj let bosta obe cerkvi obnovljeni, njune dragocenosti pa primemo prezentirane. Nekajletno ukvarjanje strokovnjakov z obema cerkvama rojeva plodove, za nepotrpežljive sicer prepočasi, nedvomno dragocene za slovensko kulturno dediščino. Letošnje poletje se je vse od konca julija in do sredine avgusta pri cerkvah mudila doslej največja skupina strokovnjakov, ki je pod vodstvom akademskega slikarja in restavratorja Marka Butine iz ljubljanskega Centra za restavriranje nadaljevala z zahtevnimi restavratorskimi deli EDINI PRIMER NA SLOVENSKEM Podružnična cerk vica sv. Nikolaja na Stražnjem Vrhu je opozorila nase zaradi lesenega baročnega kasetiranega stropa in njemu gre pravzaprav zahvala, da se je stroka začela ukvarjati z na videz neugledno zgradbo. Pri ogledih pa so se pokazale še druge starejše in vredne stvari, ki so bile za znano podobo belokranjske umetnostnozgodovinske dediščine presenetljive, če ne kar šokantne. Predvsem so arhitekturni elementi kazali, da je cerkev precej stara, kar so potem potrdila tudi arheološka izkopavanja v cerkveni ladji ladji, kjer so arheologi poleg presenetljivih številnih grobov odkrili tudi ostanke romanske apside, torej nečesa, česar po dotedanjem vedenju Bela krajina naj ne bi poznala. Se več, gre za podk vasto apsido, kar pomeni, da je cerkev zares zelo skem. Na zunanjščino cerkva so namreč nekdaj slikali le Krištofa ali kak drug sveti motiv, posvetnega pa ne. Ta cerk v ima tako Krištofa kot podobo donatorja. Pod podobo je napis, ki ga, žal, ni mogoče natančno prebrati, lahko pa bi bilo napisano ime Jakob. Da ne gre za svetnika, dokazuje to, da podoba nima nobenih svetniških znamenj in je oblečena v nošo.« NAJSTAREJŠI SLOVENSKI KRIŠTOF Podoba cerkvenega dobrotnika je torej redka in nenavadna, motili pa bi se, če bi mislili, da je s Krištofom na drugi strani ladje vse običajno. Kot motiv res ni izjemen — na več slovenskih cerkvah ga je najti, saj je bil sv. Krištof priprošnjik za mimo zadnjo uro in so imeli vaščani navado zjutraj ob prebujenju obrniti se k cerkvi in poprositi svetnika za mimo smrt — presenetljiva pa utegne biti njegova starost Raziskave so pokazale, da je podoba sv. Krištofa naslikana na najstarejšo plast beleža, torej je starejši od ostale poslikave, ki je na mlajših plasteh. Po ocenah umetnostne zgodovinarke Marinke Dražumerič so realne možnosti, da gre za zelo staro upodobitev, morda celo za najstarejšo na Slovenskem sploh. Ko bo cerkvica na Stražnjem Vrhu obnovljena, bo res nekaj posebnega s svojo veselo in pisano zunanjščino. Hkrati bo vznemirljivo skrivnostna zaradi vprašanj, ki jih je zastavila in jih še zastavlja, nanje pa pravih odgovorov še ni NAKELSKE SREDNJEVEŠKE FRESKE Pri nakelskem sv. Jakobu je bilo še bolj živahno kot na Stražnjem Vrhu. V prezbiteriju so štirje študentje odkrivali močno zasigani spod- iz plinobetona ter jih letos vgradili na strop. Zdaj so pripra vij e na za barvanje, ki pa se ga še ne bomo lotili, ker imamo problem z ugotavljanjem vzorca, s katerim so bila rebra poslikana Po ostankih izvirnih reber je razvidno, da so bile barve zelo pisane, spominjajo na Janeza Ljubljanskega kije precej delal po Suhi krajini, točnega vzorca pa še ne poznamo. Težje probleme bomo imeli naslednje leto, ko se bomo lotili najbolj uničenih delov slavoločne stene, na kateri smo odkrili kar tri plasti različnih poslikav.« MOJSTER NI ZNAN Poslikave v prezbiteriju nakelske cerkve časovno sodijo v sredino IS. stoletja Stilno izhodišče je zaenkrat še nejasno in neznan je tudi mojster, kijih je naslikaL Po vsej verjetnosti pa sta na poslikavi delala dva slikarja Na stenah so prizori Križanja Vstajenja in Molitve na Oljski gori, na oboku so upodobljeni angeli z orodji Kristusovega trpljenja v rokah, v ostenju gotskih oken pa so celopostavne upodobitve svetnikov in svetnic. Posebej sta zanimivi klečeči firugi donatorjev, najverjetneje plačnikov poslikave. Po svetnikih, ki stojita za njima strokovnjaki sklepajo, da sta se donatorja imenovala Filip in Tomaž. Redko in nenavadno pa je, da sta upodobljena na tako izpostavljenem mesta saj so bili običajno naslikani kje v manj opaznem dela Na freskah so odkrili več podpisov iz 17. stoletja Med nemškimi, latinskimi in slovenskimi je tudi lep glagoljaški napis. V glavnem gre za imena romarjev, ki so prihajali v cerkev, v glagolici pa se je npjbrž podpisal kak potujoči duhovnik, kakršnih je bilo v 17. stoletju precej. Ko bodo iz prezbiterija nakelske cerkve za stalno umaknili gradbeni oder in bodo stare podobe obnovljene, v znova odprtih gotskih okencih pa bodo v lavljena okna z barvnimi stekelci, bo notranjost cerkve zaživela s svojim starim čarom, ki je pred stoletji prevzemal farane z občutkom, da zro vpredverje nebes, nam pa danes pomeni kulturno dragocenost, brez katere bi bila Bela krajina in vsa Slovenija nekoliko revnejša. M. MARKEL1 Zgledna sv. Neža z Lopate L Robert Peskar, štipendist novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, se je med študijem posebej posvetil poslikavam zunanjščine cerkva. Poškodovane srednjeveške freske v prezbiteriju nakelske cerkve obnavljajo akademski slikarji Pri delu uporabljajo barve, ki jih mešajo na star način, le veziva pigmentov so sodobna. nji del, pet akademskih slikarjev pa je delalo na rekonstrukciji figuralnega dela dragocenih srednjeveških fresk, ki jih je zob časa v nekaj stoletjih hudo zdelal Marko Butina, akademski slikar restavrator in vodja ekipe, je po vedal da na Naklem delajo že peto leto. »Letos odkrivamo zasigani spodnji del prezbiterija, kitamo manjkajoča in poškodovana mesta, kar je zahtevno in težavno delo. V tem delu poslikave gre za draperijo, kijo bomo lahko obnovili po analogiji čeprav je poslikava hudo uničena Figuralni prizori na stenah nad njo. na stropu in v ostenju gotskih okenc k sreči niso zasigani in jih ne bo težko ustrezno rekonstruirati« Strop s freskami je bil pred strokovnim posegom precej uničen. Freske so bile sicer kar varno skrite pod novejšim boležem, vendar pa je na mnogih mestih omet nevarno odstopal od osnove, zato so morali strokovnjaki pri odkrivanju poslikave hkrati stropni omet kitati in ga OP A TA — Prejšnji petek je sicer bil delavnik, vendar se je marsikateri prebivalec vasi Lopata v Suhi krajini oblekel praznično in popoldne prihitel v vaško cerkev sv. Neže. Tam resda ni bilo maše, pa zato ni bilo skoraj nič manj slovesno. V malem, a znamenitem božjem hramu je bilo zbranih več strokovnjakov, duhovnikov in drugih gostov, z novomeškim županom Marjanom Dvornikom na čelu. Prisostvovali so predstavitvi restavratorskih in obnovitvenih del ki so jih do sedaj, začenši v letu 1988, opravili na tej srednjeveški cerkvici Cerkvica svete Neže je pomemben kulturnozgodovinski spomenik in čeprav smo objekt in dela na njem že podrobno opisali v Prilogi novembra lani, ne bo napak, če tukaj ponovimo nekaj značilnosti Zgrajena je bila v romanskem slogu, poznejše prezidave pa so ji dodale še značilnosti gotike in baroka. Arheološko sondiranje je pod cerkvenim podom pokazalo temelje polkrožne romanske apside, pod odpadajočim ometom ha notranji severni in južni steni ter na južni zunanji steni pa so se pokazali ostanki srednjeveških fresk. Značilnost te cerkveje tudi lesen poslikan kasetni strop. Kulturnozgodovinske znamenitosti v cerkveni notranjščini injpa zunanji strani so bile zelo v slabem stanju, zato so restavratolški postopki zapleteni delo pa dolgotrajno. Marsikaj bo moč rešiti ne pa vsega, kajti zob časa je dele poslikav neusmiljeno oglodal Stara slamnata streha je očitno puščala po sredini in v enem voglu. Tam je sedaj poškodovan leseni strop, dosti boljša pa ni bila niti poznejša pločevinasta streha, med vojno preluknjana od krogel Zvonik je med vojno zgorel Cerkev so vaščani že prej prekrili lani pa je tudi zvonik dobil novo bakreno kupolo, narejeno po spominu, kajti vsi slikovni dokumenti so med vojno zgoreli Zbranim so spregovorili župnik Ciril Muren, direktor restavracijskega centra Josip Korošec ter strokovnjaki France Vardijan, Ivan Bogovčič in Marinka Dražumerič. Obrazložili so dosedanje delo in po vedali, kakšni naj bi bili nadaljnji postopki Zelo važno je namreč, da ljudje razumejo delo strokovnjakov in njihove metode, da bi laže doumeli, zakaj obnova traja toliko časa. Če hočemo ohraniti znamenitosti ki so za Lopato, Suho krajino in širše vsekakor velikega pomena, je treba pač delati strokovno in sistematično, to pa terja svoj čas. Obnova cerkve sv. Neže na Lopati naj bi bila zgled za poznejše podobne stroko vne pristope v Sloveniji Lahko rečemo, in tako mnenje izražajo strokovnjaki in prebivalci kraja, da je dosedanje sodelovanje pri obnovi cerkve zgledno in da je bilo na obeh straneh dovolj razumevanja. Vaščani so z delom in v denarju k obnovi veliko prispevali saj so samo lani zbrali okoli 22 tisoč DEM. T. JAKŠE I Z oltarne strani gledana cerk vena ladja s poslikano južno steno in tlakom, ki so ga krajani položili sami Žal je bil poseg neprimeren, zato strokovnjaki predlagajo drugačno talno oblogo. $ >r^°ga dolenjskega lista Marjanca Plut kot Marjana Terashima K o je Marjanca Plul iz Metlike pred 18 leti odšla v Osako na Japonsko in postala Marjana Terashimu je bilo to za tako majhen kraj, kot je Metlika, svojevrstna senzacija. Toda leta so minevala in mnogi se na Marjano spomnijo le še takrat, ko zopet obišče svojo rodno Slovenijo. Te, kot pravi, ne bo nikoli pozabila, tako kot ne bo nikoli pozabila (asov, ko je, ne da bi znala jezik in poznala tamkajšnje navade, prišla na Japonsko. »Na srečo sem znala dobro angleško in prijateljice so me prosile, naj bi njihove otroke učila angleščino. Če-pra v me poklic učiteljice ni nikoli zanimal, sem poskusila, videla, da gre in začela poučevati na veliko. Najprej sem si našla delo na jezikovnih \ šolah ter si s tem pridobila precej pedagoškega znanja in hkrati dobila no ve ideje,« se spominja začetkov Marjana. V večini jezikovnih šol namreč učijo v skupinah, toda Marjana je hitro spoznala, da takšen način nima pravega učinka, ker so otroci različno sposobni in različnih starosti, tako da se je v svoji zasebni šoli raje odločila učiti posameznike k skupini OB SINU DO ZNANJA JAPONŠČINE V začetku je skupaj s sinom Fujiem prihajala v Slovenijo vsako leto, zadnja leta pa vsako drugo leto. Tudi zaradi sinovih šolskih obveznosti pogostejši obiski niso mogoči Na Japonskem namreč pričnejo šolsko leto aprila, tako kot se tam prične tudi pošlo vno leto. Šolsko leto je razdeljeno v tri tretjine, prve in najdaljše počitnice so poleti od 20. julija do 1. septembra, druge od božiča do 7. januarja, tretje pa se pri-čno 25. marca in trajajo dva tedna. Med vsemi počitnicami imajo učenci tudi domače naloge, tako da niti za hip ne morejo pozabiti na svoje dolžnosti Poleti pa imajo še vsaj en teden obvezne poletne šole, ki je na vodno v drugem kraju. 16 letni sin Fujio obiskuje sedaj 2. letnik višje trcdnje šole. Po srednji šoli si veliko mladih prizadeva, da bi študirali na univerzi a so sprejemni izpiti izredno težki zlasti na tistih zahtevnejših, ki so tudi na boljšem imenu. Tistim, ki končajo najtežjo univerzo na Japonskem, sploh ni potrebno iskati službe, ampak pridejo ponje iz podjetij kar na dom. Sedaj se pri Marjani na Japonskem vedno bolj uporablja japonščina. Še pred desetletjem pa je bilo drugače. »Ko je bil sin star 5 let, je znal govoriti le slovensko. Potem pa sem začeta razmišljati kakšno šolo bo sploh lahko obis- koval ta fant, ko na Japonskem govori le slovensko. Vpisali smo ga v plavalni tečaj in tako se je precej hitro naučil novega jezika. In ko je šel v šolo, sem se ob njem učila japonskega jezika in pjsa ve. Vendar je piša va precej komplicirana. Če hoče človek prebrati časopis, mora poznati vsaj pet tisoč znakov. Sicer pa obstajajo slovarji y katerih je moč najti znake, zadnje čase pa sije moč pomagati z računalniki na katere lahko pišemo v latinici na ekranu pa se pojavijo japonski znaki Sicer pa je teh znakov toliko, da tudi izobraženci ne poznajo vseh. A Japonci o tem, da bi pisavo poenostavili ne razmišljajo, ker je v njih preveč zakoreninjena tradicija, na katero so tako ponosni da se ji ne bi kar mimogrede odpo vedali « niza prijazna in zgovorna Marjana Marjana pove, da Fujio obvlada pogovorno slovenščino, nemogoče pa je, da bi bil kos tudi književnemu jeziku. »Doslej sem obsojala sama sebe, češ da sem naredila premalo, da ne zna bolje materinega jezika sedaj pa spoznavam, da je nemogoče, da bi ga brezhibno obvladal, ker nima v okolici nikogar, s komer bi se lahko pogovarjal In tudi če bi si želel utrjevati znanje z branjem knjig bi bilo težko, ker ne bi razumel izrazov, ki se v pogovornem jeziku manj uporabljajo. Očitno pa mu je zadnje čase veliko do tega da bi znal bolje slovenščino, zato se je letos sam odločil da bo obiskoval poletno šolo slovenskega jezika y Ljubljani Tako se je je veselil in se pripravljal potem pa zaradi vojne ni bilo nič. Rada pa bi da bi obdr- žal stike s Slovenijo, čeprav se za življenje tukaj najbrž ne bo nikoli odločil Navajen je pač na japonski način in ritem življenja.« niza Marjana. SLOVENSKA VOJNA V SREDIŠČU JAPONSKE MEDIJSKE POZORNOSTI Čeprav se pogovor neprestano suče okrog Japonske, pa ne gre, da se Marjana ne bi spomnila zadnjih junijskih in prvih julijskih dni ki jih je zgrožena preživljala daleč od domovine, ki jo je teptala okupatorska vojska. »Japonci novice, ki so povezane y Ameriko, prikažejo na veliko, jim posvetijo veliko medijskega prostora O vojni v Kuvajtu so poročali nepretrgoma podnevi in ponoči Ko je bil potres v Ameriki smo imeli sveža poročila vsako uro, ko pa se je zemlja tresla v A rmenijl tega skoraj ni bilo na TV. Tudi nekateri dogodki iz Evrope, ki so lahko precej pomembni so novinarsko obdelani le bežno. To pa ni moč reči za vojno v Sloveniji Japonci so ji posvetili izjemno veliko časa in prostora v sredstvih obveščanja Tako lahko zatrdim, da smo bili seznanjeni z vsemi ko priznale Združene države Amerike, enako storila tudi Japonska« pripoveduje 39-letna Marjana »Ko sem gledala vsa ta poročila me je zelo mikalo, da bi prišla y Slovenijo. Ni lepo, da tako rečem, ampak po eni strani mi je bilo prav hudo, ko ob mojem prihodu v Slovenijo ni bilo skoraj nikjer več nikakršnih sledov vojne, nobenih dokazov. Le pri Vrhniki sem videla požgane a vtobuse, pa na Brniku so še vidni sledovi razdejanja Vedno imam pri sebi fotografski aparat, da čim več posnamem in da bom potem pokazala fotografije iz moje domovine ljudem, kijih učim Teh učencev pa je veliko, kar nekaj sto. Mislim sl vsaj nekaj lahko naredim za Slovenijo, vsaj to, da jim pokažem, kako je bilo tukaj med vojno.« DRŽA VUANSTVO NI ROKAVICA Eno najpogostejših vprašanj, ki so jih postavljali znanci ob njenem obisku v Sloveniji je bilo, kako si je sploh upala priti v Slovenijo. »Sem večni optimist in mislim, da se tam, kjer sem jaz, ne more zgoditi nič hudega Strah me sko televizijo, s pomočjo katere dobim neposredna poročila iz Velike Britanije, Nemčije. Francije, Sovjetske zveze, Amerike ter seveda z Japonske. Enkrat pa smo si lahko ogledali celo direkten prenos poročil TV Slovenija Dogodke sem spremljala tudi v japonskih in angleških časopisih in lahko rečem, da smo bili na Japonskem zelo dobro obveščeni o dogodkih v Sloveniji morda celo bolje kot Slovenci sami Zelo pomembno pa je, da so bili dogodki osvetljeni z različnih zornih kotov. Sicer pa so Japonci najraje čim bolj nevtralni torej ne tu ne tam. Res, da so bili proti srbski ekspanzionistični politiki in proti Jugoslovanski armadi vendar pa se niso strinjali s tem, da bi se Slovenija in Hrvaška osamosvojili Priznanje Slovenije bi bila zamera Sovjetski zvezi Čutila pa sem, da so za Slovenijo, čeprav ni bilo uradnega priznanja. Občutitije bilo, da bi če bi Slovenijo in Hrvaš- podrobnostml poleg tega pa imam tudi satelit- je bilo le, da bi zaprli meje, ko bi bila že v Slo- ------•---------veniji in ne bi mogla nazaj na Japonsko. Toda vidim, da je vse tako. kot je bilo takrat ko sem bila nazadnje v domovini Ne občutim nikakršne razlike. Za nekaj pa je bila ta vojna v Sloveniji vseeno dobra, če sploh lahko govorimo o dobrih plateh vojne. Pred vojno Japonci niso vedeli za Slovenijo. Moji učenci štejejo od 4 do 60 let Pri mlajših uporabljam knjige, za starejše pa sestavljam lekcije sama. Prilagajam jih pomembnim dogodkom v svetu. Ko je bilo vroče v Zalivu, sem pisala lekcije o Kuvajtu, sledile pa so lekcije o Sloveniji Ljudje, ki jih poučujem so, verjetno precej po moji zaslugi pred slovensko vojno vedeli za Jugoslavijo, ostali pa bolj malo. Tudi učitelji na šolah, ki jih poznam, v glavnem niso vedeli kje je Jugoslavija ali da sploh obstaja. Ko pa so se začeli na televiziji vrstiti dogodki iz Slovenije, me je iz previdnosti vsak najprej vprašal od kod sem, iz katerega konca Jugoslavije. Četudi sem vedno govorila, da sem Slo venka, si tega pač ni nihče zapomnil tudi zato ne, ker veliko Japoncev sploh nepravi Jugoslavija, ampak zgolj Jugo. Tudi v časopisih jo tako imenujejo. Tako pravzaprav sploh niso vedeli za ime Jugoslavija, za Slovenijo pa se jim še sanjalo ni Vojna v Sloveniji pa jih je naučila vsaj malo zemljepisa, kar je za Slovence lahko le dobrodošlo.« « Kot že rečeno, v bližini Marjaninega doma ni Slovencev, z ostalimi Jugoslovani pa ne išče stikov, ker je preveč razočarana nad njimi »Zatopa bi toliko raje kaj naredila za Slovenijo, a sama ne vem, kaj. V letih, odkar živim na Japonskem, sem spoznala, da gre tja iz Jugoslavije veliko denarja, a se nekoristno porabi nekje izgubi skratka, učinkov ni videti Na primer: stavba jugoslovanske ambasade na Japonskem je v primerjavi z ostalimi ambasadami palača, kaj delajo v njej, pa ne vem. Učinkov ne zaznamo. Potem je Jato va agencija, ki ne naredi prav nič, razen to, da svojo rojakinjo prinese okrog. To sem namreč občutila na lastni koži Potem imamo zastopstvo Jugoslavije, n? ^ rem je prosil za delo znanec, sicer Hrv^t rekel da bi bil zadovoljen s skromno pr:J bi le lahko nekaj naredil za svojo državo P f nikakršne skrbi z njegovim stanovanje*• * imelo podjetje, ker ima svojo hišo. J sprejeli Kompas tudi ne naredi nič, Pj^% pa so me, o to pa to. Vse te prevare Mr* kumentirane in nekoč bom vse to tudtP°~j la. Leta in leta le gledam, kaj počnejo vanski predstavniki na Japonskem obnašajo v tujini Vedno sem si mislilo-^ tak Kompas ali Jat, kakršen je na JaP°^MA bi lahko tudi jaz opravila delo poleg fyv) rednega dela. Za eno predstavništvo Ml j na to, koliko naredijo, zadostoval en pa, da jih je cel kup,« 'potoži nad lagod nosom, saj se je od Japoncev pošteno m ^ delovnih navad. Pravi, dana Japonske*? jf lo majhnim otrokom privzgojijo nat>0zlf morajo biti ves dan zaposleni da korist)} rabijo vsako minuto in da ne mečejo tako vstran. Zato ne čudi da je med JdPjp l več primerov smrti zaradi obremenjen prezaposlenosti -Ji Marjana je vsa leta, odkar je ostala zvesta Jugoslaviji in jugoslovam j državljanstvu. »Očetova teta je živelo skizvezi več kot 20 let, aje vedno obddd^g državljanstvo. Ko sem odhajala na ■lar^f mi je rekla: »Potni list ni rokavica, ki51 rJ mili volji snameš in vzameš novo. Karkojj » že zgodilo, obdrži svoje državljanstvo.« ’ j slej sem spoštovala njene nasvete, seda)r.y je postalo nekoliko strah. Če bi bilo narobe, je bolje, da imam japonsko d^j^jt sivo, kar pa pomeni, da bi morala ime?J hovo, saj Japonci ne dovolijo dvojnega '■» Ijanstva,« pravi otožno Matjana, v glasu pa je slutiti upanje, da ji ta korak k ne bo potreben. Iz Novega mesta s kolesom v Pariz Pregovor pravi da vse ceste vodijo v Rim No. čisto vse seveda ne, naša cesta je vodila do Pariza, kije od Novega mesta oddaljen kakih 1600 km Opremljeni z avtokartami šotorom spalnimi vrečami in ostalo prepotrebno opremo, predvsem pa z dobro mero optimizma, smo se sredi julija odpravili proti oddaljenemu cilju. Našo zahodno mejo smo prestopili v Novi Gorici Italijanske ceste so lepe, ravne, široke in skoraj brez vzpona Samo poganjanje pedal je v taki pokrajini lahko zelo monotono, zato smo si čas krajšali s poslušanjem walkmana in z ogledovanjem pokrajine. Pokrajina sama je sila zanimiva Vse je ravno in obdelano, koruza trta, riž, pšenica hkrati pa je še vse namakano. Štirje dnevi do Torina so minili kar hitro in brez posebnih težav, če odštejemo Tomažev »polet« prek balance in pa moje vijugaje po tračnicah tramvaja »> Torinu z avtobusom za sabo. V Torinu smo imeli približno polo vico poti za seboj, pred seboj pa tudi najtežji del Alpe. Mogoče smo potegnili eno pametnejših potez, ko smo se odločili da gremo prek Alp z vlakom. Po zapletih na železniški postaji p Torinu, namreč nihče na postaji ne zna angleško, italijansko pa smo mi razumeli le malo bolje kot oni slovensko, smo se nekako dokopali do vozovnic. Zložili smo kolesa in se z nočnim vlakom odpeljali do Chamberyju kije že na francoski strani Na meji so nas italijanski cariniki dobro pregledali češ da švercamo drogo; za lose imamo zahvaliti jugoslovanskim potnim listom. Francoski carinik pa nas je kar malo peresnetiL Prijazno nas je pozdravil ko je videl da smo iz Novega meta. Bil je namreč tukaj na dopustu. V Chambery smo prispeli ob dveh ponoči zato smo najprej poiskali kraj za spanje, kakih deset kilometrov izven mesta. Nočna vožnja z biciklom brez luči se je izkazala za sila zanimivo, vendarje ne priporočam preveč. Vreme y Italiji je bilo sijajno, sicer vroče, vendar suho. V Franciji pa so se takoj začeli zbirati oblaki pihal je veter, pa tudi cesta je bila nekam čudno vijugasta in nas je kar nekajkrat vodila gor in dol tako da smo se kar namučili do Lyonu Tam smo s skromnim znanjem francoščine, to je pogo valjanje in mahanje z rokami končno našli mladinski hotel Sedmi dan poti se je izkazal za najtežjega. Veter in dež izmenoma, povrh vsega pa še cesta, ki se dviga in spušča, tako da narediš komaj kaj kilometrov. Veter je bil tak, da smo morali krepko pritiskati na /idole pri vožnji navzdol Pri vetru Murphyjevi zakoni v celoti držijo. Če veter ne piha, potem piha t1 hrbet Če piha malo, potem piha odstrani čepaje veter močan, ti zanesljivo piha v obraz. Zaradi dežja smo morali večkrat bežati v gozd In tako, med nekim čakanjem, opazimo podobnega popotnika kot ml z biciklom, torbami spalno vrečo, kako se je začel zaganjati v bližnji klanec. To nam je dalo nekaj poguma pa smo se pognali za njim Na vrhu klanca smo ga dohiteli Neznanec nam pa zastavi vprašanje: »A slovensko govorite?« Lahko si predstavljate naše in njegovo presenečenje, ki pa tudi ni bilo tako veliko, saj so menda samo Slovenci tako nori, da rinejo s kolesi tako daleč. Ivo, kol je bilo ime našemu novemu znancu, je potoval sam Prevozil je tudi Alpe. ki smo se jim mi elegantno ognili cilj pa je imel isti kot ml zalo smo hitro sklenili da ostanek poti prepotujemo skupaj. Vreme pa seje medtem močno poslabšalo, začelo se je pravo zlivanje iz škafa. Mokri, z voljo povsem pri tleh, smo si uspeli najti suh kotiček y nekem zapuščenem svinjaku Najprej smo odstranili kakih 10 cm debelo plast prahu in umazanije, potem smo na tla dali kartone iz bližnjega smetišča, šele nato opremo za spanje. Takrat seje tudi zelo izkazal mini kuhalnik, sajje topla juhica močno prijala. Zjutraj je dež zač uda nehal padati mi pa smo se vsi pomečkani vozarili dalje. To je bil zadnji dan poti navzgor, saj smo tega dne proti večeru prišli do Melunu Tam imam strica, ki nas je zelo gostoljubno sprejel Prišli smo do normalne hrane, kopalnice in celo, pomislile, postelj. Njegovi francoski sosedje so nas hodili gledat, kol kakšne redke živali Melun je 50 km oddaljen od samega centra Pariza, je pa že skoraj njegov del Zato smo se čez dva dni (v nedeljo, 28. 7.) odpravili do samega centra Parizu Bili smo priča cilju Tour de Fran-ceu Tu pa vidiš prave kolesarje — profesionalce. Bogve kaj te može sili v to, da se pehajo skozi take stvari kot so: padci neskončno dolge etape, po vsakem vremenu ipd Denar verjetno. Ker smo bili na kolesih, so tudi nas Parižani veselo pozdravlja- - * — j**« : RPHH Končno na cilju pod Ejflovim stolpom ■■■■R ....... • *v x t * “ 4« jr" A' § £**«&/*** * • s J* 'f, J • > m JlJv i ' ■ M ll Na hitro smo si ogledali Eifflov stolp. W notredamsko katedralo, potem pa odbrt J Pariza, ki se mu reče ChatiUon. Tam sf / kulturni dom Slovencev v Franciji prenočevali ^ Dom vodi gospod Nace Čretnik, ki H ^ skrbi za župnijo zdomskih Slovencev, p Parizu Ker je bila nedelja, so ravno J/ srečanje. Spet smo morali odgovarjati M / čno vprašanj. No, to je bil le del zelo / jemu Povzročili smo kar veliko zanim^Tj/ff ljudmi ki živijo 20 ali 30 let tako daleč Večina od njih je po drugi vojni odšla s za kruhom, nekaj pa tudi zaradi P°^ preganjanju Naslednje dni smo posvetili njegovih znamenitosti Zaradi pomaN ^J. narja smo si muzeje ogledovali bolj od tudi dvigala na vrh Eifflovega stolpa sld/d’’. voščili Kakorkoli že, Pariz te s svojo ogjj^^ in s svojim vrvežem kar posrka vase. “ je zelo čisto, razen kakih zakotnih ulic t delu hkrati pa ponoči lahko nevarno Pet dni »> Parizu je prehitro gjf>- manjkanja denarja smo se prvega av%UjAO?l vili proti domu Tokrat smo se peljali z Milanu kajti nekako se nam ni Franciji saj je bila vremenska napoved? bu vedeli pa smo, da nas v Italiji čaka Vlak je včasih čudo vita stvar, kar ruu‘n j/rfb1, tuješ razdaljo, za katero si s kolesom pet, šest dni Po drugi strani pa si na ?°. fjf f nem stiku z okolico — vse je tu in lrZllo, r nazaj proti Sloveniji smo si ogledali Ve Romea in Julije. ^ Pot nas je vodila še do Benetk, ki zanimive, nam pa zaradi številnihidVS^ stav niso preveč prirasle k srcu se lahko čudili štirim precej čudnim V jfirč polno otovorjene bicikle prenašali g^i.pr^J-beneških mostov. Iz Benetk smo kren veniji in se po dvodnevnem namakan) ptr zdrizastim morju na slovenski obali ko lili domov, v Novo mesta. .f> Za celo pot smo porabili tri te^ne.\ino 500 zahodnonemških mark. Nap0*1 Beke, kolesar iz Kranju Tomaž -piPr Udovčinjaz. Tudi koles seveda nesn^pj1^ z nami vred so prevozili kakih 2300 * da bom še kdaj zmogel tako 100 priloga dolenjskega PESNIK DVEH POKRAJIN Pesnik in pisatelj Vinko Beličič je eden tistih naših književnikov, ki so delovali v diaspori in se o njih pri nas vse do »slovenske pomladi« ni smelo javno govoriti, kaj šele, da bi bila dostopna njihova dela. Ta oseminsedemdesetletni belokranjski rojak iz Črnomlja se )e leta 1945 preselil v Trst in lam vse do upokojitve poučeval na slovenski gimnaziji kot Profesor slovenščine. Poleg poezije in proze je pisal in izdajal tudi učbenike. Kot pesnik je Beličič izšel iz kroga lirikov Doma in sveta, revije, ki je vezala nase tudi tri dolenjske poete: Severina Šalila, Jožeta Dularja in Jožeta Kastelca. Do zdaj je izdal devet Proznih in pet pesniških knjig, ki se jim je pred kratkim pridružila še ena z naslovom Izbrane pesmi. Kot vse po letu ^945 izdane Beličičeve knjige >e tudi pričujoča izšla zunaj Rfatične domovine, pri Založništvu tržaškega tiska v Trstu, kjer je za urednika pesnik Marko Kravos. Zbirka Izbrane pesmi se naslanja na leta 1988 izdane Beličičeve zbrane pesmi pod naslovom Pesem je spomin. Izbor °b8ega okoli 70 pesmi, ki so tematsko razdeljene v štiri ci-V kle: Mati zemlja, Srce srcu, Po krožnici, Na vrh in nizdol. Na- slovi ciklov pa tudi nekako že nakazujejo, čemu je bila pesniška muza Vinka Beličiča predvsem in najbolj zavezana. Pesnik Tone Pavček v svojem spremnem eseju piše o Be-ličiču kot pesniku dveh pokrajin in ene poezije. In res bi težko našli boljšo in ustrez-. nejšo označitev za tega poeta, kakor je Pavčkova. Čeprav bi se danes težko sprijaznili s trditvijo, da je Beličič belokranjski pesnik, pa je nesporno res, da je njegova rojstva Bela krajina tudi prava zibelka njegove poezije. Same pesmi povedo, da se je pesnik neizmerno rad vračal v svojo krajino mladostnih belokranjskih podob tako rekoč vseskozi, tudi -na Tržaškem, pomenila mu je sinonim za lepo, za beg iz hudega. S svojo pesmijo, ki se ni nikoli preobložila z ekspresionistično simboliko in ne z izrazjem magičnega realizma, kakor ga najdevamo pri Kocbeku, marveč je bila vselej nekje vmes, samohodna in svojska, se je Beličič na eni strani pesniško »udomil« ob Župančiču in na drugi strani ob Kosovelu, enako prepričljivo v pokrajini belih brez in češminov kot v pokrajini borov in brinovk. Za bralca, ki do zdaj ni imel priložnostHirati Beličičevih pesmi, pomenijo njegove Izbrane pesmi srečanje s poezijo, ki nagovarja s čistim in razumljivim lirskim glasom. I. ZORAN ODZVEN SAMOTE sprijazniti z nekaterimi novodobnimi »vrednotami«. V tujini je objavljal pesmi v najrazličnejših publikacijah in izdal v samozaložbi dve zbirki (Bronasti tolkač, 1962, V kljunu golobice, 1973). V osemdesetih letih se je z objavami spet vrnil v matično slovstveno periodiko, v revije, ki izhajajo na Slovenskem. Nedavno je pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga zagledala luč sveta zajetna knjiga Pribčevih pesmi, zbirka Prozorni ljudje. Gre za izbor iz tridesetletnega pesniškega snovanja tega zanimivega in svojskega pesnika, ki je prvo knjižno objavo svojega dela zdaj dočakal tudi v rojstni domovini. Izbor iz njegovih dosedanjih knjižnih in revialnih objav je opravil pesnik Tone Kuntner. Spremno besedo je napisal dr. Matjaž Kmecl, pisatelj Marjan Tomšič pa je oblikoval pronicljiv zapis o poeziji Prozornih ljudi, ki je natisnjen na zavihku knjige. Dodajmo še, da je knjigo opremil in grafično uredil Julijan Miklavčič. Kuntner je v izbor uvrstil okoli 80 pesmi in jih razporedil tako, da sestavlja zbirko več tematskih sklepov oziro- kM ~?rr ma so ti razvidni že iz naslovov vseh šestih razdelkov (Na koncu sveta, Pepel moje podobe, Prozorni ljudje, Desetnika, Zahvala v jutrnji, Šav-rinska zemlja). Sicer pa bodi povedano najprej to, da izbrane pesmi poudarjeno govore, da je njihov oče duhovni otrok dveh domovin, rojstne in krušne, da je od njiju sprejemal in okušal vse dobro in zlo. Pričajo o pesnikovem nemirnem duhu, blodečem po brezpotjih stvarnega in notranjega sveta, strastno iščočega odgovore na bivanjska vprašanja. So en sam odzven in odziv odprte pesniške duše na utripe življenja, in to do kraja iskrene. Tipajo za skrivnostmi življe- Pesnik Bert Pribac si je do-kajšen literarni ugled pridobil že kot sodelavec mentorske revije Mlada pota, vendar pa je kot lirik dozorel šele kasneje v diaspori, v daljni Avstraliji, kamor je iz rojstne Primorske prebegnil ob koncu petdesetih let, ker se pač ni mogel nja in se čudijo lepoti in ogromnosti stvarstva. Priznavajo moč zemeljskega, a tudi božjega. Pravi motiv teh pesmi pa je vendarle samota. Pesnik jo živi in občuti kot nekaj, kar pride samo od sebe in nakaplja nekaj melanholičnih tonov celo takrat, ko se zdi vse slovesno. Tudi takrat je »sam / v breznu svojih sanj«. I. ZORAN MATEJA Jože Peternelj je, kot kaže, vsestransko ustvarjalen človek, znan je kot slikar naivec, marljivo pa suka tudi pisateljsko pero. Z obema, tako s čopičem kot s peresom lovi utrip kmečkega sveta, kolikor in kakršen še obstaja pri nas. S svojo najnovejšo knjigo, romanom Mateja, ki je nedolgo izšel pri Kmečkem glasu, se je lotil pisateljsko dokaj zahtevne naloge: izpisati podobo sveta in usodnost življenja skoz žensko optiko Za junakinjo pripovedi je izbral kmečko dekle Matejo, ki jo v najnežnejši dobi spolnega dozorevanja posili skupina vojaških ubežnikov. Ta mučna izkušnja jo za dolgo osebnostno, spolno in družabno zavre ter ji prepreči, da bi zaživela običajno deklištvo in življenje zrele ženske. Kot dodatna nesreča se kaže še njeni naravi neustrezno okolje, ko se zaradi »sramote« odpravi v dolino, v tovarno, ki je posrkala veliko kmečke mla-deži in spraznila podeželje. NHNMNMi M ati; J A Vsi poskusi, da bi zaživela normalno življenje, se ji ponesrečijo in ves čas se kljub težki izkušnji izkazuje pravzaprav kot neizkušena oseba. Naivnost in nezrelost jo vodita od poloma do poloma. Tudi ko se omoži na kmete in se torej preseli v nji ustreznejše okolje, nesreč ni konec; zakon se tragično konča z moževo smrtjo in njenim izgonom s kmetije. Na koncu se nesrečna Mateja nekako le izvije iz mračnega vrtinca življenjskih neuspehov, ko končno postane mati, vendar tudi težko pričakovano materinstvo ni povsem običajno. Zgodba je torej mračno uglašena. Druga izrazita značilnost Peterneljevega romana je spolnost, ki se kaže kot eden od temeljev, na katerih se pletejo niti življenjskih usod. Zaradi Matejine nesrečnosti in moralno vprašljivih stranskih likov pripovedi ima spolnost v romanu nekoliko negativen vrednostni predznak. M. MARKELJ DVE Z OBROBJA Dobre pesemske knjige v knjigarne ne prihajajo samo iz velikih, osrednjih založb, ampak se poraja čedalje več takšnih del, ki jih je vredno prebrati, tudi na tako imenovanem obrobju. Ti dve, ki ju imamo pred seboj, sta iz Slovenj Gradca, gre pa za pesniški zbirki Milene Cigler, Regratov cvet, in Darje Kniplič, Vrti se, se vrti. Kot založnica je v obeh napisana Galerija N Kolar, zbirko Ciglerjeve je ilustriral in opremil Stojan Brezočnik, zbirko Knipličeve pa Zoran Ogrinc. Knjigi sta izšli s pomočjo Literarnega kluba in KD Slovenj Gradec. Avtorica Regratovega cveta je po poklicu agronomka in že to dejstvo napeljuje na misel, da se njene pesmi tako ali drugače dotikajo zemlje, kmetstva, življenja na kmetih pa vseh radosti in tegob, ki jih takšno življenje deli z veliko žlico. In se tudi resnično dotikajo tega, kar omenjamo, in še marsičesa povrhu, vendar pa gre za vse kaj drugega kot za pesniško krajinarstvo, opevanje lepih pejsažev ipd. Te reči služijo Ciglerjevi zgolj za nekakšne pesniške »jasli«, kamor polaga svojo iz tenkočutnega tkiva občutij in misli stkano liriko. Navidezno preproste (seveda v najboljšem pomenu besede) pesmi so napisane prisiljeno, v skrbnem jeziku in naravnih metaforah, brez takšnih ali drugačnih umetnij. Pesmi so kristalno jasne in čiste, njihova naj večja odlika pa je doživetost in prepričljivost upesnjenega. Pravzaprav ustvarjajo ob branju občutek, da se je močno doživetje avtorici samo od sebe prelilo v pesemsko obliko sporočila. Lahko bi rekli, da je vsaka od pesmi stran iz dnevnika poezije, kot jo doživlja in živi pesnica. Kar dve tretjini tega »dnevnika« govorita o doživljanju ljubljene osebe in doživetjih z njo. Tale pesmica je iz omenjenega dela knjige: »Tvoj hrbet je kot dolg, / dolg ponedeljek: / s prsti potujem po njem, / ga božam, / preštevam vretenca / in se vsakokrat / zmotim«. In če so v knjigi takšni verzi, posebno priporočilo za branje ni potrebno. Druga, mlajša, avtorica, Darja Kniplič, piše poezijo, ki je povsem drugačna, bolj naravnana na sodobne, postmodernistične tokove. Vsebinsko bistvo te poezije je poudarjena ženska senzibilnost in nepri-kritost različnih erotičnih položajev, česar se neločljivo drži vseobvladujoči humor. Ta neizbrisljiva stalnica, sicer značilna za držo pesnice in njenih pesemskih besedil, ustvarja posebna občutja, ko se zanos meša z resignacijo, podobe vsakdanjosti z nadrealnimi vtisi, govorica običajnosti s sanjskimi replikami in lirski subjekt s svojo sanjsko podobo. Paradoksi so vedno neizogibni, v njihovo območje poezija nenehno vstopa. »Živeti v mački / umreti v psu //zakriti lučko / starikava noč //ne dotakni se me!« Poezija, ki jo nakazujeta verza: »besede pod luno / ne znaš jecljati« in tisti bolj s konca knjige: »Hudičevo vražje oči / kostni mozeg sesajo/...//Pa kaj!« In tako naprej. Zanimiv (ženski) glas v sodobni slovenski poeziji! I. ZORAN Priložnost Za razmislek o soli v s. ° leto I991/92 se bo začelo 2. septembra. »o bile vse prej kol vredne tega imena. Voj- *tore u 'Jes Posledicami in preplahom ki noče in ne vs*LVfs,‘’jeSe vedno neutajljivo moreče sprem-rQit<»ilr' *' Je a*‘ drugače prizadelo to ne-h>3edJj1*1 m°reče nasilje. Podobe vojnih strahot v ^ojo fjo rePubliki pa ie naprej neusmiljeno prizade-l>0*zrofVelcovo dostojanstvo. Kaj takega je zmožna 1,1 brutalna, nič več normalna človeška ki bi ga morali izrabiti za delo, je v tem °žlaSa.U *e eedno krhka stvar. Namesto potešitev se Slov'**0* grožnje. Trdno upamo, da bomo na sk° k em ob napovedanem času začeli novo šol-' "oliko Škode in trpkih posledic lahko po-Pove^f rekinitcv Šolskega dela, smemo brez sramu ki smo se morali pred domala 50 leti brezskrb^"1 v^lre za nekaj let posloviti od Sole in rotorja neg<> olro*lva T° so spomini bridkosti, kine Svoj0 h,en^rgan‘2em’ ki si ne sme privoSčiti staranja, »josui^ros, črpa iz spoznanj preteklosti in seda-v sli^fo že glede na svojo človeSko in družbeno vlogo skega Jftfčeve aktivnosti in njegovega vsestran-Uobr^^runja. O njenem celovitem vzgojnem in liani Za‘nem od*'™ Je globokoumno razmišljal g°Ski s,rokovnjak Janez Svetina Imetje "linij j u'm Posluh za to. kako je treba delati z mla-bi Sola vsestransko potrjevala svoj odziv. S voje bogato znanjeje razdajal s pisano in govorjeno besedo. Temu velikemu pedagoškemu mislecu in humanistu je ustavila življenje smrtonosna krogla c trebuh, ko je razdajal sebe za druge. Tudi otroSke oči so zrle v strahote vojnega nasilja. Mladi, ki so komaj zapustili Šolske učilnice, so morali namesto na počitnice v zaklonišča. Strah je bil to in ponižanje za vse, ki so se na tak nujen način hoteli reSiti življenja. Vrtci so pri tem opravili izredna človeSka dejanja Prisrčna zahvala jim gre za vse, kar so tedaj dobrega in plemenitega storili za nebogljena otroSka življenja V uteho starSem in za varnost mladih življenj! Nekatere osnovne in srednje Sole so morale odpovedati napovedane in pripravljene zaključne konference, nekaj popravnih izpitov pa je bilo preloženih celo na jesenski čas. Ministrstvo za Šolstvo in Šport je z okrožnicami uredilo te stvari tako, da učenci ne smejo biti prikrajšani pri pravicah, ki jim gredo po zakona To so bile modre poteze v razvihar-jenem časa Organizirani dopusti so izgubili svojo orientacijo in Sele avgustovski mesec je ljudi opogumil, da so se, vsaj nekateri, odločili za počitek malo dlje od domačega ognjiSča. Pravega notranjega miru pa ni bilo moč priklicati v življenje. Ostane pa za vezujoče dejstvo, da je treba čas miru izrabiti za delo. Brezposelnost narašča, denarja je vse manj in tudi njegova vrednost se suSL Nasprotniki slovenske samostojnosti in neodvisnosti na vsakem koraku naklepajo odločitve, kako nas gospodarsko potisniti k tlom. Samo slovenska trdoživost in zaupanje v lastne moči in pametne nadaljnje odločitve so nate rešitve in utehe. Socialni problemi se bodo z otroki vred selili tudi v šole in na to moramo zelo resno računati Za novo šolsko leto so pripravljeni in popravljeni učni načrti predvsem za strokovno šolstvo. Matura čez štiri leta je uzakonjena in priprave nanjo in tudi na zaključne izpile naj potekajo od začetka šolskega leta dalje. Vsa odprta vprašanja naj se rešujejo sproti organizirano in s strokovnimi rešitvami Nakopičeni nesporazumi lahko sprožijo val nezadovoljstva in rešitve so kompromisi ki ne zaključijo zaželene celote. V osnovni šoli ne bo posegov v programsko tkivo in predmetnik, bo pa na njenem področju potekala vrsta eksperimentalnih nalog, ki naj postopno dokažejo, kaj bo smotrno in možno širše uveljavljati v šolski praksi Za šolske zavode, ne glede na to, na kateri stopnji organizirano delujejo, je doseganje kvalitetnih rezultatov temeljni cilj in naloga številka ena Z zunanjim preverjanjem znanja s prvimi poskusi že poteka, pa je treba rezultate primerjati z evropskimi standardi in normativi V nasprotnem primeru bomo ugotovljene dosežke na pamet precenjevali ali podcenjevali Niti eno niti drugo pa nima trdnih temeljev za uravnavanje in pospeševanje sodobnega pedagoškega dela v šolah. Privatne in alternativne šole pa si zagotavljajo svoj obstoj v konkurenci s tako posta v-Ijenimi kriteriji »MISLIM V TIŠINI, DA LAHKO SPREGOVORIM DRUGIM« Za šolske kolektive se novo šolsko leto začenja z zahtevnimi nalogami Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in zakon o plačah v šolstvu do tega trenutka še nista šla uspešno skozi skupščinsko proceduro. Pred nedavnim pa so bili sprejeti normativi in standardi za opravljanje vzgoj-noizobraževalne dejavnosti in drugih del za vse šolske zavode, razen za vrtce in univerzo. Med delavci šol povzročajo različne komentarje in odzive. Tudi med delavci ki ne opravljajo pedagoškega dela Marsikaj bo treba še pojasniti in doreči, še enkrat več čistilne površine za snažilko pa je le preveč. Prvenstveno važno pa bo, koliko bo denarja za posamezno delovno mesto, sistemizirano po enotnih standardih in normativih. Manjše šole, tudi podružnične, na demografsko ogroženih območjih, pa naj bi doživele tudi kakšno olajševalno rešitev. Z novo zakonodajo bo opredeljeno tudi napredovanje učiteljev. To ne bo samo moralno priznanje za pedagoške delavce, ampak bo kar solidno tudifinančno stimulirano. Torej se bo le uresničila dolgoletna napoved, da bo do tega prišlo. Strokovno izpopolnjevanje učiteljev, vzgojiteljev, učiteljev pripravnikov in ravnateljev postaja vse bolj načrtno in ponudba za to se veča celo z razpisi Nove metode učenja z uporabo raznoterega didaktičnega gradiva in učnih sredstev si vztrajno utirajo pot v šole. PrHoga dolenjskega lista Toda ne na pamet in ne brez naporov. Zmožen jih je uresničevati le učitelj, ki se nenehno poglablja v novosti iz stroke, pedagoških in drugih strokovnih disciplin. Zato bo napravljena velika in nepopravljiva škoda, če kljub finančni suši ne bo denarja za izobraževanje učiteljev. Svojo strokovno rast si zavzet učitelj dograjuje tudi z nenehnim samoizobraževanjem. »Mislim v tišini, da lahko spregovorim drugim,« je izpričana misel nekega modreca No vo šolsko leto naj bi se začelo in zaključilo brez neobvladljivih pretresov. Prekinitev pouka zmoti normalen ritem življenja in dela v Soli za daljši čas. Zalo naj se vsi problemi pravočasno zaznajo in rešujejo strpno, v prid normalnemu poteku šolskega dela V Soli je potrebna zbranost in brez vztrajnega dela ni moč pričakovati zaželenih rezultatov. Nekaj svežih vtisov iz pogovorov z ravnatelji pa daje upanje, da je možno premagovati težave, če jim pravočasno in z argumenti odvzameš ostrino. Materialno stanje v šolah ni lahko, nemalo šolje zaključilo finančno poslovanje z vidnimi primanjkljaji V veliko zadovoljstvo šolnikom in drugim delavcem, učencem in krajanom bo vsak čas s samoprispevkom dograjena nova osnovna šola v Žužemberku. Nekaj nujno potrebnega prostora bo pridobila tudi novomeška gimnazija Na osnovne Sole bodo kmalu prišli prvi diplomirani profesorji razrednega pouka Kar precej učiteljev razrednega pouka pa študira za pridobitev visokošolske izobrazbe na pedagoških fakultetah ob dela Učiteljev primanjkuje ali pa jih je preveč. Novi standardi in normativi bodo kmalu pokazali tako stanje. V srednjih šolah bi z olajšanjem sprejeli npr. profesorje matematike, nekaj drugih profitov učiteljev pa bo zaradi spremenjenih predmetnikov ob dovoljšnjo učno obveznost. Za nove učne kadre je treba skrbeti od usmerjanja v osnovni Soli dalje. Tudi s štipendijami, če drugače ne gre. Šole so zainteresirane za dobre učne moči In starši tudi Pedagoško delo je vse bolj zahtevno. Za vse, ki so zanj odgovorni Ravnateljeva pedagoška in organizacijska vloga je v teh procesih nepogrešljiva. UČENJE JE VSE BOU ZAHTEVNO Vsak otrok, učenec, dijak je svet zase. Marsikaj iz te različnosti se ujame na skupnem imenovalcu, iudi v razredu in učni skupini Toda specifičnih individualnih sposobnosti interesov, potreb in nagnenj ne kaže v vzgojno-izobraževalnem delu niti za trenutek podcenjevati Učiteljje diplomirani strokovnjak, zato ve, kako se takim stvarem ustrezno streže. Strokovnjaki ugotavljajo, da je vsakdo sposoben za nekaj. Ustvarjalnost ali talent pa se pokaže in potrdi z organizirano aktivnostjo. Bistri in nadarjeni učenci zmorejo mnogo več od povprečja, manj uspešnim s speci- fičnimi učnimi teža vami pa je treba celo indi vidualno pomagati, da premagajo strmine in čeri in dosežejo vsaj minimalno znanje. Vsak učenec naj torej potrjuje svoje sposobnosti do maksimalne možne mere in nobeden ne sme in ne more doživljati vnaprejšnjega nezaupanja. V takem primeru bi dal učitelj, vzgojitelj, svetovalni delavec ali ravnatelj nezaupnico najprej sebi, svoji strokovni in pedagoški odgovornosti in zavesti. Osip učencev, ki ni rezultat vseh predhodnih pedagoških poli in uk repo v, ima predznak z vprašljivo vrednostjo. V la sklop nalog sodi tudi tvorno sodelovanje med učiteljem in starši učencev oziroma dijakov. Časovni in biološki ritmi za uspešno učenje so znani in za vzetemu delu mora slediti tudi prostočasna aktivnost Zdrav duh se lahko potrjuje le v zdravem telesu Zdravje je vrednota, ki se je ne da kupiti z nikakršnim kapitalom. A vtonomnost šole se potrjuje z delom in odgovornostjo za doseganje kakovostnih vzgojno-izobraževalnih rezultatov. Šolskim zavodom so zaupane odgovorne naloge. Tudi lahke niso, nasprotno. Uspešno delati v šoli pomeni imeti tudi stalen kritičen odnos do lastnega dela Kakršnikoli odmiki od zastavljenih ciljev in nalog ter temeljnih strokovnih pedagoških načel, če niso argumentirani. pa nimajo nobenega opravičila za svoj obstoj v šolski praksi Poti do istih ciljev so lahko različne, morajo pa biti pedagoško utemeljene. Nobenega cilja ni mogoče doseči brez naporov in zavzetosti tako učiteljev kot učencev. Karšnokoli prenašanje šolskih dolžnosti na kasnejši čas je vse prej kot pametno početje. Neuspehi so vedno opozarjajoči za učitelja in boleči za učence in njihove starše. Vzrok za minusne točke ni pošteno prenašati na druge odgovorne. Pedagoški proces je neposredno povezan tudi z vzgojnimi nalogami Samo kulturni medsebojni odnosi potrjujejo pravo človeško dostojanstvo. Če bo vsakdo načrtno in sproti, z voljo in hotenjem opravil svoj del odgovornosti bodo napori kronani z uspehi Prav vsi ki bodo 2. septembra prestopili šolski prag, si jih brez pridržkov brezmejno želijo. Vzgojiteljskim in učiteljskim zborom ter drugim delavcem v vrtcih, osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom, v glasbenih šolah in domovih za učence, v srednjih šolah in v delovnih okoljih, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, zaželimo, da bi v novem šolskem letu uspešno potrdili svoje pedagoško in delovno poslanstvo. Vsi drugi še posebej starši otrok, učencev in dijakov, pa naj bodo šoli naklonjeni z vsemi svojimi pristojnostmi hotenji in željami Za uspehe učencev gre. In temu hotenju, temu cilju je posvečena skrb in odgovornost v šoli in zunaj nje. Zatorej, noben dan brez cilja in noben dan brez uspehov. JOŽE ŠKUFCA mi CP pAZ‘ i »Vidiva se nad zvezdami« T JL o z ujetništvi je hudo čudna zadeva. Brunkova Mici iz Šmihela je v svojem življenju zelo dobro poznala dva, ki sla padla v jetništvo. Prvije bil oče, po poklicu kovač. Med prvo svetovno vojno so ga ujeli Srbi nekje pri Nišu. Nikoli več se ni vrnil domo v in za njim se je izgubila vsaka sled Po naključju je potem prišel mimo neki možakar in njeni materi povedal, kako slabo so Srbi ravnali z ujetniki Gnali so jih toliko časa, da so obnemogli Drugije bil France Brunek, njen mož. Kose je on bil na ruski fronti z Micko še nista bila skupaj, zato ga potem, ko je padel v ujetništvo in preživljal v Rusiji šest dolgih let še ni pogrešala. Je imela tisti čas dosti drugih skrbi Kajti še zelo mlada je šla med tuje ljudi Iz domače vasi Straža pri Šentrupertu, kjer so jo poznali kot Uhanovo Micko, se je odpravila služit na bližnji Hom. Tam se je mladi deklini dobrikal starejši možakar, vendar le toliko časa, da je naj bi se nekega večera spet dobila. » Vidiva se nad z vezdami «ji je pihal na srce. Mickapaga je spregledala. Ko je prišel, joje takoj pričel siliti naj pije vino iz steklenice, kijo je prinesel s sabo. Ona pa ni hotela. Rekla je, naj najprej pije on. Jezno je zlil vino stran in odšel »če bi pila tisto vino, me danes ne bi bilo več tukaj,« pravi Micka. Tako pa je tukaj, stara skoraj triindevetdeset let in s spomini na dolgo življenje, v katerem je bilo več revščine in bridkosti, kot pa dobrote in radosti Micka je bila vesele narave, rada je delala, pela, in ljudje sojo imeli radi Takoje preživela tudi z nezakonsko deklico. Potem pa je prišel iz Rusije France Brunek in sta se poročila. Franceje bil med ujetništvom ves čas na neki kmetiji Tudi doma se je lotil kmetovanja. Postal je oskrbnik na graščini Kot med Mimo in Šentrupertom. To sta kot zakonca vzela v najem. Sprva jima je šlo v redu, potem pa je pričela po- Mici in France sta se obupno trudila, da bi se spet posta vila na noge in prišla na svoje. Enkrat pred vojno bi jima skoraj že uspelo. S prihranki sta si kupila hišo pri svetem Roku nad Regrčo vasjo, kamor sta se preselila z dvema otrokoma. Toda nad hišo je prežalo zlo in Micije bilo v njej strah. Kako leto prej se je f njej zgodil grozen zločin. Oče in hči sta bila najdena v njej, zvezana in umorjena. Očitno je šlo za roparski napad, zločinci pa so pričakovali več plena, kot so ga dejansko dobili, pa so se hudo znesli nad žrtvama. Micin strah pred hišo se je tudi udejanji L Po enem letu bi vanja v njej je neke noči zagorelo. Vse, kar si je družina lahko rešila iz nje, so bila gola življenja in nekaj odej. Tik pred vojno sta še enkrat poskusila. V bližini Šmihela sta ob cesti kupila parcelo, kamor je France postavil lesen čebelnjak, ki ga je kupil v Birčni vasi. Izkoristil je znanje, ki si ga je pridobil v ujetništvu in čisto po ruskoje z zemljo in ometom izoliral stene. To je bil prvi trajni domek Brunkove družine. Bil je še na podeželju, sredi njiv. Danes ga ni več. Na tistem mestu stoji zidana hiša, tesno stisnjena med druge stavbe novomeškega predmestja. V njej živi Mici z delom svojega potomstva Čepra v je hiša velika bi bila pretesna za vse, kajti z leti se jih je kar nabralo. Rodila je štiri hčerke, dobila pa sedem vnukov, štirinajst pravnukov in tudi še enega prapravnuka T. JAKŠE Najstarejši romar na Novi Štifti S r . žr i & .4 # ginjati živina in morala sta stran. Znašla sta se na graščini Ruperč Vrh pri Novem mestu. Tam sta bila vsega skupaj sedemnajst let Brunek je bil na graščini najprej za hlapca, potem se je zaposlil pri železnici, Micka pa je pomagala na vrtu in polju. »Dokler je bila stara gospa Staretova živa, je bilo na Ruperč Vrhu zelo lepo. Čez sem imela vrt ob graščini, pomagala sem pri vseh delih, tudi pri pranju. Pranje je sploh bilo nekaj posebnega pri tej graščini, saj v bližini ni bilo večje vode, zato se je pralo le enkrat na mesec, pa takrat kar po tri, štiri dni Prišle so Lakovčan-■ke, da smo doma kuhale, potem pa nas je hlapec naložil na voz skupaj s perilom in odpeljale smo se na Krko v mesto. Tam doli pri Grilcu je biljlos', kjer smo potem cel dan izpirale perilo. Bilo je kar veselo. Spominjam se, da je dal enkrat stari gospodar hlapcu s seboj vino, potem pa ga je, ko smo spile, hlapec v mestu še kupil, da smo skoraj v Krko popadale, tako razpoložene smo bile,« se spominja takratnega dela in veselja ob njem Brunkova mati. Novi gospodar ruperške graščine je bil bolj strog. Fabjančič se je pisal in je bil pri železnici v službi Natančen je bil in se ni dal kar tako preslepiti. Zato si je nabral pri nekaterih tudi precej zamere, pri tistih, ki so poravnavali med vojno, brž ko se je ponudila prilika Ustrelili so ga in vrgli f jamo v gozdu Padež. Mici je še se- pravičen. Grad je bil takrat zažgan, Fabjanči- \ Končno sva le prišla do tega daje Alojz že v čeva Žena Dora pa seje s sinom in hčerko rešila štiriindevetdesetem leta torej živa priča kar če-v mesto. Bila je dobra ženska in Mici pravi, da trtine obstoja te ene najtanjših in najpopular-je njeno drugo hčerko, ki sojo Nemci odpeljali, nejših dolenjskih romarskih poti. Doma je iz osumljeno, daje sodelovala z osvobodilnofron- Ravnega Dola oddaljenega kak poldrugi ki- tarejši možakar, oprt na leseno palico, zre za množico romarjev, ki pojoč v procesiji sklepajo krog na hribu pri Novi Štifti, eni od najstarejših in najpopularnejših dolenjskih romarskih poti Ne priključi se množici, ampak se napoti po travniku navzdol Hitro stopim za njim in se mu pridružim. »Bi lahko povedali, kako je bilo na tej božji poti nekdaj, je bilo tudi toliko ljudi in kakšno je bilo razpoloženje?« ga vprašam. Možakar se ustavi me začudeno pogleda in vpraša: »Kako, da ste pa našli ravno mene?« »Starejši človek ste, pa sem mislil da bi kaj vedeli,« mu odgovorim že z rahlim dvomom, da se morebiti nisem obrnil na pravega Možakar parne šega vo pogleda in vpraša »No, pa recite, koliko sem star?« Tako sva se srečala z Alojzom Šego, najstarejšim romarjem na Novi Štifti in skoraj zagotovo tistim človekom, ki je na Novi Štifti obiskal največ velikošmarenskih žegnanj. Koliko je Alojz star, seveda nisem uganil Tam okoli sedemdeset sem mu jih prisodil on pa se mije prizanesljivo nasmehnil in samozavestno izjavil to, rešila pred internacijo ali še čim hujšim prav lometer nižje skoz gozd, v vsem svojem življenju ona, ki je pri Nemcih zanjo zastavila odločno pa je zamudil le nekaj žegnanj pri Novi Štifti besedo. 1 To je bilo takral ko gaje avstrijski cesar pokli- cal pod orožje in je moral prezebati na tirolski fronti med snegom, kamenjem in železjem, ki je letelo vsenaokrog in sejalo smrt. Manjkal je tudi potem, ko je po avstrijskem razpadu prišel k ujetništvo in tam preživel šestnajst mesecev. Manjkal je zopet, ko ga je takoj po vrnitvi domov že drugi dan prišel iskat orožnik, s katerim je moral na služenje starojugoslovanske vojske. Spet je moral vzeti F roke puško in se odpraviti na Koroško branit severno mejo:No, ko že omenjamo odsotnost, moramo prišteti tudi tistih sedemnajst mesecev, kijih je A lojz prebil v internaciji od Raba prek Padove do Rennicija, pa tisti čas, ki ga je preždel v gozdu in se ni upal domo v, ker se je bal, da ga bodo zaradi sodelovanja s partizani zgrabili Nemci Zvonovi so pritrkavall pesem je še vedno odmevala s hriba, midva z Alojzom Šego pa sva se med pogovorom spustila čez travnik in se potopila f gozdne sence. To je bližnjica, ki jo k Štifti ubira Alojz, kajti korajžni štiriindevetde-setletnik hodi tja, kot se spodobi seveda peš. Med potjo ga sprašujem, če se spominja tistega vzeli frančiškani Seveda se ga spominja, mije zatrjeval Alojz, to je moral biti tisti, ki ga je s palico preganjal po hribu, ker je skupaj z drugo otročadjo hodil rabutat češnje. Drug ni mogel biti, kajti potem so prišli patri in tudi vseh njih se A lojz dobro spominja, saj je nemalokrat hodil k njim na delo. Kadar A lojz ni bil v vojski ali f internaciji je bil kmet Toda le takral ko ni šel okoli na krošnarjenje. »Pri suhi robi sem bil samouk. No, nekaj sem se naučil tudi pri očetu, ki je tudi krofnjaril, toda on je delal po starem,jaz poP° novem. Obšel sem Primorsko, Istro, Hrvaš*0, največ pa sem bil na Štajerskem in v Prekmf’ ju. Tam sem se tudi največ naučil Robo M"1 naložil na vlak in jo poslal tja Pri enem kmdu’ Grahar se je pisal sem imel skladišče. Ko stvari prodal, sem se vrnil tja in dopolnjeval t* logo. Kar je zmanjkalo, sem sproti izdelaL Zdoma sem bil po dva meseca ali kaj Ko sem se vrnil, sem kmetil, dokler ni sp? zmanjkalo denarja Če je bil žep prazen, je bf treba zopet napol Poznani so mi vsi štajerski11» prekmurski kraji pa vse tja do Čakovca in raždina na Hrvaškem. Denarja je bilo vedw premalo, saj je zmeraj za kaj zmanjkalo,«Pn' poveduje o svojem boju za kruh Med pogovorom sva z Alojzom prišla na e5' faltno pot in krenila po njej do vasi »TamleT moja hiša,«pokaže s palico. »Italijani sojo n* teli med vojno požgati Mene takrat ni bilo ma. Je imel Italijan že vžigalice f roki & V zažgal pa se je žena A ngetit postavila. Vžigfjt ce mu je zbila iz rok, da seje zmedel in P01^ zakuriti. So pa zato pobrali pri hiši kar jo perutnine in prašičev.« mimo kok soroantK ali znanec in mu je ponuditi Alojzova deset let mlajša žena Ang*' la, ki je tako korafžno ubranila hišo pred /#*£ janl je doma. Po operaciji nog se le težko gj" Ije, zato na žegnanje ne more več. SajjedofOg da je šel eden od hiše. Domači me povabijo 0° kavo, potem me Alojz pospremi do vrat Pt°" da je bilo na Novi Štifti malokrat toliko tfj kotjih je bilo letos Zvonjenjeje še vedno slištu‘ uporablja, zato je steza zaraščena. T. JAKŠI' KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV PRILOŽNOST TUDI ZA VAS PO UGODNI CENI S TAKOJŠNJIM PLAČILOM ODKUPUJEMO HLODOVINO BUKVE, BUKOV ŽAGAN LES IN BUKOVE ELEMENTE. INFORMACIJE: KLI LOGATEC d.o.o. 61370 LOGATEC, TOVARNIŠKA 36 TELEFON: (061) 741-711 Int. 276 TELEFAX: (061)741-279 ' ' ■ U:Mi . j mm C=D Ste ambiciozni, poslovni, želite biti uspešni? Odločite se za nakup lokala ali poslovnega prostora v Novem mestu. AVTOBUSNA POSTAJA — omejeno število lokalov za gostinsko in trgovsko deja vnost NOVI TRG — poslovni prostori različnih namembnosti in velikosti Obiščite nas in pomagali vam bomo pri vaši odločitvi. JEJŠgS-l?! i Informacije:-GIP »Pionir« Novo mest° Prodajna služba Kettejev drevored 37 12 (3 priloga dolenjskega NAGRADA V STAVČO VAS Žreb je izmed reševalcev 31. nagone križanke izbral MIHO SA-Arja j7 Stavče vasj prj Dvoru. Za agrado bo prejel knjigo Softvvar — "Jehka vojna, ki stajo napisala Thier-^Breton, francoski informatik, in T^is Beneich, ameriški strokovnjak J* ameriško književnost. Nagrajencu ^titamo. Rešite današnjo križanko in pošlji-fešitev najkasneje do 9. septembra ,.a naslov: Uredništvo Dolenjskega fa, Glavni trg 24,68000 Novo me-l0- s pripisom KRIŽANKA 33. REŠITEV 31. Ogradne križanke Pravilna rešitev 31. nagradne kri-,nae se, brano v vodoravnih vrstah, SJasi: VROČE, PLAN, ASAM, LE-STISKANEC, TAR, AMATI, Smetje, oj, oči, lanina, r‘*EIN, aker, korelat, ci-SAIMAGO, rak, tan, tora-^GSKOPIJA, seč, starosta musLi fla^netnost J'e Prafct,^na Jn vpliv-nik °dseva spoznanja posamez-tor°V ‘n Prcot}raža zavest ljudi, el tudi zgodovino in življenje. S. SIMČIČ Skozi sedanjost gre človek z Rezanimi očmi... šele pozneje snamejo ruto z oči in človek, . se ozre na preteklost, ugotovi, živel in kakšen smisel je to M. KUNDERA ustvarialna misel je tudi ko rrr 0 sttbver zi v n a, ker nene-žei 2nova ocenjujem raziskuje ustvarjene vrednote. a. E. ČIMIČ lQl m višje se vzpnemo k prestola l 'tCm manj je krivde in greha, kolev vseh družbah P. ZIDAR jjeso koplje grob j^idelberška študija do-^ala, da vegetarijanci —^Povprečju živijo dljo je. ^anstveno zanesljivostjo je potrdi?a vegetarijanci živijo dlje, je zapili^ lcarskičasopisNeueZuricherZei-in,®’ ko Je navajal rezultate tako n-j n°vane Heidelberške študije, doslej Za ti i-tovr?tne raziskave v Nemčiji. Indijo se je prostovoljno javilo nad opa^ndeleženeev vseh starosti, ki sojih Jetično ugotovljena razlika med zdrži'*’ meso> ‘n tistimi, ki se ga sPorJ0 ~®*j ah manj dosledno, je neto Da ?• Prvi so bolj zdravi in živijo dlje, ve*a °^v'sno tudi trajanja njiho-ljUj ^etarijanstva. V primeijavi z iroaj *’ redno 'n obilno uživajo meso, kni^Predvsem manj bolezni srca in Pecto^4 R' zlasti v obliki angine Poh;.1^ 'n Previsokega krvnega pritiska ata najhujši smrtni davek. vaju4 a*' sta samo obilica mesa in ži-nine k tna^°Be ter pomanjkanje vlak-stej$_ r\a za zgodnejšo smrt in pogo-Studjj °° ezn‘’ Ne, odgovarja nemška tudij!’vegetarijanci imajo običajno in sj vJi ?drav način življenja, ne kadijo vajo \ *'.^lJejo- Z zelenjavo, ki jo uži-0roan- Ve^jem obsegu, dobivajo v svoj ltarotj1Zern.,udi več vitaminov A, C in levna’zmanjšujejo nevarnost oboda 1 za rakom. Študija je pokazala, ztiem'V tem ne kaže pretiravati in daje ve«e 051 zlato pravilo. Jedilniki strogih rtih raJIJancev’ mesa ne jedo iz etič-ioiajo °®ov’ s° preveč enostranski in Posl^jZa10 nekatere druge neželjene NAGRADNA KRIŽANKA KEM SIMBOL ZA Žveplo 2ENSK0 IME REČNO PLOVILO INTERNATIONAL DEVE-LOPMENT AGENCY LOVEC NA JEREBE VISOKO ODLIKO- VANJ? STRELNO OROŽJE SPREMINJA STA TKANINA KEM SIMBOL ZA VANADU POUDAR- JENA MAJHNOST KOVAŠKO DELO MRZLOST NASIČEN OGLJIKO- VODIK OKRZA EMERITUS GR ČRKA ŠVED IME ZA FIN LUKO TURKU NERODO- VITNA ZEMLJA KDOR OBLATE PEČE STARA KULTURNA RASTLINA suet v številkah PREORANA ZEMLJA VRSTA OBUVALA TONSKI SPOL RUMENO- RJAVA BARVA MOŠKO IME ITAL ALPSKI SMUČAR (ALBERTO) DEL SMUČ SKAKALNICE OKVARA AVTOR J UDIR KLIČNO ZRNO TAJ-NOCVETK ENOSPOLNA RASTLINA TESLA NIKOLA HUDO GLASBENIK SPSS ZUPAN VITOMIL SODOBNI SLOV PISATELJ (SMILJAN) RAMOVŠ FRAN BRUSNI KAMEN OGNJENI- SKO ŽRELO MESTECE NA PELJEŠCU ČRNA CEUNA UOJAKI U KRILU Odstotek žensk v vojaški službi 5.85 3.5b BRUHNI JA NIZOZEMSKA ŠPANI JA BELGIJA NEMČIJA Lidijam, kot smo pred leti po besedilu neke popevke posrečeno poimenovali naše vojakinje, se pri nas ni uspelo prav uveljaviti in so dekleta v vojaških uniformah ali v vojaški sužbi še vedno izjema. V svetu pa se ženske kar vztrajno vrivajo v do nedavna tako izrazito moški poklic. Graf tega tedna kaže, kolikšen je odstotek žensk v nekaterih zahodnoevropskih vojskah. Za primerjavo zapišimo, da je v ameriški vojski več kot 200.000 žensk, kar predstavlja okrog 11 odstotkov vseh v vojski zaposlenih. Evropejke so torej vojaško manj nastrojene. Štirinožci se selijo v mesto Povej mi, kakšnega psa imaš, in povedal ti bom, kdo si — V Sloveniji že blizu 250 tisoč psov — Od petih v kratker ’ .... nacizma in druga necivilizira-^rg»niziranja in delovanja; ^r°bn^ * takoJ odpokliče Anton Predsedstvo skupnosti borcev 5. SNOUB »Ivan Cankar« W 0DKRIVA - Na deponiji °fxuunjs^ Surovini je oko kamere tne oS PreceJ odslužene vojaške opre-dveL , številnih postelj pa do ostankov poveo °mbijev. Štirih kampanjol in Fa-nbnjfklovomjaka, itd IznovomeSkein daj,^JaSnice je Surovina zvozila Rei^anj 5° okrog 100 ton opreme JA. vajo /p*0 teov, ki nepreklicno mine- Biti Slovenec v tujini je nekaj 'Jgvišenega našega zdomca JS kratkim ste objavili moj pri-nih vf. 0 zdomčevem premišljeva-to D: 'me' namena, da bi bilo le.|JasanJ* kdaj objavljeno, pač pa n(Hv7S 'nformiram. Vendar vsee-PovJ^J,M objavo, čeprav bo kje rih r,,18 nesporazum. V nekate-da pa še kar naprej velja, Trei“?. nc' krademo kot srake. kro» 1° 50 vebki mojstri Srbi oz. bnih °krog Miloševiča in podo- skih'*H^0venec v tujini je po junij-Povt,a°^°dkih nekaj vzvišenega, karj..,1,1 drugače, kot so bile Can-?joUie,lutnje, ko se je še Kristus da k° je srečal Slovenca. Drži, ' v usodnih dneh vojne v*rtieC'na t^oljSem, ker smo bili na teh tMc 5*lede na to, kako so se v fantjp ^sih junaško držali naši iiti nkPa ^ čut™ dolžnega, da se yizni,~ pri.*°*nosti oddolžim z de- na Pa tJ ar"a razmerja. Za vse nas Var«čevac e*4al° ^'mve^ delati in krj^nee pa še moja misel: »Ta-Prev’ ° n°do tudi Združeni narodi hiu,n ‘ Prešernovo Zdravljico za temelj C ove^tva, bo šele postavljen V°ljstvo! kamen m mir 'n Mdo- JANEZ DROBNIČ Nemčija Pol zastonj, pol za »Šenk« Vlada zahteva od učiteljev, da bodo pol svojih nalog opravljali brezplačno — Debeli časopisni naslovi o izboljšanju šolskih standardov so bili prenagljeni V Poročevalcu skupščine Slovenije je bil 8. t.m. objavljen Predlog zakona o osebnih dohodkih delavcev v šolstvu (ESA 428). Tolikokrat zahtevano sistemsko urejanje plač v šolstvu — od osnovnih šol prek srednjih do visokih in višjih in za vso Slovenijo —je torej sedaj pred nami. Zakon skupno z drugimi predpisi zapira šolam možnost, da bi na podlagi internih pravilnikov in s pomočjo dodatnih sredstev kakorkoli spreminjate plače svojih delavcev. Učitelji, od osnovnošolskih pa do visokošolskih, in seveda tudi vsi ostali — od • Red je osnova vzgoje. (Joubert) • Samo mati ve, kaj pomeni ljubiti in biti srečen. (Chamisso) • Dober novinar je vedno skeptičen. Nikoli ne verjame tistega, kar mu povedo. (Fish) PRENAGLJENA OBTOŽBA KRAJE Moja žena Anica in hči Bernarda sta bili v petek, 16. avgusta, v Novem mestu in sta se spotoma oglasili v samopostrežbi Dragice Bobič v Škocjanu. V trgovini tisti hip ni bilo drugih strank, niti lastnice, bili sta samo dve zaposleni prodajalki. Kasneje, približno čez eno uro, je lastnica trgovine prišla na dom obtožit ženo in hčerko, da sta v trgovini ukradli denarnico neke stranke, ki daje bila takrat na pultu. Obe sta tako dejanje zanikali, ker to ni bilo res. Ona pa je vztrajala, da so jo (kdo?) videli v ogledalu. Denarnica je bila last nekega moža (z avtomobilom nemške registracije). Naslednje jutro seje ta mož prišel opravičit za obtožbo, češ da je denarnico našel v prtljažniku avtomobila med robo, kupljeno v tisti trgovini. Jaz sam sem predlagal, da mi mož da 5.000 din in da odstopim od tožbe (on je imel s sabo neko pričo). Lastnica trgovine Dragica Bobič se še ni prišla opravičit, kar pa bi se spodobilo. Vse toje zelo prizadelo mojo ženo in hčerko. FRANC LUŽAR Zagrad 32 p. Škocjan V STRAŽI SMRDI Stanovalci no vej Sega dela v Straži smo primorani vonjati vsebino greznice, ki jo razlije možak na travnik, in to v neposredno bližino hiš, za nameček pa Se ob vsakrSnem času — tudi če je sredi popoldneva pri 30 stopinj C. Človek bi mislil, da je to zgolj naključje, vendar se Se ni zgodilo, da bi vsebino pripeljal v dneh, ko je pričakovati dež, ki bi nas spravil ob »užitke«, tako jih imamo pa kar nekaj dni Da je to že stara zgodba, pove naslednje: Že v vsaki manjSi družbi, če kdo »spusti« in nič prijetno ne diši, se vpraša: »A je spet PA VCEK pripeljal«? Stanovalci ulice Resa — Straža KRASIČANI SO PODPISALI V Dolenjskem listu št. 30 sem prebral prispevek z naslovom »Bodo Kra-sičani vzeli pravico v svoje roke?«. Lahko vam povem, da je bil moj oče zraven, ko so Krasinčani v svojem gasilskem domu podpisovali, da se strinjajo z oddajo steljnikov KZ Črnomelj, da bi iz njih naredili rodovitna polja. Za koliko denaija je takrat šlo, oče ni omenjal, glavni cilj pa je bil, da bi se mladi kmetje tudi zaposlili. Takrat so hodili na delo fantje in možje iz Gribelj, Bednja, Adle-šičev, Cerkvišč, Boginje vasi. Krasinčani so bili morda prefini, da bi si na ta način prislužili plačo. Kjer so bili prej hlevi, je sedaj farma piščancev, ta zemlja pa je pripadala Cerkviščanom, zemlja okrog hievov pa trem hišam s Kra-sinca, ki so sedaj prazne, ter ljudem iz Boginje vasi in Prilozja. PAVEL ŽELJKO GRIBLJE VABILO NA 2. TABOR SKD NOVA GORICA — V soboto, 14. septembra, bo v Novi Gorici 2. tabor Slovenskih krščanskih demokratov z bogatim celodnevnim programom. Novomeška podružnica bo organizirala prevoz prek Žužemberka, odhod avtobusa pa bo iz Šentjerneja ob 4.30, iz Novega mesta pa ob 5. uri. Prijave zbirajo predsedniki krajevnih odborov in člani OO SKD (Novi trg 6, tel. 21-040) int. 247, prijaviti pa seje mogoče do vključno 10. septembra. V Trebnjem zbira prijave Drago Nahtigal, Ulica heroja Slaka 36, tel. 44-607. Potni stroški so za odrasle 200 din na osebo, za šolsko mladino in študente 100 din, za predšolske otroke pa je prevoz brezplačen. snažilke, ravnateljev, pa do dekana in rektorja, bodo torej prejemali plače na podlagi tega zakona, čeprav drugod po svetu to urejajo s kolektivno pogodbo, pri kateri imajo delodajalci in delavci možnost iskanja najprimernejše rešitve. Slovenska vlada ima pač rajši proste roke, da sama odloča, kaj je dobro za šolstvo tega naroda. Kaj Predlog zakona predpisuje in česa vsega niti ne omenja? V 2. odstavku 12. člena zahteva od vsakega učitelja, da brezplačno opravi tudi do tri ure tedensko suplenc (toje 7% učiteljeve učne obveze). To nas v najboljšem primeru spominja na zakone o vojaški obveznosti, kajti nikjer drugje se česa takšnega še ni z zakonom predpisovalo. Poleg tega pa isti člen nalaga učiteljem še dolžnost, da 30-odstotno povečano učno obveznost mirne duše sprejmejo kot samo po sebi razumljivo in jim je ne bodo obračunali kot nadure. Pa to ni dovolj. Krona vsega je 3. člen, ki prepušča izvršnemu svetu, da določa osnovo za obračun osebnih dohodkov v šolstvu. Na videz je to izenačitev z delavci v javni upravi, vendar imajo ti v svojem sistemu nekatere dodatke, ki jih učitelj nima in je zato v slabšem položaju. Učiteljske plače bodo prepuščene dobri volji izvršnega sveta. Trenutno bi sicer učitelji dobili malce večje plače, ker so pač spet krepko zaostale za drugimi osebnimi dohodki, pa tudi zato, da bodo molčali. Toda že jutri lahko vlada ugotovi, da denaija v proračunu pač ni in zniža plače, kot se ji zljubi. Zgodba se izteka v sklep izvršnega sveta o določitvi normativov in stan- dardov za izvedbo programov v srednjih šolah, ki jih je sprejel 8. t.m. in s katerimi nam postane jasno, kolikšna je skrb naše vlade, da uniči javno in »brezplačno« šolstvo, kajti zakon o zavodih dopušča tudi privatne šole, ki jih ti predpisi ne obvezujejo. Učitelj bo učil v tolikšnih oddelkih, da ga učenci ne bodo niti slišali, kaj šele poslušali, ker so normative zvečali za vse letnike za 15%, tako da bo v razredu najmanj 36 učencev, tako v prvih kot v višjih letnikih. V praksi to pomeni, da bo učitelj v povprečju učil brezplačno kar debel razred več z naključno pripadajočo mu plačo. To razkošje pa velja le za učitelje »teoretičnih« predmetov, kajti bistveno bolj so zaostreni normativi za pouk v skupinah, kamor spada tudi praktični pouk, kjer naj bi odpravilli neznanje učencev v njihovem poklicnem znanju, ki smo ga očitali našim poklicnim šolam. Pravljice o zmanjšanju števila učencev v razredih, o katerih so pisali časopisi v začetku avgusta, veljajo le za osnovno šolo (ker pač ni več otrok). V srednjih šolah pa se bo (če se bo) zmanjšalo število šele prihodnje šolsko leto in še to le v prvih letnikih in do tiste stopnje, kot je veljalo do letos. Ob vsem tem bodo učitelji dobesedno brezplačno popravljali vse naloge, kar pomeni za učitelja materinščine na leto dva meseca dela. Učitelji bodo pridni in bodo zastonj opravili tudi vse popravne izpite, zaključne izpite pa še diferencialne, dodatne, ponovne, privatne idr. izpite, več kot polovico dela razrednika itd. ZOLTAN JAN Spodimo zavist! Iz odprtega pisma republiški skupščini: od-več je omahovanje Slovenska skupščina je na preizkušnji, ali bo pri tako pomembnem zakonu, kot je Zakon o denacionalizaciji, sklepala tako, kot so parlamentarne stranke v svojih programih tudi zatijevale. Glede na polemiko in dvome, ki so spremljali nastajanje tega zakona smo razlaščenci dolžni še enkrat utemeljiti njegov brezpogojni sprejem. Žavzemamo se za trg in težko pričakovane spremembe, ki bodo pomagale rešiti naše shirano gospodarstvo. Vsi vemo, da je zgolj pravno priznani lastnik edino tisti, ki lahko racionalno razporeja delovna mesta, resnično stimulira delavce in še kako skrbi, da mu imetje ne bi propadlo. Po razlastitvah je vsakdo od premoženja iskal le svoje koristi in ga s tem iz dneva v dan bolj siromašil. Ta proces, ki traja žal še danes, lahko zaustavi sprejetje omenjenega zakona. Ohranjati status quo in v nedogled modrovati, kako naprej, je zgolj oddaljevanje od ciljev in rešitev, ki so že zdavnaj pred nami. Razviti svet se s takšnimi rešitvami razkazuje in jih potrjuje že desetletja. Pravica do nedotakljivosti zasebne lastnine je ena od osnovnih človekovih pravic. Razlaščenci vemo, da bodo tudi naši sinovi in vnuki v skladu s prekinjeno družinsko tradicijo dolžni z vrnjeno lastnino umno in uspešno gospodariti. V to jih bo prisilila ekonomska nuja. Zakon o denacionalizaciji postavlja pravne temelje za nemoten delovni proces in jasne lastninske odnose z veliko odgovornostjo, katere danes, ob družbeni lastnini, ne pozna nihče. Zato je vsakršno omahovanje ob tem vprašanju odveč. Vračanje v naravi se naslanja na pravne temelje razvitih ekonomij, ki segajo v daljno rimsko pravo. Načelo vračanja, če se to le da, je ostalo od takrat pa do danes skoraj nespremenjeno, žal le v razvitem svetu in ne tudi pri nas. Bodimo že enkrat koristoljubni in spodimo iz src zavist, kije vsa ta mnoga leta zavirala gospodarski razvoj in napredek. RAZLAŠČENCI Še več o nenadni smrti dojenčkov Odmev na zapis v Dolenjskem listu (DL 8. avgusta) — »Prepričana sem, da vem za pravi vzrok in če bi zapis rešil vsaj eno življenje, ga je vredno objaviti« ugotavljam, da o tej vrsti parazitov (ki jih je zelo enostavno dokazati) med štu- "\ / Za nenadne smrti dojenčkov medicina do danes še ni našla prave razlage. Otroka starši zdravega položijo v posteljico, po nekaj urah, v večini primerov zjutraj, pa ga najdejo mrtvega. Nihče jim ne zna pojasniti vzroka smrti. Prepričana sem, da vem za pravi vzrok smrti dojenčkov. Prvi vzrok je položaj posteljice glede na škodljivo sevanje. O pravilnem položaju ležišč je bilo v naših sredstvih obveščanja že veliko napisanega. Sebično bi bilo zadržati zase vedenje o škodljivosti primarnega (naravnega) in sekundarnega (tehničnega) žarčenja. Nihče pa nima pravice nekomu vsiliti določeno spoznanje in zahtevati, da ga uboga. Vsak človek ima pravico do svobodne volje oz. odločitve. Žal so svobodni volji svojih staršev podrejeni otroci. Malokdo še ni slišal, da imajo nekateri otroci navado ponoči »potovati« v posteljici. Zjutraj jih najdejo starši v vznožju ležišča, ležijo zviti poprek itd. Vsi ti spremenjeni položaji imajo vzrok v škodljivih žarkih, ki gredo prek posteljice. Večina dojenčkov, ki so že dovolj močni, se jim nagonsko lahko izogne, mlajši dojenčki pa tega ne morejo. Svoje neugodno počutje izražajo z jokom, so prepoteni, imajo krče itd. Menim, da približno tretjina dojenčkov tudi v takšni posteljici kar dobro spi. So pa posledice pozneje hujše: škiljenje, jecljanje, motena motorika. Odvisno je od genetskega faktoija. Ena od posledic je tudi nenadna smrt dojenčka. Vendar do smrti kljub škodljivim žarkom v posteljici ne bi prišlo, če ne bi bil prisoten še drug vzrok — paraziti v krvi in tkivih dojenčka. Dobro so poznani črevesni paraziti ali zajedalci, kot so človeška glista, po-dančica, ozka trakulja, pasja trakulja. Zelo malo pa vemo o drobnih, s pro- OBVESTILO LJUBLJANA — Slovenska Karitas se vključuje v pomoč ljudem, ki jih je v teh poletnih mesecih prizadelo neurje. V sicer že dovolj težkih razmerah želimo olajšati v siti tisto gorje, ki se mu s človeško močjo ni mogoče zoperstaviti. Stiska prizadetih je tudi naša stiska, ostanimo solidarni. Sredstva za pomoč lahko nakažete na žiro račun: 50100-620-133 05 1140116-623903 s pripisom: Solidarnost v neurju. stim očesom komaj zaznavnih glistah, ki živijo v naši krvi, koži, stenah organov. Povzročajo nam tisoč težav, a se varno skrivajo za najrazličnejšimi virusi, bakterijami in glivicami. Večina zdravnikov pa je nevede in nehote njihov zaščitnik. Okužimo se prek psa in mačke — z jajčeci. Nekatere vrste živijo v prsti in prahu. Njihove ličinke prodro skozi kožo v organizem. Matere prenašajo parazite s krvojo na svoje otroke. Tako ima te male glistice vsak novorojenček in prepričana sem, da ni na svetu človeka, pri katerem ne bi našli teh parazitov. Če je njihovo število nizko, ne povzročajo težav. Upam si celo trditi, da so v tem primeru koristni — živijo z nami v sožitju ali simbiozi, saj pomagajo odstranjevati organske odpadke, ki se pri presnovi nalagajo v tkivih. Dojenček, ki nenadoma umre, je imel veliko parazitov. Za razliko od črevesnih parazitov, ki so anaerobni (ne potrebujejo kisika), potrebujejo nekatere vrste teh malih parazitov kisik. Zato se zelo radi zadržujejo v kapilarah in tkivih na površini kože, v nosni sluznici, pljučnih mehurčkih, možganih, v organih, ki so dobro oskrbovani s kisikom. Poleg tega, da potrebujejo kisik, imajo ti paraziti še dve lastnosti. Ena je ta, da jih zelo privlači negativna energija. Zato se kopičijo v tistih delih telesa, ki so izpostavljeni raznim škodljivim žarkom. Druga lastnost pa je ta, da so zelo živahni oz. vitalni ob spremembah vremena, luninih menah, kadar piha fen. Sedaj moramo samo še povezati ležišče s paraziti. Otrok ima posteljico postavljeno tako, da je koncentracija negativnih žarkov v predelu prsi in glavice (Hartman-nov in Curryjev vozel, podzemni vodni tok, tehnično sevanje). Paraziti se usmerjajo v ta del teleščka. Zgostijo se v takšnem številu, da nekoliko motijo pretok krvi v manjših žilah in kapilarah, predvsem pa porabijo preveč kisika v pljučih, srčni steni in v možganih. Zaradi tega oslabijo številne pomembne telesne funkcije do tolikšne mere, da otrok umre. Obdukcija ne pokaže ničesar, ker je vse na svojem mestu. Ko mrtvega otroka odnesejo iz posteljice, se paraziti razidejo. Nihče jih tudi ne išče, ker jim modema medicina ne pripisuje skoraj nobenega pomena. Iz razgovora z nekaterimi zdravniki in študenti medicine dijem zelo malo slišijo. Če bi ta moj prispevek rešil življenje enemu samemu dojenčku, gaje vredno objaviti. Zaključek: Problem nepojasnjenih smrti dojenčkov bi lahko zelo enostavno rešili s sanacijo stanovanj, zlasti spalnic oz. ležišč glede na škodljiva sevanja ter z načrtnim odpravljanjem parazitov pri ljudeh, psih in mačkah. V. S. pisma ingj... odmevi Žaljivo pisanje Misli k novici, objavljeni v »Sprehodu po Metliki« V rubriki sprehod po Metliki je v številki 33 v Dolenjskem listu 15. avgusta po naslovom »Oskrbovalnina v Domu starejših občanov je od 1.8. 1991 višja za celih 20%«. Med drugim tudi zapisano, da bi bilo še najlepše biti v Domu starejših občanov nič drugega kot prašič: ležiš v pospravljenem svinjaku, hranijo pa te z isto hrano kot varovance. Menimo, da tako pisanje nikomur ne koristi, torej tudi ne piscu in ne časopisni hiši. Zakaj ne bi pisec ob novici, da so cene povečane za 20 odst., raje napisal to, daje oskrbnina v Domu počitka Metlika najnižja v socialnih zavodih Slovenije, da zaradi hrane ni v domu še nihče shujšal, da zaradi hrane ni še nihče zapustil doma in da so si mnogi naši novo sprejeti oskrbovanci, ki so prišli v dom zaradi podhranjenosti in podobnih težav, v domu tako opomogli, da so v relativno kratkem času shodili in se usposobili za normalno samostojno življenje. Zakaj ne bi raje napisal, da so prav nizke cene, poleg drugega seveda, kot je ustrezen standard ipd., tisti razlogi, ki nam omogočajo, da dobivamo veliko število oskrbovancev iz drugih krajev Slovenije in sosednje Hrvaške, saj imamo v domu le eno tretjino oskrbovancev iz domače občine. Naj omenimo, da smo tudi po uveljavitvi nove cene že sprejeli oskrbovance iz drugih slovenskih občin prav zaradi konkurenčne cene. Globoko se zavedamo, da imamo za domače potrebe preveč postelj in da nam je najdražja prazna postelja. Zavedamo se, da moramo storiti vse, da bomo vsestransko konkurenčni, torej tudi s cenami. Dejstva govorijo, da nam za enkrat to uspeva, saj imamo dom praktično vseskozi zaseden, kar nam kljub nizkim cenam omogoča, da zaenkrat poslujemo še brez izgube. Glede hranjenja prašičev pa naj povemo, daje bilo z navedeno informacijo ustvarjeno napačno mnenje glede trošenja hrane. Ne glede na to, če bi mi imeli svoje prašiče ali ne, zaradi tega ne bi bila nič manjša poraba živil in tudi hrana v domu ne bi bila nič cenejša. Vedeti je treba, da v domu pripravimo dnevno 600 obrokov hrane in jasno je, da poleg pomij ostane v krožnikih tudi kaj hrane pri posameznih oskrbovancih. Prav gotovo je, daje gospodarneje s to hrano rediti prašiče, kot pa jo metati proč, ali pa jo komu podaijati. Naj povemo, da hranijo prašiče tudi v drugih domovih, kjer imajo pogoje za to. Poleg tega hranimo poleti prašiče tudi z zelenjavo. Naj zaključimo z našo oceno, da je takšno pisanje ne le žaljivo, za delavce in oskrbovance doma, ampak je, milo rečeno, tudi nekulturno. IVAN ŠKOF, direktor Kritika ali zlonamerni čvek? G. Stepan, očitate ml zlobnost, bom pa zloben V prejšnji številki Dolenjskega lista seje pod tem naslovom razpisal gospod profesor Marko Stepan, ki skuša opravičiti obstoj Centra za kulturno prosvetno dejavnost v Metliki, hkrati pa me vabi, naj mu predlagam sanacijski program, s pomočjo katerega se bo ta center samo vzdrževal. Nič ne bo iz tega, gospod Stepan. Ko ste nastopili službo v tem centru, so vam veijetno predstavniki metliškega izvršnega sveta povedali, da je center ustanovljen s pogojem, da s svojo dejavnostjo zasluži tudi za svoj obstoj. Da je kaj takega v Metliki nemogoče, vam je bilo veijetno znano od samega začetka, a ste delovno mesto kljub vsemu sprejeli. Ni mi treba razlagati, da se od knjižnice, kino predstav, tečajev in podobnega ne da živeti ne v Metliki ne kje drugje, vem celo to, da so podobni centri in zavodi podpirani ne samo na Švedskem, ampak tudi, ne boste verjeli, v sosednji črnomaljski občini. Resje tudi to, daje bilo metliško kulturno življenje veliko bolj razgibano, ko ta občina ni imela centra. Naj vas samo spomnim na poletne kulturne prireditve na grajskem dvorišču, na Zimske urice, predstavitve knjig, na kulturne praznike (predstave so bile v hotelu, pri Mežnaršiču, Rajmerju itd.). Očitate mi zlobnost, bom pa zloben. Letos se Metlika ni spomnila ob 8. februarju na velikega pesnika, čeprav bi radi s člankom, ki v glavnem obračunava z menoj, prikazali, kako je center razgibal metliško kulturno življenje s koncerti, tečaji in ne vem, s čim še. Pa to ni res. Metlika že vrsto let ni bila tako kulturno mrtva, kot je letos. Prepričan sem, da temu ni kriva samo vojna, ampak morda tudi kaj drugega. Mislim predvsem na premajhno aktivnost centra, ki bi v osmih mesecih obstoja moral pokazati le malce več, kot je. Omenjate tudi delo knjižnice. Prav, nihče ji ne odreka truda in akcij, ki jih je izvedla, a ne smemo pozabiti, da sta v knjižnici zaposleni dve delavki. Knjižnica je Ha središče knjižničnega dogajanja tudi takrat, ko je v njej delala honorarno zaposlena moč. Tudi tega ne bo odveč .izpisat: ne gre za laž in namigovanje,'^ se sredstva, namenjena za osebne dohed- vreCa je < boste trdili, da če na enem koncu vzameš, manjka na drugem. Prepričali ste me, da vam gredo v nos moji honoraiji. Naj vam v tolažbo povem, gospod profesor, da niso tako visoki, kot morda mislite, pa še to, da so veijetno težje zasluženi kot vaš osebni dohodek. TONI GAŠPERIČ • V boju proti komunistom imajo največ uspeha bivši komunisti (Petan) • Diplomacija je orožje civilizacije. (Churchill) • Ni slabih čei so le slabi častniki • Sovraštvo je ljubezen, ki seje izjalovila. (Kierkegaard) • Masa funkcionarjev je posušena lava revolucije. (Kasper) DOLENJSKI UST * Prav jim je, zasebnim vinogradnikom! Kaj se je vnovič pokazalo ob letošnjem vinogradniško vinarskem sejmu v Ljubljani — Čas je, da se zasebni vinogradiki bolje organizirajo, sicer ne bodo mogli bolj uveljaviti svojih koristi Letošnja ocenjevanja vin pridelka 1990 nasploh so pokazala nadpovprečno kakovost. Tako v krajevnih ali regionalnih okvirih. To pa je potrdilo tudi mednarodno ocenjevanje vin za letošnji, ljubljanski 37. mednarodni vino-gradniško-vinarski sejem VINO ’9I, ki je bil tokrat zaradi balkanskega miru pri nas v Heideggu v Gradcu (Avstrija). Predsednik ocenjevalne komisije, dr. Dušan Terčelj s Kmetijskega inštituta Slovenije, ni ravno zadovoljen s strogostjo meril pri ocenjevanju nekaterih slovenskih vin. Letos so jugoslovanska vina (kljub še nedokončani razdružitvi!) uradno razvrstili na vzorce iz Slovenije (SLO — lahko se bere tudi »Splošni Ljudski Odpor«!), Hrvaške (CRO) in iz ostale Jugoslavije (YU). V ocenjevanje so dali: Slovenija 344, Hrvaška 69 in druge jugoslovanske republike — z očitnim bojkotom — vsega komaj 30 vzorcev! Temu primerno bomo v podrobnejšem pregledu obravnavali le Slovenijo. Pri ocenjevanju vseh vzorcev naziva »šampion« ni dobilo nobeno slovensko, kaj šele CRO ali YU vino. Slovenska vina so dobila 14 velikih častnih diplom z veliko zlato medaljo. Od teh 4 vzorci zasebnih vinogradnikov: rulandec = jagodni izbor Čurin — Prapotnik; beli pinot = Marko in Rudolf Skočaj (Brajda); sauvignon = Antonija in Jurij Hlupič ter rumeni muškat = Jože Kupljen. Uspehi slovenskih zasebnih vinogradnikov, zlasti zvečanje njihovega fizičnega števila in števila vzorcev v primerjavi z lanskim letom je po pregledu statističnih podatkov očitno. To pa velja tudi za višanje ocen po kakovosti. Tudi to je v skladu z nekajletnim trendom naraščanja v primerjavi in razmerji z vzorci iz »družbenih«' kleti. Ta očitni napredek sta na tiskovni konferenci (22. julija v Heideggu, 23. julija na GR v Ljubljani) poudarila tudi vodja projekta sejma Vino '91 prof. Stane Terlep in predsednik ocenjevalne komisije dr. Dušan Terčelj. Slednji s posebnim poudarkom na večji udeležbi in zboljšani kakovosti vin primorskih zasebnih vinogradnikov. Najmanj zasebnih vzorcev je bilo iz Dolenjske in Bele krajine. Zgoraj izrečeno pohvalo je skušal zmanjšati predstavnik Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije (PSVVS) s trditvijo, daje to sicer relativno res, vendar pa je treba upoštevati, da daje »družbeni« sektor na trg neprimerno več stekleničenega vina kot zasebni, da o nestekleničenem vinu zasebnikov v prometu nihče nič ne ve! Toda tudi to in takšno govorjenje predstavnika PSVVS je relativno! Kajti ni povedal, koliko vina v njihovih (neprimerno več!) steklenicah je iz. grozdja zasebnih vinogradnikov in koliko takšnega vina v njihovih steklenicah, za katerega so si lahko nalepili zlate, srebrne ali bronaste zaščitne znamke slovenskih vin ali prejeli naziv »šampion«, pa velike zlate, zlate ali srebrne medalje na sejmu VINO., in končno, koliko (vagonov!) neustekleničenega vina je katera od članic, z nespoštovanjem trgov- Pokojnine drsijo navzdol Z razširjene seje 10 Društva upokojencev N. mesto Na razširjeni seji izvršilnega odbora Društva upokojencev Novo mesto 22. avgusta so potrdili in sprejeli podatke o uspešnem finančnem poslovanju društva in kluba za prvo polletje. Predsednik društva Viktor Bartolj je seznanil navzoče o poteku in uspešnem zaključku upokojencev tega društva pri Miklavžu na Gorjancih 10. avgusta, kije bilo posvečeno 45. obletnici obstoja in uspešnega delovanja društva. Po obsežni razpravi so navzoči ocenili, daje bilo srečanje, ki se gaje udeležilo 1.400 članov, v organizacijskem in vsebinskem pomenu uspešno zaključeno v zadovoljstvo vseh, ki so sodelovali v pripravah in vseh, ki so se srečanja udeležili. Pri obravnavi gmotnega stanja upokojencev je Tone Pirc, član predsedstva SPIZ, povedal, da se je v zadnjih mesecih nekoliko izboljšalo finančno stanje SPIZ. Ugotovitve so bile, daje na tako zboljšanje vplivalo znižanje pokojnin v razmerju z osebnimi dohodki, po ukrepih o uskladitvi pokojnin, ki jih je marca sprejela Skupščina Republike Slovenije. To dejstvo nazorno prikažajo naslednji primeri, in sicer ko primeijamo junijske povprečne pokojnine s povprečnim osebnim dohodkom v tem mesecu. Povprečni neto OD v Sloveniji je znašal 8.962 din. Povprečna starostna pokojnina z varstvenimi dodatki je znašala 6.799 din ali 75,8 odst. OD, invalidska 5.575 ali 62,2 odst. OD, družinska 4.830 ali 53,8 odst. OD, povprečje vseh pokojnin pa je bilo 6.125 din ali 68,3 odst. OD. V dolenjski regiji, ki zajema v pokojninskem zavarovanju občine Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika in Krško, so povprečne pokojnine nižje od republiškega povprečja za 5,9%, saj znaša povprečje vseh junijskih pokojnin 5.597 din. Prikazana povpreč- ja pokojnin pa so še nekoliko nižja, saj so v njih zajeti tudi krajevni in občinski samoprispevki, solidarnostni prispevek in davki na pokojnine po zakonu o dohodnini. Glede na tako hitro zniževanje pokojnin za okrog 20 odst. do osebnih dohodkov in hitro rast cen, ki vplivajo na gmotni položaj upokojencev, so na seji sprejeli tudi zaključek, da bodo upokojenci vztrajali pri znanih stališčih in protestih za odpravo krivic pri usklajevanju pokojnin. Krivice so v nasprotju s pravičnostjo, ki bi morala temeljiti na trdni socialni varnosti, ta pa ima podlago zavarovanja iz minulega dela. R. HRVATIN skih uzanc in v protizakonitem prometu, prevozila od Španije do Nemčije ali od Dalmacije na sever. Zatorej mislim, da bo boljše, če bodo predstavniki PSVVS v takšnih ali podobnih izjavah nekoliko bolj skromni. Kajti narod naš dokaze hrani! Sicer pa so stvari še hujše: kolikor večji so uspehi zasebnih.vinogradnikov, toliko bolj jih vinarski lobby v zatonu odriva na obrobje odločanja o svoji usodi in razumnejšem razvoju slovenskega vinogradništva! Prav jim je — tem zasebnim vinogradnikom: • če jim je vseeno, da bo sedanja PSVVS sama sebe in tudi del njihovega ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: Krajevna skupnost Majde Sile — namesto venca za pokojnega Antona Virca — 2.000 din; uprava za družbene prihodke občine Novo mesto - namesto cvetja na grob očeta Mirka Roba 1.250 din; vaščani Regrče vasi Novo mesto — namesto venca za pokojnega Milana Pavliča — 2.970 din: sorodniki in prijatelji — namesto cvetja na grob Marije Dolenc — 10.000 din; krajani rudarskega naselja Kočevje —namesto cvetja na grob Marije Dolenc — 6.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! UPOKOJENO SE ZAHVALJUJEJO Društvo upokojencev Novo mesto je 10. avgusta pri Miklavžu na Gorjancih priredilo srečanje, posvečeno 45-letnici delovanja društva in dnevu upokojencev. Izvršilni odbor društva se toplo in prisrčno zahvaljuje vsem delovnim organizacijam, ustanovam, krajevnim skupnostim, samostojnim obrtnikom in vsem posameznikom, ki so nam kakorkoli pomagali in s tem omogočili, daje srečanje, katerega se je udeležilo nad 1400 članov društva, njihovih svojcev in prijateljev, v celoti uspelo. Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem nastopajočim v kulturnem programu, Skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto kot pokrovitelju in Ivanu Kosu, skrbniku Planinskega doma Miklavž na Gorjancih, ki je poskrbel za zabavno in nadvse sproščeno počutje ter za pijačo in jedačo. IO društva Res, barabe pa zidajo gradnje v Beli krajini — Sprašujem, zakaj bčine inšpektorje plačujejo za nedelo črne Oi Ne morem si kaj, da se ne bi oglasil tudi jaz. V 31. in 33. St. DL je bilo precej napisanega o vikendih in črni gradnji v Beli krajini Res je. Tudi sam sem v začetku avgusta s prijateljem — ribičem prehodil precejSen del Bele krajine, večinoma ob reki Kolpi (od Metlike do Žuničev). In kaj sva videla? Veliko Ljubljančanov in Kranjčanov (izdali so jih avtomobili) na črno gradi vikende (barake, hiiice in tudi kar prave hiše). Pogovarjal sem se z možakom iz vasi ob Kolpi Povedal je, da kmetje res prodajajo zemljo bolj v skritih krajih, novi lastniki pa na hitro gradijo, in to na črno. Torej imajo na občini imena le teh, saj so zemljo prepisali Barabe pa zidajo, pravi Toni GaSperič v 33. SL DL In kako prav ima! Vsi tisti, ki so čakali na dovoljenja in potem zidali so izgubili Socializem v Šentjanžu Kako je z asfaltiranjem cest v okolici Šentjanža — Odloča o asfaltu interes posameznika? faltirajo cesto proti Homu, manjšemu zaselku s kakimi petimi hišami. Po glavi se mi je pletlo: »Le kaj je v tem zaselku, da dobiva asflat? Vojaškega objekta ni, komunističnih veljakov ni več, edino možno je, da tam živi močan privatnik.« Odgovor mi je dal domačin, ki mi je pojasnil, da ima na Homu predsednik KS Šentjanž večji nasad jablan in daje njemu bolj potreben asfalt do Homa kot asfaltiranje ceste proti Radečam, po kateri vsak dan vozi tudi nekaj avtobusov. Dvomim, da je denar za asfaltiranje dal gospod predsednik. V Šentjanžu je po mojem mnenju več pomembnejših cest za to območje, ki so še vse makadamske, a denarja ni niti za pesek, ki bi bil po vseh neurjih na zdrtih cestah še kako potreben. Nasad jablan v lasti Mercatorja KZ Šentjanž, kjer je zaposlen tudi gospod predsednik KS, je ob stari cesti proti Kalu, cesta pa je makadamska in je bila v času mojega obiska neprevozna. Bojim se, da na podeželju še vedno živi socialistični sistem gospodarjenja, saj si, kot kaže moj primer, ljudje na stolčkih v družbenih podjetjih in v družbenopolitičnih skupnostih še vedno lahko mnogo privoščijo. ANTON Č. Ljubljana V Šentjanžu sem preživel mladost, najlepša leta moje ljubezni do slovenske zemlje in čeprav me po 15 letih življenja zdoma problemi krajanov ne zanimajo preveč, meje to, kar sem opazil v nedeljo, 28. julija, ko sem bil na obisku pri sorodnikih, pogrelo in me prisililo, da napišem te vrstice. Šentjanž in okolico so prejšnji mesec prizadela neurja. Veliko škode je na poljščinah, v vinogradih in na cestah, ki so zvečine makadamske in so sedaj komaj prevozne. Ko sem na potepanju po okolici omenjeno nedeljo opazil tovornjake, naložene z asfaltom, sem pomislil, da bo cesta proti Radečam končno le dobila prepotrebno asfaltno prevleko. Vendar sem razočaran spoznal, da as- veliko časa in živcev. Zdaj pa plačujejo davke, ki niso majhni Ti priSleki pa si na črno postavijo vikende, potem se pa Se bahajo okrog, kako imenitno lokacijo imajo, za korak od Kolpe. To območje pa je menda zaščiteno. Sprašujem se, kje so občinski inšpektorji kaj jim ni nič mar, kaj se dogaja v njihovi občini? Le kako lahko tako mimo sedijo v svojih foteljih? Saj iz njih res ne vidijo objektov, ki iz dneva v dan rastejo brez odločb, črnograditelji pa si manejo roke, češ, pa smo jih! Bela krajina ni tako velika, da Občinarji stvarem ne bi mogli priti do kraja. Posebno še zato, ker imajo tudi evidenco o novih lastnikih zemljišč. Sprašujem se, zakaj imajo občine inšpektorje in zakaj jih plačujejo za nedelo? M. GRAHEK premoženja brez njih preoblikovala v svojo PSVVS d.o.o.; • če jim je vseeno, da si bodo slovenski sejmarji od pomurskega do ljubljanskega sejma za udeležbo, za ponudbo, razvoj razstav in poskušenj ter zboljšanje kakovosti slovenskih zasebnih vin na teh sejmih prilaščali zasluge in pravice, ki gredo le zasebnim vinogradnikom; pa da jih bodo le-ti še bolj odrivali od sodelovanja pri gospodarsko strokovno — programski politiki vinogradniško — vinarskega (dela) sejma; • če se bodo ob preoblikovanju (privatizaciji) podjetij (kombinatov, zadrug, kleti), vračanju odvzetih vinogradov ipd. spet dali speljati žejne čez vodo s poceni demagogijo sindikatov in opozicije o ogroženosti delavcev (le kje so bili, ko so nam od plače odtegovali članarino, a nas niso ščitili ko je bilo treba!), o drobljenju velikih kompleksov (nastalih povečini iz njihove zemlje!) in bojazni o upadanju pridelka; • če se vinogradniki, ki obdelujejo dobre tri četrtine slovenskih vinogradov, ne bodo bolje organizirali in odločneje nastopili proti tem in podobnim pojavom, ki so naperjeni samo proti nj‘m! ŠTEFAN KUHAR LJUBLJANA (Še) ni za objavo RIBNICA: TERITORIALNI JURČKI — Ob letošnjem semnju suhe robe in lončarstva bo tudi gobarska razstava, vendar ne v prostorih, kjer je bila zadnja leta. Tam notri so namreč zrastli tako imenovani »teritorialni jurčki«. RIBNICA: GALJOTI NA VAJAH — Vaje za igro Galiot, s katero bo domači KUD nastopil v počastitev 400-letnice Gallusove smrti, se še niso začele. Zato, ker so trije igralci Galiota mobilizirani v enote teritorialne obrambe. Zdaj veslajo kot galijoti na Janševi mornarici, ki prikrito vadi na ribniški Bistrici RIBNICA: »VOJNA TAJNA« — Sam komandant ribniške vojaške posadke Miroslav Lilič nam je prepovedal fotografiranje selitve iz doma JLA. Očitno je bil vzrok »vojna tajna«, kajti na stopnicah pred domom je bila razbita omara (kako bodo vojaki selili občutljivo in dragoceno medicinsko opremo, če je že omara tako žalostno končala), očitno dotrajala žimnica vojaške postelje in govorniški pult ki bo očitno najbolje uporabljen v tistih krajih, kjer znajo bolje govoriti, kot delati ZAHVALA ZA POŽRTVOVALNO GAŠENJE Domačija leži na majhnem bregu, s katerega je lep pogled na Koprivnico in na okoliške kraje. Na bregu se razprostira gospodarsko poslopje in ne daleč stran pred leti komaj dokončana stanovanjska hiša Božičnikovih. In prav ta lepi razgled z brega je v nedeljo, 14. 7. 1991 povzročil strah sosedom. Okoli 18. ure so opazili velik ogenj, ki ga je povzročila strela, in se na vso moč pognali pomagat Francu in Darinki. Plamen je takoj zajel skedenj in hlev. Sosedje so takoj prišli na pomoč in skupaj s požrtvovalnim delom gasilcev rešili, kar se je le dalo. Gasilci društev Veliki Kamen, Mali Kamen, Senovo, Podsreda, Kozje in PGE Krško so bili v najkrajšem času na kraju požara. Kaj pomenijo dobri sosedje, je znano vsakomur. Sosedje Božičnikovih iz Koprivnice in okoliških krajev so se izkazali za najboljše prijatelje. Zato bi se radi zahvalili vsem, za požrtvovalnost in nesebično pomoč (materialno in denarno), tako gasilcem kot sosedom in ljudem iz okolice, ki so sodelovali pri gašenju požara in nadaljnjih opravilih. Ta so se potem vsakodnevno vrstila pri izgradnji popolnoma novega skednja in hleva. FRANC IN DARINKA BOŽIČNIK Vojsko 23. Zakaj pokop brez gospoda? Resnična zgodba o pogrebu in Šimnu Sirotniku Nekje na Dolenjskem živi štiriinse- no.« Vse do nedavnega je tudi dušni pastir Šimnove fare odklanjal cerkveni pogreb tistim, ki so bili poročeni samo civilno. Toda ob Zorinem pogrebu je bilo drugače. Komisarka tamkajšnje politično aktivistko, kije prišla iz daljne svete vojske je silila v užaloščenega in rodne Šumadije s trebuhom za kruhom ubogega Šimna z vprašanji, zakaj je od-v Slovenijo. Ker je bil Šimen Sirotnik '' ' -*---!------L '---- demdesetletni sodobni bajtarski proletarec in sodobni Šimen Sirotnik. Pred štiridesetimi leti seje spoznal na železarskih Jesenicah s proletarko, medvojno partizanski borec in ker je bila aktivistka Zora partizanska sodelavka, sta se poročila civilno, saj se še pred nekaj leti nista mogla cerkveno poročiti pravoslaven in katolik. Proti koncu letošnjega julija je našemu Šimnu Sirotniku Zora umrla. Ko je živela, je večkrat rekla možu: »Pokoplji me civilno, saj sva tudi poročena civil- klonil cerkveni pogreb, in s podobnimi. Šimnu se je milo storilo, saj je storil samo ta greh, da je izpolnil ženino posmrtno željo. Farni dušni pastir pa tako ali tako ve, da sta bila Šimen in Zora ateista — čemu torej cerkveni pogreb? Čas bo šel svojo pot, le trpek spomin, da sem bil po nepotrebnem okregan in opljuvan, mi bo ostal, seje s solzami v očeh ovedel Šimen Sirotnik. L. O. DOLENJSKI LIST ZEMUA KOMAJDA VRAČA — Glavičeviz ob Partizanki vedno v središču pozornosti, ko se pripravijo k spravilu ja. »Včasih so se tujci ustavljali in fotografirali, ko sem ga s konjcM ^ zemlje, da seje kar valil po brazdah,« pravi Glavičev oče. Letos pa m tu ^ tudi krompirje bolj reven. Sejali so ga 15 gajb. pa pravijo, da bodo vese • ^ bodo dobili iz zemlje več kot še enkrat toliko, paše ta je ves napaden. rra v' je podobno po vsod po Suhi krajini, pa tudi drugod se ne po h valijo preveč■ J K!/| «0 /9 r« «1 I Jakše) KONČANI DNEVI PIVA - Kandijski vrt v Novem mestu je bil 'ninul^1 najsi dni središče ljubiteljev zabave in penaste opojnosti Tisti, ki so se vsak večer »viseti« za okroglim šankom, bodo lahko s to svojo navadno^ $ Ijevali, le da bo poslej vse skupaj teklo po grlu brez žive glasbe ter drugačnih nastopajočih. Med njimi so še najbolj vžgali znani Slovenci, četrtek zvečer kuhali golaž. Šlo je zqres, pa čeprav so kuharji Boris Strd , % Trontelj, Bogdan Barovič, Nataša Žgavec, Božidar Wolf ter domačini' ^ Marjan Dvornik in direktor Vlado Petrovič, mislili da jih bodo °Prost!ln0l(US^ čebule in mešanja vsebine kotla. Na koncu so obiskovalci golaže tudiP° jjg Naš župan (desno) je svoj »predvolilni« golaž kuhal v »težjih moral pred uglednimi gosti reševati še ugled mesta in iz objema golt&eV pov poditi romski podmladek. (Foto: J. Pavlin) . TISOČ KILOMETROV PO SLOVENIJI - Minulo soboto P°P°^Čl^t Otočcu srečali skupino štirih kolesarjev iz kluba Janez Peternel d 5* V osmih dneh so si zadali nalogo prekolesariti svobodno Slo venijo P1' počez, po transverzali, ki so jo že pred leti začrtali kolesarji kluba ^ O1 Prvi dan so prek Ljubljane in Kočevja po 160 kilometrih prikolesari čec in v tamkajšnjem kampu prespali pod šotori (Foto: J. Pavlin) ML" m POD GORJA NCI PA NISMO Pl J A NCI - Po tej skladbi mnogi pol™ zabavni ansambel Fis iz Dolenjskih Toplic. Pred dnevi je Utpnl)uW ^1% t skupaj s še dvanajstimi, izšla na prvi kaseti tega ansambla. Tiskali Helidon v tisoč izvodih in bo že v tem tednu na policah v trgovini ji . pro/Cj Novem mestu. A vtor večine posnetih skladb na kaseti Topliška d0‘‘^ jt&M-Tone Fink, ki je dve skladbi posnel tudi kot vodja Smihelskega paška ^ in obstaja že desetletja, vendar v tej zasedbi šele tri leta V njem s°Pfv\, .jan l^ lič, harmonikar Lojze Šenica bas kitarist Milan Popovič, kitarist M organist Tone Fink. (Foto: J. Pavlin) aj m t. 35 (2193) 29. av športna pomlad pri štiridesetih jj^1 Campbell ni dober le za svojo, ampak M:^?terokoli starost. Odkar si je leta 1989 Hk r ^e’ doživlja preporod, ki je v živ- <^Xr' v ^Portu Pa e redkejši. itie2a*® tekaških navdušencev si je njegovo kH^nUa Sele lani, ko je popravil rekord, Tildi L ,a*° star, da so se ga le redki spominjali k f0 .n,ka rekorda je večina ljudi že pozabi-H%gll ™ veteranski rekorder v maratonu, <^ar' 11 športu pa še redkejši '"'ttanU le^“ških navdušencev si je njegovo kb^n,la šele lani, ko je popravil rekord, idi e “j*? star, da so se ga le redki spominjali To iL-a rekorda je večina ljudi že pozabi-totojf "d veteranski rekorder v maratonu, .iii( ' ^igtnhr^ dac^ Poster. Rekord je dosegel r- W^u?č°nmonwealtha v Christchurchu leta r kkei' , 'etui nekdanji kolesar je 42,2 km pre-■i ^»1DlJnra^ 1 * minutah in 19 sekundah, John gl i,l04Upa kaie Tani v Bostonu izboljšal na sta se Italijan Gelindo Bordin in dttma Ikangaa potegovala za zmago j ^cilif dolarjev, je 41-letni Campbell prišel hd *lrt‘ ‘n odnesel 38 tisoč dolarjev. Samo H |, °v Predtem je s časom 2:20.15 zmagal Selesr^ki konkurenci maratona v Los ti joj** foda tudi to ni nič v primerjavi z bero, ^ iJhi v banskem newyorškem maratonu. 1 v absolutni konkurenci peti. S časom kerjef P, Zboljšal veteranski rekord proge. % ^ drugič zapored zmagal v treh zapored-,a,omh, katerih pokroviteljica je bila la ,n °btt Hancock, je zaslužil 69 tisoč dolarjuni,!?,ercedes benz. Starost, pravi John ,ma ,udi dobre slrani h pred r9 iponna P01 se Je resno začela sedem 10 UXei,LSI‘m. ‘nJe bujno vzcvetela Campbella todec Fn Zan!mati veliki maratoni Lani je bil *terievega rekorda sploh glavni dogo-rt VjVnem maratonskem prizorišču. To- ili > "a i fP°m'nJa. da je Campbell v mara- % imktah Commonwealtha v Edinburghu \ iliHpt, ne^aičasa celo vodil? Kaj pa njegovo * cZ °,na °l v Seulu? pr.P eH°v bostonski veteranski rekord ni * T°hnojn°slo,sreča, da je pri teh letih ohranil ^ vei^?brai nagrade, ki so brez dvoma re- P iškega navdušenja Amerike za ve- li [ekord jeL?' Za štiri sekunde izboljšan osebni ji k kid„ b! “b dokaz izredne dolgoživosti mo-}■ Vini tren' sT°vel predvsem po straha viti ko- Va f0rtn ,nSa. ali pa preračunljivega načrtova-e 11 machia velije vskem slogu. h. _____- * .... entr°r. •?. d°bnom Campbellom je vaja v 11 kr^t ‘n P°zornosti. Ekonomičnost gi-kfga p0le< bbitvena sestavina njegovega tekaš-L vPraša,e Tca> se prenaša v razgovor. Ko ga j I khko i od današnjih veteranov bi mu r o Jl rebord, vam ponudi Mehičane, če-j,, **i/o t^jrne ve veliko. O svojih možnostih je < [Utosem dvakrat izboljšal, j krQt L,te*lrn razloga, zakaj ga ne bi še en-'0'tetitoH v Philadelphii v polovičnem I ^votjdosegel čas 1:02.28, sem bil že da bi potolkel rekord v celem V SLUŽBI M AMON A maratonu. Vsak teden sem nastopal v napornih tekmah in v težkih razmerah. Potem sem ujel dober dan in rekord je bil tu.« Njegovo odkrito čaščenje mamona, popolna posvetitev pridobivanju denarja, ne zveni čisto iskreno. Saj je pred leti nastopal za klub in državno reprezentanco, ko o denarnih nagradah še niso nič vedeli Toda John Campbell vseeno vztraja: »Sem poklicni tekač. Če se s tekmovanji ne bi mogel preživljati, ne bi tekel. Na svetu je toliko drugih stvari, ki bi jih lahko počel. Raje bi zaslužil do volj denarja in počel stvari, ki jih v resnici želim početi. Te pa stanejo veliko denarja — zakaj si jih ne bi privoščil?« Lani je bil najbolje plačan cestni tekač na svetu, če ne štejemo dokaj mračnega področja neobjavljenih startnin. Zmožnost teči in zmagati v treh velikih maratonih v razponu osmih mesecev je nekaj, kar večini vrhunskih tekmovalcev ne gre v račun, Campbellu pa je šlo do letošnjega londonskega maratona, i’ katerem je razočaral. Bilje sicer še vedno prvi veteran, v absolutni konkurenci pa je osvojil 72 mesto. Rezultat 2:17.22 je bil za človeka, kije razmišljal o rekordu, vendarle slab. V London je prispet iz Bostona samo 4 dni pred tekmo. Bil je videti utrujen, pa ne samo zaradi potovanja z letalom čez Atlantik in časovnega premika Campbell raziskuje skrajne meje enačbe ravnotežja starosti in dobrega nastopanja »Strinjam se'z Bordinom, da traja štiri mesece, preden se popolnoma otreseš posledic velikega maratonskega nastopa. Želim si samo, da bi me plačevali kot Gelinda. Potem bi si lahko privoščil štiri mesece odmora od tekem. Toda to bi bilo zame veliko zapravljanje denarja — od česa bi v tem času živel? Če bi bil v njegovi koži, bi počel točno to, kar počne on. Predvsem ne bi nastopal. Bordin tri mesece preživi v samoti, se dobro pripravi, odteče dve ali tri tekme in se vrne nazaj v hribe. Zato vsakič nastopi uspešno. To je tudi edini pravi način, a jaz se mu ne morem podrejati. Takšno je pač življenje. Zdaj ne pretečem več toliko kilometrov, kot sem jih včasih. Za trening izkoriščam nastope. Moj značilni tedenski mi-krociklus treninga vsebuje dva dneva, ko 15-krat pretečem 200 m. Ob nedeljah nastopam. Prej sem za hitrost delal dvakrat toliko. Teki na 200 m so najdaljši teki, kijih delam na stezi. Mislim, da sem z leti pridobil veliko vzdržljivosti, zato zdaj brusim hitrost in ostalo pride po naravni poti. Vsekakor pa je to precej težko za nekoga, ki ponaravi ni ravno sprinter. Moj najdaljši treninški tek je dolg 24 km. Svoje čase sem se enkrat na teden odpravil na 34 km dolg tek, toda ugotovil sem, da je po taki izkušnji trajalo predolgo, da sem se spet postavil na noge. Treniram se sam in veliko sem eksperimentiral, da bi našel zase najboljšo kombinacijo hitrosti in vzdržljivosti. Poskusil sem čisto vsako možno zvezo med dolžino in kratkim sprintom. Zmanjšal sem število intervalov teka, ker sem ugotovil, da ne postajam nič hitrejši, če jih delam več. S pomočjo sedanjega treninga nastopam zelo dobro, zato ne bom ničesar spreminjal. MARA TON JE BIČANJE Vem, da sem prispel do točke, ko tečem zoper lastno telo. Rad bi videl, kako daleč lahko sežem, kako daleč se lahko priženem. Da, ves čas sem videti utrujen zato, ker ves čas sem utrujen. Treniram trdo in velik del življanja preživim na potovanjih. To človeka močno ožema in težko je ostati zdrav. Toda nikoli še nisem bil poškodovan, razen tega išijasa, ki me muči zadnje dni. Ni sicer tako hud, da bi mi preprečil tek, stokam pa močno, ker sovražim bolečino.« Tu bi se veljalo zamisliti nad pomenom besede bolečina in kaj to je za Johna Campbella »Maratonski izziv mi je všeč. Ko prideš do 24 km, misliš, da je po tebi. Potem od nekod dobiš novih moči in letiš naprej. Če bi bilo v krajših tekmah ravno toliko denarja, bi seveda nastopal tam. Maraton tečem zato, ker nosi. In s tem si krajšam tekmovalno življenje, vem. Najraje bi tekel samo dva na leto, tečem pa tri. »Prvič sem si pred-sta vljal samega sebe kot dobrega tekača že, ko sem bil star 20 let,« pravi Campbell in za trenutek se vam bo zazdelo, da se pogovarjate z običajnim cestnim tekačem. A takoj pokaže zvestobo svojemu posebnemu nagnjenju: »Že tedaj sem o teku razmišljal kot o zaslužku. In zdaj, dokler sem še na prizorišču, poskušam iztržiti čim več.« Koliko časa bo verjetno še zdržal? » Všeč mi je, če zaslužim ISO tisoč dolarjev na leto. Ta cilj sem si zastavil za naslednja 3 ali 4 leta.« Pa potem? »Potem bom kmetoval in se ukvarjal z globokomorskim ribolovom. To sta dejavnosti, ki mi ustrezata kot življeryski slog in način preživljanja. Jaz sem samotar. Ne bi pa ju počel zgolj za zabavo. Raje bi z njima trgoval. Dejstvo je, da nisem ravno sproščen člo vek. Vse stvari gledam skozi denar in kako bi jih izkoristil. Tudi v prostem času sem rad uspešen. Ves denar imam v banki, kjer mi služi obresti. Zadnja stvar na svetu, ki jo potrebjem, je, da bi mi kak oskrbnik doma pridno uničeval posestvo.« Zdi se, da onkraj denarne varnosti šport v Campbellovem življenju nima kake posebne vloge. »Kaj imaš od teka razen zbitih nog in telesa? Kdo me bo plačeval, ko bom ostarel?« Vprašanje za vprašanjem. Toda iw le niso tako slabe novice in po kratkem premisleku Campbell tiho prizna.• »Malo bi verjetno že tekel — tekel sem vedno rad in vedno sem bil kondicijsko dobro pripravljen. Kot ribič sem bil na trdo delo navajen, saj veste, dvigovanje težkih bremen in podobno.« NA PRVENSTVO ZA SVOJ DENAR Na tiskovni konferenci pred letošnjim londonskim maratonom je Campbell povedat, da mu je novozelandska atletska zveza ponudila mesto v moštvu za Svetovni kros, a le, če si sam plača stroške potovanja na tekmo in bivanje. Je to značilno obnašanje atletskih uradnikov do veterana novozelandske atletike? »Ne vem, kako si vse skupaj predstavljajo,« pravi v tonu, ki daje slutiti, da celo razmišljanje o tem predmetu zahteva veliko več napora, kot ga je vreden. »Gotovo mi ne mislijo reči: 'John, radi bi, da bi nastopil v novozelandskem moštvu na svetovnem prvenstvu, zato ti ponujamo nekaj tisoč dolarjev, pa se dobro pripravi. ’ Rečejo mi samo, naj pridem tja, kakor vem in znam. Doma, v Novi Zelandiji, ljudje ne gledajo radi, kako služim denar. Ljubosumni so. Verjetno sem najbolj osovražen tekač v svoji domovini,« pra vi z olajšanjem, s katerim pa morda le prikriva globoko razžaljenost. Campbell z mimiko ne odkriva kaj dosti svoje osebe. Kot je značilno za večino velikih tekačev, je tudi njegova telesna podoba daleč od tega, da bi na človeka naredila vtis. Pravzaprav si je težko prislikati kot ribiča nekoga, kije videti tak, kot da bi ga z levim di-rektom na kolena lahko podrl že kak manjši jastog. »Niti obvestili me niso, da so me izbrali v moštvo za Svetovni kros. Za izbiro nisem vedel, dokler ni v Londonu eden od funkcionarjev stopil k meni in mi to povedal. Hvala, ker ste mi dali vedeti, sem odgovoril. Sicer pa v Londonu ni bilo nobenega Novozelandca. Jaz sam sem bil državna reprezentanca.« Kljub spornim odnosom z novozelandsko amatersko atletsko zvezo in njegovo odločno brezbrižnostjo do SP v Tokiju, Campbell resno razmišlja o OI v Barceloni »Na Ol hočem teči za vsako ceno. V Seulu sem bil dvanajsti in ime! sem občutek, da bi se lahko uvrstil med najboljših šest. Če mi bo uspelo, da se bom umaknil in samo treniral, je še možnost, da to dosežem. Vročina v Barceloni me ne bi motila, saj bomo tekli vsi v enakem vremenu. Enako vetja tudi za hladno vreme. Želim si videti tekmo, kjer bi se Bordin spoprijel z Hakiihurijem in Mo-neghettijem. To bi bilo neverjetno. Mislim, da bi stavil na Moneghettija, ker je v> tej trojki outsider. Izbirati morate med maratonci, ki svoj posel opravljajo pravilno. Ti trije ga gotovo, medtem ko mnogi drugi, med njimi tudi jaz, preveč lovimo denar.« Campbell pogosto omenja Gelinda Bordina. Vedno z občudovanjem. »Trenutno je on moj najljubši maratonec, ker se zna pripraviti na tekmo. V začetku sem se zgledoval po Albertu Salazar-ju, izkazalo pa se je, da je njegovo početje noro,« pra vi 42-letni veteran, ki bi se po njegovih dosežkih lahko zgledovali polovico mlajši tekmeci. Priredil J. PEN C A PdOiiHj'/ Vsakdanji prevoz na delo in v šolohi Prijazen prevoz za prijazno okolje 'N ŠE NAJCENEJŠI PREVOZ Mesečne dijaške in delavske vozovnice Na vseh železniških postajah v Sloveniji nagrada za zvestobo: $A TRI MESEČNE VOZOVNICE VAM SLOVENSKI železničarji podarimo eno brezplačno vozovnico za katerokoli relacijo v Sloveniji; ŽA ŠEST MESEČNIH VOZOVNIC PA DVE ža devet mesečnih vozovnic vam deseto PODARIMO! TO NISO POPUSTI, Tl SO ŽE VRAČUNANI V CENO Mesečne vozovnice, tudi zato smo najcenejši TO JE PRIJAZNOST, TO JE ZAHVALA ZA ZAUPANJE •N ZVESTOBO! Zanesljivost smo že neštetokrat dokazali, tudi v najbolj kritičnih časih! železniško gospodarstvo Ijubljana La Repubblicu Videm ZASEBNIKI, ZADRUGE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV AKCIJA ODKUPA LESA V PODJETJU »VIDEM« KRŠKO PO UGODNIH CENAH ODKUPUJEMO CELULOZNI LES BUKVE, BUKOVA DRVA — CEPANICO ALI DOLŽINSKI LES TER CELULOZNI LES SMREKE IN JELKE. INFORMACIJE VSAK DELOVNIK V PODJETJU VIDEM — NABAVA LESA. TELEFON (0608) 21-210, 21-150 INTERNA ŠT. 471, 472, 473 OD 7.00 do 15.30 URE ALI PA SE OSEBNO ZGLASITE V NABAVI LESA. V TEM TEnmi MAC 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI VI CIYI I Culi (J VHdLANimA PRODAM-KUPIM-POSEST-ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 29. avgusta — Sabina Petek, 30. avgusta — Feliks Sobota, 31. avgusta - Rajko Nedelja, I. septembra - F.gidij Ponedeljek, 2. septembra — Štefanija Torek, 3. septembra — Gregor Sreda, 4. septembra — Rozalija ČATEŽ: 29. 8. (ob 21. uri) ameriški akcijski film Ameriška Ninja IV. 30. 8. (ob 21. uri) ameriški vvestern Pleše z volkovi. ČRNOMELJ: 30. 8. (ob 21. uri) ameriški erotični film Trenutek življenja. 1. 9. (ob 18. uri) ameriški western Mladi revolveraši. 1.9. (ob 20. uri) psihološki triler Ko jagenjčki utihnejo. LUNINE MENE 1. septembra ob 19.16- zadnji krajec kino BREŽICE: 31. 8. (ob 20. uri) in 1.9. (ob 18. uri) ameriški western Pleše z volkovi. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 29. (ob 10., 18. in 20. uri) 30. in 31.8. (ob 18. in 20. uri) ter 1.9. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Ameriška Nindža 4.1.9. (ob 20. uri) domači film Čaruga. 2. 9. (ob 18. in 20. uri) film Glej, kdo se to oglaša II. kmetijski stroji KOSILNICO BCS DIESEL prodam * (068)404)63. 4812 TRAKTOR FIAT ŠTORE 504, zelo ohranjen, 180 delovnih ur, prodam. « (064)68-515. 4836 KOSILNICO BCS (bencin, petrolej), v odličnem stanju, prodam. « 47-316. 4844 KOSILNICO BCS, mulčer — traktorski, elektromotorno črpalko za gnojnico prodam. Informacije na « (0608)60-206. 4850 TRAKTORSKI motor IMT 539, nov, zelo ugodno prodam. * (0608)75-749. 4856 SILOKOMBAJN VIHAR, nov, prodam. « 28-289. 4868 TROSILEC hlevskega gnoja Tehnos-troj Ljutomer, nosilnost 4200 kg, nov, zelo ugodno prodam. Vsi interesenti pokličite na »(068)44-288. 4892 TRAKTOR Zetor 70—45 prodam. «(068)45-135. 4904 TRAKTOR DEUTZ (25 KS) in prikolico (3 t) domače izdelave prodam. « (068)42-693. 4910 MANJŠO KOSILNICO BCS ugodno prodam. Franci Žibert, K ladje, Blanca, «(0608)43-071. 4924 TRAKTOR URSUS 360, star 5 let, prodam. «(0608)75-847. 4945 bino, letnik 1984, registriran do junija 1992, ugodno prodam.«(0608)77-159. 4854 CTX 80, star 4 mesece, prodam. Slavko Zoran, Ždinja vas 31, Otočec. 4855 JUGO 45, letnik 1984, registriran do junija 1992, prodam. Jože Hočevar, Krka 5/a,« 27-394. 4859 Z 850, letnik 1985, registrirano do aprila 1992, prodam. Volčanjšek, Gubčeva 2, Krško, « (0608)34-680. 4860 SAMARO, letnik 1988, prodam za 8200 DEM. «22-215. 4861 MZ 250 prodam. « (068)58-306. 4862 JETTO X, letnik julij 1987, in Z 850, letnik avgust 1984, prodam. « 56-367. 4863 R 4 GTL, letnik 1987, dobro ohranjen. registriran do 28. avgusta 1992, prodam. Jože Kolenc, Zalog 18, Škocjan. 4864 SIMCO 1300, letnik 1972, dobro ohranjeno, prodam. Marjan Avguštin, Kočevske Poljane 11, Dolenjske Toplice. 4866 JUGO 45 A, letnik 1987, prodam za 4800 DEM. « (068)65-407, dopoldne. 4867 FORD ESKORD, letnik 1969, dobro ohranjen, prodam. Razdrh, Dobrava 4, Dobrnič. 4869 JUGOGX 1,1,letnik 1988, zelo ohra- njen, ugodno prodam ali menjam. « (068)76-204. 4870 126 P, letnik 1985, registriran do kupim 1992/2, prodam za 2200 DEM. « (0608)79-780, vsak večer. 4871 SMREKOVE DESKE, debeline 3 cm, 3 m3, kupim. « 27-039. 4815 motorna vozila Prodam R 4 GTL, letnik 89 (december). Informacije « 068/23-585 (zvečer). Prodam Z 101, letnik 87, prevoženih 37.000 km. « 068/26-810 (po 13. uri). JUGO 45, letnik 1989, prodam. * 86-282 4872 JUGO 45 K, letnik 89/10, prodam. » (068)43-765, po 20. uri. 4875 JUGO 55, star dve leti, prevoženih 24000 km, prodam za 6000 DEM. * (068)53-229. 4876 JUGO 45, letnik 1988, izredno ohranjen, prodam. « 27-434, popoldne. 4877 126 P, stari tri leta, prodam. « 73-451. 4884 ZASTAVO 128, letnik 1989, rdečo, prodam. Cena 6500 DEM.« 28-484, po 18. uri. 4887 CITROEN AX TRE.1. 1988, prodam. « 27-349. LADO 1200, letnik 1987, prodam.« 22-907. 4814 126 P, letnik 1984, registriran do marca, prodam. « 52-225. 4820 MZ ETZ, 150 ccm, letnik 1989/11, prodam. « 42-269. 4822 JUGO 45 AX, letnik oktober 1988, prodam. Informacije in ogled:« 20-406, Gasilski dom, Dol. Kamence pri Novem mestu. 4826 R 4 GTL, letnik 1983, bele barve, prodam za 3100 DEM.« 24-225, dopoldne do 9. ure. 4827 126 P, letnik december 1985, registriran do junija 1992, prodam. * (068)20-414. 4838 Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. 7-008. Cena 3200 DEM. « (0608)67 4845 GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, prodam. « (0608)61-360, od 7. do 19. ure. 4846 GOLF JXD, letnik 1987, registriran do junija 1992, prodam.«(068)59-082. VOLVO 340 DIESEL, letnik 1987, motorni invalidski voziček in moped Tomos prodam. «(0608)60-206. 4849 JUGO 45, letnik 1986, nanovo regis-3900 triran, odlično ohranjen, prodam za DEM. Branko Kovačevič, Prežihova 17/2, Brežice. 4851 OPEL KADETT 1,6 D SOLZA, registriran do 1992/8, prodam. « 21-950. 4853 KOMBI IMV 1600, s podaljšano ka- DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dobnjtki llat Novo maato, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Ruatja (glavni urednik in direktor), Marjan Lagan (odgovorni urednik), Andrej Bartalj, Mirjam Bezek-Jakia, Bojan Budja, Breda Duilč-Gornik, Anton Jakia, Zdenka UndU-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, m Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Poaamezna itevilka 28 din, naročnina za 3. trimesečje 300 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 600 din; za tujino 40 ameriikih dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 350 din, na prvi ali zadnji strani 700 din; za razpise, licitacije ipd. 400 din. Mali oglasi do deset besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo maslo, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7191) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. rano do decembra 1991, prodam. Tončka Mežnaršič, Občice 5, Dol. Toplice. 4917 GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, prodam. « (068)27-808. 4919 JUGO 45 AX, letnik 1988, prevoženih 30000 km, prodam. Marko Travnik, Mačkovec 8, Dvor. 4921 126 P, star 2 leti, registriran do 1992, i Til prodam. « 76-110 ali Tinca Miklič, Hu-denje 1, Škocjan. 4922 R 4 GTL, letnik 1989, prodam za 7200 DEM. t 23-601. 4923 126 P, letnik 1980, registriran, ugodno prodam. «(068)49-627. 4926 FIAT 750, letnik 1980, registriran do 25. aprila 1992, poceni prodam. « 44-040, dopoldne. 4927 R 5, nov, poceni prodam. * 25-908. 4930 R 4 GTL, bel, letnik 1989, registriran do 20. januarja 1992, prodam za 6500 DEM. ® 24-012, 26-768 in 23-611. 4931 GOLF DIESEL, letnik 1985, in 126 P, letnik 1990, prodam. « 43-509. 4933 LADO SAMARO 1300, letnik 1989/10, ugodno prodam. « 25-105. 4937 R 12, letnik 1974, ugodno prodam.« 26-665 4940 R 5 EXPRESS, letnik 1987, registriran julija, dobro ohranjen, ugodno prodam. « 23-606, dopoldne, 60-404, popoldne. 4941 Z 128, letnik 1989, prodam. Slavko Mohar, Krka 8, Novo mesto,« 27-3%. 4943 R 4 GTL, letnik 1984, zelo dobro ohranjen, prodam. « 28-260. 4946 VARTBURG, 1988, rdeče barve, zelo ugodno prodam. « (068)52-873, služba (0608)51-455. 4947 Z 128, letnik 1986, in Z 101, letnik 1989, prodam. « (0608)77-206. 4948 JUGO KORAL 55, letnik 1990, prodam. Vinko Stopar, Boršt 15, Cerklje ob Krki, «(0608)68-010, dopoldne. 4951 R 11 DIESEL, letnik 1988, 52000 km, kovinsko sive barve, strešno okno, desno ogledalo, deljiv zadnji sedež, lepo ohranjen, registriran do 1992/8, prodam za 14200 DEM. Pavla Modic, Vihre 5, Mirna Peč, « 21-425. 4952 obvestila ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. W (068)44-662. 4817 Prodam lokal na avtobusni postaji v Novem mestu, velikost 40 m3, cena ugodna! Ogled in informacije na «(068) 25-702,20-511 ZASTAVO 850, zelo dobro ohranjeno, neregistrirano, prodam. « (068)49- 488. 4890 R 5 GTS, 1400 ccm, original francoski, kovinsko zelene barve, garažiran, prvi lastnik, avtoradio, star dve leti, prevoženih 26000 km, prodam. « (0608)31-847. 4895 Z 128 SKALA 55, rdeče barve, letnik 1VNIČ DANE HOČEVAR Puščava 6,68230 Mokronog, tel. (068) 49-259 Po naročilu in po meri izdelujem šte- dilnike in vrata za krušne peči. 593-0 (693-OB-35) AKVIZITERJE za Dolenjsko in Belo krajino iščemo. Tel. (066) 38-114. (P35-3MO) 1989, registriran do junija 1992, ugodno prodam. «(068)23-383. 48% GOLF, BENCINAR, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam. « 21-070, Perko. 4897 JUGO 45, letnik december 1988, bele barve, prodam. «21-441. 4898 MOTORNO KOLO Honda custam (čuper), letnik 1990, prodam. « 21-953, dopoldne in 22-843, popoldne. 4899 Z 101, letnik 1985, prva registracija maja 1986, dobro ohranjeno, prodam. Rataj, Ragovo 14 a. Novo mesto, « 85-173. 4901 126 P, letnik 1982, prodam. « (068)85-471. 4902 Z 128, letnik 1981, prodam. « 76-571. 4906 126 P, letnik 1988, registriran do marca 1992, prodam. Andreja Mum, Jezero 5 a, Trebnje. 4907 R 4, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. « 26-708, do 22. ure. 4908 FORD FIESTO 13 DIESEL, novo, temno modre barve, prodam. « 26-377. 4909 JUGO 60, letnik 1989, karamboliran, prodam. Staniša, Regrča vas 7, « 27-144. 4915 ZASTAVO 750, letnik 1979, registri- MA-DE d.o.o. servis Mirna na Doleiqakem Pot na Laze 15, tel. (068) 47-265 Popravljamo in previjamo vam vse vrste elektromotoijev, različno ročno orodje, varilne aparate... Motoije za pralne stroje vam previjemo v enem dnevu. Delovni čas: vsak delavnik od 16. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. (691-OB-35) lavci Dolenjskega Usta. y d.o.o. TREBNJE, Kolodvorska 1, tel. 068 44 003 Obveščamo cenjene kupce, da izdelujemo in vgrajujemo v se vrste betonov po konkurenčnih cenah. Pri nas lahko naročite tudi ostali gradbeni material. Pokličite na tel. 44-003 ali se oglasite osebno. * IMATE TEŽAVE S FOTOKOPIRNIMI STROJI ? Canon nudimo vam sledeče usluge : g g • SERVIS . REZERVNI DELI • NAJEM FOTOKOPIRNIH STROJEV • FOTOKOPIRANJE • KOPIRANJE NAČRTOV VSE INFORMACIJE : ANDREJ MEDIC GLAVIČEVA n MENGEŠ (061) 739-223 i I s g g 2 l 't '////////////////////////////M^ r -\ AVTOSTART avto deli in dodatna oprema Cesta Gubčeve brigade 22 68210 Trebnje, tel. (068) 44-004 \ Rezervni deli Zastava, golf, R-4, Tomos, avtogume Sava, mnogo dodatne opreme. Posebna ponudba: amortizerji Monroe za skoraj vsa vozila z 2-letno garancijo. Avtomehanikom nudimo popust. Delovni čas: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Bredi Dušič-Gornik ob rojstvu ^ sina Mihe iskreno čestitajo sode- ^ JUGOTANIN SEVNICA odkupuje LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo prek: — območnih gozdnih gospodarstev — območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608/81-349, oziroma na naš naslov. Plačila so kvalitetna in garantirana! MINITOUR, d.o.o. Ciril Zajc, Novo mesto, tel. (068)21- 1)21-947 ali 73-106 Avtobus NEOPLAN 212 Jet- Liner, 38 — 42 sedežev, air — conditioned prodam in odstopim registrirano podjetje MINI-TOUR z delom. militi nagrajuje naročnike Dolenjskega lista ZAVAROVALNICA TILIA, Cesta herojev 1, iz Novega mesta, s svojimi predstavništvi v Metliki, Črnomlju, Kočevju in Trebnjem in zavarovalnimi agencijami v Ribnici, Grosupljem in Krškem, nagrajuje naročnike Dolenjskega lista. Nagrada Zavarovalnice TILIA je premoženjsko zavarovanje v višini 2.500 dinarjev. Če je premoženje izžrebanca že zavarovano, nagrado lahko podari prijatelju ali sorodniku, važno je le, da bo tudi on naročnik Dolenjskega lista. Ta torek je imel največ sreče pri žrebu Ivan Se-mec, Košenice 10, Novo mesto, naročnik od leta 1955, ki naj se čimprei zglasi na Zavarovalnici TILIA na Cesti herojev 1 v Novem mestu. UMETNI KAMEN v omejenih količinah po najugodnejših cenah v sivih barvah nudimo od 120 do 145 din za m2, v beli barvi po 200 din za m2. Nudimo montažo in dostavo. Tel. (068) 24-894. JJin i^vo mesto f 27-ljii Nudimo vam: — temeljito čiščenje talnih oblog in oblazinjenega pohištva; — pomoč v gospodinjstvu; — generalna in vsakodnevna čiščenja poslovnih prostorov. INFORMACIJE IN NAROČILA: vsak dan od 15.00 — 20.00 in soboto od 7.00 — 15.00 na telefon 068/27-164. Honorarno zaposlimo kurjača za centralno ogrevanje. Kurjenje je na tekoča goriva, zato je obvezen izpit. Prijave pošljite na Hišni svet, Segova 3, 68000 Novo mesto, ali po tel. 24-460 v popoldanskem času od 15. ure dalje. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o. TREBNJE, Gubčeve brigade 1 b Zaposlimo TAJNICO z znanjem tajniško-admini-strativnih del, komunikativno in z veseljem do dela s strankami. Zahtevamo srednješolsko izobrazbo. Vse, ki jih delo zanima, prosimo, da se pisno oglasijo na naš naslov v 8 dneh po objavi oglasa. VABIMO VAS MED VOZNIKE AVTO ŠOLA »DUAL EX-PRES«, d.o.o. NOVO MESTO organizira brezplačen tečaj CPP za voznike motornih vozil A in B kategorije. Pričetek tečaja 9. septembra dopoldan ob 10. uri in popoldan ob 15. uri v samem centru mesta — Glavni trg 30. Izkoristite enkratno priložnost in se takoj prijavite! Prqetno dekle dobi službo v gostinskem lokalu v Metliki. Inf. na tel.: 58-118. preklici VINKO OGRAJŠEK, Goliev trg 10, Trebnje, se opravičujem ALOJZU ROGLJU z Rdečega Kala 11, Dobrnič, za izrečene neresnične besede, ki sem jih izrekel dne 21. julija 1991 v njegovi gostilni na Rdečem Kalu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 4816 posest STAREJŠO HIŠO v centru Metlike, na Frelihovi ulici 1, ugodno prodam. Informacije na » (068)58-171. 4821 HIŠO, 190 m2, primemo za obrt, prodam. Robert Kabur, Gor. Težka voda 17, Stopiče. 4831 HIŠO z urejenimi poslovnimi prostori, s skladiščem in parkiriščem v centru Brežic, oddam v najem. Pokličite po 20. uri na « (0608)61-554. 4832 POGRAD, nov, prodam. Informacije na * 22-952. 4839 GRADBENO PARCELO (900 m2) v Straži, z lokacijskim dovoljenjem, prodam. Irena Jankovič, Pod vinogradi 6, Straža. 4840 KMETIJO s stanovanjsko hišo in hlevom, potrebno popravila, v Beli krajini prodam ali zamenjam za vikend. « (061)325-315. 4858 UGODNO prodam smrekov gozd (31 arov), orano njivo (41 arov), na Vranovi-čih pri Črnomlju, borov gozd (31 arov) v Kanižarici pri Črnomlju. Informacije na STAREJŠO HIŠO in 1200 v Črnomlju prodam. Informacij šemovi 9. ZIDANICO, z vsem invenW , flUi 2 vinogradom (7 a), v Gabrju, Procw fijs “ <0«ta3 Ovo,,,*«* ugodno prodam. Informacije n« 0 441-310. j m i# HIŠO v Suhi krajini prodan'- ^ «» macije na « 87-379, po 15. un. ar lliko)?? VIKEND v Semiču prodam. j lefon, elektrika, voda. Informacij ^ (061)443-4%. prodam VIDEOREKORDER GOtfjj^ star 6 mesecev, prodam. ® KOZOLEC DVOJNIK (2 nujno prodam. Streha poŠkodo ^ (068)26-441, po 19. uri. _ nr0j# KOZOLEC - TOPLER Pt0$ «(0601)81-683. _,.n■!! ZAMRZOVALNO SKRINJ 1, prodam. « 21 -239. 't KAD (5001), novo, in 1001 »JSK na (ceplenjka) PRODAM. ® a PRALNI STROJ GORENJ^ leta, malo rabljen, prodam. Cen ‘o,sčss!S(8kR®Sw:^ prva množitev (beli namestnik ‘8 j prva množitev jelne, prodam-bič, Radohova vas 15,61296 Sc ^ S 4880 Stični. čni STREŠNO OPEKO, rablje^# prodam. Šmihelslu 20, Novo mo ni prodam. 25-638. POKALICO KANON GA&?i5 ganjanje ptičev v vinogradih m d poljih, opremljeno za streljanje, še v garanciji, ugodno prodam- jjuh DEM. Franc Ajdič, Posavskega ' • $ S\ W4 % g* 9a Kc Bn G/ V ljana, «(061)346-124. PRIPUŠČEN^KOBILOa^ prodam. Zdravko Lesar, JurnavaS #r. SOD (3501) za belo vino, Pfaff, zelo ohranjen, radio, v doni -nju, črno—beli televizor z manj*0 prodam. Vel. Bučna vas 21, Nov RABLJEN LES za ostrešje: sko kritino ugoano prodam. R jjtJ dol. kameni PLASTIČNE KADiTS° grozdje in ročno prešo (1001) pco^JjJI (0608)60-114. ZRAČNO PIŠTOLO, novo, lo za ubijanje živali ugodno (0608)82-483. /o/oz-too. - ,n ijffi MIZARSKO TRAČNO $ "‘‘SSSSSSfSSUl^ grozdje, na »špindl« in račno, Pr0°4(P (0608)82-281. PUDUE,'čistokrvne, pridig/’51 prodam. Informacije po ® 2®'*' jgF AGREGAT 5 KW, diesel, trofazni, prodam. « 42-524. PRIKOLICO za osebni avto P' M « 65-278. j« OLJNI GO RILEC, nenU*1- $ rabljen, prodam. « 25-827. ^ PRODAM dva TV, video, brusilko (500 W), avtomatski vse novo! « 28-319. P' VINO — ŠMARNICO praffifa dolf Kotar, Velika Loka 19, * ^ # PRIKOLICO za osebni avto k 4i * ZAMRZOVALNOOMA*®^ nje (2001), novo, prodam z* lu 49" * MAJHNE ČRNE PUDDj&j.f# mos avtomatik prodam. * (d®8 AVTOMATSKI INKUBA^Jj valjenje jajc in sušilnico s komor ^JJ/ nje sadja ali povrtnin prodam- 4^ 76PREŠ0, staro 120 let, prod*"1 ^ 484HRASTOV SOD (700 D. ,n*V’ ljen, prodam. «~21-503. golibfi MEŠANA DRVA, večjo k >AMA UKV A, tl- « 58-068, Dragovan- ^ VO, brejo 8 meseejv, |AE prodam. Martin Gačnik, Sum* 49^ ^SEDEŽNO GARNITUK^V iafe^^Novo^ 2 m3 SMREKOVIH 100 I domačega žganja pr00* : .» Dragman, Polhovica 9, ŠenO*'1*5 « 51-888. HIŠO (14 x 10), zidani hlev (15x7), skedenj (12 x 8), skupna izmera parcele je 1755 m2, na Vranovičih pri Črnomlju ugodno prodamo. Celotno poslopje je med reko Lahinjo in glavno asfalno cesto, ki pelje od Črnomlja proti Metliki. Hiša je opremljena z vodovodom, kanalizacijo, trofaznim električnim tokom in telefonom. Zelo primemo za gostinsko ali kako drugo obrt. Informacije dobite na « (068)51-888 ali na naslov: Marija Šunjer-ga, CBO 9, Črnomelj, ali na «(068)51-889. 4881 ENKRATNA PRILOŽNOST! Hišo, s telefonom, elektriko, vodo in urejeno kanalizacijo, na lepi lokaciji na Mimi, prodam najboljšemu ponudniku. « 25-827 4889 V KRMELJU prodamo zgornji del hiše (80 m2), 280 m2 vrta, za 30000 DEM. «(061)454-116. 4900 TRAVNIK na Regrških košenicah (možnost izmere) prodam. « 27-739. 4903 GOZD (1 ha 6 a), med Krupo in Kloš-trom, prodam. « 25-035. 4912 ŠARPLANINCE, stareln rodovnikom, cepljene, prod* 49j 453- ____(26gJg HLADILNIK GORENJEV2 star dve leti, prodam. * 73 , olo&% KOZE, sure eno leto in po‘-P 49*° « 85-921 razno iTORE-^ PRITLIČNE PROS -- n0 jem, lahko za daljše obdobji 4» Velike Malence 14 a, °yt\o IŠČEMO žensko za celome ^ bo dveh starejših žensk v Sevn'5JjorIri^J do 9- jsjjssssas-t-°9u3 20 SKLADIŠČNI P*O8ag50 Jože Kastelic, Lobetova 41. ^ W ■DOLENJSKI LIST* t.35(2193)29.avgus^ <30» službo dobi vie na -Vabim° vse, ki bi radi zaslu- ""VibmJ0 na terenu- Velika izbira arti-% a redna zaposlitev. ® (068) UVri, 781» dopoldne. 4551 iJv^NA v KRŠKEM sprejme ntarje® rodi*. natakarico ali dekle, ki bi z . 1S)32V-224,inS,VU- I# \ „0 čreden zaslužek s prodajo # V(1f* ^nu. Lasten prevoz - ob-Wr »JČS?*- Pokličite ® (068)85-325 4873 49* Z DELOM ZASLUŽITI? S8U5?3tfJSn? tsta8 4otojf -s ■5lL ' J0' d# Sf >lv' vidg 49^ 1*5 ■s« [Sl 9t $ VOZNIK, inštruktor B kategorije, se lahko takoj redno zaposli pri avto Soli DUAL EXPRES d.o.o., Smihelska 6, Novo mesto. Prošnje pošljite na naš naslov. 4883 DEKLE za delo v kava baru zaposlim. Naslov v oglasnem oddelku. 4913 stanovanja GARSONJERO, opremljeno, v centru Novega mesta oddam dvema mirnima dijakinjama. * (068)22-552. 4813 STANOVANJE v Novem mestu, na ugodni legi, oddam za poslovne namene. * (068)21-539. 4914 Podjetje za trgovino, kooperacije, inženiring m proizvodio d.o.o. ^Ma center Brežice 9ar*a CENTER Brežice " ]**>• PIAGGIO + rezervni deli v. kolesa ESPERIA z opremo SHIMANO ^nkurenčne dinarsk GaSa8 25/a f0608) 62-336 KE CENE telefaks 62-976 ■v '^Ma — glas zgodovine, ki sega v prihodnost Gama center BREŽICE \NV N^Wvwww\\VWWWWWW\‘ sklepa 1. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Bre- 0fiJavlja *av°d za prostorsko načrtovanje občine Brežice naslednji Ž>KIRAZPIS &Jrranie interesentov za gradnjo v industrijski coni Brežina v Uricah J' Predmet razpisa je anketno pridobivanje podatkov s področja dejavnosti industrije, podjetništva in obrti. v okviru industrijske cone Brežina je predvideno tudi območje 2 j* prosto carinsko cono. ■ Podrobnejše informacije posredujeta: ~~ Savaprojekt Krško, Cesta krških žrtev 51, Krško, telefon št.: 0806-32-303, ~~ Zavod za prostorsko načrtovanje občine Brežice, Cesta 3 prvih borcev 18, Brežice, telefon št. 0608-62-050 Pok za pisne prijave po tem razpisu je 15 dni od objave v dnevniku Delo in časopisu Dolenjski list. SJnter za izobraževanje KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2 yp'SUJE izobraževalne programe od 26. avgusta 1991 dalje vsak dan, ra-en sobote, od 8. do 16. ure: 1 1teč»J© tujih jezikov nemščina ^ ^gleščina '*alijanščina roščina ^Programe usposabljanja in izpopolnjevanja __ 2a voznike viličarjev za upravljalce težke gradbene mehanizacije ^ za skladiščnike nigienski minimum 2a čistilke ^Programe za pridobitev izobrazbe ^ osnovna šola za odrasle okonomsko-komercialni tehnik ^ Administrativni tehnik strojni tehnik (2-letni prilagojeni program) ^Programe računalništva ^ osnovni tečaj ~~ delo z uporabniškimi programi (Wordstar, LOTUS 1-2-3...) ^Programe splošnega izobraževanja ^ strojepisja ^ krojenja in šivanja krojnega pletenja ln,ormacije: telefon: 44-183, 44-558 ....................... Kiji uvuttiK mrnauif. varnost iS ^/n M&A GARANT d.o.o. Novo mesto Servis — kontrola plinskih in električnih trošil, — popravilo plinskih grelcev, — elektroinstalacije, — popravilo električnega ročnega orodja MIHA GRIL Regrča vas 47 Novo mesto tel. (068) 28-514 ANTON GORENC Mali Slatnik 25 Novo mesto (068) 26-884 ZAHVALA Trpljenje si prestala, sedaj boš v grobu mimo spala. Utrujena od dolgoletne bolezni nas je v 54. letu nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila draga sestra, teta in svakinja MARIJA KLOBUČAR roj. BRULC, Muhaber 24, Novo mesto Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in pokojnico spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice Ljubljana Polje za dolgoletno zdravljenje, posebno dr. Trtnikovi. Lepo se zahvaljujemo tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi, ki smo jo imeli radi Muhaber, dne 13. avgusta 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage OLGE SAJE upokojene učiteljice se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvaljujemo za spremstvo v prerani grob. Vsi njeni Ljubljana, Novo mesto, Potočna vas, Šentjernej ZAHVALA Rad bi delal, rad živel vinograd in gozdove rad imel Zdaj, ko te več med nami ni vemo. koliko nam pomenil si IGNAC GRANDLJIČ Pod Trško goro 66 Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Termotehniki, družinam — Ucmanovim, Papeževim, Patemostrovim ter govorniku za izrečene poslovilne besede, ZB Ločna ter vsem zastavonošem. Še enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA In jaz živim Se v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih, le, smrt izničit vse. kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni tvoja moč ne seže. Sk (Ada Škerl) Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame JOŽEFE KASTELIC z Jame 2 njr’?'0 bdi osamljeni. Globoko smo hvaležni za vse ustne in pisne izraze sožalja, za prelepo cvetje, ki ste ga udarili mami, ter za številno spremstvo v njen tihi dom. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, maminim vJAteljicam iz mladosti, dr. Bošnjaku in osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za lajšajo bolečin, sodelavcem d.d. Revoz, sodelavcem Zavarovalnice Tilia in Triglav, Zdravstvenemu domu in delavcem iz zobne ambulante, trgovini Novoteks, posebno sodelavcem Julije, duhovniku za lepo opravljen obred in pevcem za občuteno petje. Vsem in vsakemu posebej naša srčna zahvala. Vsi njeni Jama, Novo mesto, 23. 8. 1991 ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, ata in stari ata FRANC PALČIČ Kočarija 8, Kostanjevica na Krki Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in delovnim organizacijam SOP IKON, ZD Krško, KOSTAK Krško, LO Krško za pomoč, darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Tothovi in patronažnima sestrama Vlasti in Lidiji. Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Pepca, sin Franc z ženo, hčerke Marija, Martina, Mihelca in Slavica z možmi, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo Kostanjevica, avgust 1991 ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite! V 49. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric JANEZ AUPIČ iz Kota pri Semiču Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili, nam * izrekali sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala sindikatu Iskre Semič, GD Kot — Brezje, vsem, ki so se s toplimi besedami poslovili od našega moža in očeta. Še posebno hvala Janezu, Pavletu in Rezki za vso pomoč. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Rada bi delala in živela, na vrtu rožice plela. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boS v grobu mimo spala. V 82. letu starosti nas je zapustila teta ANGELA PLAVEČ iz Grosupljega, Pod gozdom 111/18 Ob njeni smrti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje ter sveče. Zahvaljujemo se osebju ZD Grosuplje, g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govornici osnovne šole za poslovilne besede ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hVala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Delo, skromnost in poStenje, tvoje je bilo življenje. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. ^ V 86. letu starosti nas je zapustila naša zlata mami, stara mama, p*babica, sestra in teta MARIJA GABRIJEL iz Trebnjega, Rimska c. 25 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, našim sodelavcem, znancem, vaščanom, ki ste nam nesebično pomagali v teh težkih dneh, pokojni podarili toliko prekrasnega cvetja, sveč in svetih maš ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi kolektivoma PTT Novo mesto in AVTO Kočevje. Posebna zahvala dr. Humarju za dolgoletno zdravljenje, enako tudi dr. Žnidaršiču za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja. Zahvalo smo dolžni g. župniku za lepo opravljen obred izpred domače hiše, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke in g. Rezki Majer za poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi m v 11 Jg!3p $ * ,111 *■ Janez Kermc »Šele sedaj prav razumem, koliko dela so imeli in s kakšnimi nosi za skupne akcije, ki segajo testo celo tez meje krajevne skupnosti, čeprav se vedno in povsod najdejo tudi taki, ki mečejo pesek v kolesje. »Naredili smo vse, kar smo imeli v petletnem načrtu in še več, tako da smo lahko zado voljni. Seveda pa se pojavljajo nove naloge, duhu časa in potrebam modernega človeka primerne. V ospredje stopa skrb za čistočo okolja, za prijetno bivalno in delovno atmosfero, oddih in rekreacijo. Vračanje h koreninam in iskanje tistega, kar je bilo v preteklosti zanemarjeno, pa je vredno, da se ohrani in poudari zato, da bi sami in drugi znali to ceniti,« razmišlja Janez. Marsikaj, kar naj bi pripomoglo k temu, se že seli v programe, ki naj bi jih uresničevali v naslednjem obdobju, bodisi kot 0 0 0 0 0 * RIBNIŠKI SEJEM RIBNICA — Zaradi vojne je Ribniški sejem suhe robe, lončarstva in obrti visel dolgo v zraku. Zaradi vojne so se začele priprave nanj šele pred mesecem dni. Vesna Lavrič, predsednica Turističnega društva Ribnica, ki je organizator semnja, je povedala, da se bo sejem začel 1. septembra ob 9. uri s tradicionalno parado. Glavna značilnost sejma bodo izdelovalci suhe robe in lončaiji, prodajalci izdelkov domače obrti pa tudi prodajalci in obrtniki iz drugih krajev in območij Jugoslavije. Dolgoletni predsednik TD Ribnica in eden glavnih organizatorjev Ribniških semnjev, Andrej Klemenc, pa je dodal, da bo letošnji semenj nekoliko skromnejši, a še vedno zanimiv. zropali denar in n W>TP (»V Nekaj podrobnosti o petkovem oboroženem ropu na Muhaberu pri MUHABER — Prebivalce tega naselja v petek dopldan niti ni pretirano vznemirila novica, daje več neznancev ob enih ponoči vdrlo v eno od stanovanjskih hiš, se grobo zneslo nad stanovalci in pobralo večjo vsoto denaija. Tega so Muhaberčani vajeni, saj so njihove hiše prav blizu romskega naselja Žabjek in često se dogaja, da si prebivalci izpod platnenih streh radi potešijo lakoto kar v katerem od muhaberskih kurnikov, njive in posevki domačinov pa tako niso varni ne ponoči ne podnevi. V zadnjem času na Muhaberu ponoči ne spijo, saj v bližnji vojašnici neprestano poka, izstrelki pa letijo tudi do hiš Zdaj še Torca llrriello Tudi dolenjski jamarji v špansko brezno problemi so se morali ubadati moji predhodniki,« pravi predsednik krajevne skupnosti Šmarjeta Janez Kermc. «Pri tem imam v mislih tudi številne strese, ki jih človek doživlja, ko se srečuje z ljudmi, ki imajo včasih zelo različne poglede na reševanje zadev, pa je potem potrebno te strpno in kolikor se da z razumevanjem reševati Nedvomno je, da mora tisti ki dela za skupni blagor, tudi marsikaj žrtvovati največkrat svoj prosti čas, pa tudi del zasebnosti, kar pa ne ostane vedno brez posledic.« Za Janeza Kermca pravijo, da je »lokalni župan«, ki je v kratkem času napravil sorazmerno veliko. Res se KS Šmarjeta lahko pohvali s kar dobrim splošnim standardom, asfaltom, vodovodom, telefonom, odvozom smeti, javno razsvetljavo. No, vse še ni gotovo, dejstvo pa je, da so stvari, za katere se ponekod še borijo, v tej krajevni skupnosti že samoumevne. Janez pravi, da to ni le njegova zasluga, temveč tudi prizadevanj, ki sta jih v svojem času imela predhodnika Franc Medle, ki je bil predsednik kar 16 let, in Jože Cvelbar. Dobra stavba mora namreč stati na dobrih temeljih. Pomembna je tudi dokajšnja enot- krajevna skupnost ali kot občina, kar je nekoč Šmarjeta, združena z Belo Cerkvijo, že bila. K čistoči okolja naj bi pripomogla načrtovana kanalizacija, k prijetnejši kulturni pokrajini pa urejene kmetije in kmečki turizem, ki naj bi dopolnjeval že uveljavljenega zdraviliškega. Občutek starožit-nosti naj bi dale obnovljene fasade na trgu in poudarjeni kulturnozgodovinski spomeniki, ki jih v krajevni skupnosti tudi ni malo. Novim nalogam se bo moral seveda zelo zavzeto posvetiti tudi človek, ki bo imel smisel za vodenje in za videnje teh stvari Bo Janez še pripravljen voditi krmilo, ko že sedaj ugotavlja, da je vse manj časa za družino, vinograd v Mevcah in smučanje, ki se mu je včasih z užitkom predajal? »Zelo dobro bom premislil, predno se bom spet spustil v kaj takega. Sicer pa bomo še videli. Sedaj sem politično neopredeljen in še bo čas za to, da se bom odločil, kako in kje bom kandidiral,« je previden Janez Kermc, sicer inženir organizacije dela v Tovarni zdravil Krka. V službi najde veliko razumevanja za svoje angažiranje v krajevni skupnosti, vendar, meni, vse ima svoje mere in ne sme prerasti v izkoriščanje, ne podjetja ne človeka. T. JAKŠE GABRJE — Nekateri člani Jamarskega kluba Vinko Paderšič-Batreja Novo mesto so bili pred dnevi na Jelovici, kjer so preizkušali vzdržljivost in jamarsko znanje, kar vse bodo še kako potrebovali v kratkem, ko bodo šli v Španijo, kamor potuje slovenska jamarska odprava. Dolenjska jamarska ekipa, v kateri so bili Sandi Jaklič, Tanja Luzar, Marko Pavlin, Andrej Ravnohrib in Miha Rukše, je raziskovala 536 metrov globoko Leško jamo. Jeloviška jama, v katero so dolenjsko ekipo, sestavljeno iz gabrskih in rateških članov JK Vinko Paderšič Batreja, povabili kranjski jamarji, je po poznavalskih ocenah srednje zahtevna in primerna priprava za obisk zahtevnejših jam. V nekaterih pogledih pa je skorajda izjemna, na primer zaradi 18- - metrskega kapnika. Tanja Luzar Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Z novomeško kabelsko TV očitno nekaj ni v redu — So pritožbe nad trgovci upravičene? — Penzionisti naj deio prepustijo brezposelnim — Kmalu bi jo kap Telefonskih klicev v četrtek zvečer ni manjkalo, pač pa je nekaterim klicateljem manjkalo korajže, da bi se dežurnemu novinarju predstavili s polnim imenom in priimekom. Bralec A. T. iz Novega mesta je zelo nejevoljen, ker interesenti za kabelsko televizijo v delu naselja Nad mlini tudi štiri leta potem, ko so podpisali pogodbo in tudi poravnali dogovoijeno vsoto v protivrednosti blizu 1000 DEM, še niso dobili priključka. Tak primer brezobrestnega financiranja bi res težko našli in ni čudno, da so se nekateri že naveličali in zahtevali denar nazaj. Tisti, ki še vztrajajo, dobivajo na vprašanja cel kup nezadovoljivih izgovorov. S kabelskok TV v Novem mestu očitno res ni nekaj v redu, kajti v zvezi z njo smo dobili še dva razburjena klica. Bralka z Grma omenja podobne težave kot A. T., medtem ko bi moral biti v primerjavi z njima Jože iz Žabje vasi bolj srečen, saj je priključek že dobil. Sedaj pa ga v nejevoljo spravljajo vsakomesečne položnice za'kabelsko naročnino. Pravi, da kolikor on ve, drugod naročnine za kabelsko ne plačujejo posebej, moti pa ga tudi to, da je sorazmerno malo kanalov in da je slika še slabša, kot je bila, predenje dobil kabelski priključek. va, in povedala, da se ne more strinjati s kritiko, da imajo trgovino zaprto ravno takrat, ko jo kupci najbolj potrebujejo. Resje mogoče, da obratovalni čas lastnici vikenda, ki je klicala, ne ustreza najbolj, so ga pa vtrgovini s tremi zaposlenimi prilagodili željam večine krajanov, se pravi, da imajo ob delavnikih odprto od 7.30 do 11. ure ter od 14. do 18.30, ob sobotah pa od 7.30 do 13. Bralec iz Novega mesta se pritožuje nad trgovcem, ki ima lokal na Partizanski cesti 5. Ta si kar na cesti glasno navija muziko. »Kaj bi bilo, če bi se vsak, ki ima lokal v Novem mestu, takole izživljal. Saj bi bilo za znoret!« ugotavlja bralec. Muziki bo moral prisluhniti še kdo, ki je postavljen za to, da skrbi za javni red in mir. Našemu bralcu iz Črnomlja ni nič kaj všeč ulica od vrtca na Čardaku proti Beltu, saj jo njeni prebivalci zatrpavajo z drvmi in raznimi drugimi materiali, da je komaj prevozna. Predlaga, naj si ne red sami ogledamo. Odmev na kritiko iz zadnjega »halo« je prišel iz Podturna. Oglasila se je po-stovodkinja v tamkajšnji trgovini Mercator-Standard, gospa Mumo- Tudi tokrat nas je poklical Lojze iz Gradca, ki večkrat rad poklepeta z dežurnim novinaijem in mu natrosi nekaj modrosti. Meni, da je čudno, kako nekateri, ki so bili invalidsko upokojeni kot nesposobni za delo, pri istem zdravniku, ki jim je dal potrdilo o nesposobnosti, potem dobijo potrdilo, da so sposobni za sezonsko delo v počitniških domovih na motju. Ta dela naj bi bila na razpolago nezaposlenim in pa študentom. Moti ga tudi jadikovanje okoli vojaških zavarovancev. Čisto druge skrbi imajo vaščani iz okolice Šentruperta. Menijo, daje prišlo pri izplačevanju odškodnin po škodi, ki jo je povzročila ujma s točo, do čudnih nepravilnosti. Zanima jih, kako to, da so odškodnino dobili samo nekateri. V naseljih Straža, Trstenik in Brinje so jo dobili vsi, v vaseh Ravnik, Zabu-kovje, Škrljevo, Kamnje, Vrh in Hom pa ne, čeprav so vsi oddali prijavo na formularjih, ki so jih dobili na krajevnem uradu. Vodja pospeševalne službe pri Kmetijski zadrugi Trebnje inž. Alojz Metelko, nam je pojasnil, da so prizadeta območja glede na povzročeno škodo po komisijskem ogledu razdelili v tri kategorije, škodo pa so v glavnem že izplačali. Iz druge kategorije so bili kot upravičenci izločeni le vinogradniki-viken-daši. V omenjenih naseljih so že ali pa še bodo dobili izplačano škodo, za vse pa velja, da je morala biti ta prijavljena do 8. avgusta. Če kdo misli, da se mu je zgodila krivica, se seveda lahko pritoži. Klic bralltei z Šmaijete nas je opozoril na čudna merila, ki jih imajo naši cestaiji. Na enem križišču v Šmarjeti piše na kažipotu za Mokronog oddaljenost 16 km, na drugem, nedalječ stran, pa 13 km. Poznavalci pravijo, da je od Smarjete do Mokronoga 16 km, kakšno bližnjico pa so si na drugem znaku zamislili cestarji, jih bo treba še povprašati. Ko je že bila priložnost in vzpostavljena zveza, pa je slušalko prevzela še druga bralka iz Šmaijete in zastavila vprašanje, čigava dolžnost je sedaj poskrbeti za nesnago, ki se pojavlja ob kontejnerju nasproti Brinovca. Komu-nalci ga praznijo ob petkih, že v soboto pa je spet poln in nato se do naslednje izpraznitve nabere okoli kontejnerja toliko odpadkov, da je res sramota za ta turistični kraj. Ker nam je bil predsednik sveta KS Šmarjeta, Janez Kermc, ravno pri roki, smo ga vprašali, kako je s tem. Povedal je, da so s problemom že seznanjeni, vendar pa za odvoz smeti skrbi Komunala, katere last so tudi kon-tejneiji. Sedanji so 700-litrski in prirejeni za avtomatsko praznjenje, zato na tistem kraju ne bi mogli imeti večjega, lahko pa bi se s komunalci dogovorili, da bi poleg postavili še enega. Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisatj, zato paje lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. MEDVEDI NE NAPADAJO LOŠKI POTOK — Prejšnja leta so na območju Loškega Potoka medvedje pogosto napadali ljudi, ker so medvedke polegale okoli posameznih vasi. Letos pa so medvedje precej stran od vasi. Lovce smo vprašali, kaj je vzrok za to. Povedali so, da so ljudje včasih ob zako-lih (tudi črnih) odmetavali neuporabne odpadke živali blizu vasi. Zdaj pa so lovci pri gasilskem domu postavili svojo malo prikolico, na katero ljudje ob zakolih odlagajo odpadke, lovci pa nato to odpeljejo na mrhovišče pri Mr-talozu, kije precej oddaljeno od naselij. Kaže, da so se tako uspešno ubranili in znebili medvedje nevarnosti. Ul >£ ■ A tega naselja. Po vsem tem ni čudno, da so nas prebivalci v petek, ko smo po roparskem napadu obiskali Muhaber, začudeno gledali, ko smo jih spraševali, katero hišo so neznanci ponoči oropali. »V četrtek zvečer smo legli spat okrog devete ure. Kar naenkrat mi je nekdo sklenil roke navskriž. Sprva sem mislil, da je kdo od domačih, vendar sem se lahko kmalu prepričal, da so v hiši nepridipravi. Iz hlač so mi potegnili pas in mi zvezali noge. Svetili so z Poleg mogočne sigaste tvorbe čistih barv in lepih oblik so jamarje navdušile tudi precej velike dvorane, za katere dober hodec porabi vsaj četrt ure za pot od ene strani do druge. V jami je poleg omenjenega kapnika nešteto majhnih, v večjem delu brezen pa teče tudi potoček, ki je bil ob nedavnem jamarskem obisku nizek in nenevaren. Slovenska jamarska odprava v Španijo, kateri je bila namenjena tudi jeloviška »generalka«, je odpotovala 20. avgusta v Pireneje na špansko-franco-sko mejo, v brezno Torca Urriello. Ekspedicija, ki jo organizira Jamarska zveza Slovenije in jo vodi Velenjčan Matjaž Kovač, raziskuje vse do globine 1.022 metrov. Raziskovanje tega brezna poznavalci primerjajo po zahtevnosti z alpinističnim vzponom na osemti-sočaka. Kljub zahtevnosti spusta je z ekipo odpotovala tudi ženska predstavnica. Tanja Luzar iz Gabrja, edino dekle v ekspediciji, se take primerjave ni bala. »Eni me sprašujejo, ali me je kaj strah Torca Urnella. Ne vem, zakaj nekateri podcenjujejo ženske. Sicer pa si lahko mojo udeležbo razlagate tudi s tem, da je radovednost pač močnejša od strahu,« je rekla Tanja nekaj dni pred potovanjem v špansko podzemlje. L. M. • Čeprav so delavci milice oboroženim storilcem na sledi, jih do torka, ko se zaključuje naša redakcija, še niso uspeli prijeti. Zato še vedno velja, da prosijo vse občane, ki bi karkoli vedeli o storilcih, naj o tem obvestijo UNZ Novo mesto na telefon 21-080 ali mtjbližjo postajo milice. kega dela niso imeli, saj je trajalo le slabih pet minut. Ko S® ^ zapuščali hišo, so nam jutra ne smemo iz hiše. Pa semVjcn čil in že čez minuto odšel k sOjL na telefon. Miličniki so h',r0.njf parji pa jih seveda niso čak*®^ veduje Jože in razkaže klet,v m roparji najprej odtrgali klet® g vendar jim je prehod do stop ^ pot. Zatem so se vrnili in se 1° ‘. jj nih vrat. Razbili so steklo, Mv j čavnico na notranji stran''j’^ Pangretove spalnice je bila ZELENI SPUST El E OTOČEC - Letos je b'1® Sij kovanje precej drugačno ta, ostajali smo doma. Ker P3- majhno lučko, tako da se jih ni moglo prepoznati. Tisti, ki meje tiščal v poste-jo, je nekajkrat ponovil: »Šuti i daj pare da idemo u kasarnu i dalje za Srbiju.« Vzel mi je denarnico iz hlačnega žepa in jo vrgel na omarico. Tedaj je prišla žena in tudi njo je prevzel eden od roparjev«, opisuje dogodek Jože Pangre, kije kot vratar zaposlen v bršljinskem obratu Iskre. Njegova žena Marija, kije po rodu Čehinja in je živela v Italiji ter 16 let v Avstriji, nekaj slabše govori slovensko in prav to soji roparji zamerili. Ko jo je eden od njih vprašal, kje je denar, je Marija odgovorila: »V zidu«. Ropar je to razumel kot zafrkavanje in jo je s pestjo močno udaril po obrazu. Denar je bil res »v zidu«, v omarici, kjer so shranjene električne varovalke, in to so roparji tudi našli. »Dan prej sva dobila plačo. Nekaj več kot osem tisoč je bilo. Vse so pobrali in vzela jih je noč. Tež- tista, ki nam vedno ponudi I® ^1 sprostitev in počitek, smo st J. oa(»i toliko bolj zaželeli. In °Pa?J lL pa boleha, predvsem reka Krks^j$ opozorili na staranje tc d°W [(ji)! tiče, organizirajo Studio D,, H - " Kajak -Uranu klub > Otočec .%u _____ berk in Rafting klub Straža 3]. avgusta, s pričetkom ob1 j0 $ po reki z Loke v Novem m#* fSi? na kopališču Otočec, kjer se ljevalo družabno popoldne. razpoloženje bo poskrbel Tonija Verderberja, otroci se veselili na otroškem živžavu- Jf bodo odlične postrvi, na bog*®? ^ lovu pa lahko zadenete 1™. strešne opeke, ki jo prispeva Bjjjjj jr Škocjana, med ostalimi bog* jjf gradami pa so še vikend pa*e ^ bi v Strunjanu in vikend za ^ Zdravilišču Šmarješke Topb^jjfie ralni sponzor prireditve je Mo ^ riških brd. Pokrovitelja sta tu : ir, — Tours Novo mesto in Škocjana. TUKAJ SO PRIŠLI NOTER — Jože in Marija Pangre pred vrati, skoO so roparji prišli v notranjost njune stanovanjske hiše. (Foto: J. P'■) A .eslvtea nun Studia D in Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjsk dodelil nagrado TINI IVNIK z Gumberka pri Otočcu. Nagrajenki čest Lestvica je ta teden takšna: 1(1) Sam nocoj čez polje vriska — SPOMIN 2 (4) Topliška dolina — FIS 3 (2) Za mamco mojo — ANS. M. KLINC 4 (3) Na pomoč — ANS. HENČEK 5 (7) Mlinarjeva hči - ANS. T. VERDERBERJA 6 (5) Sinoči — ANS. I. PUGLJA “ “UŽI1 EU TONČEK PLUT 7 (10) Moja mamica 8 (6) Na Triglav — ANS. NAGE! DRUŽINSKI TRIO NOVINA 9 (8) Nekaj vam povedal 10 (—) Na kmečki turizem — FANTJE IZPOD ROGLE Predlog za prihodnji teden: Pozdravljena, Slovenija — ANS. S. "L SAA/VWV'UVWWWWWWWWWVV vvnaaaaaaaA^^^I Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto 7 A 7 ZA lšu K Tl V OTR O Mlada bralka iz Novega mesta nam je potožila, da bi jo skoraj kap, ko je prejela z občine formular za davčno prijavo. Ima namreč zidanico na Ljubnu, pri hiši je menda že stoletja, pa še nikoli ni prišlo nikomur na pamet, da bi jo imenoval objekt za oddih in rekreacijo, saj je treba tam veliko in trdo delati. — Učiteljske plače so kriminalne. — Tudi ravnatelji niso boljše plačani — Štrajkati bo treba — Gospodo iz republiških izobraževalnih organov bi bilo treba nekam poslati Bralec iz Ljubljane je razgrnil problem prebivalcev Prekope in okoliških vasi. Pred sedmimi leti so ustanovili gradbeni odbor za telefonijo, se s krškim PTT dogovorili za gradnjo, prispevali denar v vrednosti 2.400 DEM, zvoni pa še ne. Sedaj PTT zahteva doplačilo 1.000 DEM po naročniku za razvoj telefonije v občini, bati pa se je, da vsi interesenti ne bodo priključeni, ker ne bo dovolj številk. S PTT se ne morejo pogovoriti, ker ne prihaja na sestanke. T. J. — Zaradi novih normativov in standardov? - Tudi — Pomisli tik pred začetkom pouka smo, pa nam ni še nihče poslal šolskega koledarja Misliš, da bo 27. april dela prost dan? Šolska snažilka naj bi vsak — Ravnateljica sem, pa moram sama kositi travo okoli šolske stavbe. Jaz okoli šole, gospod župnik pa okrog cerkve. Si predstavljaš župana, da bi vihtel koso okoli občinske bajte? — Mesečno dobim manj kot trgovka, ki postavlja robo na police. — Učitelji pospravijo v žep petnajstega v mesecu štiristo mark. Komajpreživljajo svoje družine. — Z.e pet let nismo bili na — Že prvi dan pouka pa Je p. imeti vse pripravljeno: urn.lK’h.,rrtih, red dela, načrt športnih, *u grfur-naravoslovnih dni, iz/ctobf,, $e. zij, govorilnih ur, roditelj* Stankov, interesne dejavinosi ja. Učitelji naj bi veselja. dan počistila 1.200 m2 talne površine. — Pusti to. V naši šoli nimamo niti toliko cvenka, da bi plačali soboslikarja pet morju. — Mi tudi — Ima me, da bi vse skupaj pustila — Takšne zmede v šolstvu še ni bilo. Kogarkoli pokličem na republiko, je na dopustu. Kdor se ne namaka v vodi, pa nima pojma o stvareh. — Iz naroda hlapcev roj hlapce. — Malce pretiravaš Ne bi rekla . ^ yeš- — Pa le napenjaš stvar*. a — No, pa mi povej, kaj J ^ so uritpli\kpm noklicU• .,dL — Pozabila si na - — Še ti mi očitaj počii ' jepo — Pozabila si na to, k , tfL e je zazreti v nedolžne