Leto XYtL, št« 72
Upravniftvo: Mjuoijana, knafljeva Ulica & — Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125, 312* inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova UL 8. — Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka uMca
St. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Koceuora ulica St
2. — Telefon St 190. Računi pri poŠt- ček. zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga Oslo 78.180, VVlen St 106.241.
LJubljana, četrtek 26. marca 1936
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Hazočnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 1L Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Senat je končal splošno razpravo
Velik zaključni govor senatorja Jova Banjanina • — Združena opozicija in njena politika — Prvo glasovanje senata o proračunu — Začetek podrobne razprave
Beograd, 25. marca. p. Danes dopoldne ob 9.15 se je senat spet sestal in nadaljeval načelno razpravo o proračunu. Ko je bil prečitan in sprejet zapisnik včerajšnje seje, je bila preeitana interpelacija, ki jo je vložil senator Ivan Hribar na ministrskega predsednika glede udeležbe tvrdke Krupp iz Essena pri železarni v Zenici. V imenu vlade je trgovinski minister dr. Vr-banič sprejel zahtevano nujnost za interpelacijo. Takoj nato je senat prešel na dnevni red, na proračunsko razpravo. Zadnji govornik v načelni debati je bil senator g Jovo Banjanin. Njegova izvajanja so trajala preko dve uri, vsi navzoči pa so jih poslušali z največjo pozornostjo in jih prekinjali a ponovnim odobravanjem. Senator Banjanin je izvajal med drugim:
Lojalnost finančnega odbora senata
Poročilo večine finančnega odbora za-aiuži pohvalo in priznanje visokega doma. Razlikuje se od vseh dosedanjih po svoji preciznosti in jasnosti. Ono ne spreminja niti za eno paro državnega proračuna in finančni odbor je spremenil le one odredbe v finančnim zakonu, za katere sploh ni mesta v tem zakonu. Solucija, ki jo je predložil finančni odbor, je najboljši izhod. Omogočila je, da bo senat mogel malone v eeloti izglasovati državni proračun. Spričo stališča, ki ga je zavzela večina v finančnem odboru, morajo odpasti vse klevete, da se ovira proračunsko delo.
V debati v plenumu so nekateri govorniki odrekali senatu proračunsko pravico. Citirali so g. Slobodana Jovanoviča, ki je teoretično govoril o tem, kako je s proračunsko pravico v raznih državah. S citati istega g. Slobodana Joyanoviča se da dokazati, da je proračunska pravica senata še jačja od proračunske pravice narodne skupščine. Nekateri so bili tudi v skrbeh, da bi moglo priti do ex lex stanja, ako senat ne sprejme finančnega zakona
določil glede katoliške akcije. Obe državi sta imeli velike težave, da sta katoliško akcijo prisilili, da se bavi izključno z onim, kar spada med njene prave naloge. Abo bi se katoliška akcija omejevala na poglobitev verskega življenja, bi se pač nihče niti z besedo ne uprl temu njenemu delu. Pri nas pa je katoliška akcija razvila že zelo aktivno in velikopotezno politično borbo. In zato bo treba dobro paziti, ko bo konkordat podpisan in ratificiran.
Združena opozicija in demokracija
Senator Banjanin je podrobno obravnaval še druge probleme naše notranje politike, potem pa priše! na politiko in taktiko združene opozicije. Ta poetična grupa, je med drugim dejal, največ govori o koristih demokracije in najbolj zahteva nove volitve. Pri tem pa pozablja, da tudi združena opozicija nosi odgovornost za to. kdaj in kako se bodo vršile volitve. Oni -so dolžni, da ustvarijo vse možnosti, da do njih čimprej pridemo. Prva njihova dolžnost pa je bila in je še, da podajo jasen program o tem, kako si zamišljajo ureditev države. V tem primeru bi se lahko tudi vlada izročila zdniženi opoziciji, če bi ta imela program, ki bi ne rušil temeljev jugoslo venskega nacionalnega in državnega edinstva Združena opozicija pa nima tega programa in nima niti ene skupne misli
Kdor hoče govoriti o demokraciji, se mora zavedati, da je prva zahteva demokracije v tem, da mora stopiti pred ljudstvo z jasnim in določenim programom. Kaj je sporazum, ki naj se sklene? V Jugoslaviji je eno samo mesto pristojno za ta sporazum, a to je jugoslovenski parlament. Vsak drug sporazum, ki b; bil podoben sklenitvi nekake mirovne pogodbe, je izključen že po samem obstoju te države. Gospoda iz združene opozijcije se pogaja že sedem let o sporazumu, a še vedno se nič ni približala.
Senator je nato govoril o delovanju ta-kozvanega delovnega odbora združene opo-
obliki. Med štirimi stena-	bil sestavljen, da pripravi spo-
v nespremenjeni mi se je dalje govorilo, da bi moglo priti do strašnih scen v narodni skupščini, če bi se državni proračun znova predložil skupščini. Globoko sem prepričan, da bi v tem primeru nikakor ne prišlo do tako strašnih »cen. Z vso gotovostjo lahko rečem glede dveh klubov, da bi, če bi se proračun ponovno predložil skupščini, gotovo glasovala zanj. Prepričan sem, da bi bila vsa narodna skupščina zadovoljna, če bi se ji znova predložila proračun in finančni zakon.
O demokraciji
Govoreč o spremembah v finančnem zakonu, ki jih je predložil finančni odbor senata, je senator Banjanin djejal, da na predlogih finančnega odbora ni ničesar strašnega. Obravnaval je po vrsti spreminje-valne predloge finančnega odbora. Nato je govoril o občih problemih državne politike, na prvem mestu o vprašanju demokracije. Pri nas vsi govore o njej, vsak pa si pod njo kaj drugega predstavlja. Govornik opisuje demokratske razmere v Zedinjenih državah in ugotavlja, da tam demokracija vendar ni mogla v popolni meri zaščititi naroda, saj imajo preko 12 milijonov nezaposlenih; dalje o demokraciji v Franciji, v Angliji, ter končno o najmlajši demokratski državi, o demokraciji na Češkoslovaškem. kjer zaree vladajo popolna demokratska načela. A je vendar po vseh teh državah slehrno delo proti edinstvu države po zakonu zabranjeno in onemogočeno.
Tudi naši državi je gotovo najbolj potrebna demokracija. Mi hočemo demokracijo, toda jugoslovensko nacionalno demokracijo. Ako &e demokracija razume kot olajšanje razdiralnega dela proti zgraditvi te države, se mora taka demokracija sprejeti z največjo skepso. Demokracija, ki ne služi učvrstitvi države, ni demokracija, nego je sredstvo in orodje za druge svrhe in namene. Govornik je navajal več primerov in potem nadaljeval:
Katoliška akcija in politika
Pri nas bo največji propagatorji demo-kratizma klerikalci, zastopniki one politike, ki se je porodila in formirala na osnovi totalitarnega hierahičnega organizma. Strogo je treba razlikovati cerkev in vero od klerikalizma. Pri nas imamo različne klerikalizme: muslimanskega, pravoslavnega in katoliškega. Najnevarnejši med njimi pa je oni, ki dobiva navodila za svoje delovanje izza mej naše države.
Nobeni državi ni v večji meri potrebna verska strpnost kakor prav Jugoslaviji. Zato poziva govornik k čimprejšnji ratifikaciji konkordata, katerega tekst mora senat čimprej spoznati Ni mu znana v celoti vsebina konkordata, vendar ve, da določa konkordat specialno zaščito za organizacijo, ki se imenuje katoliška akcija. V konkordata stoji, da je ta organizacija nad in izven političnih strank. To pa ni tako, saj smo iz ust samih klerikalcev izvedeli, da ima biti katoliška akcija arbiter vsega javnega življenja. Videli smo, kako je prišlo v fašistični Italiji in Hitlerjevi Nemčiji do najhujših sporov zaradi konkordatskih
razum. Ta odbor pa se je med tem s težko muko dvakrat sestal in po vsakem sestanku so izjavljali, da med opozicijskimi strankami ui nikakega nesoglasja, če pa verujemo pisanju »Obzora«. n;so niti prišla na dnevni red vprašanja, spričo katerih bi moglo priti do nesporazumov. To pomeni, da je vse skupaj ostalo pri in/formatrvnih razgovorih.
Politika g. Davidoviča
Govoreč nadalje o odnošajih med strankami združene opozicije, poudarja g. Banjanin, da je g. Davidovič ostro nastopil proti vojvodinskemu krilu združene opozi-oije, med tem ko je Maček zaščitil politiko
tega krila. Kje je potemtakem še možnost za sporazum med njimi. Na kakšni osnovi vodi g. Davidovič svojo politiko? G. Davidovič je predložM dr. Mačku na izbiro dva sistema. Dr. Maček je odbrv oba.
G. Davidoviča sploh spremlja neka zla usoda v politiki. On je opustil že vsa načela. Njegovi najbližji pristaši trde, da je od leta 1922., od znanega zagrebškega kongresa stalno zastopal eno in isto misel. Toda to je mistifikacija, ker je bil kongres v Zagrebu nekaj čisto drugega m v velikem nasprotju z vsem onim, kar g. Davidovič sedaj zahteva. Ta kongres je bil ju-goslovenski ir nacionalističen, Davidovič pa se sedaj izraža drugače. Zato nima pravice govoriti o konsekventnosti svoje politike. Od najkrutejšega centralizma v vi-dovdanski ustavi preko »tvrdega grada« Velje Vukičeviča je g. Davidovič vodil vse vrste politike v državi. G. Davidovič je opustil edinstvo naroda, bi se sporazumel z dr. Mačkom, a se je sam ustrašil te ideje in izjavil, da v naši državi ne more biti nekakega trializma. Potem se je postavil na bazo zgodovinskega regionalizma, a tudi pri tem načelu ni vztrajal.
Unitarizem in centralizem
Za tem je senator Banjanin obrazložil kako si dr. Maček zamišlja ureditev države. Predvsem zahteva dr. Maček povra-tek v leto 1918.
Nadalje se je senator dr. Banjanin bavil s trditvijo, ki se je poslužujejo v agitaciji, namreč, da pomeni jugoslovenski unitarizem prav toliko kakor centralizem. Poudaril je, da je bilo že stokrat dokazano, da je unitarizem daleč od tega« da bi bil centralizem. Ustava iz leta 1931. ni centralistična saj je razdelila državo na devet banovin in jim od kazala zelo širok delokrog. Treba je pa to misel ustave širokogrudno izvesti.
Zatem je Banjanin govoril o zadnji konferenci pribičevskega krila bivših samostojnih demokratov v Zagrebu ter je izjavil, da sta na tej konferenci dva voditelja združene opozicije srdito napadala senat in njega, Banjanina, osebno. Eden je bil bivši minister dr. Krizman, drugi pa bivši državni pod tajni* Večeslav Vilder. Oba sta postavila vprašanje, v čigavem imenu sem govoril. Kaj ta gospoda ne vidita, da sta politično odvisna le od milosti dr. Vlade Mačka?
Dr. Krizman je bil z Večeslavom Vilder-jem odločen propagator najhujšega centralizma. Ko je svoj čas prišel do oblasti, je šel celo tako daleč, da je vse pohištvo iz bansldh dvorov v Zagrebu prenesel v Beograd, danes pa, ko ni več na oblasti, piše in govori v ravno nasprotnem ekstremu.
Senator Banjanin je končal z izjavo, da proti sedanji vladi ne more zavzeti drugega stališča, kakor ga je zavzela večina finančnega odbora; zato bo glasoval za poročilo te večine.
Proračun v načelu sprejet
Glasovalo Je zanj vseh 70 prisotnih senatorjev — Takoj nato se je začela podrobna razprava
Z govorom senatorja Banjanina je bila zaključena načelna razprava o proračunu. Takoj nato se 'je pričelo glasovanje. Po poimenskem glasovanju je proglasil pred. sednik dr. Ljubomir Tamašič, da je za proračun v načelu glasovalo vseh 70 prisotnih senatorjev
Po polurnem odmoru se je pričela po. drobna razprava o proračunu. K prvemu poglavju proračuna, vrhovna državna uprava, se ni nihče prijavil za besedo ter je bilo sprejeto z vzklikom.
Pri drugem poglavju, pokojnine in inva. Ednine, je podal poročilo finančni minister Letica zlasti glede na spremembe invalidskega zakona, ki so bile predložene narod, nemu predstavništvu Ker se nihče ni prijavil k besedi je bilo tudi poglavje o po. kojninah in invalidninah sprejeto.
Pit tretjem poglavju, državni dolgovi, ;e finančni minister podal daljše poročilo o stanju državnih dolgov. Tudi ba partija je bila sprejeta brez debate.
Ekspoze ministra pravde
V državi je 377 sreskih, 69 okrožnih in 7 apelacijskih sodišč — Predvideni krediti so premajhni
Naša sodišča
Sledila je podrobna razprava o proračunu ministrstva pravde Zastopnik pravosodnega ministra g. Dragiša Cvetkovič je podal ekspoee, v katerim je med drugim
izjavil:
Izpramemba političnih, gospodarskih in socialnih razmer, povzročena zaradi svetovne vojne, je imela za posledico bistveno izpremembo pozitivne zakonodaje v vsem kulturnem svetu. Treba je bilo zakonodajo prilagoditi današnjim razmeram. V naši državi smemo s ponosom reči, da gremo glede reforme pozitivnega prava vštric z naJkuLturnejšimi državami sveta. Danes imamo sodno zakonodajo vsaj v glavnem takšno, kakršno imajo druge kulturne države.
Naš kazenski zakon je izdelan na popolnoma moderni osnovi, tako da se lahko meri z najmodernejšo kazensko zakonodajo na svetu. Civilni pravdni postopek, kazenski sodni postopek in izvenpranrdni postopek, ki takisto spadajo k naši unifika-eljski zakonodaji, se lako kritSkujejo, toda nedvomno je, da pomenijo velik napredek v primeri z zakonodajo, ki je bfla v veljavi, preden je stopil ta zakonik v veljavo. Menični in stečajni zakon se prav tako lahko štejeta med moderne zakone. Zakon
o izvršbi in zavarovanju, čeprav še ni stopil v veljavo, predstavlja takisto dobro zakonsko delo in se bo njegov pomen videl šele tedaj, ko stopi v veljavo.
Pripravljanje novih sodnih zakonov
Zakonski predlog o sodnikih je domala že definitivno izdelan. Izdelali so ga strokovnjaki našega pravosodja in zakon obsega celo vrsto doT.očb, da se povzdigne Ugled našega sodstva. Neodvisnost, stalnost in nepremestlrfivost sodnikov, temelji pojem sodniškega poklica, so popolnoma zajamčene s tem zakonskim predlogom.
Pred narodno skupščino se nahaja tudi predlog novega trgovinskega zakona. Iz-delan je po najmodernejših načel čh in s poznanjem posebnih razmer naše države Predlog občega državljanskega zakona, ld ga Se celo desetletje izdelujejo naši najboljši pravniki, še ni dobil dokončne oblike. To pa ni nič čudnega, saj je to osnovni zakon, ki ureja skoraj vse privatno pravo. Zato ni čudo. da so se pri proučevanju pravnih vprašanj, ki naj jih ta zakon uredi, pojavila pogosto zelo nasprotujoča si mnenja, ki jih je treba izravnati
V kraljevini Jugoslaviji je danes 377 sreskih sodišč, 60 okrožnih sodišč. 7 operacijskih sodišč in eno kasacijsko sodišče z oddelki v Beogradu, Zagrebu. Novem Sadu, Sarajevu in Podgorici Z žalostjo moram ugotoviti, da se še do danes n1 doseglo dejansko izenačenje kasacijskih sodišč. To dejstvo je v največjo škodo za enotnost naše judikature, zlasti glede naše nove zakonodaje. Prepričan 9em. da se bo vziic vsem težkočam. ki jih srečujemo v tem pogledu, v kratkem vendarle našla končna ureditev vprašanja enotnega kasacijskega sodišča
Po statističnih podatkih, ki jfli je pravosodno ministrstvo začelo urejati, je bilo L 1934 pred sodišči civilnih zadev 962.507. kazenskih pa 558.924. Nad 70 odstotkov se jih je v teku istega leta uredilo.
Razen organizacije rednih sodišč se je izvršila tudi reorganizacija upravnih sodišč, ki jih imamo danes šest. Čeprav je upravno sodstvo pri nas relativno nov pojav, postajajo vendarle posli pri upravnih sodiščih od dne do dne obsežnejši, tako da so danes nekatera upravna sodišča že preobložena. Leta 1934 je samo pri beograjskem upravnem sodišču ostalo neurejenih 7.694 zadev, pri zagrebškem pa 5.142. Prizadevanje, da se že v letošnjem proračunu omogoči povečanje števila upravnih sodišč m ostalega osebja, da bi se moglo pospešiti delo pri upravnih sodiščih je ostalo brez uspeha zaradi težkih finančnih razmer.
Danes ;mamo še mnoga okrožna sodišča s štirimi ali petimi sodniki. Takšna sodišča ne morejo pravilno delovati, saj je za razsojanje najtežjih kazenskih dejanj potreben svet petih sodnikov, razen tega je	__ pa vsakemu okrožnemu sodišču potreben | s™* P^vcie.
Ae preiskovalni sodnik, sodnik za mladoletne, stečajni sodnik itd. Zato imamo primer, da morajo druga, nepristojna sodišča sodStr. o najtežjih kazenskih dejanjih. To je v veliko škodo tudi za ljudstvo samo, pa tudi za ugled našega pravosodja. Tudi državna tožilstva nimajo zadosti državnih tožilcev. Število sodnikov, državnih tožilcev in nižjega sodnega osebja je pod številom, ki bi ga morada imeti moderna država Upam, da se bo z novim sodniškim zakonom znatno zboljšal ta položaj.
Premajhni krediti
Sodna poslopja so z martimi izjemami t takšnem stanju, da absolutno ne morejo ustrezati potrebam. Sploh je treba priznati, da se je temu vprašanju posvečala premajhna pozornost V prestolnici sami in v Zagrebu se sodišča nahajajo v poslopjih, ki ne ustrezajo svojemu namenu. A tudi krediti za popravljanje teh poslopij so bili vedno premajhni Krediti za pisarniške potrebščine so takisto minimalni, kreditov za sodne knjižnice sploh ni Knjižnice pa so najnujnejša potreba za pravilno delovanje, kajti nova zakonodaja zahteva od današnjega sodnika mnogo študiran j a strokovne literature.
Tudi ostali krediti, tako n. pr. za potni-ne in za stroške kazenskega sodnega postopka itd so zalo majhni Danes je absolutno nemogoče plačevati iz sodne blagajne dnevnice za priče v kazenskih postopkih, čeprav je to izrečno odrejeno v zakonu o kazenskosodnem postopku. VsflAc zakonski možnosti, da naša sodišča lahko neposredno občujejo s češkoslovaškimi, poftjsktam m bolgarskimi sodišču, delno tudi z avstrijskimi in turškimi ne morejo naša sodišča danes dejansko neposredno občevati s sodišči omenjenih držav, ker nimajo kreditov za poštnino v mednarodnem prometu.
V debati je govoril senator Josip gilovid j nakar je bil sprejet tudi proračun ministr.
Nadaljnja razprava
Sinoči so bili odobreni še proračuni notranjega, zunanjega, prosvetnega, in finančnega ministrstva
Zatem je senat prefiei na proračun ministrstva prosvete.
Prvi je govoril minister prosvete <StoSe_ vič, nato pa senator Ivan Pucelj, ki mu je odgovarjal minister Stoševič. Zatem sta govorila še senatorja Dragoslav Djordjevič in dr. Oton Frangeš.
Ob pol 16. je bila seja prekinjena ter se je nadaljevala ob pol 19. V nadaljnji raz. pravi o proračunu ministrstva prosvete je govoril še senator Nemec, kateremu je od_ govoril minister Stoševič, nakar je bil tudi proračun ministrstva prosvete sprejet.
Ob pričetku razprave o proračunu zona. njega ministrstva je ministrski predsednik in zunanji minister Stojadinovič izjavil da je o zunanji politiki vlade obširno govoril že pred finančnem odborom senata, čegar seje je se udeležilo večje število senator, jev Zato smatra, da je dovoljno tn podrobno obvestil senat o glavnih ciljih naše zunanje politike kakor tudi o aktualnih vprašanjih, ki so prav te dni na dnevnem redu Naša zunanja politika je postala taka, kakor je bila obrazložena že v vladni de. klaraciji.
V debati se je oglasil k besedi najprej senator dr Grga Andjelinovič, ki je obšir. no govoril o perečih mednarodnih vpraSa. njih, kolikor se tičejo Jugoslavije.
Po govoru dr. Adjelinoviča je dobil besedo senator Ivan Hribar, ki je obširno govoril o vseh problemih naše zunanje politike in posebno plediral za splošno slovansko politiko. Opozarjal je zlasti na politiko Nemčije, ki se poslužuje taktike s trojanskim konjem. Treba je resno vpoštevati
nova pata, ki jih ubira narodni socializem v mednarodnih odnošajih.
Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je odgovarjal na izvajanja obeh govornikov in ob tej priliki odgovoril tudi na interpelacijo senatorja Hribarja zaradi Zenice.
Ob 20. je senat prešel k razpravi o proračunu notranjega ministrstva in je notranji minister g. dr. Anton Korošec podal svoj ekspoze.
K debati se ni javil nihče in proračun je bil sprejet.
Na vrsto je prišel proračun ministrstva vojske in mornarice. Po ekspozeju ministra vojske in mornarice generala Marica, ki je bil sprejet z burnim aplavzom, je bil proračun tega ministrstva sprejet soglasno in z velikimi ovacijami vojski
Ob 21. je bila seja senata prekinjena. Nadaljevala se je po enournem odmoru ob 22. Prvi je prišel v razpravo proračun finančnega ministrstva. Minister dr. Letica je podal ekspoze. ki je bil v glavnem identičen z ekspozejema, podanima v narodni skupščini in finančnem odboru senata. Seja ob 23. uri še traja.
Nov senatorski klub
Beograd, 25. marca. p. V ministrski sobi senata je bila popoldne konferenca, ki se je udeležilo več senatorjev. Na tej koofe-rnci so sklenili da se osmije nov klub senatorjev z imenom Delovni kflub. Ta klub se je takoj konstituiral ter so bili izvoljeni za predsednika senator Milan Simono-vlč, za prvega podpredsednika dr. Ante Pavelič, za drugega podpredsectenka dr. Karamehmedovič, za tajnika Djuro Kotur, za blagajnika pa Georg Grassel
Interpelacija o Zenici
Interpelacija sena tona Ivana Hribarja — Odgovor
predsednika vlade
Beograd, 25. marca. p. Na današnji seji senata je bila prečitana nujna interpelacija, ki jo je vložil senator Ivan Hribar na ministrskega predsednika glede udeležbe tvrdke Krupp iz Essena pri železarni v Zenici Inteipe'acija, za katero je trgovinski minister sprejel nujnost se glasi:
Po vesteh v listih, ki imajo značaj ofi-cioznih obvestil, je sklenila vlada, da š tvrdko Krupp iz Essena sklene pogodbo, po kateri bo ta tvrdka v zeniški železarni postavila vaajaimo za profile do 800 mm. Z občega državnega stališča je dograditev železarne v Zenici vsekakor pozdraviti Po presoji okoliščin, v katerih »e ima izvesti razširjenje tega podjetja, pa vendar nastane vprašanje, ki v socialnem in v političnem pogledu vendar vzbuja nehote gotove pomisleke. Železarna v Zenici je delniSka družba, katere delniška glavnica se ima od sedanjih 1,250.000 Din povišati na 15,000.000 Din. Od deklic ostane 10% v privatnih rokah, 90% pa prevzame država. Vesti v listih ne povedo, alr bo tudi tvrdka Krupp prevzela od države kake delnice odnosno koliko delnic se prepusti tvrdki Krupp. Vesti tudi ne povedo, aH bo imela tvrdka Krupp stvarni vpliv na podjeti« Neiasnost
je nadalje v tem, ali hoče tvrdka Krupp dobaviti samo stroje in naprave, potrebne za razširjenje obratov ali pa prevzeti tudi vodstvo obratovanja in v kakšnem Obsegu, če gre za sodelovanje tvrdke Krupp pri obratovanju, bodisi, da se to sodelovanje nanaša na glavno vodstvo ali pa tudi samo na vodstvo v omejenem obsegu, lahko nastane nevarnost, da bi se namestili v Zenici njeni direktorji, inženjerji, mojstri in kvalificirani delavci. To bi pomenilo pri sedanji splošni krizi in brezposelnosti da bi mnogi tuji nameščenci odvzeli našim državljanom sorazmerno dobro plačana mesta, kar bi naravno v državi izzvalo ner&z-položen je ki ne zadovoljstvo. Ne glede na škodo, ki bi jo nam mogla naselitev tujega, izredno ekspanzivnega živija povzročiti v narodnem pogledu, tako bi mogla biti namestitev tujih nameščencev na zaupna mesta v gotovih okoliščinah tudi z državnih vidikov Škodljiva.
Drugo vprašanje, ki povzroča prav tolike skrbi, je eminentoo socialnega znača ja Mi imamo poleg Zenice v državi še tri železarne, in sicer na Jesenicah, v Storah pri Celju m v Guštanju. Važne so vse tri in zadušijo, da država za njih uspavanje
»JUTRO« 3t 72.
Oelvteki 26.
199&
S T90 pOBOCD ostjo, Posebnega pomena
p« ie železarna na Jesenicah. I2 njenega nameščensfeva se je namreč razvila iz prvotne neznatne trske občine mestna občana, kfi je po številu prebivalcev na tretjem mestu med mesti v Sloveniji. Upravičena bojazen nastane, da bi razširjena ženiš ka železarna spričo novih strojnih in drugih naprav mogla z ostalimi železarnami pričeti konkurenčno borbo, ki bi mogla za jeseniško nameščens+vo in delavstvo in celo za vso občino imeti hude posledice Iz teh razlogov si dovoljujem staviti na vas, gospod predsednik vlade, sledečo interpelacijo: 1) Ali ima po pogodbi s fcr. vlado tvrdka Krupp iz Essena dobiti določen del delnic zeniške železarne in v pozitivnem primeru, koliko?
2) Ali ima po pogodbi s kr. vlaido tvrdka Krupp iz Essena prevzeti vse obratovanje aK le delno obratovanje železarne v Zenici in v pozitivnem primeru, v kakšnem obsegu?
S) Ali hoče kr vlada poskrbeti, da se s takim obratovanjem železarne ne spravijo v propast ostale tri železarne v državi?
4) Ali je zagotovljeno, da bodo pri železarni v Zenici prvenstveno nameščeni domači direktorji, inženierji, mojstri in kvalificirani delavci?
Odgovor predsednika vlade
Predsednik vlade g. dr. Stojadinovič je na interpelacijo senatorja g. Hribarja podrobno odgovoril. Na prvo vprašanje, t. j. ali ima po pogodbi s kr. vlado tvrdka Krupp iz Essena dobiti gotov del delnic zeniške železarne, je predsednik vlade poudaril, da s podjetjem Krupp vlada ni sklenila nikake pogodbe. Ta pogodba ie po informacijah, ki mu jih je dal minister za gozdove in rudnike, pripravlja med podjetjem Krupp in zeniško delniško družbo, v kateri ima država sicer večino delnic, ki pa še ne predstavlja kr. vlade. Sploh pa ni nobenega govora o tem, da bi podjetje Krupp dobilo kako delnico zeniške železarne.
Na drugo vprašanje, ali ima po pogodbi s kr. vlado podjetje Krupp prevzeti vse ali delno obratovanje zeniške železarne, je odgovoril predsednik vlade, da se Kruppu ne bo odstopilo absolutno nikako obratovanje,niti delno, niti celotno in tudi v programu kaj takega ni.
Na tretje vprašanje, ali se hoče kr. vlada pobrigati, da obratovanje zeniškib žele-zaren ne bo povzročilo propasti ostalih železaren, je ministrski predsednik omenil,
da gre ta za Železarne na Jesenicah, t
Štorah pri Celju in v Guštanju. Minister za šume in rudnike mu je sporočil, da tehnični ustroj, ki se ima v Zenici n» novo urediti v velikem obsegu, ne bo tangiral interesov in obratov drugih železaren, ki valjajo železo v manjših profilih, kakor ga bodo v Zenici. Vlada vsekakor skrbi, da ne pride do konkurence med posameznimi železarnami in da ne bo ogrožen obstoj niti ene izmed njih.
Na četrto vprašanje, ali je mogoče že sedaj zagotoviti, da bodo pri železarnah v Zenici tudi v bodoče prvenstveno nameščeni domači direktorji, inženjerji in mojstri ter kvalificirani delavci, je ministrski predsednik odgovoril, da je podjetje Krupp dobilo samo naročilo, da dobavi gotove stroje. ki ostanejo pri nas. V zeniških železarnah pa ne bo imenovan niti eden njen in-ženjer ali mojster ali delavec. V Zenici ostanejo v$i naši ljudje. To je domače podjetje, v katero se firma Krupp ne bo vmešavala.
Ministrski predsednik se je zahvalil in-terpelantu, da mu je dal priliko navesti te podatke. V Zenici se bodo izdelovali samo nosilci za mostove in tračnice za železnice z večjim profilom kakor se sedaj v naši državi izdelujejo.
Ministrski predsednik je nadaljeval: Mi smo doslej uvažali iz inozemstva za 200 milijonov Din predelanega železa, čeprav imamo doma velike in bogate železne rudnike. Omeniti je treba, da uvažamo iz inozemstva tudi velike količne bakra, čeprav imamo v Boru sami enega izmed največjih bakrenih rudnikov
Dalje uvažamo aluminij, čeprav je dosti boksita v naši državi Iz inozemstva mo_ ramo uvažati celo medenino, dasi imamo v držana dovolj bakra in cinka, iz katerih se medenina izdeluje Kr vlada smatra, da je treba napraviti konec taki gospodarski politiki z izvozom naših surovin v tujino in uvažanjem predelanih surovin nazaj v državo
V ostalem pa datira pogodba s Krup. pom, o kateri tu gre, že iz leta 1931. Kr. vlada je že tedaj sklenila nabaviti si od omenjene firme instalacije na račun repa. raeij. Prišel pa je Hoovrov moratorij in je to propadlo.
Senator Hribar j« izjavil, da se zado. voljuje z odgovorom predsednika vlade.
Turčija sprožila
dardanelski problem
če se bodo lokarnske države sporazumele, bo Turčija odpovedala vojaške klavzule lokarnske pogodbe
London, 25. marca, o. DNB poroča, da
je turški zunanji minister Ruždi Aras sporočil včeraj članom sveta Društva narodov, da bo Turčija smatrala, da sme utrditi D&rdanele, če bo med lokamskimi državami prišlo do sporazuma, čim se bo to zgodilo, bo Turlaija odpovedala vojaške klavzule - lausanske pogodbe iz L 1923 in zahtevala priznanje popolne suverenosti in pravice do oborožitve, utrditve in obrambe' Darcfcnel, Bospora in Marmorskega morja. ^ To je sporočil turški zunanji minister Ruždi Aras včeraj popoldne tudi angleškemu zunanjemu ministru Edenu. Enako sporočilo bo poslano tudi drugim podpisnicam lausanske pogodbe in sicer Franciji, Japonski, Italiji, Bolgariji, Grčiji, Ru-muniji in Jugoslaviji.
V angleških političnih krogih pravijo, da se angleška vlada, ki se je dolga leta odločno upirala vsakemu ponovnemu utrjevanju Darda/nel, kaže sedaj napram tej turški zahtevi naklonjeno. V ostalem bo Turčija zagotovila tujim ladjam svoboden prehod skozi Dardanele, ki bi bil prepovedan le tedaj, ako bi bila Turčija sama v vojmri.
> »
» ■ v
»Ji*
Z abesinskih bojišč
Rim, 25. marca. AA. Štefani objavlja komunike št. 164: Na eritrejskem bojišču je naša kolona, ki prodira v zapadni dolini Takaze zavzela Kavto, ne da bi naletala na odpor sovražnika Prebivalstvo jo je ■sprejelo z velikim navdušenjem. Domači bojevniki so prosili, naj jih sprejmejo v naše vrste Letalstvo je izvedlo napadalne izvidniške akcije po vsem bojišču in sistematično napadlo sovražne sile.
Včeraj zarana je 30 letal z letalskega letališča v Somaliji vnovič bombardiralo važna središča v Džidžigi ki izpopolnilo
uničevalno akcijo prejšnjega napada. Pil tej priliki so naša letala uničila tele objekte: skladišče vojaških avtomobilov, v katerem so se nahajali mnogi avtomobili krajevno poveljstvo, kjer je bilo takisto mnogo avtomobilov, izdatno količina vojnega gradiva, carinska skladišča ln vojaške naprave rasa Nasibuja ter naposled še mnoga druga civilna ln vojaška poslopja. Vsaka teh akcij je trajala po pet ur v razdalji več ko 400 km od izhodišča Letala so vrgla okoli 12 ton razstreliva. Na naši strani ni bilo človeških žrtev vzftc sovražni protiletalski akciji.
Turoben pogreb Emila Vilfana
Kamnik, 25. marca.
V idilični vasici Stranjah so danes popoldne spremili številni prijatelji in tovariši tragično ponesrečenega akademika Emila Vilfana na njegovi zadnji poti. Prisrčno je bilo slovo od priljubljenega sokolskega brata in akademskega tovariša. Iz Ljubljane ga je prišlo poslednjič pozdravit vec sto Sokolov-Taborjanov, ki so vzornemu članu poklonili tudi lep venec, spremili so ga dalje številni akademiki elektrotehniki, enako z vencem, in zastopstvo akademskega društva »Jadrana«. Med vsemi pa je bilo še mnogo njegovih planinskih to-varišev-kočarjev z Male in Velike planine, ki so ga tudi našli, ga polnoštevilno spremili, okrasili grob s cvetjem in poklonili lep venec.
Na visokem holmu tik pod župno cerkvico v Stranjah je našel svoj poslednji domek, vzoren Sokol, dober in plemenit tovariš. Toplo, občuteno in iskreno se je od njega poslovil načelnik Sokola i. Tabor t br. Lubej Franjo: »Tebi brat Emil pojemo * danes poslednjo pesem, ki si jo tako ljubil, Tvojega tenorja ne bomo več čuli, ne veselih ne žalostnih ne boš več vodil. Vodila pa bo nas svetla misel, ki ji bomo sledili vsi, ki smo Te poznali. — Tvojemu plemenitemu značaju smo se prišli poklonit Tvoji prijatelji, ne mogočniki, teh danes ni in Te niso poznali, ko si bil trdo borbo z življenjem, odporen in vztrajen, a si žal moral prehitro kloniti naravnim silam, močnejšim od Tebe in nas vseh. Tvoji sokolsld bratje Te ne bodo pozabili in Ti obljubljajo, da bodo čuvali Tvoj zadnji dom in mir neoskrunjen, čast in svetal. Cenetu pod Triglavom in Toneta v Bohinju si sledil
danes Ti — planine so Vas vzele v svoj veličastni objem miru.«
V imenu tovarišev planincev se je poslovil še Boris Režek, številna šolska mladina, ki jo je vodil g. Tone Peterlin iz Kamnika pa je zasula še svež grob a planinskim cvetjem, da bo bratu Emilu počitek lažji. Sokolski pevci in domačini izpod planin pa so zapeli ob grobu in v cerkvi več ža-lostink, ka so mnogim izvabile solze. — Ob misli ,da je za vedno ugasnilo mlado življenje, mlado po letih a preizkušeno v trdi življenjski borbi, so mnogi zaihteli.
Bratu Emilu Vilfanu poslednji: Zdravo!
NEMc|JA PRIPRAVLJENA
ZA NADALJNJA POGAJANJA
Nemški odgovor na predloge lokarnskih držav napoveduje, da bo stavila Nemčija po volitvah nove pozitivne mirovne predloge
Iz prometne službe
Beograd, 25 marca p. Uradnik Rudolf čibej je imenovan za oficijala 10. skupine pri kurilnici državnih železnic v Ljubljani.
Zaprtje, nenormalno
razpadanje ln gniloba v črevesju poneha po uporabi naravne
FRANZ-J OSEFO VE
grenčice.
Osi reg. 8. br. 1MB5/K
Zmaga Jugoslavije v Zagrebu
Zagreb, 25. marca. o. Danes se je vršila prijateljska tekma med beograjsko Jugoslavijo in Gradijanskhn. Zmagala je Jugoslavija s 4:2 (1:1).
Budimpešta, 25. marca w. V prijateljski j tekma je dunajska Admira zmagalta nad I domačo Hungario g <k2 (lil).	■
.London, 25. marca, d. Poslanik Ribbentrop se je zglasil snoči ob 19. v zunanjem ministrstvu ter je izročil zunanjemu ministru Edenu nemški odgovor na spomenico lokarnskih držav, ki mu je bila izročena 19. marca. Nemški odgovor pravi v uvodu:
Nemška vlada se je čutila prisiljeno, poslati nemške čete v Porenje, da bi ustvarila za Nemčijo okoliščine, v katerih bi mogli pristopiti k novemu dogovoru o jasni in razumni organizaciji evropskega miru. Te okoliščine se bodo mogle ustvariti le v popolni enakopravnosti narodov, ki bi se odločili za tako skupno postopanje. Zato se ta nemška akcija ne sme ločiti od dogovorov, ki jih je nemška vlada predlagala drugim narodom za zagotovitev splošnega evropskega miru.
Nota se izreka proti vsakemu poizkusu, da bi se skušal uvesti nov red v Evropi s starimi metodami delitve narodov v več ali manj vredne, v difamirane in častne, ali celo v ukazujoče ter podrejene. Nemčija
obnovo suverenosti na svojem držav-uciii ozemlju šele ustvarila pogoj, s katerim more sklepati resnične pogodbe. V ta namen in s tem pogojem je nemška vlada predložila znane predloge, na katerih še vedno vztraja.
Predlog za načrt pogodbe, ki ga je nemški vladi izročil angleški zunanji minister Eden, ne vsebuje nobenega pogoja za u-spešno organizacijo res trajnega miru. ker je predvsem zgrajen na novi. za velik narod neznosni diskriminaciji ter na ponovno v naprej poizkušani določitvi neenakopravnosti Nemčije z drugimi državami. Nemška vlada mora odkloniti vse one določbe lokarnskih držav, ki morejo vnovič difami-rati čast naroda ali pa napraviti vprašanje o enakopravnosti oziroma jo odstraniti.
Nemška vlada in nemški narod imata resno željo, da prispevata po popolni obnovi suverenosti svoje države v polni meri k evropskemu miru. Nemška vlada je predložila svoje predloge za mednarodno razpravo. V tem dokumentu se ne spušča v podrobnosti posameznih točk načrta lokarnskih držav, ki jih odklanja, temveč veže svoje pridržke in svoje odklonilno stališče i novim podrobnim predlogom za prebroditev evropske krize, ki ga hoče izdelati.
Ta predlog bomo izročili angleški vladi z odkritosrčno željo, da bi se ji posrečilo najti v njem podlago za pričetek pogajanj, ki naj bi prinesla evropskim narodom mir in novo oploditev v njihovem gospodarskem in socialnem življenju.
Začasni odgovor nemške vlade ni popolnoma odklonilen in ne izključuje nade za končno ureditev spora med obema taboroma. Odgovor je precej splošen in njegova najvažnejša mesta samo potrjujejo, da namerava Nemčija preložiti ge nove predloge ter torej teli nadaljevanje razgovo-rov. Listina se ne spušča v podrobnosti, kateri lotearnski predlogi so za Nemčijo nesprejemljivi.
Reuter pravi v zvezi a tesni, da pripisa jejo angleški diplomatski krogi obljubi, da bo Nemčija predložila angleški vladi še pozitivne predloge, zelo velik pome«. Tudi dejstvo, da Nemčija teh predlogov ne misli objaviti pred torkom, se smatra za ugodno znamenje, ker bodo novi predlogi po tendenci najbrže že bolj umerjeni kakor bi b£U pred volitvami
Razprava o nemških protipredlogih šele v maju
London, 25. marca. b. Zunanji minister Eden je sprejel danes nemškega poslanika Ribbentropa razpravljal ž njim o nemškim protipredlogih in nadaljnjem postopanju. Z Edenom je imel danes daljši razgovor tudi sovjetski zunanji komisar Litvinov, državni minister Paul-Boncour pa se je že vrnil v Pariz.
Splošno prevladuje naziranje, da se splošna razprava o nemških protipredlogih glede na francoske volitve in na stališče italijanskega ministrskega predsednika ne bo mogla začeti pred sredo maja.
V pričakovanju novih Hitlerjevih predlogov
London, 25. marca g. Nemška delegacija, ki se je udeležila londonske konference, se je danes vrniila v Berlin, razen Ribbentropa, ki je svoje bivanje v Londonu še podaljšal, da bi bil angleški vladi na razpolago še za morebitna pojasnila. V torek bo državni kancelar Hitler proglasi] svoj konstruktivni načrt za mir v Evropi. Ali bo pri tej priliki razvili samo načrt z dne 7. marca v podrobnejši obliki, ali bo stavil nove predloge, še ni znano. Domneva se, da ne bo sporočil ničesar novega, temveč samo formulirali prve predloge bolj razločno in bolj temeljito, predvsem z gospodarske strani. Hitler namerava baje sklicati novo izvoljeni državni zbor že za 31. mairoa in pred njim proglasiti svoj mirovni načrt.
Nemški upi pretirani
Pariz, 25. marca. AA. Agencija Havas poroča: Odgovor, ki ga je poslanik Ribbentrop izročil včeraj angleškemu zunanjemu mini&tru Edenu, v celoti ustreza pričakovanju francoskih krogov. Glavni cilj, po katerem streme Nemci, je preveč očiten. Nemčiji je do tega. da predvsem sankcionira sklep nemške vlade z dne 7. marca s splošnim glasovanjem, o čigar izidu ne more biti govora. V ta namen si želi Nemčija pridobiti časa, da bi impresionirala britansko javnost z izidom glasovanje dne 29. t. m. in da bi na ta način okrepila simpatije, ki so jih pri nekem delu britanske javnosti našli nemški predlogi, zlasti privlačni zato, ker obljubljajo weta trajen
mir in obnovo gospodarske blaginje. 8 to
taktiko mi«li nemška vlada pi *iti britanski vladi nadaljnje delo j ? jan ju obveznosti o vzajemni pomoči, Ki jo je prevzela nasproti Franciji in Belgiji. Ni dvoma, da bo najbližnja bodočnost pokazala, da so nemški upi glede razvoja položaja v smeri, ki jo želi Berlin, pretirani. Nemški odgovor bo le še otežkočil nalogo angleškega zunanjega ministra Edena, ki bo moral te dni polagati račune v spodnji zbornici o londonskih razgovorih.
Novi samovoljni ukrepi Nemčije v Poreuju
Pariz, 25. marca. d. Odklonitev razprave o nemških protipredlogih utemeljujejo v merodajnih krogih s tem. da sta ministrski predsednik Sarraut in zunanji minister Flandin po dogodkih 1. marca odločno izjavila. da Francija ni pripravljena pogajati J
«e pod pritiskom kake grožnje tn da »e mora pred vsakim razgovorom z Nemčijo zopet popolnoma vzpostaviti mednarodno pravo.
Poslednje vesti poročajo na drugi strani o novih samovoljnih ukrepih nemške vlade, med drugim, da so se nemška vojaška letala pojavila nad predmestji Strasbourga, da je bila ojačena delovna služba v demilitariziranem Porenju. da grade tamkaj utrdbe in da je nemška vlada vpoklicala tudi rezervne oficirje. Razprava o nemških pobudah v časn, ko vtd ti ukrepi še po-ostrujejo grožnjo, ki je bila ustvarjena z nasilnim dejanjem Nemčije, bi za francosko vlado pomenila prav toliko kakor opustitev njenega trdnega stališča, ki ga je zavzela od vsega početka ter bi spravila v negovost dogovor, ki je bil dosežen z zastopniki štirih lokarnskih držav in ki ga jo odobrila tudi angleška vlada.
Pot za trajen mir
v Evropi odprta
Ribbentrop o lokarnskem sporu in resničnem strem« ljenju Nemčije po zagotovitvi miru
London, 25. marca. a. Znani angleški časnikar Priče je priobčil v »Daily Mailu« naslednji intervju z Ribbentropom:
Na vprašanje, ali lahko da kakšne podatke o vrsti in obsegu novih predlogov, ki jih je nemška vlada obljubila za torek, je Ribbentrop odgovoril:
»O tem v Berlinu še sklepajo ln zato še ne morem povedati, kateri drugi predlogi bi mogli priti razen tistih, ki jih je nemški državni kancelar navedel v svoji spomenici 7. marca. Vsekakor pa bodo ti predlogi sestavljeni v istem duhu.«
Šele po volitvah temeljit odgovor
Na pripombo, da bo nemški odgovor presojen kot nekam nedoločen in da je bilo po konferencah državnega kancelarja v Berlinu konec preteklega tedna pričakovati konkretnejših rezultatov, je Ribbentrop odvrnil:
»Pred očmi morate imeti, da smo v Nemčiji zdaj v najhujši volilni kampanji. Skoraj vsi ministri so neprestano zunaj Berlina. Prav tako državni kancelar sam. Problemi, o katerih imamo sklepati, so preveč obsežni in važni, da bi jih bilo moči proučiti v kratkem času od mojega prvega odhoda v Berlin. V soboto zvečer se bo končala volilna borba in se bodo člani vlade mogli potem posvetiti v nedeljo in ponedeljek sestavi popolnega in podrobnega nemškega odgovora.«
Utis lokarnskih predlogov na Hitlerja
Na vprašanje, ali lahko kaj pove o vtisu, ki so ga predlogi lokarnskih držav napravili na Hitlerja in na njegove berlinske sodelavce, je Ribbentrop izjavil:
»Že pri prvem proučevanju dokumenta, ki mi ga je Eden izročil v četrtek zvečer, sem prišel do prepričanja, da bo to dejanje napravilo veliko reakcijo ne samo pri nemški vladi, nego pri vsem nemškem narodu, ki nikoli več ne bo pristal na enostranske omejitve svojih suverenih pravic. Ce pravi Flandin, da bi videl v navzočnosti tujih čet na francoskih tleh nezaslišano krivico, lahko odgovorim edino to, da misli tako stoodstotno tudi nemški narod. Iz predloga lokarnskih držav udarja duh preteklosti. Od prihoda nacionalnega socializma na oblast pa do danes se je Nemčija neprestano trudila, da bi v Evropi vstal nov duh miru, ki bi temeljil na enakopravnosti. Pogosto se je rodilo vprašanje, zlasti
pri francoskih državnikih, zakaj NemOja svojih besed o miru ne potrdi z dejanji. Mislim, da sme vodja rajha zahtevati od drugih evropskih držav, da mu priznajo, da je v tej smeri izvršil pomembna dejanja, ko je svetu predložil mnogoštevilne predloge. Ti predlogi so dokaz, da Nemčija zares želi sodelovanje za utrditev miru. Sicer pa mislim, da bo prišel dan, ko bo svet javno priznal, da je gesta, ki jo je Nemčija storila, ko je ponovno vojaško zasedla Porenje, znatno pripomogla k okrepitvi Evrope, in sicer iz naslednjih razlogov:
Zasedba Porenja
okrepitev mam
1.	Docela neodvisno od dejstva, da je za vsak narod neznosno, če ni gospodar v lastni hiši, je bila sklenitev francosko-sovjetske vojaške .zveze naperjena proti Nemčiji. Glede na to ni bilo mogoče Porenje še dalje pustiti brez vojaške zaščita.
2.	Prejšnje izkušnje so nam pokazale, da nimamo upanja, da bi z normalnimi poga-jan ji dosegli sporazum o obnovi nemške suverenosti v Porenju.
S. Da je ureditev vprašanja popolne obnove nemške suverenosti neobhoden pogoj za ureditev ostalih evropskih vprašanj in da je s tem zdaj ta pogoj izpolnjen. Nemčija je prepričana, da je s ponovno zasedbo Porenja dne 7. marca utrla pot za pogajanja, ki naj zagotove trajen mir. Takšna pogajanja pa morejo uspeti le tedaj, če se vrše med svobodnimi in enakopravnimi narodi.
Nato je Ward Priče vprašal Ribbentropa, ali je zadovoljen s sprejemom, ki ga je doživel v Londonu po povratku iz Berlina..
Moj razgovor z zunanjim ministrom Edenom, je odgovoril poslanik, je bil prijar teljski. Edenu sem obrazložil nemško načelno pojmovanje. Za mojega bivanja v Londonu pretekli teden je name napravila globok vtis izrazita želja britanskega naroda po miru in pomiritvi Evrope. Lahko vam zagotovim, da ima isto željo ves nemški narod. Tudi francoski narod, ki sem ga imel priložnost spoznati iz neposredne bližine, navdaja želja po miru in dobrih od-nošajih s sosedi. Isto velja vsekako tudi za vse druge evropske narode. V takšnih okoliščinah sem prepričan, da evropskim državnikom ne bo težko uresničiti 251etnl mirovni načrt kancelarja Hitlerja.
Londonsko zasedanje
sveta DN zaključeno
Prihodnji sestanek bo v Ženevi, čim bodo lokarnske države predložile definitivne predloge
London, 25. marca. d. Kakor je bilo že javljeoo je svet Društva narodov na svoji včerajšnji tajni seji odložil svoje razprave za nedoločen čas. Prihodnjič se bo sestali zopet v Ženevi in je s tem londonsko zasedanje zaključeno.
V početku včerajšnje seje je predsednik Bruce sporočil, da je svet DN sprejel poročilo lokarnskih držav, ki pa še nima de-fmitivnega značaja in ga razen tega prizadete države še niso ratiticiraile. Zato je s tem dnevna red izčrpan in mora svet DN odgodrti svoje zasedanje, ne da bi bik) končano, ker ima alej kot P« i natego, da sklene vse ukrepe v interesu miru.
Po kratki razpravi je svet DN sprejel nato naslednjo resolucijo:
Svet Društva narodov se zahvaljuje zastopniku Velike Britanije za njegovo sporočilo od 20. marca, s katerim je obenem izročil besedilo predlogov, ki so jih izdelali 19. t. m. zastopniki Društva narodov ter držav podpisnic lokarnske pogodbe, lri je sedaj predmet proučevanj« prizadetih vlad. Svet DN je mnenja, da mora za •edaj opustiti vsako akcijo glede na razgovore, ki se vodijo. Svet DN vabi vlade, naj ga sproti obveščajo o napredka razgovorov ter sklepa, da bo imel novo sejo, kakor hitro bodo okoliščine omogočile nadaljnje proučevanje vprašanja.
Predsednik Bruce je bil nato pooblaščen, da skliče svet DN, kakor hitro bo smatral za primerno.
Nemčijo sta na včerajšnji sejfi zastopala delegat Dieckhoff in poslanik H oseh, do-6rm je belgijskega mfaristrakega predsednika zastopal belgijski podanik, francoskega zunanjega mdnistoa Flandin« pa minister Paul-Boncour. Bqooow jo
govore z angleškim zunanjim ministrom Edenom, rumunskkn zunanjim monietirom Tatulescom in rumunskim komisarjem m zunanje zadeve Lirtvinovim.
Zastopnikom angleškega tiska je Borneom izjavil, da s tem, ker dogovor štirih lokarnskih držav se ni ratificiran, ni razveljavljen dokument o sodelovanju Francije, Anglije in Belgije, katerih aartanta bi v primeru napada takoj stopila v Veljavo.
Kupujte domače blago!
Vremenska napoved
Dnn&jaka vremenska napoved za četrtek: Vreme nesigurno. M<wxk hladnejše s severozapada in bolj oblačno, ponekod tudi s padavinami.
'	rotfa.
mora	<
bit'
posebno sedaj spomladi stalno na Vaši mizi!
Od 15. maja dalje direkten vagon
v prelepo Prlekijo do Radencev, Odhod ob 7.20 zfutraj iz Ljubljane. Pridite že takoj v maju na
RADION
^Schichtov
Delo In zdravje v statistiki OUZD
Nekaj značilnih številk Iz poslovnega poročila naše
največje bolniške blagajne
Nikar se več ne muči. Deta j tako kakor delajo druge mamice, ki se tudi takrat, kadar perejo, ukvarjajo s svojimi otroci — vzemi za pranje Schichtov Radionl
Saj pere Schichtov Radion perilo brez vsakega truda I In kako preprosto je to: raztopi najprej Radion v mrzli vodi in ko raztopina
s perilom zavre, kuha j 15 minut. Nato izperi peri-IsSS^' \ Io najprej v topli, potem \ pa v mrzli vodi - in peri-i k\ Io bo belo kakor sneg.
proti primerni odškodnini prispeval svoje žleze njegovi pomladitvi Našli so nekega 20-letnega brezposelnega delavca Rado Marica, ki se je s starim beograjskim bogatašem pogodil za 3000 Din. Do take pogodbe je prišlo, ko je zdravnik mladenič« izjavil, da operacija ni huda, da njegovo zdravje ne bo trpelo in da bo lahko že po nekaj urah zapustil sanatorij. Pogodba sklenjena — operacija izvrSena. Šlo pa ni tako, kakor je zdravnik obljubil. Oba pacienta sta pretrpela dosti dolečin in mladenič, ki je prodal svoje žleze, je ležal več dni v sanatoriju. Zaradi tega je zahteval več denarja in dobil je še 1000 Din. Poročevalci »Politike« so se zelo zanimali za operiranega starega bogataša iz Beograda, dognali pa so komaj njegovo ime.
va ljubljanska srajca, tako tudi mene veže še nešteto mladostnih spominov na tiste preljube dolenjske griče in gorice. No in sem si mislil, da je prav, če se ta moja nagnjenja na kakšen način spravijo na naš oder. Pa sem rekel ženi: »Študente« si napisala, pa napiši še kaj o moji »irodni grudi«. Kakšna je, si imela že priliko spoznati, če ga boš po kaj polomila, ti bodo že naknadno »pojasnili«. Taiko sva se lotila dela. 2ena s peresom, jaz pa sem jo z notnim papirjem mahnil v kavarno. — »Trška gora« seveda ni ne komedija, ne tragedija. To je preprosta kmečka igra z godbo in petjem. Nič posebnega. Nič učenega. Nekaj veselih in žalostnih ut iz življenja našega Dolenjca, ki se zaključujejo z žegnanjem na Trski gori. Kaijpa v igri je narodna pesem močno upoštevana. Sploh vem moram povedati, da sem pri krmponiranju mislil predvsem na to, da napišem nekaj takega, kaT bo dišalo po naši zemlji, po njenih šegah in navadah. Tako boste povsod lahko zasfledila ta aH oni motiv iz narodne pesmi. —
In kdai bo premiera?
— V soboto. Takrat na sviidenje!
In taiko bomo v soboto in pozneje še znova radi porccnali iz Ljubljane na Trsko goro.
iz struge, ki je pri izlivu Zalokarjevega kanala 40.20 metrov široka, da bodo mogli nemoteno pričeti z 'zkopom in odvozom zemlje. Samo da ne bi marec zasukal repa in da ne bi april zarogovilil po svoji stari navadil
Konec dražbe v Prevaljah
Prevalje, 25. marca Z današnjim dnem se je zaključila javna dražba nepremičnin leškega rudnika pri Prevaljah. ki je kakor znano še! v konkurz. Doslej je bilo prodane posesti za poldrugi milijon dinarjev in prevladuje mnenje, da bo mogoče z izkupičkom kriti terjatve Prve hrvatske štedionice. ki je vknjižena na posestvo za okroglo 2 milijona dinarjev, in terjatve davčne uprave radi zaostanka nep'ačanih davkov v znesku 345.000 dinarjev Konec leškega rudnika 'e težak udarec za leske rudarje in za vse prevaljsko območje
Požar v Dolenjem Gradišču
Krško, 25. marca.
Pri posestniku Matiji Pavlicu v Dolenjem Gradišču pri Št. Jerneju na DoJenj-skem je nastal ogenj 22. t. m. ob pol 17. popoldne. Uničil je kozoflec dvojnik, en manjši kozolec, seno, slamo, tri vozove in poljsko orodje. Škodo cenijo nad 40.000 Dta. Zakaj je pričelo goreti, še ni znano K požairišču so prihiteli gasilci iz Vrhpolje, Dolenjega Maharovca, Bele cerkve, Ore-hovice in št. Jerneja. Gasili so nepretrgano dve uri in preprečili nadaljnjo škodo, ki bi narasla na 100.000 Din, ker so se že vžigali tudi drugi objekti.
V soboto zvečer pa na Trško goro!
Pri šentjakobčanih bo premiera nove ljubke spevoigre, ki sta jo napisala Metka in Danilo Bučar
Ljubljana, 25. marca
V šentjakobskem gledailišču bo spet velik prazniik. Sicer še ni nihče udaril na boben, vendar se že dalje časa šušlja po Ljubljani, da nam vrli Šentjakobčani pripravljajo prav posebno presenečen je.
Njihov dolgoletni član in sodelavec Danilo Bučar bo mel 25 .letnico svojega prosvetnega. zlasti glasbenega udejstvovanja. Za to priliko in sploh je napisail ne kal prav imenitnega, pravijo. No če gre res za novo izvirno slovensko odrsko delo, si bo treba pa stvar že malo pobliže ogledati In hajd na lov za komponistom! Pa če na volka misliš, volk pride. Oni dam ga najdem v kavarni in brž, čeprav nepovabljen, prisedem In ko sem ga pobaral, ali ima res kai za breg<-m in kakšno bo njegovo novo delo »Na Tršloi gori«, mi jc povedail:
— Predvsem morate vedeti, da sem jaz za svojo osebo pristen Dolenjec. In kakor marsikak meščan, ki je z dežele prišefl v tio »veliku meistu«. n<" mogel postati ma-
Smrt Iio dveh zaušnicah
Maribor, 25. marca V mariborski splošni bolnišnici je ponoči umri 55 letni Gregor Draksler. V nedeljo je onemogel prišel v bolnišnico, kjer so ugotovili pretres možganov. Izpovedal je, da se je na Aleksandrovi cesti na Po-brežju spri z neko žensko, ki mu je v prepiru prisodila dve tako krepki zaušnici, da je obležal v nezavesti in da se je moral zateči v bolnišnico Vzrok smrti je možganska krvavitev. Orožniki so ugotovili, da je neka mladenka na Pobrežju vide'a ponoči skozi okno. kaiko je Dralk^lerju neka ženska privolila zaušnici in pri tem rekla: »Ne, tu imaš«. Zdatj iščejo orožniki dotično žensko. Pokojni Draksler je bil božjasten.
Poljčane, 25. marca.
V presledku neka*' dni se je v ponedeljek drugič primerilo v naši okolici, da so saje povzročile požar. Tokrat je zgorela vini čar i ja Jožeta Španringa v Hošnici. V viničariji stanuje njegova omožena sestra Terezija Mesti,nškova. Ravno je pripravljala krušno peč za peko, ko se ji je zazdelo. da se nekie nekaj smodli. Bilo je ravno po kosilu, ko se je že močno kadilo izza slamnate strehe, kar so opa^zili tudi kopači v bližnjem vinogradu, med katerimi je bil gosipodar. Še niso prišli do vini-čairije, ko je ta že zažarela v enem samem veflikem plamenu. Skušali so ogeni zadušiti, a ko so spoznali, da fim zaradi močnega vetra to ne bo uspelo, so se vrgfi le ia reševanje inventaria in živine. Neki delavec je o nesreči obvestil poljčanske gasilce, Iri so bili s svojo motorko takoj na mestu, ffiše žal niso mogli več rešiti, r>ač pa so požar omejili Zaradi silnega vetra ie biHa za bližnje sosede velika nevarnost. Zraven viničarije je zgorela skoro nova stiskalnica, nekaj kosov obleke, pohištva rn živeža, špenring ni zavarovan.
Nenavaden primer pomladitve
Beograd, 25. marca.
Slava prof. Voronova, ki je starce pomlajeval na ta način, da jim je cepil opičje žleze, je v zadnjem času nekako otemnela. V Novem Sadu pa se udejstvuje kot po-mlajevalec kirurg dr. Slavko Uzelac, ki gre še dalje, kakor je šel prof. Voronov. Zlez za pomlajevanje ne jemlje od opic, nego od ljudi. Današnja beograjska »Politika« je obširno opisala nenavaden primer po-mlajevalne operacije.
Neki beograjski bogataš se je poveril kirurgu di. Uzelcu ter ga naprosil, da bi nad njim izvršil operacijo in da bi mu seveda tudi našel mladega človeka, ki bi
PRI LJUDEH. NAGNJENIH K MAŠČOBI se izkaže naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete.
FRANZ • JOSEFOVA
grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami
reg. a tur. IS48.VS5
Z. K. D.
Danes ob % 3 uri
Pavel Robeson
v velefilmu iz osrčja Afrike
Hficsiftmli©
petje, divja Afrika in črncL
demija v Zagrebu, Umetnostna šola v Beogradu) sta nameščena v neuglednih in nepripravnih prostorih in preslabo dotira-na. Zanimivo je, da niti zagrebška Umetnostna akademija nima značaija visoke šole, kakor ga imajo podobne akademije pri drugih narodih. V marsičem so gemi umetniki sokrivca sedanjega položaja likovne umetnosti v Jugoslaviji »Njihova asocialnost«, piše g. • Krizman, »razcepljenost brez vsakršne podlage in stvarnosti, medsebojna mržnja in nestrpnost, vse to so simptomi našega časa, so krivi, da se naši umetniki niso mogli dvigniti nad to, kar jih sedaj tišči in skrbi.« Pisec graja pojave strankarske opredeljenosti v umetnostnih zadevah, zahteva boljšo kritiko v listih in naglasa potrebo modne strokovne organizacije in posebnega Umetniške-
Bi sveta pri prosvetnem ministrstvu.
pravice no pravi, da kljub siceršnji poplavi raznih revij, nimamo niti najskromnejše revije za likovno umetnost. Prav tako bi bile potrebne monografije o naši umetnosti, prikazi raznih znamenitosti v arhitekturi i. t 4 G. Krizman poudarja tudi važnost šol za umetniško obrt in pravi, da glede vzgoje za umetnost mnogo greše cedo v obstoječih srednjih tehničnih in strokovnih šokih, zlasti glede omamentike.
Meyerhold je vrača na st®ra pota. V »Javnosti« čitamo: Veliko pozornost je izzvala vest, da namerava znani režiser V. Meyerbodd v najkrajšem času predavati ▼ Leningradu o predmetu: »MeJesrhold zoper ma jerhol dščino«. To predavanje je t ozki zvezi z gibanjem zoper formalizem m modernizem t umetnosti, za enotnost v slikarstvu, realizem v odrski in filmska umetnosti, za klasične oblike v književnosti in arhitekturi — gibanje, ki 9e t zadnjem času vedno bolj ški v SSSR. Meyerbold je bil, kaikor znano, eden naj-odjločnejših pristašev modernizma v gledališki umetnosti. PredeilavaJ je klasične igre, spreminjal besedilo, izmišljati nov« prizore, rabil uHrasnoderne dekoracije itd. Vse to sedaj t Sovjetski zvezi ostro obsojajo in tej smeri se je morali vdati tudi Meyerbo$d tn se namerava javno izroča za
■4 ulturni pregled
vala zlasti Matetičevo »čače moj!«, ki so jo interpretirali v resnici pretresljivo. Koncert je bil poleg koncerta Slovenske Filharmonije in pozneje Glasbene Matice najserioznejša prireditev sezone. SL O.
Zapiski
Izvestje Muzejskega društva v Mariboru je priobčilo v pravkar izišlem zvezku razpravo Cirila Šlebingerja »Geologija mariborske okolice.« 28 strani obsegajoča spis je zanimiv za slehernega izobraženega prebivalca aH rojaka obravnavane pokrajine Pisec podaja zemljepisni pregled, stratigrafijo tektonjko m geomorfologijo mariborske okolice, ob koncu pa obsežno geološko in zemljepisno bibliografijo. V krog svojega geološkega proučevanja je sprejel poleg Maribora in njegove ožje ofcoHce tudi Pohorje. Slovenske gorice in Kobansko. Razpravo odlikuje poleg preglednosti tudi lep jezik. — Poleg znanstvenega prispevka C. Šlebingerja fe izšlo v zvezku podrobno poročilo o delovanju mariborskega Muzejskega društva. Izvestje izhaja v Tedakciji dir. L. Podjanca.
Tomislav Krizman o krizi likovne umetnosti. V najnovejšem zvezku beogiraijake »Javnosti« je izšel članek znanega zagrebškega umetnika Tomi slava Krizmana »Kriza likovne umjetnosti i životne prilike umjetnika.« Pisec ugotavlja, da je likovna umetnost v Jugoslaviji še mlada, vendar kaže že znatne uspehe; je pa vse preveč zanemarjena. Treba je ustvarjati duha, ki bo premagal sedanjo malomarnost nasproti likovni umetnosti in pospeševal njen razvoj. Med poglavitnimi vzroki sedanjega stanja je po Krizmanu dejstvo, da naše šole vseh vrst posvečajo premalo pozornosti ogledavanju umetnostnih del, obiskovanju galerij, muzejev in razstav, takisto učenju umetnostne zgodovine in risanju. Največja domača zavoda za šolanje umetniškega naraščaja (Umetnostna aka-
Koncert „Trboveljskega shtvika"
Dne 16. L m. je priljubljeni zbor iz Trbovelj zopet napolnil veliko dvorano hotela Union do zadnjega mesta Nudil nam je skrbno izbran spored, ki ga bo poleg obdelanih narodnih izvajal v celoti na I. mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo v Pragi. Spored je bil zelo pester: v prvem delu smo slišali umetne pesmi, deloma radikalno moderne smeri, za zbor brez spremljave. V drugem delu je sopra-nistka Reziika Koritnikova zapela tr pesmi sama, tri pa v duetu z altistko, ki na sporedu ni bila navedena; vse točke s spremljavo ldavirja. Tretji del nam je nudil nekoliko ziborov s klavirjem in na koncu še dve pesmi a capella
Spored je bM v resnici revija jugoslovanske, v glavnem slovenske mladinske pesmi od najprimitivnejšega načina kompozicije (Vodopivec) do popolnoma sodobnega (Švara. Osterc). Zanimivo je, da so bile najtežje skladbe najboljše izvajane in to vkijub izpremenjeni akustik? v dvorani, ki je s preureditvijo šla na slabše. Nekaj skladb smo slišali od SJovčkov že prej, novi in omembe vredni* »o Pa-horjevi živi Bendimač? in Švare »Očka ! poje uspavanko« — najtežja mesta v obeh so Slavčki igraje podajali, v dvospevu pa ! Koritnikova in altistka mojo »Norico« ta-I ko sigurno, da sem bil naravnost presenečen Z veseljem ugotavljam, da je Šu-ligoj s Slavčkom naredil zopet velik korak naprej Jn sem že danes prepričan, da bodo Slavčki v Pragi prvi (Moja »prerokovanja« se razlikujejo od drugih podobnih v tem, da se navadno uresničijo) Suli-goju sem že povedal in napisal toliko su-perlativov, da jih ne bi rad ponavljal pri •klavirju se je izkazali Švara tako. da bi se i bo^e sploh ne mogel Publika je odobra-
\	državne raaredne loterije
J^S A. REINI DRUG *«- ®
Devetkrat največja premija od 1,000.000-— »in na pri nas kupljene srečke. _
»JUTRO« St. 72.
A
Četrtek. 36. HL JS06.
Domače vesti
* Za častnega doktorja bogoslovja je bil
proglašen na beograjskem vseučilišču profesor pravoslavne bogoslovske fakultete prota Stevan Dimntrijevič. Bogoslovske nauke je Stevan Dimitrijevič dovršil v Rusiji, na kijevsika akademiji. Bil je potem 21 let prosvetno-nacionalni misijonar v Južni Srbiji kot rektor bogoslovsko-uči-teljske šole v Prizrenu, kot ravnatelj gimnazije iin učiteljske šole v Skoplju in kot referent za stvari svetogorskega samostana HilandaTja pri srbskem generalnem konzulatu v Solunu. Deloval ie na prosvetnem, nacionalnem in gospodarskem polju. Rešil je znanosti stotine in stotine rokopisnih in starih tiskanih cerkvenih knjig in drugih dragocenih starin, ki jih je našel po Južni Srbiji, ko je bila še pod turško vladavino V svojih mnogoštevilnih znanstvenih delih se je bavil zlesti z od-nošaii med Srbi in Rusi vse od šestnajstega stoletja sem. Ta dela so vsa izšla v izdanjiiih Akademije znanosti. Mnogo se je tudi zanimal za arhiv hilandarskega samostana in je objavil ali pa pripravil za objavo vse važnejše dokumente iz tega arhiva vse do polovice devetnajstega stoletja. Prota Stevan Dimitrijevič je prvi doktor pravoslavne fakultete beograjskega vseučilišča
*	Ostavka predsednika Združenja vojnih invalidov. Predsednik centralnega odbora Združenja vojnih invalidov, Božidar Nedič, je podal ostavko z motivacijo, ia 1e preobložen z delom in da mu tudi zdravje ne dopušča, da bi še dalje opravljal svoje funkcije. Menil je tudi. da je z uzakonitvijo uredbe o izpremembah in iopolnitvah invalidskega zakona dovršen ielavni program. ki je bil postavljen takrat, ko je on prevzel predsedstvo centralne uprave. Centralni odbor Združenja vojnih invalidov je ■aradi njegove demisije sklical sejo. na kateri je sklenil, da ostavke zaslužnega predsednika g Nediča ni mogoče sprejeti, pač pa je treba nekaj ukreniti, da bo predsednik rešen prenapornega dela. Za njegovega namestnika so izvolili Vojo Kova-čeviča. ki je član centralne uprave. O zadevi predsednika Nediča bo razpravljala tudi plenarna seif širšeera centralnega odbora, ki se bo vršila 19. aprila.
*	Prošnja voinim dobrovolicem. Oni voii-rn dobrovoljci, ki se spominjajo Gostiše Karla, rodrm iz Crnegn vrbi nad Idrijo, ter kaj več vedo o niern in posbno o n;e-govem dobrovofljstvu, se naprošajo, da takoj sDOroče sreski organizaciji vojnih dobro v H i cev v Ljubimi.
*	Poročil se je g. Evald Sitar, občinski delovodja občine Lesce, z gospodično Ado Zavrtani;kovo. hčerko tvorničarja čokolade v Lescah. Mlademu paru čestitamo!
*	Mezde kmečkih dninarjev. Hrvatska kmečka samoobrambna organizacija »Gospodarska sloga« ni ostala pri določevanju cen živine in kmečkih pridelkov, marveč se je zaenkrat samo še v varaždinskem okraju bavila tudi z vprašanjem mezd poljedelskih delavcev ali dninarjev Na posebni konferenci so njeni predstavniki sporazumno z dninarji določili mezde za najrazličnejša dela v vinogradih in na polju. Tako na primer so določili, da mora znašati pri okopavanju koruze mezda 20 Din. pri sušenju sena za moške 20, za ženske pa 15 Din. Pri košnji dobivajo kosci na
NA VELIKI POMLADANSKI
MODNI REVIJI
MODNIH SALONOV POD OKRILJEM OBRTNIŠKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI
sodelujejo in vabijo na ogled:
Damski saloni:
Bazaneila Kuža, Ljubljana, Gajeva ul. 6/1. »Danica«, Pele Danica, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. »Hity« d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 13/1.
Kancler Irena, Ljubljana, šelenburgova Kette I., Ljubljana Aleksandrova cesta, ulica 7/1.
»Lady«, živec Ema, Ljubljana, Tyrševa
lain.
Pučnik Anka, Ljubljana, šelenburgova ulica 7/1.
Ravnihar Malči, Ljubljana, Gajeva 3. Renčelj Vida, Ljubljana, Kongresni trg 15/11.
Selan Olga, Ljubljana, Sv. Petra cesta 95. Seljak Fani, Ljubljana Miklošičeva c. 16/n. Sever živka, Ljubljana, Bleiweisova c. 3/II. »Vogue«, Ravnihar Danica, Ljubljana, Aleksandrova cesta 16/1.
Krojaški saloni:
Bahor Mihael, Ljubljana šelenburgova
ulica 6/1.
»Chevalier«, Boc Josip, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 4. Dovžan Ivan, Ljubljana, Sv. Petra c. 81. Iglič Fran, Ljubljana, Pražakova ul. 10. Jelovšek Josip, Ljubljana, Kongresni trg 8. Lombar Alojzij, Ljubljana VII., Celovška cesta 53.
Pučnik K., Ljubljana, Šelenburgova yl. 1.
Modistinfe:
»Chic«, Kajfež Marija, Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Gregorc Stana, - Jančigar, Ljubljana,
šmartinska cesta 6/1. »Klobuček«, Podboj M., Ljubljana, Gajeva
ulica (pasaža nebotičnika). Klopčar Mira, Ljubljana, Kongresni trg 4. SJabina Marija, Ljubljana, Gosposka ul. 5. Stegnar Ivanka, Ljubljana, Stritarjeva ulica 9.
»Truda«, Peteln Truda, Ljubljana, Aleksandrova cesta 5.
Krznarstvo:
Roth L., Ljubljana, Mestni trg 5.
Saloni steznikov:
Salaj Irena, Ljubljana, Tyrševa c. la/II. Stuzzi Matilda, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4.
Čevljarji:
Ješe Janko, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Mulej Lovro, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8.
Peternel Mihael, Ljubljana, Krakovski nasip 10
Zalokar Alojzij, Ljubljana, Mestni trg 19. Zarnik Alfonz, Ljubljana. Gajeva ul. 9.
Galanterija:
Slatnar J., Ljubljana, šelenburgova ul. 6.
Modne potrebščine:
Kuciar Lina, Ljubljana, Knafljeva ui. v Lesjak V, Ljubljana, šelenburgova uL 3. Soss K., Ljubljana, Mestni trg.
dan po 30 Din, dninarji, ki orjejo z lastnimi konji, pa zaslužijo na rfon po 150 Din. Z mezdami vred so določili tudi delovni čas za dela v vinogradih in na njivah.
•	Nevaren spominček iz svetovne vojne. Redki so že izstrelki iz svetovne vojne, a se še najdejo tu in tam. Tak spominček ao našli te dni železniški delavci v Poljčamah, ko so snažili jarek, in to v oblika 7 cen-timeterskega šrapnela, seveda še nabitega Tisto reč so delavci spočetka v šatln sem in tja premetavali. Ko pa jim je nekdo pojasnil, da je šrapnel še nabit, so kar od-skočili od strahu. Poskrbeli so, da so dobili to nevarno reč orožnika v rake.
•	Pri zaprtju motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
•	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Lfublfane
u— Praznik Marijinega oznanjenja je
Ljubljana preživela v znamenju izredno lepega pomladnega dne. Mati Božja, ki ima na ta dan svoj god. je hkratu zaščitnica fračiškanske župnije in tako je dobršen del Ljubljane včeraj slavil svoje žegnanje. Kakor je to že star običaj, je ob 9 prispel v župno cerkev škof dr. Rozman, kjer so mu očetje frančiškani priredili slovesen sprejem nato pa je imel velik cerkven govor in daroval slovesno pontifikalno mašo ob asistenci treh kanonikov. Razume se. da je bil pri tej svečani priliki na cerkev velik naval in so morali številni verniki prisostvovati sv. maši še na stopnišču. Praznično solnce pa je zlasti veliko število mladega sveta izvabilo na izlete v bližnjo in daljno okolico in vlaki so včeraj zjutraj na vse strani vozili v ojačenih garniturah Mesto samo je preživelo izredno miren dan. Niti na reševalni postaji, niti v bolnišnici niti na policiji niso zabeležili kakšnega vznemirljivejšega dogodka.
u— Pogreb gospe Marice Spornove. Včeraj popoldne ob 16. je bil izpred hiše Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti pogreb zdravnikove soproge ge. Marice Špornove. ki so jo spremili na zadnji poti v obilnem številu njeni koroški rojaki, mnogi zdravniški tovariši ovdovelega soproga in številni ljubljanski prijatelji in znanci, ki so rajnico spoštovali. Mnogo sočutja je mogel zbuditi pogled na soproga. ki je stopal m krsto z otročičkoma. k,i sta izgubila mater. Veliko število po-grebcev je spremilo pokojnico do Sv. Križa, kjer so za-grebli gomilo ob ihtenju svojcev in sočustvovanju množice ravno tedaj, ko se je sonce poslavljalo od Ljubljanskega polja
u— Velika atrakcija v pravem pomenu besede je postala prva spomladanska modna revija, ki jo prireja Obrtniško društvo v kazinski dvorani. Medtem ko je bilo še v nedeljo — na rovaš lepega vremena — zanimanje za prireditev še precej medlo, narašča zdaj število obiskovalcev iz dneva v dan. Zlasti veliko število mlajšega in starejšega ženskega sveta je včeraj popoldne opustilo morda poprej nameravani praznični izlet, da si ogleda to zanimivo živo razstavo vsega lepega in izvirnega, kar zmore umetnost naših krojaških in modnih mojstrov in mojstric. Razen Ljubljančanov in Ljubljančank je včeraj popoldne obiskalo revijo tudi veliko Število gostov iz drugih krajev, a tudi mnogi izletniki, ki so se zvečer vrnili v mesto, niso hoteli zamuditi redke prilike, ki jo samo še nekaj dni nudi prireditev v kazinski dvorani. Kakor je videti, rase naval občinstva na revijo toliko bolj. kolikor bolj se njeni dnevi bližajo zaključku, in zato opozarjamo vse zamudnike, naj s« podvizajo za vstopnice.
u— Radogoj, dijaško in podporno društvo v Ljubljani, ima svoj letni občni zbor dne 2. aprila 1936 ob 18. uri v pisarni ravnateljstva Akademskega kolegija v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.
| Zlati otok"|
u— »Moderno stanje sIovanske vzajemnosti« je naslov predavanja, katero bo imel pod okriljem društva »Tabor« g. univ. prof. dr. Evgen Spektorski drevi ob pol 21. na realki (Vegova ulica) Vabljeni člani in prijatelji društva. Vstop prost
u— Psihotehnično predavanje. — Ker je posloje univerze do nadaljnjega zaprto, se predavanje o delu v poklicni svetovalnici, ki je bilo napovedano za danes, preloži na pozneiši čas
u— Naši Krakovčani in Trnovčanl se
bodo postavili jutri, v petek, a koncertom, ki ga priredi njihov pevski zbor ob 20. v Filharmonični dvorani. Zbor bo pokazaJ kako resno mu je pri srcu slovenske umetna pesem, katero goji z največjo vnemo pod vodstvm svojega zborovodje g. Si monitija. Koncertni spored obsega dva dela, v I. delu zapoje zbor 7 umetnih zborov. v II. delu pa 8 narodnih pesmic v obdelavi Merolta, Tomca. Deva in Kocijančiča. Vse prijatelje zborovskega petja vabimo na ti koncert. Sedeži v knjigarni G'asbene Matice.
u— Zveza gospodinj javijo, da ima 26. t m. ob 16. uri v društvenih prostorih na Bregu 8. svoj I. letni občni zbor.
o— J NAD Jadran. Drevi bo v lokalu predavanje g. Vekoskva Bučarja o jugoslo-vensko-bolgarskem znižanju. Začetek točno ob 30. Udeležba obvozna za vse člane, vabljeni tudi člani »Edinstva«. — Odbor.
u— Kolo jugosiovenskih sester v Mostah javlja vsem svojim članicam, d« bo redni letni občni zbor v nedeljo 29. t m. ob 15. v risalnici narodne šole v Mostah. Udeležba ie strogo obvezna! Odbor.
Iz Maribora
a— 5 zmag, i remi«. Mariborski Šahovski klub je priredil v torek zvečer v Cen-tralu handicapni turnir našega šahovskega mojstra Vasje Pirca, Id je igral proti 6 najmočnejšim igralcem našega mesta. Turnir je trajal 3 in pai ure ter je bH zelo zanimiv in napet Vasja Pire je igraj zelo ostro ter Je porazil dr Lippaia, Lešnika, Mešička, Koniča in Ostanka, dočim je s prof. Stupanam remiziral. a— Uspela premiera je bela v torek zvečer v gledališču. Uprizorila se je znana dama Štefana Zweiga >Siromakovo jagnje«. Premiera s popolnoma novo scenerijo in z novimi kostumi ter uporabo vrtilnega odra je odlično uspela Gledališče je bilo popolnoma zasedeno in so bili sodelujoči deležni toplega priznanja Zrežiral je delo prvi režiser Jožko Kovič.
a— Kulturne novice, v Ljudski univerzi predava danes univ prof dr Hadži o Ohridskem jezeru. V ponedeljek pa predava o Josipu Stritarju ob priliki 100 letnice njegovega rojstva g. dr Slodnjak iz Ljubljane V Ljudski univerzi v Studencih predava danes ob 19. inž Ferdo Lupša o temi: V džunglah belega slona
a— Kriminal. Neznani vlomilci so vdrli v prekajevalnico posestnika Avgusta šarmana v Cerknici pri Pesnici ter mu odnesli zalogo prekajenega mesa. — Za-sebnici Ivani Verbičevi s Koroške ceste je
neka ženska ki je psi njej prenočfla, odnesla nekaj obleke in perila.
a— Povožena. Na Kralja Petra trgu je neki kolesar povozili Nado Hurmrovo, ki je pri padcu dobila hude poškodbe na obeh nogah.
a— Otroci zanetili požar. V Kupertlncifa pol Sv. Juriju ob ščavnici so se otroci igrali in pri tem zažgali gospodarsko poslopje posestnice Frančiške Kažmahove, ki tipi zaradi požara okrog 15.000 Din Škode.
Iz Cella
e— Tuje dete. Ljubljanska drama je uprizorila v torek v nabito polnem celjskem gledališču Svarkinovo svojevrstno zanimivo in duhovito komedijo »Tuje dete« v izvrstni režiji in inscenaciji inž. arh. Stupice. Skupino laznovrstnih tipov iz Sovjetske Rusije so temeljito in učinkovito izoblikovali ge. Severjeva. Nablocka in Saričeva ter gg. Stupica. Jan, Gregorin, Lipah in Sancin. V manjših vlogah sta se krepko uveljavila gdčna Gabrijelčičeva in g. Skrbinšek. Igra je doživela tudi v Celju popolen uspeh. Vsaki sliki so slediki burni aplavzi. R. P.
e— Žrtve nesreč. V ponedeljek je padla 29 letna gostilničarka Marija Stissingerjeva iz St. Jurija z voza in si zlomila desnico. 49 letni zidar Anton Korošec iz Podvrha pri Braslovčah si je pri padcu zlomil levo nogo. V Levcu je padel U letni dninarjev sin Anton Veber na steklenico, ki se je zdrobila in ga močno obrezala po levici. Ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici.
e— Poskusite tudi vi srečo in si nabavite srečke državne razredne loterije pri podružnici »Jutra« v Celju!
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 komedija »Sramežljivi Casanova« in zvočni tednik
Gospodarstvo
Slab Izvoz v februarju
V prvih dveh mesecih t. L je bila 133 milijonov, čeprav se je
Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o naši zunanji trgovini v mesecu februarju. Kakor znano smo v januarju proti pričakovanju navzlic sankcijam zabeležili celo nekoliko večjo vrednost izvoza nego v januarju prejšnjih let. Najnovejše številke za februar pa kažejo, da je bil v tem mesecu naš izvoz po vrednosti nekoliko manjši nego lani m predlanskim.
V	februarju smo izvozili 117.786 ton v vrednosti 215.0 milijona Din. V primeri s februarjem zadnjih let vidimo naslednje spremembe:
ton milj. Din
februar 1932 156.425 203.7 > 1933 185.589 224.4 » 1934 210.636 269.9 » 1935 188.966 237.4 » 1936 117.786 215.4
V	primeri z lanskim februarjem je naš izvoz letos nazadoval po količini za 37.7%. po vrednosti pa za 9 4°/o. Občutnejši pade« izvoza po količini nego po vrednosti je pripisati nazadovanju izvoza lesa.
Naš izvoz je v februarju v primeri i januarjem sicer prav tako nazadoval, vendar je bil pri tem večji nesro lani. V februarju smo uvozili vseera 57.629 ton (lani 50.118) v vrednosti 293.8 milijona Din nasproti 228.9 milijona Din v lanskem februarju. V primeri z lanskim februarjem »e je torej naš izvoz povečal po količini za 15°/o. po vrednosti pa za 28.4'/o.
Pasivna trgovinska bilanca Naša trgovinska bilanca je bila tudi v februarju precej pasivna, in sicer za 78.8 milijona Din, medtem ko smo lani v tem mesecu zabeležili aktivnost trgovinske bilance v višini 8.5 milijona Din (v januarju t. 1. je bila naša trg. bilanca pasivna za 53.7 milij. Din).
Gibanje naše zunanje trgovine v prvih dveh mesecih zadnjih let je bilk) naslednje (v milijonih Din):
izvoz uvoz januar	288 8 342.5
februar	215.0 293.8
jan.-febr. 1936. jan.-febr. 1935. jan.-febr. 1934. jan.-febr. 1933. jan.-febr. 1932. Naš Izvoz je
503.8 6363 505.2 485.6 492.6 352.2
502.6
456.7
421.9 457.5 po vrednosti dveh mesecih približno enak lanskemu in predlanskemu, čeprav se je znatno skrčil izvoz lesa. Količina izvoza pa se je baS zaradi slabega Izvoza lesa Skrčila od 399.600 ton v prvih dveh mesecih lanskega leta na 269.500 ton v letošnjem letu. Znatno pa se je letos povečal tivoz, ki je v primeri z lanskem letom narasel v prvfh dveh mesecih za 150 milijonov. Zato je postala naša trgovinska bilanca pasivna in je pasivnost dosegla v prvih dveh mesecih 132 5 milijona Din.
Slab izvoz lesa Izvoz lesa, ki najbolj trpi zaradi sankcij, je bil tudi v februarju zelo slab, čeprav je bil nekoliko večji nego v januarju. Gibanje našega izvoza gradbenega lesa je bilo v prvih dveh mesecih ti. v primeri s prejšnjimi leti naslednje:
1934. 1935. 1936. januar	6574 4477 2735
februar	6821 5187 3479
v milijonih Din januar	53.3	39.8	24.6
februar	58 4	42.1	28.0
V prvih dveh mesecih t L smo izvozili le za 52.6 milijona Din gradbenega lesa nasproti 81.9 milijona Din v istem razdobja lanskega in 111.7 milijona Din v istem razdobja predlanskega leta. Izvoz drv, ki je zaradi navezanosti na italijanski trg najhuje nazadoval, je v januarju znašal 149 vagonov (lani 1054), v februarju pa
naša trgovinska bilanca pasivna za izvoz obdržal na lanski višini
le 74 vagonov (ttand 992). Oglja smo izvorih v februarju le 30 vagonov (lani 143), lesnih izdelkov pa 19 vagonov (lani 42). Gornje številke kažejo prav občutno zmanjšanje izvoza vseh vrst lesa. Le izvoz pragov je bil letos nekoliko večji in smo v prvih dveh mesecih t 1. izvozili 43.000 hrastovih pragov (lani 20.800) v vrednosti 2.1 milijona Din (lani 1.0).
157 milijonov izpadka pri izvozu v Italijo
Po najnovejših vesteh je v tekočem mesecu izvoz lesa iz Bosne preko šibenika zopet nekoliko oživel, dočim se lesna trgovina v Sloveniji nadalje bori z najhujšimi težkočami. Iz šibenika poročajo, da je bilo v prvih 20 dneh marca izvoženo preko te luke 7000 kub. m. lesa, od tega 2000 kub. m. v Italijo in 5000 kub. m v druge države. Do konca marca bo natovorjenih še okrog 3000 kub. m. Kakor znano, je Italija že v februarju uvozila zopet manjše količine lesa iz naše države, in sicer preko šibenika. To je imelo za posledico, da je da se je naš izvoz v Italijo, ki je decembra in januarja padel na komaj 4 milijone mesečno, v februarju nekoliko dvignil, ln sicer na 6.2 milijona Din, kar pa je še vedno zelo malo, če upoštevamo, da je lani v februarju znašal naš izvoz v Italijo 51.4 milijona Din. Skupaj smo v prvih treh sankcijskih mesecih, to je v decembru, januarju in februarju, izvozili v Italijo le za 14.3 milijona Din nasproti 171 milijonom pred enim letom in znaša torej razlika v primeri s prejšnjim letom 157 milijonov Din. Naš uvoz iz Italije je bil tudi v februarju minimalen in je znašal le 0.1 milijona Din nasproti 72.6 milijona Din v lanskem februarju.
Slab izvoz žita
Izvoz žita je bil v februarju zelo slab. Ustavil se je skoro docela tudi izvoz koruze, ki je oc" januarja na februar padel od 300 na 52 vagonov, dočim je lani v februarju znašal 1872 vagonov. Vsega smo v februarju izvozili le za 1.2 milijona Din žita nasproti 15.5 milijona Din v lanskem februarju. Zaradi izvozne prepovedi je odpadel tudi izvoz otrobov, ki je lani znašal 3.6 milijona Din.
Ostali izvoz
Povečal pa se je v februarju izvoz tobaka na 22.2 milijona Din (lani 10.9) in konoplje na 9.5 milijona Din (7.7). Izvoz živine je bil še kolikor toliko ugoden. Povečal se je izvoz konj na 5.6 milijona Din (4.1), predvsem pa izvoz svinj na 26.4 milijona Din (12.1). Izvoz goveje živine je bil po številu glav enak lanskemu, po vrednosti pa je nekoliko nazadoval na 5.3 milijona Din (5.6). Izvoz žive perutnine je tudi v februarju popustil na 3.8 milijona Din (5.8), očitno pa se je povečal izvoz zaklane perutnine, ki je obsežena v postavki »sveže meso«, kjer vidimo povečanje na 24.0 milijona Din (14.3). V primeri z lanskim letom je bil tudi večji izvoz jajc, ki se je dvignil na 127 vagonov (lani 74), v vrednosti 13.1 milijona Din (8.3).
Od industrijskih izdelkov se je v primeri z lanskim februarjem zmanjšal izvoz cementa na 3.4 milijona Din (lani 5.1), dočim je bdi izvoz kalcijevega karbida in danamlda večji in je znašal 3.1 milijona Din (0.6). Precejšen primanjkljaj nasproti lanskemu letu vidimo tudi pri izvozu bakra, kar pa je le posledica tehnične razdelitve izvoza na posamezne mesece. V februarju smo izvozili le za 9.9 milijona Din bakra, dočim je lani v februarju znašal ta izvoz 26.9 milijona Din.
Zakaj se Je povečal uvoz
Razmeroma znatna pasivnost naše zunanje trgovine v prvih dveh mesecih je v celoti posledica povečanega uvoza, ker je izvoz ostal vsaj prilično na lanski višini. Kakor v januarju nam kaže tudi v februarju primerjava s prejšnjim letom, da je povečan uvoz deloma pripisati večjemu uvozu tekstilnih surovin. Očitno naše tekstilne tvornice v januarju Se niso docela dopolnile svojih zalog, ki so jih ob koncu lanskega leta izčrpale, ko je prenehal uvoz iz Italije in so nastale težkoče pri oskrbi. Uvoz rastlinskih vlaken, volne, svile in preje je letos ▼ februarju magal 78 mili-
Prvo zjutraj — zadnje zvečer!
SARGOV
KAL0D0NT

DOMAČI IZDELEK
jonov Din nasproti 64 milijonom v lanskem februarju.
Povečanje izvoza pa je v znatni meri tndi posledica forsiranega uvoza iz Nemčije spričo nizkega tečaja klirinške marke, kar se kaže zlasti pri uvozu železa in izdelkov iz železa, železa smo v februarju uvozili za 3.4 milijona Din (lani za 2.5), železne pločevine in železnih cevi za 11.9 milijona Din (lani za 2.9), železniškega materi jala za 6.6 milijona Din (lani za 5.9) in raznih izdelkov iz železa za 14.6 milijona Din (lani za 7.7). Strojev in aparatov smo uvozili za 11.7 milijona Dan (10.0), elektrotehničnih predmetov za 6.9 milijona Din (6.2) in prevoznih sredstev za 115 milijona Din (3.7). Povečal se je tudi uvoz nafte na 4.7 milijona Din (lani 0), zmanjšal pa se je le uvoz premoga na 3.0 milijona Din (lani 7.9).
Stanje Narodne banke
Poslednji izkaz Narodne banke od 15. t m. zaznamuje povečanje zlate in devizne podlage za 2.6 na 1503.5 milijona Din. Pri tem je zlato v tresorjih ponovno naraslo sa 12.1 na 1443.6 milijona Din, dočim je zlato, deponirano v inozemstvu, padlo za 9L5 na 46.3 milijona Din, devizne rezerve v podlagi pa so se le za malenkost dvignile, m sicer za 0.2 na 13.6 milijona Din. Te spremembe pričajo, da Narodna banka nadaljuje svojo politiko koncentracije svojega zlata v tresorjih v Beogradu. Devize izven podlage so se le malo povečale za 0.9 na 295.8 milijona Din.
Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru je znova narasla za 16.8 na 407.9 milijona Din. tako da je bflo 15. t m. v obtoku le za 792 milijonov Din kovanega denarja (lani za 942 milijonov). Posojila so ponovno precej nazadovala, m sicer menična za 12.6 na 1385.0 milijona Din. lombar-dna pa za 0.8 na 252.5 milijona Din. V primeri z istim dnem lanskega leta so letos menična in lombardna posojila za 175 milijonov manjša
Obtok bankovcev se je v drugi četrtini marca skrčil za 48.9 na 4822.9 milijona Din in je bil 15. t m. za 487 milijonov večji nego lani in za 641 milijonov večji nego predlanskem ob istem času. Vzporedno so se obveznosti na pokaz zmanjšale za 56.5 na 1586.1 milijona Din. Pri tem je dobroimetje državne blagajne nazadovalo za 6.3 na 37.2 milijona Din, povečale pa so Be privatne naložbe na žirovnih računih za 51.1 na 626.8 milijona Din. in obveznosti na pokaz po raznih računih za 11.7 na 922. milijona Din. Obveznosti z rokom so se zmanjšale za 3.5 na 80.7 milijona Din.
Vrednost zlate in devizne podlage skupaj z oficielno premijo je 15. t. m. narasla na 1932.0 milijona Din (lani ob tem čaeu 1684) in je pri tem znašalo kritje v zlatu in devizah 30.14%, kritje v samem zlatu pa 28.94%.
Gospodarske vesti
= Druga licitacija za tlakovanje ceste ct. Vid—Jeperca. Kraljevska banska uprava razpisuje H. javno pismeno ponudbeno licitacijo za dobavo 1990 ton kock in 3448 m. robnikov za tlakovanje državne ceste št. 2 od km 625.5 do 633.9 (Št. Vid Jeperca). Licitacija bo 9. aprila ob 11. v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana— Kranj Slomškova 19. Proračun znaša 1,106.000 Din.
25. marca
Na beograjski borzi ao ste danes v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 9.34 in angleški funti po 250, dočim so se grški boni nudili po 30.75 in španske pezete po 6.40. V nemtšk9i kttrteflkai čeka je bft promet po 13.98.
Devize
Beograd. London 215.34^-21739, Pariz 287.89—289.33, Newyomk 4315.36—4361.70, Curih 1424.22—1431.29, Pariz 180.76— 181.88, Amsterdam 2967.07—2981.67, Berlin 1752.05—1766.93, Bruselj 736.79—744.75 Varšava 820.92—827.42.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2150, London 16.11550, Newyork 305.50, Bruselj 51.775, Milan 24JO, Amsterdam 208325, Berlin 123-20, Dunaj 56.40, Praga 12.70, Madrid 41.87.
Efekti
Beograd, Vojna škoda 356JO — 357JO (357.50), 4% agrarne 45.50 — 46 (46), 6% begluške 65.25 — 65.50 (65.50), 6»/» 63JO — 63.75, 7% invest 81 — 82, 7% Blair 72.25 — 73, 7*/o Drž. hip. banka 81 JO den., 8% Blair 81 — 82.25, Nar. banka 6320 — 6400 (6350), PAB 244 — 246.
Blagovna tržišča
BOMBAŽ
-f Liverpori, 24. marca. Tendenca mirna. Zaključni tečaj*: za marc 6.05 (prejšnji dan 6.05), za okt 5A9 (5.50).
-4- Newyork, 24. marca. Tendenca »talna. Zaključni tečaji: za ookkc VL43 C13.42), m dct, um fKU2fc
Ii CVETO*:
22
Zadnia stran
Pikolo se je priklonil, odprl vrata v garderobo m spustU Marka noter, sam pa ostal zunaj.
Tasti mah, ko je Matfko krenil proti trojica telefonskih celic v ozadju garderobe, se je mož v temnem plašču, kli je stal dotlej ob steni in mu obračal hrbet, nenadoma obrnil in se mu nasmehnil
»Evening, gospod lustm!«
»Vi? — « Marko je odiskočil. Spoznal ga je, vzlic klobuku, ki je bil potegnjen globoko na čelo in je skrival zanemarjene, sivkaste lase.
»Kako ste prišli semkaj?«
»Dal sem vas poklicati po pikolu. Nič dirugega mi ni ostalo, če sem hoteJ govoriti z vasmi nemoteno!« je mitrno odvrnil nezna/nec. »Tu sem gotov, da mi skrit nihče, ki se ga imam bati«.
Marko je zastrmel v sivi pepel na koncu cigarete, ki jo je držal med prelfi. Kaj je utegnilo pomeniti to novo nepričakovano pojavljenje?
»Kaj hočete od mene?«
Lahen smehljaj je obletel neznancu ostre črte, čeprav jih ni bito dosti videti izpod košatih brkov
»Sami veste!«
Marka se je polaščaia čedalje večja nestrpnost. Njegov glas je bil neprijazen in hrapav, ko je malone glasno zaklical:
»Ugaink ne utegnem reševati!«
»Oh — saj vam jih ne mislim zadajati — sani hočem reš&tti uganko«, je mirno rekefl neznanec. »AM pa — mouxla nočete izvedeti imena osebe, ki je ustrelila vašega strica?«
Marko se je ugriznil v spodnjo ustnico.
»Kakopak — seveda--- je rekel komaj slišno. Nato, ko ga je neznanec molče gledal, je spet vzrojil: »Ali sploh poznajte morilca?«
Oni je pokimal.
»Vi ga poznate tudS--in še dobro!--Ze
dolgo ste v njegovi družbi---
»Lažete!« Marko je brope obstal pred tujcem, ki je mirno kljuboval njegovemu vročično žare-černu pogledu. »Lažete! — Na res, da bi poznal morilca — razen če je umor vaše lastno delo!«
V neznančevem obrazu se je mahoma nekai
izprernenilo. Nagel preplah--in nato hlastna
kretnja, s katero si je zavihal ovratnik.
»Kaj je?« je nehote vpraša'] Mariko.
A že se je neznanec odvrnil iin z dolgima koraki odbite! protS izhodu. Težka steklena vrata so se nekajkrat zasukala za njim.
Marko je osuplo strmel za tujjoem, dokler mu m
zdajci nekdo položil roke na ramo. »Dober večer,
gospod Justin--«
Ta glas je poznal. Ln nič kaj presenečen m bil, ko se je obrnil in zagledal pred seboj dobrohotno se smehljajoči obraz komisarja Remca. »Dober večer, gospod komisar . . . « »Povejte mi, gospod Justin — « je pričel Remec brez mnogih ovmkov, »kdo je bil prav za prav ta človek, ki ste pravkar govorili z njim in ki jo je tako jadmo odkuril?«
Marko se je samo trenutek obortavUa«. Misli so mu divje vrve le po glavi.
Neznanec je M rekel, da pozna profesorjevega morilca. Vedel je morilčevo ime! In tega imena ni smel Remec nikoli zvedeti — »Kdo je bili ta človek?« je komisar sumljivo ponovil vprašanje.
Manko se je odločil. Skomigrmil je z ramenu m
dejal:	.
»Bil je neki gospod, kli me je poprosil ognja za
svojo cigareto! — Ne poznam ga —— «
»Zakaj md ne poveste resnice?« mu je 'konusa čudno resno segel v besedo.
Sumljiva rdečica je za trenutek poknJa MarKu obraz. »Talko je. kakor sem rekefl!« je kljubovalno
zamrmmai	. .. _,
Zal m(i je, da vam ne morem verjeti, gospod
Justin!«
Cudeai smehljaj je ko je počasi odvrnil:
»Ce bi bife pes dali tema čk>veka ognja s» njegovo cigareto, ne bi bilo na vaši dgapeii tofiJ» pepela, gospod Jusltki!«
To rekši se je zasukal aa pe#ah m se nnfl t kavarno.
Mairko. ki je ostal sam, se je zlovojjno neiteM} v ustTMCo. Nekam sram ga je bito, da se je bil daJ taiko zalotiti na laži.
AH to čuvstvo se je mahoma sppemenflo t attrab-Torej ie bal razen njega še nekdo, ki je imel istega na sumu, kakor on! Neznanec je bil rekel, da pozna marlčevo ime — aii. ucaAor te ;'e izrazS, osebo, ki je brfla ustrella njegovega strica!
Nikjer ni bilo rečeno, ctet H mo.k.a bit tn anoski----
8. POGLAVJE.
Dva udarca zvonca sta se od nekod otožno razlegla v noč. Zapoznel voz cestne železnice je zdirdral po Petrovem drevoredu.
Nato je bilo nekaj nraiurt vse tffao, dokler r& mahoma zavM neki taksi v Turkovo ulioo to takoj naito obstal pred spodobno stanovanjsko hišo.
§6. zbor hmeljarjev
Podana je bila pregledna slika o delu našega elitnega
gospodarskega društva
Celje, 25. marca V Roblekovi dvorani v Žalcu je bil danes dopoldne 56. redni obond zbor hmeljarskega društva za dravsko banovino. Predsednik žalski župan g. Rudolf Lorber je pozdravit udeležence, zlasti, pa narodnega poslanca. Ivana P rek o irska in zastopnike tiska. Nato je sporočil, da je društvo sprejelo pred dvema dnevoma odlok banske uprave, s katerim se razveljavljajo sklepi občnega zbora iz leta 1933. ter vs; nadaljnji sklepi občnih zborov in glavnega odbora. Odlok razrešuje leta 1933 izvoljeni glavni odbor. Proti sklepom občnega zbora iz leta 1933 je bila že svoj čas vložena neka pritožba, ki jo je »reško načelstvo v Celju potem zavrnilo. To zavrnitev je tudi potrdila banska uprava. Glavni odbor bo vložil pritožbo proti sedanjemu odloku banske uprave. Do rešitve pritožbe ostane glavni odbor v funkciji in tudi vsi sklepi ostanejo v veljavi.
15 poverjeništev, 668 članov
Iz letnega poročila, ki ga je podal dolgoletni društveni poslovodja g. Petriček, posnemamo: Hmeljarsko društvo ima 15 poverjervštev, v katerih je organiziranih 668 članov. Lani 4. avgusta je bil v Žalcu vsakoletni tabor hmeljarjev. Dne 4. julija in 3. avgusta je priredila zagrebška gospodarska in šumarska visoka šola poučni izlet v Savinjsko dolino. Udeleženci so obiskali tudi Žalec fcer si ogledali hmeljske ku'ture in hmelijarno. Društvo je objavilo lani 12 poročil o stanju hmeljski h kultur in o hmeljski kupčiji v inozemskih strokovnih časopisi. Vreme je trlo lani v splošnem ugodno. Zaradi neugodnega pomladnega vremena so bila lani prva dela v nasadih končana šele konec aprila. Letos' smo v tem pogledu precej zgodnji. Obiranje hmelja je trajalo od 12. do zadnjega avgusta. Izmed škodljivcev so se pojavili bol-hači, ušr. rdeči pajek, stenice in pcronospo-ra. Društvo je dajalo članstvu pouk o zatiranju hmeljskih škodljivcev.
Množina lanskega hmelj skega pridelka ,
se ceni na 20.000 meterskvh stotov. Hmelj je bil prodan po 15 do 33 Din kg, povprečna cena je znašala 23 Din. Ves brutto dohodek se ceni na 46 milijonov Din. Ta vsota je kolikor toliko izboljšala položaj Sa-vinjčanov in sosedov. Na pobudo sreskega zdnženja trgovcev v Celju in po protestnem shodu v Žalcu, ki so ga sklicali nekateri mladi hmeljarji5 zaradi prenizkih cen za rjavi hmelj, je dobila hmeljska kupčija v korist hmeljarjev realnejšo podlago. Urejena je bila zadeva zloglasnih tekačev in odpravljena kupčija na diferenco. Trgovci so se med seboj zavezali opustiti nakupovanje na vzorce, zahtevali pa so tudi od producentov vso poštenost pri prodaji. Na j izdatnejše pa je pripomogla k uravna-vamju hmeljske trgovine ustanovitev mesta tržnega nadzornika; to mesto je bilo poverjeno »reškemu kmetijskemu referentu g \Vernrgu, ki je izvrševal svojo težko nalogo v popolno zadovoljstvo produkcije Ln tudi trgovine. Banska uipa-ava je sporazumno z zbornico za TOI odklonila imenovanje treh senzalov za pospeševanje hmeljske trgovine. Narodni poslanec Ivan Prekoršek je bil Hmeljarskemu društvu v vseh zadevala vedno radevolje na razpolago in j« priporočal društvene težnje v ugodno rešitev. Letni račun izkaizuje 16.712 Din dohodkov in prav toliko rzdatkov.
Za pregledovalca računov »ta bila spet izvoljena gg. M. Jošt st. iz Gotovelj in Kopriva iz Arje vasi. Članarina ostane neiz-premenjena in znaša 10 Dm do 2000 sadežev. 20 Din do 6.000, 30 Din do 15.000 in 50 Din nad 15.000 sadežev. Predsednik je izrekel g. Petričku iskreno zahvalo za vzorno, požrtvovalno delo.
Narodni poslanec
Ivan Prekoršek
je naglasi 1, da se je po odpravi hmeljarskih podružnic leta 1933 razvilo v društvu mirno strokovno delo in so bili doseženi veliki uspehi. Tako je društvo izdalo oblastveno potrjene uzance pri nakupu hmelja, izvedlo je selekcioniranje hmeljske rastli ne, izdaja že tretje leto prepotrebno strokovno glasilo ^Hmeljarski vestnik«, izdalo je v 10.000 izvodih angleško brošuro o ju-goslovenskem hmeljarstvu in izdalo je tudi štiri reklamne zemljevide hmeljskega okoliša v slovenskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku, uvedlo je tržno nadzorstvo v hmeljski sezoni, izdelalo "Im predložilo je pristojnemu ministrstvu zakonski načrt za omejitev hmeljskih nasadov, ki naj omogoči in zagotovi našim hmeljarjem hmeljarstvo kot rentabilno gospodarsko panogo. dTžavi pa zajamči stalen in važen vir dohodkov za naše narodno gospodarstvo. Društvo se mora za vsako zadevo trdo boriti. Tako se je moralo boriti za uvedbo hmeljarskega tržnega nad-
zorstva. Vloga Hmeljarskega društva za odobritev polovične voznim e za hmeljske obiralce je biiLa zavrnjena, pač pa je bila Tešena zadevna vloga nekega društva, ki te vloge sploh ni vložilo. Na brzojavno pritožbo funkcionarjev Hmeljarskega društva in poslanca Prekorška je prispela rešitev, da se lahko vsi hmeljski obiralci po-služijo polovične voznine. V zvezi z gori omenjenim odlokom banske uprave je poslanec Prekoršek podčrtal, da je vodil leta 1933 društveni občni zbor takratni podpredsednik Alojzij Miihdčič iz Celja. Na njegovo vprašanje se je občni zbor soglasno izjavil za to, da glasujejo vsi prijavljeni delegati. Poslanec Prekoršek je ob za-
sledi, da je podružnica vršila svoje delo redno in z uspehom. Število članstva je padlo od 81 na 68. Prejemki so znašali 1264 Din, izdatki pa 1255 Din. Pri volitvah je bil izvoljen v celoti stari odbor. Pri slučajnostih so bili sprejeti sklepi o delu v novem poslovnem letu.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Kmetijska nadaljevalna šola, ki se je začela v novembru, se je v nedeljo zaključila. Šolo je obiskovalo 36 kmečkih fantov, med katerimi jc biilo 13 drugoletnikov. Na šoli so predavali gg. živinozdravnik dr. Feliks Lebar, živinozdravnik Skof Alojzij, Ašri Maks, Belec Janko in Golar Eananuel. Dva najmarljivejša fanta sta prejela od banske uprave darili. V visoki starosti 91 let je umni v Ključarovcih g. Mubič Franc, pro-užiitkar, stric narodnega poslanca g. Lu-kačiča. Pogreb je bil v četrtek popoldne ob veliki udeležbi domačinov. Žalujočim naše sožaljc! — Naša občina ima v proračunu
vahnem odobravanju navzočih izjavil proti ! določene 38 odstotne doklade, kar j« znak, koncu, da bo vedno podpiral stvarno in \ ,ja ze\0 varčujemo. — Hudo se je poško-
ker so mu ušH konji * vozom vred. Moral
je ;skati pomoči v ormoški bolnišnica.
št. Jernej na Dolenjskem. V nedeljo 29. t m. imamo pri nas občinske volitve. Predlagani sta dve listi in sicer lista JRZ z nosilcem sedanjim županom g. Videtom in gospodarska lista z nosilcem g. Frančičem, posestnikom iz Dol. £tare vasi. Boj bo zelo hud in je težko prerokovati kdo bo zmagal. Prav bi bilo. da zmaga tisti, ki mu bo občinsko gospodarstvo prva briga. — D rama t-Bki odsek našega Sokolskega društva pripravlja za velikonočni čas igro >Konec poti« Režijo ima br. Zamljen Josip. — V zadnjih dneh se vrste kar naprej v naši okolici požari. Dne 20. t m. sta pogorela kozolec in čebelnjak posestnika Menclna i* Drame v nedeljo pa sta pogorela dva kozolca in vse pod kozolci spravljeno orodje, pri posestniku Pavcu v DoL GiradiSJu. Po splošnem mnenju gre za požige, »0B0101C31CD1C3*01CD10«C
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varui svofcem zavarovalnino
strokovno delo Hmeljarskega društva n mu pomagal v borbi, da se tako elitna, že 56 let obstoječa gospodarska organizacija obravnava na podlagi obstoječih zakonov.
dovail posestnik g. Prolog Ivan iz Grlave,
MALI OGLASI
še nekaj o mestni pristavi
Z ozirom na pojasnilo mestnega poglavarstva v Ljubljani v »Jutiru« z dne 17. marca 1936. nas naproša Združenje prevoznikov za sledečo objavo:
Združemjc prevoznikov veruje, da se v mestneen knjigovodstvu vodi bilanca mestne pristave, vendar se čudimo, zakaj _nn plačilo najemš&ine za travnike in zaračunavanje gnoja za lastne travnike razvidno tudi iz »Pojasnil k proračunu mestne občine ljubljanske«, da bi to takoj vsak davkoplačevalec razvidel.
Tudi odpis inventarja vsako leto za gotov odstotek iz teh »Pojasnil« ni razviden. Mogoče pa je, kar trdi mestno načelstvo, da je v bilanci za leto 1934 razviden odpis na inventarju mestne pri sta* ve z zneskom 495.000 Din. Odpis v enako visokem znesku je razviden tudii iz bilance za leto 1932 in 1933, dočim znoša inventarni odpis za leto 1929 270.000 Dim. za leto 1930 370.000 Din in za leto 1931 470.000 Din. Nadalje se morajo vsakemu čudni zdeti teko visoki odpisi vsako leto in še bolj čudno to, kako je sploh kak odpis na inventarju mogoč, če se je v preteklem letu odpisali ves invenitar.
Podpisanemu Združenju prevoznikov ni znano, da bi privaitni vozniki kdaj odklonili vožnje hišnih smeti, pač pa so se svo-ječasno pred 10 aili več leti pritoževal' nad težkim smetairskim vozom, kar danes pri tolikem pomairafkanju dela gotovo ne bi več storili.
Kair se tiče trditve mestnega poglavarstva v Ljubljeni, da je bilo na seji upravnega odbora mestnih voženj dne 21. decembra 1933 sklenjeno, da se ponudbe privatnih voznikov, glaseče se na 120 Din za enodnevno vožnjo znižajo na 110 Din pa ponovno trdimo, da je upravni odbor mestnih voženj takrat io ceno določil vsled tega, ker je nekaj privatnih prevoznikov po tako nizki ceni oferkaik), in ne zato, ker je imela takšno ceno v proračunu mestna pristava. Mestna pristava je to ceno vnesla v svoj proračun že po izvršeni licitaciji.
V ostalem pa mestno poglavarstvo na naš tozadevni članek v »Jutru« z dne 9. marca 1936 pomanjkljivo odgovarja in popravlja samo nekaj naših trditev. Ponovno apeliramo na mestno poglavarstvo, da se naj vsaj nočne vožnje za čiščenje in pometanje oddajo cenejšim privatnim prevoznikom.
Združenje prevoznikov v Ljubljani.
Slvibo dobili Sit O
Iz življenja na deželi
Iz Ptuja
j— Nabavijalna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju je imela 16 .t. ra. občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Prime Albert, davčni višji kontrolor, ki predseduje zadrugi že 16 let Iz poročili funkcionarjev je posneti, da šteje zadruga 240 članov. Zadruga je izplačala lani na posmrt-ninah 3000 Din. Zadruga prav lepo uspeva in izkazuje čistega dobička 19,698.26 Din, od katerega se 'bo dalo rezervnemu skladu, ki znaša zdaj 102.000.70 Din 30%, dobro-tvornemru skladu, ki znaša 13390.29 68%. pokojninskemu skladu, ki znaša zdaj 576.95 pa 2%. Iz dobrodelnega sklada je zadruga lizplačala med letom raznim društvom lepe vsote podpore. Ker uživa dosedanji odbor .splošno zaupanje članov, je bil za poslovno leto 1936. na novo izvoljen. Upravni odbor sestavljajo: predsednik Prime Albert, tajnik Kogej Jože, blagajnik Portekel Karel, odbornika pa dr. Lipič Lovno in Šestan Dušan.
*
GORNJI GRAD. Občni zbor podružnice OMlD se je vršil te dni. Zaradi obolel« predsednice ge Košeninove je yodrla zbor ga Konbanova. Iz poročil funkcionarjev
Seseda 1 Dla.	5 Din
u titro «11 dajanje naslove S CHn. NaJmaniH toeaek 17 Dla
Gospodično
zgovorno m reprezentativno ia obiske privatnih strank v Ljubljani, iščemo. Ponudbe po«a Šifro >Nik«ks Drodaja« n« o«l. odd. Jutra.
6614-1
Trgovski pomočnik
.špecerijske stroke tar deželnih pridelkov, agilen, pošten, priiupljiv, s finim nastopom, ki Ima veselje do potovanj«, vojaJSine prost, ae nad 25 let star, dobi mesto. Kavcija ali garancija potrebna. — Nastop 1. aprUa. Ponudbe in reference je poslati na ogl. odd. Jutra pod »AgUen pomočnik«.
(5881-1
Potniki
><->eda l Ota. davek 5 Oln it Šifro ali dajanje naslova
lin Najmanfti tnesek
17 Dlo.
Zastopnike
ia Maribor, Ptuj, Ljutomer, Kranj in Novo mesto, išče večja zavarovalnica. Ponudbe pod »Za va.ro val niča « na ogl. odd. Jntra.
6871-5
Prodam
—Cj» I Oln iavefc ' Otn •• fifro ali lajanje -.aslove Oln Najmanjil -neaek 17 Dla
Sadno drevje
visoko in piitliAoo, igra*, ribiz, lepoti 6n« grmičevje, japonske dišeče potonke in vsakovrstne rastline, proda po izredno niikih cenah radi opttetitv« vrta, dreveenica Crnagoj, Vifi.
8606-6
Seseda I Ota. davek S Ota. cs llfro ali dajanje naslova < Ota Najmanjil tnesek 17 Oia
Knjigoveški stroji
nekateri povsem nori, za spopolnitev ie obstoječih knjigoveSkib podjetij ali pa za opremo popolnoma samostojne ve«je knjigovez niče, pod ugodnimi pogoji naprodaj. ,r Vprašati treba pismeno.'pod značko »Moderna knjigoveznica« n« ogl. odd. Jutra.
6477-29
Vrtna prst
v vsaki količini na razpolago. Informacije pri vratarju Frančiškanskega samostana.	60W-6
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
k op nje no oaJvUJlb -enab
černe . jnvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3
Kapital
Beseda t Ota, davek S Ota. ca iltro ali dajanje naslov; * Dla Najmanjil tnesek 17 Oia
Vse denarne zadeve
terjatve v hranilnih knjižicah v&oh denarnih zavodov, vrednostne papirje (Vojno ikodo)
Vam kupi in proda
Isposiuje in vaov&i vse hranilne knjižice
takoj v gotovini
isvede hranilne knjižice v polni vrednosti na vknjižbo ia izpo&luje kredit na hranilne knjižice.
Vlagatelji in dolžniki
glede poravnave Vaših dolgov pri deoarniti zavodih ui glede terjatev v hranilni!) knjižicah se obrnite samo na tvrdko
Alojzij Planinšek,
trg. bančna posl., Ljubljana, Beethovnova ul, 14/1, vrata 19, ki Vam jamti za strogo solidno izvedbo. —
Znamko za odgovor. Telefon 36-10.
690MJ6
□□□□□□ULILHJUU1JU
Denar na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov, dobite takoj. Strogo solidno poslovanje. Bančno komis. pisarna
Rndolf Zore
Ljubljana, Gledališka 17.
Telefon 38-10. Priložite znamke!
6928-16
□□□□□□□□□□□□□□
Dolžnikom Cftljske mestne hranilnice!
Več vlog pri Celjeki mestni hranilnici, raznih višin (od 50.000 do 230.000 Din), je ugodno, tudi na obroke, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroj« do 31. t. m._0356-16
Hranilno knjižico
Jugobanke kupimo in plačamo takoj v gotovini po najvižji ceni Informacije daje bančna posl. pisarna Alojzij Planinšek. Ljubljana. Beethovnova ul. WL, telefon 35-10.	6678-16
Razno
Sveže najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. O. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam.
□□□□□□□
Telefon 2059
Suha drva,
premog Karbopaketc dobite pn
1. POGAČNIK
Bohoričeva al. fit. 5
□00E300E1

fh Rotman:
Kapitan Kozosfrelec gre v Ameriko
102
Eden izmed mornarjev je vrgel profesorju rešiJni pas, in nato so ga z združenimi močim potegnili na palubo. Mož je bil na pol mrtev od strahu. Nato je parnih veselo odplul v domovino, ta vsem so »rea poskakovala od radosti. A spet je čakalo kapitana Kozostrelca presenečenje!
PREJE TRG SVOBODE, SEDAJ VETRINJSKA ULICA 30.
te 67 let
■	kupujete Vaša semena kakor: travna, b
■	deteljna, zelenjadna in cvetlična, ■ g	neprekosljive kakovosti in zanesljive
■	kaljivosti v staroznani
j	trgovini semen
|	M. Berdajs — Maribor |
L
Tel. 2S-S1 interur. Cenik na razpolago
!
KALOD
ERMA
1jem :
Specijelno sv*;tstuo
^o ti o^o rok
\\ 1177Z
Zdrava pamet ▼aa vadi do ...
V//11
Ob vsaki priliki -se spomnite
da oo .Jotrovt* .Malt oglar* » Sloveniji naj nspeinejJa, naj* cenejša Io oafritre0a fooroda raialoa m otatbo vseh vrst, aa prodaja te nakup voeh
Nobeden moški me ni dvakrat pogledal. Zavidala sem drugim mladenkam zaradi vabil na plese, zaradi njihovih flirtov in ženi tb enih ponudbi. Vse to meni ni bilo usojeno in vedela sem tudi zakaj. Imela sem straSno polt Moja koža je bila polna ra-jedalcev in razširjenih znojnic. Karkoli sem poizkušala, nič ni pomagalo. Takrat sem po nasvetu nekega lekarnarja poizkusila kremo Tokalon bele barve (ne mastna). V nekaj dneh je moja koža že postala boli sveža in bela. V enem tednu so izginile vse razširjene znojnice in tudi rajedalci, a moja koža je postala svetla, mehka in gladka. Zdaj nisem več ljubosumna. Danes mi vsak moški, ki ga srečam, dela komplimente. Krema Tokalon bele barve vsebuj« izčiščeno smetano in olčno olje.
Te sestavine prodro v znojnice in odstranjujejo globoko ukoreninjeno nesnago, do katere milo in voda ne more priti. Druge dragocene sestavine pa hranijo in pomlajujejo kožo ter zožujejo znojnice. Vsaka žena, tudi če je v srednjih letih, lahko hitro doseže svežo, tvetlo in lepo polt, s katero bi se lahko ponašalo vsako mlado dekle.
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET — VINO,
Črnina Ji Praške gore,
Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora.
kale, podjetja, kapital, to-attve ta aa veo
HERSAN CAJ
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svoja te v raznih zelišč se dobi, ako se uživa
HERSAN ČAJ
______ ____w
«
mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je ne-ovrgljivo dokazana velika vrednost
»HERSAN CAJA"
in to z nedvomnim uspehom pri otx>ienjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (giht>, črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi m prt čezmernem odebelenju. »HERSAN CAJ« se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
gpgreb, DukJjaninova l Reg. B. M. M001 s dne •. VI. 1934.
Sonce se je razletelo
Zvezda, ki je imela desetkratni obseg našega sonca
Sloviti ameriški zvezdoslovec prof. Mil-ton Humason je odkril ogromno spiralno meglenico, ki potuje najmanj z brzino 40.000 km na sekundo skozi vesoljstvo. Kako ogromna je ta hitrost, je najbolje razvidno iz toga, da bi z njo v eni sekundi napravili pot okoli zemlje. Doslej še niso utegnili izračunati daljave te meglenioe od nag, prof. Humason pa sodi, da potrebuje njena svetloba do nas najmanj 230.000 let. V ostalem je nahajati to meglenico sredi skupine kakšnih 200 manjših megte-
mc.
Skoraj istočasno so v zvezdami na Mountu Wilsonu odkrili novo zvezdo, ki so ji dali ime »Nova Virginija«. Ta zvezda se je morala pred nekoliko sto leti razpo-čiti in toliko časa je potrebovala njena svetloba, da je dospela do nas. Po računih gre v danem primeru za zvezdo, ki je morala imeti najmanj desetkratni obseg našega sonca in tudi svetlobnost tega raz-počenega, sveta je morala biti dostikrat večja od svetlobnost! našega sonca.
Prvi obisk diplomatov pri Edvardu Vin.
Pri londonski vladi akreditirani diplomati čakajo na sprejem pri novem
angleškem kralju Edvardu VLLL
Proces zavoljo romana
Osebe iz romana, ki je cikal na resnično življenje
Veliko reklamo je doživela angleška pisateljica Beatrice Kean Seymourjeva za svoj zadnji roman »Interlude for Sally«. Njo in njenega založnika je namreč tožila cela armada oseb, ki so zatrjevale, da jih je pisateljica porabila kot modele za svojo knjigo Cele družine so se čutile po kakšni podrobnosti v romanu zadete. Falanga zastopnikov tožečih strank je zahtevala predvsem ,da se zaplenijo in uničijo eksemplar-ji, ki še niso prodani vrhu tega pa še visoke odškodnine.
Zastopniki obtoženke so ugovarjali. Razdelili so si tožitelje v različne skupine. V prvi skupini so bili takšni, ki bi jih utegnila kakšna podrobnost v romanu po prostoru m fabuli res nekaj prizadeti, strankam iz druge skupine pa so odrekali tudi najmanjšo podobnost z osebami v romanu. Zastopali so stališče, da so osebe in dejanja v knjigi prosto izmišljena in je samo slučaj, če so nekatere osebe iz družbe in dru-
žine menile, da si jih je pisateljica privoščila. Vendar sta avtorica in založnica pripravljeni, da poskrbita za primerno zadoščenje tožiteljem, ki so imeli zavoljo romana res kakšno neprijetnost. Sedaj pa je nastalo vprašanje, kaj je treba smatrati za neprijetnost in škodo pa kako naj se ta poravna? Ali mora biti škoda tako rekoč pozitivna in prijemljiva, kakor ločitev zakona, razdedinjenje, družabni bojkot? Ali pa zadostujejo imponderabilije kakor norčevanje, klepetanje, govorice, namigovanja? Kako daleč gre umetniška svoboda avtorja? Kje se pričenja nedopustno poseganje v zasebni krog drugih oseb? Zaman so bile vse diskusije o tem predmetu prizadeti niso prišli do zaključka Sodniki so končno dosegli, da so se stranke med seboj pobotale. Pisateljica je morala izjaviti, da ni imela za model oseb, ki so jo tožile, te osebe so se odrekle odškodninam, roman pa se je med tem razprodal.
FIlm v grlu
Nova pota modeme rontgenologij e
Pri dosedanjem rontgenološkem snemanju goltanca so nastajale slike, pri katerih so žarki zadevali goltanec od strani. Takšni posnetki niso mogli zadovoljiti strokovnjakov. ker so bili posamezni deli goltanca preobloženi in jih ni bilo mogoče ločiti. Posnetki od spredaj so bili mogoči, toda pri teh je hrbtenica v oviro natančnejši upodobitvi in analizi slik. Na zadnji seji dunajskega zdravniškega društva pa je pokazal asistent dr. Waldapfel, da obstoji že točna metoda, po kateri se goltanec upodobi prozorno. Že pred dvajsetimi teti je prof. Reti poskušal to metodo, ki pa je morala takrat zavoljo nedostatne rontgenške tehnike dajati nezadovoljive rezultate.
Dr. Waldapfel, ki mu je danes na razpolago vsa drugačna rontgenska aparatura, izključuje oviro hrbtenice na ta način, da uvede v živem človeku po lahki amasteziji grla majhen film med goltanec in hrbtenico. Potem izvede frontahii posnetek goltanca. Ta način snemanja je preprost, brez bolečin iin traja nekoliko minut. Na sliki se jasno odraža goltanec z organi, ki so okoli njega. Z nekaj vaje je diagnoza na podlagi teh slik zelo lahka, prav tako se seveda olajša operativni posežek.
Na isti seji je zbudilo veliko zanimanje
tudi poročilo o novi. tako zvanl kontaktni metodi za zdravljenje površinskih rakov z rontgenski žarki, pri čemer Je učinek podoben učinku radijevih žarkov. Novi način obsevanja se vrši s pomočjo posebnih obsevalnih cevk. ki 9e dado sterilizirati m uvesti, v ustno duplino aH želodec. Pri tem se uporabljajo zelo mehki žarki, ki ne prodirajo dosti v globino in zdravega tkiva v okolici bolnega torej ne ogražajo. Glavna prednost te metode je v tega. da 90 Ront-genovi žarki povsod na razpolago, dočim je radij še danes zelo redek in zelo drag.
Sibirski meteor
Odsek za proučevanje meteoritov pri leningrajski akademiji znanosti je sklenil, da dovede do konca pozvedovanja za ogromnim meteorjem, ki je leta 1908- treščil na sibirska tla v okoKei reke Podkameoske Tunguske. Sovjetski raziskovalci so prepričani, da bo mogoče spomladi, ko se bo sneg otajal in drevesa še ne bodo oeelene-la, iz letal napraviti posnetke tega ozemlja, iz katerih bo potem mogoče določiti natančna mesta, kjer se je ogromni lzpodnebnik v več kosih vdrl v zemljo.
Pospeševanje živinoreje v Franciji
Predsednik republike g. L e b r u n na živinorejski razstavi, kjer pravkar
zujejo krasen primerek goveje Sivine
Najvišja stopinja toplote na zemlji
Najvišja stopinja toplote, ki so jo do danes dosegli na zemlji, znaša okrog 10.000 stopinj Celzija. Ta vročina pa traja le trenutek in jo dosežejo pri izpraznitvi kondenzatorja v nekem določenem plinu. Veliko lažje je danes do6eČi 6000 stopinj. Pri tej temperaturi je mogoče premog taliti pod pritiskom. Vse te temperature pa niso nič v primeri s temperaturo v sončni notranjosti. ki jo cenijo na 80 do 40 milijonov stopinj.
Epidemije v ameriškem poplavnem ozemlju
V Pennsyhraniji so tri izmed poplavljenih mest. v Ohiu pa eno postavili pod zaporo zavoljo hudih epidemij legarja, davice in škrlatinke. ki so se tam pojavile. Iz Wa-shingtona so poslali v poplavno ozemlje vojaške zdravnike, da bi podprli delo Rdečega križa. Vode so se na mnogih mestih odtekle, pač pa so vodni rezervoarji vsi po nesnaženi z blatom in zamašeni, tako da predstavljajo veliko nevarnost epidemij.
Mesto Hawford v Connecticutu, ki Šteje 160.000 ljudi, vzbuja ta čas glavno sbrb. Skoro polovica mesta je pod vodo in število brezdomcev cenijo tam že na 30.000. Pri tem pa še obe reki. ki tečeta ob tem mestu, neprestano naraščata.
Rešitev iz goreče vate
V tovarni za vato v Budafoku na Madžarskem je izbruhnil požar. Žareč košček kovine je bil padel iz nekega stroja na balo pa-vole. V trenutku je bilo vse v plamenih, tako da so se delavci le s težavo rešili na prosto. Samo neka delavka je bila ostala v neki delavnici in je vpila na pomoč.
Ravnatelj tovarne pischer je slišal njene krike, razbil neko šipo, iztrgal železno okensko mrežo in skočil v goreči prostor, kjer se je bila ženska med tem že onesvestila-Z veliko težavo jo je prinesel !z dima in plamenov. Pri reševalnem delu si je hudo ožgal prste in so ga morali kakor delavko spraviti v bolnišnico.
Divji prašiči v Afriki
Iz Ga&ab lonce poročajo, da so vdrle za-voijo hudih snežnih metežev v gorovju več sto giaiv broječe črede drvjih prašičev v razne vasi tega ozemlja. V Azrlalu je prišlo do prave bitke med prašiči hn ljudmi Pri tem je bilo 20 prašičev ubitih, a tudi več fjudfi ranjemih. V Izmagi »o zverine smrtno poškodovale nekega domačina, na bojišču pa je ostelo 17 ubitih prašičev.
Smrt neguševega zeta
Kakor poročajo iz vladnih krogov v Adis Abebi, je pri nekem italijanskem letalskem napadu na severni fronti padel BSdvuded Makonen, poveljnik nekega abe-sinskega večjega oddelka. Smatrali so ga za enega najsposobnejših abesinskih častnikov z evropsko izobrazbo. Poročen je bil s hčerjo cesarja Haileja Selasieja.
Štorklja v letalu
Na Švedskem se je prvič rodil nov Zemljan v letalu. Mater bi bili morali s podeželja prepeljati v porodnišnico v Stock-holmu, dvajset minut po startu pa je rodila otroka in sicer hčerko. Mater je spremljala babica, tako da se je porod izvršil v najlepšem redu.
Lov na Slone z gramofoni
Vse Se spreminja, celo romantične navade Indije. Včasih so se lovi na slone vršili z velikim pompom, s stotinami paznikov v slikovitih kostumih. Danes odhajajo indijski nabobi z nekoliko prijatelji in — z gramofonom na lov. Na gramofonu se vrti plošča, ki posnema rjovenje tigra. Vsi prestrašeni pobegnejo sloni v zaželjeno smer, nakar jih ujamejo.
Okradenl Fairbanks
Douglas Fairbanks, ki je s svojo mlado ženo na poročnem potovanju po Španiji, je bil v Sevilji okraden- Neznanci so filmskemu zvezdniku in njegovi ženi odnesli potne liste in nekaj manjših stvari, tako da škoda ni velika.
NAMESTO ANEKDOTE
Bivša študentka Harvardovega vseučilišča je srečala svojega nekdanjega profesorja, ki je bil znan po svoji raztreseno-stL »Ali me ne spoznate, gospod profesor?« je vprašala lepotica. »Ali se ne spominjate, da ste me prosili, naj postanem vaša žena?« — »Da, da,« je dejal profesor. »Toda... afi ste postali potem res moja že-nafc
£ por t
Cross country prvenstvo Jugoslavije
Se nekoliko dni nas loči od cross-country prvenstva Jugoslavije za moštva in poedin-ce, ki se bo vršilo v Ljubljani v nedeljo 5. aprila. Zadnja skupščina lahkoatletskega saveza je za izvedbo tekmovanja določila Ljubljano in je s to odločitvijo napravila najbolj pravičen in logičen zaključek, ker večino najboljših jugoslovenskih dolgopro-gašev ima ravno Ljubljana v svojih klubih SK Iliriji, ASK Primorju, SK Slogi itd.
Revija najboljših jugoslovenskih lahko-atletov-tekačev na dolge proge se bo brez dvoma izvršila vzlic udeležbi tekmovalcev iz Beograda, Pančeva, Zagreba, Varaždina in iz vse Dravske banovine, prvenstveno iz Maribora in Celja, brez dvoma v znamenju borbe med Ilirijo in Primorjem. Državni prvak v lahki atletiki Primorje je dvakrat zaporedoma v letih 1932. in 1933. osvojil državno prvenstvo za moštva in poedince. Sledila mu je ravnotako z dvakratno zaporedno zmago Ilirija. Letos bo borba brez dvoma zelo ogorčena in dramatična, kajti, ako zmaga Ilirija z moštvom, oziroma Bru-čan kot po edin ec, potem preideta krasna pokala gg. bana in župana v njihovo trajno last.
Boksarski nastop Slovana
Nedavno je SK Slovan, ki ima zelo agil-no boksarsko sekcijo, priredil v dvorani Delavske zbornice boksarski nastop, kateremu je kljub temu, da so se vršile razne druge športne prireditve, prisostvovalo precej gledalcev, ki gotovo niso nezadovoljni zapustili prireditve. Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo kratko poročilo o tem nastopu šele danes.
Kot prvi par sta nastopila Senekovič (M) in Rome (SL) takoj po predstavi vseh nastopajočih atletov. Zmagal je proti pričakovanju Rome, ki še mnogo obeta. Njegova zmaga je svetla točka vsega programa.
Slovanovec Ilovar je prepustil zmago Kamničanu Podgoršku. Lepa je bila borba Pittner (M) : Mahovič (SL). Zdelo se je, da bo zmagal Mahovič, toda v tretji rundi ga je zmanjkalo in se je udal. Borba Kai-ser (M) : Goršek (K) je bila neodločena. V srednji kategoriji sta nastopila štrukel (M) : Baloh (SL). Zmagal je po točkah štrukel, stari rutinirani boksar, toda našel je v Balohu resnega nasprotnika, kateremu manjka samo nastopov. V borbi Jevšenjak (M) : Kosec (SL) je pripadla prva run da Jevšenjaku, druga Koscu, tretja zopet Jev-šenjaku. Da bi bil Kosec malo bolj agresiven, bi bil gotovo odločil borbo v svojo korist.
Največ zanimanja je prav gotovo bilo za borbo med dvema državnima prvakoma, Ipovcem (M), poltežka kategorija, in Fi-cem (SL), srednja kategorija. Zal se borba ni razvila, ker je Fic po dveh minutah zaradi poškodbe pod očesom moral odstopiti.
Slovanovci so pokazali znaten napredek in so tehnično mnogo boljši od ostalih, prekašajo jih pa Mariborčani v vzdržljivosti.
VSAK DAN ENA
»Ti, da si tega ustrelil? Lažnivec, ali ne vidiš na zajcu listka s ceno?!«
»Draga moja, to je samo globa, ki sem Jo moral plačati zaradi tega, ker sem ga ustrelil v tujem lovišču!«	(»Muškete«)
n. smuški turni tečaj SPD od 29. marca do 4. aprila 1936. pod vodstvom učitelja JZSS g. Vučnika. 28 marca sobota: sestanek udeležencev v Mojstrani v hotelu Tri-glav-Rabič. 29. marca nedelja: Odhod iz Mojstrane ob 6. zjutraj, in sicer po Zasip-ski Planini, kjer bo kratek odmor. Od tod nadaljevanje do koče v Zgornji Krmi, kjer je zopet kratek odmor, nato do Staničeve koče. Prihod v Staničevo kočo ob 14. Popoldne odmor, eventuelno kratki izleti v okolico koče. 30. marca ponedeljek: Ob 8. odhod na Kredarico čez Ledenik. Popoldne počitek, potem smuka proti Velemu Polju in nazaj. Prenočišče v Triglavskem domu na Kredarici. 31. marca torek: Ob 7. odhod proti Triglavskim jezerom čez Hriba-rice. Prenočišče v koči pri Triglavskih jezerih. 1. aprila sreda: Dopoldne izlet čez Tičarico na Ovčarijo in nazaj. Popoldan izlet na Kal. Prenočišče v koči pri Trigi. jezerih. 2. aprila četrtek: ob 8. odhod proti Planini na Kraju. Popoldne tura na Bogatin. Prenočišče v koči na Planini na Kraju. 3. aprila petek: ob 7. odhod na Vogel, popoldne izlet na Rodico. Prenočišče v Skalaškem domu na Voglu. 4. aprila soboti: zjutraj odhod proti Črni Prsti, popoldne razni izleti v okolico. Prenočišče v Orožnovi koči. 5. aprila nedelja: sestop v Boh. Bistrico in povratek. Nosači bodo na razpolago.
Mladinsko prvenstvo v smuku in slalomn GZSP se vrši 26. t m. na črnem vrhu nad Jesenicami v fcsvedbi ASK. Gorenjca. Vse prijave sprejema ASK- Gorenjec, žrebanje startnih števflk bo v nedeljo 29. fcm. ob 10. dopoldne v koči ASK. Gorenjca na Črnem vrhu. Prosimo vse delegate prijavljenih klubov da prisostvujejo žrebanju Start točno ob 11. na Spaaiovem vrhu. Ob 17. razglasitev rezultatov in razdelitev diplom v smuški koči ASK. Gorenjca.
GZSP (službeno). Na seji TO 23. t. m. je ba verificiran za Smučarska klub Dovje-Mojstrana poročnik Dragomar Z. Pavlo vič. Za mladinsko prvenstvo GZSP ▼ smuku in slalomu, M je določeno za 29. t. m. na Črnem vrisu nad Jesenicami, je določen tale sodniški zbor: tehnični vodja VoJčind Jože, starter Ravnik Stanko, sodniki na cilju Cap Jakob, Novšak Viktor in Langus Anton, časomerflca Smolej Albin in Natlačen Fric, zapisnikarica Ravnik Pavla, kontrole Klemene Franc, Volčtai Helidor, Sket F., Žnidar Slavko, Ravnikar Leopold, Wergles Martin m Triler Leopold. V slučaju slabega vremena se mladinsko prvenstvo v smuku in slalomu ne vrši. Ponovno opozarjamo vse klube GZSP, ki še niso poravnaM članarine za tekoče leto, da isto takoj plačajo, sicer jih bomo predlagali JZSS v črtanje iz' članstva.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening za prvo moštvo in rezervo. V petek trening za juniorSke skupine. Po treningu sestanek zaradi gostovanja jundorjev v Kamniku.
Službeno iz OO Trbovlje. Za tekmo Amater: Dask se določi za službujočega g. Do-linar, za tekmo Zagorje: Sloga g. Bostič. Reddteljstvo Trbovlje, Retje ter Svoboda.
Teniško igrišče SK Celja v mestnem pasku ob odprto od L aprila dalje. Pristojbina za vso sezono znaša samo 200 Din, sa dijake pa 100 Din. Partnerji in trener bodo vedno na razpolago. Igralo se bo lahko ob vsakem času. Prijave se sprejemajo v celjski podružnici »Jutra«.
Slovenski SK Drava je imel te dnt svoj redni občni zbor, ki je bil zelo dobro obi-skn. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da se klub, ki se je ustanovil šele pred tremi leti, zelo dobro razvija in ima tudi dobro izvežbano nogometno moštvo, ki je ab-solviralo lani 28 tekem z zadovoljivim rezultatom 74 : 61 v zgubo Drave. Denarnega prometa je imel klub v preteklem letu cca Din 16.000. Ustanovil se je tudi motociklistični ln kolesarski odsek. Članov ima klub 120. Občni zbor je tudi izrekel zahvalo trgovcu g. Senčarju Milkotu za finančno podporo in za razne zbirke med trgovskimi krogi. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dr. Zupančič, L podpredsednik major Manojlovič, II. podpredsednik Vuga, tajnik Spat Avgust, blagajnik Nagelšmid Miško, upravnik igrišča kpt žunkovič, načelnik nogometne sekcije Krek, načelnik motociklističnega in kolesarskega odseka Sirec Franjo.
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek 26.: Sirom akovo jagnje Red Četrtek.
Petek 27.: Zaprto (Predstava v operi). ★
V sredo, 1. aprila bo premiera Werf5o-
ve zgodovinske igre »Jmrez in Ma/lcsimi-5fan«r. Pred noškni očmi se bo odi greta tragedija cesarja Maksimiljana v Mekšdki. Z zgodovinsko točnostjo po posnerti vsi dogodki takratne dobe in v dehi nakopajo v-se osebe, kri so igrale pomembnejšo vlogo v mehikansikih zadevnih. Delo pripravlja režsir inž arh Stop i ca.
OPERA Četrtek 26.: Carmen. Red B,
Petek 27.: Pot okoli sveta Red A ★
Gospa Bernot-Golobova poje drevi ob 20. naslovno vlogo r Bizetovi operi Carin on. Predstava je za red B.
Prva repnza sijajno uspele R-ihaind SfcratKsove opere »Kavaiir z rožo« v pre-miemki zasedbi bo v soboto 28. t m aa red C.
Šentjakobsko gledališč« Sobota 28: Na Trški gori. Krstna predstav«. Nedelja 29: Na Trški gori.
Mariborsko gledališče Četrtek 26. marca ob 20: Cigan baron. Red ™ Znižane cene
RADIO
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji ca radio, gledališče, film »Naš vale. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
*
Izvleček iz programov Četrtek, 26. marca
Ljnbljana 12: Reproduciran koncert na wurliških orglah,— 12-45: Vreme, poročila. 13: Cas, spored, obvestila,— 13.15: Po slovanskem jugu (plošče).— 14: Vreme, borza. 18: Operne fantazije (Radio orkester).— 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Ko-larič).— 19: Cas vreme, poročila, spored, obvestila.— 19.30: Nac. uTa,— 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih glasbeno predavanje (g. Matija Biravničar) ter napoved časa. poročila, spored—
Beograd 17: Narodne pesmi,— 20: Večer Griegove glasbe,— 22.20: Lahka glasba,— Zagreb 12.10: Pločče— 17.15: Orkestralni koncert— 20: Prenos iz Beograda,— 22.15: Plesna muzika.— Praga 19.25: Zvočna igra. 20.05: Simfoničen koncert češke filharmonije.— 22.15: Salonski orkester,—Varšava 20: Lahka glasba— 21: Zvočna igra.— 21.45: Pesmi— 22.10: Violinski koncert,— 22.50: Ples,— Dunaj U.30: Kmečka glasba,— 16-05: Moserjev koncert za orgle v c-duru.— 16.20: Lahka godba — 17.30: Violinske skladbe— 19.25: Dunajski komorni orkester.— 21: Himne noči.— 22.30: Zborovsko petje,— 5*3-25: Ples — Berlin 18: Iz nemških romantičnih oper.— 19: Komorna glasba,— 2010: Večer v ngankah.— 22.30: Ples.— Miinchen 18: Nemške spevoigre.— 20-10: Prenos iz Stuttgarta.— 23: Orkestralen koncert- Stiitt-gart 18: Orkestralen in violinski koncert. 19: Plošče,— 20.10: Prenos Mozartove opere »Don Juan«.— 22 30: Prenos iz Berlina. 24: Simfoničen koncert.
Petek 27. marca
LJubljana 11: Šolska ura: Ob 100 letnici Ciglerjeve > Sreče v nesreči« (dr. R Kola-rič). — 12: Slovenska narodna in umetna pesem (plošče). — 12.45: Vreme, poročila.
—	13: Cas, spored, obvestila. — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: O tkaninah (ga. Stlbernfk Dana). — 18.20: M Ravel: Bolero (plošče). — 18.40: Delavsko predavanje: Naši vajenci (g. Pernišek). — 19: Cas, vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: m. ura slovenske klavirske glasbe. Uvodno predavanje: g. prof. Marjan Lipovšek, klavir solo: dr. Danilo Svara. — 21: Češka glasba (Radio orkester). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz.
Beograd 16: Koncert srednješolcev. — 18: Jazz. — 19.15: Klarinet. — 21.10: Orkestralen koncert. — 22.20: Plošče. — Zagreb 12.10: Slovenska glasba na ploščah.
—	17.15: Godalni kvartet — 20: Koncert Zagrebškega kvarteta. — 20.30: Pesmi. — 21.30: Zborovski koncert. — 22.15: Ples. Praga 19.20: Orkester — 20.10: Zvočna
igra. — 22.20: Plošče--Varšava: 20: Ber-
Hoz: »Faustovo pogubljenje«. — 22.50: Prenašanje tujih postaj. — Dunaj 12: Kon-oert orkestra. — 15.20: Mladinski koncert. 16.05: Iz oper« »Lohengrin«.—17.30: Koncertna ura. — 19.10: Pozdrav pomladi.— 22.10: Komorna glasba. — 23.35 : Lahka godba. — Berlin 18: Orkestralen koncert. 19 : Mozartova glasba. — 20.10: »Mala spomladanska melodija«. — 21: Iz operne glasbe. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta. — Miinehen 18: Kakor Berlin — 19: Orkestralen in pevski koncert — 20.10: Vedra glasba. — 23.30: Prenos iz Stuttgarta. — Stattgart 18: Kakor Berfin. — 19: Plošče.
—20.10: Mešan glasbeni program,—22.30: Lahka glasba, — M: Simfoničen koncert
Urejati« ftmdb Bavtjen, ~ MoJa m kamo«e» »Jutra« Ariotf Bftm&ar. — Sa Narodno ttokatno d. d. kot tfakarnarja frane Jeaerfek. — fe kventaf Od 1» odtoto— S* HMk. 1M l