POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	POŠTNO	ČEK.	RAČUN	ST.	10.8««
OBRTNI VESTNIK
	i 1	
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEV. DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DO-// PISI SE NE SPREJEMAJO. // ROKOPISI SE NE VRAČAJO. //	W	»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, BEETHOVNOVA ULICA 10. // // PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 30-88. //
XX. LETNIK.	v	LJUBLJANI,	DNE	1.	APRILA	1937.	ŠTEV.	7.
Znižana polovična vožnja na vseh železnicah za občni zbor Zveze obrtnih društev je dovoljena. Ministrstvo prometa je
Obrtniki gredo na tabor v Ljutomeru
Velika manifestacija bo prvo soboto in nedeljo
v aprilu
na prošnjo Zveze dovolilo z odlokom M.C. št. 6366 od 25. III. 1937 polovično vožnjo na državnih železnicah vsem udeležencem Zveznega občnega Zbora in tabora, ki bo od 3.—5. aprila v Ljutomeru, v dneh 1. do vključno 8. aprila t. 1. Udeleženci naj kupijo na odhodni železniški postaji celo vozno karto in železniško legitimacijo Obrazec K. 13. Vozni listek velja tudi za brezplačen povratek vendar je treba legitimacijo žigosati pred odhodom iz Ljutomera pri Odboru (predsedstvu) Zveze. Vozna olajšava velja za vse razrede in vlake.
V slogi je moč!
V	sedanjem času, katerega je na vseh področjih gospodarstva zajela liberalna krilatica: »Za polno svobodo v gospodarstvu« in s tem izročila močnejšemu neomejeno pravico nad slabšim, se posledice tega zla protivijo vesti in človečanski ideji ter gospodarsko šibkejšemu odrekajo pravico do življenja.
Po naravnih zakonih bi imel vsak človek pravico do eksistence, ki mu bi omogočila preživljati sebe in družino. Toda ali je v sedanjih razmerah to mogoče? Ali je danes med delovnim človekom in nekdanjim sužnjem kakšna razlika?
Obrtnik, ki si je moral priboriti svojo pravico do izvrševanja obrti po dolgi in brezplačni učni dobi je dandanes izpostavljen gospodarski smrti ki mu jo prinaša polagoma tuja kapitalno močnejša industrija. To velja predvsem za čevljarje in krojače, katere tovarniški fabrikati eksistenčno ubijajo ... Mojster z obupom zre v svojo bodočnost in v usodo svoje družine. Obrtniški naraščaj je izgubil svoje privilegije; če se hoče preživljati, je primoran prijeti za najslabše plačano delo.
Naše obrtništvo je bilo in bo vedno najvažnejša gospodarska panoga. Žal oni, ki tolerirajo izkoriščevanje obrtništva, ne uvidijo, da je obrtništvo bilo tudi najtrdnejša davčna podlaga; v dravski banovini se ga kot takega še vedno smatra ... Čemu se torej dopušča, da hiperprodukcija tovarn, ki ni nikoli znala računati z življenji, ubija tudi to najtrdnejšo osnovo in s tem državi izpodkopava temelje?
Tovarniška konkurenca je nastopila neizprosen boj — z obrtniškim izdelkom. Ni dvoma, da ročni delavec ne more tekmovati s produkcijo strojnega dela. Zato bi bili izgledi obrtnika, da bo v tej neenaki borbi zmagal, zelo slabi, ko bi naš obrtnik ne imel toliko življenja v sebi, da kljub silnemu navalu gorja nikdar ne bo podlegel...
Našemu obrtništvu pa je potrebna v prvi vrsti složnost in vzajemnost. Posamezniki se ne moremo boriti proti stokrat močnejšemu sovražniku. Obrtnik ne sme videti v svojem stanovskem sotovarišu tekmeca nego tovariša, s katerim se bo skupno boril za svoje in splošne obrtniške interese. Le v zavedni in skupni obrtniški vzajemnosti je naša rešitev. Pozno je že, kajti mnogo življenj in eksistenc je uničenih, vendar še je čas, ako vsi obrtniki, kolikor nas je v naši veliki skupni domovini zahtevamo enoglasno svoje pravice do življenja. Torej samo življenja hočemo, vsi hočemo živeti in delati... !
Bodimo še tako nasprotujočih nazo* rov, kadar gre za naša življenja in naše družine, tedaj moramo solidarno poseči v borbo.
Posamenziki smo preslabi — združeni v enotno organizacijo in skupno obrtniško družino pa bomo predstavljali silo, ki jo bo treba upoštevati povsod in vselej!
Prvo soboto in nedeljo v aprilu se bo vršil v Ljutomeru, v prijazni, starodavni metropoli Slovenskih goric, velik obrtniški tabor, ki se ga bo udeležilo veliko, število zastopnikov te naše prevažne gospodarske panoge od blizu in daleč. Zveza obrtnih društev je za svojo manifestacijo izbrala ta čas in ta kraj, da izpriča svojo pozornost in skrb obrtništvu v Prlekiji, ki bo prav tedaj obhajalo svoj veliki praznik s 30-letnico ljutomerskega Trgovsko-obrt-nega društva. Naši obrtniki se bodo pač z veseljem odzvali vabilu gostoljubnih, vedrih in veselih tovarišev Iz Prlekija, ki bi jim radi vsaj za bežen dan ali dva odprli okence v svoje dejanje in nehanje in pred njimi razgrnili najlepši kos slovenske zemlje ob Muri, ki je bila doslej tako krivično pozabljena. V nedeljo 4. aprila se bo v Ljutomeru zbralo vse pošteno misleče obrtništvo, ki se zaveda, da bodo njegove težnje in potrebe upoštevane samo, če bo nastopilo enotno in odločno.
Program manifestacije je naslednji: V soboto popoldne sprejem delegatov ob prihodu v Ljutomer, ob 18. v Katoliškem domu konferenca Zveze obrtnih društev, ob 20. slavnostna predstava v Sokolskem domu, po predstavi pozdravni večer. Nedeljski program se bo pričel z budnico po mestu ob 6., ob 8.51. sprejem gostov na kolodvoru, ob 9. občni zbor zveze v Katoliškem domu, ob 10.30 obrtniški tabor v Sokolskem domu, po taboru pa manifestacijski obhod vseh zborujočih obrtnikov skupno z zastopstvi gospodarskih korporacij in prijateljskih društev. V sprevodu bo v posebni skupini sodelovala obrtniška mladina. Z zaključkom sprevoda bo dnevni red tabora končan, po obedu pa se bodo vršili skupni izleti v ljutomerske gorice. Zveza je dosegla polovično voznino na vseh železnicah, ugodnosti pa bodo gostje deležni na podlagi posebnega izletniškega znaka, Id stane 7 din in bo veljal tudi za razne popuste pri preskrbi in predstavah.
»Lotmerk«, sloveče središče Prlekije, ki bo tokrat zbralo v svojem okrilju armado rokodelskih mojstrov iz vse banovine, pa tudi odlične goste iz oddaljenih krajev, je znamenito, starinsko mestece, ki je že tudi po svoji turistični pomembnosti vredno obiska. 2e pred 700 leti so spisi omenjali Ljutomer kot trg pod gospodstvom graščakov na Dolnjem gradu, ki je stal nad bližnjim Podgradjem na mestu današnjega gradiča. Pred 10 leti je trg dobil naslov mesta in danes šteje nad 1600 prebi-
Pavšalna pridobnina obrtnikov
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je naslovila na vsa združenja nastopno okrožnico:
* Kakor Vam je znano, uvaja finančni zakon 1937/38 pavšalno obdavčenje obrtnikov v krajih, ki imajo do 20.000 prebivalcev, pod pogojem, da delajo na roke in ne zaposlujejo več nego 2 pomočnika.
Vprašanje porabe motorne pogonske sile 3e bo uredilo s pravilnikom v tem smislu, da se morejo pavšalirati tudi obrtniki, kateri ne porabljajo dve konjski sili ali ne potrošijo preko 2.000 kilovatnih ur struje na leto.
Učencev se v nobenem slučaju ne bo štelo za pomočnike. Istotako bodo pavša-lirani obrtniki, četudi ne delajo samo po naročilu, ampak tudi za skladišče.
Ministrstvo financ hoče ta način obdavčenja uveljaviti že v 1. 1937. Radi tega hoče v naprej vedeti, kateri obrtniki bodo v prihodnje plačevali pridobnino pavšalno. V to svrho nas je potom beograjske zbornice naprosilo, da naročimo vsem podrejenim združenjem, naj sestavijo seznam obrtnikov, ki pridejo po našem mnenju za pavšalizacijo pridobnine v poštev.
Seznam naj ima sledeče razpredelke:
1) zaporedna številka,
2) ime in priimek obrtnika-pavšalista,
3) vrsta obrta,
4) kraj poslovanja,
5) je-li dela a) brez pomočnika,
b) z 1 pomočnikom,
c) z 2 pomočnikoma?
6) je-li porablja motorno pogonsko silo. Ako jo porablja, koliko konjskih sil ali koliko kilovatnih ur na leto?
7) Je-li se bavi s kakim drugim pridobitnim poslovanjem n. pr. trgovec, gostilničar itd.
e ■
valcev, ki se bavijo z obrtjo, trgovino in kmetijstvom, posebno vinarstvo, sadjarstvom in živinorejo. Kot letovišče je Ljutomer z okolico vabljiv zlasti spomladi in na jesen, ki je s svojo solnčno vedrino in toploto najlepši letni čas vse Prlekije. Izmed izletov je najlepši izlet na znameniti, po svoji kapljici sloveči Jeruzalem s krasnim razgledom po zelenem vinskem raju. na domova Stanka Vraza in Frana Miklošiča, na Slamnjak in Strmec, v Rinčetovo in Nunsko grabo pa dalje proti Sv. Miklavžu, Sv. Bolfenku, po ravnici na Cven in Moto, kjer so vsako leto znane konjske dirke, pa v Stročjo vas in Pristavo, Noršince in Babince, v Podgradje in v Radomerje. Zatorej ne pozabite tako urediti zadev, da boste prvo nedeljo po veliki noči lahko pohiteli v Ljutomer!
Tabor?
Kaj pa bo vendar na obrtniškem taboru, ki bo prihodnjo nedeljo, 4. t. m. v Ljutomeru, vprašujejo rokodelski mojstri in mojstrice, pa tudi neobrtniki, ki se zanimajo za tabor. Odgovor temu je lahek.
Obrtništvo dravske banovine se dobro zaveda, da je edina obrtna organizacija »Zveza obrtnih društev za dravsko banovino«, ki ni klonila in popustila niti za las od svojega programa. Nasprotno, svoj program je še izpopolnila z ozirom na razne spremembe in dogodke, ki se tičejo življenjskih interesov obrtniškega stanu. Tabor v Ljutomeru pa bo praznik obrtništva, ki hoče v tovariški slogi in stanovski zavesti brez vsakih političnih primesi, resno in samozavestno podkrepiti naš zvezni program. Naša narodna javnost pa naj ima ob tej priliki priložnost seznaniti se z našimi zahtevami in se prepričati, da so vse naše težnje v celoti tudi v interesu vsega našega narodnega gospodarstva.
Dolžnost obrtništva pa je, da se odzove in udeleži te važne obrtniške manifestacije.
Hočemo dela, zaposlitve ter stvarno uva ževanje in izvršitev naših predlogov.
Tovariši in tovarišice, pokažimo, da se zavedamo svojih nalog! Udeležimo se v čim večjem številu obrtniškega tabora v Ljutomeru.
Vsi na plan!
Napraviti ga je najprej posebej za vsako davčno upravo Vašega področja in potem posebej
a) za kraje do 5.000 prebivalcev
b) za kraje, ki imajo preko 5.000, a ne preko 10.000 prebivalcev.
Krajev s preko 10.000, a ne s preko 20.000 prebivalcev, kolikor nam znano, na našem področju ni, vsled tega odpade sestava seznamov tudi za te kraje.
Sezname je sestaviti v dveh izvodih. En izvod je najkasneje v 14 dneh semkaj predložiti, drugi izvod pa je poslati pristojni davčni upravi, čim ga bo zahtevala.«
Smatramo, da je zadeva tako važna, da je dolžnost združenj, da tej okrožnici j Čimpreje ustrežejo. Pri tem bi pripomnili, da pridejo konjske sile le tam v poštev, kjer se uporabljajo brez zveze z elektriko. Kjer pa se troši električna energija, je važno, da se je postavilo ministrstvo financ na stališče, da smejo trošiti do 2000 kilovatov, ne da bi izgubili pravo na pavša-liranje.
Vprašanje je za obrtništvo tem bolj zanimivo, ker je ministrstvo prvič prizna-
lo	pavšaliranje tudi obrtnikom, ki imajo »strojni pogon«. Sicer je meja za to z ozirom na razmere v naši banovini jako nizko postavljena, vendar smo mnenja, da moremo biti s to koncesijo za začetek le zadovoljni. Prav hvaležni smo narodnemu poslancu g. Mohoriču, da je zadevo spravil v finančnem odboru na razgovor in dosegel take za enkrat vsekakor zadovoljive uspehe.
OBRTNIKI, ZAHTEVAJTE POVSOD, KAMOR ZAHAJATE, SVOJE STROKOVNO GLASILO. PO RAZNIH LOKALIH, KJER JE OBRTNIK NAJVEČJI KONZUMENT, NAJDEMO NAJRAZNOVRSTNEJSE ČASOPISE, SAMO OBRTNIŠKEGA NE!
Najnovejši gospodarski in stanovski vestnik
X Uredbo o zavarovanju delavcev z» primer onemoglosti, starosti in smrti je podpisal minister za socialno polibKko in narodno zdravje Cvetkovič ter se bo pričela izvajati l. septembra. Zavarovanje bo nudilo naslednje rente in podpore: 1.) Invalidsko rento po 200 tednih vplačevanja, ki ho znašala Vi prvotnega zaslužka.
2.) Starostno rento po 500 tednih vplačevanja in sicer za osebe, ki so dovršile 70 let starostii, Najvižja starostna renta bo znašala 432 Din. 3.) V primeru smrti oseb, ki so dosegle 100 tednov vplačil se ■bo poleg pogrebnine otrokom izpod 16 let dala renta v višini M zaslužka za vsakega, vdovi pa 3 leta podpora v višini % moževe rente. Prispevki za to zavarovanje bedo znašali 3% zavarovane mezda in sicer plača, polovico delavec, polovico pa delodajalec.
X Pod protektoratom kancelarja avstrijske zvezne države g. Schuschnlgg-a, bo od 4.- 6. junija t. 1., na Dunaju 2. konferenca mednarodnega obrtniškega urada (sedež v Rimu). Organizacija priprav za delo na konferenci je poverjena avstrijski obrtniški Zvezi.
X V Sloveniji je 758 elektrarn s skupno 160.210 instaliranimi konjskimi silami. Od teh je 575 vodnih, 135 kaloričniih in 30 kombiniranih elektrarn. Za lastno porabo služi 621, 137 central pa oddaja tok za predajo. Vse centirale imajo skupno 282 km kablovodov, 1279 km 'daljnovodov inl 1622 km razdelilnega krajevnega omrežja. Največ toka v preteklem letu je uporabil Maribor in sicer 20,570.000 KWh, t. j. cca 40% več kot vsa ostala slovenska mesta skupaj. Tu je koalica v obtežbi dosegla 5.080 KW, prt 12.413 odjemalcih in 177 km dolgem omrežju. Mariboru oddaja tok elektrarna Fala: za razsvetljavo po S Dctn, Za pogon motorjev v obrti pa 2 Din. za kuhanje po 1 Din, za nočno uporabo v obrti in industriji celo le po 33 par. za. KWh.	(Elektrotehnični	vestnik).
X Mariborska poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrti priredi v Celju skupno z tvomico za dušik d. d, v Poišah cd 5. do 17. aprila tečaj za avtogeno varjenje. Združenje kovinarjev in kolarjev v Celju daje vse informacije.
X Kolektivne pogodbe sklenjene med akordnimi obirati in delavstvom se niso obnesle. 15“/,) akordni ključi pri mezdnem sistemu so dosegh v praksi komaj 4% do 9°/o.
X Dopolnilo člena 8. Pravilnnka o načinu pobiranja banovinskih trošarin pravi: če je bila na vino, ki se predeluje v kis ban. trošarina že plačana, sme zahtevati proizvodnik takega kisa od banske uprave povračilo plačane trošarine. Za vino znaša iban. taksa 1 Din, dočim je za kas samo 50 par. Povračilo mora proizvodnik zahtevati preko Odd. fin. kontrole tekom 24 ur.
X Te dni bo v Škofji Loki 40 rubežni
zaradi neplačanih davkov ..
X V Sloveniji so gostilničarji v 1. 1936. iztočili 174.845.16 hi. vina,, 28.847.35 hi. piva in 5.874.31 hi. žganja.
X Gostilničarji se potegujejo za pavšalizacijo banovinskih treSarin na vino in žganje. Pavšalizacija je že uzakonjena; ban sme predpisati tozadevne pravilnike.
X Tožba tvrdke Bat’a proti čevljarskemu mojstru Kristanu iz Ljubljane se je po dolgem zavlačevanju nadaljevala 4. marca t. 1. Pri tej raspravi so bili zaslišani strokovnjaki iz čevljarske stroke da ocenijo kvaliteto Batovega usnjenega izdelka. Po mnenju izvedencev so Batovi čevlji mnogo predragi, čevelj ki stane sedaj 120. Din, bi se lahko prodajal po 55. Din. Proti tej izjavi se je izrekel Batov zastopnik, ki je zahteval ponovno oceno na licu mesta. Zato je bila rasprava prekinjena do nedoločenega časa.
X Za radlo-aparate v gostilniških prostorih je bilo doslej treba plačati 1800. Din. Po 1. aprilu se bo v smislu navodil kr. banske uprave ta taksa znižala na maksimalno 360 Din letno.
X Niški obrtniki vodijo akcijo, da si osnujejo svojo lastno Zbornico. Doslej so pripadali pod beograjsko Zbornico.
X V Zagrebu organizira združenje obrtnikov posebno obrtno redarstvo.
X OUZD v Ljubljani je podal zaključek
za 1. 1936. Za bolniško zavarovanje znaša prebitek 298.021. Za poslovanje nezgodnega zavarovanja, ki je v zvezi z bolniškim zaključek še ni sestavljen. Povprečna za-var. mezda in število zavarovancev je bilo višje od prejnjih let. Zato so dohodki za 3.8 milj. višji. Zdravstveno stanje je bilo neugodno, zato so bili tudi vsi fondi izčrpani. Skupni dohodki znašajo 43.07 milj. izdatki 42.77 milj. Največja postavka med aktivi so zaostanki neplačanih prispevkov v višini 18.10 miljonov Din.
X Pripravljalna dela za poset obrtništva na pariški razstavi v Parizu se končujejo. Jugoslovenslto obrtništvo se bo te razstave, ki je posebej za obrt velikega pomena, udeležilo v velikem številu. Doslej sta prijavili svoje definitivno sodelovanje zbornici v Zagrebu in Beogradu. Slovensko obrtništvo ki se namerava udeležiti pariške razstave pozivamo, da se v lastnem interesu čimpreje prijavi bodisi zvezi obrtnih društev ali zbornici za TOI, da bi se moglo organizirati skupen poset.
X Pleskarski in soboslikarski mojstri so si v Beogradu ustanovili svojo borzo za delo, da se tako zaščitijo pred šušmarji.
X Zavod za pospeševanje obrti v Beogradu je sklical anketo o ustanovitvi domačih modnih žurnalov in določanja individualne jugoslovenske moške in ženske noše.
X 90% banovinsko doldado (povišano) namerama fin. ministrstvo po zaslišanju županov mest Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja itd znižati na 86%. Zato pa bi morali plačevati doklado tudi meščani, kljub temu, da svoje šolstvo vzdržujejo še posebej.
X Z novo trošarino na industrijsko izdelano obutev se bo položaj obrtnikov-čevljarjev znatno izboljšal. Nekatere industrije čevljev zlasti one, ki izdelujejo kvalitetno blago (Bat’a ne) so z novo trošarino precej prizadete tako, da bodo primorane ustaviti delo in odpustiti delavce.
X Kljub damskih frizerjev v Mariboru je priredil 21. marca svoje prvo ogledno friziranje. Veliko število zistopnikov upravnih oblasti in strokovnjakov je z napeto pozornostjo sledilo umetniškemu izvajanju frizerskih mojstrov, ki so dokazali da v ničemer ne zaostajajo za tujino. Tudi v Ljubljani bo v nedeljo 4. t. m. slično demonstriranje frizur. Orbtnike z dežele vabimo k ogledu.
X Izpiti za elektroinstalaterje, zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakar-ske mojstre se bodo vršili pri ZTOI v Ljubljani v drugi polovici meseca aprila.
X Dr. Kramar se je v senatu tekom svoje razprave zavzel za malo obrtništvo, ki se poslužuje motorne moči v malem obsegu in ki bi bili ravno tako potrebni pavšalne pridobnine. Finančni minister je obljubil, da bo izdal davčnim odborom poseben razpis, da bi se ta ugodnost raztegnila tudi na te obrtnike. Proračun je bil v senatu izglasovan z 48 proti 25 glasov.
X Proračun mestne občine ljubljanske je za novo gospodarsko leto znižan v izdatkih in dohodkih od 103,589.542 din, na 96,752.385 din. V novem proračunskem predlogu so zvišani dohodki mestnega župana od 86.400 na 96.000 dinarjev, prejemki občinskih uslužbencev pa od 12 mil. 92.618 na'13,370.373 din. Za socialno skrbstvo je predvidenih 900.000 dinarjev več. Med davščinami je znižana vodarina od 8 na 6 in pol %.
X OUZD v Dubrovniku javlja za 19. IV. t. 1. ob 11. uri prvo javno of. lic. za izdelavo kovinarskih del nove palače OUZD v Dubrovniku. Predloge za sestavo proračuna se dobe pri OUZD v Dubrovniku za ceno 80. Din. Pri isti zgradbi so razpisana tudi elektroistelaterska dela. Licitacija se vrši istega dne. Podatke in pojasnila prejmete za ceno 100. Din pri OUZD v Zagrebu ali Dubrovniku.
»Slovenska beseda« v Ljubljani hoče biti zagovornik obrtniških interesov, zato posveča v vsaki številki malo pozornosti tudi obrtnikom. Obrtnikom se pošiljajo tudi na ogled posamezni izvodi ter so obrtniki tega svojega zagovornika baje prav simpatično sprejeli. Mimogrede omenjamo, da prinaša list oglase Bat'e, Soko itd. v velikosti, ki so za skromen list zavidanja vredni. Samo da je namen dober, za sredstva nihče ne vprašuje!
POZOR!
NAROČNIKE IN PRIJATELJE PONOVNO
OPOZARJAMO NA NAS RAZPIS V 5. ŠT.
Ugodnosti tega razpisa je lahko vsakdo
deležen in sicer:
1) Med naročnike, ki bodo naročnino za Vestnik poravnali do 31. maja, bomo potom žreba razdelili 7 zlatih nalivnih peres v skupni vrednosti 1000.— Din.
2) Kdor nam bo do 31 .maja preskrbel 5 novih naročnikov, ki bodo imeli poravnano celoletno naročnino, ta se že sedaj lahko veseli
PRVOVRSTNEGA NOVEGA KOLESA, VREDNEGA 1500.— DIN.
Rezultat našega razpisa objavimo 15. 6. 37.
Nekaj navodil udeležencem na obrtniškem taboru
v Ljutomeru
Kakšen bo program ljutomerskega tabora in ostalih obrtniških slavnosti v nedeljo, 4. aprila t. 1. V soboto 3. aprila popoldne sprejem delegatov ob prihodu v Ljutomer. Od 6—7 ure predkonferenca Zveze obrtnih društev v Katoliškem domu. — Ob 20. uri v Sokolskem domu slavnostna predstava. Po predstavi pozdravni večer.
V	nedeljo 4. aprila: Ob 6 uri budnica, ob 8.51 uri sprejem gostov na kolodvoru, ob 9 uri občni zbor Zveze v Katoliškem domu, ob Vsll. uri Obrtniški tabor v Sokolskem domu. Po taboru manifestacijska povorka vseh zborujočih obrtnikov skupno z zastopstvi gospodarskih korporacij in vabljenih pi*ijateljskih društev. — Sodelovala bo obrtniška mladina v posobnih skupinah, na kolesih, itd. Popoldne razne obrtniške prireditve in organizirani skupni izleti v ljutomerske gorice.
Kako bomo potovali v Ljutomer? Zveza obrtnih društev je dosegla ugodnost 59% znižane žel. vožnje. Delegati zastopstva in posamezniki, ki morajo biti že v soboto 3. aprila popoldne v Ljutomeru
imajo najprimernejšo zvezo z brzim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 12.55 uri. K temu vlaku imajo priključek Gorenjci z vlakom, ki pride v Ljubljano ob 12.17. Notranjci z vlakom, ki pride v Ljubljano ob 13.23. uri. Za Dolenjce je edini izhod, da pridejo v Ljubljano že zjutraj ob 8.51. uri. S tem vlakom, ki je edina najhitrejša zveza z Ljutomerom bodo odpotovali povečini vsi delegati društev in predsedstvo Zveze. Ostali udeleženci se bodo povečini poslužili nočnega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob tričetrt 1. uro ponoči (0.45). Ta vlak ima najhitrejšo zvezo z vsemi priključki ostalih vlakov ter pride v Ljutomer pravočasno, t. j. v nedeljo 4. aprila ob 8.14. uri dopoldne k glavnemu sprejemu gostov.
Način preskrbe in njene ugodnosti.
Takoj po prihodu v Ljutomer boste dobili lod izletnega odbora vse informacije in kjer si boste nabavili tudi spominski znak. Znak stane 7. Din ter bo veljal kot legitimacija za vse popuste pri preskrbi in razne prireditve.
Vsi predlogi naše obrtne politike, ki so bili izglasovani od skupščine in senata, so bile načelne zahteve naše Zbornice in naših ©sred-njih stanovskih organizacij
2z poročila zborničnega svetnika gospoda Zadravca na obrtniških zborih v Ljutomeru, Ormožu in Središču
Vsak napreden gospodar si mora napraviti bilanco. Bilanca mu ne predoči samo pregleda o njegovem premoženjskem napredovanju odnosno morebitnem nazadovanju, ona mu — kar je važnejše — pokaže, kje da leže vzroki nazadovanja odnosno prepočasnega napredovanja.
Tako tudi naj bo meni na poziv Vašega spoštovanega gospoda predsednika dovoljeno, da Vam podam odlomek iz bilance zborničnega dela izza lanskega leta. Ker sem bil pri tem delu deležen le do 29. 5. m. 1., v ostalih mesecih, to je po razpustu, pa je vodil posle komisar, se bom omejil le na bolj aktuelne točke obrtniških teženj, med katerimi je eno najvažnejših vprašanj obrtništva: :
VPRAŠANJE DAVČNE OBREMENITVE
Po podatkih, ki so na razpolago, je Slovenija davčno tako obremenjena, da odpade recimo od plačila davkov v letu 1935 v skupnem znesku 192 miljonov Din na Slovenijo 33.3 miljone pridobnine, t. j. i/a vse' ga vplačila, dasi predstavlja Slovenija »/io gospodarske moči Jugoslavije, že to dokazuje, da so pri nas posebne razmere. Za leto 1935 je znašal predpis pridobnine nekaj čez 28 miljonov, od čegar je odpadlo na obrtnike nekaj na J 5 miljonov dinarjev, t. j. ca. 18%. Ako primerjamo sedaj to število s številom prebivalcev Slovenije, moramo ugotoviti, da odpade na vsakega prebivalca 25 dinarjev, na obrtnika pa ca. 263 dinarjev. Iz tega razloga je morala torej zbornica posebno pažnjo posvečati vprašanju davčne obremenitve in je vneto sodelovala pri obravnavi tega vprašanja na zadnji vsedržavni konferenci vseh obrtniških zbornic in skupnih zbornic z obrtnimi odseki, ki se je vršila v začetku novembra leta 1936 v Dubrovniku. Ta konferenca je sprejela posebno resolucijo, ki vsebuje sledeče glavne zahteve obrtnikov:
Davčna praksa naj se izpremeni tako, da bo davčni zavezanec obdavčen po svojem dejanskem dohodku. S tem bi se davčno breme za obtmika znižalo, državna blagajna pa pri tem ne bi trpela. Progresivno obdavčenje zavezancev pridobnine na podlagi pravičnih kriterijev naj bi se ponovno izvršilo in sicer zato, da se odstranijo vse davčne neenakosti in da se progresivno obdavčenje tudi dejansko izvede. Predpisi o neposrednih davkih naj bi se namreč enako in v celoti uporabljali proti vsem davčnim zavezancem in naj bi se v celoti uveljavilo načelo progresivnega obdavčevanja, ki je povdarjeno v zakonu o neposrednih davkih. Obrtniki, ki tudi deloma prodajajo nabavljeno gotovo blago, naj bi so izvzeli iz prve skupine člena 42 zakona o neposrednih davkih ter bi se uvrstili v drugo ozir. 3. skupino glede na obseg njih obrti. Obrtniška podjetja naj bi se od strani davčnih uprav ne smeia svojevoljno označevati kot industrijska, temveč naj bi v tem pogledu bilo merodajno izdano pooblastilo oz. dovolilo. Stavbeniki ozir. zidarji naj bi se uvrstili v 2. odn. 3 skupino,
nikakor pa naj bi ne ostali v I. skupini. Davčna stopnja naj se pri drugi in tretji skupini zniža za 2°/o in sicer pri 2. skupini od 8 na 6%, pri tretji skupini pa od 6 na 4"/o. V lestvici dohodkov od 10.000 do
70.000 Din naj se izvede diferencijacija tako, da se bo stopnja dopolnilnega davka na dohodek do 20.000 Din znižala, na dohodek od 20.000 do 70.000 Din pa povišala
Konferenca se je nadalje izrekla za pav-šaliranje davka na poslovni promet in je zato poverila ljubljansko zbornico, da do prihodnje konference izdela referat o tem vprašanju. Resolucija tudi zahteva naj se luksuzni davek za obrtnike v celoti ukine.
Posebno pozornost je ljubljanska zbornica na tej konferenci posvetila vprašanju pavšalirane pridobnine. Predlog na&e zbornice je, naj se pavšaliranje pridobnine razširi na vse male obrtnike, torej ne glede na velikost kraja obrata. Ta predlog je delno prodrl. Ljubljanska zbornica je uveljavila s tem zahtevo našega obrtništva, da se za male obrtnike, t. j. za one, ki zaposlujejo do 2 pomočnika, uvede pavšal. Narodna skupščina in senat sta sprejela na zadnjem zasedanju naslednji amandement g. finančnega ministra:
Spremeni se § 59 zakona o neposrednih davkih: Mali obrtniki iz druge skupine čl. 42 2 b, ki so izključno ročni delavci in imajo največ 2 pomočnika in delajo samo po naročilu, plačajo v krajih do
5.000 prebivalcev, ne glede na to, dali je mesto ali trg Din 80 letno, z enim vajencem Din 100, z enim vajencem in enim pomočnikom Din 150. če obrtnik zaposluje 2 pomočnika Din 120 in za vsakega pomočnika Din 60, skupaj torej Din 240. V krajih do
10.000 prebivalcev pa plača: obrtnik sam Din 120, z 1 vajencem Din 140 in za vsakega pomočnika Din 70, torej z vajencem in 1 pomočnikom Din 210, z dvema pa Din 160 in za vsakega pomočnika Din 80 skupaj Din 320. Za paušalirane skupine veljajo odslej 60% maks. auton. doklade.
Enake olajšave uživajo tudi obrtniki, v krajih od 10.000 do 20.000 prebivalcev, izvzeta sta torej samo Maribor in Ljubljana, ki imata nad 20.000 prebivalcev. Obrtniki, ki delajo s 3—4 pomočniki spadajo kot doslej v skupino 42 2 b (:6%:), oni pa, ki imajo stroje ali več kot 4 kvalificirane pomočnike v skupino 42 2 a (:8%:). Potujoči obrtniki (42/3) plačajo Din 80 in za pomočnika Din 40, v večjih krajih s primernim poviškom, in enako kakor drugi pauša-listi enotne maksimirane samoupravne doklade z 60% (doslej 80%). Glede samoupravnih doklad, ki zadenejo nepavšaliste, pripominjamo: Smatrajoč objektivno ne bi mogli načelno ugovarjati dejstvu, da je kr. banska uprava v Ljubljani s prevzemom občinskih, šolskih doklad na svoj budžet povišala banske doklade za celih 35%, če nas ne bi pri tem obdajal strah, dali bodo občine v stanju v isti meri znižati svoje doklade. Po mojih informacijah ta strah ni brez podlage. Ogromno povečanje doklad bo povzročilo novo nesorazmerno visoko
obremenitev obrtništva, to tembolj, ker registrira naša banovina navišjo stopnjo doklad v državi.
KREDITNA ZAŠČITA
Glede vprašanja kreditne zaščite obrtni-j štva je konferenca konstatirala, da obrtništvo ni dovolj zaščiteno in je zaprosila kr. vlado, da glede na neznosno stanje, v katerem se nahaja obrtništvo zaradi svoje prezadolženosti, katero pa ni samo zakrivilo, čimprej pristoki h končni, pozitivni rešitvi likvidacije obrtniških dolgov in kreditne zaščite obrtnikov v smislu predlogov, j ki so jih vse zbornice že davno podale v j svojih resolucijah in predstavkah.
VPRAŠANJE ŠUŠMARSTVA.
šušmarstvo je v sedanjem času gospodarske krize rak rana našega obrtništva. Zbornica še vedno stoji na stališču, da je treba uveljaviti poseben zakon o pobijanju šušmarstva, t. j. nezakonitega obratovanja, ki naj vsebuje vse zahteve obrtništva, v kolikor jih je v današnjih težkih časih prizkušnje spoznalo za potrebne, da se zaščiti zakonito obrtništvo in zdrav napredek obrtniškega stanu. Vse zbornice v državi so predložile ministrstvu za trgovino in industrijo načrt takega zakona, glede katerega pa se merodajno oblastvo iz raznih vzrokov pomišlja, da bi ga uveljavilo. Minister za trgovino in industrijo je glede pobijanja šušmarstva pred nedolgim izjavil, da vsebuje obrtni zakon dovolj določil, ki bi mogla omejiti tako zelo razvito nelegalno obratovanje. Tej izjavi bi se mogli pridružiti, ako bi imeli zagotovilo, da se bodo določila zakona glede šušmarstva tudi tako strogo izvajala, kakor bi bilo to potrebno glede na današnje potrebe našega obrtništva v borbi za njegov obstoj. Praksa pa na žalost ne potrjuje stališče g. ministra.
GLEDE DELAVSKEGA ZAVAROVANJA
stoji zbornica slej kot prej na stališču, da je treba organizacijo delavskega zavarovanja decentralizirati, s čimer bi imela naša dežela možnost svobodnejšega razpolaganja z nabranim denarjem. V zadnjem času so se razširile vesti, da se namerava izvesti tudi zavarovanje za starost, onemoglost in smrt, ki je bilo že leta 1922. uzakonjeno, toda ni bilo izvedeno iz gospodarskih razlogov. Uvedba tega zavarovanja bi predstavljala okoli 100 milijonov novih dajatev letno. Konferenca v Dubrovniku je zato sprejela resolucijo, ki sicer uvedbo takega zavarovanja z idealnega stališča zaradi po-boljšanja socialnih prilik našega delavstva sicer pozdravlja, vendar pa prosi, naj naša vlada uvažuje težko stanje obrtništva. In
naj zato uvedbo zavarovanja delavcev za slučaj starosti, onemoglosti in smrti odloži do tistega časa, ko se bodo gospodarske prilike poboljšale in se bo tudi popravilo gospodarsko stanje številnih osirotelih obrtnikov, ki danes ne bi mogli prenesti tako težke obremenitve. (Ker je medtem izšla uredba o starostnem zavarovanju delavcev, se na zadevo povrnemo na drugem mestu.)
Statistika nam kaže, da obrt, odkar se je pojavila gospodarska kriza, stalno pada. Obrtništvo odlaga svoje obrtne pravice in ne izvršuje več svojega obrta iz razloga, ,ker na eni strani ne more zadostiti svojim dolžnostim glede plačila javnih dajatev, na drugi pa se je delo v taki meri skrčilo, da obrtnik ne more več vzdrževati svoje delavnice in se skuša preživeti na drug način, da si v teh hudih letih reši vsaj svoje golo življenje.
Lansko leto še vedno kaže padec obrtov za skoro pol tisoča. Morebitno trenutno zmanjšanje padca nas ne sme navdajati z optimizmom. To pa zato, ker je pač v letih akutne krize 1933 in 1934 odložilo izredno mnogo obrtnikov svoje obrtne pravice in ni mnogo upanja, da bi se stanje popravilo v takem času, kakor se je poslabšalo.
NAŠ NARAŠČAJ.
Skrb za vzgojo obrtniškega naraščaja je ena tistih nalog, ki ji zbornica posveča dokaj pažnje. Po statističnih podatkih bi bilo pri združenjih zborničnega območja v letu 1936. vpisanih okroglo 8200 pomočnikov in 6800 vajencev. Točne številke zbornica na žalost ni mogla zbrati, ker ji nekatera združenja iz malomarnosti niso poslala podatkov. Od tega števila vajencev obiskuje obrtne nadaljevalne šole 4728 vajencev. Za obrtno nadaljevalne šole prispeva zbornica svoj delež v gotovini in v učnih knjigah v okviru svojega proračuna in denarnih sredstev. Skuša pa uveljaviti svoj vpliv tudi na obrtno-nadaljevalne šole v tem pogledu, da bi se pouk prilagodil praktičnim potrebam in da bi se v teh šolah uvedel čim intenzivnejši pouk po posebno sposobnih rokodelskih mojstrih. Prizadevanje zbornice gre tudi za tem, da se Specializira naše šolstvo po strokah. Razen srednje tehnične šole v Ljubljani in tekstilne šole v Kranju nimamo pri nas, drugje menda ni bolje, nobenih obrtno-strokovnih šol. Do-čim izkazuje — hvala Bogu — statistika porast naših osnovnih šol — v primeru z letom 1919. — za 100 od sto, naših srednjih šol za 180 od sto ter našega visokošolskega naraščaja za 350 od sto, — nimamo v državi niti ene šole za našo avtohtono lesno obrt, za našo dobro razvito usnjarsko odn. mlinarsko obrt in industrijo itd. Posluževati se moramo tujezemcev, dokler se
naši sinovi ne izšolajo na inozemskih učiteljiščih, — absolventi srednjih šol, med temi 1800 učiteljev in absolventi univerz pa medtem čakajo leta in leta na kruh.
MOJSTRSKI IZPITI
Institucija mojstrskih izpitov, ki se v okrilju zbornične mojstrske izpitne komisije vršijo na sedežih okrožnih odborov obrtniških združenj t. j. v Ljubljani, Celju, Novem mestu in Mariboru, je pokazala, da je uvedba mojstrskih izpitov potrebna, da pa jih je treba le še izpopolniti. In to glede na pripravo kandidatov, ki naj se jim preskrbijo posebne strokovne učne knjige in se jim na ta način omogoči intenzivni študij za najvažnejši izpit njihove usposobljenosti tik pred vstopom v praktično življenje kot rokodelski mojstri. V letu 1936. je pri vseh zborničnih komisijah delalo izpit 831 kandidatov, ni ga pa opravilo 110, tako da je skupno opravilo izpit 721 kandidatov. Po uspehih prejšnjih let sodeč, se je priprava kandidatov za izpit izboljšala in s tem tudi rezultat izpitov.
POSPEŠEVANJE OBRTI.
Zbornični zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani s svojo poslovalnico v” Mariboru je priredil v letu 1936 29 tečajev, od katerih 11 v Ljubljani, 9 v Mariboru, 3 v Celju, po enega pa v Škofji Loki, Kamniku, Ljutomeru, Apačah, Murski Soboti in Št. Lenartu v Slov. goricah. Te tečaje je obiskovalo 923 udeležencev. Večina tečajev se je vršila brezplačno. Poleg tega je zavod denarno podprl štiri tečaje in 7 prireditev v obliki obrtnih razstav, štirinajstim prosilcem je z izdatno denarno podporo omogočil strokovno izpopolnitev v inozemstvu, v 5 slučajih pa je izdal podpore za poučna potovanja v inozemstvo.
OBRTNA ZAKONODAJA.
V	pogledu obrtne zakonodaje bi bilo pripomniti, da dosedaj še ni izšlo mnogo pravilnikov, ki jih predpisuje obrtni zakon. Lansko leto pa je izšla važna uredba o ureditvi razmerja učencev napram številu pomočnikov v trgovinskih in rokodelskih obratih ter delavnicah, v katerih se opravljajo rokodelski obrti. Po tej uredbi smejo biti istočasno na učenju: 1. po '1 učenec, če dela obrtnik sam ali z 1 pomočnikom: 2. po 2 učenca, če je v obratu 2—5 pomočnikov;
3.	po 3 učenci, če je v obratu po 6—10 pomočnikov; 4. po 4 učenci, če je v obratu
Organizacija lastnikov pasnih mlatilnic za srez M ur. Sobota ustanovljena
Društvo lastnikov parnih mlatilnic za srez Murska Sobota v M. Soboti, je imelo 24. februarja t. 1. ustanovni občni zbor v prostorih restavracije hotela »Slon« v Murski Soboti, ki je pri polnoštevilni udeležbi jasno dokazal, da je bilo to društvo že davno prepotrebno.
Iz poročila tajnika Flisar-ja, katero tvori prav za prav zgodovino vseh poizkusov in prizadevanj, da se mlatilničarji organizirajo v samostojnem društvu, je posneti, kako vesten je bil pripravljalni odbor. Kako marljivo je delal, dokazuje to, da je v pičlih dveh mesecih zbral V3e lastnike mlatilnic okoli sebe kot člane, kateri že več niso upali, da se bo kdo zavzel zanje in jim pomagal tovariško do pravic, katere so jim bile brezobzirno vzete. Zasluga pripravljalnega odbora je, da se je onim članom, kateri so odjavili obrte (okoli 70) odpisal davek za tekoče leto. Da se je to doseglo, se je zahvaliti v gotovi meri blagohotnemu posredovanju Zvezinega tajnika, ki je osebno spremljal deputacijo, ko je bila poslana na Dravsko finančno direkcijo v Ljubljani.
Da se bo tudi v bodoče tako marljivo delalo, je upati povsem upravičeno zato, ker je bil ponovno izvoljen dosedanji pripravljalni odbor s predsedujočim g. šavelom Aleksandr. in tajnikom Flisarjem Karlom, katerima se mora priznati največ zaslug, da se je to društvo ustanovilo, da se je odpisal davek itd.
Novemu društvu na naši severni meji želimo mnogo uspehov v pošteni borbi za svoje pravice. Upravičeno pričakujemo, da bodo prošnje ih zahteve mlatilničarjev v Prekmurju in ljutomerskem srezu našle razumevanja in izpolnitve na merodajnih mestih.
X Združenje elektrotehničnih obrti Dravske banovine v Ljubljani je priredilo svojo XIV. redno letno skupščino 21. februarja
v	unionski beli dvorani, prisostvovali so zborovanju poleg velikega števila članov iz Ljubljane in province tudi še referent mestnega obrtnega odseka g. dr. Frelih, zastopnik ZTOI g. Josip Rebek ter komisar ljubljanskega okrožnega odbora g. Bate-lino. Predsednik g. Perčinlič je izjavil, da bodo razni koncesijonirani inženjerski elektrotehniki kmalu popolnoma izpodrinili samostojno elektrotehnično obrt. — Organizacija šteje 92 elektrarn in 62 el. inštalaterjev. Za prihodnji mojstrski izpit se je prijavilo večje število kandidatov, ki si hočejo z boljšo kvalifikacijo izboljšati gmotni položaj. Zaposlenih je v obratih do 300 pom. Združenje se bori posebno Proti šušmarstvu, pri čemer pa žal ni
več kot 10 pomočnikov. Glede te uredbe bo zbornica še zavzela svoje stališče zaradi izvajanja v praksi, kakor tudi glede izprememb in dopolnitev po predlogih raznih rokodelskih strok. Izšla je tudi uredba o izpremembah in dopolnitvah spiska rokodelskih obrtov po § 23 ob. z. in v zvezi z njo nova uredba o sorodnih obrtih. Na podlagi novega spiska rokodelskih obrtov je nekaj obrtov postalo rokodelskih. To so elektromehaniki, sitarji, rešetarji, izdelovalci čolnov, ladijski tesarji, pletilci, izdelovalci steznikov in pasov, kožuharji, fotografi, ki delajo za znanstvene in zdravniške namene. Za obrte, ki so s to uredbo šele postali rokodelski, omogoča uredba osebam, ki so bile zaposlene v dotičnih obrtih 5 ali več let, izvrševati obrt brez mojstrskega izpita, če prijavijo obrt v letu dni po uveljavitvi te uredbe, to je do 30. aprila 1937. Ta ugodnost velja torej samo za naštete obrte in ne za druge, ki so že od nekdaj uzakonjeni kot rokodelski.
V	ORGANIZATORICNEM OZIRU:
smatram za potrebno naglasiti, da je vsled padca števila obrtništva, vsled poslabšanja eksistenčnega stanja istega, nič manj pa tudi vsled rastočih obvez zamrzlih kreditnih prilik in nazadujoče zaposlenosti, nastala potreba individualne, gospodarskim in geografičnim prilikam ustrezajoče komasacije združenj. Ne želim, da se elemini-rajo močna, življenja sposobna strokovna ali sorodna združenja, ne moremo pa tolerirati dalje združenj, ki ne morejo ne živeti, ne umreti. V zvezi s tem bo tre-ja tudi načeti vprašanje obstoja štirih okrožnih odborov, njih morebitno restringacijo ali pa tako finančno fundacijo, da bodo ti res predstavljali avtoritativen faktor v obrtni organizaciji.
KONČNA BESEDA.
Sestav nove zbornice daje upanje, da se bo delo v nji mimo vseh partizanskih ambicij in sličnih pomislekov posameznikov vršilo v pravcu borbe za izboljšanje eksistenčnih pogojev obrtnega stanu. Zaupajte svojim organizacijam in spodite volkove v ovčji obleki, ki vam pod strankarsko krinko ponujajo in vsiljujejo svoje prazne vabe. Ohranite zvestobo svoji zadrugi in svojemu obrtnemu društvu ter zaupajte, da bosta Zbornica in Zveza obrtnih društev tudi odslej neomajno stala na braniku celokupnih obrtniških interesov.
mnogo uspelo, ker se šušmarstvo izvaja dalje, celo pod zaščito samih — članov, namesto da bi ga v interesu solidne obrti zatirali. Združenje je izvedlo mnogo akcij v- korist el. obrti: snuje poverjeništva v Celju in Mariboru, sestavlja sporazum glede enotne dobave el. toka, doseglo *je preložitev znane uredbe o uporabi toko-vodnikov, sodelovalo je pri osnutku zakona za elektr. Dravske banovine. V okrožne odbore sta bila določena g. Mihelčič in g. Pinterič. Predloženi so bili tudi nekateri samostojni predlogi glede ugodnosti oddaje elektr. toka po znižani ceni in zahteva po zakonu proti šušmarstvu, ki naj bi tudi združenjem priznal eksekutiv-ne pravice. Odbor tudi sicer uspešno deluje, tako n. pr. v propagandi za lastno glasilo, »Elektrotehniški Vestnik«, ki je izvrstno urejena strokovna publikacija; prireja vsako leto posebne tečaje za vajence itd.
X Slovensko obrtno društvo v Celju je
imelo 18. t. m. svoj 45. redni letni občni zbor v prostorih Obrtnega doma v Celju. Zborovanje je vodil dolgoletni društveni predsednik g. Vinko Kukovec.
Iz poročil funkcionarjev posnemamo, da društvo prav intenzivno deluje. Na vseh večjih posvetovanjih gospodarskih krogov •je preteklo leto sodelovalo po svojih zastopnikih. Društvo je tudi sklicalo razne ankete in posvetovanja, na katerih se je razpravljalo o izboljšanju položaja obrtniškega stanu.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika dosedanji predsednik g. Kukovec, ki je med obrtništvom v Celju zelo priljubljen in uživa velik ugled. Nadalje je bil izvoljen za nadaljnja tri leta stari odbor, ki se je izpopolnil z nekaterimi novimi močmi.
Društvo je bilo ustanovljeno že leta 1893. ter ima danes za seboj že 44 let delovanja. Dejstvo, da1 se je društvo o,snovalo v času najhujšega preganjanja slovenskega življa v Celju, kaže, da so imeli ustanovitelji z g. Dragotinom Hribarjem na čelu imnogo poguma. Niso se strašili najtežjih žrtev ter šo z vsemi močmi prijeli za plug in izoraU ledino. Tri leta pred ustanovitvijo Občeslovenskega obrtnega društva v Celju, kakor se je prej imenovalo, je bilo ustanovljeno v Celju nemško Celjsko obrtno društvo, ki je imelo namen polagoma izriniti slovensko obrtništvo iz Celja in tako tudi gospodarsko zavladati v Celju. To pa jun ni uspelo ravno zaradi ustanovitve slovenskega .stanovskega društva.
X Združenje čevljarjev za sodni okraj Litija v Zagorju je imelo 15. februarja svojo 17. redno letno skupščino, katere se je udeležilo 22 zadružnikov. V zastopstvu Okrožnega odbora v Ljubljani je bil nav-
zoč komisar g. Battelino Vinko. — Ob tej priliki si oglejmo, kako je združenje razvijalo svoje delo, kako je napredovalo in kako zadnje čase nazaduje. Ustanovni občni zbor se je vršil 4, sept. 1921. pod vodstvom takratnega komisarja sreske izpostave v Litiji g. Kobala. Do 1. 1925 je bil v načelstvu pokojni čevljarski mojster Karol Flisek. Ob ustanovitvi je zadruga štela
34	zadružnih članov. Leta 1925. je bil izvoljen za načelnika Krenčič Franjo, ki vodi še danes združenje. Zadfuga se je lepo razvijala, tako da je koncem leta 1925 štela že 50 članov, naslednja leta pa je dosegla celo 61 članov. Vsled nastale gospodarske krize in pa novoustanovljenih podružnic »Bate«, je začelo leta 1930 rapidno padati tako članstvo kot pomožno osobje. Dočim je bilo zaposlenih leta 1929 še 44 pomočnikov in 52 vajencev, se je do leta 1930 to število znižalo na 24 pomočnikov in 33 vajencev. V preteklem letu je združenje štelo 45 članov z 12 pomočniki in 14 vajenci. Navidezno je združenje napredovalo na članstvu, vendar je slika bolj žalostna. Priglasili so obrt pomočniki, ki niso našli drugje zaposlen ja, prijavili so se šušmarji, ki so svojo obrt tijdi doslej nemoteno izvrševali. Vsi pričakujejo, da bodo sedaj zaslužili vsaj za najskromnejšo prehrano, želeti bi bilo, da se bi njihove skromne želje izpolnile. Upanje je danes tudi nekaj vredno. Dve tretjine vseh zadružnikov je danes brez zaslužka. Vsled brezmejnega naraščanja šušmarstva in krošnjarstva (ki jim ga žal dovoljuje § 18. o. z.), je navezana ona peščica obrtnikov, ki je še zaposlena, samo na krparijo, ki ne donaša nobenega zaslužka. Kolikor še niso popolnoma uničili čevljarske obrti veleobrati, njihove podružnice in popravljalnice, ji bodo zadali poslednji udarec šušmarji in krošnjarji, ako se v zadnjem trenutku ne usta-
vi	in prepove tako izvršeVanje čevljarskega dela.
X Obrtniki oblačilne stroke v Mariboru
so imeli v ponedeljek 22. t. m. svojo redno letno skupščino, katere so se udeležili poleg velikega števila članstva še obrtni referent mestne občine g. dr. Milan Sen-kovič, obrtno-zadružni nadzornik g. Ignac Založnik za ZTOI ter komisar okr. odb. g Lasič Vinko. Predsednik g. Reicher je v svojem poročilu navajal napore, ki jih je imelo združenje, da je ščitilo interese svojih članov. Uprava si je prizadevala, da je modna revija, prirejena ob priliki lanskega Mariborskega tedna, s sodelovanjem mariborskih obrtnikov oblačilne stroke pokazala visoko strokovno usposobljenost, kar so posetniki laskavo ocenili ter priznali, da ni treba iskati raznih oblačil v inozemstvu. Priznati je treba, da je s tem posnemanja vrednim primerom to združenje pokazalo, kako naj bi tudi ostala združenja skrbela za pospeševanje obrti. — Zadružna uprava se je tudi z vso vnemo prizadevala za odpravo razpaslega šušmarstva in nelojalne konkurence, oso-bito proti trgovcem s konfekcijo, ki posegajo v krojaški poklic, kar bi jim oblasti ne smele dopuščati. Žal moramo gledati, kako se krojači sami ponujajo konfekcijskim trgovcem ter na ta način uničujejo eksistenco legalnih obrtnikov; pri tem je znatno oškodovano tudi pomožno osobje, ki ne najde zadostnega zaslužka. Nujno je potrebna večja sloga in zavednost, kajti le to so glavni vzroki, da naša obrt hira in propada. Da se bo moglo temu zlu in slabi konjunkturi odpomoči, morajo predvsem obrtniki sami izkazati lojalnost in solidarnost. Tudi naše želje in zahteve bodo v smislu zakonitih- pravic ugodnejše vplivale pri merodajnih činite-ljih. Iz tajniškega poročila g. Pravdiča Martina je razvidno, kako agilen je bil odbor v pretekli poslovni dobi. Posebna pažnja se je posvečala šušmarjem, ki so bili zelo strogo kaznovani. Članov je 213 in sicer 98 krojačev, 72 krojačic, 16 modistinj, 20 šivilj perila, 3 izd. dežnikov ter 4 razni obrti. V preteklem letu je prijavilo obrt 17 obrtnikov, med temi največ krojačev, odjavilo pa 15 — največ šivilj, (šušmarstvo! op. ur.) Zaposlitev pomožnega osob-ja je znašala 55, vajencev pa 170. Blagajniško poročilo je podal g. Zidarič Franjo iz katerega je razviden bodoči proračun, ki znaša 16.000 Din. Delegati v okrožni odbor so gg. Reicher, Štiberc, Lešnik, in Štuhec. Sklep skupščine je, da se učna doba določi na štiri leta. — Združenju krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru čestitamo k uspešnemu delovanju.
X Združenje urarjev In zlatarjev v Mariboru jo imelo v nedeljo 28. februarja t. 1. dopoldne letni zbor. Občnemu zboru je predsedoval podpredsednik g. Jan, ker dosedanji predsednik g. Bureš, zbornični svetnik, ne more več vršiti predsedniških poslov. članarina je bila določena v štirih kategorijah in sicer od 30 do 240 Din. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Vidovič. Združenje si je prizadevalo, da onemogoči starinarjem in drugim neupravičenim osebam šušmarjenje, ki se vse bolj pojavlja tudi v urarski stroki.
X Združenje obrtnikov v Šoštanju, ki je najmočnejše združenje v šaleški dolini, je zborovalo 21. februarja. Sedanje združenje, ki se je pred 1 letom spojilo z ostalima dvema združenjima v Šoštanju, šteje 141 čla-
nov. V okviru združenja obstajajo posamezni odseki posameznih strok, ki so se vsi izkazali z uspešnim delom. Kar je redko pri katerem strokovnem združenju, moram ugotoviti na tem mestu, da ti odseki s posebnim zanimanjem proučujejo vsa najnovejše pridobitve posameznih strok. — Zborujoči obrtniki so dalje (razpravljali o sedanjem položaju. Previsoka davčna odmera, stalno naraščajoče sušmarstvo in indu-strijalizacija so dovedli našega obrtnika na rob propada. Odločujoči činitelji ne bi smeli več preslišati obrtniških prošenj, ako hočejo, da bo obrtnik še dalje ostal najmočnejši steber države. Pri volitvah v okrožne odbore so bili delegirani gg. Zelič Franc, Glušič Karel in Goričnik Franc.
X Združenje mizarjev v Celju je pod predsedovanjem g. Vrenka imelo svoj letni občni zbor 7. t. m. Zbornico je zastopal g. Miloš Hohnjec. Uprava je od občnega zbora prejela nalogo, da sestavi minimalni cenik mizarskih izdelkov.
X Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru je zborovalo 4. marca pod predsedstvom Jakoba Korena, ki si je tekom svojega dolgoletnega načelovanja pridobil mnogo zaslug za mariborsko pekovsko obrt. Uprava se je trudila, da ščiti interese svojega članstva, zlasti še, da odpravi krivični 3.7% davčni dodatek na poslovni promet. Na tem zboru je padel tudi predlog, pač prvi doslej, da se namreč vse živilske stroke priključijo gostinskemu odseku.
X Združenje krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani je zborovalo v nedeljo 7. marca t. 1. Zboru so prisostvovali poleg večine članstva še mestni zastopnik g. dr. Frelih, zaTOI g. Kavka in drugi. Predsednik g. Može je v svojem poročilu navajal vprašanja o zaščiti krojaške obrti, ki so bila že neštetokrat ugotovljena a doslej še ne rešena, — Tajniško poročilo je obravnavalo ravno tako izčrpno vsa stanovska vprašanja, obsegajoča točno številčno statistiko gibanja krojaške obrti v Ljubljani, ki nam podaja kaj žalostno sliko. Sprejete so bile enoglasno razne resolucije kot n. pr. glede omejitve indu-strijalizacije oblačilne stroke, o prodajanju na drobno tovarniških izdelkov, proti delu v kaznilnicah itd. Po izvolitvi delegatov O. O. je bil sestavljen odbor, ki naj pripravi vse potrebno za sklenitev pomočniške kolektivne pomoči. — Oblačilno združenje v Ljubljani je ena najštevilnejših ustanov v dravski banovini ter vsebuje združenje največ posameznih strok, ki na ta način predstavljajo torej nekak gospodarski barometer. Kljub najintenzivnejše-mu delu odbora in vsega aktivnega članstva, da se katastrofalni položaj v oblačilni stroki omili, je bil napor skoro brezuspešen. Skrajni čas bi bil, da se vsaj lokalne oblasti zganejo ter s konkretnimi ukrepi zaščitijo domačo oblačilno obrt.
X Združenje steklarjev za dravsko banovino v Celju je imelo v nedeljo v hotelu »Pošti« redno letno skupščino. V združe-T-. je organiziranih 54 steklarjev, pri ka terih je zaposlenih 36 p-'močnikov. Da bi se zaščitila propadajoča steklarska obrt, so zborovalci zahtevali spremembo § 141. » obrtnega zakona v tem smislu, da bi trgovci z mešanim blagom ne smeli delati pri steklarskih (izdelkih, predvsem pri šipah.
X Združenje obrtnikov konjaške stroke
za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani je imelo redno letno skupščino v nedeljo v hotelu »Pošti« v Celju. Navzočih je bilo
35	članov izmed 64. Zborovanje je vodil g. Matko Joras. Na pristojna mesta je bila poslana resolucija, v kateri zahtevajo obrtniki konjaške stroke uvrstitev svoje obrti v § 23. obrtnega zakona', da bi s tem postala vezana obrt.
X Slovensko obrtno društv'o v Mariboru javlja, da se obrtniškega tabora v Ljutomeru udeleži v večjem številu z avtobusi. Pozivamo mariborsko obrtništvo, da se čimpreje prijavi Slovenskemu obrtnemu društvu, da bo zamoglo pravočasno preskrbeti prevozna sredstva.
X Šoštanjsko obrtno društvo je z zastopstvi drugih stanovskih društev podvzelo akcijo za omiljenje davčnih bremen un nc-obhodno in nujno potrebno zaščito slovenskega gospodarstva ter lokalnih interesov šoštanjskih gospodarstvenikov. Močna zavest, medsebojno tovarištvo in složnost nas morejo edino rešiti iz današnjega težkega položaja.
X Obrtno društvo v Konjicah je imelo 7.t. m. svoj redni letni občni zbor pod pred sedstvo mFrirna Josipa. Zbor je zelo lepo uspel tor pokazal veliko solidarnost in složnost med konjiškim obrtništvom.
X Obrtno društvo v Laškem je imelo 7. t. m. pod predsedstvom Vavpotiča Pranja letni občni zbor. Zborovanje sc je vršilo v prostorih g. Perdicha in se ga je udeležilo članstvo polnoštevilno. Ob tej priliki je k društvu pristopilo 20 novih tovarišev, ki so uvideli, da je složno delo in neodvisna organizacija predpogoj za izboljšanje obrtniškega položaja. Na zboru sta bila navzoča predsednik Zveze g. Rebek Josip ter krajevni zbornični svetnik g. Ambrožič. Duša vsega društvenega delovanja je tajnik g. Drago Bernard, briv.' mojster v Laškem.
KLJUČAVNIČARSKIM MOJSTROM V PREUDAREK
V	sredo 17. rnarca t. 1. se je zbralo v salonu gostilne pri »Levu« v Ljubljani na vabilo strokovnega odbora ključavničarjev preko 40 ključavničarskih mojstrov iz bivše ljubljanske oblasti. Vabilu so se odzva-
li	tudi tovariši zastopniki ključavničarskih mojstrov iz ostalih srezov: oni naj bi
v	najkrajšem času prevzeli organizacijo strokovnih odborov na sedežih celjske in mariborske oblasti.
Vse stroke, posebno še ključavničarska se morajo boriti z neverjetnimi ovirami, ki imajo svoj prvenstveni vzrok v neslogi, razcepljenosti in nerazumevanju posameznih stanovskih tovarišev za interese svojih kolegov, ki so isti kot interesi njega samega. Ta velika napaka, ki ubija eksistenco slehernega pošteno mislečega in treznega ključavničarja, je rak-rana ključavničarske stroke.
Sklicatelj tega sestanka g. Josip Rebek, ki v okviru Zveze obrtnih društev organizira te strokovne odbore je na osnovi strokovnega referata >0 določevanju minimalnih cen in pravilu poštene kalkulacije« drastično predočil zborovalcem, kako se obrtnik-ključavničar malo zaveda, da je temelj poštenega dela in poštenega zaslužka v pravilni in računsko določeni kalkulaciji.
Ključavničar se mora zanimati za gibanje cen surovin in železa, za svojo režijo, svoj zaslužek Itd., ne pa na slepo srečo določevati cene in pri tem gledati kako bo svojemu tovarišu konkuriral in mu odvzel delo, ne da bi pomislil pri tem, da izpod-kopuje sebi tla, jemlje obrti ves ugled poštenega obrtniškega dela in da uničuje eksistenco tovarišem ključavničarjem.
Zbor je zato definitivno sprejel sklep, po katerem se imajo ravnati vsi ključavničarji. Kdor se ne bi pokoril, tega je treba javno zaznamovati kot škodljivca ključavničarske obrti in iskati možnost, da se ga prisili k disciplinarnosti. Soglasno se je sklenilo, da se v bodoče pri vseh obračunih upošteva poleg ugotovljenega porabljenega materijala, 5—10% pribitka za odpadke pri materijalu, efektivne mezde pomočnikov, pri katerih se zaračuna tudi vajenčevo delo od 1.50 do 3. Din za uro, kolikor pač časa je vajenec v uku; mojstrove produktivne ure, ki jih dejansko vrši pri delu se pa morajo računati kot ima najbolj kvalificirani pomočnik od 8. Din navzgor. Na svoto mezd pomočnika, vajenca in mojstra se pa mora dodati naj-manje 130% ali 1.30 Din na vsak dinar mezde za upravne stroške najmanjšega ključavničarskega podjetja. S pribitkom 130% no mezde mojster še vedno ni nič zaslužil, pač pa ima samo krite svoje stroške. Zato v bodoče ne sme nobeden ključavničar prodajati pod svojo tvorno ceno, ki jo šele ugotovi na gori označeni način pribitka za upravne stroške. K tvorni ceni je pa dovoljeno zaračunati si svoj zaslužek v iznosu 20% na celoten proračun.
Tovariši ključavničarji! To so naše naj-skromnejše zahteve ako hočemo še računati na eksistenco svojih družin in svojih delavnic. Da se držimo teh sklepov smo dolžni celoti, ki je odvisna od discipliniranosti vsakega posameznika. Ne smemo torej dopuščati, da bi radi nas tudi drugi trpeli!
Na sestanku je padel dalje predlog, da si ključavničarji omislimo posebno periodično glasilo, ki bi ključavničarje sproti obveščalo o cenah, strokovnih poročilih itd. Morebiti bi se priključilo tako prilogo »Obrtnemu Vestniku«, katerega bi ključavničarji redno prejemali. Razpravljalo se je tudi glede ustanovitve posebne gospodarske zadruge za ključavničarje. Ta zadruga bi pred vsem oskrbovala svoje članstvo z dobavo materijala, pri čemer bi fcUe posebne ugodnosti v ceni, kakor tudi pri kreditiranju. Preko zadruge bi se tudi nabavljali ključavničarski izdelki1 po do-stojnejših cenah kakor sedaj. V ta namen se je določil poseben odbor, ki bo do prihodnjega sestanka pripravil tozadevne podatke.
Delovni strokovni odbor za delokrog bivše ljubljanske oblasti je sestavljen sledeče: g. Majnik, g. Marenčič, g. Podržaj, g. Rebek, g. Turk, g. Vahtar in g. Tešar. Zbor je sklenil, da se sestane v kratkem ponovno z podrobnejšimi referati in predlogi. Tedaj so obvezani vsi vabljeni tovariši, da se vabilu zanesljivo odzovejo. Prosimo jih, naj slede poročilom v »Obrtnem
Vestniku«, ki je strokovnemu odboru dovolil brezplačno objavljanje strokovnih vesti.
Gg.: Anton Rebek iz Celja in Franc Ku-merc iz Maribora bosta medtem prevzela organizacijo strokovne solidarizacije tamkajšnjih ključavničarskih mojstrov.
Zbor je sklenil sklicati v času letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani kongres vseh slovenskih ključavničarskih mojstrov.
Za danes pa opozarjamo naše strokovne tovariše, da bo 25. aprila v Ljubljani širši sestanek ključavničarskih mojstrov iz cele banovine, ki naj poda smernice za bodoče naše gospodarsko udejstvovanje v naši ključavničarski stroki. Pridite in ne zavirajte napredka svojemu lastnemu podvigu!
Strokovni odbor ključavničarskih mojstrov v Ljubljani.
Nova strokovna literatura
Gospodarski in socijalni odnosi v Jugoslaviji. Problem stanovskega predstavništva. Ta aktuelna socijalno-politična študija, pisatelja Hinka Sirovatke je ravnokar izšla. Knjiga se v svojem prvem delu obširno bavi z analizo naših splošnih gospodarskih in društvenih problemov, v drugem delu iznaša problem pravičnega plačila za delo in splošne zaposlitve, v tretjem delu paobravnava soglasje z družabnimi interesi in njihovega sodelovanja z državo, t. j. o stanovskem predstavništvu. — Knjiga je pisana v lepi hrvaščini, tako da nas prav nič ne moti. Pisec sc uvodoma ozira s kritičnim razmotrivanjem na novo Uredbo
o	minimalnih mezdah, pomirjenje in arbitražo, nato sledi predgovor vseuč. prof. g. dr. J. Stefanoviča. Ob zaključku knjige se pisec obrača na delavstvo, ki hoče misliti s svojo glavo, na demokracijo v Jugoslaviji ter podaja končno v grafični obliki pregled k praktični rešitvi problema stanovskega predstavništva v skladu in na osnovah načela politično narodne demokracije. — K temu zelo aktuelnemu delu se še posebej povrnemo. — Knjiga stanc 50.— Din ter se naročuje pri H. Sirovatka, Zagreb, Hacova ul. 12/III.
Ustnica uredništva
Radi pomanjka prostora so izostala v tej številki nekatera aktualna poročila o dogodkih zadnjega časa, ki jih bodo bralci Vestnika gotovo pogrešali. Tako je n. pr. izostalo zanimivo poročilo iz ankete o vajeniškem vprašanju, ki jo je sklicala Delavska Zbornica v Ljubljani. Naši poročevalci in cenjeni naročniki širom Slovenije, naj nam zato oprostijo ako ne najdejo v tej številki česar pričakujejo. Prosimo jih naj pošljejo svoja poročila za prihodnjo številko.
Prodamo 30 delnic Zanatske banke.
Naslov v upravi »Obrtnega vestnika«
IV. BRUNČIČ
stavbni in pohištveni pleskar. Izvršuje vsa v ta stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljubljana — Celovška c. 42
JUGOGRAFIKA
IZDELUJE KLIŠEJE VSEH VRST Tiskovna in založna družba z o. z.
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 23
ŠPEDICIJA TURK Ljubljana
prevzema : OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. — Telefon inter. 24-59 — Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi s tremi avtomobili po dve, tri, in sedem ton nosilnosti. — Telefon interurban št. 21-57 — Masarykova c. 9 (nasproti tovor, kolodvora)
TRGOVCEM JE ZABRANJENO SPREJEMANJE NAROČIL ZA OBRTNIKE
Sprejemanje naročil s strani trgovcev se je prakticiralo zlasti pri oblačilni stroki. Ta način poslovanja po obrtnem zakonu mi bil nikdar dovoljen. Banska uprava savske banovine je izdala sedaj z aktom 35.256 VIII. z dne 2. XI. 36. odlok s katerim zabranjuje trgovcem, ki nimajo obrtnega lista, kakršnokoli sprejemanje naročil za obrtniška dela. Trgovec ne sme, ne samo sam izvrševati, nego ne sme tudi sprejemati dela, četudi bi ga potem dal obrtniku v delo. Opozarjamo torej vse trgovce in konzumente, da se ravnajo v smislu tega navodila ter svoja naročila izročijo v izdelavo obrtniku samemu.
Naša tržišča
Živina se je nekoliko pocenila. Sedanje cene so: voli I. vrste po 4.50—4.75 din za kg. žive teže. II. vrste po 3.75—4.25, III. po 3.25—-3.50. Debele krave so po 3.—4.25 Din; za klobase po 2.—3., teleta po 6—7, za prašiče so povečane cene za 25%. 1 kg. žive teže znaša 8.50. Pričakovati je povišek na 10. Din. Ta dvig je nastal vsled večjega izvoza v Italijo.
Les: je pridobil na ceni; najvišje cene za vagon so za deske plohi, par. od 16 cm naprej 265. in 305. Din. Za smreko in jelko. Merkantilen les:	125—135.	Bukev:
deske-plohi, parjeni ostrorobi I. II. 470. in 520. Din.
Hrast: Deske-plohi nedrobljeni boules 890. in 910. Din.
Oreh: Plohi parjeni I. II. 870. in 960. Din.
Parketi: hrastovi za m- 45.—48., buko-
vi	34.—40.
Drva: za 100 kg 12. Din.
Oglje: bukovo za 100 kg 32.—38. »Ca-nella« 100 kg 38.—42.
Cene žitu in moki: so popustile: Pšenica: banatska, 78 kg, 2% primesi 153.—155., bačka 78 kg, 2% primesi 155.—156., prekmurska 77 kg, 2% primesi 174.—175.
Koruza: Suh činkvintin, zdrav rešetan 115.—116.
Rž: 72, 2% fco. vagon gomjebačka postaja 138.—140.
licitacije in doGave
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo javno zmanjšalno of. lic. v skrajšanem roku za obrtniška dela v prizidku Del. doma v Ljubljani: Mizarska dela, inštalaterska dela, ključavničarska, steklarska, slikarska, pleskarska, parke-tarska, tapetniška, pečarska in ostala dela. Natančnejše pogoje prinese Službeni list.
Službeni list z dne 17. marca prinaša »Uredbo o posebni pogodbi med poštnimi in telekomunikacijskimi upravami Grčije, Rumunije, Češke, Turčije, in Jugoslavije. — Uredbo o nadzorstvu nad zavarovalnicami. — Prepoved uvoza lovskih strelnih kapic. — Znižanje brzojavne pristojbine med Jugoslavijo, Grčijo in Češko. — Razpis dobave živil za zdravilišče na Golniku. Razglas za dobavo gramoza na progi km 38. do 110’ državne ceste štev. 50, štev. 2 in 28. — Razne objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin.
Z dne 20. marca objavlja Uredbo o proizvajanju umetnih in naravnili korigiranih rudninskih vod. — Uredbo o izpre-mebah in dopolnitvah uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji. — Pravilnik o zaščiti delavcev pri ličenju in barvanju z brizganjem. — Pravilnik stalne komisije za izdelavo in dopolnjevanje jugoslovenske farmakopeje. — Odredba po kateri morajo bratovske skladnice svoj denar nalagati pri Drž. hipotek. banki.
Z dne 24. marca prinaša Pravilnik za izvrševanje uredbe o vzdrževanju narodnih šol. — Denarne kazni po poslovnem redu za industrijska podjetja. — Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Za kratek čas In razvedrila
Pravilna rešitev naše zadnje križanke se glasi:
Rebek
Emona
bolan
enako
kanon
To sliko tvori 36 palčk, 4 palčke je treba tako odstraniti, da od 13 kvadratov' ostane samo še S. — Ta je pa malo težja kot dosedanje. —■ Vsako delo zahteva tudi svoje plačilo, zato bomo kot doslej nagradili nekaj srečnežev, ki bodo izžrebani Rešitve pošljite do 30. aprila.
Poravnajte naročnino na ček. pol. št. 10.860
ML
Krojači!
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
Ceško-jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HttBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
IGNACIJ MAJNIK
SPLOŠNO STROJ. KLJUČAVNIČARSTVO KRANJ — BLEIWEISOVA ULICA ŠT. 29
Rač. pošt. hran. št. 16.061 — Telefon št. 79
PRVO PODJETJE NA GORENJSKEM
za napravo jeklenih valjčnih zastorov
nudi specialno napravo valjčnih zastorov kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila
Izdeluje tudi ogrodja za sončne plahte, škarjasta omrežja, štedilnike, železna vrata, okna itd.
#
Izdelava prvovrstna! Cene zmerne! Postrežba solidna in točna!
»KOVOR NAPI* TVRMI
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam In tvrdkam
I
ZANAHKA
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6
CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
i	m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon št. 20-30 — Račun Poštne hranilnice št. 14.003.
Odg. urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik bran Jeran). — Vsi v Ljubljani.