JBtraa|a 333. ttevHkl. V UtittaV, t »rt. tu M. sttftn 1910. Cwa 4 vlairje. Letnik XLHL Izhaja vsak aaa sjatraj. na. sssaspasi »c me vn iti. (? svtttfttja icit^ fertcfss ft. 94. 4 vtnnrt«. 66 mi Uroka petit vrata 14 vin. Pri večkratni lnserdji po dogovora. Na piamcrta naročila bcrz istodobne *poslatvt naročnine te ne ozira a ti i vse leto...............K 18-— pol leta................i 9* četrt leta...............„ 450 na mesec...............1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28*— Ipravoištve: Kaaflova alica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85. Najnovejše vesti. Posvetovanje slovanskih člao«»\ dele- rzojavna In telefonska poročila »Slov. Narodu11. S.- Dnnaj, 11. oktobra. Jutri na jo slovanski Ha ni delegacij BS> »tanek, na katerem se bodo posveto-zlasti glede predani n Ukeira nrašanja. Slovanski člani delegacij • ..jf na tem staiiscu, tla mora biti . u* predserliiik Slovan in t» teme-.jfin s\ »»jet-asnega dogovora z Nemci, ki je dol« »čil. tla v »lučaju, kadar je viiljen pretlscdnik iz poslanske zbornice, te ima predsedstvo menjavati in sicer na trn način, da je enkrat :redsednik Slovan, enkrat Ncniec. Zadnji predsednik je bil Nemec in si-«-cr tir. Fneha, sedaj mora biti torej Slovan. Ker v poljskih krogih agiti-rajo proti vol i t vi poslanca prof. Glombinalaga, se resne itnenuje sa kandidata d \ urni svetnik dr. Ploj- Protest proti sklicanju delegacij. G.- Dunaj, 11. oktobra. Vodstvo — K-ijaIn«*-«lemokratične stranke v državnem zboru je imelo včeraj konferenco, v kateri je sklenilo pri prvi seji delearacij protestirati proti nezakonitemu »klicanju delegacij, in da — zato ne ude Uže socijalno - deino-kratski poslanci volitev v predsedstvo in zapisnikarjev. Pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado. Z.- Hudim peta, 11. oktobra. Podajanja med avstrijsko in ogrsko > lado radi vojaških reform. zlasti llede novega vojaškega kazenskega : rocesa se bodo nadaljevala v Budimpešti. Prihodnji teden pride v Budimpešto avstrijski pravosodni ninister Hoehenburger. Poročila nekaterih ogrskih listov, katera vedo ♦ dati. da vlada glede novega vojaškega kazenskega procesa med avstrijsko in ogrsko vlado že skoraj soglasje, ne odgovarjajo popolnoma resnici. Mesto Praga proti vladnim predlogam. Praga, 11- oktobra. V včerajšnji seji mestnega sveta je stavil "beinski svetnik dr. Funke predlog, v katerem se poživlja češke poslance, «la naj ^ upro določbi vladne predloge o rabi j«*zika, s kat* ro >^ edino 1'ragi kot edinemu mestu na Češkem predpisuje, da mora uradovati v dveh jezikih. V predlogu se poudarja, da I hi naj in Brno u rad ujeta samo nemško in da tam vlada nikakor ne zahteva, dai naj bi nradovala tndl v ri -kern jeziku, akoravno je mnogo češkega naroda v teh mestih. Predlog je bil sprejet. Nadalje je bil sprejet predlog, s katerim se protestira proti vladni predlogi o okrožjih, ker poinenja ta predlog za Pratro veliko ftfrspodassko škodo. Korumpiran mestni svet* S. — C melise, 11. d* t obra Ob finski avet mesta Crnoviee, katerega elane je stavbni ravnatelj Voj-t«-hovski dolftil korupeije, je sklenil '»vaditi Voijtohovskesja anradi obrekovanja. io\ska ta\ina ii U Krako\, 11 oktobra. Razkritja, ki jih odkriva preiskava v ustohovskem sa u n »»tanii. /\eiie kakor pravcati roman, kakor bi *ra ne motre I boliš, spirati najhuši x>\ raz ške cerkve. Ona Marija, kalane »esadotv orna« mor- je priznana že iz Sienkievičevih zgodovinskih ro-au \. h kateri je romalo \^ak<> leto - "***''' ;•• Ijskih romarj*»v, in ka tera je bila izročena varstva »strogih menihov velikega eri iz krone Madone. Stroga r«»ka f»ravice odkriva vedno nova presenečenja iz življenja meniha in čeiistohov.-kega »a molž preiskave navajamo naslednje nadaljne iMnlrobnosti: Sokrivei. (i Krakov, 11. oktobra. Pater Maczoch se izgovarja pri vasliianju, da ga je k tatvini in njegovim dejanjem zapeljal pater Vasil. ki je tudi sam >oudeležen na tatvinah, češ, da denar, ki se steka v samostan, ni pri orjev. temveč last samostana, torej tudi last vseh menihov v samostanu. Maezoch v svoji eeliei v zaporih neprestano moli. Njegova svakinja in ljubica je — kakor se je izkazalo — noseča. Maczoch pa je imel venerično bolezen. Služkinja aretovane Maczo-ehove ljubice je izpovedala, da je tn jako potratno živela. Preti nedavnim časom si je na pri ni. kupila za svoje luksurijozno urejeno stanovanje pia-nino za 10U0 mbljev. V bankah ima naložene velik" vsote. Policija je aretirala tudi več njenih - »rodnikov. Najmlajša nj* na sestra j» pobegnila. Voeraj je pol ija odvedla Maczocho-vo ljubico n sodišče v i »nstohovu. Na poti je akalo na njo več tisoč ljudi, ki so j hoteli linča?i. Žandarmerija je le z velikim naporom to preprečila in jo privedla v zapore. Kkskomnnlkaelja morilca. (i. Krakov, 11. oktobra. Včeraj so ml vzeli menihu Maczochovu vsied brzojavne papeške ekskomunikaeije duhovniško obleko. Maczoch bo izročen v 6 tednih ruskim sodiščem. Tod i strnp Je Igral vlogo. G.— Varšava, 11. oktobra. V Ma ezoehovi eeliei je našla policija malo pila Is »trapom. V sled tega se domnevala se jeMacsocii pasi nieval tn-di strupa in da je kila ladaja njssjs>> va žrtev pater J odet, ki je groail is-dati ga. Jodelovo truplo se radi tega odkopi je, da se dosene, ali je kil aa-strnpljen ali as Tndl pri IJaMel aa le PoU 11. kinji in ljnbiei aa nanosa* tiso* čeasto-sklh dra#đrsaaaii. Ona Je in znala, da je postopala z Maezoehoin dogovorjeno, zanika pa. da hi bila vedela za umor svojega moža. Veti no lepše. (i. Varšava, 11. oktobra. Policijska pneiakava je dognala, da je tudi prejšni prijor ceiistohov skega samostana z imenom Keiman bil so-tideie/en na tatvinah. Maczoch je kradel tudi iz samostanske blagajne in sicer s pomočjo ponarejenih ključev. Razburjeno ljudstvo. G.— Varšava, 11. oktobra. Policija si ne upa transportirati prizadetih menihov iz čenstohovskega samostana v zapore čenstohovskega sodišča, ker se hoji. da hi razjarjeno ljudstvo jej ne iztrgalo osumljencev iz rok in jih ubilo. Najdene dragocenosti. G. — t* enstohovo, 11. oktobra. V ^asi l*rosoviee v bližini Censtohova je policija našla od Maczoclia ukra4le-ne drago<*enost i iz čenstahovske^ra samostana, ki so vredne več milijonov kron. Bile so zakopane v zemljo. Stari hinavci. G. — Varšava, 11. oktobra. V čenstohovskem samostanu se l>erejo ' edno maše. pri katerih leže menihi v znak kesa na obrazu, bolje rečeno na trebuhu. V samostanu samem raziskuje še vedno policija, pred samostanom pa j** zbrana tisočglava množica, ki burno zahteva, da se ji izroči čenstohovska Mati l>ožja. da j a ljudstvo samo s4 iti pred tatinskimi menihi. Prijor čenstohovskega samostana je objavil v varšavskih listih izjavo, v kateri trdi, da on za vsa ta grozodejstva ni ničesar vedel, zlasti da ni vedel ničesar o umoru Maczo-chovega brata, ker se je to zgodilo v času. ko se je on nahajal v nekem kopališču. (Op. tiredn.: Res vzoren menih!) Organizirani tatovi. G. — Varšava, 11. oktobra. Poli c ija je dognala, da so Maezoch. pater Vasil, pater Izidor in še nekateri kompliei sistemetično kradli iz zakladnice, v kateri so se nahajale dragocenosti na milijone. !'kradene dra-gr poo»truje. v Gorici so se zgrabili za lase, t Kopru brusijo orožje in se pripravljajo na godbo v deielnem zboru. In kadar bodo zasvirali vsi. bodo se jim nemara pridružili še Dalmatinci. Baron H i ene rt h si mane roke: njegov provizorij stoji Udje. kakor najparlanietitaruejša vlada »redi Londona. Dočim se se Cehi kolikortoliko sporazumeli, se Jugoslovani prepira-j* meri sa*H». IV.kler pa vladaj«* spori med Slovani, dotlej se iHmaj ne boji prav n i k« »ga r. V kavarni »Balkan« je bilo dane* živahno. I>r. Laginji pripoveduje nek kranjski |*klanec, kako se bore na I red n jak i v Ljubljani s klerikalci. Poslanec Spinčič f*»m« žikujc in razlaga nekemu tržaškemu tovarišu, kako je hilo v ileielnem zboru v Kofsrn in kaj se pričakuje, da se zgodi tamkaj v p« »ne« le I jek. I Vi dragi mizi sedi Andrej Ga-brsček. ki ga tolažijo njegovi tovarni iz Trsta in f*tre. zasrJavljajoč ga. i~o biti i 11 ne tuli po-«e«laj on v goriškem Vedno veseL vedno s, dr. -g«»ri**ieu. da naju izi»o*. e in sprejme ine«l svojo čr«*do. |»a bova imela večjo srečo s svojimi mandati.« Ta razgovor je treba nekoliko |Mijasniti: lir- zi goriški deželni zbor. v katerem pa-me ^e»laj čudna večina slovenski klerikalci z Gre-goreičem na čelu in italijanski radikalni lilieralci. Njihovemu zakonolom^tvu se skušajo upirati - • venski na prednja-ki z italijanskimi klerikalci. Ker pa "o leti v manjšini, se jim je dogodilo, da je dr. Gregorčič predlagal: L da -m«» vzeli v rake edino orožje, ki ie nam na razpolag«* oh»trukeijo. Na vprašanje, kakšno stališče zavzema vlada, je (»ostane«* odgovo ril: Namestnik princ HohenU»be V * redov al. a je takoj uv idel. da ie ves njegov trud brezuspešen V bomo v ponedeljek zo- Kopru. t> p« bo seja. ho ismB godba, ker anso pripravljeni na najskrajnejša ^tva. Kako se Vhnarz zanima za Hriba rja? Na drugem mestu poročamo, da je baron Scbsrarz predložil sodišču v ssstevi zaradi Sifije« poročila sflssv venskega Naroda« o sofijskih prireditvah Ti izrezki Slovenskega Na r<»d - lastnina policijskega oddelka dež. vlad**, zato jih bar »n >ehwarz |m> v|M»rabi zahteva nazaj. Pri iTegledovanju teh izrezkov -- obtožencu je namreč vpogled v akt dovoljen, kar navajamo smrad i tega. da Božidar Cerne ne bo po nepotrebnem \ skrlieh. kdo nam je tajnost izdal — smo zapazili, da se na policijskem oddelku deželne vlade izredno zanimajo za poslanca Ivana II riba rja. Kjer se namreč nahaja v poročilih o sofijskih slavnostih njegovo ime, b / modrim svičnikom podčrtano. Opazili smo to zlasti v izrezku iz "•_ številke Slov. Naroda- z dne ff julija, kjer je zabeleženo, da je župan Hribar pozdravil slovanski shod Sofiji. Morda je poslanec Hribar že S tem zakrivil v očeh Božidarja (Vrneta neodpustljiv greh. ker je kot župan pozdravil slovanski kongres. Morda se je s tem pozdravom že izkazal za nevre*'' *'$ra opravljati po^le preneš^-neg-a d» okroga? Na, vendar! Obravnava radi »Sifije« je v tretjič razpisana v soboto dne 15. t. m. ob 4. popoludne. Kakor smo že poročali, je sodnik pri zadnji obravnavi sklenil pozvati deželno vlado, naj glede svoje ovadbe navede točne jše podatke. In temu pozivu se je sedaj k«»učno odzval baron Sciisarz. I*redložil je izrezke vseh onih številk »Slovenskega Naroda«, v katerih se nahajajo poročila o sofijskih prireditvah in v katerih je navedeno ime R Pustoslemška, in ono številko »Jutra«, v katerem se poroča, da je srliski prestolonaslednik kraljevič Aleksander govoril ž njim. Končno se navajajo kot priče, da je bil obtoženec v Sofiji in Belgradu, gg. dr. IOmeter vitez Blei weib - T r -s t e n i š k i, dr. Vinko G r e g o r i č, Miroslav Malovrh, Anton T r -s t e n j a k , dr. Anton Svi gel j in Avgust \V a s i* b t e Zakaj pa ni baron Scbvvarz takoj v prvotni ovadbi naveojel teb prič! Mari zato, da je napravil mnogo ne|s»trebnega dela so-datču ? Knake pravice za vse. Na ljubljanski realki vladajo precej čedne razmere. Zeleni nein-«liriki dijaki izzivaj«, dan na dan z v ^nemškimi burševskimi znaki slovenske dijake Kakor je znano, ne smej . "»rodu ies hčerjo s kolodvora proti domu. V Selenhurgovi ulici sr» ča obe dami tolpa oficirjev domobranskega |»ol-ka. *vlen izmeti oficirjev je bil toliko predrzen ter si dovolil neumestno šalo, da je hčerki pomolil pred obraz « lektrično žepno svetilko in ji pred či svetil. Obe dami ste protestirali proti temu. Ti »vitezi« pa namesto dn bi opravičili, so zbijali razne neslane oficirske šale. Vojaška obla-stva opozarjamo na škandalozno vedenje teh oficirjev in naj storijo po-trehen red. ker v nasprotnem slučaju se 1m> na|»etost med civilnim občinstvom in vojaštvom le se zdatno po- strila. Rusko - slovanska banka v Ljubljani. Ruski listi poročajo, da je skupina ruskih bankirjev in industrijalcev sklenila ustanoviti veliko rusko-slovansko banko, ki bo imela svoj se- dež v Petrogradu, svoje podružnice pa po vseh slovanskih zemljah. V prvi vrsti so projektovane podružnice v Pragi, Ljubljani, Splitu, Zagrebu, Belgradu, Sofiji in Plovdivu. — Banka bo imela osnovno glavnico v znesku 22 milijonov rubljev, kar odgovarja v avstrijski vrednosti 55 milijonom kron. Na državnem pravdništvu so strašno hudi! Ali ne morejo izslediti kakega nevarnega hudodelca, ali ni držala kaka fulminantna obtožnica, ki jo je sestavil gospod dr. Neupergerl Niti to, niti ono! Marveč gospodje so strašno hudi na Božidarja Cerneta. Zakaj.' Poslušajte, zakaj! Deželna vlada ne sme sama konfiscirati listov, marveč samo z izrecnim privoljenjem državnega pravdništva. Listi morajo v to svrho predložiti po en izvod deželni vladi in državnemu pravdništvu. Pri večernih listih konfiskacija ni težavna, ker s»- gospodje na Bleiweisovi cesti in Slovenskem trgu glede zaplembe hipoma lahko dogovore po telefonu, zato pa jim jutranje izdaje listov delajo velikanske preglavice. In kako tudi ne? Ob 1. zjutraj prineso list iz »Narodne tiskarne«, ob 3. po iz »L'čiteljske«. Sedaj pa vzemite, da eden ali drug list piše kaj takšnega, kar spravlja v nevarnost obstoj države. Na državnem pravdništvu ni nikogar. Kako si naj potem pomaga za javni blagor skrbeči Tedif Dvigniti mora iz pernice samega državnega pravilnika. Sedaj pa pomislite, ljudje božji, kaj se lahko vse zgodi med tem časom. V > Narodni tiskarni« so strašno hudobni in zlobni ljudje. Ti so v stanu, da med tem razpečajo že vso naklado. Potem pa je uboge Avstrije konec. Tako si namreč misli velepaiuetni baron Scbvvarz. Mož je mislil in mislil, kako bi se dalo temu nedostatku od pomoči. In iztaknila jo je brihtna glavica. Uradniki državnega pravdništva naj prihajajo spat v palačo na Bleivveisovi cesti. Mišljeno, storjeno! Scbvvarz se je obrnil v Gradec, od tu pa je došel ferman, da imajo ti in ti gosopdje prenočevati pri baronu Schvvarzu . . . Tako je sedaj vse dobro preskrbljeno za točne in prompt-ne zaplembe. Laški krožek (Circolo italiano) v Ljubljani. Pravila laškega krožka so od deželne vlade že odobrena. Ustanovni občni zbor društva se vrši v petek, dne 14. t. m. v restavraciji Narodne ga doma ob |»ol 9. zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje pravil: 2. poročilo proponentov: 3. sprejemanje članov; 4 .volitve; 5. slučajnosti Ker je zanimanje za učenje lašči ne zelo veliko, zato je pričakovati obilne i.deležhe. Pristopi V laški krožek lahko vsak. kdor se zanima za učenje la-ščine. Mesečni prispevek učne ure in dr. določa občni zbor, ozir. novoizvoljeni odbor. LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka« Roman; spisal F. K. (Dalj*.) Krepki mož, ki je malo časa poprej s tako srditostjo klal svoje sovražnike, je skoro omedlel, videč, da leži Cerin v*-s krvav na tleh. - Ceri n, za boga Cerin .. . Kaj ti je!« Cerin je počasi odprl oči in se ozrl na Bo&izia. Zadet sem. Zadela me je krmar-jeva kroglja .. .« "Ki je bila meni namenjena in ki bi me bila gotovo zadela, da se nisi ti vrgel nad razbojnika. O, Cerin, dvakrat si me rešil, jetništva in smrti ...« »Ali vzameš zdaj svoje pero nazaj?" je vprašal Cerin tiho. Kakšno perot«r se je začudil Bosizio. »Tisto pavovo pero... Saj veš... Ti, Snoj "in Oall ste mi poslali tri pavova pei < »rin ni gube krvi je bi mogel več go\ v pira! svoje p« »Pomagaj1 vendar,« je kr »gel dalje. Vsled iz-tako onemogel, la ni riti, samo proseče je rlede na Bosizia. ljudje, pomagajte •al Bosizio v silnem strabu za Cen novo življenje. -Napravite loč,« prinesite obvese, prinesite žganja . . .« (K v o boje ni jetniki so na to kričanje pridrveli h krmilu in se potem podvizali, da izpolnijo Bosizio ve ukaze. Kot star vojak, ki je bil v mnogih bitkah in že sam večkrat ranjen, je znal Bosizio Cerin u podati vsaj prvo pomoč. Prerezal je obleko in preiskal rano. Videl je, da ni smrtna in to mu je dalo toliko miru, da je mogel rano izprati in jo obvezati, Cerinn jia je dal piti žganja in ga fiotem nesel na posteljo ustreljenega piratskega kapitana. Držeč Cerina za roko, je sedel nepremično pri jn»*telji in pazil na vsak njegov težki dih. Cerin se je kmalu toliko opomogel, da je mogel vsaj govoriti in Bosiziu pojasniti, kaj bi bilo storiti. Ladja je v bližini otoka Cipra,«c je pojasnjeval Bosiziu. »V kak pristan seveda ne smemo, ker bi tam takoj spoznali, da nismo gospodarji ladje, in to je toliko nevarnejše, ker je otok v turških Kaj naj storimo?« je vprašal Bosizio, ki je bil v jiomorskih stvareh popolnoma neizveden. »Najbolje bo. da se peljemo proti Cipru. Do noči pridemo gotovo tako blizu da bomo lahko v čolnu zapustili ladjo in s«> rešili na otok. V prislan seveda ne smemo, marveč izstopiti moramo kje zunaj, da se lahko skrijemo pri kakem kristjan-skemu kmetu. Na ladji je gotovo mnogo denarja in dragocenosti, s temi si l»omo že pomagali.' Med tem, ko je Bosizio sedel pri Ceri mi, so osvobojeni jetniki preiskali vso ladjo Našli so res mnogo denarja in vsakovrstnih dragocenosti, pa tudi razližne obleke in orožja. Bosizio jim je prepustil vse, le kar je bilo v kapitanovi sobi, je pridržal sebi in Cerinu. Bilo je tega več kakor se je nadejal, našel je celo premoženje samih snbih beneških cekinov. »Ce rešiva samo ta denar, sva bogata,« je veselo zatrjeval Cerina in najdeno zlato povezal, da bi je mogla on in Cerin okrog pasa privezano ponesti s seboj. Ladja se je komaj premikala. Ker se je Cerin počutil bolje, so mn pri krmilu pripravili ležišče, tako da je mogel dajati potrebna naročila sa vodstvo ladje. Sieer je sam la malo vedel in znal, a toliko vendar, da je ohranil ladji pravo smer proti otoku Cipru. Med tem nezamudnim poslom je Cerin povedal in razložil Bosiziu, kaj je vse doživel in storil, odkar je zapustil domovino. »Ko je bil kirasirski prapor I»et v Gallovih rokah,« je pripovedoval Ce rin, »sem odšel skrivaj iz cesarskega tabora, da bi poiskal beže-čo turško armado . . .« In mene rešil iz turškega suženjstva,« ga je prekinil živahni Bosizio. »Seveda,« je preprosto rekel Cerin. »Ti si bil vendar na Čelu prijateljev, ki so mi poslali ona strašna peresa, torej mi je bilo ravno največ na tem, da bi ti svoje pero nazaj vzel. Oblekel sem se v uniformo turškega vojaka, se oborožil in si obvezal glavo in roko. Tako so me ljudje smatrali za zaostalega ranjenca in so nie puščali ne le v miru, nego mi še od- Sovarjali na moja poizvedovanja, uvši v Nišu, da je en del turške armade z vozovi krenil proti Mitroviei, sem slutil, da so tudi tebe peljali na to stran, če te niso prej umorili. »Pozabili so me umoriti,« se j« zasmejal Bosizio. »Ko so moji sojetniki s tvojo pomočjo ušli, jas jim p* nisem mogel slediti, ker sem bil s železno verigo priklenjen k vozu, Iz sodne dvorane, Deželno civilno Nesrečna t Ljubljani, »retka. Včeraj popoldne ob 4. se je nadaljevala razprava o tožbi Ivana Podlesnika proti Mariji Lavrič zaradi plačila polovice zadetega dobitka, to je 8000 K. Zaslišane priče izpovedo slede- Trgovec Anton Zore pravi, ua mu je Lavričeva pravila, da je kupila srečko od Podlesnika. Da bi mu bila toženka rekla, da ima >rečko v spanoviji« s Podlesnikom, se ne spominja. Ko mu je rekla, da je dala tožniku 200 K, je priča rekel, da bi mu še toliko ne dal. Lavričeva je nato rekla: K. naj bo; to a*em mu dala iz prijaznosti.« Priča Ferdinand Brada-š k a, mestni blagajnik, ne ve ničesar povedati. Priči Francu Lesko v cu, blagajniku »Ljudske posojilnice« »se \ >e le dozdeva*.. Ko mu je toženka nekdaj pravila, da je dobila od Pod« lesnika srečko, je napravilo njeno pripovedovanje nanj v tisk. da je srečka izključno le njena last. Priča Frančiška H o s t n i k, sedaj natakarica pri »Novem svetu«, od 1. 1901 do 1906 pa pri La vri če v i, pravi, da ji je toženka pravila, da je kupila srečko od Iv. Podlesnika. Priča Frančiška Bratuš izpove, da ji je letošnji veliki teden toženka pravila, da e zadela srečko. s v« »j čas kupila od Podlesnika. Ko ji je priča rekla, da jo bo Pod-lesnik tožil, ji je ona odgovorila, da iiima nobene pravice do srečke. Ko ji je tožnik izročil srečko, ji je rekel: boš haupttreffer« zadela, menila ja ne boš tako grda. da bi mi nekaj ne dala.« Ko je priča tožen k o vprašala, kolikšen je glavni dobitek, ji je rekla, da 200.000 KL Ker je letošnje poletje strašil po Ljubljani zloglasni tat Pavlic, je toženka izročila svoj denar v shrambo tiskarju Matnarju v Kamniku. Zastopnik tožnika dr. P e g a n dobi živčni napad in se mora razprava za nekaj minut prekiniti. Priča Ivan Podlesnik. tožnikov sin. stanuj«»č na Prim>k«»vem pri Kranju izpove, da je oče takoj, ko je prišel pred kakimi 12. leti iz Amerike, začel govoriti, da se mora na vsak način iznebiti srečke. Nekega dne mu je povedal, da je prodal srečko La vri če v i proti temu. da ona noplača nekatere njegove dolgove. je bil on hud na očeta radi prodaje srečke, je oče rekel: »Saj sem prodal samo polovico.« Pozneje enkr%t je ♦i slišal, ko je njegov oče vprašal v toženkini gostilni: Mari, kaj kova l»a naredila, če najin »los« pride!« Temu vprašanju so ae vsi navzoči smejali. Lavričeva pa ni ničesar odgovorila. Priča Marija Podlesnik, t žnikova mati, pravi, da je bilo pred več leti, ko je sin povedal, da je sreč-ko prodal. Ona mu je nato odgovorila: »TI si pa zopet ena neumnost ni pravil.« Sin je nato odgovoril: »Saj sem jo samo pol prodal.« Dokler je imela toženka gostilno pri »Zlati kaplji,« je ona redno vsak dan, včasih tudi dvakrat na dan zahajala v njeno gostilno. Nekdaj ji je toženka tožila, da mora še vedno plačevati za njenega sina in takrat je tndi rekla priči: »Saj bova vsak pol imela, če pride.« Leti« marca meseca je priča slišala, da je toženka zadela srečko. Priča pa se ni brigala, ali je to resnično, ali ne. Na Veliko soboto ob 11. dopoldne ji je pa prišla toženka voščit vesele praznike. Povedala ji je tudi. da je zadela »los«, ter ji izročila tudi 20 K, rekoč: »To pa Vam dam za zapiti.« Ona je denar sprejela, o tem pa ni toženke nič vprašala, kdaj si bosta delila z njenim sinom. Tudi s svojim sinom ni o tem nič govorila, ker sta bila ravno takrat nekaj skre-t'.ir a Pa tudi s sinovo ženo ni o tem nič govorila, čeravno nista bili skregani. Ker ene priče ni v Ljubljani in s.- vrne šele čez tri dni, se je morala razprava preložiti. Razne stvari« Kinematograf * areni Narodnega doma. Danes pričnejo kinematografske predstave svetovnega kinematografa Tine - Hali - Mondial« v rreni Narodtmua doma. Opozarjamo v ni inserat. kinematograf lovske razstave na Dunaju • •Tv.>ri danes kratek fW*aj svojih s;tm,> 4 do 5 dni trajajočih predstav. Presenetljiva slika »t'esar Frane Jožef I. na lovu na di\je koze« utegne Tndi v našem mestu zbuditi največje zanimanje in l>o mlado in staro rado videlo ljubljenega ee sarja na lovu pri Isehlu. Predprodajc vstopnic po 2 K. 1 K 50 v in 1 K v knjiirarni R. Drisehel. Kongresni trg. Najnovejše vesti. Posojilo novi portugalski vladi. G. — Pariz, 11. oktobra. Portugalski veleindustrijee (>randel!o je ponudil novi rejniblikanski vladi 30 milijonov frankov posojila, da za more vlada zadostiti svojim meritorna »\ ezn >st i m. Boji med jezuiti in vojaštvom. M. - Pariz, 11. oktobra. Med jezuiti in republikanci trajajo še vedno hoji. Samostan Kstrella. iz katerega so metali jezuiti bombe na repu hI i-kanske vojake, je vojaštvo zavzelo • r pregnalo j.-zuite. ki ^. skrili v Podzemeljske hodnike ter po teh hodnikih zbežali. španska v lada v skrbeh. G. — Madrid, H. oktobra, ftp&n--ka vlada obveščena da otistoja sem se za ril v vozu med vreče in drugo saro in si tako rešil življenje. V strašni zmedenosti, ki je vsled l«ega kov nastala, me ni nihče iskal, urki so mislili, da so jih cesarski hiteli in so začeli iznova bezati na -trani. Mene pa so na svojem vozu peljali *efooj. I "m i ral sem že lako-in žeje. ko so me v Mitro vic i našli. Pri razpada armade so Turki «ami pokradli in odpeljali, kar ^o mogli. Tudi voz. na katerem sem bil jas, je I z mnogimi drugimi vred in z vso m kino prodan nekemu Albancu, ki ne je potem vlekel v Solun in me prodal piratom.« »Jas nem ti pa sledil ves pot, a nisem ae ti mogel približati. V Mitro-viei sem našel tvoj voz in sel sem potem neprestano za njim. V Solunu sem videl, v katero hišo so te peljali in »tal sem v bližini na straži, do-* r t ^, sijali na piratsko ladjo. Tja ti seveda nisem mogel koj slediti. A ko sem izvedel, da se vrača ta ladja vsak meneč v Solun, sem si napravil načrt, kako te rešim. Najprej sem delal pri nalaganju lesa na to ladjo in ko sem ae piratom s svojo pridnostjo prikupil, sem se ž njimi do#o-voril, da me prepeljejo v Egipt. Vedel s*-rn. da bi me kaj hitro zasuznili in v kovali v železja, če bi jih ne spravil ir kako zmoto. Zato sem jim t vezi 1, da i/"em v Egipt dvignit ded ščino. Ver ii so in da bi s, moirli l*olastiti t dedščuje, - . le po z menoj delali, saj *o morali prej izvedeti potrebne j >arnično*ti o tej dedščini, P redno so mogli men* lotiti. In tako sem do I eas in priliko se s teboj porazu met i in /daj srno svobodni vsi skupaj.« I>o poznega večera sta si Cerin Bos m o pripovedovala še vsakovrstne svoje doživljaje od časa. kar sta ^e v Ljubljani ločila in imela sta si še marsikaj povedati, ko sta bila primorana pretrgati svoje pogovore, kajti treba je bilo rešiti se s piratske ladje. Ta se je bila pač precej približala otoku in do kopnega je bilo samo Z* nekaj milj, toda rešitev je bila težii v na. ker jadrenica ni imela čolna. Osvobojenci so iz sodov in hlodov skovali velik plav, znesli nanj, kar se jim je zdelo vredno vzeti seboj in ko so bili pripravljeni za odhod, je Bosizio polil ladjo z oljem in zanetil ogenj. I>» malo časa potem, ko so osvobojenci na svojem plavu odrinili, se je na ladji dvignil velik plamen in jim je svetil čez morje. med španskimi in francoskimi republikanci tajna organizacija in da so dobivali španski republikanci iz Francoskega na skrivnem orožje in municijo. Španska vlada upa, da se revolucijonarsko gibanje na Španskem ne bo razširilo. Na vsak način pa ho »kušala vlada z vsemi sredstvi to gibanje preprečiti. Seja davčne komisije za češki deželni zbor. B. — Praga, 11. oktobra. Davčna komisija za češki deželni zbor je imela včeraj dopoldne ob 10. sejo gled-podaljšanja oprostitve osebne doho-darine od deželnih doklad ter je sprejela poroeevaleev predlog. Prihodnja seja se vrši 17. t. m. Seja mladočeškega kluba. B. — Praga, 11. oktobra. Klub mladočeških poslancev je imel včeraj ]hh\ predsedstvom d rja. Skarde sejo, v kateri je |m> 4urni debati odobril poročilo svojib delegatov v nacijonel-iio - |n»litični komisiji. Istrski deželni zbor. B. — Koper, 11. oktobra. Seja istrskega deželnega zbora se je otvorila včeraj |m>poldne ob 3. Najprvo se je prečital protokol zadnje seje. Pri tem so pričeli slovanski poslanci z obstrukeijo. Skoraj vsi slovenski in hrvaški poslanci s,, priglasili k besedi ter zahtevali |K>pravo zapisnika. Zlasti so zahtevali, da naj se zapisnik prečita tudi v hrvaškem jeziku in da naj se seja tako do- prelkine, dokler to ni vravnano. Deželni glavar pa je hotel iti preko teh predlogov k drugi točki dnevnega reda. Te^ra pa slovenski in hrvaški poslanci niso pripustili ter so se priglasili še enkrat k lsvsedi. Začelo se je živahno prepiranje med slovenskimi in hrvaškimi poslanci na eni in deželnim glavarjem na drugi strani. Ker navzlic temu deželni glavar ni hotel dati predlogov glede protokola na glasovanje, pričel se je na klopeh opozicije krik in ropot tako, da je bii deželni glavar primoran prekiniti sejo. Slovenski in hrvaški poslanci so ostali v zborovalnici ter prepevali narodne pesmi. V pavzi so se potem vr-š ila med obema strankama pogajanja, ki so d osegla ta uspeh, da se j° seja nadaljevala. Deželni glavar je nato prečital interpelacije, ki so se bile stavile. Za tem je bila otvorjena debata o nujnih predlogih posianca Mandiea in itali.iana Pesante. ki zahtevata zvišanje državnih prispevkov za trpeče vsled bede. Predlog je bil sprejet in odkazan finančnemu odseku. Prihodnja seja se naznani pismenim potom. Značilna statistika. S. — Belgrad, 11. oktobra. Ravnokar se je izdala uradna statistika glede srbskesra u voza in izvoza Po tej statistiki je znašal izvoz 92.9S1.000 dinarjev, uvoz pa 73,535.000 dinarjev. Značilno je. da je na uvozu deležna Nemška na prvem mestu z 39.200.000 dinarji. Avstro-Ojrrska pa na drugem mestu s 24.200.000 dinarji. Na izvozu pa participira Avstro-Ogrska na prvem mestu z 31.300.000 dinarji. Nemčija pa samo s 1fi.800.000 dinarji. Zbližanje strank v Srbiji. B. Belgrad, 11. oktobra. Med narodno stranko in napredno stranko se pripravlja fuzija. Tozadevna pogajanja se že vrše. Konec srbskih manevrov. B. — Belgrad, 11. oktobra. Kralj Peter se je vrnil s princem J ur jem v manevrov pri Nišu. Dr. Milovan Milovanovič srbski poslanik na Dunaju. S.— Belgrad, 11. oktobra. Dr. Milovan Milovanovič postane, kadar odloži svoje sedanje mesto, baje srbski poslanik na dunajskem dvoru. Vršila so se že tozadevna pogajanja, ki so imela ugoden uspeh. kralj na S,— DsmaJ, 11. oktobra. Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da pride črnogorski kralj Nikita 8. novembra na Dunaj, da napravi obisk našemu cesarju. Sprejet bo od cesarja in nadvojvod. Stanoval ko kot jev gost v Avijatika. M.— Danaj, 11. oktobra. Včeraj zjutraj ob 9. se je dvignil s svojim aeroplanom na takozvani »Simme-ringer Heide« znani pilot Illmer ter letel proti mestu Hornu in tja tudi srečno dospel okrog 11. ure. če se Illinerju posreči preleteti tudi progo Horn-Dunaj, dobi od dunajskega mesta razpisano nagrado 20.000 K. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Borzna poročila. Dunaj, 10. oktobra. Promet na včerajšni borzi je bil prav živahen in vztrajen, k čemer so pripomogle zlasti ugodne domače denarne razmere. Posebno zanimanje so vzbujale alpmke, akcije Škodovih tovarn in stavhinske vrednosti. Pridobivale so tudi razne ogrske vrednosti ter oro-žarske akcije. Rente so mirne. Llnbllanska „Kreditna banka v Ljubljani*4. Uriisi kirzi šssajske bone 10. oktobri 1910. Desarai Blagom 93151 93-36 97 15 ! 97 35 93 15 93-35 91*70! 9190 96-50 97 50 94 — i 95- — 4 majeva renta . . . . 4*2C o srebrna renta .... 4% avstr kronska renta . . *•/• ogr. „ - - 4°, kranjsko deželno posojilo 4°« k. o. Češke dež. banke Srečke Iz 1. 1860 1 f . . m mm 1^64 .... „ tiske ... „ zemeljske I. izdaje M It U. II „ ogrske hipotecne . „ dun. komunalne „ avstr. kreditne . . „ ljubljanske . .* . „ avstr. rdeč. križa »» ogr. ,, „ bazilika .... ■ turške ..... n*lnloa. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske ban že družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe Živnostenske banke. . . Valut*. Cekini Marke Franki Lire . Rubljl. 224 -322 -155-298 — 278 — 24850 529-— 519 — 88 75 6075 3775 2825 25575 444 — 66875 558 — 117 50 76125 772 — 263 50 27150 11 36 117 52 9550 94 60 254 25 230-— 328-161 — 304 — 284 — 254 50 539*— 529-— 94 75 . 6475 41 75 32 25 258-75 446 — 669 75 559-118 50 762 25 773 — 264 50 272 50 11 39 11772 95 60 94 80 255-— Žitne cene v Budimpešti. Dne 10. oktobra 1910. TtPMln. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 10 25 Pšenica za april 1911 . . . za 50 kg 10*40 Rž za oktober 1910 ... za 50 kg 7 50 Koruza za maj 1911 ... za 50 kg 5E0 Oves za oktober 1910. . . za 50 kg 7 96 Efektiv. Neizpremenjeno. 1 Anton Šare Ljilllaii Selenbonjova ulica št. 5, laaflm ulici (nasproti glavne pošle) 182 najcenejši nakup oprem za neveste. t naznanja tužno vest, da je njen prvi predsednik, gospod Pran Omersa veleposestnik, veletržec, lastnik zlatega zaslužnega križca s krono itd. danes zvečer ob polu 11. uri preminul. Pogreb bo danes v torek, 11. t m ob 5. ari popoldne. 198 V Kranju, 9. oktobra 1910. 58 Prodajalko2 m mL m mL* fff fe*** ■ ■ M teM pripravna za delavnice ali s k ladica ----- lila n«lrarfl/\ I M • S L ItfMIlrMi •iitftt. 24 let stara, te isV6*t za pekarno ia slaščičarno v Ljubljani. Naslov pove upravni&tvo »Slovenskega Naroda« 194 • I L t\.iz\r- se i-ri hiinrni gospodarju ■▼asi« gsiaarfsja 9 Ealaiis« aka mlica ILL \m Variete-Kingmatagrit ti t arni Mm nu Danes v torek, te« 11. «ktebra L L »ri«a«J« velike predstave v areni ..Narodnega doma**. Podnevne predstave ob 4., 5., 6. in 7» siri itečer. S p red: Vesljać. Po nara\i Begunec. Drama Baialaaeal klavir. Razstava Saragozia. OdklOD|en pol)nk. Povaed lamela. Po naravi. Drama. Komično Večerne predstave od S. do 10. ure iveceri W-W GledaUsU prizori. ~M Predstave ob nedeljah ia praznikih od 10. de 11. dopold. ta ed 3. do 10. ivećcr. WmW Vsak deta* dsn nsv spored. ~Sjasj Vstopnine t K »edsevsin preastavaa: L prostor 40 vis.. H. trust«* 20 vis., ttrsci is vojaki: L prestar 31 »in.. IL prestar 1# vis. K večerna predstav an : L prostor 50 tis- 0. sffvstsf JO vbk, sooči is vojaki: L srester 3S via^ a srester 20 vis Na Obilen Obisk vabi ra«natelj»t»a. Ustanovljena lete 1M2. 23 milile okolice oi isdrugi z aeoamejeao saveaa t lastne*. udraiOa somu ▼ Ljubljani 12 Duaajsli cesti l\. \% |e imela koscem leta 1