Celje - skladišče D-Per 214/1967 Leto XI 27. 4. 1967 St. 8 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ENO CELJE Emil JEJČIČ Zelena puščava Ne čudi iC cvetju v puščavi saj ga ogreva sončni žarek le žejno je miru da bi še bolj ' tzcvelo PRVI maj. novem cvetu buja in drami v gorah ravninah puščavah in drugod, v kotanjah bomb življenje se ne ustavi, čeprav vandalov jeza nanj se zliva. Za PRVI MAJ ozeleni prav vsaka njiva, ki svet spreminja v mir in srečo, kjer delo drži zlobi ugašajočo svečo. vsem elanom kolektiva iskrene čestitke ob prazniku dela S&33SSS®S&&S&SSSS&SSSS3S&SSS®&S3S&S&&SSSSSS®S®®3&3SS®SS3SG&S6&S§&SQS®&3&®SS®3SSS&&36&S33®S Volili smo občinske odbornike Volitve za odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupšične so za nami. V našem podjetju sta volili od štirih dve volilni enoti in sicer 7., v katero spada predelovalnica kovin in 9., kamor spadajo: upraivno administrativne službe, sektor prodaje in zunanje trgovine, sektor priprave proizvodnje in služba tehnične kontrole. V 7. volilni enoti so kandidirali 3' kandidati za eno izpraznjeno mesto, ki ga je zasedal Vili Korošec. Kandidirali so: 1. Stane Dvoršak 2. Franc Kolenc 3. Miha Strašek. Za volitve, ki so bile v obratu predelovalnice kovin, je bilo vpisanih volivcev v tej. volilni enoti 553, volilo jih je 476, od tega je bilo 64 neveljavnih glasovnic. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: 1. Stane Dvoršak 234 2. Franc Kolenc 114 3. Miha Strašek 64 Izvoljen je bil Stane Dvoršak. V 9. enoti sta bila dva kandidata za izpraznjeno mesto Srečka Jamniška STANE DVORŠAK je izmed kandidatov dobil največ glasov v. predelovalnici kovin — 234. Prosili smo ga, da se je oglasil v uredništvu in mu zastavili tri vprašanja. Takole pravi: Vprašanje: Na včerajšnjih volitvah ste bili izvoljeni v zbor delavnih skupnosti občinske skupščine. Ste doslej spremljali delo občinske skupšične? Odgovor:. Delo občinske skupščine sem spoznaval doslej po poročilih v časopisu in radiu. Vprašanje: Poznate program dela občinske skupščine za prihodnje mesece? Odgovor: V podrobnosti tega programa ne poznam, bom pa ga verjetno spoznal v prihodnjih dneh. Vprašanje: V minulih - dveh tednih je bilo delo v občinski skupščini še posebno živahno. Sprejeli so proračun za letošnje leto in srednjeročni plan. Na zadnji seji pred dvema dnevoma pa so prestavili za eno kasnejših sej predlog sprememb statuta. Tudi to delo je torej pred varni. Kakšen delež iboste po vaših ocenah prispevali pri delu občinske skupščine in katera vprašanja bodo morala biti v prihodnjem obdobju v ospredju? Odgovor: Delo skupšične bom skušal približati sodelavcem, ki so me volili. Rad bi, da bi vsi naši ljudje vedeli, o čem bomo razpravljali in zato se bom pred sejo vedno pogovoril tudi z volivci. Gospodarstvu bomo morali dati v prihodnjem obdobju. še poseben poudarek. Novi republiški poslanci 1. Ivo Brenčič 2. Marjan Žuraj. Za volitve, ki so bile istega dne v avb pred dvorano CDS, je bilo vpisanih v volilni imenik 864 volivcev. Volilo jih je 750, od tega je bilo 66 neveljavnih glasovnic. Izvoljen je bil Ivo Brenčič s 425 glasovi, Marjan Žuraj pa jih je dobil 259. V celoti smo jih v celjski občini dobili šest, toda do zaključka redakcije so znana le štiri imena novih republiških poslancev z območja celjske, občine, kajti preostala dva sta bila izvoljena na volitvah v nedeljo 23. t. m. b Štiri nove republiške poslance so izvolili odborniki občinske skupščine na svojem zasedanju. šlo je za posredne volitve, ki so bile 9. aprila. Novi poslanci delovnih zborov republiške skupščine so postali: V GOSPOGARSKEM ZBORU — dipl. inž. matelurgi-je Janez Barborič iz železarne v Štorah, za katerega je od 66 glasovalo 39 odbornikov. Za drugega kandidata, inž. Marjana Prelca (sekcija za vzdrževanje proge v Celju) se je odločilo 21 odbornikov; V SOCIALNO ZDRAVSTVENEM ZBORU — Bojan Volk, pomočnik direktorja Zdravstvenega doma v Celju. Bil je edini kandidat za to mesto. Zarij je glasovalo 64 odbornikov; V KULT URN O PROSVETNEM ZBORU — novi poslanec je Slavko Belak, upravnik Slovenskega ljudskega g le-' dališča Celje. Dobil je 34 glasov. Za drugega kandidata za ta zbor, Jaka Majcna, učitelja, je glasovalo 32 odbornikov; V ORGANIZACIJSKO . POLITIČNEM ZBORU — Tone Erjavec, organizacijski sekretar Občinskega komiteja ZKS v Celju. Dobit je 50 glasov. Za drugega kandidata, Franca Kokota, sekretarja samoupravnih organov na železnici, je glasovalo 16 odbornikov. Izvoljenima čestitamo! Upravni odbor aktiva ZB NOV sklicuje DELO VNI ZBOR vseh članov organizacije za četrtek 27. aprila 1967 ob 1630 v dvorani CDS. Pozivamo vse člane, da se zbora zanesljivo ' udeležijo. Na zbor vabimo tudi ostale člane delovnega kolektiva ter’ člane družbeno političnih organizacij v tovarni. i IVO BRENČIČ je od 684 oddanih glasov prejel 425. Ko smo ga naslednje jutro po volitvah poiskali v pisarni — kot veste je vodja zunanje trgovine, nam je povedal: Vprašanje: Na včerajšnjih volitvah ste bili izvoljeni v zbor delovnih skupnosti občinske skupšične. Ste doslej spremljali delo občinske skupšične? Odgovor: Že doslej sem precej poznal gradivo občinske skupščine, saj sta ga prejemala dva moja ožja sodelavca in sem lahko delo sorazmerno zelo blizu spremljal. Vprašanje: Poznate program dela občinske skupščine za prihodnje mesece? Odgovor: Kar velja za spremljanje dela, velja tudi za program v prihodnjih mesecih. Vem, kaj vse nas čaka. Vprašanje: V minulih tednih je bilo delo v občinski skupščini še posebno živahno. Sprejeli so proračun za letošnje leto in srednjeročni plan. Na zadnji seji pred dvema dnevoma, pa so prestavili na eno 'kasnejših sej predlog sprememb statuta. Tudi to delo je torej pred vami. Kakšen delež boste po vaših ocenah prispevali pri delu občinske skupščine in katera vprašanja bodo morala biti v prihodnjem obdobju v ospredju? Odgovor: Zavedam sem zaupanja kolektiva in poznam svojo odgovornost — svoj delež bom prispeval predvsem pri reševanju gospodarskih vprašanj, prizadeval si bom na področju poslovanja in gospodarjenja v občini narediti čimveč. SREDNJEROČNI PLAN CELJSKE OBČINE konkreten dogovor za izpolnitev reformnih načel Razen zadnjega tedna, je ves april minil v intenzivnih pripravah na volitve v predstavniška telesa. To je bilo izredno razgibano obdobje, polno sestankov in razgovorov, na katere so prihajali tudi poslanski kandidati. V takem vzdušju je minila tudi predzadnja seja članov obeh zborov celjske občinske 'skupščine. Medtem ko so njen prvi del posvetili volitvam, šo v drugem sprejeli dva pomembna dokumenta — družbeni plan razvoja celjske občine za razdobje 1966—1970. leta. ter oceno' možnosti razvoja celjske občine v letošnjem letu. Povsem razumljivo je, da sta oba dokumenta zrcalo reformnih prizadevanj, kot tudi doslej oblikovanih stališč v gospodarskem in družbenem razvoju, ki jih vsebujeta zvezni in republiški srednjeročni družbeni plan. Zato je tudi občinski srednjeročni plan v bistvu program izvajanja reforme in konkreten dogovor za izpolnitev njenih načel in ciljev. Tako je ta plan, bolj kot kateri koli prej zrcalo realnega stanja, ne pa seštevek želja in ambicij, zlasti kar se tiče investicij. Ta plan bi lahko po vsej pravici imenovali dokument realnega razvoja v letih do 1970. Družbeni plan predvideva, da se bo gospodarksi razvoj tudi v tem obdobju do 1970. leta ugodno odvijal. Stopnja rasti proizvodnje bo nekoliko nižja kot je bila prejšnja leta. To še zlasti velja za prva leta, ko je treba računati na določene težave v prilagajanju gospodarstva ostrejšim pogojem gospodarjenja. V planu predvidevajo, da bo družbeni bruto proizvod povprečno naraščal za 9,3, družbeni proizvod za 9,0 ter narodni dohodek za 8,5 odstotka na leto. Pri povprečnem porastu narodnega dohodka za 8,5 odstotka pa leto se bo povečal narodni dohodek na prebivalca od 9.245 novih dinarjev v 1965. leitul na 12.980 novih dinarjev v 1970. letu. To povečanje znaša 40,5 odstotka. Pri povečanju celotnega dohodka bo imela industrija celjske občine še vedno prvo besedo. Plan predvideva, da bo industrijska proizvodnja naraščala vsako leto za približno 6,5%. To je tudi pogoj, da bi dosegli predvideno povečanje družbenega proizvoda za 9% na leto. Srednjeročni program daje poseben poudarek izvoznim nalogam* Ce bo izvoz hitreje naraščal kot >pa industrijska proizvodnja, bo možno zagotoviti ne le boljšo preskrbo z repro- dukcijskim materialom, marveč tudi večjo modernizacijo proizvodnje. Zato bi moral izvoz v tem obdobju naraščati vsako leto za najmanj 8%. Iz srednjeročnega plana nadalje povzemamo, da bi se morala pri navedeni povprečni letni stopnji naraščanja družbenega proizvoda vsako leto povečati zaposlenost za 1,3 %.. Zaradi. takšnega razmerja —9 % družbeni proizvod ter 1,3% zaposlenost — bi nujno moralo slediti naraščanje produktivnosti dela po letni povprečni stopnja 7 do 8%. Le ob takšnem gibanju je možno predvidevati tudi enako povečanje osebnih dohodkov. Obisk Sergeja Kraigherja pri nas V spremstvu predsednika občinske skupščine Celje Zdravka Trogarja in predsednice socialnega zdravstvenega zbora zvezne skupščine. Olge Vrabičeve nas je obiskal Sergej Kraigher, član zveznega izvršnega sveta, kandidat celjske občine za poslanca v republiški ljudski skupščini. V večurnem razgovoru s predstavniki kolektiva — člani samoupravnih organov ter družbeno, političnih organizacij in mnogimi drugimi delavci podjetja — se je zanimal za konkretne probleme našega kolektiva v današnjih pogojih izvajanj gospodarske reforme kot tudi za bodoči razvoj podjetja. Po krajšem uvodu glavnega direktorja Lojzeta liga, ki je v obrisih nakazal pogoje poslovanja, se je razvila širša diskusija med člani kolektiva in Sergejem Kraigherjem o vseh perečih problemih, s katerimi se srečuje naš kolektiv, zlasti po najhovejših ukrepih zveznih organov na področju kreditiranja resktrikcij in v izvozu ter ob spremenjenih tržnih pogojih pri prodaji izdelkov na domačem trgu s hitro rastočim intervencijskim uvozom emajlirane posode ter deformacijami, do katerih prihaja na jugoslovanskem trgu s strani trgovinskih organizacij. Prisotni predstavniki kolektivai -so- prikazovali nizko aku-mulativnost našega podjetja v zadnjih letih, ki ni omogočila Posebno poglavje so seveda investicije. Slednje bi se morale gibati v mejah realnih finančnih možnosti; investicijski napori pa bi morali biti intenzivnejši kot doslej, zlasti še, da bodo lahko dajali večje in hitrejše učinke. Pomembno' priporočilo srednjeročnega plana je tudi v tem, da bodo delovne organizacije morale predvsem same skrbeti za obratna sredstva. In družbeite službe? Njihov razvoj je seveda odvisen od možnosti. Na vsak način pa bo financiranje teh dejavnosti v čedalje večji meri odvisno od zanimanja samih občanov' pa tudi delovnih organizacij. Gotovo je, da se bo tudi na tem področju širila in krepila materialna baza, toda kljub temu, težav ne bo manjkalo. Predlog srednjeročnega pla- bistvenejših premikov v smeri hitrejšega osvajanja nove proizvodnje z višjo stopnjo jina-lizacije. Tako se tudi mi, kot številni drugi kolektivi srečujemo v zadnjih mesecih s problemom rastoče neplačane realizacije in zadrževanja pri dobaviteljih, to pa vpliva na poslabšanje finančne likvidnosti podjetja. Številni rentabilni predlogi za osvajanje sodobnejše in ekonomičnej-še proizvodnje, ki bi podjetju prinašali na eni strani možno-_. sti gotovejšega uveljavljanja na domačem in tujem trgu ter večali nezadostno akumulativ-nost podjetja v zadnjih letih, se ob nedovoljnih lastnih sredstvih ne morejo realizirati, medtem ko v poslovni politiki bančnih institucij še vedno ni dosežena selektivnost v da j a-n ju prednosti rekonstrukcijskim naložbam, ki imajo za -cilj odpravo ozkih grl in naj real- ^ nejso ter rentabilno moderni-*“ na je dobil ob končni redakciji oziroma sprejemu na seji občinske skupščine tudi nekaj dopolnitev. Najvažnejše med njimi se nanašajo na obnovo propadajočih gozdov (zaradi plinov) in v tej zvezi tudi na rešitev vprašanja o dovoljeni koncentraciji škodljivih plinov v ozračju. Pomembno je nadalje '^priporočilo, naj se progra-' miranje mrež srednjih šol obdela v regionalnem planu razvoja, zlasti še, ker to šolstvo presega meje naše občine. Pomembna pa so tudi določila glede krepitve amaterske kulturno prosvetne dejavnosti in da naj godba ŽPD France Prešeren dobi poseben status in naj deluje kot občinska godba. In končno za upokojence — srednjeročni plan predvideva gradnjo doma upokojencev kot stanovanjskega objekta. M. B. zacijo tehnoloških postopkov. Sergej Kraigher nam je nakazal izhod iz tega položaja predvsem z večjo aktivizacijo naših sredstev — amortizacije in skladov podjetja, vendar v povezavi s pristojnimi bankami, katerim pa bi bilo potrebno predočiti koristi takih vlaganj s hitrim učinkom vračanja, manj pa zanašanje na dobivanje kreditov iz skupnih rezerv SR Slovenije. Priporočil pa je hkrati, naj posvetimo več posluha potrebam trga ter našo proizvodnjo prilagodimo vsakokratnemu povpraševanju na trgu, ker bomo le v tem primeru do* segli hitrejši. in gotovejši finančni uspeh In večjo finančno likvidnost. I. B. VESTI IZ KOMUNE Sergej Kraigher v pogovoru z glavnim direktorjem o problematiki poslovanja --------------------SJna\pKe/> Mesec pomoči Vsem članom kolektiva J Že dve desetletji se vietnamsko ljudstvo bori za svobodo in neodvisnost, za osnovno pravico, da samo odloča o svojem življenju. Ameriški agresorji iz dneva v dan stopnjujejo svojo agresijo, koncentrirajo vse svoje orožje in sredstva proti golorokemu narodu Vietnama. Danes agresija v Vietnamu že gro- zi vsemu svetu in obstaja resna nevarnost, za razširitev vojne in nevarnost splošnega svetovnega spopada. Miroljubne sile vsega sveta, od Amerike in Azije do Afrike in Evrope odločno nasprotujejo ameriški agresiji v Vietnamu, povsod v svetu nenehno raste odpor proti ameriški politiki in agresiji, v vseh državah sveta delovni ljudje pristopajo k akciji aktivne pomoči ljudstvu Vietnama. Tem miroljubnim silam sveta se pridružujemo tudi narodi in delovni ljudje cele Jugoslavije. Koordinacijski odbor političnih in družbenih organizacij SR Slovenije poziva vse delovne ljudi, da se vključijo v splošno akcijo pomoči ljudstvu Vietnama. Temu pozivu se priključujejo tudi vse naše družbeno politične organizacije v tovarni. Koordinacijski odbor političnih in družbenih organizacij tovarne EMO poziva vse člane delovnega kolektiva, da se vključijo v posebne KRVODAJALSKE AKCIJE IN ZBIRAJO DENARNA SREDSTVA. Tako bojno ne le s politično in moralno pomočjo, ampak tudi z gmotno, izrazili naš globok prezir proti osvajalnim težnjam in agresivnim akcijam ameriških imperialistov proti vietnamskemu ljudstvu. Priključili se bomo tistim progresivnim silam sveta, tki pomagajo vietnamskemu ljudstvu v njegovem pravičnem boju za obstanek in svobodo. ZATO NAJ BO MESEC MAJ — MESEC AKCIJE ZA POMOČ LJUDSTVU VIETNAMA! ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV! Akcija pomoči ljudstvu Vietnama je pravi dokaz mednarodne delavske solidarnosti in internacionalizma, ki smo ga zapisali na naše zastave. Vaša dolžnost je, da v tej akciji osebno dokažete svojo internacionalno zavest in aktivno sodelujete v organizaciji in pri izvedbi akcije pomoči vietnamskemu ljudstvu med delovnimi ljudmi našega kolektiva. Kot komunisti bodite vzgled in primer vsem delovnim ljudem! ČLANI ZVEZE BORCEV NOV! Vse vojne strahote, trpljenje in pomanjkanje ste sami doživljali v toku Narodnoosvo- bodilne borbe naših narodov. Spomnite se na tiste dni, na čas, ko vam je vsak košček kruha, najmanjša pomoč bila dragocena tako v borbi, kot v zaporih, taboriščih in v pregnanstvu! Nihče drugi, le Vi sami lahko pravilno ocenite kaj pomeni pomoč, Vi boste razumeli kako dragocena bo pomoč vietnamskemu ljudstvu v sedanjem času. Vsak dinar, vsaka kaplja krvi bo dragocena in v pomoč, ki jo lahko damo vietnamskemu ljudstvu v njegovi borbi, v odločnem boju za obstanek in svobodo. Bodite pravi tolmači potrebe pomoči ljudstvu Vietnama med Vašimi tovariši in sodelavci v podjetju! Sodelavke, sodelavci! Me odlašajte! Pomagajte vietnamskemu ljudstvu v njegovi borbi! Maša pomoč bo dokaz naše solidarnosti! ŽENE IN MATERE! Največje so žrtve in najhujše je trpljenje v vietnamski vojni med civilnim prebivalstvom. Žene, matere in otroci so vsakodnevne žrtve neusmiljenih ameriških agresorjev. Prav njim je v tem trenutku potrebna tudi vaša pomoč. Tako kot so naše matere, žene in otroci trpeli v toku narodnoosvobodilne vojne, trpijo danes še pod težjimi pogoji žene, matere in otroci Vietnama. Ijinlsti n Vietnamu Vsak košček džungle, vsako polje in vas v Severnem Vietnamu stražijo oboroženi možje in žene. Tuji vojaki jih samo slišijo, vidijo pa ne, kar je kljub vojaški premoči prednost vietnamskih borcev za svobodo. Naj bo vaš materinski čut do vaših otrok enak čustvu nesrečnih vietnamskih mater in žena, izrazite pa ga v iskreni in dobrovoljni pomoči, v svojem prispevku, ki ga lahko daste. i MLADINKE, MLADINCI! Vi niste preživljali vojnih strahot, pomanjkanja in trpljenja. Živite in delate svobodni, v miru, zadovoljstvu in mladostnem razpoloženju. Vaši vietnamski tovariši pa ta čas bijejo težak in junaški boj za svoj obstanek in svobodo. Tako kot Vi, pa si mladi v Vietnamu želijo delati svobodno in v miru, v svojem mladostnem zadovoljstvu. V tem težkem boju ta mladina danes potrebuje Vašo pomoč! Zato se vsi — kot eden —.priključite mladini vsega sveta, ki v tem času prispeva svoj delež pomoči vietnamskemu ljudstvu! V tovarni EMO je skoraj polovica delovnega kolektiva prav vas mladih, zato upravičeno pričakujemo vašo polno udeležbo in aktivnost v akciji pomoči Vietnamu. Verjemite svojim starejšim tovarišem, da je vojna največje zlo in uničenje za vsako mlado generacijo! DELOVNI LIVDJE! Naj v tej akciji prevlada polno razumevanje in delavska enotnost ter solidarnost vseh delovnih ljudi naše tovarne! Prispevajte svoj delež pomoči vietnamskemu ljudstvu do-brovolnjo in po svoji osebni delavski zavednosti. Ne polušaj-te tistih posameznikov, ki v svojem egoističnem gledanju vidijo vedno le sebe in svoje ko- risti, ki težko dajejo karkoli celo svojim najbližjim, ne priznajo pravega prijateljstva, kaj šele mednarodno delavsko solidarnost. BODITE OBJEKTIVNI, PRISPEVAJTE TOLIKO KOLIKOR PO SVOJI ZAVESTI IN MOŽNOSTI LAHKO PRISPEVATE! Akcija pomoči vietnamskemu ljudsvu bo v mesecu maju pod nazivom: MESEC POMOČI LJUDSTVU VIETNAMA. Delovni ljudje se v akcijo pomoči vključujejo popolnoma prostovoljno s krvodajalsko akcijo ali denarnim prispevkom. Koordinacijski odbor priporoča naj bi denarni prispevek bil najmanj 5 N-din, lahko pa je tudi po svobodni presoji in možnosti vsakega posameznika tudi nižji. Največjo višino prispevka pa naj člani kolektiva sami določajo po svoji zavednosti in možnostih! Denarne prispvke lahko člani kolektiva vplačujejo takoj ati pa jih prijavljajo s ■ podpisom v svojih obratnih in delavniških pisarnah, za upravni sektor pa v pisarni sindikata. Prispevek, ki ga prijavite bo izplačan v dneh izplačil osebnih dohodkov v prijavljeni višini. Krvodajalci se prijavljajo prav tako v obratnih in delavniških pisarnah oziroma v sobi sindikata s svojim podpisom na posebnih popisnih polah. Rok za odvzem krvi bo določen kasneje v dogovoru z organizacijo RK. Krvodajalska akcija bo pod enakimi pogoji kot dosedanje krvodajalske akcije. Prijave za krvodajalsko akcijo ter vplačila in vpisovanje denarne pomoči začenja dne 3. maja 1967 in bo trajala do 3. junija 1967. Koordinacijski odbor poziva tudi vse samoupravne organe in vodstvo podjetja da podpro in omogočijo normalno izvajanje akcije. Koordinacijski odbor za zbiranje pomoči ljudstvu Vietnama: Sekretar TK ZKS — BERGINC Franc l. r., predsednik odbora sindikalne organizacije — BOŽIČ Franček l. r., predsednik organizacije ZB NOV — VERBIČ Stane l. r., predsednik TK ZMS — ŽNIDAR Jože L r.," predsednik DLT — ZAPUŠEK Jože l. r„ predsednik PD — SVET Vili l. r. predsednik SD Tempo — MAHNE Franc l. r. s ------------------- Zadnja seja občinske skupščine v minuli mandatni dobi V torek, 18. aprila je bala zadnja seja Skupščine občine Celje v pretekli mandatni dobi. Zaradi tega je bila ne samo delovna, marveč tudi slavnostna. Slavnostna predvsem v tem, da se je predsednik Zdravko Tro-gar zahvalil odbornikom, ki so rotirali, za sodelovanje ter vsem podelil spominsko knjigo »Pohorski bataljon«, odbornicam pa še šopek cvetic. Slav- VESTI IZ KOMUNE nostno obeležje je dobila tudi pri podelitvi plaket mesta Skopja. Ta priznanja za sodelovanje pri obnovi porušenega mesta so dobili GIP Ingrad, zatem preminuli član tega kolektiva Sever, pa še Vilma Štucin, Marjan Ravnikar, Tone Erjavec in Igor Lotrič. Na tej seji so sprejeli tudi predlog občinskega združenja borcev NOV o sprejemu domicila Druge grupe odredov. Kot je znano je bilo operativno področje Druge grupe odredov od anaja pa do decembra 1942. leta na štajerskem od Kozjanskega do Zgornje Savinjske doline in (Pohorja. Takrat so to borbeno partizansko enoto sestavljale Kozjanska, Revirska, Pohorska in Savinjska četa. Glede na to, da je Celje središče nekdanjega operativnega območja teh enot, je skupščina sprejela domicil. Osrednja proslava in slavnostna proglasitev domicila bo 14. maja v Celju. Sicer pa so na zadnji seji sprejeli še nekaj odlokov, ki so jih predlagali posamezni sveti. Med njimi navajamo zlasti najvažnejše. Tako so potrdili odlok o pristojbinah za veterinar-sko-sanitame preglede v občini, odlok o načinu in pristojnosti določanja cen obrtnih storitev in izdelkov (po novem določa cene samo delovna organizaci j a oziroma lastnik delavnice), odlok o pokopališkem redu, ki uvaja spremenjene tarife tudi za to, ker proračun ne zagotavlja več sredstev za vzdrževanje pokopališč, zatem odlok o kanalizaciji, ki določa razmerja med družbeno-politično skupnostjo ter delovno organizacijo, ki ureja celjsko kanalizacijo razen tega pa postavlja to vejo komunalnega gospodarstva na ekonomske osnove. In končno so potrdili še odlok o urejanju ' in oddajanju stavbnega zemljišča, sprejeli pravilnik o oddajanju stanovanj ter sklep o določitvi etapne gradnje na območju občine Celje. M. B. 11 J f OBČNI ZBOR DRUŠTVA ORODJARJEV SFRJ-PODRUŽNICE V CELJU Orodjarji celjskega industrijskega bazena imamo svoje strokovno Društvo DAJ s centralo v ZAGREBU. Po posameznih industrijskih mestih pa so organizirane podružnice društva celjske regije. Tudi letos smo imeli redni letni občni zbor podružnice, ki je bil 19. aprila 1967 ob 17. uri v dvorani DS »EMO« Celje, na katerega smo povabili člane-orodjarje iz »Kihne«, »IFE«, »Libele«, »Gorenja« in »EMO«. Otvorii in pozdravil je predsednik Društva orodjarjev podružnice v Celju Ludvik Krese, ki je v svojem govoru oziroma poročilu prikazal delo društva v letu 1966 in nakazal smernice za bodoče delo. Zatem je sledilo blagajniško poročilo, ki ga je podal Srečko Gorenjak in poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal Viljem Šulgaj. Razvila se je živahna diskusija, ki jo je vodil delovni predsednik Vili Končan. Sama udeležba je pokazala zanimanje za to našo stanovsko organizacijo, katere namen je nuditi vsestransko pomoč članom in včlanjenim tovarnam pri izdelavi, tehnologiji bj konstrukciji orodij. Ludvik Krese Določeni datumi letošnjih prostih sobot že prejšnji upravni odbor je sklenil da se morajo proste sobote planirati za celo leto naprej. Zato je sektor priprave proizvodnje za zadnjo sejo pripravil predlog glede prestavitev prostih sobot zaradi remonta. Predlog predvideva, da bi1 bil — namesto 3. sobote v aprilu prost dan 29. 4. 1967; — namesto 3. sobote v juniju prost dan i. 7. 1967; — namesto 3. sobote v juliju prost dan 3. 7. 1967; — namesto 3. sobote v oktobru prost dan 27. 11. 1967; — namesto 3. sobote v novembru prost dan 28.11.1967 in — namesto 3. sobote v decembru prost dan 30. 12. 1967, Tako bi se remont lahko vršil za prvomajske praznike in za novoletne praznike. UO je predlog v celoti osvojil- , Selili se bodo Na 2. redni seji je upravni odbor med drugim razpravljal tudi o predlogu pravne službe, stanovanjske enote in stanovanjske komisije, da bi izpraznili stanovanja v pritličju hiše Kovinarske ulice št. 13 in bi se y teh prostorih uredile drvarnice za stanovalce te hiše. Ti stanovalci so imeli sedaj drvarnice na zemljišču Baldasin. Ker pa je pogodba o najemu zemljišča potekla, so predlagatelji smatrali za najprimerneje, da ise drvarnice uredijo v pritličju stavbe v Kovinarski 13, ker so fi prostori zaradi stalnih poplav in starosti stavbe za bivanje neprimerni, popravilo pa bi bilo predrago. UO se je s predlogom strinjal in zadolžil stanovanjsko komisijo, da zagotovi nadomestni stanovanjski prostor za preselitev strank iz pritličja Kovinarske 13. ------- E^KdjfiKeo Vprašanje integracije in decentralizacije upravljanja v gospodarstvu Po uspelo organiziranih širših posvetovanjih o raznih vprašanjih v zvezi z gospodarjenjem v podjetjih sta se Višja ekonomsko komercialna šola in Društvo ekonomistov iz Maribora po posvetu in sodelovanju z Gospodarsko zbornico SR Slovenije in zavodom »Informator« iz Zagreba odločila, da 6. posvetovanje organizirata o temi: VPRAŠANJA INTEGRACIJE IN DECENTRALIZACIJE ¡UPRAVLJANJA V GOSPODARSTVU. Posvetovanje bo odprtega tipa in se ga udeležuje neomejeno število praktikov in teoretikov, domačih in tujih, 'bodisi kot referenti, diskutanti ali poslušalci. Referenti so prijavljeni iz Beograda, Zagreba, Splita, Rijeke, Brčkega, Prištine, Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Kopra, Žalca, Ziiricha, Dunaja, Berlina in Prage. Na posvetovanju se bodo obravnavala vprašanja delitve dela in procesa integracije, racionalizacije, položaja človeka v proizvodnji, ekonomskega učinka integracije in decentralizacije upravljanja v gospodarstvu, mednarodne delitve dela in sodelovanja s tujimi podjetji, o oblikah in tendencah v procesu integracije in decentralizacije upravljanja, o povezanosti teh procesov in kritični oceni na konkretnih primerih. Ker bodo vsi referati razmnoženi in jih bodo udeleženci prejeli pred posvetovanjem, ne bodo referenti in koreferenti ponavljali svojih referatov temveč bodo sodelovali v razpravi z novimi vprašanji. Glede na to, da so se nekateri diskutanti že vnaprej prijavili se pričakuje živahna in zanimiva razprava. Vprašanja, ki se bodo obravnavala niso vezana le na integracijo in decentralizacijo upravljanja temveč so povezana predvsem z učinkovitostjo neposrednega delavskega samoupravljanja in z gmotnim interesom človeka v proizvodnji. Posvetovanje bo 29., 30. in 31. maja v slavnostni dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Organizatorji posvetovanja so poslali pismena vabila vsem podjetjem v SR Sloveniji in SR Hrvatski ter pričakujejo številno udeležbo. Ivan Čendak: DOSEGANJE PLANSKIH NALOG V PRVEM TROMESEČJE IN APRILE Že med prvo obravnavo družbenega plana za leto 1967 je bilo jasno, da so začrtane naloge v tem planu zelo zahtevne in težavne, saj smo si zastavili za cilj povečati vrednostni obseg poslovanja za nekaj manj kot 4 milijarde S-din v primerjavi Z lanskim letom. Izraženo v odstotkih predstavlja to povečanje ca. 22 % nad lanskoletnimi rezultati poslovanja. To povečanje je v glavnem predvideno z novimi kapacitetami obrata VI v Kruševcu, ki smo ga vključili v obratovanje z določe-. nimi zagonskimi težavami in šele v drugi polovici leta 1966. Pri tem pa nismo mogli koristiti vseh zmogljivih kapacitet. V letošnjem letu smo pa planirali koriščenje kapacitet celo v treh izmenah, toda pri izpolnjevanju planskih nalog smo zadeli v dva problema, in sicer: Prvi problem je v tem, da je bila zaradi pomanjkanja materiala, izpada iz pogona stiskalnice v IKARUSU ter okvare na transformatorski postaji obrata v Kruševcu zaustavljena proizvodnja cele tedne irr plan seveda ni bil izpolnjen. In vendar kljub težavam in precejšnjem izpadu planirane proizvodnje obrat v Kruševcu v letošnjem letu rentabilno posluje. Ne dosega pa predvidenega dohodka po družbenem planu. Drugi problem pa je bolj prijetne narave, ker kaže, da lahko plan izpolnjujemo v dveh izmenah, a ne v treh kot je predvideno v družbenem planu, saj so uspeli v obratu VII doseči tako višino proizvodnje v enoti časa, da je nihče prej ni predvideval. Torej ne moremo koristiti v tem obratu niti polnih dveh izmen. Jasno je, da naj se povečan obseg proizvodnje, ki izhaja v največji meri s priključitvijo obrata v. Kruševcu, postavil gred problem likvidnosti podjetja pomanjkanje obratnih sredstev). Povečanje poslovanja po obsegu vrednostno 22 % terja podjetje, da poveča likvidnost obratnih sredstev najmanj do 1,3 milijarde S-din. Tega cilja pa doslej še nismo dosegli, zato nas bo tarproblem likvidnosti pri izpolnjevanju planskih nalog v proizvodnji in prodaji močno zaviral. Torej nas je spremljal in bo spremljal skozi celo poslovno leto 1967: Temu problemu je nujno posvetiti največjo pozornost ter nenehno vplivati na vse faktorje, ki bodo kakorkoli vplivali na ublažitev trenutnega stanja slabe likvidnosti obratnih sredstev. Kaj je potem storiti? To vprašanje nam nalaga, da moramo hitreje kot doslej načrtovati: 1. znižanje materialnih zalog, nedovršene proizvodnje in polizdelkov in 2. iskanje krediten’ za obratna sredstva pri poslovnih bankah. Za zniževanje zalog, doslej nismo mnogo načrtovali, zato se bomo nujno morali prilagajati tržnim situacijam pri nabavi materiala in uvajati v bodoče standardizacijo formatov reprodukcijskega materiala. Z na- bavo stroja (Škarij) za rezanje »colsev«, bomo dosegli precejšnje znižanje zalog materiala, toda to ne sme biti edina poglavitna mera našega vpliva na znižanje zalog, marveč se je potrebno lotevati vseh mogočih matematičnih znanstvenih metod za načrtovanje nabave in vzdrževanje potrebnega nivoja minimalnih in maksimalnih zalog repro-materiala z vidika pm-izvodnega ciklusa, kamor je zajeti tudi načrtovanje nedovršene proizvodnje in vskla-diščenje polizdelkov ter izdelkov. Te naloge ne bodo ne vem kako hitro absolutno dosegljive, vendar jih je začeti v večji meri proučevati in načrtovati ter korak za korakom odstranjevati nepotrebne obremenitve skladnoz. zunanjimi in domačimi tržnimi pogoji. Vse težave so delno vplivale na nedoseganje planskih nalog v prvem tromesečju. Plan proizvodnje in prodaje v prvih treh mesecih smo dosegali, kakor sledi: (tabeli 1, 2,) Iz prejšnjih grafikonov je razvidno, da smo proizvodni plan po količini dosegli v mesecu -januarju 94 %, v februarju 103% in v marcu 98 odstotno. Kumulativni plan po količini v treh mesecih smo pa dosegli 98 % (tabeli 3,4). (Nadaljevanje na 8. strani) Vctietpnje UumutaHva 9i n <03 9g M 9S _____DOit^tN)*,JgfV ***> _____ ootivnotMm utrneta -------ftan _______CteHJ ftQKl .......— lumulatira muc Han toč too too Bt m m &7WW9 0t v Ib 99 V prejšnji številki našega časnika smo vas seznanili z novoizvoljenimi elani v svete ekonomskih in poslovnih enot, v delavski svet in upravni odlbor podjetja. Danes pa si preberite, kateri člani kolektiva so bili izvoljeni v komisije in odbore delavskega sveta in upravnega odbora podjetja. Delavski svef je izvolil svoje organe na prvem zasedanju 7. aprila. V štab za varstvo pred nemarnimi in drugimi hudimi nesrečami: Ernest Vršeč — vodja štaba, Albin Lesjak — namestnik vodje štaba, Lambert Kotnik — načelnik štaba, Ivan Veber — namestnik načelnika štaba, Franjo Velikan j a — član, Oto Račečič — namestnik člana, Marko Trebar — član, Jože Jošt — namestnik člana, Vili čater — član, Milan Pleterski — namestnik člana, Franc Medved — član, Jože Koštomaj — namestnik člana, Franc Mahne — član, Marjan Cvek — namestnik člana, dr. Jože Čakš — član, Erika Javornik — namestnik člana, Emil Jejčič — referent za kadre, Martin Pirš — referent za opremo, Jože Podlinšek — član, Stane Veninšek — član, Franček Božič — član, Jože Žnidar — član, Franc Berginc — Odbori iu komisije delavskega sveta in upravnega odbora član, Marjan Veber — zapisnikar, Ivica Skočir — namestnik zapisnikarja. V odbor za varnost pri delu: Miloš Jevtič — predsednik, člani: Franc Klokočovnik, Vlado Januš, Ivan Breznik, Zdenko Kaučič, Alfred Meznarič, Franjo Orel, Jože Hamer 'in Ivan Luk- -man. V izdajateljski svet »Emajlir-ca«: Ljubomir Pavlovič — predsednik, Mirko Ekselenski — član in Stane Korpnik — član. Po dva člana v ta svet pa imenujejo člane še: sindikat, komite ZK in komite ZM. V komisijo za štipendije: Dimitrij Černe — predsednik, člani: Slavko Vizjak, Jože Žnidar, Pavla Ravbar in Mirko Dober-šek. V komisijo za tehnične izume in in izpopolnitve: Vinko Zotel — predsednik; člani: Marjan Rejc, Lojze Žnideršič, Jože Stoj s, Mirko Polutnik, Franc Koštomaj in Boris Čelik. V stanovanjsko komisijo: Slavko Hudej — predsednik, člani: Anton Pantner, Miha Zav-šek, Jernej Košec, Antonija Škrubej, Franjo Kunc, Enh Šalekar, Jože Zapušek, Franc Kamšek, Anton Gajzer in Slavko Muhovec — namestnika. V centralno disciplinsko komisijo: Anton Krebs — predsednik, Rudolf Vajdič — na-' mestnik predsednika, Franc Vrabič — član, Ljubomir Pavlovič — namestnik člana, Milan Kavčič — član in Zvonimir Božič — namestnik člana. V arbitražno komisijo: Miroslav Krempuš — predsednik, Milan Zupanek in dr. Franc Zupančič — člana in Ludvik Krajec ter Anton Rojec —- namestnika članov. Za predsednika disciplinskih komisij delovnih enot je izvoljen Ivan Čater, za namestnika pa Anton Rojec. Upravni odbor je na prvi redni seji 10. aprila izvolil komisijo za prošnje in pritožbe in uredniški odbor Emajlirca. DOSEGANJI PLANSKIH NALOG (Nadaljevanje s 7. strani) Plan po vrednosti smo dosegali nekoliko ugodneje kot pa plan po količini. V januarju smo dosegli plan po vrednosti 94 % v februarju 102 % in v marcu 103,8 %. Kumulativno smo dosegli proizvodni plan v treh mesecih 100,2 %. Torej smo plan po vrednosti presegli za 0,2 % Skratka proizvodni plan po vrednosti smo v treh mesecih izpolnili in malenkostno presegli. Razlika med planom po vrednosti in količjni v višini 2%, gre na račun sprememb prodajnih cen nekaterim našim izdelkom po 1. 1. 1967, za katere je dala služba programiranja obvezo^ pri obravnavi družbenega plana za leto 1967, ko smo plan po količini prve variante predloženega plana na sejah samoupravnih organov znižali za • 1.000 ton, a dohodek podjetja obdržali na višini prve predložene variante, da bo izpad dohodka nadomeščen s povečanjem cen nekaterim izdelkom pri Zveznem zavodu za cene in znižanjem stroškov poslovanja. Dnevni plan v mesecu aprilu se giblje nekoliko ugodnejše kot V preteklih mesecih, ker je v prvih dneh tekočega meseca bil vzpon doseganja plana hitrejši kot v prejšnjih mesecih tako, da smo v četrtem dnevu proiz- vodnje (5. v mesecu) plan že presegli 18 %. Nad planom smo se gibali vključno do 13. aprila, 14. t. m. je plan padel za 3 tone, to pa zato, ker je v radia-torskem oddelku tega dne bil izpad acetilena ca. 3. ure, sicer bi bil plan izpolnjen/15. aprila je bila soboto. Ob sobotah pa smo običajno skoraj vedno pod planom. Ta dan je padel za ca. 8 ton. V ponedeljek dne 17. 4. je pa padel za ca. 20 ton. V tem dnevu so bila izplačila OD in proizvodnja ob takih dnevih ni na absolutnem normalnem trendu. 18. in 19, t. m. smo zopet nad planom za 5 — (5%. Kumulativno je plan dosežen do 19. t. m. nekaj nad 98%. Zato je pričakovati, da bomo plan v tem mesecu tudi tonažno presegli. Vrednostno pa celo nekaj več kot količinsko. Dohodek podjetja v proizvodnji smo dosegli v treh mesecih poslovanja: v januarju 86%, v februarju 107 % in v marcu 103 odstotke. Kumulativno v treh mesecih pa 99 %. Kakčr vidimo, smo z dohodkom za 1 % izpod plana. Vzrok temu je tudi to, da so se cene proizvodov spreminjale postopoma od začetka leta naprej, zato je bil v januarju dohodek globoko pod planom, kar je bilo v drugem in tretjem mesecu nadoknade-no. Prikaza dohodka v plačani realizaciji ¡ii mogoče realno pri- merjati s planskimi pozicijami, ker so porasle terjatve nad planirani trend. V teh povišanih terjatvah je približno 35 odstotkov dohodka, to pa predstavlja skriti dohodek. Če primerjamo planirane in dosežene podatke o dohodku je plan podjetja pri dohodku skoraj *izpolnjen. Ker pa je v dohodku plačane realizacije prištet še izredni dohodek, je potemtakem dohodek ekvivalenten proizvodnemu. To kaže, da smo dosegli dohodek kumulativno tudi pri fakturirani realizaciji 99 odstotno. Skupna fakturirana prodaja je kumulativno dosežena v treh mesecih nekaj nad 103 %. Da smo fakturirano realizacijo vrednostno presegli za 3 % nad vrednostno proizvodnjo je vzrok v tem, da prodajamo nekaj medfaznih proizvodov, ki jih v obračun proizvodnje ne zajemamo kot finalne izdelke. En del embalaže prikazujemo kot realizacijo, v proizvodnji pa ni zajeto. Prodajamo tudi nekaj . materialnih zalog, ki jih v proiz-' vodnji prav tako ne prikazujemo. Zelo močno pa varira tudi odpadni proizvodni material napram planu. Vse Zgoraj omenjene razlike niso bile predvidene v planskih pozicijah, zato se tudi ta odstop vedno pojavlja. Zato,je vedno pri prodaji tudi nekaj več dohodka kot pa v proizvodnji. V komisijo za prošnje in pritožbe so izvoljeni: Marjan Pilih — predsednik, Franc Vrabič in Jože Vajdetič — člana . V uredniški odbor »Emajlirca so 'izvdljeni: Eva Orač — predsednica; člani: dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Peter Videnšek, Jože Zidanšek, Mirko Breznik in Vib Korošec. GLOBUS Znani ameriški inštitut Porcelain Enamel Institute Inc. (PEC) v Washingtonu je v zadnjem času izboljšal metode emajliranja aluminijske pločevine, ki se uporablja v vedno večjem obsegu v arhitekturne namene in za opremo stanovanjskih prostorov. Zahvalju-Ijujoč temu znanstvenoraziskovalnemu delu je ameriška emajlna industrija uvedla proizvodnjo zelo fleksilnih aluminijastih folij ki se odlično obnesejo za površinsko zaščito vrat, za oploščenje notranjih in zunanjih industrijskih prostorov, za kopalnice in kuhinje. Prednost teh aluminijastih folij, ki jih lepijo z organskimi lepili, leži v enostavnem, lahkem iti hitrem čiščenju prelepljenih ploskev ob uporabi običajnih detergentov. -)(- f Združenje avstrijskih emajlirnic je 10. marca v sodelovanju z avstrijsko podružnico Persil organiziralo emajlirsko-tehnični ■seminar na Dunaju s temo: »Postopanje s pločevino pred emajliranjem.« Predvsem so predstavniki Per-sila prikazali prednosti, ki jih nudi tehnološki postopek razmaščanja z novimi kemičnimi produkti. -)(- Za Sovjetsko_ Zvezo in Poljsko je sedaj tudi Madžarska sklenila pogodbo s »Fiatom« o licenčni proiz-' vodnji teh vozil. »Fiat« v Torinu bi naj dobavil Madžarski firmi »Moguert« do leta 1970 10 tisoč vozil. Tridesetletnica ustanovnega kongresa KP Slovenije V noči od 16. 4. na 17. 4. 1937 so se zbrali pri Barličevih nad zasavskim revirjem komunisti in z ustanovnim kongresom potrdili porajajočo se politično zavest, ki je rastla v delavskih vrstah slovenskega naroda. Če bi od tistega trenutka dalje pisali zgodovino delavskemu gibanju na Slovenskem, bi bil to obsežen epos borb, zmag in porazov. Vendar nobena zapisana beseda ne bi resnično ocenila hudega boja KP v narodnoosvobodilni vojni kot komunist, borec in osvoboditelj lastnega naroda, opreznost in idejno enotnost v povojni graditvi socialistične družbe kot komunist oborožen z marksistično teorijo in na kraju borbo vseh članov ZK v zadnjem času za vsestranski gospodarski in družbeni razcvet slovenskega naroda. To so le navidezni mejniki v razvoju ZK, ki so nam samo orientacija za prihodnost. Zato menim, da se bomo spominu na ta dogodek oddolžili najbolje tako, da se seznanimo z resolucijo VII. seje CK ZK, kument. Resolucija VII. seje CK ZKS Resolucija VII. seje CK ZKS odgovarja na odprta vprašanja o vlogi in delu ZKS v sedanjem času družbeno političnega življenja in je politični dokument z bogato idejno usmeritvijo pri delovanju vsakega komunista. Jasno odgovarja na temeljna vprašanja o graditvi naše socialistične demokratične družbe. Na začetku resolucije je povedano, da je temeljni programski smoter in zato glavna smer idejnega in političnega vpliva komunistov uresničevanje celovite samoupravljalske družbe. Temelj samoupravljanja je interes delovnega človeka v delovni skupnosti, zasnovani na združenem delu. Ta interes se kaže v različnih oblikah, vendar najbolj tam, kjer ni zagotovljeno demokratično upravljanje. Delovne ljudi, ki požrtvovalno ustvarjajo, razmišljajo in prispevajo k družbenemu napredku morajo voditi strokovni sodelavci. Ob tem pa delovni ljudje postajajo vse bolj občutljivi na vsak poizkus, da bi jih kdo oviral kot nosilce lastne in družbene usode. Za take temeljne naloge, ki jih daje samoupravljanje, trdijo nekateri, da-vnašajo nered v gospodarsko poslovanje. Verjetno je temu res tako, vendar tam, kjer se samoupravljanje pojmuje samo kot demokratična pravica ne pa tudi kot odgovornost. Do aktov, ki so rezultat samoupravnega postopka moramo gojiti največjo odgovornost, ker le tako gradimo potreben red. Izvrševanje sklepov vnaša red, stabilizacijo v poslovanju, na drugi strani pa krepi potrebno zaupanje med stro- ki je nadvse važen politični do- kovnimi sodelavci in samoupravljal«. Le tako bomo razvijali poslovni red in dosegli potrebne delovne uspehe. Tako delo bo gradilo tudi boljše, višje in humanejše družbeno politične odnose v delovnih organizacijah in v družbi sploh. Slovenski narod živi v samoupravni skupnosti vseh jugoslovanskih narodov. Nemalokrat se srečujemo s trditvami, da imamo v okviru te skupnosti premajhno politično moč. Zaradi tega morajo komunisti v slovenskih množicah krepiti zavest o odgovornosti za obstanek in razvoj socialistične družbe. Le lastna državna odgovornost je poroštvo za nadaljnji razvoj slovenskega naroda. V tem smislu mora varnostna služba SRS v interesu delovnega človeka in samoupravnega sistema čim učinkoviteje izpopolnjevati svoje naloge pri odkrivanju proti-ustavne»dejavnosti. V zadnjem času se porajajo tudi pojavi, ki so odraz idejnih in političnih koncepcij reakcionarnega, buržoaznega klerikalizma, to, kar je predstavljal za časa NOB belogardizem. Proti klerikalizmu bomo zaostrili boj, pri tem j>a gradili modeme socialistične poglede na vero in cerkev, čeprav je ateizem (nepriznavanje boga) v temelju komunistične ideologije, vrednotijo komunisti versko čustvo državljanov kot nedotakljivi del človekovih pravic, ker menimo, da to ni ovira pri graditvi socialistične družbe. Idejno jasni so nam cilji družbeno gospodarske reforme, s katero ustvarjamo nove kvalitete gospodarjenja v sistemu samoupravljanja, učinkovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela, v objektivnejših in trajnejših pogojih za dvig standarda delovnih ljudi. S tem ukinjamo koreninč birokratsko administrativnim ukrepom, katerih smo bili navajeni v gospodarstvu. Resolucija med drugim ugotavlja, da smo pri reševanju kadrovskih problemov najmanj prilagojeni potrebam efektne j šega gospodarjenja in vodenja drugih oblik družbenega življenja. Kadrovska struktura v gospodarstvu še posebno ne zadovoljuje in tako zaostajajo aplikacije znanstvenih dognanj in nove tehnologije v naših gospodarskih organizacijah. Zveza komunistov se mora direktno s svojim idejno političnim, vplivom zavzeti za čim bolj sodobne kriterije v kadrovski politiki in za odprto konkurenco rasti kadra na podlagi koncepta in delovnih rezultatov. Posebno jasno nam mora biti„ stališče do nacionalnega vprašanja in zavedati se moramo, da je socialistična skupnost jugoslovanskih narodov jamstvo naše nacionalne neodvisnosti. Priznati moramo, da je v zadnjih 30 letih edino komunistična partija Slovenije imela jasen harodni program. Ta program uresničujemo nepretrgoma, ko ustvarjamo družbeno gospodarske pogoje še za večji rast slovenskega naroda. Pri krepitvi narodne zavesti pa ne cepimo družbo na več vrst delovnih lju- . di, kot na kmeta, inteligenta, ali industrijskega delavca, temveč jim ustvarjamo pogoje suverenih. nosilcev nacionalnega čustva. Jamstvo naše neodvisnosti je borba vseh delovnih ljudi in z njimi povezane inteligence za progres družbenega življenja, na temelju socializma in samoupravnih odnosov in na načelu borbe za mir v svetu. Razvoj Slovenskega naroda lahko na drugi strani zagotovimo samo kot odprto družbo, ki enakopravno gradi odnose z drugimi narodi, posebno onimi, ki imajo podoben družbeni razvoj. Politika miroljubne koeksistence in demokratičnosti v mednarodni politiki, dajeta potrebno oporo slovenskemu narodu pri graditvi medsebojnih družbeno gospodarskih odnosov s sosednimi narodi. Kot odprta družba se bomo hitreje vključevali v mednarodno delitev dela in vzporedili naš korak razvoja z dosežki znanosti in kulture v tujini. Načela resolucije, ki so v zelo skrajšani obliki pred nami in nekatere druge spremembe so vsebinski pogoji reorganizacije zveze komunistov. Reorganizacija je proces, ki mora zagotoviti razvijajočemu se samoupravljanju ustrezajoča idejna spoznanja, spremembe v miselnosti komunistov ter v notranjih odnosih demokratičnost in v akcijskem pogledu politično mobilno organizacijo. Franc Berginc SVEČANO VZDUŠJE OB VOLITVAH Ob zadnjih volitvah — 19. aprila — je bilo pri nas še posebej slavnostno. Volišči sta bili vzorno pripravljeni, tako da je naš kolektiv požel posebno priznanje na sam dan volitev tudi preko Radia Celje. Uplo z mladimi ljudmi postaja vedno težje, posebno še sedaj, ko se posamezni interesi razhajajo na vse strani, za vsako stvar. Ko pa je nekdo že zainteresiran za neko stvar, ¡ki mogoče niti ni dobra, ga je težko preusmeriti, čeprav bi v več primerih bilo to koristno za posameznika samega. Dnevno se postavlja vprašanje, kako zainteresirati mladico za delo, ki bo koristno za vsakega posameznika in za družbo. Gre predvsem za delo v mladinskih organizacijah, aktivih, važno pa je da je vsak proizvajalec — deloven človek marljiv in priden tudi na delovnem mestu. Ko sem že ravno omenil kje naj bdi se mlad človek udejstvoval, naj še na kratko opišem k je In kako: 1. V mladinski organizaciji Mladinska organizacija je druž-fceno-politiona organizacija, ki skrbi predvsem za pravilno usmerjanje mladih ljudi, pripravlja mlajšo generacijo za samoupravljanje, skrbi za kulturno in zabavno življenje, za Kje so interesi mladih po navodilih organizacije kot takšne. Če bi se vsi mladi zavedali svojih dolžnosti in pravic ter, če bi se jih oprijemali in koristili bi bilo delo mladinske organizacije več kot zadovoljivo, žal pa moramo reči, da je delo naše organizacije slabo — komaj zaznavno Delo družbe-no-politične mladinske organizacije nikakor ne more biti zadovoljivo, če se posamezniki ¡ne udeležujejo sej aktiva, me hodijo na predavanja, so na delovnem mestu večkrat nedisciplinirani, s svojim obnašanjem pa kvarijo ugled organizacije Naši mladinci na plesu v tovarni — mladi so vedno težili k družabnosti šport ter rekreacijo mladih. Vsak sodelavec kolektiva do 25. leta starosti ima pravico, Naprave enostavnejše izvedbe za avtomatsko rezanje hladno valjanih trakov iz pločevine v svitkih, ki bi prav gotovo odlično služila tudi v našem podjetju, saj bi omogočila znatne prihranke v dosedanji ceni precej dražjih trakov domačih izvorov, predvsem pa bi se zmanjšala potreba po obratnih sredstvih. vlečenih izdelkov jekel režim pogojne liberalizacije uvoza, je moč predvideti, da se bo uvoz v letu 1967 Še nadalje povečeval. Lanskoletni uvoz pa je bil hkrati 10-krat večji kot uvoz leta 1956, ko je naša država uvozila skupno 80 tisoč ton valjanih in vlečenih izdelkov želeža in jekla. Cilji v razvoju železarstva v naši državi, ki so bili postavljeni z gospodarsko reformo juli- ja 1965, pa se bodo konkretno odrazili v zmanjšanju uvoza šele po letu 1971 z izgradnjo nove železarne in valjarne v Smederevu, ki bi naj pridobivala jeklo in proizvajala vse vrste fine in tanke pločevine, predvsem na bazi znatno boljše uvožene železne rude ter koksa, pri čemer se bodo te surovine prevažale predvsem po morju in po Donavi navzgor do lastnega pri- slanišča nove železarne v Smederevu. B. I. IVLAČNA RFKLAMA Objavljamo naslovno stran prospekta tovarne -»California«. To je tovarna juh in začimb v Holandiji, ki se je poslužila svojevrstnih reklamnih prijemov. Potrošniki dobivajo namreč darila, teh daril pa je cela vrsta. Potrošnik si lahko darilo sam izbere s tem, da pošlje tovarni določeno število kuponov, ki so priloženi v zavitkih juham in začimbam. Več kuponov — mikavnejše darilo. Daril je torej precej, od posameznih skodelic, krožnikov, pladnjev, priborov, do naše dekor posode, ki jo vidite na sliki. Za to deko-rirano kozico Novum je potrebno poslati tovarni 44 kuponov in na precejšnje presenečenje pri »Californii« kupci pošiljajo predvsem po 44 kuponov in se torej kar vlečejo za naše kozice Novum. Brez dvoma je »California« s takšno reklamo dosegla uspeh, saj pa je tudi dala v tisk milijon katalogov, (naslovno stran tega objavljamo), poslužuje pa se tudi večjih reklamnih lepakov in kartonskih stojal — vedno pa je v sredini naša dekorirana kozica Novum. Prvič nesklepčni V soboto 15. aprila bi morala biti 7. seja TK ZMS EMO. Prvič v mandatni dobi sedanjega komiteja pa se je zgodilo, da smo bili nesklepčni in je seja bila preložena. Opravičeno' so izostali 4 člani TK, prisotnih nas je bilo 6, neopravičeno' pa so izostali: Bratina, Mitom, Jaz-binšek, Podpečan, Mežnarič, Kugler, Golavšek, Bratina Ivo in Ivančič Zmago. Vsekakor se ti mladinci premalo zavedajo svojih dolžnosti, ki jih imajo kot člani TK in bo treba v bodoče gledati kdo je zaslužen, da bo član TK, saj bo treba izbirati najboljše — tiste, ki bodo svojemu aktivu lahko največ pomagali. Lahko bomo delali uspešno le, če se bomo vsi zavedali, da je bodočnost naša in se moramo zanjo truditi, da bo lepa. BAJUK TVANKA . v . • • - • . ■ • EMO skozi trideset let - zaposlenost V eni izmed prejšnjih številk tega časopisa sem pisala o proizvodnji v zadnjih tridesetih letih v našem podjetju. Namen tega sestavka pa je pokazati, kako je bilo z delovno silo v tem razdobju. Pa poglejmo zopet trideset let nazaj. Leta 1936 je podjetje zaposlovalo 2.097 delavcev, leta 1966 pa 3.335, kar je 60 odstotno povečanje. Kakšna je bila razvojna pot v tem razdobju nam pokaže tale slika. Debelejša umirjena črta podaja osnovno smer razvoja (trend II. stopnje), tanjša lomljena pa kaže dejansko zaposlenost po letih. Razvojna smer je trend blage rasti, ki zaradi vmesnih stavk in odpustov povzema obliko parabole. Od te pa odstopa dejansko število zaposlenih zlasti med vojno, nato v obdobju imformbiroja ter ponovno po letu 1962. Kakšno pa je bilo povprečno odstopanje od osnovne razvojne smeri nam pokaže koeficient variacije, ki je v obdobju pred vojno 8,1, med vojno se poveča na 20,5, nato do razdobja imformbiroja 5,3, od tu naprej pa se vedno bolj prilagaja osnovni smeri, saj pade na 1,2, po letu 1961 pa celo na 0,7. Poglejmo še sedaj kakšen pa je ta pokazatelj za proizvodnjo Zaradi primerljivosti navajam te podatke skupaj. Koeficient variacije Razdobje proizvodnja j *c7) O §■ 1936—1939 8,1 17,6 1940—1945 20,5 43,9 1946—1949 5,3 27,8 1950—1960 1,2 0,6 1961—1966 0,7 5,4 Ti podatki nam pokažejo, Okoli osnovne smeri razvoja, kakšno je povprečno variiranje povzemamo pa, da se proizvodnja vedno bolj prilagaja osnovni smeri razvoja, še bolj pa se to kaže pri zaposlenih. Razloček med koeficienti pri proizvodnji in zaposlenih je dokaz,. da na proizvodnjo ne vpliva samo zaposlenost, ampak tudi' drugi dejavniki. Ne kaže pa kljub temu spregledati dejstva, da je med zaposlenimi in proizvodnjo velika povezava in medsebojna odvisnost, kar se lepo vidi, saj oba koeficienta v istem razdobju ali padata ali pa naraščata. Poglejmo še sedaj kako je bilo s fluktuacijo delovne sile v tem razdobju. Fluktuacija zaposlenih kot enoten izraz za sprejemanje in odpuščanje delavcev, je v preteklosti bila posledica dokaj različnih motivov ekonomske in politične narave. Če pogledamo še malo bolj nazaj, to je pred prvo svetovno vojno, vidimo da je bilo na začetku prve svetovne vojne odpuščanje zelo veliko, po letu 1919 začne število zaposlenih zopet naraščati, nato je leta 1922 velika stavka in podjetje zabeleži takrat najnižje stanje zaposlenih, nato pa število zaposlenih zmerno narašča. Po letu 1929 opazimo ponoven padec in ]eta 1932/33 pride do prave depresije, ki je odraz takratne svetovne krize. Leta 1936 sta bili dvq stavki, zato je za to leto značilna visoka fluktuacija. Od tu do druge svetovne vojne pa opazimo zopet zmeren porast zaposlenih. Druga svetovna vojna je tudi pri nas vplivala na zaposlenost, padec delovne sile doseže leta 1944 oziroma 1945 svoje najnižje stanje. Po vojni pa opazimo velik porast do leta 1949, ko začne zaradi posledic Sodeč po uspehu sejma, se je nadaljevala od pričetka leta opazna poživitev v industriji emajliranih izdelkov. Dobavne liste ne obstojajo, proizvodnja in promet sta se uskladila, cene so se uravnotežile. Inozemska ponudba je razširjena z vključitvijo Švice. Tržišče je ohranjeno. Konstruktivnih novosti ni bilo. Razvoj gre v smeri okusnejših dekorjev in mnogih barv na enem predmetu. Pet emajlirnic že nudi posodo, ki odbija" sprijemanje — Te- in informbiroja ponovno padati, po letu 1954 pa začne ponovno naraščati. V tem času so ustanovljeni novi obrati, posledica tega je sprememba v strukturi proizvodnje in delež posode vedno bolj pada. Če naredimo sedaj kratek pregled čez fluktuacijo vidimo, da je fluktuiralo veliko število delavcev samo v vojnih obdobjih in pa v obdobju stavk. Tako na primer pride in odide leta 1914- kar 2,3-kratno število zaposlenih, leta 1922 1,85-kratno, opazimo pa, da je bila fluktuacija v razdobjih, ko je bilo težko dobiti zaposlitev, to je v letih 1930—1939 manjša, saj se v tem razdobju giblje odstotek fluktuiranja od 8—20 %- Za obdobje po letu 1955 znaša ta odstotek 20—35 %, kar je še vedno veliko, vendar je še v okviru povprečja v našem gospodar- flon, fluon, hostaflon itd. Delno 'Ponujajo namerno staromodne oblike in dekorje. Direktno emajliranje se vidno uveljavlja. Dve zahodnonem-ški podjetji izdelujeta hladilnike z. emajliranjem zunanjih ohišij, devet jih proizvaja emajlirane pralne stroje, tri podjetja pa emajlirane pomivalne stroje za posodo. Tudi v Franciji in Italiji emajlirajo velike naprave v celoti, prav kakor tudi proizvajalci v ZDA in na Danskem. Poglejmo še sedaj na kratko kakšna je bila struktura zaposlenih. Podatki nam kažejo, da je bilo npr. 1949. leta 9 % uslužbencev, nato ta odstotek raste in leta 1966 imamo že 13% uslužbencev. Končno za osvetlitev dinamike dolgoročnega, skoraj zgodovinskega zaposlovanja navajam še pregled sprememb, ki so nastopile v strukturi med spoloma. Podatki 'kažejo, da tu pravzaprav ni prišlo do nobenih sprememb, razen majhnega porasta deleža ženske delovne sile med vojno in padec leta 1956, ko stopi v veljavo odlok o prepovedi nočnega dela žensk. Pregled skozi te podatke nam ne pokaže le neke zakonitosti, ampak celo konstantnost, saj je delež ženske delovne sile leta 1966 isti kot je bil pred 20. leti, 240 M VISOKE JEKLENE KONSTRUKCIJE ZA DALJNOVODE V centralnem raziskovalnem in projektivnem inštitutu za kovinske konstrukcije v Leningradu so pričeli razvijati doslej najvišje in največje jeklene konstrukcije kot nosilec za daljnovode. Njihova višina znaša 240 m (Eif jelov stolp je 500 m visok!), medtem ko merijo doslej najvišji nosilci za daljnovode »le« 150 m. Razpon voda je temu primemo velik, saj znaša skoraj 2 km. K. J. stvu. to je 41 %. ZVEDELI SMO — ZVEDELI SMO — ZVEDELI SMO — ZVEDELI SMO — ZVEDELI SMO — ZVE Kratke s spomladanskega sejma v Kiilnu ŠE ENKRAT SADJE V KANTINI Pred časom smo v Eniaj-lircii priobčili sestavek Metke Božičeve pod naslovom »Sadje v kantini«. Avtorica je takrat predlagala, da bi v kantini prodajali sadje, bodisi v razsutem ' stanju ali v manjših zavitkih. Da bi s tem ne bila kantina obremenjena z dodatnimi artikli pa je predlagala tudi, naj bi šla širša izbira zaradi sadja na rovaš sedaj res širokega sor-timenta peciva, čokolad in bonbonov. Na mnogih mestih sem kasneje ugotovila, da so predlog za takšno spremembo naši ..ljudje pozdravili. Domala povsod so pričakovali tudi odziv tistih, ki jim je članek veljal — torej oddelka za družbeni standard. Tam pa nič — niti besedice za, niti sadjarv kantini, pa tudi niti besedice proti. Naj torej ostane pri starem, saj smo že navajeni včasih kaj govoriti v zrak. Prvi članek ni bil napisan v zrak. Koristilo bi vsem, če bi za osvežitev imeli na voljo sadje in poleti še jogurt, pa malo manj pobarvane vode in sladkarij in, ker tako ne misli le nekaj ljudi v naši tovarni, naj stvar sedaj ne obvisi več v zraku. Če že imamo zaposlene v kantini iri kantino, potem naj — seveda v okviru možnosti in racionalnega poslovanja — tudi ustreže temu, za -kar je. Dnevi so vedno bolj topli, do jeseni zavlačevati s sadjem, takrat pa : povedati, da drugo pomlad, ko bo spet. toplo, ne kaže. Da bo zaradi sadja in jogurtov v kantini preširok Sortiment, tudi ne bo dovolj tehtna I utemeljitev, da bi stvar spet zaspala, saj, lahko kljub novim jedilom, zožimo izbiro drugih stvari. Saj fes, da danes posegamo po sladkarijah, pecivu in limonadah, toda zakaj?! Ker drugega ni! hrs&riV-. • Eva Orač, m M PISMA m&r. m Slovo od ročajnice: Zakaj Te... Janez žalost tare? zakaj opustil si nekdanje šale. Je mar reforma temu kriva? kaj se za tugo tvojo skriva? Povedal bom — seveda če še smem kajti resnica danes blizu ni ljudem. Pripoved moja ne bo sveta maša, le bolečine bivšga... logaraša. F« so nekoč prav radi me ' 'poznali za moje delo mi medaljo dali, a danes marsikdo me le prezira na to kar dal sem Njej, se ne ozira. Ped leti bil sem v fabriki za vsako rabo a danes, žal, gre to v pozabo in ko ocene so nekoč delili na mene spet so pozabili. Res da so me ocenjevali taki, ki po mojem mnenju niso strokovnjaki pa kaj si hočemo, čas je pač tak da komandira res lahko, že vsak. Pred leti so postavili me na vodilno mestg in svoje delo sem opravljal zvesto ceniti. Kajti vprašanje je, če smo za naše delo dovolj nagrajeni. Če' bo šlo tako naprej, bomo ¡kmalu visokokvalificirani orodjarji enako nagrajeni kot tisti, ki se niso ničesar izučili. Na vprašanje, zakaj gredo mladi orodjarji raje v tehniško šolo, ni težko odgovoriti, dvomimo pa, če potem s svinčnikom v roki doprinesejo več tovarni, kot če bi ostali orodjarji. Zakaj pa lahko v zapadinih državah cenijo orodjarje in, če je človek sposoben za delo, ga tudi dobro nagradijo? Menimo, da so prve roke, ki ustvarjajo in šele potem svinčnik in papir. Priznamo, da je kvaliteta orodja slaba, radar ne po naši krivdi, ampak po krivdi tehnološkega postopka, ki je večkrat pomanjkljiv in slabo izračunan. Ker nas priganja čas, ne moremo delati tako kvalitetno, poleg tega pa je treba vedno še kaj napraviti, kar v postopku sploh ni predvideno. Zato marsikateri pridno dela, pa dobi samo golo plačo. Pri tem pa ne krivimo mojstra ali preddelavca, ker tudi oni niso željni poslušati godrnjanja ljudi, ki jih le boli, če so pošteno delali, dobili pa so malo denarja. Treba je misliti tudi na tiste ljudi, ki delajo umsko in fizično in ne morejo radirati napak. Zato je treba bolj proučiti vsako delo, ki se normira. Verjemite nam, da kompliciranih del tudi starejši ne stresamo z glave, da ne govorimo o mladih, ki so šele začeli delati. Tudi pri nas je treba časa, da se odgovorno delo dobro premisli. O tem bi se moralo večkrat pogovoriti. Orodjarji ko pa reforma je prišla je udarila po glavi tudi Janeza. I Na drugo mesto so me posadili do dela voljo so mi s tem ubili ker tam, kjer prej z uspehom sem sejal, je nekdo drug ptodove moje obral. A zdaj se Janez naučil je mnogo, ne bo več drugim čistil pot pred nogo; naj sami odgovarjajo za svoje grehe, le svoje Janez tolkel bo orehe. Bivši vodja iz ročajnice 1 Ali res mislite, da je orodjarsko delo enostavno? Orodjarji se večkrat sprašujemo, zakaj nas v naišem podjetju tako slabo cenijo, čeprav je orodjarsko delo zelo odgovorno, posebno še' sedaj, ko izdelujemo orodja za prodajo. Marsikomu se večkrat zgodi, da ponoči ne spi, ker -premišljuje, kako bo orodje najbolje izdelal, da bo res odgovarjalo naročniku. Ali danes res ni nikogar; ki bi znal naše» delo zagovarjati in ga pravilno ! Pismo orodjarjev objavljamo izjemoma, ker smo že objavili sklep uredniškega odbora, da nepodpisanih pisem ne bomo natisnili v Emajlircu. Uredniški odbor se je za objavo odločil s 4 glasovi proti enemu, vendar s pridržkom, da takšno pismo ne prinaša konstruktivne kritike, niti predlogov, poleg tega pa bi, če bi s prakso objavljanja takšnih pisem začeli, dobili na kupe podobnih pisem, kjer bi bile navedbe morda mnogokrat še bolj resnične in pritožbe bolj upravičene. Kar zadeva opombo o krivdi tehnološke službe, odnosno o postopku, pa predlagamo, da o tem spregovorijo tisti, ki jim je obtožba namenjena. Bivši vodja čajnice ODGOVOR »SPILI« V Emajlircu št. .6 od 29. marca 1967 se je naša Spila zopet precej razpisala, oziroma »tego-flala« tudi o znašem prazniku, to je 8. marcu »Prazniku žepa«. To' njeno .pisanje po našem- časopisu je res včasih zanimivo in so njeni »štosi* res posrečeni. Vendar krivično natolcevanje ali obrekovanje nekoga, je pa že nesramno. Ne vem ali je bila to zavist, ali pa slaba informiranost, ali pa se ji gre le za zaslužek (honorar), ki ga dobi za svoje pisanje, ne glede na to, ali je pravo ali ne. če jo razganja zavist, da so možje strojne delavnice zelo pozorni do žena zaposlenih v tem obratu, ne samo ob prazniku žena, ampak tudi .ob drugih sličnih dneh, ki so pomembni za tam zaposlene žene, pa naj kar poči. Če bi bila na »Dan žena« v strojni delavnici, vem, da bi danes govorili samo še o pokojni Spili, ker bi jo od samega presenečenja in zavisti gotovo zadela kap, ob pogledu ina izredno pozornost celotnega kolektiva strojne delavnice, da ne govorimo tu o darilih, ki so bila res prisrčno izbrana. Bolje bi bilo, da je Spila kaj več napisala o strojni delavnici, ampak le v pohvalo in za vzgled ostalim obratom, kako se počasti žena ob njenem prazniku. Res je, da je EE-9 malo zakasnila s svojimi darili ženam, so pa pozneje bila ta mnogo bo--gatejša od drugih, za kar se jim prav leipo zahvaljujemo! Spila se pritožuje tudi na udeležbo ob priliki proslave praznika žena, da je bila slaba. Posebno se pritožuje na slab odziv povabljencev. Ni tu vzrok čas, kot ga navaja, verjetno je bolj odbijala njena navzočnost, ker na njeno »špico« ne pride vsak rad. Pravijo, da ima hud jezik, sicer to tudi sama prizna. Zato naj se poboljša, drugače bodo ob njenem pogrebu še sitnosti, ker bodo morali njen jezik ¡posebej pokopati. Brez podpisa Res ne morem razumeti, zakaj je pi-halka posode naj slabše plačana pri peči. Saj je vendar zadnja, ki vpliva na kvaliteto posode, njena malomarnost lahko uniči prizadevanje cele posade. Zgodilo se je, da je nekega dne zmanjkalo zraka in na 20 metrih traku je bila vsa posoda uničena. Sprašujem se, čemu so mi posodo nalagali, saj bi bilo precej manj škpde, če bi partija ta čas stala. Pri nas se takšne stvari večkrat zgodijo, nihče pa jim ne posveti potrebne pozornosti. Pri tem pa pihalka odgovarja za vsako pikico, če je le kje ostala v posodi. Izpihovanje ni tako preprosta zadeva, kot i2gleda tistemu, ki gleda to od strani in le nekaj minut. Tudi je bilo pri stari peči mnogo laže pihati, ker je bil pregled nad posodo in če ni bilo dobro spihano, je nalagalka odgovarjala, saj je morala posodo naložiti tako, da je bila pihalki dostopna. Pri stari peči se je posoda, če je padla, sicer poškodovala, vendar samo kos, ki je padel, danes ko visi vsevprek pa uniči padli komad še vse tiste komade, ki so spodaj — tako napredujemo. Tudi naloženo je tako, da se pihalka pošteno 'namuči, da bi rešila, kar je mogoče. Tečaj, ki sem ga delala mi precej pomaga, saj so bil meni v korisjt, ampak tovarni, zato ker bolj je človek razgledan, bolj tudi to zapletene reči. Res pa je, da tečaj nt ve, kdaj se mu zgodi krivica. Še posebej velja to za disciplino. Toliko je besed okoli tega. Kaj pa ima človek od discipline? Dragi izkoriščajo vse^tfrzdli, -uredilo zasebne stvari, discipliniran človek je le spotika v kolektivu, kjer velja red nediscipliniranih. Marija Greg ZABAVNI EMAJLtREC Ko sem prebrala anonimni (J) odgovor, ki je tokrat objavljen, sem bila presenečena. Običajno ne odgovarjam na odgovore mojih člankov, tokrat pa mislim, da je dobro, da napišem na odgovor odgovorr- Ne maram polemik. Kar je napisano, je napisano. Kar napišem, vem oziroma sem prepričana, da je resnično. Za to, za kar se ve — nepodpisane žene iz strojne delavnice — razburjate, v eni točki, priznam, da ni pravilno. Takoj po izidu našega »cajtenga« sem opazila, da sem se zmotila in bi moralo namesto »možje« pisati »delavski svet«, kar pa je res. Zaradi te neljube napake, sem imela trden namen se opravičiti in se tokrat opravičujem. Prosim oprostite, možje! To je eno. Za drugo se nimam kaj opravičevati. Če tovarišice, ki so ta odgovor napisale, pa se niso podpisale, naj bi se vsaj pozanimale o pojmu besed »natolcevanje« in »obrekovanje«. Namreč, to so hude besede. Sicer se v naši »kširja-briki« marsikaj hudega reče in komu da kaj »pod nos« — toda toliko časa že pišem v te »cajtenge« in vem, da jih veliko bere te moje vrstice, da že veste, da je nekaj resnice v vsaki stvari, ob katero se spotaknem, vtaknem svoj nos, »nesramen« jezik ali mi po vaše »pride na špico«. Pri nas je veliko stvari, ki jih skoraj vsi poznamo, vemo zanje, povedati si jih pa ne upamo. Vsaj na glas ne! Morda si kdo tega ne upa, ker se boji, da bi btli »preveliki stroški« pri pokopavanju jezika posebej. Glede moje udeležbe na proslavi dneva žena, bi povedala tole: Veliko jih je bilo in prijetno je bilo in z mnogimi sem plesala in se z njimi razgovar-jala. In nobena ni prišla na mojo »špico«. Bodo pa prišle tiste, ki to sedaj obirajo in jih tam ni bilo in sem prepričana, da bi ne prišle tudi, če bi vedele, da mene tam ne bo. Povem rada to, kar je res in vemo (vsi), da ni prav, povedati pa si upam to na glas in javno. Ne, ne pišem zaradi denarja. Znam pisati tudi druge stvari, ki bolj »nesejo«. Toda zakaj bi naš delovni človek ne zvedel nekaj drobnih novic, pa čeprav iz pisanja neke jezične ženske. Še vedno pa sem mnenja, da ne »goflam«/ Razčistimo pojme, so besede, ki le ne spadajo vse v en koš. In še to, drage tovarišice iz strojne delavnice. Lepo je, da so vaši možje (tokrat pravilno) pozorni do vas. So že lahko — po sredstvih, številu (vas malo, njih veliko) in občutkih. Mislim, da je dovolj polemike. Le eno še, da vas ne bom predolgo zadrževala. Honorar tega članka oziroma odgovora na vaš odgovor bom poslala vam, da boste imele denar za~ slab venec (venci so dandanes dragi), ko boste pokopavale moj jezik posebej. Kljub želji in opozorilu, naj se poboljšam — ostajam vaša stara Spila /CA Jaz sem vaš oče. Od 1. marca naprej, >pa tudi vaš zdravnik. MORDA BI BILO TAKO RES BOLJŠE '— Kaikšen pa je ta novi predsednik mladine; — ne vem, nekje v Inštitutu so ga našli; — dobro se je začelo, na vsem lepem bomo še našli kak takle članek: »zaradi prevelikih nalog je odstopil predsednik CDS, namesto njega smo izvolili tovariša...« — No in kaj imaš ravno ti proti; — bojim se, da res nebi postalo nalezljivo. ŽLAHTA VELIKO POTEGNE — Ja, — veš rad žlahto, pa me če. — Zakaj pa bi bilo to dobro. — Eh, saj veš, žlahta včasih veliko vleče, še pokopljejo te lepše, poleg naše pleh muzike ti zapoje še kakšen pevski zborček itd., drugače pa se morajo (kar po trije na enem kolesu pripeljati za teboj, da ti lahko potem nekaj zatarnajo za v slovo. Mfl. II IRčEl/l BREZ UGODNOST) Hi. Prvič. Hoja je zdrava. Drugič. Z ukinitvijo regresa smo se približali mislim namreč na sliko »Jedri krompirje« PRVOmjSKA KRIŽANKA JGidKCfifrke, vati V mesecu aprilu so izstopili: ŽOHAR Viktor — upokojen, PRELOŽNIK Dominik — sporazumno, POLAK Stanko — sporazumno, JAGRIC Alojz — samovoljno, DELAKORDA Martin — inval. upokojen, TESKAČ Jože — sporazumno. PETRIČ Stanko — v JLA, OJSTERŠEK Ferdo — invalidsko upokojen, FURMAN Franc — invalidsko upokojen, JEZOVŠEK Alojz — samovoljno. Poročili so se: ROZMAN Alojz, ŠPES Majda — GOLIHLEB, VEBER Anton, GOLIHLEB Ivan, LEDNIK Anton, POTOČNIK Nada — LEDNIK, HABJAN Marija — HR-ŽENJAK, GALJER Nikola. OGLASA Mamica s hčerko išče prazno sobo. Otrok bo v času materine zaposlitve v 'vrtcu. Sporočite prosiva na interno tel. št. 213. Za 70.000 S-din prodam kuhinjsko pohištvo — 2 viseči omarici, delovni pult z ul trap a-pm, visoko ozko kuhinjsko omaro, zabojček za premog, dodatni štedilnik Gorenje — vse lepo ohranjeno — ter slabše ohranjeno mizo in 4 stole. Naslov v uredništvu Emajlirca. 3 ¡11] il I ŠAH EMO CELJE — CINKARNA 3:3 Pretekli teden se je pričelo ekipno občinsko sindikalno prvenstvo v šahu, na katerem sodeluje kar 12 sindikalnih ekip. Odigrano je že bilo 6 kol, doživeli pa smo že prva presenečenja, ki so jih pripravile predvsem manjše posamezne sindikalne podružnice. Favoriti tega zanimivega tekmovanja so Ingrad, Železarna in Cinkarna, medtem ko EMO, Libela in Klima kandidirajo za 4. mesto in s tem tudi za pravico udeležbe na medobčinskem tekmovanju. Kar zadeva našo ekipo je zelo lepo pričela. Na tihem upamo, da bomo osvojili 4. mesto, kar bi bil zelo lep uspeh. To pa je odvisno predvsem od igralcev. Nastopati moramo redno kompletni, tako kot smo začeli. Do sedaj smo premagali ŽTP, Libelo, Klimo in Savinjo, medtem ko smo igrali neodločeno z Aerom in Cinkarno. Če analiziramo zadnji dvoboj s Cinkarno, lahko brez dvoma ugotovimo, da smo zelo izenačena ekipa in lahko marsikatero ekipo presenetimo, seveda, če bomo kompletni. Posamezni rezultati dvoboja s Cinkarno: Pertinač — Šnajder 1:0 Ivanič — ing. Vrhove 1:0 Dečko — Škoberne 0:1 Jager — ing. Ružič 0:1 Ah tik — iing. Klinger 1:0 Rojec — Lazič 0:1 Vse bralce prosimo, da nam oprostijo, ker tokrat nismo objavili nadaljevanje podlistka pod naslovom »Kadrovska politika, gospodarska in družbena reforma«. Zaradi obširnega aktualnega gradiva, smo nadaljevanje »prihranili« za prihodnjič. Prihodnji teden igramo najtežji dvoboj in to z Ingradom in Železarno Štore, ki so nam bili vedno težki nasprotniki. Upamo, da se ne bodo končali s katastrofo, kar nam bi zelo škodovalo pri uvrstitvi za 4. mesto. Stane Pertinač Em¿¡fiheo Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk vsako drugo sredo v nakladi 4.200 izvodov in ga dobijo vsi člani * kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Peter Videnšek, Jože Zidanšek, Mirko Breznik in Vili Korošec. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje