Vključevanje gospodarstva občine Ljubljana-Šiška v mednarodno delitev dela
Velike obveznosti petnajstih stebrov izvoza
Z resolucijo o polltikl lzvajan]a družbenega plana občine Ljubljana-Šlška za obdobje 1981—1985 v letu 1983 so bile začrtane naslednje naloge na področju ekonomsklh odnosov s tu|lno:
—  Izvoz na konvertlbllno področje realno povečatl za 15% v prlmerjavl z letpm 1982,
—  uvoz s konvertlbllnega področ|a ohranltl na isti ravnl kot v letu 1982,
—  pospeševati devizne prilive,    ,
—  povečatl števllo Izvoznlkov in prltegnlti k sodelovanju predvsem drobno gospodarstvo. Navedene naloge so bile v letu 1983 dokaj uspesno uresničene, vendar je treba takoj poudariti, da
je gospodarstvu to uspeio z Izjemnlml napori, saj se je srečevalo z vrsto težav.
Organizacije združenega dela so opozarjale predvsem na naslednje probleme pri proizvodnji za izvoz in pri samem izvozu oziroma uvozu v letu 1983:
—  pogoji zunanjetrgovinskega poslovanja so bili pretežno določeni z administrativnimi ukrepi,
—  pretoki surovin in repromateriala na jugoslo-vanskem tržišču so bili marsikje pretrgani,
—  izvažali smo preveč surovin oziroma izdelkov najnižje stopnje obdelave, kar v OZD ocenjujejo kot posledico sedanjih republiških deviznih bilanc, ki bi jih morale nujno zamenjati bilance dejavnosti ozi-roma reprodukcijskih celot,
—  problematika domače nabave in uvoza, kjer je prihajalo do zastojev tudi zaradi občasne devizne nelikvidnosti bank, se je zaostrila z vsesplošnim po-javom zahtevkov dobaviteljev po devizni soudeležbi in dinarskem sovlaganju ter z nerednimi dobavami vhodnih materialov močno poslabšane kakovosti,
—  pereča devizna nelikvidnost,
—  omejitve pri uvozu opreme,
—  manjši priliv deviz od ustvarjenega izvoza (pri-livi iz dežel v razvoju Irana, Iraka, Alžirije so kasnili tudi po leto dni, čeprav so bili za izvoz odprti akrediti-vi; kot vzrok nekatere OZD navajajo tudi nesolidno poslovanje poslovnih bank iz drugih republik)
—  višina deviznih terjatev do tujine je narasla do ravni, ko je ogrožen proizvodni in poslovni proces,
—  neizplačane izvozne stimulacije ali njihovo iz-plačilo z nevnovčljivimi menicami so povzročale velik izpad celotnega prihodka,
—  izsiljevanje tujih kupcev, ki so zahtevali nižje cene, prodajo na kredit in drugo,
—  medsebojna nelojalna konkurenca, ko je šlo za prodajo na tujem,
—  dolgotrajen postopek pri odobravanju tujih kreditov za uvoz repromateriala za izvozno proi-zvodnjo,
—  težave pri uvozu, saj banke po nekaj mesecev niso odpirale akreditivov.
Gospodarstvo občine Šiška je po deležu izvoza na konvertibilno področje na drugem mestu v Slove-niji in je z več kot 30-odstotnim povečanjem konver-tibilnega izvoza v letu 1983 kot gospodarstvo s pre-težno predelovalno industrijo še toliko bolj občutilo navedene probleme.
Dosežki občinskega gospodarstva na področju zunanjetrgovinskega poslovanja v letu 1983:
občinsko gospodarstvo je v letu 1983 izvozilo blago v vrednosti 198 milijonov dolarjev oziroma 12.559 milijonov din (IND 113,5) in je po absolutni vrednosti izvcza na prvem mestu med slovenskimi občinami.
V slovenskem izvozu blaga predstavlja izvoz blaga naše občine 9,5%. Izvoz blaga na konverti-bilno področje je znašal 118 milijonov dolarjev ozi-roma 7518 milijonov din (60% celotnega uvoza) in je za 30,5 % večji kot v letu 1982. Takšen porast, ki je enkrat večji od planiranega^ je posledica velikega prizadevanja vseh dejavnikov na tem področju. Po absolutni vrednosti so največ prispevale k takemu povečanju izvoza naslednje organizacije: TZ LITO-STROJ — povečali izvoz za 323 milijonov din, ISKRA Center za elektrooptiko — za 221, ISKRA Avtomatika za 137, AGROSTROJ za 135 in ISKRA TV Pržan za 132 milijonov din.
Uvoz blaga je v letu 1983 znašal 17.371 milijonov din oziroma 274 milijonov dolarjev, uvoz s konverti-bilnega področja 6466 milijonov din oziroma 102 mi-lijona dolarjev in je za 3 % večji kot v letu 1982, kar je nekoliko več, kot je bilo predvideno z resolucijo.
Ugotavljamo, da so organizacije uresničevale družbene usmeritve povečanja konvertibilnega izvoza blaga deloma tudi s tem, da so preusmerile izvoz s klirinškega področja na konvertibilno (klirin-ški izvoz se je zmanjšal za 4,8%, konvertibilni pa povečal za 30,5 %). Pri uvozu blaga pa se organiza-cijam ni uspelo preusmeriti na klirinško pcxJročje (kli-rinški uvoz je oslal enak kot v letu 1982, konvertibilni pa se je povečal za 3%), predvsem zaradi velike tehnološke odvisnosti od konvertibilnega področja. Saldo je negativen in znaša—4811 milijonov din; neupoštevaje PETROL DO Zemeljski plin, ki uvaža plin za potrebe celotne republike, pa je pozitiven in znaša 4954 milijonov din. Slado konvertibile je pozi-tiven, vrednostno znaša 1052 milijonov din, v minu-lem letu pa je bil negativen (—518 milijonov din).
Pokritje uvozaz izvozom je 72,3-odstotno; na kon-vertibilnem področju 116,3 in na klirinškem 46,2-od-stotno. Če ne upoštevamo uvoza PETROLra DO Zemeljski plin, je pokritje 165,2-odstotno; na kon-vertibilnem področju 116,4 in na klirinškem 439,5-odstotno.
Dejansko pokritje uvoza z izvozom je za dobro po-lovico slabše, če upoštevamo, da morajo organiza-cije več kot polovico deviz oddeliti za skupne po-trebe SFRJ in SRS. To pomeni, da organizacijam dejansko primanjkuje deviz za uvoz reprodukcij-skega materiala in plačilo obveznosti do tujine.
Občinsko gospodarstvo izvaža največ (46%) v države SEV, medtem ko v države v razvoju in druge razvite države izvaža približno enako in sicer po 27 % celotnega izvoza.
Uvoz iz držav SEV predstavlja skoraj dve tretjini od celotnega uvoza, iz razvitih držav tretjino, med-tem ko je uvoz iz držav v razvoju še vedno izredno majhen (le 0,3%).
Od vseh OZD s sedežem v občini Ljubljana-Šiška le 47 OZD ne izvaža.
Poudariti velja, da se veliko teh organizacij vseeno vključuje v mednarodno delitev dela in sicer posredno prek ostalih TOZD v okviru DO oziroma prek drugih organizacij, s katerimi sodelujejo, ven-dar niso registrirane kot izvozniki in jim večinoma ne prlznajo udeležbe pri ustvarjenem deviznem prilivu. Med OZD, ki ustvarijo tudi do 30 % celotnega pri-hodka s posrednim izvozom, moramo omeniti POZD LITEX, POZD BELPLAST, DO VEKTOR, POZD OFSET, GALVANA, DEŽNIK, VEGRAD TOZD GO, GRADBINEC TOZD GO in druge.
Najboljše rezultate ob vloženem delu za izvoz na konvertibilni trg so dosegle organizacije iz »proi-zvodnje električnih strojev in aparatov«. Ta uspeh je plod dolgoletnega vlaganja v proizvodnjo za izvoz in raziskave tujega trga. S tem so si zagotovile take proizvodne programe, po katerih je na zunanjem trgu za zdaj dovolj povpraševanja.
Po vrednosti največ blaga izvozijo članice SOZD ISKRA in sicer za 2530 milijonov din oziroma 40 mili-jonov dolarjev, kar predstavlja več kot tretjino vsega konvertibilnega izvoza blaga.
Najuspešnejši izvozniki blaga na konvertibilno področje so: Iskra-Center za elektrooptiko, Slovin-Slovenija vino, Lek, TZ Litostroj, Donit, Avtomonta-ža, Color, Iskra TV Pržan, AERO TOZD Celuloza in Dekorativna.
Teh deset izvoznikov je izvozilo skupaj za 6193 milijonov din, kar predstavlja 82,4 % vsega občin-skega izvoza na konvertibilno področje, izvoz pet-najstih največjih izvoznikov (še Iskra Avtomalika, Agrostroj, Rašica. Iskra IEZE in Unitas) papredstav-Ija 92% celotnega konvertibilnega izvoza. Nave-dene organizacije imajo obenem tudi največji prese-žek izvoza nad uvozom blaga na konvertibilnem po-dročju.
Med temi petnajstimi izvozniki sta dve enoviti de-lovni organizaciji, dve temeljni organizaciji, katerih sedež delovne organizacije je izven občine in 11 de-lovnih organizadj z 49 temeljnimi organizacijami in 13 delovnimi skupnostmi s 15.815 zaposlenimi (49,4 % vseh zaposlenih v občini).
Skupni devizni prilivi od izvoza blaga, storitev in po kreditnih odnosih v letu 1983 so bili 142 milijonov dolarjev oziroma 8989 milijonov din. V primerjavi z lanskim letom so se povečali za 1,8 %, prilivi s kon-vertibilnega področja so se povečali za 11,1 % in so znašali 4809 milijonov din oziroma 76 milijonov do-larjev. S tem smo izpolnili nalogo, ki je predvidevala povečanje konvertibilnih deviznih prilivov.
Zaskrbljujoče pa je, da dinamika konvertibilnih deviznih prilivov zaostaja za konvertibilnim izvozom blaga in sicer za 19,4 odstotne točke. Konvertibilni devizni prilivi od ustvarjenega izvoza, predvsem iz držav v razvoju, so kasnili tudi po leto dni.
Po drugi strani pa so devizni prilivi zaostajali za di-namiko doseženega izvoza blaga tudi zaradi tega, ker so bile nekatere organizacije združenega dela zainteresirane za kasnejše plačilo oziroma so za-drževale devize v tujini in na ta način dosegale ugodnejše dohodkovne rezultate zaradi intenziv-nega drsenja dinarja.
Skupni devizni odlivi so v letu 1983 znašali 225 milijonov dolarjev oziroma 14.293 milijonov din in so se v primerjavi z letom 1982 povečali za 16,7 %. Od-livi na konvertibilno področje so se zmanjšali za 2,8 % in so znašali 4952 milijonov din oziroma 78 milijonov dolarjev.
Saldo deviznih prilivov in odlivov je negativen in znaša —5294 milijonov din (IND 154,7), saldo kon-vertibilne devizne bilance je tudi negativen in znaša —143 milijonov din, vendar je več kot petkrat manjši kotvletu 1982 (IND 18,6).
Brez upoštevanja PETROL DO Zemeljski plin, ki uvaža plin za potrebe celotne republike, pa je saldo devizne bilance pozitiven in sicer 3631 milijonov din (IND 132,3), prav tako tudi saldo konvertibilne de-vizne bilance v višini 462 milijonov din (lani negatl-ven —69 milijonov din).
Obveznosti občinskega gospodarstva in pogoji poslovanja na področju zunanjetrgovinskaga po-slovanja v letu 1984
Celotna zadolženost občinskega gospodarstva je na dan 31.12.1983 znašala 9993 milijonov din (158 milijonov dolarjev) oziroma 7,7 % celotne republiške zadolženostl. Kreditna zadolženost na konvertibil-nem področju je na ta dan znašala 9758 milijonov din oziroma 154 milijonov dolarjev (t.j. 7,9% repu-bliške zadolženosti na tem področju). Od tega zne-ska odpade 83,3 % na glavnico in 16,7 % na obresti.
V letu 1983 so organizacije združenega dela od-plačale anuitete v višini 25 milijonov dolarjev ozi-roma 1607 milijonov din in 12 milijonov dolarjev ozi-roma 756 milijonov din obresti, skupaj 37 milijonov dolarjev oziroma 2363 milijonov din.
V  letošnjem letu bodo organizacije združenega dela morale odplačati 50 mllijonov dolarjev oziroma 3202 milijonov din zapadlega konvertibilnega dolga, lo je skoraj tretjino celotne trenutne zadolženosti, kar bo zanje predstavljalo veliko breme. Polovica obveznosli odpade na PETROL DO Zemeljski plin, za kar združeno delo združuje sredstva v okviru inte-
(Nadaljevanje na 7 str.)