110. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 14. nuja 1900. XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja Tsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avztro-ogrske dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanj« n» dom računa ss za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila pladnje se od Itiristopne petit-vrsts po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" firankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednlitvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravništvu naj se blagovolijo ;pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniBtvo pa a Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon st 34. — „Narodna Tiskarna*4 telefon št 85.
Someščani!
Shod zaupnih mož narodne stranke in njega izvrševalni odbor Vam priporočata toplo v izvolitev sledeče gospode someščane:
Za II. volilni razred
ki voli dne 16. maja t. 1. s
Fran Pavlin
c. kr. nadinžener;
Ivan Plantan
c. kr. notar in hišni posestnik.
Za I. volilni razred
ki voli dno 18. maja t. 1. s
Jan Dejak
c. in kr. stotnik vojne mornarice v pok. in tovarnar ;
Ivan Gogola
c. kr. notar, predsednik notarske zbornice in hišni posestnik;
Dr. Josip Stare
c. kr. fin. prok. pristav in hišni posestnik;
Ivan Velkovrh
c. in kr. nadporočnik v pok. in hišni posestnik;
v
Fran Žužek
c. kr. nadinžener v pok. Volitev   se   vrši   v   ,,Mestnem domu" vselej od 8. do 12. ure do-poludne.
Udeležite se mnogobrojno teh volitev, da bode častna zmaga!
V Ljubljani, 10. maja 1900. Za izvrševalni odbor: Dr. Karol vit. Bleiweis-Trsteniški,
predsednik.
LISTEK.
V znamenju petelina.
Prišla je za divjega petelina zopet doba ljubezni, nje „ vrisk in nje jok"! Ubogi peteh izliva svoje razkošje v glasove, mej tem pa ustavi smrtonosno zrno iz lovčeve puške silno njegovo hrepenenje. Seveda, vsak petelin ni žrtva neizprosne usode; mnogo strelov poči zaman, in še večkrat razburjeni lovec niti sprožiti ne more svoje puške.
Znane so težave lova na divjega petelina, težave, katere pa baš mikajo lovski rod. Po več ur pleza lovec v temi in mrazu, dostikrat v dežji in snegu križem gori in doli ter se naposled po raznih malih nezgodah srečno približa petelinu; še par korakov in zaljubljeni predržnež bo njegov, a baš v odločilnem trenotku se zlomi — ti zlomek! — in zaškriplje kakšna veja pod lovčevima nogama, ali zdrči kakšen kamen navzdol, ali lovec kihne — saj ni čuda, če dobi nahod! — skratka, nekaj se zgodi, kar pohotnega petelina splaši in ta nesramnež se z največjo naglico godrnjajo priporoči, lovec pa z zobmi škriplje, če more in gleda z divjo jezo za njim. Kaj takega je doživel že vsak lovec, ker je še vsak kdaj in, žal, ne samo enkrat prišel prazen domov, a nekateremu lovcu se je
Obsodba Šušteršičeve gospodarske organizacije.
V marsičem je bilo zanimivo zadnjega deželnega zbora zasedanje, ali najzanimivejše bilo je gotovo tedaj, ko se je v zbor-niči razpravljalo o gospodarski organizaciji narodne katoliške stranke, in o sadovih, katere je že do sedaj rodila ponesrečena ta organizacija. Še v lanskem zasedanju se ni smela spregovoriti niti najmanjša besedica proti temu gospodarskemu nestvoru dr. Šušteršičevega genija. Če se je pa spregovorila, tedaj pokazalo se je takoj burno življenje po starih razvalinah, koje po mnenju kurata Koblarja zastopajo katoličanstvo v zbornici, in vstajali so gospodje po vrsti, od dolgočasnega Schweigerja pa do nezmožnega Ažmana, a vsi so se potegovali za omenjeno organizacijo, ter jo kovali v zvezde na nebn. Kako drugače je bilo v tem zasedanju! Obsodbe so se izrekale kakor lansko leto, ostre opravičene obsodbe. Na katoliški strani pa je vladala v zbornici grobna tišina. In ko je poslanec dr. Tavčar razkril sleparsko bilanco Dobrepolj-skega falitnega konsumnega društva, ko se je pred deželnim zborom — tik učitelja Jakliča vile — odprl širok in globok propad, v kojega imenovani brezvestni učitelj tira in peha Dobrepoljskega kmeta — vladala je v zbornici itak grobna tišina. Pač odprl je usta poslanec Povše, in z mejkli-com skušal je zbornico prepričati, da stranka ni odgovorna za gospodarsko organizacijo, in da zadene v tem pogledu vsa odgovornost posameznike, ne pa stranko v celoti. Le-ta pač čuti, da se ladja pričenja potapljati in po vzgledu bistroumnih podgan zapušča barko, prej kot jo pogoltnejo valovi.
Da je tako, o tem so nas poučili prizori, ki so se vršili ne v zbornici, nego za kulisami, kjer katoliško-narodni poslanci niso molčali V zbornici sami se niso upali govoriti, tem pogumnejši so odpirali usta na znanem  prostoru pod leželnozborni ško
galerijo. Tu pa je odkritih in odkritosrčnih besed kar deževalo in izvedeli smo, da se stranka kot taka noče več potegovati za Šušteršičevo gospodarsko organizacijo, in občutili smo, da poslanci kat.-nar. stranke gospodarske poskuse nesknšenega advokata skoraj ravno s tisto silo obsojajo, kakor jih obsojajo poslanci narodne-napredne stranke ! V istini, mej tem ko je naš episeopus laicus obiskal grobove svetih apostolov, ko se je v svoji mogočnosti sprehajal v jasnih dvoranah starega Vatikana, mej tem vpri-zorili so njegovi opričniki vstajo, in buknil je na dan izbruh nezadovoljnosti, kakor se kaj takega časih pripeti v tem ali onem španjolskem polku. Odstavili so ga, brez vseh ovinkov so ga odstavili, češ, da jih je s svojo gospodarsko organizacijo zapeljal, da se čutijo v svoji vesti vezane, molčati in niti besedice ne izpregovoriti za zavode, katere je vstvarila ta organizacija, in za katere so prejšnja leta s toliko vnemo na tlako hodili! Refren pa je bil: da stranka za vse to ne prevzame nikake odgovornosti, in da pada cela odgo-vornostna dr. Šušteršiča, ki je edini oče nezrele klerikalne gospodar ske organizacij e po Kranjskem!
V lep položaj ae je povrnil dr. Šu-šteršič iz Rima; pri odhodu zapustil je pokorno, mehko kohorto, pri povratku pa je dobil razlučeno tolpo, ki je po blatu vlačila njegovo poprej nedotakljivo podobo! Kako bo ukrotil te upornike, to je njegova skrb, morda jih še pripravi do tega, da mu za trenutek zobljejo iz pesti, posebno če mu na pomoč priskoči še škof Anton Bonaven-tura, ki ima izreden talent, da se pri takih krizah vselej na napačno stran postavi. Ali vse to nas ne zanima, videli smo te gospode, kako se že tu in tam pod uzdo z zobmi škripali, če pa je dr. Šušteršič dvignil svoj bič, so takoj povesili glave, ter ponižno naprej vlekli triumfalni voz, na kojem je oblastno sedel omenjeni ljubljanski odvetnik.   Ravno to bodemo prej kot ne,
tudi t tem slučaju doživeli. Ali, kakor rečeno, to nas čisto nič ne zanima. Zanima pa nas, da je bilo obnašanje in vedenje, in govorjenje — to zadnje za kulisami — katoliško-narodnih poslancev pri zadnjem deželnozborskem zasedanjn tako, da je moral iz vsega tega vsakdo sklepati, da so ti poslanci nasproti dr. Šušteršičevi gospodarski organizaciji zavzeli stališče, kakor ga je naš list od nekdaj zavzemal, in da so jim sadovi, koje so rodili te organizacije zavodi v pravem pomena besede — sapo zaprli!
To je, kar smo hoteli in morali pribiti !
Vzlic temu pa piše aSlovenec", da so Dobropoljci dr. Tavčarja „sami tako zavrnili v našem listu, da ima za letos zadosti."
Oj ti otioška naivnost! Morda pa je to tudi hudobija, koja kuje še zdaj poskuse, da bi ubogi naš kmet ne ušel iz klešč, v kojih se zvija! Ali vzlic temu nam služi v tolažbo, da so katoliški možje v deželni zbornici Kranjski v očigled kovanim obtožbam, koje so kakor toča padale na dr. Šušteršičevo gospodarsko organizacijo — molčali! Molčali, kakor francoski trapisti! To molčanje pa je prepriče-valnejše od najzgovornejše besede!
Audiatur et altera pars!
(Dopis).
Neumorno se trudijo prijatelji obstruk-cijske taktike, da bi spravili Slovence in ostale jugoslovanske poslance v tabor mla-dočeške obstrukcije. Vsi razlogi, ki jih navajajo, se stekajo v najvažnejšega: z ozi-rom na slovansko solidarnost je dolžnost Slovencev, da podpirajo taktiko svojih čeških bratov. Na prvi pogled je ta razlog jako prepričevalen, ali kakor jih slikajo prijatelji obstrukcije, tako stvari danes nikakor ne stoje. Solidarnost zahteva jednake dolžnosti za v s e dele, a tega Čehi ne vedo in ne priznavajo,   če bi se bili Čehi ob
se pošast. Previdno stopi gospod še bliže in naenkrat v neizmerno svoje presenečenje razloči pred seboj postarno žensko se skuštranimi dolgimi lasmi, ki je imela samo srajco na sebi in vpirala topo svoje medle oči vanj. Ko je lovec videl, da .strah* gospodu ne stori nič zalega, priplazil se je tudi on in strmeč spoznal žensko: bila je blazna ubožica iz Mojstrane. Gospod je imel k sreči malo dobrega vina pri sebi in je vlii revici nekaj kapljic v usta, da je prišla nekoliko k sebi, ker je bila od mraza že vsa trda; potem pa sta jo z lovcem Vrbasom s silnimi težavami spravila v dolino. Lovec je brž zakuril, blaznico k ognji posadil ter ji drgnil roki in nogi s snegom, gospod pa je tekel v vas po ljudi, da so žensko naložili in peljali domov. Med tem se je noč popolnem umaknila dnevu in — s petelinom je bilo ven! Za to pot mu je brezumnica morda življenje rešila.
Teden dni pozneje je naš ljubljanski znanec na potu z železnične postaje v Mojstrano, kamor se je zopet pripeljal zaradi lova, srečal mrtvaški sprevod in radoveden vprašal, koga pokopu'J>)o? Dobil je odgovor: „Tisto noro, ki sta jo ondan l Vrbasom prinesla z Mežaklje." Nesrečnica je bila zopet ušla v hrib in — zmrznila. Gostoleče petje divjih petelinov je bila nje mrtvaška pesen.
(Konec prih.)
primerilo še kaj posebnega. Take zgodbe — komične in tragične — so mi prišle na misel zdaj, ko roji lovcem spet ta šmen-tani petelin po glavah. Par teh zgodeb zvedi tndi širše občinstvo v pouk in zabavo.
* * *
Jeden naših ljubljanskih Iovcev-ve ščakov, v resnici izkušen in imeniten nimrod, se je bil svoje dni nameril na petelina. Tega more biti zdaj kakih 16 do 18 let. Tačas je še pogosto hodil nanj, ne vem, ali zato, ker je bil za toliko mlajši, | ali zato, ker je bil nekdaj petelin redkejši. Dandanes love" peteline — , divje" namreč — že v šišenskem hribu in nad Kurjo vasjo, v onem času pa je bilo še treba potruditi se nekoliko dalje, če je hotel kdo slišati, kako poje divji petelin. Zato je naš sportman imel prav visoko gori na Gorenjskem v najemu velik revir in šel je, kakor rečeno, neko noč s svojim zvestim lovcem zalezovat petelina.
V dolini je precej dobro kazalo, in zato sta ponočna potnika nadepolna začela lezti vkreber na Mežakljo. A čim višje sta dospela, tem bolj jima je upadalo srce, vedno hujše je pihal jug, tako da so se naposled hoje kar šibile. V takem vrišču ni misliti, da bi petelin čakal, in kdo bi ga na vse zadnje slišal, če tuli veter tako neusmiljeno! Radi tega se je lovec kmalu oglasil in gospodu svetoval, da bi se vrnila,
češ, nocoj je zastonj. Gospod pa je bil bolj vztrajen ali — trdovraten: izprevidel je sicer, da na tem kraji res nič ne opravi, a mislil si je, za gorami ni vetra in premeteni naš petelin pojde tja, kjer ima mir.
Pozval je torej gospod lovca, naj ga pelje za hrib, kjer ne bo vetra. Nekaj časa se je lovec obotavljal in trdil, da je predaleč, končno pa se je udal in povedal, da vodi neka drča ob rebri navzgor na severno stran; samo slaba pot bo, je dejal. Gospod pa mu je izpodbil tudi ta ugovor, ker ga je opozoril, da imata dereze, in da se on — gospod — ne boji slabe poti, da se je torej vendar slavni lovec Vrbas ne bo bal. In tako sta krenila na drčo, kjer je bilo pa precej snega, vsled česar sta le počasi prodirala.
Kjer se drča nekoliko razširi, obstoji lovec na enkrat in zavpije v silnem strahu: ,Bog in sveti božji križ! Beživa, beživa!"
Gospod ga začuden vpraša: .Kaj pa je?" in lovec odgovori ves raz sebe: »Strah, strah! Beživa, gospod! Beživa, če ne bova nesrečna!" Gospod, bolj pogumen kakor njegov lovec, vzame puško v roko, stopi mimo preplašenega lovca nekoliko naprej in kmalu vidi, da par korakov od njega med ruševjem ob strani res — čepi nekaj belega! Bes te plentaj, to ni kar bodi! Tudi srčnega gospoda je stresel malo mraz, a hitro se je ohrabril in zaklical: sKdo si?" — Nič odgovora! Niti ne gane
svojem času ozirali na slovansko solidarnost, bi se bili morali zavzeti z vso silo za to da se reši jezikovno vprašanje za vso monarhijo. Kajti mnogo bolj kot Cehi trpe ostali Slovani, v prvi vrsti Slovenci in Hrvatje ob neznosnih političnih in narodnostnih razmerah. Cehi so to vedeli in vedo tudi danes, ali kljub temu so se postavili na stališče, da je treba zadovoljiti najprej nje same, da imajo oni pred vsemi pravico do popolne ravnopravnosti z Nemci. S tem so kršili slovansko solidarnost v svojo lastno škodo. Ako bi bili vse tiste sile, ki so jih rabili in jih še vedno uporabljajo v dosego svojih separatnih ciljev, zastavili v to, da se reši je zikovno vprašanje za vso Avstrijo, tedaj bi bili dosegli neizmerno večjih uspehov, kajti stala bi jim ob strani vsa desnica, ki ima v svojem programu kot jedno kardinalnih točk ravnopravnost vseh avstrijskih narodov in se torej ne more ogrevati za predpostavljanja čeških zahtev na škodo ostalih Slovanov, kakor se odločno upira, da bi se dajale Nemcem kakoršnekoli pred pravice.
Češka obstrukcija pa se tudi zategadelj ne more odobravati, ker je skoro izključeno, da bi Čehi dosegli z njo, kar si žele doseči. Nikoli še ni reševala in rešila obstrukcija pozitivnih nalog; njeni najbližji smotri so vsekdar negativni in zato se tndi češki obstrukciji ne odpira bogve kakšna krasna peršpektira. V sedanjem trenotku pa se mora Še posebno obsojati. Vlada se je konečno odločila, da predloži načrt jezikovnega zakona. S tem je omogočila Čehom, da dosežejo svoj smoter parlamentarnim potom. Stranke desnice so bile in so še vedno pripravljene, da podpirajo svoje zaveznike Čehe v njihovi zahtevi popolne ravnopravnosti z Nemci. Nikakor ni dvoma, da bi se spretnim in vplivnim desničarjem vodnikom posrečilo spremeniti vladne predloge v toliko da bi udovoljile glavnim češkim zahtevam. Z obstrukcijo pa se odrekajo Čehi vsem ugodnim šan-sam, ki so jim bile na razpolago. V slučaju, da bi se v parlamentu kljub vsemu ne dosegel sporazum z Nemci o jezikovnem vprašanju na Češkem in Moravskem, bila bi dana desničarski veČini priložnost, da precizira svoje stališče in svojo voljo, kar bi bilo Čehom dragocena moralna podpora. Iz teh izvajanj sledi samo ob sebi, da je pač umevno, če seže po obstrukciji kot poslednjem sredstvu manjšina, ki je prepričana, da drugače ne pride do svojih pravic; toda stranke, ki imajo za seboj parlamentarno večino, greše neodpustno, če ovirajo baš to večino, da bi jih podpirala s svojim uplivom. To naj upoštevajo zagovorniki obstrukcije, — upoštevajo naj to posebno zdaj, kajti vedno je še čas, da se poslužijo parlamentarne večine v prid svojih interesov. Nihče jim ne brani, da vstrajajo v najstrožji opoziciji, ali parlamenta naj ne ubijajo na škodo sebi in svojim slovanskim zaveznikom.
V "LJubljani, 14. maja.
Skupni proračun.
Delegacijam se je predložil za I. 1901 skupni proračun, ki izkazuje, da so se izdatki zopet jako povišali. Skupna brutto potrebščina znaša 362.854,411 K, torej za 16.150,204 K več ko lani. Lastni dohodki pa znašajo 5.819,705 K, torej za 3.537,001 K manj ko lani. Netto potrebščine znašajo 357.034,705 K, torej za 19.687,205 K več ko lani. Potrebščine zunanjega ministrstva znašajo 10 739,079 K, pokritje pa 319,095 K; potrebščine vojnega ministrstva za armado in mornarico 347.529,301 K, pokritje pa 5410,781 K; skupno finančno ministrstvo 4.272,009 K, pokritje pa 78,727 K, skupna račun, nadzorstvo 362.854,411 K, pokritje po 5.819,705 K. Čisti carinski preostanek znaša 125039,249 K. Po odračnnu carinskega preostanka znašajo skupne potrebščine, ki se pokrijejo s kvot-nimi doneski, 231.995,456 kron.
Minister dr. Rezek. „Narodni Listv" poročajo, da cesar demisije češkega ministra dr. Rezeka ni sprejel, nego izrazil željo, naj ostane še nadalje v-$oerberjevem ministerstvu. Vzlic temu pa traja kriza še nadalje, dasi jo hoče Koerber utajiti. Rezek slej kot prej z vladnim načrtom jezikovnega zakona ni zadovoljen ter ne sprejema zanj nobene so odgovornosti. „Nar. Listv" poročajo tudi, da ni resnica, da bi bil češki kljub stremil za tem, da izrine Rezeka iz ministrstva,
nego se je e mnogo odločilnih čeških strani naglasak), da je želeti, da ostane dr. Rezek kot uradniški minister, ki ni parlamentarni zastopnik Mladočehov, tndi v kabineta, katerega pobijajo Čehi z vso odločnostjo, da, celo a obstrukcijo.
Aneksija Srbije.
.Novosti" so se bavile te dni s poročili raznih listov, da namerava Avstrija anektirati Srbijo. Toda teh vesti .Novosti" ne verjamejo. .Naj ostane Gulochow8ki zunanji minister ali ne, na Dunaju se bodo vsekakor dolgo pomišljali, predno riskirajo tako važen korak. Doslej se je Avstrija aktivne politike vzdrževala ter rajši vsakokratne razmere izkoriščala Edina izjema je bila okupacija nemirne Bosne in Hercegovine 1. 1878. V vseh drugih slučajih pa je delala Avstrija politiko s pomočjo raznih kombinacij. Tako je bila srbsko bolgarska vojna 1. 1885. njeno delo in nič manj poziv princa Koburga na bolgarski knežji stol. Po tem se da sklepati da bo. delovala avstrijska politika tudi poslej v isti smeri. Avstrija premore velika in razna sredstva od diplomatskih in konzularnih agentov začenši pa do carin. V tem ozira je Srbija tip dežele, ki stoji izključno pod avstrijskim vplivom. Srbi ne ljubijo posebno tega vpliva, toda odtegniti se mu ne morejo."
Vstaja v Španiji.
Tajiti ni možno več, da vlada v Španiji p u n t. Iz Madrida poročajo, da se ondi krvavi izgredi nadaljujejo. Vojno stanje se ni proglasilo samo nad Valencijo in nad Barcelono, nego nad vsemi 4 pokrajinami Katalonije. Del bojne mornarice je odšel pred Barcelono. Ondotno poveljstvo je škofu ukazalo, da ustavi narodno propagando, katero je delalo duhovništvo s prižnic. V Sevilli so se primerili paravcati poulični boji. Izgredniki so gradili barikade in streljali na vojaštvo in policijo. Vojno stanje se proglasi bržčas nad vso Španijo. Proti upornim davkoplačevalcem je odre dila vlada naj hujša sredstva. V Sivilli so ustaši napadli postajo ni hoteli preprečiti odhod vlakov. Ker orožništvo ni zadoščalo, so prišli pešci in konjeniki. Več ljudi je bilo ranjenih. V raznih mestih so se pridružile vstašem trgovske zbornice in trgovci. Sedanje konservativno ministerstvo bo moralo vsekakor odstopiti.
Vojna v Južni Afriki.
Buri so zapustili Boschrand in menda tudi Kroonstada ne menijo braniti. Avantna garda maršala Robertsa je dospela 11. t. m. do postaje Gene ve, okoli 12 milj južno od Kroonstada General French pa je 12. t. m. prišel še dalje, do reke Valsch, ki teče blizu Kroonstada. Glavna armada Robertsa stoji pri Boschrandu, ki leži na polpoti med Genevo in Kroonstadom. Buri se torej niso postavili Angležem pri Boschrandu po robu, dasi se je to splošno pričakovalo. Bržčas pa zapuste* tudi Kroonstad, dasi jim nudi reka Valsch dobro obrambeno sredstvo. General French se je že polastil nekega prehoda. Botha se bo umaknil torej iz precej odprte okolice Kroonstada, kajti vspričo velikanske angleške premoči je vsakoršen večji uspeh Burov izključen. Roberts ima namreč pred Kroonstadom tri infanterijske divizije in štiri kavalerijske brigade ter še dve brigadi pešcev na konjih. Divizije vodijo generali Tucker, Coleville in Pole-Carew, konjeništvo Porter, Broadwood, Gordon in Dickson, pešce na konjih pa Hamilton in Hutton. Na odprtem terenu se torej Buri nikakor ne smejo ustavljati Angležem, ki bi jih mogli celo ujeti. Umakniti se morajo v hribovite kraje, kjer imajo priliko, pokazati iznova svojo veliko spretnost v streljanju. Tako postopajo Buri že ves čas na poti od Bloemfonteina do Kroonstada, ter so se spoprijemali z Angleži le v toliko, da so mogle čete umakniti se v redu. Tej taktiki ostanejo Bari zvesti tudi poslej in se polagoma umikajo do reke Vaal, tri dela mejo med Trans-vaalom in republiko Oranje. Ne Louis Botha, nego kor predsednika Stejna se bo najprej lotil Angležev. Stejn stoji namreč z 10.000 možmi vshodno od Thabanehuja in Winburga, čakajoč trenotka, ko mu bo možno zgrabiti maršala Robertsa z desne strani Kroonstad je majhno mestece s 2000 prebivalci. V bližini kopljejo demante. „Newyork Herald" poroča iz washington-skih diplomatskih krogov, da hoče Francija Angliji ponuditi svoje posredovanje, in sicer v obliki, ki bo Angležem in Burom ugodna.
Dopisi
Z Notranjskega, 11. maja Gasilno društvo v Postojni, ki glede Števila članov in požarov, pri katerih je gasilo, ter glede stroge discipline in nenavadne izvežbanoati zavzema odlično mesto med enakimi društvi, je dne 6. maja ti. obhajalo 20 letnico svoje ustanovitve ter obenem god sv. Flo rijana, zavetnika gasilnih društev. Slavnos t se je prav dobro obnesla in cenjeno ob činstvo je pri tej priliki pokazalo iznova zanimanje za to prekoristno društvo, ki je že toliko storilo v obrambo imetja po bližnji in daljni okolici. Da stoji društvo na tako visoki stopinji popolnosti in je v obče priljubljeno, je zasluga neumorno delavnega in spretnega načelnika g. Matije Petriča, ki ves gori zanj, mu žrtvuje neštetih ur in mu tudi zna pridobiti vsestranskih simpatij. Vse točke vsporeda so se gladko izvršile. Trije mogočni streli s starega gradu so zagrmeli, ter naznanili zoro spominskega dne. Ob 8. uri se je društvo z deputacijami na obisk došlih tovarišev vdeležilo ma še, katero je daroval g. dr. Ignacij Žitnik. Po sv. maši je bil skupni zajutrek, pri g. Remicu. Nekateri členi deputacij vnanjih društev so si ogle dali dopoldan svetovnoznano jamo. Nje oskrbništvo jim je dovolilo brezplačen vstop, za kar mu gre iskrena zahvala. Okoli štirih popoldan je bila imenitna gasilna vaja sredi Postojne z alarmom. To ti je bil lom "po trgu, pa tudi ne malo strahu za one, ki niso vedeli za šalo, uprizorjeno po na vihanih gasilcih. Prazen sod so natlačili s slamo, na vrhu prevrtali in z mokrim žaganjem obložili ter nazadnje zapalili, da se je gost dim valil kvišku, kakor da bi res kje kaj nevarnega tlelo. Postojinski gasilci — 58 mož — so bili takoj na nogah, tudi voznika Šepturja je bil klic trobente tako omamil, da je v veseli nadi petak zaslužiti nemudoma pridirjal s konji na lice mesta. Vaja se je točno in brez spodtike vršila, vsi aparati so prišli v porabo; od velikanske lestve, s katere je mogoče z velike višine brizgati v plamen, ter ga brez težave udušiti, do rešilnih rjuh, po katerih je moralo hočeš — nočeš nekaj paglavcev zdrsati do tal. Slava postoj inskim gasilcem! Po končani zanimivi vaji so društva skupno odkorakala na vrt Vičičove gostilne, kjer se je pričel koncert Svirala je domača godba ter so nastopali pevski zbori, domači in ptuji, mej katerimi so se odlikovali Zagorci. Na vrtu smo videli med drugimi gosp. okrajnega glavarja viteza Laschana, ki kaže vsikdar posebno na klonjeno8t gasilnim društvom, okrajnega komisarja g. Cekelna in župana g. Deklevo. Čuli so se krepki nagovori in vesele na-pitnice, v katerih se je naglašala vzajemnost in sloga mej društvi ter živahno delovanje za toli blage in človekoljubne namene. Na-pitnica na presvetlega cesarja je bila z donebesnimi živio-klici sprejeta.
Samo nekaj je kalilo splošno radovanje: prepičla udeležba gasilnih društev iz soseščine. Prišla je deputacija od hrvaške meje, iz Starega trga pri Ložu, iz Št. Petra in Zagorja, iz Hruševja in od najmlajšega društva v Razdrtem, vsevkup 58 mož. Kje so pa ostala druga društva, ki so bila vsa povabljena in so nekatera ne daleč od Postojine? Nočemo zbadati in očitati, toda pri taki izredni priliki bi vendar trebalo več skupnosti in vneme, pa manj zaspanosti. Mar ne bilo bi lepo, ako bi se vsako leto na Florjanovo nedeljo zbrala vsa notranjska gas. društva v Postojim, imela sv. mašo v veličastni cerkvi, poučno zborovanje in vajo z raznim orodjem ter na koncu prosto zabavo? Postojna je središče Notranjske, ima godbo in izurjen pevski zbor, krasne prostore in izvrstne gostilne, gasilno društvo pa orodje tako mnogovrstno in dragoceno, da se mora malokatero z enacimi ponašati: samo ena lestva stane 720 gld, kje na deželi je kaj takega? Torej, dragi tovariši gasilci, ki ste letos izostali, na svidenje prihodnje leto na Florjanovo nedeljo! „Na pomoč" — v slogi je moč!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14 maja — Osebne vesti. Gospod dr. Alojzij Ko kalj, odvetniški koncipijent pri gosp. dr. Fr. Štora, se je z dnem 9. t m. sprejel v imenik zagovornikov c. kr. višjega de-
želnega sodišča za Štajersko, Koroško in Kranjsko. Na naslov naših poslancev omenjamo, da je c. kr. višje deželno sodišče dotično slovenski pisano vlogo pro-8ilčevo rešilo v nemškem jeziku. — Gosp. Ivan Jaksche v Kranju je imenovan stalnim stavbnim pristavom istotam. — Pravni praktikant pri okrajnem sodišča v Litiji, g. Lado vik Tre o, je imenovan av-skultantom.
— Občinske volitve. Pri današnji volitvi iz III. razreda so bili izvoljeni vsi kandidatje narodne napredne stranke in sicer so dobili g. Ivan Škrjanec 482, g. Fran Trdina 477 in g. Jernej Žitnik 480 glasov. .Neodvisni" kandidat g. Avgust Erzin je dobil štiri glase — menda glase tistega hripavega kvarteta, v katerem daje takt šenklavški knjigovez Breskvar — jedna glasovnica pa je bila prazna.
— Predpustni kandidat. Današnja volitev se je vršila mirno in brez vsacega posebnega hrupa. Mej volilci je vladala neka posebna veselost, kakor nastane če napravi kdo dober dovtip. Zasluga na tem gre znanemu g. Avgustu Erzinu. Mož spada med stebre katoliško-narodne stranke, on je takorekoč tipični reprezentant tistega .meščanstva", ki stoji v klerikalnem taboru in je deležen posebnega prijateljstva različnih duhovnih gospodov. Ta g. Avgust Erzin je nastopil kot samostojen kandidat. Smatral je svojo kandidaturo seveda kot popolnoma resno, toda volilci je niso hoteli resno jemati in so se jej samo smejali. Včeraj je g. Erzin izdal poseben oklic na volilce in ga je zjutraj pred šentpetrsko, dopoldne pa pred stolno cerkvijo lastnoročno delil med žene in može in otroke. Ta njegov oklic, ki je obudil toliko veselost se glasi takole: .Neodvisen kandidat! — Častiti zavedni volilci! Pred durmi so občinske volitve. Drznem se samostojno pred Vas stopiti, da Vam naznanjam svojo kandidaturo za UI. volilni razred. Moja kandidatura se ne naslanja na nobeno stranko in je brez vsake politike, izvira le od tod, ker vsi čutimo potrebo obuditi v mesti dvorani krepko in zdravo opozicijo. Z ozirom na to, da se čutim popolnoma sposobnega za ta posel vsled svojega 251et-nega službovanja na mestnem magistratu, kjer mi je vse poslovanje znano, kandidiram brez vsake agitacije v mestni zastop. Združite torej vsi zavedni volilci svoje glasove in volite enoglasno Avgusta Erzina magistratnega uradnika, pet let v pokoju brez penzije, zdaj trgovec s premogom in z drvi. V slučaju, da zmagam, izjavljam, da ne vstopim v noben klub. Postopati hočem v mestni hiši nepristransko pa brezobzirno in neustrašeno ter se potegovati edino le za pravico in resnico." — Ali se je čuditi, če se je vsa Ljubljana smejala? Gosp. Erzin si je za agitacijo omislil tudi posebno pokrivalo, neko čudovito prikrojeno kapico. Avgust v cirkusu ima sicer nekoliko drugačno pokrivalo, ali efekt, ki ga ž njim napravi, je ravno takšen kakor je bil efekt, ki ga je s svojim oklicem in s svojo kapico napravil katoliško-narodni Avgust
— Ljubljanskih kršcansko-socialnih tobakaric manifest proti „Slov. Narodu". V sobotni številki „Slovenca" izdale so ljubljanske cigararice, v kolikor jih je v krščansko socialnem taboru, svoj pastirski list, avojo encikliko proti našemu listu. Spodaj pod črto godel je znani podlistkar, tisti, ki čuti travo rasti v svojih lastnih možganih, svojo staro vižo o liberalstvu, ter zahteval, da mora v javnih spisih nahajati se več misli, nego se jih je nahajalo v takih spisih do sedaj. Ta zahteva je zelo lahkomišljena, — za omenjenega podlist-karja namreč — ker vlada stanu, kojega člen je, pričenja se tam, kjer poneha vsaka misel, in vsakdanji kruhek mu raste samo na sicer zelo rodovitni njivici brezmisel-nosti našega dobrega, varnega, pred vsem pa prelahko vernega ljudstva Pa naj si bodi, kakor si hoče, ta Diogen v talarju iskal je s svojo lojeno svečo misli, in ko nam je nekoliko nad .Slovencevo" črto posvetil, zasledili smo tudi te misli, globoke misli, in sicer v omenjenem pastirskem lista ljubljanskih kršcansko-socialnih cigararic. Kar ni mogel doseči škof Anton Bonaventura s svojimi pastirskimi listi, to dosegla so ta stara dekleta: vničila, v prah so poteptala .Slovenski Narod" jn že zboruje odbor .Narodne Tiskarne" v perma-nenci, ter se temeljito in vestno posvetuje.
bi li ne kazalo list sedaj sploh ustaviti. Tužna nam prihodnjost! »Izmučene trpinke", ki so se po rimskih katakombah — nekdaj bil jim je Rožnik s svojimi gozdi bolj priročen — okrepile svojega duha, spustile so na nas vso svojo jezo, in zabavljajo, kakor bi bile Se sedaj malo pijane od tistega črnega vina, kojega so — se ve brez konjaka — s tolikim navdušenjem pile v znanem rimskem hotelu. .Narod" laže, iaže, samo to je resnica, „da so jih vodniki opozarjali k previdnosti v vsakem o žiru!" Ta opomin k previdnosti v vsakem oziru bil je čisto gotovo na mestu, ker že stari Rimljani so govorili: „naturam si expellas furca" itd. Zatrjujejo nam, da so prišle vesele in zadovoljne iz Rima nazaj
— vraga pa vam vsaj ni pošla včasih previdnost v vsakem ozira! — in mi jim to veselje privoščimo, ter jim damo še pameten svet, da naj sedaj vestno in pridno svalkajo cigarete, cigare in viržinke, da naj se pa ne vtikajo v politiko, o kateri nimajo nikacega pojma. Zapomnite si, stara dekleta — stare device vas pač ne smemo imenovati — tudi na tem polju je potrebna
— previdnost v vsakem oziru!
— Slovo dveh uradnikov. Piše se nam: V kratkem zapustita Volosko dva uradnika, od katerih se bo ondotno prebivalstvo ločilo s prav različnimi občutki. Prvi teh uradnikov je okrajni oficijal g. Avgust Pokom. Slovo od njega bo težko kajti g. Pokom je že čez 20 let služil v Voloski na splošno zadovoljnost Vsi smo ga radi imeli in vsi smo ga spoštovali kot človeka in uradnika in mu od srca želimo, da bi še dolgo let v zadovoljstvu vžival zasluženi pokoj. — Zapusti nas pa tudi okrajni zdravnik dr. T a m a r o. Hvala Bogu, da že odnese šila in kopita. Tudi njegovi najboljši prijatelji so veseli, da gre in obžalujejo samo, da ni že šel. Spremlja ga zaničevanje poštenih ljudi vseh strank in preziranje tistih, ki so pri njegovi propali .kazini" izgubili svoje krvavo zaslužene krajcarje.
— Slovenski odpadniki na Koroškem. V debati o šolstvu v koroškem deželnem zboru oglasil se je tudi renegat M. Oroš p. d. Oštinjak. Njegov govor nam kaže, kake nazore imajo odpadniki o narodni zadevi. Kakor posnemamo iz .Mira" je ta mož govoril takole: .Tako zvani slovenski jezik služi le v namen, da se ljudje sporazume med seboj. (Grafenauer: Sevč!) Zilani in Pliberčani so prisiljeni govoriti med seboj nemški, ker se ne morejo razumeti (?!), zato koroškim Slovencem ne preostaja druzega, nego uvesti nemški jezik. Če se želi slovenski jezik, potem bodo morali naši otroci le na Kranjsko ali na Spodnještajersko, dalje ne morejo. Če hočejo stariši otroku dobro, morajo tirjati, da se otrok nemški poučuje: pomisliti moramo, da imamo le 6 let šole za naše otroke, in teh 6 let moramo porabiti, da postane otrok, kar ima postati. Vzemimo, da ima oče več sinov in je prisiljen, poslati jih naprej, kaj hoče storiti ? Na Kranjsko in Štajersko ne more iti, ker ti ljudje že popred hodijo iz dežele, z nemškim jezikom more iz Koroške ven, in vrh tega je Korošec, kakor vsakteri drugi, zavezan dajati sinove državi v službo, kakor drugi državljani, in vsakteri je obžalovanja vreden, ki v vojakih ne zna nemški, zato prosimo oblast, da pusti razmere takšne, kakoršne so."
— Deželnega pomočnega društva rudečega križa za Kranjsko v Ljubljani redni občni zbor bo dne 17. maja 1900 ob 6. uri zvečer v pisarni trgovske in obrtniške zbornice Pogačarjev trg št. 1. Dnevni red: 1. Naznanila prvosedstva. 2. Gospodarstveno poročilo in račun za leto 1899. 3. Volitev 2 članov v odbor.
— Poroka. Gospč. Olga Grebene, hči g. Frančiška Grebenca, posestnika in trgovca v Velikih Lašičah in g. dr. Silvin Hrašovec, c. kr. okr. sodni pristav v Mariboru, sin c. kr. okr. sodnika v p. g. Franca Hrašovca v Gradcu, sta se danes poročila. Čestitamo!
— Znatno darilo. Dediči barona Borna so darovali občinam. Tržič 20000 K, Sv. Ana in Sv. Katarina pa po 10000 K v dobrodelne namene.
— Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" priredi V. narodno dirko v nedeljo, dne 20. maja 1900 na slovenskem dirkališču v Ljubljani. Začetek točno ob 3 popoldne. — Spored: 1. Predvečer:  ob pol-
devetih pozdrav došlih gostov v .Narodnem domu". 2. V nedeljo: a) ob devetih dopoldne sestanek v .Švicariji", b) ob treh popoldne dirka Pri dirki svira vojaška godba, c) po dirki izlet po dogovora. — Spored dirke: 1. Dirka pričetnikov (junijorjev): 1200 m = 3 krogi. Otvorjena za vse dirkač e, ki na dirkališču še niso dobili I. nagrade. Vloga 3 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 30. 20, 10 kron. 2. Dirka gostov: 2000 m = 5 krogov. Otvorjena za vozače, stanujoče izven Ljubljane, incl. zunanjih članov kluba Vloga4 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 40, 30, 20 kron. 3. Rekord vožnja: 1 angl. milja (1609 m) = 4 krogi 9 m. Otvorjena za vse vozače; — brez vloge. Spored določi žreb. Nagrade: Onemu, ki doseže najboljši čas, časi no darilo v vrednosti 60 kron. 4. Vožnja na tan-demih in na kolesih z več sedli: 2000 m = 5 krogov. Otvorjena za vse vozače. Vloga za osebo 3 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 60 kron prvim, 40 kron drugim, 20 kron tretjim. 5. Vožnja s pre-mijemi. 4000 m = 10 krogov. Otvorjena za vse vozače; — brez vloge. Nagrade: Vsakemu prvemu v prvih 9 krogih premija v vrednosti 5 kron, ako se prevozi krog v 43 sekundah, prvemu pri zadnjem krogu premija v vrednosti 50 kron. 6. Društvena vožnja: 2000 m = 5 krogov. Otvorjena za vsa društva. Nagrade: Častni znak zmaga-jočim društvom, nadalje vsakemu vozaču najboljše vozečega društva častno srebrno svetinjo. Po dve in dve društvi postavita, eno na start eno na nasprotno stran dirka lišča po 3 vozače in 1 namestnika ter na enkrat odpeljeta. Start je za dotično društvo tudi cilj. Dirkači morajo zvrščeni prevažati črto. Spored določi žreb. 7. U tesna vožnja: 1200 m = 3 krogi. Otvorjena za vse vozače, ki so startali pri prejšnjih točkah, a niso dobili nagrada Vloga 4 krone. Nagrade; Častno darilo v vrednosti 30, 20, 10 kron. Zaključek prijav je dne 16. maja ob devetih zvečer. Na pozneje došle prijave se ne bo oziralo. Prijave sprejema tajnik g. Gombač.
Iz Zgornje Šiške se nam poroča. Včeraj so peljali .baliž* iz Zgornje Šiške. Na poti so jih ustavili fantje ter zahtevali 90 K. Ker so jim dajali le 40 K, bi se kmalu pripetila velika nesreča, kajti nekdo je vdaril po konjih, da so zavili v stran in bi se kmalu voz prevrnil. Dobro bi bilo, da se taki običaji odpravijo.
— Poskusen samomor. V Kožlevcu se je Jakob Irt iz jeze, ker ga je njegov oče radi njegovega nerednega življenja ostro grajal, vpričo očeta in druzih delavcev z nožem večkrat zabodel v prsa in se smrtno nevarno poškodoval.
— Štrajk laških zidarjev. Danes zjutraj so začeli štrajkati laški zidarji, ki delajo pri kranjski stavbni dražbi pri gradbi nove justične palače. Delavci pravijo, da se jim je pri vzprejetju obljubilo, da bodo imeli mezde na dan po tri krone, sedaj pa dobijo 1 K 60 v., 1 K 80 v, ali k večjemu 2 K 20 v. mezde na dan in še to ne redno izplačano. Kakih 140 delavcev je danes zjutraj ostavilo delo in zahtevalo, da se jim plačuje tako, kakor se jim je obljubilo. V tvrdki kranjske stavbinske družbe ob Bleiweissovi cesti je bil vsled tega danes zjutraj velik dirindaj. Štrajknjoči delavci so na vse zgodaj peli in plesali, dokler jim to ni policija ustavila Zadržali so se potem povsem mirno in so odšli na Vič. Ako se jim do jutri ne ustreže na zahtevke, nameravajo vsi zapustiti Ljubljano, in si kje drugod iskati dela in zaslužka. Vederemo!
— Bogokletstvo. V gostilni pri .Dalmatincu" na Gruberjevi cesti je včeraj popoldne neki Emanuel Heinz, doma iz Tro-pave v Šleziji, strugar pri Mathianu na Dunajski cesti, stanujoč v Krakovskih ulicah št 7, na ves glas preklinjal Boga in se jako surovo in nedostojno izrazil o Materi božji. V gostilni je bilo več gostov z malimi otroci. Dva kmečka človeka sta kar zbežala iz gostilne, ko sta slišala tako grozno kletev. Neki gost je Heinza posvaril radi tega a jo je skoraj skupil. Šel je na to iz gostilne in naznanil bogokletstvo policiji, katera je Heinza prijela in dala v zapor.
— Nogo zlomila si je včeraj zjutraj gospa Hedviga Fabiani, lekarnarjeva vdova, stanujoča na Starem trgu št 17. Padla je v sobi. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je
9. t. m. vročil gosp. Drufovka, trgovec v Gorici, 150 kron povodom kupčije z druž-binim v o š č i 1 o m Pri tej ljubi nam priliki prav toplo priporočamo, naj bi sleherna slovenska rodbina rabila le to izborno domače blago, ker tem načinom ne koristi le sebi, ampak tudi podpira prevažno in nam Slovencem neobhodno potrebno družbo sv. Cirila in Metoda.
— Vojak napaden. Včeraj ponoči je bil v Latermanovem drevoredu neki vojak od treh civilistov napaden. Eden mu je baje vzel bajonet in ga vdaril po glavi, potem je vrgel bajonet stran in je zbežal.
— Povozil je v soboto zvečer na Viču neki kolesar posestnika Jerneja Prebila iz Brezovice. Povoženec je na obrazu in na rokah hudo poškodovan.
— Pretep na I lovci je nastal včeraj popoldne. I. H je vdaril A. S. a kamnom po glavi, F. S. pa je vrgel v cestni jarek, pa tudi sam jih je dobil po glavi. Vsi trije so si potem na rotovžu ohladili kri.
— Na tla podrl je včeraj dopoldne v Kolodvorskih ulicah neki komisijonar z ročnim vozičkom 80 let starega vpokoje-nega železniškega uradnika K. Ž., kateri se je pri [padcu na desni nogi precej poškodoval.
— Dva razposajena vojaka sta danes ponoči pred Valvazorjevo kavarno preobračala in premetavala mize. Policaj jima je zabavo vstavil.
— Izgubljene stvari. Nekdo je zgubil zlat poročen prstan s črkama F. S. in z letnico 26/2 1889.
* Ubogi kritiki I V Vratislavi je tožila igralka Scbeller kritika d rja. Hamburgerja, ker je pisal, da je za ulogo kraljice Elizabete nesposobna Sodišče pa je kritika oprostilo, češ, da mora biti kritik svoboden, dasi nihče ni nezmotljiv.
* Gledališče zgorelo. „Theatre du Cirque" v Antverpah, ki je bil med največjimi v mestu, je pogorelo do tal. Gasilci so jedva ubranili, da se niso unela sosednja poslopja.
* Bolnišcnica za živali. Iz Pariza poročajo, da je zapustila milijonarka mile. Le Poitevin de 1'Greville pariškemu društvu za varstvo živalij vse svoje premoženje, da se sezida bolnišcnica za živali. Takisto je zapustila mile. Chaussegros dva milijona frankov za živali.
* Sredstvo proti pijančevanju. Turki so vkljub prepovedi piti vino vendarle precej hudi vinopivci. Nekateri pa poznajo izvrstno sredstvo zoper pijančevanja Neki had zija pripoveduje: Svoje sosede sem odvadil pijančevanja s tem, da sem spomladi na-točil v posodo trtnega soka ter vsakemu primešal nekoliko v pijačo. Trtni sok nima prav nobenega okusa, zato pijanec ničesar, ne čuti Kmalu se mu pijača tako prignusi da opusti pijančevanje. Morda poskusi kaka ženka na ta način ozdraviti svojega moža.
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 14. maja. Razni listi poročajo, da je cesar, govoril te dni z dvema moravskima aristokratima glede parlamentarnega položaja in rekel: „To pot se ne pojde ministrstvo, ampak nekdo drugi." Iz tega se sklepa, da so dnovi sedanjega parlamenta šteti.
Budimpešta 14. maje. Cercle je trajal samo pol ure, kajti cesar se ni dobro počutil in je močno pokašljeval. Nadalje" je cesar govoril s češkimi delegati. Pacaku je rekel, da državni zbor zopet nič ne dela. Pacak je rekel, da Cehi niso krivi; prisililo se jih je k boju s tem, da se jim je vzela njih pravica. Cesar: Jaz nečem, da bi se Čehom kaka krivica zgodila. Pacak je potem povdarjal želje Čehov in ko je cesar rekel, da želi, naj se v državnem zboru dela, je Pacak odgovoril, da so Cehi na to pripravljeni, da pa zahtevajo poprej, da se vsaj notranji češki uradni jezik zopet uvede. Kaftan je rekel cesarju, naj nikar ne dopusti, da se krati češkemu narodu v čl. 19. zajamčena pravica. Cesar je govoril tudi z drom. Stranskim in tudi z Vencajzom, katerega je vprašal — kakor še vsacega slovenskega delegata — če je Ljubljana že prebila posledice potresa, a ta razgovora, kaker
ostali, nista bila večje politične važnosti.
Budimpešta 14. maja. V današnji seji finančnega odseka avstrijske delegacije bodo o zunanji politiki govorili Dz ieduszvcki, Kozlowski in Slama. Prihodnja seja odseka bo 21. t. m. Plenarne seje bodo samo 25. in 26. ter 28. in 29. t. m.
Budimpešta 14. maja. Nemške stranke so močno poparjene, ker se v prestolnem ogovoru naglasa dobro razmerje z Rusijo in se povdarja, da je to razmerje porok miru.
Budimpešta 14. maja. Minister grof Goluchowski je imel danes svoj ekspoze. Ta je bil prav kratek. Ekspoze je prav za prav samo parafraza prestolnega govora. Goluchowski se je skliceval na svoj zadnji ekspoze in dodal, da cesarjevo potovanje v Berolin sicer ni imelo posebnega političnega pomena, da je pa vendar novo zagotovilo miru, da se je vsled razmerja z Rusijo ohranil mir na Balkanu, in da je ostala južno afriška vojna lokalizirana tako, kakor je prorokova! v zadnjem ekspozeju.
Pariz 14. maja. Pri obč. volitvah je bilo izvoljenih 19 nacionalistov, 8 socialistov, 1 socialni radikalec in 2 radikalca Nekateri listi trde, da imajo sedaj nacionalisti, monarhisti in klerikalci večino v obč. svetu, dočim so drugi mnenja, da imajo republikanci še večino, a le prav majhno.
Madrid 14. maja. Oficialno se razglaša: V celi Španski je zopet nastal mir. Ustaje so povsod zadušene.
London 14. maja. Roberts je brez bitke zavzel mesto Kroonstad, ki je bilo od zavzetja Bloemfonteina, glavno mesto Oranjske. Predno so Buri prišli, je predsednik Steyn izdal proklamacijo, s katero se mesto Lindlev določa kot sedež oranjske vlade.
Narodno gospodarstvo.
Shod o posvetovanju glede streljanja proti toči v Krškem.
(Dalje.)
G Gombač je poročal o pravilni uredbi strelnih postaj. Vsaka strelna uta obstojaj iz dveh delov; prvi del služi za streljanje, drugi pa za shrambo smodnika in za nabasanje. Topič, odnosno nastavek bodi obrnjen proti vratom, da, kadar se topič vžge, odleti lunta ali še goreča užigalna vrv na prosto, in tako izostane vsaka eventualna nesreča. Oddaljene u te naj imajo še tretji oddelek, v katerem stre-ljač lahko prenoči. Glede znižanja cene smodnika predlaga sledečo resolucijo: Z ozirom na velike stroške, ki so v zvezi z napravo strelnih postaj, katere stroške občine le z največjo požrtvovalnostjo prenašati morejo, obrača se shod, zbran danes, dne 28. aprila, v Krškem, na visoko c. kr. vojno ministrstvo s prošnjo, visokoisto blagovoli prepustiti smodnik ki se rabi izključno za streljanje proti toči, po najvišji ceni 40 vin. kilogram.
G. V. Pfeier, državni in deželni poslanec, omenja, koliko je že storil v pro-speh vinogradarstva, ker Bog pomagaj, vinogradarji so revni, zato naj pa tisti pomaga, ki ima mošnjo, in sicer ko je še čas, ne, kadar je že prepozno. S prošnjami dosegli smo že veliko. Kar se streljačev tiče, bi jaz predlagal, da se ti zavarujejo proti nezgodam, ker Bog pomagaj, človek nikoli ne ve, kje ga nesreča čaka. Imamo se boriti z nebroj trtnimi sovražniki, in zato moramo skupno delovati in si sami pomagati, Če se hočemo še kedaj razveseliti nad dobrimi pridelki.
G. Trček, posestnik v Metliki, omenja, da so porabili samo na eni postaji 150 kg smodnika in je torej želeti, da ga vlada ceneje prepusti kot po 76 vin. kg. Če da smodnik, ji pa ne bo treba plačevati odškodnine po toči prizadetim posestnikom. Za pokritje stroškov nabiramo pri nas prispevke med posameznimi posestniki. On je tudi za to, da se streljače zavaruje, ker nevarnost je vedno velika, posebno kadar se topič ne vžge. Mi smo prepričani o dobrem uspehu, ker v naši občini ni padala toča, pač pa je močno potolkla v bližnjih, kjer niso streljali.
G. Skalickv priporoča, naj se topič, ki se ne sproži, vrže nekaj časa v vodo, zato ima strelec za časa streljanja škaf vode pri sebi. (Konec prir
Pri Krvima Bordveh-n, lekarju t Bkofjl Loki m dobiva (321—27)
-  avnik H»do Frlnn, katera ohrani zobe saniraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, aadoBeajoca aa eno leto, stane * kroni, po poBti «•©* kroni.
Meteorologično poročilo.
Viiini ud morjem Ulia. Bradajl antal U»k 7»i0 an
'i?	Cas opa-sovanja	Stanje barometra v mm.	g u	Vetrovi	Nebo	i* P« i
12.	9. zvečer	7352	71	si. vzhod	oblačno	g
13 ■	7. zjutraj 2. popol.	7337 733-0	65 11-5	al. jug 8l. BBVZh.	obiacno oblačno	a tO
	9. zvečer	7321	1U-8	brezvetr.	oblaCno	g
14. *	7. zjutraj 2. popol.	7300 7273	111 194	si. 8vzhod si. JTzhod	oblačno pol. oblač.	tO
Srednja temperatura sobote in nedelje 6*3' in 96', nomale: 13 7° in 13-8*.
IDuLnaJslcsL borza
dne 14. maja 1900.
Skupni državni dolg v notah ...    98 K 65 h
Skkpni državni dolg v srebru ...    98 „ 20 .
Avstrijska zlata renta...... 116 „ 86 „
avstrijska kronska renta 4°/.   •  •  •    98 , 10 „
Ogrska zlata renta 4°/,...... 116 a 95 .
Ogrska kronska renta 4°/0  ....    92 „ 36 ,
Avstro-ogrske bančne delnice ...    17 , 80 ,
Kreditne delnice........ 724 , 50 ,
London vista......... 242 „ 75 ,
flem&ki drž. bankovc 3» 100 mark . 118 „ 30 „
90 mark...........23 „ 68 ,
20 frankov..........19 » 27 „
italijanski bankovci.......90 „ 70 „
C. kr. cekini..........11 „ 34 „
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob z vsemi pritiklinami in z razgledom na Glavni trg, se odda s 1. avgustom v Krojaških ulicah štev. 1.
Več se izve ondi v gostilni „pri luni". _(922—3)
knjigovodja ali komptoarfst
želi vstopiti dovršenec trgovskega učiliškega zavoda na Dunaju pod zelo ugodnimi pogoji.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod šifro „J. S. 1900" upravništvu BSlov. Naroda". (954—3)
,Styria' kolo
se proda po nizki ceni. Kolo je malo rabljeno. (972—1)
Poljanski nasip 38, I. nadstropje.
Čast. gosp. damam se priporočam, da izdelujem
Miao Komptoanst
vešč slovenščine, nemščine in italijanščine v govora in pisavi, želi takoj službo nastopiti. Najboljša spričevala na razpolago.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod naslovom: „Mlad komptoarist".(964-2)
Stanovanje
s 3 sobami na ulico in mnogovrstnimi pritiklinami se pod roke da v najem 8 1. avgustom. Ogleda se lahko vsak dan mej 10. in 2. uro na Rimski cesti it. 9, I. nadstropje, vrata it. 9. — Najemnina vštevši vse stranske pristojbine 360 gld. na leto.
Raznovrstne
kočije (Landauerji) in vozovi ter konji
wmr so na prodaj, -mm
Več se poizve pri gospodu Hulcu, fijakarju na Reki. «.614—15)
Cis. kr. avstrijski gjfc trtom žtiaznlct.
po dunajskem najnovejšem kroju in po zmernih cenah. — Študentovske ulice št. 13, I. nadstropje, levo. (973—1)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1900. leta.
Odhod Is ZOnblJane jo*, kol. Prog-a dem Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno; cez Selzthal v Ausse, Isl, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; Cez Selzthal v Solnograd, čez Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amitetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariš; cez Klein-Beifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. — Proga ▼ Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri
54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popolndne,  ob 6. uri
55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Lin ca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic- — Ob 11. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popolndne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popolndne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnih Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
£= Sifoin Jfrajovec
c. ky okrajni sodiščni prisiav
Olga Jfrajovec rojena Grebene
ft(aribor
OX* poročena. (970)
Velike tašče
dne t4. majnika. 1900.
A
2>iovo.
mi -ni 6Mb tnojocc po&lo-v*4i oc oocSno od voc/l cia^ifi mi piija-faljev iti anancev, oŠ ptifi&i oSpototMXft/<z i» <&oćx>/tc<ja>, fUičcm tcftt potom ttajozcticjc :
„& čBoaomf" (971) 13. maja 1900.
Pokorn Avgust
c. kr. brambovski oficijal v p.
tt \£§(^<&3p§iS&'<5& 6g>'<55> ^S>'<55> <55v<55> <5g)'<£q>
Najvišje priznanje Nj. c. in kr. Visokosti presvetle gospe prestolonaslednika vdove nadvojvodinje Štefanije.
£3
Stefanijine zobne kapljice
lekarnarja
Piccoli-ja v Ljubljani
pvornega dobavitelja Nj. svet. papeže Leona XIII. Premlrane v higijeničnih razstavah v Londonu, Parizu, Gene vi, v IZ. mej narodni far-macevtiški razstavi v Pragi ln
vjubilejski razstavi na Dunaj) 1.1898.
Vporabljala jih je opetovano Nj. c. in kr. Visokost presvetla gospa prestolonaslednika vdova 3a.ad.T7-ojTrodJ.aaoa. Stefa.aa.lja. v najvišjo Nje zadovoljnost (tajniški dopis iz Laksenburga s 30. dne oktobra 1894) in je glasom objavila Nje gosp. najvišjega dvornega mojstra z dne 27. decembra 1898 Stev. 230 iz leta 1897 najmil08tivejSe blagovolila dovoliti, da se smejo po lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani iznajdene in izdelane zobne kapljice imenovati Stefanijine zobne kapljice.
Nekaj kapljic na pavoli se dene v votli (20) c zob in vtolažijo bolečine. (582)
tisehen, culturellen
und vrirtschaft-lichen Interessen der Kroaten und Slovenen.
Edini v nemškem jeziku na Dunaju izhajajoči tednik za hrvaške in slovenske koristi. — Celoletna naročnina 8 kron, polletna 4 krone. — Uredništvo in upravništvo: Dunaj, I., Plankengasse 4. (921—2)
Vrtnarskega pomočnika
in
-2)
dva vrtnarska vajenca
se takoj sprejme na Erjavčevi cesti štev. 9 pri Luka Tomšiču.
Hiša se proda I
v Ajdovščini, v kateri je zdaj gostilna. Hiša ima več sob, klet, skedenj, in zaprto dvorišče, leži sredi trga in ima okolu 1600 sežnjev zemlje. Več se izve pri
Enricu Stlbiel
v Trstu (Corso — Piazzeta S. Giacomo 3).
Preklic!
Obžalujeva razžaljive besede, katere sva govorila o g. JTosiplnl Lavren-
čič« trgovki na Dolenjski cesti v Kurji vasi št. 4 pri Ljubljani, glede od nje prodajane moke in otrobov iz Vinko Majdiče-vega mlina v Kranju.
Tudi obžalujeva, da sva govorila o tej (Vinko Majdičevi) moki, da je gipsova in Železna, ter da po njegovih otrobih živina pogine, ker so bile te besede neresnične, in prosiva odpuščenja.
(934-3) Anton in Antonija Strnad.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in Izplačuje hranilne vloge ln
obrestuje po4,|2c|ood dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi. Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor
tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5°/o-Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(410—12)_ Dr. M, Hudn k, predsednik.
Tirjajte in
zahtevajte
povsod testenine -v kartonih po '|2 leg'* Iz nPrve kranjske tovau«ne testenin Žnidex>61e «Jfc ^Wa*_ lenčlc w Mita*. Bistrici^.
Laskava priznanja in pohvale, ki nama prihajajo iz vseh krajev, ter sploSno zah tevanje občinstva po teh izbornih testeninah so dokaz, da so že res postale narodna jed.
Cenik zastonj in franko. (879—3)
založnik zveze avstr.
priporoCa svojo bogato zalogo hišne in kuhinjske oprave*
Zaloga
vseh za stavbe potrebnih predmetov, kakor tudi
Roman in Portland 20 cementa.
Zaloga nagrobnih križe?.
Trgovec z
železnino
Andr. Druškoviča naslednik
M Golob
S£ Mestni trg št, 10
kr. državnih uradnikov
Prej
Zor
/zor Alojzij Erjavec x
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske, ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za Crno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 20 Mere te shranjujejo. — Vnanjim naroćilon naj h pridete norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnlke in zdravstvena pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 20
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost; sa vsaki život ln v vsaki faponi ®   S§>   @   ®   ®   priporoča   ®   <§£   ®   ® @
U C M DII/ LfCMnA v Ljubljani, Glavni trg nLHllllV l\ L H U H   @ ® štev. 17. ®
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, e, e e. e g klobuke za damo, tkana in kratka roba na debelo in drobno. & e a e •
m
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
Podružnica: Vegove ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
5£ržen kruti ^*
hlebehl po lO, i* i« *» kr.
V slasčldarnlci postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likirji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 20
da    Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tidk BNftrodne Tlakama".