Posamezna številka Din 1*
ŠTEV. 36.
V LJUBLJANI, v sredo, dne 11. marca 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LETO D.
NARODNI DNEVNIK
Uhaja veak dan opoldne, lzvzemši nedelj in praznikov. Metečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20—, inozemstvo Din 80—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPKAVNISTVO: •SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži rannE* za odgovor.
Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 13.688.
Angleški parlamentarizem.
Mladinsko časopisje bi se rado norčevalo iz opozicije, ker se je ta izjavila za monarhijo po angleškem vzoru. Da bi pa pri tem hotelo tudi slepomišiti, se razume samoposebi. Iz tega vzroka pa bodi tudi z naše strani povedanih par besed o angleškem parlamentarizmu.
Predvsem treba ugotoviti, da ne bi padla beseda o angleškem parlamentarizmu, če ne bi bilo znane demisije voj-|lega ministra Hadžiča. Tedaj je videla jngoelovenska javnost, da naš parlamentarizem ni dovolj zasiguran in da odločujejo v usodnih momentih tudi krogi, ki nimajo po ustavi nobene pravice,, da bi posegali v naše notranje politično življenje. In da se naš parlamentarijem za-sigura, zato je padla beseda o angleškem parlamentarizmu. Kakor je v veliki Britaniji za notranjo politiko merodajen edinole parlament, tako bodi tudi pri nas! To je zmisel zahteve po angleškem parlamentarizmu. In da ni ta zahteva niti najmanje smešna, dokazujejo ravno zadnji dogodki.
je osnovna misel angleškega parlamenta ta, da gre vsa vladna moč izlil j učno samo parlamentu, potem je jasno, da odloča o svobodi poslanca samo parlament V naši državi pa se je zgodilo, da so bili poslanci aretirani, katere ni skupščina izročila. In zgodilo se je, da je poitem sodišče razsodilo, da se imajo ti poslanci izpustiti. Kljub tej razsodbi p« so bili ti poslanci na pragu sodišča aretirani od policije. Bili so nato vnovič izvoljeni in od volilnih odborov so prejeli poverilnice, da so izvoljeni, vseeno so zaprti še danes in celo potem, ko so bile njihove poverilnice izročene skupščini. Da bo slika tega nasilja popolna, Pa še treba omeniti, da se drže ti poslanci še naprej v zaporu zato, ker pravi vlada, da bo predložen nov obtožni material proti tem poslancem.
Ko se je sestala skupščina, je opozicija naravno zahtevala, da se zaprti poslanci takoj izpuste in da spuščina ne Prične zasedati, dokler ni poslancem ^6na možnost, da pridejo v skupščino. Samo skrajni reakcionarec more ugovarjali stališču opozicije. Če obvelja stališče ylade, potem je sploh parlament odveč, ber vsakokratna vlada bi čisto navadno zaprla toliko poslancev, kolikor ji manjka do večine in potem bi nemoteno vladala. Neoprostljivo bi zato bilo od opozicije, če ne bi z vso silo nastopila v obrambo kardinalnih pravic poslanca, zakaj če so ugasle te, potem so poko-Pane tudi pravice skupščine. Če more vs«k policaj aretirati poslanca, tedaj moče kompanija policajev razgnati skupščino.
Nasprotno pa večna sramota vladnim poslancem, da ni imel niti eden od njih toliko možatosti in toliko svobodoljubja, da bi nastopil v obrambo poslanskih pravic. Vladna večina ni s tem pogazila samo osnovnih pravil angleškega parlamentarizma, temveč tudi načela najbolj omejenega predstavništva. V sramoto bodi povedano, da si absolutistična Avstrija ni upala zapreti poslanca, če ga ni fmrlament izročil. In celo nemški šovinistični poslanci niso nikdar izročili slovanskega poslanca iz političnih vzrokov!
Mladinsko časopisje pa ima kljub temu drzno čelo, da hoče sebe predstaviti kot zastopnika parlamentarizma, opozi-
Iliada postala verifikacijski odbor.
Beograd, 11. marca. Zanimanje za razvoj smernic notranje politike je stopilo v ozadje. Na eni strani je zanimanje za afero Thum - Tixis veliko, na drugi strani pa se bavi vlada z določitvijo stališča, ki ga bodo zavzeli člani vladnih strank v verifikacijskem odboru. Vsem vladnim sejam, ki se bavijo s skupščinskimi stvarmi, ne prisostvujeta Šurmin in Drinkovič. Vlada se je tudi na svoji sinočnji seji bavila s poedinimi vprašanji glede korektnosti volitev, ki so se vršile v posameznih mestih. Vlada je na ta način postala sama verifikacijski odbor in se silno zanima za usodo mandatov HRSS, zlasti pa za vprašanje dveh demokratskih mandatov v bre-galniškem okrožju; to je za mandate Ilije Šumenkoviča in Arse Laziča. Po sinočnji seji so bili ministri zelo rezervirani in niso hoteli datj nobenih
podrobnejših informacij o seji. Vendar se doznava, da stoji vlada še dalje na stališču, da se vsi mandati vodstva HRSS, ki se nahaja v zaporu, uničijo. Dalje bodo razveljavljeni tudi oni mandati, proti katerim so vloženi ugovori in je zbran obtožni materijah Isto vleja za mandata Šumenkoviča in Laziča. Kakor izgleda bodo na mesto teh prvakov opozicije stopili njihovi namestniki. Vlada ima tendenco, da čim več voditeljev opozicije ukloni iz skupščine ter skuša potem vso opozicijo polagoma razpršiti in nato zavladati. Vse to je še tajno, da se ne bi izvedelo predčasno instrukcij vladnih članov v verif. odboru. Ni izključeno, da se bo izvršilo nekaj izprememb. Sedaj pa vlada vse bolj nalikuje verifikacijskemu odboru, kakor ministrskemu svetu.
14 mandatov mislijo vzeti opoziciji.
Beograd, 11. marca. Vladna lista »Vreme« in »Reč« prinašata poročilo, da je na pretekli seji vlade Maksimovič iznesel obtožbo proti Radiču in tovarišem. »Reč« pa še pristavlja, da je po daljši diskusiji vlada sklenila, da se razveljavijo mandati prvakov HRSS, ki so obtoženi radi zvez z Moskvo 1n so se s tem pregrešili po zakonu o zaščiti države.
; Beograd, 11. marca. Kar se tiče | mandatov HRSS., vlada ne namerava stopiti z obtožnim materijaJcm pred sodišče, marveč pred verifikacijski odbor, ki naj bi na podlagi tega stvo-ril svoj sklep o mandatih HRSS. Vlada hoče opozicijo prikrajšati za 14 mandatov.
Abstinenca celokupne opozicije verjetna.
Beograd, 11. marca. Po seji verifikacijskega odbora se je opozicija sestala na konferenco. Sinoči se je vršila seja širšega odbora bloka narodnega sporazuma v demokratskem klubu. Seji so prisostvovali Korošec, Spa-ho, Pavle Radie in Pečič, ki je poročal o delu v verifikacijskem odboru. Razpravljali so o korakih, ki bi jih morala opozicija podvzeti, ako bi radikali razveljavili nekatere mandate
vodstva HRSS. Ni izključeno, da pride do abstinence celokupne opozicije. V slučaju, da mandati ne bodo razveljavljeni, se misli opozicija aktivno udeleževati dela v parlamentu in zahtevati, da se donesejo najpotrebnejši zako-nei: invalidski, stanovanjski in volilni: invalidski, stanovanjski in volil-ve volitve. Opozicija se je sinoči pripravljala na vse eventualno6ti.
SDS. težko kompromitirana.
Beograd, 11. marca. Afera Thum -Taxis zavzema vse večji razmah. Včeraj sta Lukinič in Pribičevič objavila svoje izjave, v katerih skušata prikazati to afero v najbolj mili luči. Značilna je izjava Pribičeviča, ki jo objavlja »Reč« brez vsakega komentarja. V tej izjavi se skuša na vešč način potegniti iz afere SDS. Politični krogi smatrajo, da je ta afera znatno oškodovala državo in da je to ena najgrših afer, kakršne ni bilo nikdar in nikoli ne samo pri nas, ampak pri vseh narodih. Opaža se, da tudi bivši pravni minister Grisogono molči, katerega je bil za svojega mini-
strovanja Lukinič silil k temu, da dvigne sekvester. V to afero je uple-tena vsa SDS in se to ni storilo radi osebnih koristi posameznikov, marveč radi občili koristi stranke, ki se po mišljenju tukajšnjih političnih in pridobitnih krogov nahaja v težkem finančnem položaju. To je zelo verjetno, ker se nahaja na strani Lukiniča tudi Danilo Dimovič, ki se nahaja na čelu konzorcija mladinskega (SDS) tiska. Na ta način se je hotelo zboljšati tudi položaj voditeljev, ki bi potem ostali lahko brezbrižno na čelu stranke.
cijo pa kot njegovega nasprotnika. In to vsled tega, ker opozicija nasprotuje »večini« in vsled zadnjih skupščinskih dogodkov. Glede večine je treba predvsem pribiti, da je ta na strani opozicije, ker je ta prejela 300.000 glasov več kot vlada. Če pa je vlada dobila formalno večino na način, da si ne upa uvesti kazenskega postopanja proti predsednikom volilnih komisij in to kljub kričečim dokazom o nepravilnih volitvah, potem iz tega se dolgo ne sledi, da bi bila opozicija vladi izročena na milost in nemilost. Na Angleškem ima konservativna stranka ogromno premoč nad opozicijo in to večino si je pridobila, ko so volitve vodili labouristi! In kako postopajo konservativci z opozicijo? Ko je vložil konservativec Mac Quisten predlog proti Trade Unionu, ga je Baldwin odklonil, ker je naloga vlade, da skrbi za pomirjenje v deželi. In ko je Herriot predlagal te dni Chamberlainu, da se sklene varnostni pakt med zavezniki, ga je Chamberlain odklonil, ker so njemu nasprotni labou-
risti in liberalci. Tako pestopa angleška vlada z opozicijo. Ali je potem čudno, če je tudi opozicija lojalna? Pri nas pa se po glavi tolče ves hrvatski in slovenski narod, poslance opozicije se izroča policiji in na vse to se še čudi kdo, če nastopa opozicija s skrajnimi sredstvi, ki so ji na razpolago! Kaj naj opozicija še poljublja bič nasilja?
In dogodki v skupščini? Največji kraval je delal v skupščini radikal Popovič in kričači in razbijači so tako na strani opozicije kot vlade. Najlepše pa je to, da se upa dvakrat prodani »Slovenski Narod« očitati netaktnost opozicije v članku, v katerem psuje voditelje opozicije kot slabokrvne, ambicijozne in pokvarjene politike!
Vladna nasilja so postavila zahtevo po angleškem parlamentarizmu. Naj se vladna nasilja še nadaljujejo, pa se zna zgoditi, da bo to opoziciji premalo in da si bo poiskala še bolj radikalnih jamstev. Kakor se posojuje, tako se vrača! To velja tudi v politiki!
SEJA VLADE.
Beograd, 11. marca. Na sinočnji seji vlade so razpravljali o novem načrtu zakona o sodnikih. Sprejeta je bila odredba, ki govori o stavljanju soefr-nikov na razpoloženje za leto dni. Govorili so tudi o konkordatu z Vatikanom in nato je bila daljša diskusija o mandatih HRSS. Po seji so ministri izjavili, da je bil na seji govor
o	nazarenih in adventistih.
POTOVANJA KRALJEVSKE DVOJICE.
Beograd, 11. marca. Iz dvomih krogov poročajo, da namerava naša kraljevska dvojica z rurnunsko kraljico odpotovati iz Belja v Ilidže pri Sarajevu, kjer nameravajo ostati nekoliko dni. Poročajo tudi o velikem potovanju kraljevske dvojice po Hercegovini in Dalmaciji, na katerem jo bo spremljal minister Stojadinovič.
PERSEKUCIJA NOVINARJEV SE !	PRIČELA.
Sarajevo. 11. marca. V Mostarju je bil obsojen glavni urednik »Narodne Slobode« na 20 dni ječe in v znatno globo, naravno radi širjenja netočnih vesti.
MARX PRUSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Berlin, 11. marca. Pri včerajšnjih volitvah pruskega ministrskega predsednika je bil izvoljen bivši državni kancelar dr. Marx. Ža časa volitev je prišlo do velikih nemirov, ker je bil rezultat volitev napačno objavljen. Po prvi objavi je dobil Marx 232 glasov, kasneje pa se je izkazalo, da je dobil le 222 glasov in je torej izvoljen z enim glasom večine.
PREDSEDNIŠKE VOLITVE V NEMČIJI.
Berlin, 10. marca. Ker postavijo socialni demokrati lastnega kandidata, je vedno večja nevarnost, da zmaga kandidat desnice. Zato so predlagali demokrati vsem strankam, da se zedinijo na predsednika državnega sodišča dr. Simonsa, kot skupnega kompromisnega kandidata. Predlog, demokratov je povzročil precejšnjo senzacijo, ni pa dosti upanja, da bi bil sprejet.
Ne spustimo...
Mladinsko časopisje hoče z molkom preiti nečuveni slučaj učitelja Herbsta. Da tega ne stori iz sramu, bo jasno vsakomur, ki pozna mladinsko gospodo. Človek, ki mu nedostaje vsake politične morale, se tudi ne bo sramoval svojih nepoštenih metod, ne partizanstva, ne ko-■repcije in ne nasilja. Njihov molk je iz-iaz njihovega cinizma. Priznajo, da delajo krivico in da jo delajo zavestno, ampak v njihovih očeh je tudi krivica, je tudi zločin dopustno politično orožje, s katerim je udariti političnega nasprotnika.
In zlasti še v tem pogledu se danes vsa slovenska napredna javnost loči v dva tabora. Vedno bolj in bolj ostro je začrtana meja med tema dvema taboroma in ni več daleč čas, ko bo odpadla vsaka možnost kakega prijateljskega stika. Tu resnična naprednost in svobodomiselnost, tam reakcionarnost in nasilje, tu poštenost, tam korupcija, tu demokracija, tam avtokratstvo in absolutizem. To sta dve politiki, dva svetova, nezdružljiva, nepojmljiva. Zmago enega ali drugega more odločiti le boj. Kdo pa more in mora končno zmagati v tem boju. o teni ne more biti dvoma.
Slučaj g. Herbsta posega še mnogo globlje. G. Herbst, učitelj v Spodnji šiški, je prvovrstna sila v naših kulturnih društvih. Malodane vsa narodna društva v Spodnji šiški so ga štela za svojega odbornika. Telovadnemu društvu Sokol v Spodnji šiški pa je bil duša. Torej na-prednjak-nacijonalist. Toda imel je eno napako, da ni bil in ni naziranja mladinske politike v Sloveniji. Tudi pri njem .so poskušali s svojimi zloglasnimi metodami, pa niso mogli upogniti njegovega moškega značaja. Bil je tajnik bivše Na-oodno-napredne in potem po fuziji tajnik Mestnega odbora NRS v Ljubljani. In tragikomično je, da je član narodno-
l	adikalne stranke, ki nosi pri sebi člansko legitimacijo s Pašičevo sliko, prav tako med preganjanci kakor kak takozvani :>protidržavnk element. Njegovo pregnanstvo iz Spodnje Šiške v Mokronog je izliv najstrupenejšega partizanstva. Upogniti ali zlomiti, je deviza. Pa se čudijo, da raste opozicija proti tem načinom vladanja v naši državi.
Ob zadnjih skupščinskih volitvah se jo Sokolstvo mnogo zlorabljalo v politične namene. Nacijonalni blok, ki se je po nemarnem tako imenoval in ki je po nemarnem vzel v zakup nacijonalno idejo, je v svojo telego skušal vpreči i Sokolstvo. Mnogokje se mu je to posrečilo. Na veliko škodo Sokolstva, ki je vsled ttga dobilo partizansko barvo. Če bodo ljudje videli, da se Sokolstvo istoveti z •eno politično stranko (SDS) in z njenim političnim stremljenjem, bodo Sokolstvo prepustili tej stranki. V teni slučaju pa Sokolstvo izgubi značaj nad strankarstva in vsenarodnosti in ni več — Sokolstvo.
Doslej je veljalo načelo, da je Sokol lahko vsak član svojega naroda, ki izpoveduje sokolsko misel, to je, da z okrepitvijo svojih telesnih, dušenih in nravnih sil pripomore svojemu narodu do višjega kulturnega nivoja. Sokolstvo članstvo ni torej omejeno na poedine politične stranke, marveč apelira na ves narod brez razlike v njegovih političnih ni-jansah.
Danes pa so v slovenskem Sokolstvu vstali proroki, ki učijo drugo vero. Dr. Pestotnik, starosta Sokola I. v Ljubljani, ki gradi sokolski dom na Taboru, je imel
pred volitvami na članstvo nagovor strankarske in politične vsebine, Priporočal je kandidate nacijonalnega bloka. Dasi bi bil moral kot Sokol pustiti svobodno opredelitev na vse stranke, čijih programi ustrezajo bistvu sokolske ideje. Kot Sokol se ne pregrešiš proti ideji, niti ako se opredeliš za socialističnega ali kmetijskega, narodnosccialističnega ali radikalnega, niti za kandidata bloka Bratskega sporazuma ali pa celo za onega Nacionalnega bloka, ako si že prepričan, da je tudi le-tega ravnanje še v skladu z osnovnimi sokolskimi načeli. Slično propagando so vršili na znanem shodu v Unionu, kjer pa jo lahko kviti-ramo z edino tolažbo, da je prihajala od ljudi, ki o Sokolstvu nimajo pojma.
Mnenja smo, in menimo, da se mora z nami strinjati vsak Sokol, da se v Sokola ne sme zanašati strankarska politika. Kdor bi to poskušal, ga mora Sokolstvo izbacniti iz svojih vrst kot svojega največjega škodljivca. Kajti, ako naj obvelja njegova, ako naj se tako postopanje udomači v Sokolstvu kot pravilo in naj se Sokolstvo opredeli po političnih strankah, potem je — Sokolstvo bilo. V svesti si sile sokolske misli in od nje prešinjenega članstva se zanašamo, da bo ono samo znalo napraviti red v svojih vrstah.
Ne brez namena smo napisali la izvajanja z ozirom na slučaj Herbst. Zakaj na čelu one iste prosvetne uprave, ki je justificirala Sokola Herbsta, stoji Sokol dr. Pestotnik. Kako se ta čin strankarske nestrpnosti zlaga s sokolsko mislijo? Kje je ostalo bratstvo ,kje svobodo-ljubnost, kje naprednost?
Na Češkem, v domovini Sokolstva, bi kaj takega ne bilo mogoče in če bi bilo mogoče, bi slučaj ne ostal nekaznovan. Tudi tam imajo v naučnem ministrstvu referente Sokole, toda ne moremo si misliti slučaja, da bi tak referent zavihtel bič nad bratom Sokolom iz strankarsko-političnih nagibov.
Ne samo, ker pravi Sokol kaj takega ni zmožen, ampak ker bi se v celem češkem Sokolstvu dvignil vihar ogorčenja ter bi krivca zadela najhujša obsodba.
Pa bi se utegnilo ugovarjati: Sokoli smo borbeni, ne prijemamo z rokavicami in če ni drugače, naj sokolska pest pada po našem nasprotniku. Da, ko bi šlo za nasprotnika Sokolstvu in njegovim idejam. Ali morete kaj takega trditi
o	Herbstovem slučaju? Kdo more le najmanjši kamenček zalučati vanj?
Potem pa, najvišji čednosti vsakega pravega Sokola sta pravica in resnica. Vi pa sami sebi lažete, ko pravite, da je blok narodnega sporazuma, ki mu po svojem najboljšem notranjem prepričanju pripada Herbst, protiven narodni in pravi nepctvorjeni državni misli. Resnica si je zagrnila svoje obličje in pravica se je popačila, ko se je podpisal politični eksil Sokolu Herbstu.
Slučaj je tudi za današnje perverzne čase tako gorostasen, tako edinstven v naši narodni in politični zgodovini, da ga je treba še poznim rodovom pribiti v večen spomin in v večno sramoto ljudi, ki so ga bili započeli. Zato le molčite, mi ne spustimo, dokler ne bo dano zadoščenje pravici in resnici. To zadoščenje mora terjati vsa naša poštena in nepolitična javnost, ki je po pravici užaljena. Mi pa bomo stali ol> krivcih kakor živa vest in ne damo jim miru, dokler se 'ne pokore za svoje grehe.
Srbski književni glasnik" o volilnem rezultatu
Davidi slovenska javnost, kako sodi o volitvah srbska inteligenca, objavljamo izvleček iz članka »Srpskega književnega glasnika«, ki ga moremo označiti kot glasilo srbske inteligence. Ta ugledna revija pravi-
»Volitve od 8. februarja slavi vlada kot zmago. Druga stvar pa je, koliko je v tem slavljenju prepričanja. Da je vlada prepričana v svojo zmago, opozicija ne veruje. Da je vlada sploh zmagala, opozicija taji. V no-
vi	skupščini razpolagati skupini Pašič-Pni-bičevič z večino, toda ta večina je slaba. Če bi prejela gg. Pašič in P ribičeva č le 6 mandatov manje, mesto 163 le 157, ostala bi v manjšini.
F« vladnem načrtu je imel 8. tebruar dat' troje: da skrha Radičevo stranko, da oslabi demokrate in poslaneta vladni skupini edini predstavnici srbstva in da razbije opozicio-nalni blok. Od teh treh ciljev ni dosežen niti eden. Radičeva stranka se je vrnila z volitev s skoraj istim številom poslancev in s Se večjim številom glasov. Demokrati imajo
nif;sto prejšnjih 30 mandatov, sedaj 37. Ostale skupine opozicionalnega bloka, skupini dr. Korošca in dr. Spahe, so izgubile v vsem
4	mandate. Večine ni vlada dobila na račun širšega bloka, temveč na račun malih strank: zemljoradnikov, džemieta, Nemcev in socialistov. Zveze med opozicionalnimi strankami volilna borba ni oslabila, temveč nasprotno okrepila.
Če ostane PP-vlada na krmilu, potem se v novi skupščini srečata dva številno skoraj enaka bloka. Naj večina še tako poostri odredbe poslovnika glede pravic manjšine, bo vlada, tudi če se sodi samo s tehničnega stališča, komaj obvladala položaj v skupščini. Poleg obstrukcije pa razpolaga opozicija za boj proti vladi s še enim sredstvom, če-gar resnosti ne more zmanjšati niti oficielnl optimizem vladnega tiska. In to sredstvo je zapustitev parlamenta in abstinenca.
Za presojo volilnih rezultatov ne zadostuje ozirati se le na številno stanje posameznih parlamentarnih skupin. Veliko bolj
važuo je dognati, pod kakimi pogoji je prišla PP-vlada do večine Metode, katere je vlada uporabila v voiimi kampanji, so biie omenjene že v prejšnji številki, pripravljajoč vontve je vlada uo konca izrabila privilegiran položaj, Katerega ji je dal vladni aparat. opozicija pa je moraia narobe vršiti mo-binjacijo svojin pristašev pod izjemno neugodnimi on-onšciuanu. ivajvečja opozicio-iiaina stranka je ona stavljena v samem začetku volilne ooroe celo pod zakon o zaščiti države. uejuusko pomeni 10, da je bua stav-ljena izven zuivoua. i usiopanje vlade proii diugnn opozioiouaimm strankam se je razlikovalo Suino po siopnjan, ne po kvaliteti. z,a svoje ooiozoe prou volilnemu nasilju in korupciji se pozivije opozicija na oosiren dokazan niateiiai. ioda od vsen očitkov opozicije je Siedeci najtežji:	Odvzevši parla-
mentu merodajen \pnv na sestavo vlade, je i i -icziin v temelju porušil parlamentarni princip. i'o voiitvan z dne a. februarja pri nas Ilc Samo, da ne oosioji vec parlamentarna vladavina, temveč spion ni več niti predstavniškega sistema, i redstavniskega sistema pa m urez narodnega predstavništva; o narodnem predstavništvu pa se ne more govoriti tam, kjer ni jamstev za resnično konstatacijo rezultatov narodnega glasovanja.« Nato govori >6. K. U.< o raznili nepraviino-stin volitev in povdarja konstatacijo opozicije. Tomu boju daje plemenska sestava na-krajih, kjer je odpornost proti vladnemu pritisku po naravi slabejsa: med muslimani m iNemca. Volitve pa so pokazale tudi to, da so vse plemenske stranke napredovale, da se narod druži v vedno bolj goste vrste in da so manjše stranke in disidenti propadli.
Razumeti oduosaje med vlado in opozicijo samo kot igro sil, pomeni dati problemu čisto površno tolmačenje, bojevala sta se dva nazora gtede ureditve države: eno slom na nacciu jake roke, drugo na naceiu demokracije. Tem boju daje plemenska sestava naše države ostrejšo obliko. Rezan jake roke pomeni istočasno naviado najmočnejšega piemena, demokracija pa enakopravnost Srbov, tir\atov m Isiovcntev. Ali se more reči, da odloča o zmagi enega ali drugega nazora trenutna skupščinska večina? iudi če. bi Tr-viada dobna iiOU ali celo 300 poslancev mesto 103, bi zadnje volitve v velikem procesu, ki se razvija v masah, ostale samo predigra, ki ničesar ne odloča. Kakor marca meseca 1923, kakor v februarju 1925, kakor od početka našega skupnega državnega življenja, tako je tudi sedaj ustavno vprašanje vedno na dnevnem redu. Ustavno vprašanje pri nas pa je v prvi vrsti vprašanje ravnotežja med brbi, iirvati in blovenci. Volitve od 8. februarja so potrdile, če je bilo sploh treba to še potrditi, da se takozvani hrvatska problem ne rešuje s siio: pokret Hrvatske republikanske seljačke stranke, čeprav je bil stavljen pod Ooznano, ni ustavljen. 8. februar je dokazal, da se nezadovoljstvo Hrvatov ne odkupi z majhnimi koncesijami. Usoda Lovrekoviča, Surmina in Driiikoviča je uničila v tem pogledu tudi zadnje iluzije. Čeprav manj dramatično, dokazuje isto tezo tudi uspeh Koroščeve skupine, ki predstavlja odpor Slovencev.
Kljub vsej važnosti, ki se je v teh volitvah dajala razčiščevanju odnošajev med Srbi, Hr-
vati in Slovenci, se 8. februarja vseeno ni | pretvoril v državljansko vojno. Na straai j Hrvatov in Slovencev je stal tudi srbski del j opozicije, zlasti demokratska stranka, ki je 1 pod vodstvom Davidoviča postavila na želo j svojega	programa	»narodni sporazum«,
j Po 8.	februarju	se	položaj PP-vlade kljub
; večini v skupščini ni izpremenil. In kakor j hitro je prestala nervoznost zaradi določitve f volilnega rezultata, so se pričele takoj delati kombinacije glede nove vlade. V vseh teh kombinacijah so radikali obdržali svoje mesto, odklanjan je bil edino Pribičevič. Izhajalo se je iz predpostavke, da se opozicional-ni blok	razide in da	skupina dr. Korošca	ali
celo radičevci ne	bi	imeli ničesar proti	te-
mu, da bi zamenili v vladi samostojne demokrate. Vsem tein kombinacijam pa je manjkalo, če že ne duhovitosti, pa vsaj poznanja činjenic. Komunike šefov opozocio-nalnega bloka z dne 25. februarja je presekal vse te kombinacije. Po dvomiselnih vesteh, ki so bile širjene po volitvah o raapo-loženju v bloku, je napravi ta komunike pravo senzacijo. V svojem komunikeju izključujejo opoz. stranke vsako sodelovanje z radik. klubom kot celota. Od tega prvega, negativnega dela komunikeja, je bolj važen drugi —pozitivni del. Šefi bloka so ^e namreč odločili, da se blok opozicije pretvori v »Blok narodnega sporazuma in seljačke demokracije«. V tem je novost največjega političnega interesa in sicer interesa ne samo za sedanjost, temveč tudi za bodočnost. Ožji blok je bil vezan potom formalnega akta skupnega delovnega programa. Temu ožjemu bloku so se pridružili radičevci v širšem bloku bolj dejanskim potem: podpirajoči njegovo izvedbo. Toda ne samo širšemu, temveč ožjemu bloku je manjkala organizacija. Sklepalo se je od slučaja do slučaja, potem sporazuma predstavnikov združenih skupin. Blok narodnega sporazuma pa ima nasprotno svoje stalne organe: predsednika, izvršni odbor in plenarne seje. Iz dogovornih odnošajev je postala zajednica. Blok narodnega sporazuma pomeni napram bloku opozicije tudi napredek v programatičnem oziru. Blok opozicije je vseboval poleg proglasa načela narodnega sporazuma samo spisek nekaterih konkretnih zakonskih predlogov. Program nove politične zajednice še na objavljen, toda po tem, kar je napovedano
v	komunikeju bloka z dne 25. februarja, se more sklepati, da ima Blok narodnega sporazuma večje cilje, kakor pa jih je imel opo-zicionalni blok. Blok opozicije je imel nalogo, da ustvari atmosfero za narodni sporazum, nova zajednica pa ima ta sporazum izvesti.
Kaj je bilo doseženo z ustanovitvijo »Bloka narodnega sporazuma«, so čutili od prvega trenutka; nasprotniki i prijatelji. Pričakuje se, da bo, kakor hitro bo blok konstituiran, iniciativa dogodkov prešla ii rok vlade v roke opozicije.«
Tako sodi o naši notranji politiki srbska inteligenca. Naša inteligenca, ki pripada SDS, pa je ponosna, da je proti demokraciji in za plemensko nadoblast najmočnejšega plemena. Naj bo zabeležena ta sramota, da so slovenski klerikalci v Bloku narodnega sporazuma, naši takozvani naprednjaki pa ne!
Ljubljanski volilni imeniki.
Kakor vse pri nas, tako so postali tudi ljubljanski volilni imeniki politieum. Veliki župan je utemeljil odložitev ljubljanskih občin- \ skih volitev s tem, ker da je potekla od pra- i vomočnosti volilnih imenikov tako dolga do- > ba, da se je stanje volilcev v tem času bist- ; veno izpremenilo in drugič, ker da so bili j tako pomanjkljivo sestavljeni, da manjka v ! njih približno 2000 volilcev.
Da prvi argument ne drži, je jasno in to smo poudarili včeraj. Volilni imeniki so postali pravomočni dne 30. januarja 1925 in da bi se tekom 38 dni stanje volilcev v Ljubljani bistveno izpremenilo, je izključeno, da ne rečeno kaj bolj krepkega.
Kako pa je z drugim argumentom, pa kaže izjava kluba občinskih svetnikov SLS, katero objavlja včerajšnji /Slovenec*. V tej izjavi se konstatira:
1. da sta volilne imenike vodila zadnja lela pisarniški ravnatelj Janko Kessler in uradnica Frančiška Babškova. Prvi je stalni dopisnik >Jutra« in »Slovenskega Naroda-., druga pa je odbornica Sokola v Stepanji vasi. Referent za volilne imenike je bil do lanskega poletja mag. nadsv. Janko Bleivveis, od tedaj naprej pa dr. Arnošt Brilej. Niti.eden od imenovanih ni klerikalec, kar ve vsa Ljubljana.
2. Reklamacijsko postopanje za občinske volitve je vodil komisar dr. Krejči, za skupščinske volitve pa gerentski sosvet, kateremu predseduje dr. Dinko Puc, poslevodeči podpredsednik SDS.
3. Volivni imenik je stalen in odloča o vpisih in izbrisih edinole sodišče.
Konstatacije kluba občinskih svetnikov SLS so precizne in mislimo, da jih ni mogoče ovreči. Nepravilnosti pri vodstvu volilnih imenikov bi se mogle vršiti samo na ta način, če bi oni uradniki, ki so bili poverjeni z vodstvom volilnih imenikov, svojo dolžnost zlorabili. Mislimo pa, da so vsi omenjeni uradniki v tem oziru vzvišeni nad vsako sumničenje.
Zato je dolžnost Velikega župana, da svoje argumente za odložitev volitev utemelji. Prosto zagotovilo o nevpisanih 200 volilcih ne zadostuje. Če se ve, da ni bilo 2000 volilcev vpisanih, potem se mora tudi vedeti, kateri so bili ti volilci. Zato pravimo: na dan z imeni!
Samo na ta način bo avtoriteta vlade v polnem obsegu varovana, drugače pa je gotovo, da bodo Ljubljančani komentirali odložitev ljubljanskih občinskih volitev na način, ki ne bo uiti najmanje laskav za vlado.
Politične vesti-
—	Kralj in kraljica sta odpotovala na Be-lje, kjer ostaneta osem dni.
= »Vreme« o položaju. Beograjsko »Vreme«, ki je poloficijelno vladno glasilo in ki zato resnico tudi le na pol prikrije, piše o situaciji sledeče: »Z izvolitvijo verifikacijskega odbora je razgrnjeno veliko vprašanje, kako se bo postopalo z radičevskimi mandati. Če bi vlada ostala dosledna v uporabi Ob-znane, potem bi morala preko svoje večine v verifikacijskem odboru uničiti vse mandate HRSS. Ker pa v politiki ne velja običajna logika, se tudi v tem vprašanju ni moglo narediti nobenih gotovih predpostavk. Mi smo že pred par dnevi poročali, da obstoji v radikalni stranki struja, ki hoče, da bi bili ra-dičevski mandati razveljavljeni na podlagi zakona o zaščiti države. Ta struja je slučajno v tako močnem položaju, da more, čeprav s težavo, končno vendarle prodreti s svojim mnenjem. V tem je vzrok, da je ostalo vprašanje radičevskih mandatov še včeraj nere-
šeno in da bo na vsak način še par dni na dnevnem redu. Tem večje iznenadenje pa je, da so sedaj samostojni demokrati odločno proti temu, da bi se uničili vsi mandati HRSS, ker se boje, da bi potem mogli imeti radikali sami v skupščini zadosti močno večino, da bi stvorili homogeno radikalno vlado. Dopustili bi samo, da se razveljavijo mandati nekaterih radičevcev, doČim bi se v nasprotnem slučaju vzdržali glasovanja v verifikacijskem odboru in bi tako imela opozicija večino. V tem je bistvo vsega problema.
—	Spopolnitev zcmljoradniškega in nemškega kluba. Po poslovniku ima pravico na obstoj posebnega parlamentarnega kluba samo skupina, ki šteje 6 poslancev. Ker imajo /emljoradniki kakor tudi Nemci samo po pet { poslancev, so ti naprosili črnogorske federa-! liste, da jim dopolnijo število, in sicer naj bi
i	stopila dva Črnogorca v zemljoradniški klub, eden pa v nemški.
= Zagrebški novinarji proti preganjanju tiska. Zagrebška sekcija UJN je zaključila . svoj občni zbor in sklenila, da apelira na j vse kulturne in profesionalne organizacije v
državi, kakor tudi na vso javnost, da se pošlje memorandum parlamentu, v katerem se obsoja načrt novega tiskovnega zakona in se Protestira proti preganjanju tiska. Obenem so novinarji konstatirali, da se pri sestavi novega načrta niso vprašali novinarji za svet in 6e zato zahteva, da to stori zakonodajni odbor.
= Nasprotstva v nemškem eeutrumu. Ker
so se socialni demokrati odločili, da postavijo Pri predsedniških volitvah svojega lastnega kandidata, so se nasprotja v cenlrumu zelo povečala. Desnica bi hotela stranko oprostiti od njenih zvez z levico. Da okrepe desnico, -so desničarske stranke sprožile kandidaturo Steger\valda, voditelja desnice v centrumu. Če bi se ves centrum odločil za Stegerwalda, potem bi bila njegova izvolitev zasigurana. Proti Stegenvaldu pa je odločno levica v cen-trumu in je zato verjetno, da pride v stranki do popolnega razkola, če bi bil postavljen ^tegenvald za kandidata. Trenutno se vrše pogajanja med centruinain -in desničarskim) strankami. Kandidatura dr. Marxn je še vedno verjetna, toda njeni izgledi postajajo vedro manjši.
— Mac Donald o lrancosko-nemskem razmer in. »Observer« priobčuje govor, ki bi ga moral imeti Mac Donald v angleški zbornici in ki je vsled eksodusa labouristov odpadel. V tem govoru se izreka Mac Donald ostro proti temu, da bi ostal še naprej Francoz Rault guverner Saarskega ozemlja. To bi bilo znak slabotnega postopanja. Poročilo o razorožitvi Nemčije je treba na vsak način objaviti. To je za javno mnenje boljše ko pa poznejša vznemirjenja. Dalje opozarja Mac Donald vlado na poslaniško konferenco, ki si prilašča funkcije, katere bi morale vedno biti pod kontrolo britanske vlade. Velika Britanija ne more storiti Franciji slabše usluge, kakor če ji daje pogum, da smatra varnostno yprašanje kot vojaški problem. Še deset let ie Francija v vsakem oziru vojaško zasigura-na vsled britansko-belgijske sookupacije Po-'f1'!3- 'Peh deset let je treba pametno urediti.
f, spravi nobenih vojnih vzrokov s *V?a." J, c?m svojega govora pravi Mac Do-naid: Mnenja sem, da bo treba slej ali prej nekatere po Versajskem miru določene meje 1 spremeniti. Ta vprašanja presojati le z di-plomatičnega vidika, se mi zdi napačno. Če pristopi. Nemčija k garancijskemu paktu petih velesil in če stopi v Zvezo narodov, potem ie ženevski pakt nepotreben. Od Chamberlaina predlagani pakt pa ima manjšo vrednost kot ženevski protokol. Varnost je dosegljiva le, če se odpravijo vzrokui nesoglasij, nikdar pa se je ne doseže s tem, če se skuša zasigu-rati zmago v slučaju vojne.
*
Drobne vest*.
Predsednik Coolidge namerava sklicati ' narodno konferenco za ureditev valutnega vprašanja.
Sveti Sinod v Carigradu je sklenil, da se izvoli nov patriarh. S tem je dana možnost za mirno rešitev grško-turškega spora.
Lord Curzon je težko obolel na krvavljenju ledvic. Vsled njegove visoke starosti je nevarnost, da se operacija ne bo posrečila.
V Novem Sadu je bil slavnostno izročen svojemu namenu Zdraviliški dom, ki je veljal 19 milijonov dinarjev.
V Budimpešti so znižali peki ceno kruha za 400 kron.
Francoska vlada zahteva moratorij za izplačevanje medzavezniških dolgov, dokler ne prične Nemčija redno izplačevati vojne odškodnine.
Velika železniška nesreča se je pripetila blizu Bukarešte. Vojaški transportni vlak je zadel vlak s petrolejskimi »cisternami. Petrolej je eksplodiral in je bilo 13 vojakov ubitih, 28 pa težko ranjenih.
Caillaux-u je bila ponudena kandidatura v uancoski senat.
Dnevne vesti.
— Včeraj si je dovolilo »Jutro« naravnost pustno številko. Ali je bila to posledica tega, da se je »Jutro« prvič tiskalo skupno s »Slovenskim Narodom« v isti tiskarni in se od njega navzelo pustnih argumentov, ali je bilo vzrok tej pustni številki kaj drugega, ne vemo. Vemo samo to, da je bila včerajšnja »Ju-trova« številka prava pustna številka. Tako pripoveduje »Jutro«, da je v Ljubljani zmagal dr. Korošec le vsled potvorjenih volilnih imenikov in pa vsled klerikalnega terorja. Ta teror je obstajal v tem, da je baje glavni tajnik SLS, Krek, volil dvakrat 1 Ubogi mladini, ki se morajo boriti proti takemu nezaslišanemu terorju. Dokazano je dalje, pravi »Jutro«, da so celo stražniki v službi izvajali pritisk na volivce, da so ti volili za SLS. Škoda, da ni »Jutro« dostavilo, da je policija tudi s tem pomagala SLS, ker je delala s konfiskacijami »Slovenca« samo reklamo za klerikalce! V mariborskem volilnem okrožju bi bil čisto sigurno izvoljen,- pravi »Jutro«, tudi drugi poslanec SDS, če ne bi SLS predčasno vložila liste. Samo pomislite, koliko glasov bi imel dr. Pivko več, če bi bila njegova skrinjica mesto druge prva. Potem bi on čisto gotovo imel toliko glasov, ko dr. Korošec! Vse te nepravilnosti, sleparije in nasilja klerikalcev pa so se mogla vršiti samo zato, ker so mladini v svoji dobrodušnosti — risum teneatis amioi — prveč zaupali klerikalcem in niso niti sanjali, da so klerikalci zmožni takih grehov, kakršnih so zagrešili. Vse to in še marsikaj sličnega je zapisano na prvi strani »Jutra«. — Na tretji strani pa je še večja senzacija. Objavljeno je več ko sen-zacionelno »Materino pismo« »Speličevemu Janezu«. V tem pismu izvemo, da je mati tega Janeza obupana vsled jeze dobrniškega župnika in njegove kuharice na SDS in njenega sina, ker je pristaš SDS. — Materino pismo Speličevemu Janezu je dostojno izpopolnilo
Jutrovih« »aprilskih ribic« in samo čudimo se, da z ozirom na tako senzacionelne »Jutro-ve« argumente ni že vsa Slovenija v taboru SDS.
— Brez časti. »Jutro«, to je glasilo tiste stranke, ki je iz koristoljubja izdala jugo-slovensko idejo in izstopila iz demokratske stranke, vodi rubriko, ki nosi sleparski naslov »Iz demokratske stranke«. Ali vas je v resnici sram, da ste SDSarji? Ali pa ste tako brez časti, da ne čutite, kako nečednost zagrešite, ko se nazivate z imenom svojih nasprotnikov?
— Iz dr. Pueovega govora Naj nam bo dovoljeno zabeležiti dve njegovi konstataciji: »Država doslej žalibog na stanovanjskem polju ni slorila dosti več ko nič. Mestna občina je zidala nekaj stanovanjskih hiš, s katerimi je bilo odpomagano nekaj strankam.« Z drugimi besedami se pravi to: ko so bili v Ljubljani na vladi nemladini, se je zidalo. Ko pa so bili v državi na vladi mladini, se ni nič zidalo. Zato Ljubljančani vsi kot en mož v boj za. mladine!
— Za župana v Novem Sadu so izvolili ta-luošnji radikali g. Mita Klicina. Organ radikalne stranke »Zastava« je vsled tega čisto i/. sebe in zahteva, da notranji minister !o izvolitev ne potrdi, ker je Klicina odkrit pictičevec, ki spada bolj v družbo Nastasa Petroviča in Davidoviča, ko pa v radikalno družbo.
— Beograjska zgodba. Na beograjski pošti ima okoli 400 trgovcev in podjetij svoje poštne predale. Vsak dan so bili ti predali polni pisem in vse je bilo v redu. Razdelitev pisem po predalih je bila poverjena slugi Nikoli in ta je vršil svojo službo v redu. Nakrat pa se zgodi, da so našli trgovci dopoldne vse predale prazne. Mislili so si, da se je pač kaj izrednega pripetilo in prišli so popoldne. Pa tudi tedaj so bili vsi predali prazni in ravno tako tudi naslednjega dne. Pričeli so spraševati, kako da je to mogoče, da niti en trgovec ne dobi nobenega pisma. Končno je bila za-
deva pojasnjena. Sluga Nikola je zbolel in zato se ni nihče brigal za pisma, namenjena za predale.
— »Stan in Dom«. V nedeljo popoldne se je vršil I. redni občni zbor občekoristne stavbne in kreditne zadruge »Stan in Dom« v Ljubljani. Po otvoritvi so pozdravili zelo dobro otvorjeni zbor: v imenu občine ljubljanske dr. D. Puc, v imenu občine Viča P. Škerlj; glede občinskega poglavarja iz Most, ki je bil tudi povabljen na zbor, je pa nek delegat izjavil, da nima časa, ali da se bo živo zanimal za to zadrugo. Na občnem zboru se je izvolilo v načelstvo 9 zadružnikov, v nadzorstvo 15. — Zadruga ima danes 207 članov in je že živahno na delu. »Stan in Dom« ima svoje prostore na Aleksandrovi cesti št. 4.
— Za predsednika okrožnega sodišča ▼ Mariboru je imenovan mesto dr. Jakoba Toplaka, ki je na lastno prošnjo vpokojeu, sodni svetnik v Celju g. dr. Fran Ziher.
— Deputacija trgovcev pri velikem županu. Včeraj se je zglasila pri velikem županu ljubljanske oblasti deputacija »Ureinija trgovcev v Ljubljani« in »Uremija trgovcev za ljubljansko okolico«, da posreduje pri njem glede vprašanja krošnjarstva. Veliki župan je deputaciji obljubil, da bo skušala državna oblast krošnjarstvo čim najbolj omejiti.
— Italijanska komisija v Ljubljani. Italijanska vlada hoče dati ekshumirati in prepeljati v Italijo trupla vseh v vojni padlih italijanskih vojakov, ki so pokopani pri nas.
V	to svrho je poslala v Slovenijo posebno komisijo, ki bo pregledala sporazumno z našim ministrstvom vse kraje, kjer se nahajajo grobovi italijanskih vojakov.
— Železniška konferenca v Varšavi. Poljska je pozvala našo vlado, da določi svoie zastopnike, ki bi se udeležili železniške konference v Varšavi dne 20. marca. Namen konference je utrditi načela za poljski tranzit j.reko naše države. Konference se udeleže samo strokovnjaki.
— Izložbena šipa razbita. Davorin Rovšek, fotograf v Kolodvorski ulici, je naznanil policiji, da mu je bila v noči od 7. na 8. t. m. po neznanem storilcu rabita šipa izložbene omare za slike na steni pred hišo, vredna 2000 Din. Izjavil je pa, da ni izključeno, da je šipo razbil kamen, ki je izpodlelel izpod kolesa avtomobila, ker se je to že pripetilo, in ker je cesta ravno sedaj nanovo posuta z gramozom ter je ugotovljeno, da je vozil v isti noči neki avtomobil mimo hiše.
— Dvonožni dihur je obiskal v noči na 8. t. m. zaklenjeni svinjak Ivana Anžiča, mesarja v Hradeckega vasi, ter odnesel 4 kokoši, vredne 300 Din. Izruval je z nekim topim orodjem tečaje vrat ter prišel na ta način v svinjak.
— Nahrbtnik s perilom sumljivega izvora.
Franc Žerovnik, zidarski vajenec, je izročil dne 9. t. m. policiji nahrbtnik, v katerem se je nahajalo več komadov perila. Ta nahrbtnik je našel Žirovnik v skladišču tramov na cesti ob Strojnih tovarnah, ki pelje od Vošnjakove ulice do artilerijskega arzenala.
— Izgubljeno ali ukradeno. Dijak Anton Marinko je prijavil, da je prišel dne 5. t. m. ob dve listnici s 550 Din, 1 železniško, 1 sokolsko in 1 orjunaško legitimacijo ter več manjvrednimi slikami in papirji. Bil je v gostilni pri »Levu«, odkoder je šel naravnost domov.
— Dve tatvini. V času od 26. do 28. februarja so odnesli neznani uzmoviči iz nezaklenjene šupe skladišča »Stavbene družbe« na Vrtači 510 kg ploščnatega železa. Škoda znaša 3000 Din. — Posestnikovemu sinu Valentinu Kunstu, stanujočemu ndHlovici, je bila iz nezaklenjene miznice v stanovanju ukradena listnica z 2000 Din.
— Policijske prijave. Tatvine 3, kaljenje nočnega miru 3, prest, zglaševalnili predpisov 1, prest, cestnopolicijskega reda 3, prekora-
čenje policijske ure 1, ubita šipa 1. — Aretirana je bila 1 oseba, in sicer zaradi vlaču-ganja.
Izpred porot°ega sodišča.
Obravnava zoper Jožeta Cvirna, o kateri smo poročali včeraj, je končala s Cvirnovo obsodbo. Cvirn je bil spoznan krivim hudodelstva po §§ 126. in 127. k. z. ter obsojen na 15 mesecev težke' ječe.
Velike poneverbe v državni bolnici v Ljubljani.
Včeraj se je vršila obravnava radi znanih velikih poneverb v državni bolnici.
Senatu je predsedoval viš. dež. sod. svetnik dr. Kaiser, votanta sta bila sodni svet. Vehovar in sodnik Juvane.
Obtožena sta Hijacint B., oficijal dri. bolnice, roj. v Vojniku pri Celju, prist. v Ljubljano in L. K., bivši dnevničar drž. bolnice v Ljubljani, rojen in prist. v Ljubljano.
Obtožnica jima očita, da sta si kot uradnika drž. bolnice v Ljubljani zaupane jima denarne zneske' v skupni svoti 580.209 Din pridržala in prisvojila.
Živela sta oba potratno, čeprav nista imela lastnega premoženja. Od julija 1923 do maja 1924 sta denar naravnost razsipala. Bila sta intimna prijatelja. Kot taka sta popivala po gostilnah (večinoma sta obiskovala boljše lokale, zato so ju seveda tudi v baru .dobro poznali). Domov sta se vozila v ist-voščkih in avtomobilih. Delala sta izlete na planine, pa tudi v Zagreb, Maribor in na Dunaj. Seveda jima za tak način življenja plača ni zadostovala. B. oče dveh otrok, je imel v letu 1922 1000 Din plače, 1923 do maja 1924 1366, od tedaj dalje pa 1650. K. pa je imel v 1. 1922 594 Din, v 1. 1923 pa 824. Z novim letom 1924 je bil reduciran, in je nato vstopil v službo pri tvrdki Golob v Ljubljani. S svojimi dohodki bi bila mogla torej oba pošteno živeti. Ker jima pa za razsipno življenje plača ni zadostovala, sta segla po tujem denarju. B. je začel že meseca avgusta 1922, in sicer je začel s poneverjanjem kolkovine. Trgovci, ki so dobavljali bolnici različno blago, so prejemali plačilo od blagajnika, ki jim je imel odtegniti kol-kovino. Mesto, da bi bil kupil kolke, ali pa oddal denar naprej na pristojno mesto, si je obtoženec denar pridržal. Na ta način si je B. prilastil v času od avgusta 1922 do konca aprila 1923 13.844 Din. — Ugotovilo je to računovodstvo finančne delegacije, sicer pa priznava to poneverbo tudi obtoženi B. sam.
; — To B.-ju še ni zadostovalo. Začel si je izposojevati denar iz uradne blagajne, ki ga je čez par dni, včasih pa tudi šele čez par tednov, vračal. Ko je namreč dvignil po poštnih in čekovnih nakaznicah denar, ga je vzel, odrezek pa je shranil. Če drugoobtože-nec, dnevničar za to manipulacijo ni vedel, je nemogoče, da bi je ne bi bil sčasoma opazil na podlagi datuma. — Na ta način sta obtoženca lahko razpolagala za krajši ali . daljši čas z večjimi svotami. Da bi pa kdo ne prišel nato, sta vodila napačno knjigo-i vodstvo. Deloma sta vpisavala fingirane izdatke, deloma pa prejemkov nista vpisava-! la. Vse poneverbe so se morale vršiti le na podlagi obojestranskega sporazuma. Poneverjene svote sta med seboj delila. Potom manipulacij s čekovnimi konti sta poneverila skupno 192.385 Din. Prilaščala sta si pa denar še na dva druga načina. Denar je prihajal namreč tudi potom Čekovnih in poštnih nakaznic. Nakaznice je dobival v roke blagajnik, ki je dvigal denar pri poštnem uradu. B. si je denar prilastil ter zneskov ni vpisal in tudi dnevničarju ni dal odrezkov nakaznic, da bi jih bil vknjižil. Vsled tega se je večkrat zgodilo, da so uradniki, ki so bili s tem znposleni, navidezne zamudnike terjali, ki so se nato izkazali, da so plačali. Na ta način so bile poneverbe tudi odkrite.
—	Večkrat pa je B. zneske/ki jih je prejel
Edgar Rice Burroughs:	5
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Pač pa je videl iz svojega|skrivališča, kako posedajo posamezne skupine knjig ognja in si pripovedujejo dnevne doživljaje. Po temnih kotih v vasi Pa je videl čepeti smejoče in čebljajoče pare. Po-vsodi pa je bil eden meški, drugi ženska.
Tarzan je nagnil glavo in premišljal. Preden je v tej noči zaspal, mu je vstala pred očmi Teekina podoba in sanjal jo o njej in o črncih tam spodaj po kotih vasi.
Taug se je ua jovu oddaljil od črede. Počasi je stopal po slonovi stezi, ko je zapazil, da je na enem mestu preraščena. Taug je postal čemerna, nestrpna žival. Ce ga je katerakoli stvar ovirala, je mislil le na to, kako bi jo s silo odstranil. Ko je zagledal zastrti prehod, je odstranil vejevje, se zapazil v čudnem prostoru in spoznal, da ni prehoda. Vkljub vsemu naporu ni mogel prodreti.
Taug je grizel, roval in se strašno razjezil. A vse ni nič pomagalo. Spoznal je, da mora nazaj. Ko se je obrnil, je videl, da se je za njim spustila druga ograja, med tem, ko je poizkušal prednjo prodreti. Bil je v kletki! Do skrajne onemoglosti «e je boril za svojo osvoboditev, a vse zaman.
Zjutraj se je iz vasi podal oddelek črncev h kletki, dočim je nad njo med vejami čepel goli velikan. Opica Manu je vreščala in čeprav se znane Postave opičjega človeka ni bala, je vseeno stisnila k sebi svojo življensko družico. Tarzan se jima je
zasmejal, toda kmalu nato mu je zastri obličje teman oblak.
Par korakov pred njim je skakljal tiček v ša-renem perju in občudoval temnobarvno tovarišico. Tarzanu se je zazdelo, da se je danes vse združilo, da bi ga opominjalo na Teeko.
Ko so črnci dospeli do pasti, je Taug vzrojil. Zagrabil je palice in jih blazno rval, grozno rjoveč in renčeč. Črnci so se brezmejno razveselili plena. Čeprav niso sezidali kletke za tega drevesnega prebiva vca, jih^e ujetnik iznenadil.
Tarzan je napel ušesa. Ko je zaslišal glas velike opice, se je hitro spustil v loku navzdol, da je prišel v območje vetra, ki je vel skozi kletko. Poizkušal je razbrati ujetnikov vonj. V kratkem je dosegel njegove nosnice znani vonj in kmalu je spoznal, da ne more biti ujetnik nihče drugi kot Taug.
Tarzan se zasmejal ter se približal, da bi videl, kaj bodo črnci storili s svojim ujetnikom. Brez-dvomno ga pobijejo. Zopet radost za Tarzana. Zdaj je Teeka njegova in nihče mu je ne odvzame. Opazoval je še, kako so črnci odstranili s kletke vejevje, prinesli vrvi in vlekli svoj plen v vas.
Tarzan je čakal, da so nasprotnika odnesli. Ta je še vedno rval za palice in kazal jezo z renčanjem. Na to se je mladenič obrnil in šel na pot za čredo in Teeko.
Spotoma je presenetil Sheeto z družino na mali jasi. Samec je ležal na trati, a samica je resno položila taco na obličje in ležala mehkodlako na vratu.
Tarzan je povečal svojo hitrost, da je skoro plaval skozi gozd ter kmalu dosegel čredo. Zapazil jih je preje od njih, kajti nihče se ni znal tako tiho približati kot Tarzan.
Videl je, da si Teeka sama išče hrano. — Ne bo je dolgo sama — je menil Tarzan ter se spustil med nje.
Preplašeno beganje, jezno in prestrašeno renčanje je pričplo, da jih je Tarzan preplašil.
Kakor vselej je spoznal Tarzan, da jih je njegov nenadni prihod za dolgo časa vznemiril in se bodo pomirile šele tedaj, ko ga ovohajo od vseh plati.
Preril se skozi gručo ter se približal Teeki.
Teeka, jaz sem Tarzan, — je dejal. Ti si Tarzanova. Zaradi tebe sem prišel.
Opica se je približala in ga skrbno ogledovala. Naposled ga zavoljo v^čje gotovosti ovohala.
— Kje je Taug? — je vprašala.
— Gomangani so ga vjeli in ga bodo ubili. —
Tarzan je zapazil v njenih očeh strah in žalost,
ko je zvedela za Taugovo usodo. Približala se k njemu, se mu tesno privila in lord Graystoke ji je položil roko okrog pasu.
Nato se je vznemiril. Zapazil je nesoglasje med mehko rjavo roko in črno poraščeno oboževankino taco. Spomnil se je, kako je Sheetina taca pogladila Sheeto — tam ni bilo nesoglasja. Istotako ga ni bilo med tičem in tičico, ne med levom in levinjo. Je bilo sicer nasprotje med samico in samcem, a tako izrazitega kakor med Tarzanom in opico, nikakor ne.	•
(Dalje aledi.)
C9d
St
csSC
potom nakaznic, vknjižil v svojo straco med dohodke, ter jih istočasno ali pa par dni pozneje a fingiranimi označbami vknjižil med izdatke. Odrezke nakaznic je dal v5asih dnevničarju, ki jih je na tak način vknjižil. Včaaih pa blagajničar odrezkov ni dal duev-nižarju, temveč je enostavno sam v glavni knjigi' kontiral dobljene zneske in je ta poneverbo prikril. Na ta način je bilo poneverjenih skupno 316. 844 Din. V nekaterih od teh slučajev je bilo mogoče, da je blagajnik sam brez vednosti dnevničarja zneske poneveril, večkrat pa to ni bilo mogoče, ker so nekateri zavodi bolnico obveščali
o	vplačanih zneskih. Taka obvestila pa je dobil v roke dnevničar, ki bi bil moral na ta način priti blagajnikovim manipulacijam na sled. Zato je gotovo, da je K. vedel za manipulacije. Ker ga ni izdal, je imel gotovo od tega korist. — Ker pade v čas njegovega službovanja 14 takih slučajev v znesku 121.113 Din, sta torej oba obtožnica skupaj poneverila 313.449 Din ter jih delila. Buko-vifl sam pa je na tak način poneveril 196.133 Din. Poleg tega in poleg že omenjenih kol-kovin pa je B. sam v času od 12. januarja 1924 do 16. decembra 1924 poneveril večje svote zneskov, ki so jih plačale razne stranke in zavodi njemu direkno. Te zneske si je obtoženec pridržal, ne da bi jih vknjižil. Potrdila je podpisaval vča6ih sam, včasih je podpis ponaredil. Na ta način je B. poneveril 56.781 Din. — Oba skupaj sta torej poneverila 313.449 Din. B. pa še posebej na »vojo roko 266.760 Din. — Obtoženi B. svoje dejanje v polnem obsegu priznava, dočim K. krivdo popolnoma zanika ter trdi, da ni ničesar vedel. Z ozirom na to pa, da se vjema B.-jev zagovor prav natančno z vsemi podatki preiskave, gre njegovemu zagovoru polna vera tudi glede obdolžitev IC.-ja. — Sicer je pa tudi iz načina manipulacije z izpiski čekovnega urada razvidno, da B. sam absolutno ni mogel takih manipulacij izvrševati bree vednosti K.-ja, ki se gotovo ni iz golega prijateljstva podajal v nevarnost, da tudi njega primejo radi poneverbe. Njegovo sodelovanje potrjuje tudi okolnost, da so se manipulacije z izpiski ček. urada po izstopu K.-ja prenehale. — Vsled tega pa tudi K.-jev zagovor, češ da tudi pri manipulacijah • čekovnimi nakaznicami ni bil udeležen, in, da ni vedel zanje, ne drži. Tudi je izključno, da ne bi bil K. prišel sam B.-ju na sled, če tudi bi mu B. tega ne bi bil zaupal — ker bi K. do tega moral priti že na podlagi obvestil od strani dolžnikov, ki *o obveščali bolnico o svojih plačilih. Sicer pa je bil tudi B. gotovo tako previden, da je nevarnost, da ga pri poneverbah zasačijo, preprečil s tem, da je K.ju povedal o svojih poneverbah. Sicer pa dokazuje K.-jevo krivdo tudi dejstvo, da je včasih sam kontiral v glavni knjigi zneske, ki jih je B. poneveril.
Obtoženca v zagovor svojega ravnanja ne navajata nobenih opravičb. Z ozirom na visokost poneverjenih svot in z ozirom na nju-
no razsipno življenje tudi svojega ravnanja opravičiti ne moreta, predvsem pa ne z izgovorom, da sta bila v bedi in da sta bila
slabo plačana, ker bi bil vsak tak izgovor povsem neutemeljen in neupravičen.
Zagovor. Prvoobtoženec B. priznava vse, ter dokazuje, v katerih slučajih poneverb brez sodelovanja K.-ja ne bi bil mogel Uvr-Siti. Navaja nove slučaje, v katerih K. ni sodeloval. Izpove pa tudi, da sla z drugo-obtožencem zneske, ki sta jih sporazumno poneverila sproti delila.
Drugoob toženec trdovratno taji. Njegov zagovornik predlaga, da se zaslišijo izvedenci, da se dokaže ako blagajnik res ni mogel brez dnevničarja poneverjati. Predlog je bil za enkrat odklonjen.
V	svrho izvedbe nadaljnih dokazov je bila obravnava preložena do prihodnjega porotnega zasedanja.
S	to obravnavo je letošnje pomladansko porotno zasedanje končano.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA.
Dne 10. marca 1925.
umetno sušena, t'co Ljubljana 1 vag. den. 215, bi. 215, zaklj. 215; koruza nova, zdrava, fco Ljubljana bi. 230; oves makedonski, fco Ljubljana bi. 340; laneno seme, mešano, fco hrvat. post. bi. 700; bučne peške, nerešeta-ne, ko hrvatska postaja, bi. 450; bučne peške, reSetane, fco hrvatska postaja bi. 500; krompir rdečkast, semenski, fco Staj. postaja bi. 182; krompir beli, fco naklad, postaja den. 125, bi. 150. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, čiščen, fco Ljubljana den. 320; fižol koks, čiščen, fco Ljubljana, den. 340; orehi domači, fco Ljubljana den. 800, bi. 900; jabolka izbrana, fco štaj. postaja bi. 275. — Kemični produkti: Modra galica, 98/99, fco Postojna tranz. bi. 646.
BORZE:
Beograd, 10. marca. Curih 11.98; London 297.70; Praga 185.40; New York 61.85; Pariz 319.30; Milan 253.70; Dunaj 0.0873.
Curih, 10. marca. Beograd 8.30; Pariz 26.50; London 24.77; New York 5.196; Milan 21.22; Praga 15.45; Dunaj 0.00732.
Prosveta.
Vrednoto:	"% investic, pos. iz leta 1921 j
den. 65'A, bi. 67; 4% Kranjsko dež. pos. iz 1. 1888 bi. 22A; 4'A% Kranjsko dež. meli-otac. pos. iz leta 1911 bi. 22/2; 4'A% Kranj- | sko dež. pos. iz 1. 1917 bi. 22 'A\ 2 'A % drž. renta za vojno škodo den. 155; Celjska pos.
! den. 210, bi. 213; Ljublj. kred. banka den. i 240; Merkantilna banka den. 105, bi. 105, zaklj. 105; Prva hrv. šted. den. 938, bi. 947; i Kred. zavod za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. d. d. bi. 135; Trbovelj, prem. dr. den. 425, bi. 440; Združene pap. Vevče den. 100, bi. 112; »Nihag« den. 38; »Stavbna družbam den. 275, bi. 285. j Produktna borza: Les: Smrekove deske, j monte, paral, živorobne, s pričelj. glavami,
! 4 m dolž., od 16 cm Širine naprej, dobava do ! konca junija, fco Postojna, 12, 18, 24, 33, 38, j 43, 48 mm den. 610; smrekove deske, I., II. vrsta, živ rob, 9 m dolž., 11.50 cm šir., 19 mm deb., 9 m dolž., 13 cm šir., 24 mm deb., 8 m dolž., 11 cm šir., 14 mm deb., fco Postojna ali Podbrdo 3 vag. den. 900, bi. 900, zaklj. 900; bukovi plohi, I. in II., obrobij., priče-ljeni, z živim robom, 27, 38, 50, 60, 70, 80 mm, od 2 m naprej, s 15% 1—1.90 m, fco meja bi. 900; bukovo oglje, la, vilano, fco meja den. 117. — Žito in poljski pridelki: Pšenica sremska, 75 kg, par. Ljubljana bi. 500; pšenica bačka, 75/76 kg, 2%, par. bačka postaja bi. 465; pšenica domača, fco Ljubljana den. 450; otrobi pšenični, debeli, fco skladišče Ljubljana 1 vag. den. 252.50, bi. 252.50, zaklj. 252.50; otrobi pšenični, drobni, A pap. 'A juta vreče, fco Ljubljana bi. 205; koruza nova, april, maj, junij, fco Postojna tranz. bi. 260; koruza defektna,
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drania:
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 16. marca: Vdova Rošlinka. Red E.
Četrtek, 12. marca: Izgubljene duše. R. C.
Petek, 13. marca: Stričkove sanje. Red A.
Sobota, 14. marca: Ob 15. uri popoldne Veronika Deaeniška, dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 15. marca: Ob 20. uri Vdova RoS-linka. Izven.
Penedeljek, 16. marca: Rosmersholm. R. B.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sreda, 11. marca: Zaprto.
Četrtek, 12. marca: Boheme. Red F.
I-etek, 13. marca: Brivec seviljski, gostuje Josip Rijavec iz Zagreba. Red B.
Sobota, 14. marca: Mignon. Red D.
Nedelja, 15. marca: Ob 15. uri Boheme, gostuje Josip Rijavec iz Zagreba. Popoldanska operna predstava. Izven.
Ljubljauska opera. Boheme. V petek zvečer smo poslušali na novo naštudirano Puccinijevo opero »B.oheme«. Režijo je vodil g. Debevc, glasbeni del predsltave g. Štritof. Oba sta delu pripomogla do lepega uspeha. Morda res ni bila opera še godna za na oder, vendar se je prijetno razlikovala od »Boheme« prejšnjih sezon. Z nepopolnim orkestrom je g. Štritof delal čudeže, četvorica umetnikov gg. Betetto, Banovec, Cvejič in Šubelj je prinesla na oder razposajeno bohemsko živ-
Ijenje, pravtako je ugajala gdč. Rozumova (Mimi). Odlično in vzorno je pel g. Betet-
I	o, dobro se je odrezal Banovec. Le izgovarjava teksta se pri nas mnogo premalo neguje, tako da je edini plus \ tem oziru g. Betetto, ki je briljantno odpel v zadnjem dejanju pesem o plašču. — Več poročamo po reprizah. Za danes pa g. Štritofu in g. Debevcu na lepem uspehu »Boheme« iz srca čestitamo. — Sinoči sta gostovala v Čajkovskega operi »Pikova dama« gdč. Zikova in g. Šimenc iz Zagreba. Oba sta bila predmet navdušenih ovacij razigrane publike. Opero je vešče dirigiral g. B a 1 a t k a.
Sprememba repertoarja v Narodnem gledališču v Ljubljani. Abonente opozarjamo, da se je vsled obolelosti nekaterih članov in ker gostuje prihodnje dni zopet g. Josip Rijavec na našem odru, spremenil operni repertoar in red abonmaja pri nekaterih predstavah tega tedna. Opozarjamo, da velja današnji objavljeni repertoar in red.
Jirankov koncert. V ponedeljek zvečer je v dvorani Filharmonične družbe koncertiral praški klavirni virtuoz, učenec Smetanov, g. Josip Jiranek, ki je sviral izključno skladbe svojega slavnega učitelja. Koncert je lepo uspel in je bil vkljub predstavi v operi dobro obiskan.
TAGOR PRVIČ V ITALIJI.
Nedavno je bil veliki vzhodni magijec Ra-bindranat Tagor s svojimi otroci in s tajnikom v Evropi. Dočim je lansko leto priporočal in propovedoval bratsko zbližanje po Kitajskem in Japonskem, je letos nameraval pridigati splošno razorožitev, bratstvo in ljubezen, zvezo med belci in žoltimi po raznih evropskih mestih.
V	Milanu je najprej poslušal Traviat* in dejal, da je glasba ljubka, vendar premalo resna. Drugi dan je govoril pred 2000 alu-šalci in pripovedoval, kako se je v Bvojeni 17. letu prvič vozil po Italiji. Zapustivši ladjo v Brindisiju, je vstopil na krasen vrt, poln cvetja in petja in sadov, tako da s« je čutil kakor doma. Tedajci pa zapazi mladenko, zagorelo nalik grozdu, ki ga je žgalo solnce. Ker je obstal ter opazoval v zamaknjenem občudovanju lepo vrtnarico, se je ta prestrašila in poklicala redarja. Mladi ind-ski pesnik je prišel pod ključ v mestnem ea-tvoru, kjer je prvič imel priliko razmišljati o nedostatnem bratstvu med Evropci.
Izdajatelj;
<lr. Josip Hacin.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna >Merkur< v Ljubljani.
Jack London;	(33)
Burni doživljaji.
»oman |u*nega morja.
Craci so pometali in poizgubili puške in kopja ter se skušali s plezanjem rešiti na i kokosove palme. Satan se je takorekoč podvojil. Nikdar popreje še ni mogel trgati in mesariti toliko črnih nog kot sedaj in zato je grizel, hlastal in gonil črna bedra, dokler uisla zadnji dve izginili na drevju nad njegovo glavo. Vsi so bili na palmah razen Teleprose-ja, ki je bil prestar in predebel za plezanje. Obležal je tam, kjer je bil padel. Medtem pa je Satan, ki mu velikodušje ni dovoljevalo pečati se z negibnim sovražnikom, besno dirjal od drevesa do drevesa ter lajal in naskakoval one, ki so mu bili naj-
bliiji-	_.	.	,
— Mislim, da vas bom moral poučiti, kako je treb:» opremiti vžigalno vrvico, — je omenil Sheldon suhoparno.
V Joaninih očeh se je zasvetil posmeh.
— Saj niti ni imela vžigalnika, — je odgovorila. — Sploh pa mislim, da ni še nihče izuašel takega vžigalnika, ki bi mogel zapa-liti oni naboj. To je bila namreč steklenica od Chlorodyna. —
Položila je prste v usta in Sheldon se je ; zdranil, ko je zapiskala kot fantalin — rezko in ukazovalno. — To je bil žvižg, s katerim je vedno klicala svoje pomorščake, in ki je j vsakokrat pretresel Sheldona.
— Odšli so k Balesuni streljat ribe, — ji je pojasnil. — Toda tam prihaja Oleson s svojimi mornarji. On je star borec, kadar nanese prilika. Poglejte ga, kako treska svoje ljudi. Ne veslajo mu dovolj hitro.
— Kaj pa storimo sedaj? — je vprašala. — Divjačino ste pognali na drevje, toda tam je vendar ne moremo pustiti.
— To ne, toda damo jim pošteno lekcijo.
Sheldon je stopil k velikemu zvonu.
— Vse je v *edu! — je odgovoril na nje- ; no ugovarjajočo kretnjo. — Moji ljudje so sami divjaki iz pragozdov, dočim so ti dečki prebivalci obrežja. Zato se ne ljubijo. Le poglejte si to burko. —
Poklical je z zvonom vse ljudi m kmalu se je zbralo dvesto delavcev na d\orišču. Satana so medtem priklenili v sobi, dasi je žalostno tulil in se pritoževal, kako^ ostudno postopajo ž njim. Delavci s plantaže so zaplesali svoje bojne plese ob^ vznožju vsakega drevesa ter pretresali ozračje z zmerjanjem in psovanjem svojih starodavnih sovražnikov. Sredi tega kričanja je prispel kapitan
ladije Flibberty-Gibbet. — Boril se je mukoma s prvim navalom prihajajoče mrzlice; opotekal se je pri hoji ter se tresel tako nvočno, da je komaj držal v roki puško, ki jo je nosil. Njegov obraz je bil strašno zaripel, zobje so mu šklepetali in trepetali in niti močna solnčna toplota, ki ga je obsevala, ga ni mogla ogreti.	...
  T-t-ukaj se bom vsedel in b-b-bom p-
pazil nanjo —, je jecljal. — Vrag vzzemi vse skupaj, vedno d-d-dobim mrzlico, kadar iz-bbbruhne nemir. K-k-kaj nameravate sto-riti?
— Najprej jim odvzamemo puške.
Pod Sheldonovim vodstvom so pobrali sluge in pazniki delavcev raztrošeno orožje in ga zložili v kup na verandi. Moderne puške, ki so bile ukradene na Lunga, je položil . hel-don na stran. Sniderovke je razbil na kose in grmado kopij, palic in tomahavkov je podaril Joani. —
— To je res imeniten prispevek za vašo zbirko, — se je smejal, — nabrali smo ga kar na bojnem polju. —
Nato je dal v proslavo zmage zapaliti na obrežju velik ogenj in ostankov razbitih čolnov, kajti črnci so bili polomili, razsekali in uničili vse, kar jim je bilo prišlo pod roke. Nekatere razbite in razsekane čolne so na-
polnili s peskom in kosi koral, jih odvlekli v deset sežnjev globoko v vodo in potopili.
— Deset sežnjev zadostuje, da jih lahko kasneje zopet dvignejo, — je rekel Sheldon, ko so se vračali na dvorišče.
Tam so bile pričele prave Saturnalije,* Bojnih spevov in plesov ni bilo ne konca ne kraja in črnca s plantaže so že pričeli svoje ' onemogle in osramočene sovražnike obmetavati s poleni, peskom in koralnim kamenjem. Petinsedemdeset upornih črncev pa se je stoično oprijemalo drevesnih debel, prenašalo ploho strelov ter renčaje obetalo grozno osveto.
— Tale dogodek bo povzročil, da bo trajala štirideset let vojna na Malaiti — se je smejal Sheldon. — Mislim pa, da stari Te-
; lepasse ne bo nikdar več poskusil napasti plantaže.	*
— No, stari lopov, — je dostavil, obrnjeni ' k umazanemu poglavarju, ki je v onemogli
jezi, sedel ob vznožju stopnjic in nekaj ; momljal. —
t — Sedaj dobite po glavi. Pojdite, gospo-| dična Laclandova, in prisolite mu eno! To naj bo zanj višek sramote. —
(Dalje sledi.)
* velike slavnosti starih Rimljanov.
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 5’-, vsaka nadoljna beseda
30 para.
Išče se
»taaovanje v Ljubljani obatoječe 1* 1 »obe in kuhinje. Plača »e od 300 rt* 400 Din mesečne najemnine. Po-(■adbe na upravo lista pod »Takoj«.
19 let
prianane, »Larucin« pilule najsigur-
iieje ozdravijo kapavico (Tripper). — Bobiva se po vseh lekarnah po 20 Din škatlja. Po pošti razpošilja lekarna Blum, Subotica.
Kupi se
t«ik«-slovenski slovar. Ponudbe t navedbo cene na upravo lista pod »CKH«. ________________
Upokojenec
bivši skladiščnik, zmožen več jezi-1 kov in pisarniških del, išče mesta '• kot hišnik, skladiščnik, sluga, inka- < »ant ali kaj sličnega. Zahteve nizke. Ponudbe prosi na upravo lista pod >Vesten«.
Proda
ir- makulaturni papir po 5 Din kg, :;e, pove upr. »Narodn. Dnevnika«.
Avtorsko
pravice in patente kupuje in prodaja oziroma posreduje njih nakup in prodajo Gospodarska pisarna ,družba i a. *., Ljubljana, Wolfova ulica l/II.
Knjigovodja
prvovrstna moč z daljšo prakso išče mesta pri večjem podjetju. Eventu-malno prevzame pri manjših trgovinah knjigovodstvo in korespondenco po nekaj dni v tednu; vpeljuje knjigovodstva, izdeluje bilance i. t. d. — Ponudbe pod »Strokovnjak« na upravo lista.
Josip Peteline, Llubljana
(blizu Prešernovega spomenika) Ob VOdl	ma*0^
Na vellKo!
Priporoča potrebSClne za Šivilje, krojače, et vIJor|«, «edInrJe,
modno blago, pletenine, žepne robce. SCetke. sukance, loalelno Wago. Telefon 913	 6
Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga, iščejo
posolila’02- družabnika ali kupca
Ponudbe sprejema in pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNA, družba * °- *•
v Ljubljani, Vollovo ulica t. - II-
1
„Opeka“
prvovrstne zidake priporoča opekarna
„EM0NA“ D. D.
v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi uiici 3, prtličje.
Na dobro
n ceno domačo hrano se »prejme ■*i gospodov in gospodičen. Naslov se izve v upravi lista
Malo sobico
> sredini mesta išče mirna gospo-iična. Ponudbe na upravo lista pod vURADNICA«.
Kupi se
malo posestvo v bližini mesta Ljubljane, pripravno za obrt. — Ponudbe na upravo lista pod »Kupec«.
V plombiranih vrečah po SO kg
razpošilja najceneje la angl, kovaški premog la angleški koks
la angleški premog
trgovina s kurivom DOM. Čebin, Ljubljana
Wolfova ulica llev. 1/11. Skladliče: Metelko*« 19.
DOBAVLJA: tse domače premoge, drva In oglje najugodneje.
Na drobno.	Na	veliko.