UJUDUJAH«JU30SLAVIJ Letnik Lil £Jst n-Haja vsaki dan zf«tr«f 3 mesece L 22.—, pol leta sa v iirokosti 1 kolone ^ zahvale, posianfc&Vab EDINOST apnnKvoc Trst ulica S. Francesco đ'Assari 20. T*> UJ7 Pftpiri uj m pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-^ jIMf pa npravnaitvu. Rokopisi m ne vračajo. Nefrankirana mm mm ■prejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Podnrodmltvo v Gorici : ufica Giosui Carducci It. 7, L n. — TeleL it. 321 Glavni in oo^ovorni urednik: prof. Filip Peric. Kairo 23. Danes je tukaij preriniti Saad Zaplul paša. in slišne brzojavke so objavili te dni vsi Usti. Tudi «E->je prmosla tako brzo-iavko in či«iielj jo je prebral kakor navadno majhno n^anat-ao poročđce kronike. Toda ta poKifeia oamrteiica je vredna nolioliko v«čje pažnje, kajti z Zaplul pašo je izgubila dežela, Li igra, dasi afriška država, vlogo tudi v evropskem političnem živčen ju, velikega ino«a, državnika, ki je, lahko rečemo dal Egiptu današnjo o-bliko in takorokoč ustvaril njegovo neodvisnost. In bil je vr-fent.cga do njegove dobe edini pofetik, ki je bil domačin, «fe-Uh», s katerim je moral svet, ali vsaj ena svetska velesila — Anglija — računati in ga v visoki meri upoštevati. R^en je bil leta 1850., kot sin preprostih delavskih st^rišev in si je moral v nežni mladosti služiti kruh kot gonjač oslov. Nadarjen fantič si je kmalu pridobil znanje vplivnejših Angležev in za/čel zahajati pod njihovo zaščito in z njihovo zaslom-bc v angleške šole. Ko je dosegel 30. leto, je postal šejk (uradnik). Toda on ni bil rojen za uradnika. Arabsko gibanie, ki je začelo leta 1.882. Angliji beliti glavo, ga je takorekoč vrglo na pofornico svetovnega političnega. življenja, Njegov ostri nastop proti vsiljujoč emu se angleškemu vplivu je pripravil že takrat Anglijo do tega. da je skušala pomiriti idealnega agitatorja in se a pustil a potom svosjega zastopnika lorda Cromerja z njim v pogajanja. Dosežen je bil sporazum. Anglijai je menila, da najlepše odpravi z njim, ako ga nastavi kot lastnega uradnika. Toda njegovo delovanje se je omejevalo skoro izključno na njego-vo domovino — podpiral jP 2 všo vnemo akcijo sueškega prekopa in se boril za neodvisnost Sudana. V Egiptu se je v tisti dobi (1. 1912. in 1914.) usta^ novil egiptovski narodni svet in on je ko j postal njegov prvi predsednik in kmalu nato egiptovski ooslanec v angleškem parlamentu. To je bil začetek najhujše borbe »za neodvisnost domovine, ki je bila kronana z navideznim uspehom. Zdelo se je namreč, da je 13. novembra 1918. prinesel zastopnik Aiurlije Sir John Ralph Wingate Egiptu neodvisnost. Bolje rečeno — ne-odvisnost ie bila proclašena.. toda Zaglul paša ie bil aretiran in deportiran na otok Malta. Anglija pa ni računala z ljudskimi simpatijami. Sledil je velik liud ;ki upor v Kairu, tako da je AnsrlMa smatrala za potrebno, da odpošlje tja preiskovalno komisijo pod vodstvom lorda Mrlneria, ki ie pri-šla do zaključka da ie treba Zaglul pašo izpustiti. m to tem prej, ker je v trenutku proglasitve neodvisnosti nostal zastopnik Egipta na padski mirovi konferenci. Vrnil -e je v Pariz, odkoder je nadaljeval brezpogojno ty>rbo proti Angliji. Zopet je prišla preiskovalna komisija v Egipet, todR bila je povsod bojkotirana, in Anglija je imela od novega gibanja zopet neizmerno škodo. V drugič se je čutila primorano, da poseže po skrajnem sredstvu. Aretirala je Zaglul pašo in ga dala prepeljati na otok Ceylon in pozneje na Sejšelske otoke. Toda iskre sovraštva proti Angliji, ki jih je vrgel v svojo domovino Zaglul paša, so zanetile požar. Neprestani ljudski iipoi-i, nemiri, sistematično bojkotiranje vsega, kar je bilo angleško, jje fiaposled pripravilo Anglijo do tega, da se je morala Egiptu odpovedati. Meseca marca leta 1922. je napočil za Zaglul pašo dan zmage. Egipet je bil proglašen za samostojno kraljevino in Fuad kronan kot egtptovski kralj. Ta ni poza bij zaslug, ki si jih je pridobil Zaglul paša za Egipet, in ga takoj poklical v domovino. Postal je ministrski predsednik v Egiptu- Takrat je dokazal, da ga v borbi pravzaprav ni vodilo sovraštvo do Anglije, temveč ijubez^n do domovine. Okušal je namreč sprijazniti Anglijo z novim stanjem in so v to svrho leta 1924. celo sestal na konferenci z MacDonaJdom. Konferenca ni rodila zaželjenih sadov tn celo škodovala Zaglul pa6L Eksiremni naciional. — stran- ka Watani — so SU namreč v svojem \fanatizmu tako daleč, da so začeli sumiti o političnem poštenju Zaglul paše. To je imelo za posledico atentat v Kairu, kjer ga je mlad egiptovski študent lahko ranil. Kmalu za tem je bil na ulici v Kairu umorjen angleški vrhovni poveljnik Sir Lee Staek. Zac^ul paša ie moral ods*crp?*i, ker jo njegova navzočnost na vlade pomenila nevarnost za javni red. Sledil mu je Ziivar paša. Četudi so vsi ti dogodki močno razredčili vrste pj-istašev Zaglul paše, je vendar do zadnie-ga imel veliko večino in pri nrvih splošnih volitvah je bil izvoli en in postal predsednik parlamenta (23. marca. 1925). Umrl je v Kairu v starosti 77 let. Beograjski dnevnik MtMU w Goric! Velika vojaška parada na mi-renskem letališču GORICA, 27. Danes zjutraj se je vršila na letališču v Mrrnu parada vseh čet, ki so se udeležile orožnih vaj. Načelnik vlade on. Mussolini je dospel na leta>-lišče ob 9. uri v spremstvu Nj. E. generala Cavallero. Sprejeli so ga gen. Ferrari, načelnik generalu. štaba, generali Petitti di Roreto, Graizioli in Montana-ri, ki so določeni za poveljnike armadnih zborov, general F a nI nadzornik konjenice, gen Rho, nadzornik bersaljerjev, generalni ketnsul državne milice Mozsoni, poveljnik cone ter večje število višjih in nižjih častnikov raznega orožja. Čete ki so štele več tisoč mož pehote, konjenice, topništva, bersaJjer-iev, ženi j a in raznih tehničnih -/jajo »rvVuvi1 ciniku vlade general Ferrario, 4jnik tržaškega armadnega zbora. Načelnik vlade je v spremstvu vseh generalov pregledal čf*te. ki so bile razvr*če*ie na fronti, ki je bila dolga nad en kilometer. Nato je načelnik vlade stopil na posebno tribuno, da prisostvuje defiliranju. Najprej so defilirale pehotne bri-ade, nato po vrsti polki topništva, bersaljerjev na kolesih in konjenice. Zadnji so defilirali polki specializiranih čet. Med H BHfflri Sata is laaia JatolJska pogodba RIM, 27. (Izv.) Današnji «Gior-itale d'Italia* prinaša poročilo iz Beograda, po katerem jugoslavenski časopisi obširno razpravljajo o prijateljski pogodili med Francijo in Jugoslavijo, ki bo baje pod^iesana v Ženevi že o priliki predstojećega zasedanja Družbe narodov, katerega se bosta udeležila tudi francoski Tarnanji minister Briand in ju-goslovenski zunanji minister dr. Marinko vtć. Po poročilu rimskega lista pfiše beograjski dnevnik «Balkan» v tem pogledu sledeče: »Resnica je, da se te dalj časa pečamo z zaključitvijo prijateljske pogodbe s Francijo, toda naši odnašaj i s Francijo so tudi brez pogodbe več kot prijateljski Nobena pogodba ne more biti tako krepka, kot je bratstvo, ki spaja francoske in naše vojake. Zvezna pogodba je že dalj časa pripravljena. V Parizu se vodijo ptogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Verjetna, da bo ta poslednja pogodim podpisana o priliki uradne objave prijateljske pogodbe.* Iz Pariza ooročajo istemu listu, da priobčuje tamkajfinje časopisje brez slehernega komentarja vesti jugoslavenskih listov, ki napovedujejo skorajšnji podpis zvezne in prijateljske oogodbe med Francijo in Jugoslavijo. V francoskih diplomar-tičirih krogih se te vesti niti ne potrjujejo niti ne zanikajo. 7-?}»v0 P avto B^asecrja skssia Usta RIM, 27. (Izv.) Rimska «Tri-buaa» prinaša ped naslov»om: «Pavel Boncour... zblaznel*, is-javo, katero je ta podal listu «Quotidiem>. «Ti6tega dne,» je izjavil Boncour, «ko bo svet Družbe narodov sam posegel v rtalij.-jttgoel. nesporazumi j enje radi albanskih dogodkov, bo morala vsaka vlada in vsak delegat izpolniti svojo dolžnost, kajti po mojem mnenju bo mogoče razrešiti ta spor edinole potom mednarodnega posredovanja na temeljih pravega miru.« nn. MOSKVA, 27. (Izv.) Agencija «Tass» priobčuje manifest i*-vrševalnega odbora III. interaa-cionale na delavski razred vsega sveta. V tem manifestu pravi odbor med drugim: «Delavski razred smatra umor Sacca in Vanzettija za izzivanje, ki je bilo naperjeno proti prole-tariatu. Borbo proti podobnim zločinom je treba razviti na celi črti. Velike demonstracije, ki so povzročile spopade s policijo in z vojaštvom, pomenijo prvo dejanje v akciji delavskega raz-reda, vsega sveta.» Intui i Ifa ZArutelh držav T Meksiku WASHINGTON, 27. (Izv.) Zunanje ministrstvo objavlja, da se je amerifiki poveljnik v Meksiku obrnil na meksikansko JajostoTCnsKa delegacija za zasedanj« Družbe narodov BEOGRAD, 27. (Izv.) Danes zvečer je bila provizorično sestavljena jugoslavenska delegsu-cija za jesensko zasedanje Drui^ be narodov. Delegaciji bo predsedoval zunanji minister dr. Marinković. V delegaciji so na-ialje jugoslav. poslanik v Rimu Rakić, jugoslov. poslanik v Londonu. G j urić, ostala dva delegata pa bosta določena šele po povratku zunanjega ministra ir. Marinkavića v Beograd. V delgaciji sta nadalje kot name« tnik a dr. Pitamic in dr. Stražrnski, profesorja na juri-dičnih fakultetah V Ljubljani in Zagrebu. Volilni proglas Jugoslovanske demokratsko stranko _____ . BEOGRAD, 27. (Izv.) Danes vlado, najj nemudoma odpošlje dopoldne se je vršila seja izvr-Čete v rudnik pri Guatalajara, Ovalnega odbora Jugosloven-kjer je bilo 18 Američanov in ske demokratske stranke. Izvr-11 Angležev obkoljenih od mno- Ovalni odbor je najprej rešil še žice, naščuvane od komunistič- vprašanje nekaterih kandidatnih udružen j. Po pozneje sem- ^ ^ Ostali del seje ->a je bil, kaj došlih vesteh izgleda, da so posvečen končni ureditvi volil-prispele čete še pravočasno na negra proglasa demokr. stranke, lice mesta ter preprečile pokolj, j p^^las je bil soglasno odobren. ki M bržkone bil nastal. Ta dogodek je označiti kot protest proti usmrtitvi Sacca in Van-zettija. Prepovedalo žalno zborovanje SUŠAK, 27. (izv.) Danes zvečer so nameravali na Sušaku radičevici prirediti žalno zborovanje radi usmrtitve Sacca in Nocoj je bil že objavljen. Podpisali so ga Ljuba Davidovih, dr. Marinković, dr. Ku-manudi in še devet drugih demokratskih prvakov. Proglas je zelo obširen in podaja uvodoma zgodovinski pregled delovanja demokratske stranke, ki je bfla večinoma v opoziciji in se je skozi štiri leta borila za nacio- Dr. Frančišek B. Sedej nadškof goriški, katen je v petek praznoval, kot smo poročali včeraj, zlato mašo v cerkvi sv. Ignacija ▼ Gorici. Velik požar v SpezlI! , ^ j i SPEZIA, 27. (Izv.) Danes ob defiliranjem so krožile nad le- u ^ . ^j^nnu v tukajšnjih 1 sk*iadiščih nafte, ki jo rabi vojna mornarica, požar, ki je na mah zavzel velik obseg. Tekom popoldneva je došlo do pet eksplozij, ki so se vrstile v razdobjih po pol ure. Prebivalstvo bližnjih naselbin je moralo radi nevarnosti zapustiti svoja stanovanja in tudi nekateri parni-ki v trgovskem pristanišču so bili prepeljani na varnejša mesta. Ker požar tekom popoldneva navzlic velikim naporom še ni bil pogašen, ni bilo še mogoče ugotoviti škode, ki bo bržkone ogromna. Vzrok požara je Se neznan, toda po vsej verjetnosti ga bo treba pripisati poškodbi cevi, ki so bile ravnokar na tem, da se popravijo. tališčem eskadrilje letal. Po končani defilaciji je načelnik vlade dal poklicati vse navzoč-ne častnike, ki jih je bilo na stotine, na veliki raport ter jim izrazil svoje popolno zadovoljstvo nad potekom vojaških vaj in defilacije, ki je bila izvršena v najlepšem redu.' To priznanje načelnika vlade bo razglašeno četam s posebnim dnevnim poveljem, ki bo odposlano vsem oddelkom. Načelnik vlade je zapustil letališče ob 12. uri. (Štefani). General Noblle in njegov ponovni polet na severni tečaj RIM, 27. Že nekaj dni se pripravlja general Humbert No-bile na novo ekspedicija na tečaj. Tozadevno je stopil v stike z milanskim občinskim načelnikom. K pettjetju bo tudi res v veliki meri prispevalo milansko mesto. Na vprašanja novinarjev pa očividno ni hotel dati nobenega pritrjevalnega odgovora. Vendar pa je skoro že gotovo, da bo poletel na severni tečaj v zrakoplovu, ki bo po svoji sestavi sličen zrakoplovu «Norge». RIM, 27. (Izv.) Kakor je bUo Italijanski in nemški poslanik pri francoskem) zunanjem ministru PARIZ, 27. (Izv). Danes je sprejel francoski zunanji minister Briand italijanskega poslanika v Parizu grofa Manzonija in nemškega poslanika t Parizu von Hoescha. Neapeljski prenehal Izhajati NEAPELJ, 27. Neapeljski ________ dnevnik «Giorna» je prenehal javijeno~ pred dnevi, pripravlja I začasno izhajati z včerajšnjim general Nobile pod okriljem mi- 1 v Vanzettija. Vsi tukajšnji uslui- nalne interese in državne po-benci in delavci so nosili črne ' -1 trakove. Ko je policija zvedela za to zborovanje, ki ni bilo prijavljeno, ga je razgnala. Med zborovalci in policijo je prišlo do ostrega prerekanja, radi česar je policija aretirala devet oseb. _ Izjave min. dr. NarltMćo reviziji Jagoslovensko-grških konvencij BEOGRAD, 27. (Izv.) Davi je, zun. minister dr. Voja Marinković povabil v svoj kabinet novinarje in jim podal povodom razveljavljanja konvencij, ki jih ■je Jugoslavija sklenila z Grčijo za časa Pangalosa, o tej zadevi daljšo izjavo. Uvodoma je naglasil, da so bile konvencije med jugoslavensko in grško državo sklenjene šele po dolgotrajnih pogajanjih in po medsebojnem sporazumu. Po sprejetju teh konvencij pa je prišlo v Grčiji do sjJremembe režima. Sedanja vlada je stavila parlamentu predlog za revizijo in popravo teh konvencij. Jugoslavija nikakor ne želi, da bi se na tem vprašanj u krhalo prijateljstvo med obema državama, vendar pa je nastal vsled te zahteve grške vlade za jugoslo-vensko vigdo zelo delikaten položaj. Znano je, da tvori sklenitev teh pogodb prvo in glavno točko obtožbe, naperjene proti bivšemu diktatorju Pangalosu. Radi tega jugoslovenska vlada ne more pristati na to zahtevo, ker bi tak pristanek pomenil, da si tudi jugoslovenska vlada osvaja stališče grške vlade, da namreč znači j o te konvencije kršitev suverenitete grške države. Spričo tega bo jugoslavenska vlada pod vzela primerne korake, dat se ta zadeva internim potom razreši s strani grške vlade na način, ki bi izključeval vsak tak dvom ali sum. lanskega mesta nov polet na severni tečaj. K tej vesti pripominja današnja «Tribuna«, da ni v tem pogledu sicer še ničesar sklenjenega in določenega, toda po onih informacijah bo izvršil general Nobile svoj polet na zrakoplovu «N. IV.», ki je bil ravnokar dograjen po njegovih navodilih. Na svojem poletu bo general znanstveno raziskal cono, ki se razteza med severnim tečajem in Alas-ko, ki je bila na poslednjem poletu le površno raziskana. Predsednik republiko Ubortjs odpotoval t Pariz RIM, 27. (Izv.) Danes ob 17.30 je odpotoval predsednik republike Liberije King v Ventimi-glijo, odkoder bo nadaljeval svojo pot proti Parizu. dnem. V zadnji številki lista je uredniški odbor podal izjavo, da so bili izdajatelji lista primorani ukiniti nadaljnje izdajanje lista radi smrti njegovo ravnateljice Matilde Serao in ker je treba list temeljito reorganizirati. HARBOUR-GRACE, 27. (I*V.) Danes ob 10.14 po Greemriche-vem času sta nastopila amerikanska letalca William Broock in Eduard Schlee na monopla-nu «Pride of DetroiU svoj prekooceanski polet. Oba letalca sta nastopila dne 22. avgusta svog polet okrog sveta in sta namenjena v London. Odtod bosta nadaljevala svoj polet preko Beograda in Carigrada Upata, da izvršit svoj polet o 22 dni. trebe. Proglas povdarja nada-!ie, da so bile poslednje skupščinske volitve nasilne ter da so ustvarile nezdravo stanje v narodni skupščini. Zato so potrebne nove volitve in nova narodna skupŠČH^ ki jo čaka mnogo važnih in nujnih poslov, kakor izvedba gospodarske krize itd.. V proglasu se najbolj naglasa, da je demokratska stranka stopila v vlado, da izvede svobodne volitve ter tako omogoči, da bo nova jugoslavenska narodna skupščina sposobna in vlada močna. Vodstvo stranke poziva končno vse pristaše, da izpolnijo svojo volilno dolžnost. AnerisKe Ksneenclle v Rusiji WASHINGTON, 27. (Izv.) 0-žestočena borba, katero vodita med sebai potom udarcev z milijoni dolarjev «Standard - Oil-Company» in «Royal - Dutch -Sheli», da si si prilastita konvencije izrabljanja bogatih petrolejskih vrelcev v Rusiji, jasno priča, koliko so pridobile in še pridobivajo Združene države od spora med Anglijo in Rusijo. Medtem ko je «Standard-Oi!-Gompany» plačala Rusiji 8 milijonov dolarjev za konvencijo izrabljanja petrolejskih vrelcev, so dosegle kupčije, ki se sedaj sklepajo med Združenimi državami in sovjetsko Rusijo, vrednost 500 milijonov dolarjev, ki predstavljajo precej velik del svetovne trgovinske bilance. Ameriški kapitali se bodo uporabljali izključno za industrializacijo Rusije pod vodstvom ameriških tehnikov in izvedencev. Posebno pozornost bodo posvečal Amerikanci razvoju in eksploataciji donskih primogo-kopov in železne industrije. €enerai Gaida vedja čeških nacionalistov arotisan PRAGA, 27. Pred dnevi smo poročali o drznem nastopu čeških nacionalistov, ki so vdrli v vilo svetnika čehoslovaškega vojnega ministrstva Vorela ter odnesli vse listine, ki so se nanašale na njihovega voditelja generala Gaj da. Sedaj pa je generala aretirala praška policija. General se sicer ne nahaja v zaporu. Pač pa je pod nadzorstvom dveh agentov, ki stražita v njegovem stanovanju. Pozvan je bil pred sodišče. Včeraj se je sestal čehosto-.aški ministrski svet, da se odloči glede te zadeve. Nacionalistično glasilo «Riska Straz» je izšlo včeraj v posebni izdaji, ki ua je bila zaplenjena. List je oistro napadal vlado, češ da v znamenju demokracije izvaja teror in preganja češke nacionaliste. Napadal je z vso silo tudi praško policijo. Vesti o pomorskem sporazumu med Anglijo in Japonsko deirentirane WASHiNtrTON, 37. Včeraj je tiigleško smianje ministrstvo , b javilo sledeč dementi: «Vest > tajni pogodbi med Anglijo in japonsko, ki so jo objavili amo-riški čirtopisi, je brez vsake podlage, vsttj kolikor je znano zu-ministru.» Istotako je objavil «TLmes» sličen dementi Japonskega zunanjega ministrstva. konci ureditvi kreditov In f|o| pri bivift madžarski poštni BEOGRAD, 27. (Izv.) Danes je jugoslovenski odpravnik poslov v Budimpešti izročil madžarskemu zunanjemu ministru akt o ratifikaciji konvencij z dne 7. septembra 1922., sklenjenih med Jugoslavijo in Madžarsko Slede regulacije kreditov in jugoslovanskih državi j a- Sllen vihar na Atlantskom oceanu LONDON, 27. (Izv.) Kakor poročajo iz New Yorka, je povzročil vihar, ki je divja! v poslednjih dneh na Atlantskem oceanu, ogromno škodo ter zahteval tudi devet človeških žrtev. Pet parnikov se je moralo celih 24 ur boriti z razjarjenimi valovi. Njih poveljniki izjavljajo, da v vaje m življenju še niso doživeli podobnega viharja. Itali- vlog jugoslovanskih arzavija- i ^ parnik .Marta Washing-nov pri bivši madžarski poštni -e prispe4 v New York z 24- hranflnid I ^ zamudo. Od 500 potfr&ov, ki jhi je imel na krovu, je bilo tekom viharja 60 lahko ranjenih. Parnik se je večkrat nagnil za celih 36 stopinj. Ako bi se nagnil le Se za dve stoptnji več, bi bilo po njem. Mnogo potoikov je na kolenih prosilo Boga* da bi jih rešil nevarnosti. LONDON, 27. Sinoči je angleški minister lord Cecil podal o-stavko. Novinarjem je dal sporočiti, da ne more dati nikakSi pojasnil-o svoji ostavki V političnih krogih se je že delj časa govorilo o sporu med lord Ce-cilom in njegovimi tovariši v kabinetu glede gotovih vprašanj, tičočih se Družbe narodov. Drobne vesti - Poljsko-lctiški trgovinski dogovor. Te dni so se pričela v Rigi pogajanja za sklenitev poljsko-letiškega trgovinskega dogovora, ki ga je že davno začel pripravljati poljski poslanik v Rigi L.ukasiewicz. Pri sklepanju tega dogovora se je vzela v pošte v nova poljska carinska tarifa. _Letala za Japonsko. Japonska vlada je naročila v Zedinje-nih državah Sev. Amerike tri sto letal iste vrste, kakršne je bilo letalo Lindberghovo, s katerim je prvi preletel Atlantski ocean. Sedaj se kažejo pravi u-spehi Lindbergbovega poleta. BERUTZ-SCHOOL Trst, Via Fabio Ftlrl 23 - telef. 44-82 Pouk m pmodl * vseh Jezikih, m nvii fenimam mM DVA KiHuripiMniH KURJA OtESA s Pobiv so v vtth lekarnah. FMliaiSHIZI-ftaTirlKmll-lnt n. V Trstu, 2S. avgusta 1927. Minski pregled duje zunanji minister dr. Mft- priprave. Odposlanstva nekate- UnurlKtv Sasea In VanacetH|a In »fene posledice V pondeljek 90 branitelji Sac-ca 1*1 Vaniettija poalednjikrat skirfali pri oblastih, doseči ini-lost za oba obsojenca. Toda KTOEno sodišče je odklonilo peticijo hrambe in Fuller, guverner države Massachussetts, je tri ure pred usmrtitvijo pc-slednjfkrat zavrnil prošnjo, naj bi se kaxen prenesla. V noči od poaideljka na torek, kmalu po polnoči, sta bila oba obsojenca usmrćena. Dogodek, je izzval težke posledice. Po vsej Ameriki, Evropi iJi celo v Avstraliji je nastal splošen odpor. In tu so posegli vmes tudi komunist L Demonstracije, bombni atentati in požigi so se vrstili skoro v vseh državah Amerike, Evrope ki tudi v Avstraliji. Oblasti so morale podvojiti javno silo, policiji je moralo tu pa tam priskočiti na pomoč vojaštvo. V A-meri-ki so bili kolikor toliko že pripravljeni na izgrede in sta policija m vojaštvo sprortl preprečevali večje nemire. V Evropi, posebno v Parizu in v Ženevi, pa so se pojavile demonstracije skoro nepričakovano. Doga- | jale so se stvari, ki niso bil*-- j prav v nobeni neposredni zve- ' ki z usmrtl:v?if> Sscca in Van zettija. Tak dogodek je bil vandalski napad na palač-o Družbe narodov v Ženevi. Policija je nastopila en&rgično m potlačila uporno gibanje, dasi se to — in posebno v Parizu — n! Zgodilo brez preli tj a krvi. Tokrat komunisti sami niso opozorili sveta na svoj poskus, ker se je p»suč klavrno končal, Pač pa je opozoril na to neki milanski list, ki je morda pretirano sodil te B5grede, ko j a dejal, da je to generala*. vajA za komunistično revolucijo v Evropi. Ostanki Sacca in Vanzettija so bili upepeljeni, prirejajo se velike žalne svečanosti, ki pa bodo dosegle bržkone svoj višek 19. septembra, ko nameravajo v Parizu v protest proti takratnim ameriškim slavne«tim proglasiti splošno Žalovanje. Načelnik vlade v Trstu Koncem poslednjega tedna je načelnik vlade on. Mussolini nenadoma odpotoval vz. Rima. Njegovo potovanje je bilo povsem privatnega značaja. Prispel je v soboto v Jakin — bržkone z vlakom — in si je tam ogledal vojne vaje mornarice in vojske. Tri dni nato, v torek zjutraj, je prispel na kr. ladji «Giuliana» v Benetke, v sredo opoldne pa je bil že v Trstu. V četrtek si je ogledal veliko motorno ladjo «Saturnia», last Cosulicheve družbe. Nato se je izkrcal, sprejel pozdrav tržaške fašistovske zveze in med ova-cijami ljudstva, ki se je zbralo ob obali pred pomorskim po-veljništvom se je odpeljal z avtomobilom iz Trsta. Odpotoval je v Gorico. Za naslednji dan so tržaški časopisi napovedali veliko manifestacijo na trgu Unita. Načelnik vlade pa je v petek zjutraj nenadoma odpotoval s posebnim vlakom On. Mussolini je pred svojim odhodom še zatrdil, da bo njegov prvi uradni poset namenjen Trstu. — Odbor za cene v Rimu je po kratkem odmoru spet na-naiiJaJjeval svoje delo. Sestal se je v petek in je znova pretehtal gibanje cen in mezd. Na včerajšnji seji je prišel odbor za cene do zaključka, da je treba pripraviti in organizirata vso notranjo trgovino v pravcu splošnega nižanja cen in mezd, da se končno vse gospodarstvo prilagodi kvoti 90:1. Raznesla se je vest, da bo o tem razpravljal tudi ministrski svet na svojem prihodnjem zasedanju, pa je bila ta vest takoj dementi-rana. Nova pota j u g osi o venske zunanje politika Volilno gibanje, shodi, kampanja volilne akcije, to so danes v Jugoslaviji čisto običajne besede in dogodki. Med te dogodke pa 90 posejane od časa do časa izjave ministrov in političnih prvakov. Niti volilno gibanje samo na sebi, niti te izjave niso brez pomena. Nasprotno: v Beogradu so vsi vprek trdno prepričani, da bodo ustvarile letošnje volitve povsem dru£- položaj v Jugoslaviji. Pomembnost onih izjav pa potrjujejo odzivi, ki so jih našle v inozemstvu. V nedeljo je imel dr. Korošec, načelnik Slov. ljudske stranke v Ptuju velik volilen <*hod. Ko je govoril o jugoslovanski zunanji politiki, je omenil štiri glavne smernice, ki jih ušle lMti Retkonnerafn Delovanje lorda Rothermereja in madžarske propagande za spremen** trianonske mirovne pogodbe je doživelo hud odpor, s strani Madžarov, ki prebivajo tekom dveh tednov j na Slovaškem in za katere se je Gospodaosko sode- j lord Rothermere ravno n&ifeolj potegoval. Madžarski poljedelci rmković: prijateljstvo s Francijo kot najmočnejšo državo v Evropi, prijateljstvo1* in gospodarsko sodelovanje z Nemčijo kol veliko gospodarsko silo, pijateljstvo z Italijo kot velesilo in sosedo Jugoslavije, in zbližan je z bratskim jugosloven-skim narodom — Bolgarijo, j V petek je neki franeeski list prinesel vest, da bo francosko-? ugoslovenska pogodba v Ženevi že podpisana, lovanje z Nemilo je uradno določeno in opredeljeno v nemško - jugoslavenski trgovinski pogodbi, o kateri je jugeslc Ženski zunanji minister dejal, da e že sklenjena. Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo se bodo pričela po volitvah. Kar se tiče zbližan j a med Jugoslovani in Bolgari, pa potrjujejo državniki in politični krogi na obeh straneh, da se je pojavila in da se z vsemi sredstvi goyt težnja po kulturnem in nacionalnem zbližan j u med obema državama. To težnjo je potrdil tudi sestanek med jugoslovenskim kraljem Aleksandrom in bolgarskim kraljem Borisom. Naravnost senzacionalen pa je bil članek v bolgarskem listu «Miru» o ustvaritvi jugoslovenskega imperija, v katerem naj bi obstojalo osem držav, med njimi dve kraljevini, in ki naj bi bil urejen tako kot je bila predvojna Nemčija, Vprašanje Porsnja in zasedenih čl!. V poslednjem Času je postalo v}Vrašanio zadeti benih čet Francije. Anglije in Belgije spet pereče. Francoski vo^m minister Pa*ii*v4 je izjavil, da se nahaja v Poreniu 56.569 francoskih, 7312 angieških in 6351 bel- rih držav so že določena. Za časa tega zasedanja se bo vršila v Ženevi tudi konferenca zunanjih ministrov Male antante. so se zbrali v Bratislavi in sj se odrekli pomoči lorda Rother-mereja in iredentističnih krogov na Madžarskem, češ da si ne telijo takih gospodarjev kot so madžarski veleposestniki in lord Rothermere ž njimi vred. S tem se bo ta gonja proti drža>-vam Male antante bržkone nehala in madžarski notranji minister dr. Szitocscki je v listu »Pester L.loyd» napisal članek, v katerem dementira vesti, po katerih naj bi bila Madžarska težila po reviziji trianonske mirovne pogodbe. DNEVNE VEST NM a. Hmitilla Kot smo javili včeraj, je zapustil načelnik vlade Trst v petek predpoldne ob 8.30. Uradno poročilo, ki ga je razposlala a-gencija «Stefani» v petek po noči, pravi: «Danes ob 8.30 je zapustil načelnik vlade Trst in kr. ladja «Gtiuliana»> je odplula v Gaeto. Nj. E. Mussolini se je podal v spremstvu Nj. E. Sirianni in Cavallero prisostvovat zadnji fazi vojaških vaj v bližini Gorice, Na mestu, ki je bilo določeno za opazovanje, ga je sprejela skupkia višjih častnikov, med katerimi trije designirani armad ni poveljniki Montanari, Grazioli in Petitti dki Bore to. Načelnik vlade je pod silnim nalivom, ki je trajal več ur, zasledoval gibanje čet in je ostal na mestu do zaključka vaj. Prvi minister je nato obiabal vojaško pokopališče v Redarpulji, kjer je položil venec cvetlic. Jutri predpoldne (v soboto) gjjskah vojak.<*v. T-a^i je franco- 1 si bo Nj. E. Mussolini ogledal -ki zunanji moraster Biianrd v | vse čete, ki so se udeležile vaj.» enevi obljubil nemškemu zu- nanjemu mrnistru Stresemannu da bedo skrčene rasedbene čete velesil v Porenju. Sedaj pa se bližat zasedanje Družbe narodov. na katerem bo moral Briand bržkone dajati odgovor za svojo obljubo. Francija ima sicer namen znižati število svojih vojakov v Porenju, toda ne v taki meri kot si to želi Nemčija in končno tudi Anglija. Med Anglijo in Francijo je nastal v poslednjih dneh celo spor o tem vprašanju. V petek je pisal parigki list «Journal«, da bo Francija vztra- B TTHJRDNT &TT A. Uredništvo je prijelo te dni daljši protest preti nekaterim mestom v feljtonu g. —i— pod naslovom «Pred leti» (HI. del), in sicer proti odstavku, ki se nanaša na, nekega neimenovanega Slovenca, bivšega avstrijskega uradnika, ki ga je pisatelj srečal v Trstu. Pisec protesta se čuti užaljenega po opisu omenjenega srečanja ter nas prosi, da bi objavili njegov odgovor g. —i—. Kljub najboljši volji, da bi mu dovolili prostor listu, nam to žal ni mogoče, ker smo prepričani, da bi javna pojasnila take vrste ne mogla biti koristna. Izjavljamo pa, da nismo ni- iala pri svojem stališču in da kakor vedeli, ko smo deli stvar v J ... -kT J___- _I »:-v v:--~ kiM ^na vra4ica ne bo popustila. Na drugi strani pa je list opceorii na to, da je treba spor med Anglijo in Francijo rešiti še pred zasedanjem Družbe narodov, ker bi drugače, bilo nemogoče skupno postopa^ nje tako z oziram na skrčenje čet v Porenju kot na zasedanje Družbe narodov v Ženevi. V znamenju zasedanja Družbe narodov tisk, da bi mogle biti one vrstice naperjene proti osebi, ki nam je poslala protest. Ce bi bili le slutili, da bi se utegnile tolmačiti v javnosti v tako konkretnem pomenu, bi jih bili gotovo odrezali, poselmo ker nam je pisec protesta znan in nismo nikdar dvomili o njegovi značajnosti. CENIKI ŽIVIL. Municipij opozarja, da bodo do-bivali v bodoče trgovci cenike Ei-Mednarodno politično življe pri občinskih delegacijah in ne • - ™----- — —1 več pri fašistovski trgovinski zvezi. Ceniki se bodo dobivali: sektor, nje v Evropi se suče že skozi ves teden v znamenju zasedanja Družbe narodov v Ženevi, ki se bo pričelo v pondeljek, 5. septembra. Med tem se je vršil v Ženevi od 22. do 25. avgusta- tretji kongres evropskih narodnih manjšin. Na kongresu so predstavniki 35 narodno-manjfcinskih skupin in 40 milijonov ljudi razpravljali predvsem o vprašanju državne oblasti nad narodnimi manjšinami, o pravu narodnih manjšin, o ogrožanju evropskega miru vsled nacionalne nestrpnosti in končno o medsebojnem sodelovanju n rodnih manjšin. Sprejete so bile tozadevne resolucije. V posebni resoluciji je kongres apeliral na Družbo narodov, naj problem narodnih manjšin temeljito pretehta in po možnosti reši Na zaključni seji kongresa se je pripetil neljub incident, o katerem pa je dr. Wilfan, predsednik kongresa, dejal, da bo rešen kmalu in sporazumno Zastopniki danskih in slovanskih narodnih manjšin so zapustili dvorano, ker h kongresu niso bili pripuščeni tudi zastopniki Frizov, ki živijo v Nemčiji. Poleg kongresa narodn. manjšin sta bili otvorjeni v Ženevi mednarodna prometna konferenca, in ▼ Parizu 24. konferenca medparlamentame unije. — Predvsem je velike važnosti poslednja. V Parizu je zbranih nad 400 -poslancev in senatorjev iz vseh evropskih držav. Na konferenci, ki se zaključi bržkone tekom prihodnjega tedna, se razpravlja o vrati važnih vprašanj, ki bodo našla svoj odziv brez dvoma tudi na zasedanju Družbe narodov. In med temi vprašanji je tudi problem evropskih narodnih manjšin. Za zasedanje Družbe narodov se vršijo po vseh državah, velike I., ul. Madonna del Mare 3, sektor II. ul. Procureria 2, sektor III. ul. Giulia 2 (mestni vrt), sektor IV. ul. Ferriera 12, sektor V. ul. Paolo Ve-ronese 6, sektor VI. ChiarboU su-periore 422, sektor VII. Vrdela «02, sektor VIII. Barkovlje-Boved pol. št. 1516, sektor IX. Opčine za vso okolico. _ Drugi dan po določitvi cen s strani poteštata se objavi cenik v jutranjih listih in se trgovci pozare-jo, da dvignejo izvode vsak v svojem sektorju proti plačilu 30 sto-tink za izvod. Cepljenje kožic za učence ae bo vršilo vsak dan od 5. do 19. septembra ob 10.30 (vhod z ul. SS. Marti-ri Št. 1 a. Istotam se bodo istočasno izdajala tudi spričevala o zdravih očeh. _ POSTOJNSKA JAMA Prihodnjo nedeljo, dne 4. septembra se bo vršila v postojnski jami velika ljudska veselica Razne godbe bodo svirale v plesni in koncertni dvorani ter v rajski jami Jama bo Odprta ves popoldan, tako da bodo posetniki imeli dovolj časa si ogledati to podzemsko krasoto, bajno razsvetljeno s tisočerimi električnimi žarnicami V jami bo nadalje uradovala kr. jamska poita, katere posebnost je, da pritisne vsem razglednicam, ki am tam oddajo, poseben jamski pečat. Da se o Lajša ljudstvu prihod v Postojno, je prometno ministrstvo dovolilo 50% popust na vozni ceni is vseh postaj Treh Benečij in sicer bo trajal ta popust od 1. do 21. septembra Tudi vstopnina v jamo bo za 60%. bo vozila korjera do Lokev z odhodom ob 6.45 in prihodom ob f€>. Do 11. septembra vozi pole? tega ob nedeljah in praznikih korjera. ki odhaja iz Gorice ob 7.30 in prihaja v Trnovo ob 9, oziroma v Lokve ob 9JO. Vrača so iz Lokev ob 18.30 in prihaja v Gorico ob 20.10. To novo pobudo lirme Ribi in dr. je najtopleje pozdravljati; ker bo ustreženo s tem ne samo tamkajšnjemu prebivalstvu, temveč tudi turistom. Istočasno sporoča družba Ribi in dr., da se bo vršila danes 28. t. m. zadnja vožnja na progi Gorica-Gradež. Praznik sv. Jerneja v Barkovljah. Danes na praznik cerkvenega patrona bo v Barkovljah ob 8. uri slovesna maša in potem navadna procesija z udeležbo domačo godbe in cerkvenega pevskega zbora. Popoldne ob 4. bo slovesni blagoslov z darovanjem za cerkvene potrebe. * * • Bratovščina sv. Rožnega venca v Barkovljah priredi v nedeljo 11. septembra roma njo na sv. Goto. Odhod iz Trsta s posebnim vlakom v soboto o polnoči, iz Gorice pa v nedeljo ob 5. popoldne. Natančnejši podatki se d o Se v župnišču, kjer se lahko vpišejo tudi verniki drugih tržaških župnij, najdalje do sobote 3. septembra. IZ POLIT. DRUŠTVA «EDK8ST» V TRSTU a«*-« Debelak, MJSčeki: Radi pokr. kompetence obrnite se na nade tajništvo v Gorici: via G. Car-ducci, 7/1. Antos Bajt - Kanal: Istotako in radi istega uzroka obrnite se tudi Vi na naie tajništvo v Gorici: via G. Carducci, 7/1. Anton Komac, čez&oča: Iz našili registrov ne izhaja, da ste kedaj pustili pri nas kakšne listine oziroma naslov se ne vjema. Pojasnite bolje! , , Ana Gruden, Jelični vrh: (na znanje idrijski organizaciji) Šef likvidacijskega oddelka je bil radi službenih poti odsoten in se je povrnil Sele 4. t. m. Torej— velja potrpeti! Franc Maraž, Perma: Vaša stvar se bliža zaključitvi: šla je v likvidacijo 25. 6. 1927. Jernej Mahnič. Pravico do vojne pokojnine ima oče petdesetlet-nik; mora biti star 49 let, 6 mesecev in en dan ob času sinove smrti, oziroma je moral postati šestde-setletnik, predno se je zaključil rok za vlaganje tozadevnih pro-5enj. Za vsako koristonosno delo nesposobni pa imajo pravico do pokojnine pri vsaki starosti. fon Ins. Koče: Vaša je rekvizicija in ne vojna škoda. V stvari bi posredovali, ako nam pošljete .vse potrebne podatke, v glavnem potrebujemo pozicijsko Številko. To najdete na kakSnem spisu, ki Vam ga je poslala fin. intendan-ca. Najbolje je, da nam takSen dopis odstopite, ker na ms luži kot pooblastilo. DmUH Pire, Idrija (na znanje idrijski organizaciji): Stvar je zelo enostavna in zvezana z malenkostnimi stroSki. Preskrbeti morate sledeče listine: 1) mrtvaški list pok. Ivana Pire na kolkovanem papirju za dve liri; Z) prisojilno listino v kateri naj bo izrečno povedano, ali je pokojnik napravil oporoko na kolkovanem papirju lir štiri; 3) ako obstoja oporoka, legaliziran prepis iste in 4) pokojninsko knjižnico. Prvo listino izda županstvo, ostali dve pa sodnija. Vse to ae pošlje z obrazloženim fmnim pismom na R. Inten-denza di Pinanza (Sezione del Te-saro) Trieste. Obrok Vam bo nakazan na domačo poŠto, kjer ga bodo dvignili upravičeni dedičL Drugače ne gre, pa končno ne razumemo kjer obstojajo te težkoče in tudi atroikov ni, o katerih govorite. Jas. jM—lili Takega zavoda aH TajniStvo! Iz tržaškega življenja Družba inž. F. Ribi in dr. uvede z 28. t. m. novo korjero, ki bo ▼ožila na Trnovsko planoto. Vozila bo med Gorico in IVnovim vsak dan razen nedelj po sledečem urniku: odhod iz Trnovega ob 7.20, prihod o Gorico 8 JO, povratak v Trnovo ob 14J5, prihod ob 15-30. V poletnih mesecih, in aieer do IS. Včeraj popoione se je dogodila na ffftlfrmii*! postaji na Prooeku huda nezgoda. Na tamoflnji železniški postaji, ki jo Se delj časa popravljajo in povečujejo, so včeraj okoli 14. vre delavci pripravili več min, da rastretijo nekatere skale. Pri tein deta je imel opraviti tudi 25-letnl delavec Josip Dodič, rodom Iz Bassan* t Istri, stanujoč v naften mestu, Ko so mine eksplodirala, je Dodič Sel pogledat, kako so ačiakarvaje. Tedaj je ena mina, ki se prej iz naimanih vzrokov ni bila eksplodirala t neposredni bližini Dodiča in kamenje, ki se je pri tem razletelo naokrog, je siromaka nevarno ranilo na raznih delih telesa, zlasti na glavi in desni roki,. Navzočni delavci so priskočili na pomoč nesrečnemu tovarišu in ga za silo obvezali. Nato je bil poklican na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je dal prepeljati ponesrečenca v mestno bolnišnico. Ako ne nastopijo kake pomplikacije, bo siromak ozdravil v par tednih, a izgubil bo desno oko. Nezgoda pri delu. Pri delu na križarki «Trieste», ki jo dograjujejo v ladjedelnici S. Marco, se je včeraj zjutraj ponesrečil 27-letni mehanik Marijan Nacci, stanujoč v ulici Veltro št.~ 5. Veriga električne—a dvigala, s katerim so dvigali na ladjo težek del stroja, ga je tako hudo oplazila po hrbtu, da mu je zlomila desno ključnico in lopatico. Po prvi pomoči, ki mu jo je podal zdravnik rešilne postaje, je bil Nacci prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kake tri tedne. Po predvčerajšnji nevihti. Eaa Jadrnica potopljena v Izoli Nevibta, ki je predvčerajšnjim divjaka nad našim mestom, je pustošila tudi v drugih bližnjih krajih, zlasti ob istrski obali. Med temi kraji je bila najhujše prizadeta Izola. Tam se je potopila ueka jadrnica, naložena z opeko. Ko je izbruhnila nevihta, je bila jadrnica zasidrana ob pomolu precl tamoš-njo tovarno opek Fratelli Nardo-ne. Ker so se potrgale vrvi, so jo valovi začeli butati ob pomol ter jo kmalu razbili. Mornarji, ki so do-zadnjega hipa ostali na ladji, so se rešili. Škoda se ceni na kakih 40000 lir. Tudi neki ribiški čoln bi bil skoro postal žrtev nevihte. Ker v malem pristanu ni bilo prostora za vse ribiške čolne, ki so pribežali vanj pred nevihto, je ribič Dominik Degrassi moral privezati svoj čoln k pemolu, ki je pa slabo zavarovan proti valovom. Ko jo čoln začel butati ob pomol, ga je Degrassi odvezal, da bi ga prepeljal na varnejše mesto. Toda mož ni mogel kljubovati valovom, ki so začeli tirati čoln proti mestu, kjer je morje najhujše divjalo. Degrassi je spoznal nevarnost in je začel klicati na pomoč. Njegovo zadrego so opazili na majhnem vlačilcu, ki je bil zasidran na drugi strani pomola. Poveljnik je takoj prihitei na pomoč ogroženemu Čolnu in ga po hudi borbi z valovi zavlekel na varno. Tudi v Piranu in Kopru je nevihta hudo razgrajala. Človeških žrtev pa ni bilo. - Uesti zjioriikega Goriške mestne vesti Cestne nevarnosti. Poročnik Roland Spagnolo pri 8 bersaljerskem polku v Gradiški je na nekem ovinku blizu ZdravšČine trčil s svojim motocikljem v tovorni avto pivovarne Drelier. Zadobil je pri tem precej poškodb. Zlomil si je kost na nogi na več krajih ter se težko poškodoval po glavi zlasti na čelu, ustnicah in ličnih kosteh. Vsega krvavega in potol-č ene ga je Zeleni Križ pripeljal v vojaško bolnico. Vzrok nesreče leži najbrže v nepravem umikanju in upoštevanju" cestnih odredb. Trikrat gre rado Vreščeče trobentanje Zelemega Križa na njegovi samaritanski poti več ali manj pretrese vsakega pešca z bolno mislijo. Zopet krvavi, kje kako človeško telo udarjeno od roke zle usode. V zadnjih časih, ko so postale nesreče radi po vojni zapuščenih, neizstreljenih granat in šrapnelov redkejše, prinaša največ žrtev dnevnih nezgod borba za kruh. Največ krat drvi avto Zelenega Križa na svojih poteh v Podgoro v tamkajšnjo Brunnerjevo tvornico ali pa v kamnolom anhovske cementne tvornice. IJorci dela padajo v težkem delu kot žrtev svojega poklica. Pogosto sicer odmeva vnovič piščalka Zelenega Križa po ulicah, toda hvala Bogu ni vedno to znamenje nezgode, ker v mnogih slučajih se gre za prenašanje navadnih bolnikov v bolnice. Povprečno prideta na dan ena do dve znatnejši nesreči. V petek so se pa nanizale poleg običajnih obvezovanj tri nezgode ena za drugo: Dvoje nesreč v Pod-gori in ena blizu Moše v Furlaniji. Zlomljena roka, zlomljena noga, pretres možganov. Odprte lekarne. Danes v nedeljo dne 28. avgusta bodo v Gorici odprte sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Alesani, via Carducci ftt. 12.; do ene ure popoldne lekarni Giubich, via Rabatta it 19. in Ktiraer, Corso Vittorio Emanuele ftt 4. znnABin O jastlnem dtailta. O priliki zadnjega požara na Kamnom, kjer se je naše gasilno društvo s svojo požrtvovalnostjo toliko izkazalo, niso sesalke radi pokvarjenih cevi tako delovale, kot bi morale Pa tudi razno drugo gasilsko orodje je potrebno popravi- Pa f eno stvar bi radi opozorili javnost ter vtf je oblasti. Člani gasilci so večinoma priprosti roko-deld kot taki malenkostno zava- rovani proti nezgodam. Pri poškodbah izvirajočih iz njihovega gasilskega delovanja jim njihovo dosedanje zavarovanje ni moglo niti iz daleka pokriti njihovih najmanjših stroškov za zdravljenj« Gasilno društvo stoji sedaj pod ob činsko upravo in je radi tega nujno potrebno, da bi se gasilci nekoliko višje zavarovali. Zato bi bilo dobro, da bi poskrbela občina, kot je to slučaj pri vseh večjih gasilskih društvih po mestih. Nedvamno bo tudi prefektura sama zahtevala večje preskrbe gasilcev v slučaju nesreč pri njihovem nevarnem opravilu. TOLMIN Izpiti in vpis v gimnazijo. Kdor hoče delati sprejemni izpit v jeseni, mora vložiti tozadevno prošnje najkasneje do 2. septembra. Prošnjo naj spiše na kol kov no polo za 2 L in naj ji priloži vse potrebne poverilne listine. K sprejemnemu izpitu se sprejmejo le oni, ki so letos dovršili deseto leto. Izpiti se prično 16. septembra. Gojenci morajo položiti sposob-nostno pristojbino v znesku L 50. Vpisuje se v gimnazijo od 16. septembra do 3®. septembra. Kdor vpišo prvič, t. j. da doslej še ni obiskoval gimnazije v Tolminu, mora zaprositi za vpis v prej omenjenem roku s prošnjo na kolkovni poli za L 2. Priložiti ji mora vse potrebne listine. Dijaki, ki so bili na zavodu že v šolskem letu 1926.-1927. na/na-* nijo nadaljevanje svojih študijev na navadni poli v prej nazr.ačenem roku. Pri vpisu treba plačati tajništvu I. 30.80 za fizični pouk. Izjemno tvorijo oni, ki so te pristojbine i>rosti. Kdor bi hotel podrobnejših pojasnil, nai se obrne na tajništvo tolminske gimnazije. --—— - Iz tržiškejaskrepe KOPRIVA. Vlak peevszii dve govedi. V torek 23. tm., ko je vozil tod mimo br zov lak proti Trstu, je stroj od Keprive do postaje Dutovlje-Skopo neprenehoma žvižgal. Ljudje se menili, da se je gotovo pripetila kaka nesreča in res v sretlo zjutraj so delavci, ki so šli rano na delo, našli na železniški progi med Koprivo in čuvajnico poil Skopem dve govedi, kravo in junico grozno razmesarjeni. Živina je bila last železničarja Jožefa Lavrenčič, po domače Blaževega iz Koprive. Pastir, domači sin, je v torek popoldne *nal past na Krememk ob borovem gozdu koprivskem. Fant je vse popoldne zabaval na guual-nici, a ko je bilo treba zvrt^ gnati živino domov, je m bilo nikjer. Iskal jo je nekaj časa, pot. m pa jokaje pritekel domov. Domači in nekaj sosedov je šlo iskat govedi Iskali so vse povsod vso not samo ne tam, kjer je bila. Zivma ce je bržkone pasla ob ieleznisKi progi, kjer je več- paše, kakor pa na izsušenih pašnikih, in tako se je pripetila nesreča^__. Znsnost ijuimetnost Umberto Urbanaz-Urbani Scrittori jugoslavi*) V knjigi, ki mi je dala povod za ta članek, berem misel, da združuje srbo-hrvatsko-sl o venska literatura zapadno in iztočno kulturo; je izraz najčistejšega slovan-stva in dragocena tkanina, ki so p vpletene kakor traki prvine tujih kultur. Zato je n. pr. jugoslovanski roman zapadnemu mišljenju bližji nego ruski. G. Urbanaz Lr-bani je mnenja, da bo sledila dobi zanimanja za ruski roman doba isto takšnega zanimanja za jugoslovanskega. Literatura ni nič drugega nego najbčitnejše izžarevanje dušev-nosti! kakšnega naroda. Tako je zapopadena v mislih, ki sem jm naVedel, vsa uloga, ki jo imajo Jugoslovani kot posredovalci med kulturami ali, z drugimi besedami, kot spajajoči tvorci bodoče vsečlove.:fce kulture. Iz ust, ki so na lastno podcenjevanje vse prej pripravljene nego na lastno hvalo, bi se dozdevale šne besede morda neuprav Ce«e ^ bahaške. Ker se pa strinjajo:z na ziranji, ki jih imajo številni dru gorodni duševni delavci in prom<>-valci jugoslovanskih zadev tudi v drugih ozirih, bo na njih nekaj ranico* G Urbanaz Urbani je samo eden med temi duševnimi delavci m njegovo proučevanje se je specializiralo na literarna vprašanj Vendar je njegovo delovanje , posebno važno, ker posreduj e sJh rokftea vidika in z veliko nepri stranostjo med dvema bližnjima Sn. ** medsebojno poznanje in sporazum med tema narodoma. Med laškimi in tel ek; tualci je v tem oziru napzrazitej ^Njegovo delo je v glavnem dvojno. Po eni strani raz^rja s preda vanji in blestečimi literarno kritičnimi e*eji znanje o P^ezniP jugoslovanskih književnikih meo *) Umberto Urbanaz - Urbani' Scrittori jugoslavi. Z uvodno besedo Pavla PopovUa, rektorja na beograjskem vseučilišču. V zak^ ibi «Parnasa* 1927. v Trstu, tis« Spezzakrre tiskarne isto tam. Ve- lja v Trsta 12^0 L, drugod 13.50 1> V Trstu, 2*. avgusta 1®27. ijui. italijansko občinstvo, po drugi prelaga njih proizvode v italijan-fcino.**) Delo Človeka, ki pozna umetnost 4n dek) umetnika (kajti v svojih prevodih je bolj soustva-rttelj nego prevajalec, «un pa je satei svojo pot z zbirko izvirnih pesmi, ki so ga v vojnem času spravile v avstrijsko internacijo). Knjiga, ki jo navajam v naslovu k temu Članku, je zbirka lite-rarno-kritičnih esejev. Prva v vrsti podobnih, ki izidejo s časom v 4sti založbi in ki bodo čisto prosto obravnavale najznamenitejše pojave v srbski, hrvatski in slovenski književnosti. Bogastvo tega prvega zvezka se nam pokaže, če pogledamo že samo v kazalo, kjer beremo med obravnavanimi srbskimi književniki imena Peter Petrović-Njegoš, Branko Radiče-vić, Branislav Nušič, Milan Rakic, Jovan Dučić, Svetislav Ste€anovič, Borisav Stanković, Milica Janko-vićeva, Jela Spiridonović - Saviče-va, med hrvatskimi pa Silvije Strahimir-Kranjčević, Ivo Vojno-vić, Vladimir Nazor, Milan Beg crvić, Ivo Andrić in Ante Petravič. Petnajst imen, petnajst značajev in svetovnih prepričanj. Človek, ki ni prebral vse knjige, pa ne more imeti nit| pojma, koliko drugih imen in dejanj je nakopičenih na teh 210 straneh.^Mnogo profesionalnih literarnih zgodovinarjev bi avtorja lahko zavidalo za ogromno znanje, še bolj pa za lahkoto, intuitivnost in nepristranost, s katerimi svojo snov obdeluje. Včasih stisne v kratek stavek sintezo vsega svojega razmišljanja in človek vidi coJo dogajanje pred seboj in si ga zapomni za vselej. O Branku Radičeviću pravi, da «je pesnik mladosti, a vsa njegova mladost je pesem». Navajam to kot primer. Presenetljivo dotbro karakterizira na nekem mestu tisto dvojno potezo v značaju srbskega naroda, potezo junaštva in mehkobe, ko pravi, da je ta narod na svoji trnje-vi poti, v obrambi zapadu© kulture pred polmesecem, našel svojo mladost, »kajti na istem polotoku, kjer so se rodile muze, so se rodile tudi vile.» Njegovo vestnost označuje tudi dejstvo, da piše vsa imena dosledno v izvirni -obliki, stvar, ki jo v italijanski knjigi silno redko srečaš. Pa nimam namena, da bi pisal o podrobnostih. Ker zbirka še ni zaključena, nd mogoča končna sodba v koliko se mu" bo posrečilo prikazati iz tako obMrnega področja res najznamenitejše pojave in v koliko bo odpadlo bolj važno v prid manj važnemu. Toda še potem bo treba upoštevati najprvo stališče, ki ga vodi pri delu. Ce bi bil njegov namen, da sporoči glavna imena in datume po naliki običajnih literarnih zgodovin, bi mu ta ali onf z dlakocepstvom lahko ugovarjal. Ker pa skuša izluščiti jedro vsakega posameznega tvorca s širšega vidika esteta in kritika, z izvirnimi nazori; ker skuša združiti hladnega literarnega historika in temperamentnega esejista ter z določnim posredovalnim namenom poudarjati vedno tudi delež, ki ga jo imel italijanski okoliš na jugoslovanske stvaritelje; ker hoče podčrtati še prav malo raziskano razmerje med jugoslovansko in laško duševnostjo: žito bo treba tudi soditi z enakih stališč. Pred vsem bo treba razpravljati o njegovi ideologiji, ki ne more verjeti, da bi oba naroda po tolikšnem duševnem stiku v preteklosti ne našla načina za dobre odnošaje v prihodnjosti. S tega stališča se zdi njegovo delo vsaj meni nujno potrebno in neoporečno. In rad bi videl, da bi po njem laški intelektualci spoznali jugoslovansko narodnost in njeno duševnos£ v takšni meri, kakor so po navedbah v tej knjigi jugoslovanski duševni delavci v neštetih slučajih razumevali ter vzljubili italijansko zemljo in psiho. Tukaj pomeni delovanje g. Urbanaza - Urbanija za njegove rojake samo suho zlato. Na drugo stran pa tudi ne more ostati brez haska. Celotna jugoslovanska literatura, če prav je prežeta v bistvu istim slovanskim duhom in so* jo spremljala vedno tudi marsikatera skupna stremljenja, je ostala vendar še v naših dneh nekaj takšnega, kar je razcepljeno na troje. V kolikor jo to utemeljeno po različnem razvoju, ki so ga imela vsa tri plemena jugoslovanskega naroda, in v koLikor daje to njegovemu slovstvu izraz mnogovrstnosti, je ta diferenciacija nekaj dobrega. Sla^ bo pa je, da so baš Jugoslovani tisti, ki bi se znali ž njo najmanj okoristiti. Medsebojnega poznanja je malo ali nič; Slovenec ve (če ve) nekaj o slovenski književnosti, hrvatska in srbska sta mu bolj tuji nego kakšna za res tuja; Hrvat ne pozna slovenskega in srbskega slovstva, Srb pa hrvatskega in slovenskega ne. V to klavrno razedinjeno enotnost so ••) Do slej je prevedel Begovi-ćev »Poročni polet«, Savičeve «Pergamente», Stankovičevo »Nečisto kri», Vojnovičeve »Stare grehe*, skupaj z A. Voltolinijem Voj-novičevo «Gospo s solnčnico«; dalje pripravlja že dolgo časa zbirko jugoslovanskih narodnih pesmi; manjših prevodov, n. pr. pesmi in odlomkov iz večjih del, je Še nešteto in jih rad vpleta v svoje razprave — rektor Pavle Popović ugotavlja čisto pravilno, da morejo eseji na ta način nadomestiti posebne antologije, zlasti ker navajajo radi vsebino najizrazitejših del poklicani menda prav tujci, da bi spravili nekaj reda V književnem področju se «di, da bo prevzel to ulogo g. Urbanas-Urbani. Njegova prva knjiga eeejev bi bila važaa zlasti za Slovence, ker mi ni znano, da bi imeli ie kaj tako i«*™: tih Studij o srbskih in hrvatakSH literatih. Se tam kjer govori o nas (n. pr. mimo grede o Sttvteu 3ar-denku), nam pove lahko mnsgn novega To se bo pokaeato iebe||e v drugem zvezku, kjer bo razpravljal o Prešernu, Gregorčiču, AJfear-cu, Mešku, Finigarju, Graftofliai, Zupančiču in Cankarju (to Studijo smatram jaz «a najboljšo, kar jih je bilo do slej napisanih o Cankarju). Isto velja za — Hrvate in Srbe. Tudi o njih dvu«sm, da bi ne megli ničesar profitirati n. pr. iz študije o Kranjčeviču in Jovanu Dučiću, ne glede na to, kar bi lahko oboji zvedeli o SlovMMih. Pravim, da bi bilo zelo potrebno, če bi se nažel človek, ki bi hotel to knjigo in nadaljnje, s kakšno spremembo, preložiti na naše, najbolje V hrvaščino. To je vse, kar sem hotel povedati, ko sem videl, da je kritika skoraj brez izjeme spregledala to knjižnjo izdanje. Upam, da se ni zgodilo namenoma. Karlo Kocjan cic. Gospodarstvo ffioi Mim t m RNt Kakor je bilo predvidevati že v prejšnjih letih, se je tudi letošnjo pomlad /ponovila «cmle-karska kriaa». Vsak vsaj nekoliko izkušen vodja mlekarne je pripravljen na to pomladansko krizo v mlečni obrti. To krizo povrrroča v prvi vrsti izredno velik pridelek mleka v primeri z ostalimi letnimi dobami. Spomfladi imamo ve«o krav z mladim mlekom pa ote-litvi. Krave, ki so po rimi maile večinoma suho in Tmm\i vredno krmo (v zadnjih in prvih pomladanskih mesecih krmi živinorejec navadno z nag-slai^o krmo), dobijo od konca aprila dalje pa tja do suhih vročih mesecev, krmo kakecvoetno m količinsko po svoji želji. K temu prispeva še ugodna toplota; ni čuda, če se v tem času splošen pridelek mleka pomnoži navadno za celih 30 in še več odstotkov. . Pri takem zvijanju pridelka mleka pa imamo na drugi strani! v mestih nesprenst^ijeno porabo, da, v vročinskih mesecih se poraba mleka v mestih navadno cei o za par odstotkov zniža. Res je siicer, da v tej debi kmetija porabi sama zase nekoliko več mleka nego po zimi, ali za' oddajo ga ima v tem času najmanj svojih 25% več. Zadružne mlekarne, ustanovljene v svrho unovče vanj a mlo-ka od zadružnikov, prejem? io torej v tej dobi gotovo nad 25% več mleka. Na drugi strani ji pa odjemalci porabijo za skoro 5 %' manj mleka. Mlekarna se nahaja torej v tem času v dveh og-njih, tema se pripoji še močnejša konkurenca. Posledica temu je pač očividna: cena mleku na debelo pade ▼ tej dobi vsaj Ta pojav se opaža iz že zgoraj omenjenih vzrokov redno od leta do leta. Dober poslovodja mlekarne odnosno sposoben odbor je na to kri»zo že pripravljen in ga njen pojav ne presetteti. Že v predhodnih mesecih si skuša pridobiti širši krog odjemalcev in začne vpeljavati močnejšo prodajo masla. Seveda, računati mora v tem času z zgu-bo, ali pa s prav prav majhnim dobičkom; drugače ne samo ne more oddati svoje večje mnofci-ne mleka, ampak zgodi se mu prav lahko, da zgubi še svoje prejšnje odjemalce. Za izravnani e zgube na ceni pa mu itak služijo potem zimski meseci. Kakor vsako drugo leto, tako je bila tudi letos «mlekarska» kriza neizbežna. Torej radi te krize kot take ne more in ne sme biti presenečenja, kakor e-dino pri kaki novi mlekarni, odnosno pri mladem, s komaj parmesečno prakso izurjenem mlekar j u-poslovodji. Kot nepričakovan pojav te. pomladi pri mlekarski krizi smemo smatrati edino le izredno visok padec cene mleku, ker presega letos 30%. Tega nepričakovanega pojavu (dobri poznavalci razmer so pričakovali tudi tega že vsaj od januarja t. 1) pa ne smemo pripisovati ponavljajoči se pomladanski mlekarski kri«, ampak vzrok mu je splošna krita kmetijstva radi revadutacije lire in temu sledeče znižanje cen od strani oblasti Udarec tega pojava, odnosno izrednega, znižanja cene, je pa zato tako o4>-čuten, ker je prišel prvič za kmeta nepričakovano in drugič istočasno z letno krizo. Posiljen je bil potem ta udarec Se z nekaterimi: nrecei stroginy^higS- jenskimi določbami pri prodaji mleku od strani tržaških oWa~ Ni torej Čuda, da je ta, skoraj bi rekli potrojen udarec, marsikatera nafto miokam skoro izbegmL Okčuttjo g» seveda največ na wvo in slahfle urejene mlekarme. Ker si vsroka te krize ne two toimattH, m to marsikje tudi radi lastne mali*rKaer*i, pr*-hatjajo k popolnoma krivim hljuSkeat. PrepriSaai so, da se mleka ne da več prodajati po cenah, ki bi izplačale mlekarno in živtoorejca. Mnenja so, da je treba menjati njihov« mlekarstvo v fedslovanjc maste in sira; češ, samo na ta na črn bi se dala živinoreja v nattfo hramih rešiti propada. K temu fcrtmačonju se potem pn-druii-jo Se slična prigovarjanj« uglednih oseb, ki so pa večkrat 9la#t posaavalci tržnih razmer. Posledica temu je, da si nekatere noše mlekarn« v bližim Trsta res mislijo pomagati s tem, da si preuredijo svoje mlekarne na pretežno izdelovanje masla ta sira. Ne marajo se niti olreMti misli in, ker ne morejo globlje misliti, hočojo biti prepričani, da se s svežim mlekom v Trstu ne da več kupčeva ti. Njihovo mnenje je popolnoma „apačno, in, ako bi zadevo vsaj nekoliko temeljiteje preudarrii prišli bi do popolnoma drugih zaključkov. Nekoliko računanja — in žal ravno te$pet, se bojim, primanjkuje največ našim poslovodjem mlekarn — pa dokaz bi bU jasen, da se pri današnjih cenafti, kakor *udi pri cenah od pamtiveka in pri cenah, ki bodo gotovo Se precej časa veljale, da se, prt današnjih conah svežega T^rfon aaaato to sira in, pri ZDERNA Raniero, Trst, Via Malcantoo 12, tovarna čopičev, krtač, metel iz žime fa divffli potrebščin. _ USTAVKAOIA «FIAT»f Trat, via Bat-tisti Pisosistna kokmja. Izvrstna vina to sivo «Dreker». Najnižja cene. Pri ce-postrežba. 1004 CANEVA, autorizirana maha-nična delavnica in napeljava vode in slina. Trat, Via Feiice Veneaian št.^20. COCUT Carfo, Trst. Cono 17. Omtmce, ovratniki, naramnice, molke in lanske nogavice, torbica, dežniki, spomini na Trat___1072 rOTOGRAFIČNI atelje (nasproti Teatro ^azaonale) Fratelli Longo, Trst, Viale XX Settembre 59. Specijaliteta za otroke. Povečanja. Posnetki v naravi. (1142) MASSZMILIANO TENZE, Trst, Via S. Lazzaro 19. Zaloga papirja, fine lepenke, pcr$amene in ovojnega papirja. |1153 KUBUE z marmorja 700, spalne sobe od 130» naprej. Trst, Via Tesa 18. 1167 (Dalje na IV. strani*) Štefanija Biščak Stanko Hočevar danes poroiena Trst, 28. mvgusta 1927. ZAHVALA Podpisana izrekam zahvala vsem, ki so ni r največji sili prisboč3i na poa bodisi gmotna, moralno ali v vsakršnem drugem ozira. Posebno zahvalo izrekam lokalnim oblastim in pol. taj. tnk. faSija g. GrazioHja, ki so mi tU midro na roko. Zahvala izrekam vsem, ki so se udeležili pogreba in spremili mojega nesrečno preminulega moža k večnemu po-itba. SEŽANA 26.8. 27. Hvaležna: Ukmar FamL vdova SOĐARSKE potrebščine in ključavnice se prodajo. Via S. Francesco 46. 1172 MODNI SALON 924 Ura Trst, Via XXX ottobrc 15 hfeera kMciktv od L 30 aaprej. F* BROK & C® ffia Uwteio 5 - TRST ■ Tri. 2607 ŠIPE, KRISTALI, ZRCALA No debelo Na drobno Sprajeacja n vsakevrstea steklarska Ma m ten. CENE ZMERNE CENE ZMERNE (BR) Govori slovensko. 918 DEKLICA s primerno izobrazbo, nbož-aah stariiev, se sprejme kot učenka v trgovino z mešanim blagom. Učila se bo faadi gospodinjstva. Naslov pri tržaškem apravniltvu. 1173 POPOLNE ključavnice, okna, vrata, «a-j o lične peči, železna omrežja in drugi materijal s« proda. Via Murati 3, zidarski mojster. 1171 TRIJE šivalni stroji, novi, m motorno kolo «Excelsior» z sidekarjem, se _ po zelo nizki ceni. Lado Petrič, m< Trnovo pri Bistrici 105. 1181 ANTON PEČAR, tovarna glasovirje*. Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, a^lašuje in menjuje glasovirje, harmonije a orgije. I108 kupim v umM množin!. Nnotte na Wxem Trst Via mirisni l IiL ilHIlHHI! Prodaja manufaktur po najnižjih cenah. M Piana Mm 3. i Primerjajte naše cene! 1IHMIMHI i A. CMSMMCICK „ I Via SoHtaa-io 16 pi MR Najboljše cene v Trstu. Ig ... L 12-— . . .„ 5-ao .....5-20 VeriMuth ■ ■ Sirupi po L 8«— kg, 10- -vina, Hlorjl in špirit mm Izbero. (908) Ef^S & M & A Stroji za šivanje, vezenje o fl^SVEilliVI In pletenje, za dom in vsa- Ko obrta ijo. Potrebščine. TRST, mm Muda vecchia 3 Napeljave 2 motor, pogo- 741 nom. Popravila. _ ,'M magistratom) ■ ■ ■ Brezplačen pouk v vexon|ts POZORJ Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krste za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L naprej. J. Sak-sida. Doraberg. _793 PAZITE1 Najboljie, najlepša, najcenejše ofaido dobite pri Rebcu - Trst - Car-dncci 36. 1158 OfLUSKlCA, moderna. Lastna de- Gastavo Derfler, Tat. Setta-8. Cene nizke. __1850 DE BATTZSTI Trst, Sansebastiano 4. Pliaaš, nabiranje v tfube, pariški vzorci, dohodi. 980 MACLAVE1Z CXmT&&. zebotehnik. Trst, Via Zcrrenzoni 6/L, ordinira od 10—13 h od 15—19.__11^0 STAMLIMENTO nrasicalc «Giuseppe V«*dt>. Vk Imbriani 18, vogal Carducci. Muzikalije, godala, orkester, violine Hd. OBUVALO, moško, žensko, otroško po ■■mimIi cenah. Marsiih Mario, Ribor|o ,dftCA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Siavec, via Giulia 29. 1162 avtorizirana. noseče, Adele omirana, lersebit*- BABfCA, ^babTero, Farneto 10 (podaijgana Ginna stšca), lastna vila, te!. 20^4. 956 0DLMC@¥H»IA AVT0N96ILSK3 SOLA PftSCO Trst, Via S. Francesco 10. - Te!efon 32-30. PaCont •d I «9 19 Dnevni, večerni in nedeljski tečaji. — Posebni tečaji za goape. — Cene zmerne. — Posebne cene za nabornike. 932 Garaža vedno odprta. Boxes, Najemi, popravila. pM teles liETOE Eltgantaa, solidna, po ceni. Maiamnje na otroke brtz poviSka na sti»h. Najemne cene: Kestor, novo, dirkalno ali potniško L 3 50 na uro, L 25 en dan; •» rabljeno L l~e0 na uro — L 15 en dan. Llil&i NANC1K£LLU - Trst, Via CriSRi (prej Chiozza) šl ^^ POTRE BŠClME POPRAVE ■Iim-SOIML vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-1157 TRGOVSfA, dobro idoča, eventoelno tudi gostilna, v Čepovanu, se odda v najem. Pojasnila pri g. Emi Kofol, Čepova«. 11B3 PL1SSE vseh modernih vzorcev, a-jour, vezenine na stroj in ročno delo. Trgovina Belihar Carlo. Trst, via Batisti 13. 1182 MOTOSIDECAR Harley-Davidaon se proda. Pekarna, Via Lazzaretto 46 1163 SALONE CENTRALE, Trat, P« Liberta. Oddelek za gaspoda: električna maisaža, brhmica, kopeli, manicare, pe-dicure. — Oddelek za faspe: kapeli, moderno striženje in česaaje, eadnlactje, voda, manicure, pedicure, električna masaža, umetno izdelan je lasi. Ta —m inozemske dišave. Lastna prakniea in lOatl-n.ica. Centralna kurjava. I*84 STAVNIH otroiki,, statčice, po najnižjili cenah. Trst, P> dan 1. naslanjači Ober-1141 PEKARNA na deželi se proda. Colja. Senožeče 175 _11® STISKALNICO in plavnik kupim. Ponudbe s ceno pod ^Stiskalnica* na tržaško apravaištvo. _ ZEMLJKCE za graditev hišice se proda. Naslov pri tržaškem upravniitvu._1187 KONSUMNO društvo v Banak išče krč-marja. Z glasiti se je do prihodnje »e-lje. 1188 tOpER, dobro izurjen mebanik, 23-letea. vešč slovenskega, italjanskefa in nem-ikefa jezika, praktičen v aradaišlA poslih. išče primerne skišbe. Pripravljen je iti tudi v inozemstvo. Ponudbe na tržaško upravništvo pod «Zanesljivoml». 1189 SREČO, preteklost m bodočnost fivljenja 12. vrata 6. Govori slovanska. 1190 POSTELJA se odda mondo 12-1. Petrovič. NAZNANJAM vsem klijenta«, da preselil a dnem 1. septembra svojo delavnico v hišo g. Karla Soaača, zraven pekarne «Skoderae» na OpČinah. Vreme c Angeli, brivec. H« BD8ICA piano vijena, mebbrana. takoj na raapoJago. se proda za L 13jOOO. Sv. Jakob, Via Scalinata 24. 1193 A. TOSORATTL manužaktare ia drobnarije. Trst, Via Malcantoo. Valna, šm trliž. odeje soake vrst«. 979 Veliki frizerni Salon za gospe in gospode „GIUSEPPE" Trst Via XXX ottafere št. U (vogal Via Milano 31) Tel. 256. Specialiteta Ondulacije - Striženje lasi, sistem Pariz - Vsakovrstne dišave - Popolnoma nizke cene. (935) Priporečata se: JERMAN In SILLIPP. dohodi dunajskega POHIŠTVA nmriMN h MOMKU. 983 Najzmerne]še cene. Na debelo. Na drobne. L CAMPONOVO Trst. Hole XX. niM&K 33. „IOEA" . klmrclšao zdravilišče Trat, Via Valdlrivo 27, tel.589(iaternrban) Ifilaiaa UraraMa Dr. G. SIMONfS Urelegip Pnrt C. RAVASINI Dr. P. TAGLIAFEKRO Samtatom - ztfnviiaaj« z rafljaa Dr. G. STOCK UMgMOTi žarki - Diatormla - Svetilke a kretnea^kom l*. A. D' AGNOLO. <864) STARODAVNA TOVARNA TEHT NIC. UTEŽ IN HEH fflOSEPPE FLORfflC & Cd. z zalogo ta delavnico za poprave TrsL M Oosepfe Viden 9, Tel. 13-61 ———-—j- svojim cenjenim odjemalcem, da so se aopastile vse tehtnice za trgovske potrebe zistema «Florenz» k ari-roeodni poakušap |)imb metri£ne£a pravilnika, ki je stopfl v veljavo 1. jaa aria 1924. tudi v norih pokrajinah. Popravila se fatitujejo toćno In po cenah tia SoeisU Itaiiana thecchšn Trst, Via C Bactlsti 6. — PateJa Teairo Fente. Prodaja : na drobno in debelo Š8P. OaLBAt, KRiSTAlO¥ in POLKUISTALOV Zastopniki izključno 027) Družbe It Vetri & Crlstall dl Porto Marghera, Benetke. Odlikovana tvrd k« G. TEMIL GORICA - Vta G. Carducci št 6 lica. - Delavnica. Toaletni predmeti najboljših tova-ren. Bogata zaloga nožev, škarij, brivnih britev in žepnih svetiljk. Brusarnica in nožarnica. POZOR!! Za izvršena dela jamči. šm CaMburidi Trst, Via Gfuiiaai 42 (Sv. Jakob) (827) GLVKOL Po zdravljenju fm®0 CH8NA PKiATTJ LEKARNA ZAMETTi - TRST - Via HazzinI in n n I a I iaai Prodajalno z ujnlem lo (euUarsklml potretHOnaml P. Rehar Trst, fia Scalinata 3 S Industrfn e Commercio Autovelcoli e articoii tecnici dražba s o. j. Lastnik ANTONIO QUINTAVALLE Zastopstvo in zaloga za Julijsko Krajino tvrdke ELLI ZERBOM & Co^ TORINO, italijanske tovarne za mehanično in pomorsko obrtnijo. Zaloga kolesc S. K. F. - KARBURATORJI ZENITH — Alimentatorji WEIMANN, Indikatorji NIVEX. Kilometerski števci in ure jAGER. Menjalni kosi za tu- in inozemske stroje. 9l9 Naboji acetilena MAGONDEAUX. irr i r ttitn, 29. avi^ta 1927, x*b«toječiti transportnih in delavnih razmerah, »plača proda jati v inesta iz bližnje okolici najbolj svefce mleko. Napravimo račun na debelo Cena svežemu mleku na debele je bila junija v Trstu Lir 95 hI Iz 100 litrov mleka izdelamo la hko 4 kg masla po Ur 13 kg j< Lir 52. Posneto mleko ima vred nost za prašiče okrog- 50 Lir, al prodajna cena posnetega mlek, bi komaj dosegla 40 Lir; skupa torej Lir 92 proti 95 svežega mleka. Pri širjenju bi sicer dobili ijln-cg- 8 Lil- več za hI mlek-ali stroški i-zdelave in potem deta vnovčenja bi ta prejem gotc vo znižali ceno mleku daleč po Lir 95 za hI. Da je temu res tako in da j oddaja svežega mleka, ako 1 transportni stroški to dopušča jo, najbolj rentabilna, za to nit ni potrebe s»kati dokazov v n čunih, temveč je mogoče prit do tega sklepa že vz same praik se v življenju. Treba je samo od preti nekoliko bolj oči. Mari mislijo naše mlekarne da bi~ se zabavala mlekarna ii Romam-a v Furlaniji prodajat aveže mloko v Trstu, če bi si j1" ixplačak> bolj izdelovati maslc in sir? Zakaj nekatere mlek?.r ne na Tolminskem, čeprav ima yo izborno maslo, vozijo v zim ekem času, takoj ko se jim n bati, da se mleko pokvari nr poti, za-kaj ga vozijo ne samo > Gorico a.mpak tudi v naž Trst^ Sn še več! Mlekarna «Soresme se» je oddaljena od Trsta prekr 500 km, a se ji izplača bolj iz sušiti in preoeljati mleko v Trs' in ga potem prodajati tu ko' sveže, nego bi ga predelovala v maslo in sir. Res plačuje mlekc svojim dci>aviteijem na mesti1 okoli 10 stotink manj nego na Se mlekarne, ali za to jo sta£ir izlilapovanje (sušenje) gotove 15 stotink na liter. Ir mirite, da pri svoji kupčiji kaj zgubi? Zelo malo verjetno! Oserr let trdega, konkurenčnega boj' in z»rube bi gotovo vzele mlekarni «Soresmese» tek na trža ški mlečni trg. Pa ne samo za mesto Trst, tc velja tudi za vsako drugo mesto. Vsaka mlekarna v mesti1 ali v bližini katerega kodisibodi mesta si prtzadeva vedno, d; odda prebivalstvu) najprej vsf potrebno sveže mleko in šele potem preostanek mleka predela v druge mlečne izdelke, med kater© v zadnji vrsti trd sir. Ako velja torej pravilo, da se najbolj izplača oddaja mleka za direkten konsum, za vse mlekarne pri vsakem mestu, je jasno, da bo to veljalo tudi za naše mlekarne v bližini T^sta, Go rice, Pule, Reke itd. Oni naši mlekarni v bližini mest in posebno Trsta pa, ki je še nadalje mnenja, da se ji bc izplačalo bolj masi ar en je ali širjenje nego prodaja celega mleka in to dokler imamo \ Trstu Se mlekarno iz Lombardije, ki proda dnevno preko 80 hektolitrov mleka, taki mlekarni svetujem v njenem največjem interesu, da prestane sploh s poslovanjem in da odslovi čim prej mogoče poslovodjo, ki ji boljših najvetc-v ni mogel dati. Znižanje plač in režijskih tro-škov v mlekarni, večji red in snega z mlekom, več brige pri »kanju odjemalcev, znižanje cene mlaku pri živinorejcih, (ki naj od svoje strani pazijo, da zboljšajo živinorejo), skrbna postrežba odjemalcev. To so one in edine sedanje potrebne «preure-<&tve», ki naj pomagajo našim mlekarnam in živinorejcem iz «mlekapske» krize. Ing. Andrej Čok. («Gosp. vestnikj»). Vilno-oiihtf ninske obvezni« Pred vojno ni naš kmet sploh nič vedel o obstoju kakih vrednostnih p«4*irjev, kot obligacij in akcij, ki se trgujejo na efektnih borzah, in šele povojne okoliščine so ga do-vedle v stik ž njimi, in sicer samo e eno vrsto toh papirjev, z vojnood-škcoainekimi obveznicami, katere je dobil za vojno odškodnino. Ker so ti papirji stali pod pariteto, je veČina novih posestnikov postalo špekulantov. Zdelo se jim jo škoda pTc.Ac.ti te popit-je pod pariteto ter so si izposodili za obnovitev potrebne vsote pri bankah proti zastavi obvefiRk, v upanju, da bodo šlo sfesoioa navzgor do paritete. Do sedaj se jim to upanje ni izpolnilo, trg teh obligacij je stal neprestano v Šibki tendenci. Vzrokov je bilo več vrst. VTSanje obrestne mere je imelo za naravno posledico padanje vseh vrednostnih papirjev s stalno ©ferestno mero. Ta posledic je p«bč samo posledica na-vadne+m go**poovšlca, soiate endiarfe, i^dkvice, imenska rž In pgraaJca, razsik vrst trav, domače detelj in in nemo }e na pota ia nam dospe tekom tega Vsdna. KHEIUSSI STROJI DJ OROĐ- «B: Danes je dospel v Trst vagon raznih gospodarskih strojev z Du-laja in sicer: grozdnih srtiskalnic s.8L olje, plugov, bran itd. Blago bo na razpolago v naših skladiščih tekom dveh dni, takoj ko se izcarini. UME3NA GJfOilLA: Pričeli smo •rbirati predznambe za superfosfat, kalijevo sol, in amonijev sulfat za rrih. sezono. THGSSASOVA ŽLINDRA. Imamo iia razpolag© le še par vagonov Thomasove žlindre, nakar saklju-čimo letošnjo seeono. Sprejemamo Se naročila za posamezne kvinta-le. Tboimsmro Htedro imafo Se Y ' sJLoci: Kmetijska Posojilnica v Vipavi in Jcsip Feijaa v DolinL frŽaSia fcnioti^a dražbe v Trstu uL ■Pozrebžano« 19, TeL 44-39. rm • ^am r^-TjT^''1 Lot^iiske ilevil^s Vrebana dne 27. avgusta 1027. Bari 7S 82 31 67 42 Fireaze 29 66 73 10 2 Milano 37 19 22 59 80 Na pol i 39 U 50 84 85 Palermo 43 77 4 23 6 Roma 27 34 83 64 58 Torino 56 11 40 12 32 Venezia 81 33 8 41 13 DAROVI Družina Vitez iz Rojana daruje Šolskemu društvu lir 20.— v počastitev spomina svoje hčerke Zor-ke,— Turk iz Rocola daruje Šolskemu druitvu lir 5.— Hvala, posnemajte! Temaaca - dopis: Ne vemo, za kake vrste inicijative gre in zato ns moremo urediti zadeve, za katero no vemo, kak namen ss skriva Žena potjokegn. raMja UaMb novak age je viđala zahtevo po ločitvi satom mteaaeijujofc to zahtevo s mini, da moArra obrt don si a sflk> mak in da it pok^ Upi grooo. Čudno pri vsem tam j* to, da ie Žena občutila vzbujajočo sev^roao luini^ potem, ko ^hjeu mol oft mai več ^nnogo dela in nadi toga tudi zaslužka, saj je vendar vedela za obrt svojega zao&a v trenutku, ko se je z n^fan poročila. Najv«čja prthienjmlnica. Gospe Mesdfibsohn v Londonu je bilo izročeno vodstvo pre-hranjeralztice, ki je največja javna loobmja na Angkrfham in ki da^e kosilo in večerjo IOjOOO osebam^ ualu&hencem draperj trusta. Krompirja in drugih hranil kupuje na vagona. Gospa Mendelssobn je pri&la do prepričanja, da se nudijo v te^ stroki ženskam boljše moinosti za zaslužek kakor pa v izdelovalni-cah oblek in klobukov. Ko je prispel prekooceanski parnik «France* v new-yortko luko, so poročali potniki o podmorskem potresu sredi morja, ki so ga čutili. Parnik se je tako stresel, da so padli potniki na tla, ki so se mnogi pri tem padcu tudi ranili. S tresljaj i so trajali tri minute. Sin — morilec V Streaterju (država Ill1no4s v Sev. Ameriki) so dobili v kleti njene hiše v globočini pol metra zakopano lastnico, ki je bila u-smrčerta z dvema, kroglama v ^lavo. Ustrelil jo je, kakor je ugotovila preiskava, lastni dvanajstletni sin, ker se je upirala, da bi mu oče poravnal nekatere igralske dolgove. Sin je zbežal in ga iSčejo. Filmski igralec Rodotto Valentina Te dneve je obhajal po veliki večini ženski svet obletnico smrti tega največjega filmskega igrsAca. Njegova zapuščina znaša okoli Štirinajst milijonov lir. Likvidacija zapuščine še ni popolnoma končana, ker se založba Valentinovih filmov upira glede odstotkov, ki pri tikajo igralcu oziroma kedaj po njegovi smrti njegovi družini in sicer prav glede filma »Šejkov sin». Valentinov brat se je vkrcal. da se vrne v Evropo. Ko se je ladja že oddaljevala od brega, mu je uslužbenec parai&ke-g& hotela izročil zavitek, v katerem je bilo pismo in nekaj sto dolarjev. V tem pismu poroča iijeanecioc, da je bil tako prost in ■>e je polastil kovčega, v katerem upa dobiti kak spomin na div-nega igraJca. In res je opaail brat, ko je preštel zaboje in kov-esge, da mu manjka najmanjM kovčeg, ki mu je moral izginiti času vkrca van j a. N«va vozila za zasebno uporaba Uporaba lahkih letal za zasebne namene se na Angleškem veča od dne do dne. Po osmih do desetih poučnih poletih s pilotom in po dve- do triurnem samostojnem poletu brez pilota Mm dofci letalec toliko spooobno-stl, da mu oblast bre* drugega da tozadevno dovoljenje. Lahko letalo z dvema sedežema In prostorom za prtljago stane sedaj 675 do 775 funtov Merlingov, za 100 funtov so torej cenejša kot pred poldrugim letom. Pri večjem popraAevanju, ki omogoči izdelavo letal v velikih količinah, bodo stala taka letala za dve osebi le 500 funtov (okoli 45.000 lir). Hov rekord Kdo je dosegel nov rekord? Amerikanec seveda. To je mož iz države Detroit, ki se mudi sedaj v Londonu in ki je pregledal 4000 podob v raznih muzejih v sedem in dvajsetih minutah. Prejšnji rekord je dosegel seveda tudi Amerik anec, doma iz Bufallo, ki je iste slike pregledal komaj v Štiri in tridesetih minutah. Za celih sedem minut ga je pobil mož iz Detroi-ta, iz mesta, kjer se izdelujejo Fordovi avtomobili. Koliko sta imela oba Američana od tega bega po muzejih užitka, je stransko vprašanje, glavno je in oata-ne — rekord. Ali bi ne bilo najbolje, drveti z a vtomobilom skozi muzeje, petero se bi «videlo» še več podob v še krajSem Času. Vojne žrtve amstro sgeske v sve-tovul t o jal Maf'ti^ko ministrstvo notranjih zadev v Budimpešti je izdalo statistični pregled vojnih žrr,ev Avstro-ogrske za Časa svetovne vojne. Avstro-ogrska je imela pod orožjem 8,322.000 ljudi. Izmed teh je izgubila Avstrija 495.000, a O- grska 981.000 mrtvih vojakov. — Mrtvih in ranjenih v Avstriji je bilo 1,777.000, a v Ogrski 2,139.000. žalostna statistika Nobena aktiva za državo! , Zataji Kant rnnrL *** Iz Paname (9rednja Amerika) prihaja vest, da je umrl zadnji Kant, prapranečak slavnega nemškega filozofa iz Kdnigsberga Kanta. Štirideset let se ni vedelo ničesar o njem, ves ta čas je živel nepoznan kot delavec na kavnih plantažah, komaj na smrtni postelji je odkril svojo skrivnost. Poročil so je bil z urojenko in je imel z njo tri sinova Ker se pa mešani ki ne smatrajo kot polno pravne osebe, izjavljajo ameriški časopi-pisi, da je z njim umrl azadnji Kant*. ZLATAINA Albert Povb Tftb Via Kupo1« zlato, srebro in kame. Popravka in p £laja lUteaiM. — Cene smerne. Edina zaloga drobnarije na debato ED6EHI0 PIHCHERLE Gorico. Plazza Celin Vlttorla 24 Ustanovljena 1. 1833 - TeL Int. 160 Wm Ha v tej Mi Priporoča se trgovcem, kramarjem In krošajarjem. Ceni smerna, teci> Postrežba tofra. BBS TKOtMO G3BTHA ZM3 V mili registrov^aa zadrega z neomejenim jamstvom Via Milano 20, pritlicle (vogal XXX ott-bre) - Tsl 16-04 --M \ Li u i^' - Obrestuje hranilne vloge po S°U Vožje vlofia, vesaee na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. * Izvriuja nakazila pod vg&cCsti&ni pogtJS za Jugo-slavf|o In osleto biosemfika trgtd. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev aH deagocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Uradu« ura od 9-151/, dop. In od 2l/,-4 pop. n isai lasi UUlUfifISKfl M^I^lTj ^^^^^■pooRuziiiCfi u mm Baitici a mm Eifi^i 53,833.083.- Telefon 5—18, 22—98 CENTRALA V LJUBU ANI Mm In rezerve Imm &0.J33.033.- Telefon 5—18, 22-93 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%%9 na tekočih računih po B%9 vezane vloge po dogovoru. - Prejema i DINARJE sa tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Povratnice: GORICA. Brežice, Celje, Čer-notaelj, Knoj. Logatec, Mari-bor, Metković, Novi Sad. Hajpr&te&sjša mn z Jugoslavijo Blagajna je odprta od 9'/»-127a !n od 14'/*-16 Potlružnice: Novo mesto, Prev»l]e, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Siove.ijgradec, Split. - Se;:ooskn L-kspoiOura; Rogaška Sjatioa . MAG Centrala v TRSTU, Via Fellce Venezian 9 Podružnlo©: Tr±16-Pauizano, M14ev Koper, Gorica (Magazzfno del Popolo) Via Garfbaldi tf / an3 c® Veliki dohodi PLATMO Madapolam, konkurenčni .... . dtbel ...... , brez škrotNi . . . . Pelle d'novo, najfinejše . . Platno za rjuhe, dužinsko visoko 150 . Dowlas visoko 150 • m m » m 270 „ navadno, debelo . 80 . . visoko 150 . . . Platno, navadno, debelo, visoko 150 „ Madonna, „ a 80 , Creos extra...... Blago za prte, visoko 150. . . . Prti« reklam ....... Blago za prte, navadno visoko 150 ... damaskirano 150 . „ angieiko , 150 , . barvano . 120 Platno za jope .... Satin, črn, fin..... „ a najfiaefSi . . • . , Roma, debel Trfii za žimnice, visok 150 . dvojea visok 120 . . Cottt, mancank, reklam . . . dvojen, za srajce in apod.____ Flanela Adige z rndečtmi . Leiizta. , . . . Povoji aa otroke . . . m 0 m (Wfle#i) nosa 1*95 l^bci reklam, beli a jaur . 2 90 n beW ki barvani 3~90 . a jOar veliki &$0 . glavni, tiskali in barvani. 5*85 . . črni, satin 690 1330 2-95 4-40 6*50 340 3.&H 5-96 0-95 690 6-90 12*99 5*90 5JM* 0.35 0.75 1 — 1-95 1*95 2-95 10-— 7*90 M0 3-90 5.99 929 4-90 ZeUr trpežen . . m angieiki ..... m popeMn črtan • « Panama bel in rumen . . m Maoehester najfln. 1-99 Mi L 1-56 Briaače crfepe, veHke . gobaste, „ Nogovice ma4ke, različne barve. . L 1*20 moške, kockane ..... 3-60 močke, iz sukanca in svile . 3-95 moške, reklamne, koeha-ste, elastične ..... v 4-50 moške, fine, kockaste. . » 5-95 ženske, reklamne .... 1*25 ženske, cevkaste .... 1*95 ženske, cevkaste, fine. . „ 4-— ženske, premene, s Sivom, zajamčene...... 2-95 ienake, svilene, . . 4*80 ženske, SemaMm, prozor. 7*50,9-50 žanske, . .L 12*— ok«§ke........ 1*— otročke ... od L 1*20 naprej 4-90 9.90 18*50 13.90 7-— 8*— Fnrtlfa avtftnaega platoa .A" isot-ae barve ki damaskiraao, aa likvidira po . . .......L Pletenina svilena, visoka 140, aa perilo in obM«^ v vseli bervah .... Pletenina siluia, težka, črna.... PafColani siileni, za glavo..... 3*90iSra|Cice svAene se likvidirajo po 5-90 »Caaoola ali svilene šerpe - ovratnice 3*901 velike M0 IN V Volna „Merinos" v Štrenah L . »Sport« najfinejša 5"— Colf volneni običajna e 12*— 30 L 3-90 5*90 14*99 konkurenca Maje svilene, rokavi kratki . , . L 11-50 bombažaste.........4-95 , mornarske, črtane, pol rokava „ 5*95 BLAGO MuŠola, sama volna, originalna, francoska ....... . . L 9-90 Fantazija za ženske obleke .... 3-60 Trpežno blago za hlače, visoko 140 . 5-90 angleško, visoko 70 . 6#— Grisette za delavske obleke ...» 8-— Platno „Afrika" modro za delavske obleke...... . . . „ 3*90 Platno »Afrika" modro, dvojna visokost, trpežno ....... 4-90 IZDELKI Obleke za delavce (Tony) Hlače trpežne .... Spodnje klače . . Srajce ..... ... L 27 — .... 12-90 . L 3-90, 6-90, 9-90 L 8-—, 15-90, 19-— RAZNO Dežniki moški, navadni .... L 9*90 . , trpežni......13*90 . . fini....... 24*— „ ženski ........, 13*90 Trnki svileni, močni —»30, —-50, 1.—, 2*— Naramnice svilene.......3-95 , za dečke, svilene . . • 2-50 Ovratnice svilene, reklamne . . • 3*— „ finejSe ...... 6-— 8*— Predposteljnike iz klobučevine . . 7-80 SUKANCC - KORSTLil do 30*/. PrihfMka Koretlji 400 Yajds od št. 24 do 60 „ 0-95 400 . . . 10 .... 1-30 , 1000 ................2-50 Sukanec za pripenjanje 10 gramov „ 0.20 20 . .0-45 zvitki debeli . 0-80 „ . šivanje, bd, zvitki veliki . 0^5 Zvitki .fllofort", črni, beti, barvani . 0*50 Bombaž za nogavice, maje itd. ne likvidirajo po Porabite priliko, ki vam Jo nttdl nafta največja konkurenca.