St, 23 f&tu t Miniti (tnti mm m a
Utaja. U««nii pon^jA var^ zj«taki'	<T
*siifccga M. 20. L	Doptr ^	*
pi.au m ne	r«* H m	v/ ^ .	, >
Anton Oerbec. £ La -ik ti*v<|a.	N*»čuiaa
u nue L i-. 3 w»fVM®9" • 1 {tU L 3a— to ccl° L 60.-. Za Inozemstvo mcsev ^ cS«Pl*Te,efoa uredni>lY;: 111 oprave St 11-IT-
V Trsku, v soboto 27. ianuarja 1923.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVIII
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se iabinajo t fttrokostl ene kolčne (72 mm.) —■ Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent. osmrtnic« zahvale, poslanice In vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov tnm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina la reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška As&kega štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva in oprava 11-57.
- - _ ^^	i Ogromno število brezposelnih bo torej I ž« Jeličiča, Protičevci kandidira,o samega
Usoda beneških Slovencev lil naša	pomnoženo s kakimi 40.000 železničarjev, Protiča.
..... , . .. u .. ,	«i ki bode: no većini preskrbljeni samo za...| Z oziram na naredbo o naknadni uvr-
Ze v nedeljo smo zavrnili znano aporo- -----—1h v ™	^
čilo» tukašnjega <P-;ccola» o zadnji seji
političnega društva «EdinosU v Trstu. Ne oi se več povračaK k njemu*, da ni bilo v njem stavka, ki se nanaša na vprašanje -usode beneških Slovencev z ozirom na na-Ko lastno bodočnost. V omenjenem «po-ročilu* se je namreč «Piccolo» postavM na stališče videmskih kramarjev, češ da bodo goriški Slovenci po priključitvi k furlanski pokrajin* -debili nekako zadoščenje v tem, da se «združbo » s svojimi beneškimi brati, kateri živijo že pol stoletja v popolnem miru z Italijani, vsled česnr da bo sožitje z njimi blagodejno vplivalo na goriške Slovence, kateri da bodo šele na zglrdu svojih beneških bratov videli, kaj :e pravo poroirjenjc.
ivakor smo pokazali že preteklo nedeljo, je prijel «Piccolo» do tej?a c globokega* zaključka na podlagi svojih fantazij
tako da bi slovenski živelj v nji t™** 12 meseJTživlienja.	Istitvi Meslovanov v volilne imenike je bilo
tem nekako «osrednfo trdnjavoj	^ ^ ^ Ministrski svet Jej v Novem Sadu naknadno vpsanih prek*
e no m s
slavizma». videmskih kramar-1 sklenil"reri&ati vse namestitve v držav-115 tisoč Neslovanov. V	Somboru znaša
*iuv<w»»< Mi V l _____ 1-1 _ -»A 1Q1<« Ta rpvi7.na.. ifpvtln nnvn uvrerpnih	IM.«tlm.'aiTW 40
arih z»e v
uvodu, je postavljen tako-le: neposredni
Račun «Picccia» in je v, ki smo
kratko označili ž« v nih uradih po 24. maja l915. Ta r^ija število itJL tako-le: neposredni Ue bo izvrtiU v pnd M. vojakom to hsoč.
Ker nas je predmet nagega današnjega članka zopet spcmnil na lo kiobas'arijo tržaškega lista, naj vpletemo mimogrede radi boljšega razi -ruvanja nadaijnih izvajani še par pripomb. cPiccodc» vzdržuje svoje razlikovanje med kciabcrac'onisti -in < antikclaboiacrtmisti* v našem taboru že skoraj dve leti- To dejstvo pa ga nika-ker ne ovira, da razlaga istočasno svoji
javnosti, da bi b lo zgrešeno misliti, da
: - • ____ 11 i_i ______~
stik Slovencev z njih benečanskimi sople-menjak", ki že desetletja žive v soglasju z drugimi državljani Italije, bo le pospeševal stremljenje po popotnem sporazumu. To bo na veliko korist za Slovane same, ker se bo potem po vsej Italiji drugače cenila njihova narodnost! Neizmerna škoda pa bi bila za Slovence, če cbveljala nja političnega društva «Edinost», ki bi hotelo le razdvajati obe plemeni.
Ta poslednja trditev je zopet drsna ia~. Ravno ml hočemo družiti cbe plemem aa podlagi poStenega sporazuma ▼ smidn besede Mussoliniieve: enake dolžnosti »n enake pravice! To resnico iioče «Piccclo» sistematično potajevati in bi hotel kazati neko dobrohotnost napram našemu narodu S tem, da nam postavlja v zgled be-nečanske Slovence, ovaja svoj pravi namen. Mi naj bi se odrekli vsem svojim narodnim stremljenjem, vsaki narodni pravici, in pc-tem še-le, ko bi mi "ami svoi narodni obstanek zapisaM smiU bi v Italiji visoko cenili našo narodnosti KateSen nezmisel. kaka nebo+ićna zavratnost, da — zasmehovanje vzv:šenih pojmov o narodnem življenju! Mi naj hi pcsnemaii be-nečanske Slovence! Ti so cdobri« m zinjp
sodelovanju drugačne cilje nego nesprav-Ijivci. V stvari da so vs* edini, le ob vprašanju taktike da se razlikujejo, Slepciaiši nadalje, k? kor da bi bili vodja političnega društva v Trstu silno razjarjen', ker sc si Ocričani io Islrani ustanovili svoji politični cr£a"izacii', dooan je resnica ta, da sla cir. W:'fan in dr. Slavik že na občnem ?:boru «Edinc^ti^ na Općina h in pozneje na raziiih sestankih ponovno zahtevala, naj s' ti*di Iftrani — čim so se Goričani odločili za svojo organizacijo — osnujejo
imajo pri nas tisti, ki govorijo o mirnem j v božjem «mini»: Tak mir odklanjamo mi,
ker to bi b*l mir — na grobnih! Mr pa nočemo v grob! Naši bratje živijo v emiru^, oli brez narodnih pravic v soli, v u-radih, v javnem žhljcnju! In celo tudi v cerkvi! In tak: zglsdi naj bi bili vabljivi za nas?t- Ne, ne — v grob nočemo! Za tako ceno nočemo kupiti ničije «dobrohotnosM >. Računati bi morali z dejstvom, da je cd tedaj, ko so se naši bratje v Benečiji priključki k Italiji, minulo nad šestdeset let! Ne bi smeli pozabljati na dejstvo, da se je od tedaj mnogo, nmogo izpremenilo v du-politično društvo kt lutj se ustvari ševnem življenju narodov, d« so- se korporacija, ki bo spajata vsa tri društva csvestili narodno. Primer z beneškimi v skupno politično organ'zacijo za enotno I Slovenci ne velja že zato, ker so b li, ko postopanje v vseh skupnih stvareh. In so se priključili k Italiji, v vse drugačnem ravno ustanovitvi narodnega sveta je bila j narodnem, političnem in gospodarskem se-pesvečena zadnja se^a poKiičnega društva slavu, nege pa je nas sedanji red. FiiO jih EdincsN. Če računa torej tržaški list, da je malo, brez narodne zavesti, brez pol>-bo s svojimi potvorfen mi poročili zabijal tičr.e šole, brez n-ganfea^ije. V tem ravno t ole, ki naj bi razdvajali naš tabor, mu je temeljna zmota naše državne uprave m k-ičetro! z vso samozavestjo: ne boS Jaka!
< Piccolo» heče prepričati, da najbtsjša cbtozba, ki jo mečejo Tržačani voditeljem goriš k h Slove^ce\-, >e v tem, da niso znali preprečiti -nove upravne razdelitve naših pokrajin. Tudi to- je drzna izmišljotina, kajti pre^fibro se zavedamo nii Tržačani, da	gcri'ki bratje niso mogli odvrnil!
Ug^a udp rea. Saj ga niso mogli niti gor ski nacionalisti in celo fašisti z vsema svojimi napor1-, ogorčenimi protesti, spomenicami iti deputacija mi. V Rimu so sklenili in: Roma locuta, causa finita!
fn sedaj k stvari! Kakor so potvorjena in neresnična poročila v tržaškem 1'stu o 11 zp H oženju v našem taboru, istotako so zgrešeni nie£ovi računi za bedočnost na podlagi priključitve Goriške k Vidmu. Razlaga namreč: Beneški Slovenci žive že šestdeset let «zliti» z italijanskim prebivalstvom in tvorijo sprednjo stražo pri gibanju za mirno sožitje med obema plemenoma. Jasno je torej — tako sklepa «P'c-colo* — da jih politično društvo cEdinost» ne ceni kat Slovane. Zato bi to društvo raje videlo Goriško deželo razkrojeno,
njihovim srotam. Revizija se bo izvršila tekom junija 1923. Odpuščeno bo vse osobje, ki je bilo sprejeto v državno službo po 24. maja 1915. na podlagi odredb, ki so bile različne od onih pred tem časom. Izvzeti so, če so sposobni za službo, vojni uvalidi, odlikovanci in vojaki, ki so služili pri mobiliziranih oddelkih, vojaške sirote in vdove, ki se niso drugič poroč le, in uradniki, ki so se posebno izkazali ter njihove vdove* in sirote. Odpuščeni bpdo •razen tega provizorični nameščenci, ki so bili sprejeti v službo po 24. maja 1915. in niso bVši vofaki, aH njihove sirote. Izvzeti so novinci, sprejeti v shtžbo ob priliki stavk po 20. januarja 1920. in tisti, ki so tekom prejšnjih stavk delali. Razen tega bodo rev'dirane vse naredbe, izdane po 24. maja 1915,
Ministrski svet je nato prešel na razpravo o poročilu komisarja za trgovsko mornarico g. Ciana. Odobril je nove ukrepe za gradbo pamikov. Prejšnja vlada je bila predložila načrt, ki je predvideval za državo breme 325 mljoncv; sedanji nacrt, ki ga je odobri! ministrski svet, predvideva za državne blagajne breme 156 m?!jo-nov, ki se razdeli na finančna leta 1922-23 do 1925 - 26.
Železmčarnki sindikati proti prtklopUvi k fnšistoTskim orgneizacijnjn.
RIM, 27. Te dni je zboroval v Rhnu glavni svet sindikata iUlijanskih železničarjev. Sprejela se je resolucija, v kateri sc poudarja, da je železničarski sindikat nepolitična organizacija, neodvisna od političnih strank in drugih nacionalnih orgaoiaaeov. Spričo sedanja težavnega položaja delavstva pa smatra že-lexničarski sindikat, da je potrebna združitev vsega delavstva v enoten organizem, »a bo cdtegnjen vplivu vseh političnih stranic.
Zbor je vzel na znanje sporočilo ministrskega predsednika, glede napovedanega vladnega stališča nasproti zahtevi po amnestiji tistih, ki so bili kaznovani zaradi gibanja v zadnjem avgustu, in zagotovitve ministrskega predsednika, ki ne zanika organizaciji pravice de ebste^a in poslovanja.
Končno f« zbor odklonil MussoHnijev predor nai bi se železmčarski sindikat razpust in'pristopil k fašistovskim organizacijam.
V Bosni in Hercegovini
Proti skupinam drja. Spahe in muftije Maglajliča se je pr'čelo med bosanskimi muslimani gibanje za enoten nastop pri volitvah. Iz Tuzle vodi ta pokret bivši načelnik Defterdarovič, pristaš Maglajličev, v Sarajevu se je organ'zirala grupa «nev-tralcev», ki je včeraj sklicala zaupni sestanek, katerega se je udeležil tudi dr. Spaho.
Nevtralce vodi Čaučerovič elendi skupaj z Mustaj-begom Hamid-pašičem in dirjem Hamidom Svrzom.
Demokratska stranka je definitivno po stavila svoje kandidate za Belgrad na sestanku pooblaščenih delegatov 'krajevnih organizac'j. Ljuba Davidovič je bil soglasno izvoljen za nosilca liste. Milan J-e-čmenica, trgovec, je dobit' 32, Djordje Ra-dojlovič 24, Krsta Cicvarič 1 glas.
Bo| Prctićem in Pašičcm.
BELGRAD, 26. Za nosilca v kruševačkem okrožju je proti Proitču določen Pašičev pristaš Jcličič. V vseh okrajih, kjer bo nastopil Protič, bodo postavili radikalci protikandidate.
VoHZni proglas Banjevačko-Sokačke stranke
BELGRAD 26. Bunjevačko-šokačka stranka ;e izdala proglas na volilce, v katerem nanaša ®vo:e požrtvovalno delo v parlamentu ter zahteva avtonomijo za vse pokrajine, zlasti za Vojvodino, ter versko svobodo za vse veroizpovedi.
Proglas socialistov.
BELGRAD, 26. Danes bo v cRaaničkih no-
vinah» objavljen proglas socialnoderaokratske stranke,' v katerem se zlasti napada ljudska stranka, in takozvane buržuazne stranke, ki
•^KnliSanip nnlAraii
vse italijanske javnosti, da so menili, da so dobili tudi prn nas nekdanje beneške Slovence! To je temeljna zmota in zato eo tudi zgrešeni vsi računi na podlagi te domneve. Na italijanski sireni naj ne pr-čakujejo nikar, da bi beneški Slovenci tudi svoje tukajšnje soplemenj^ke potegnili v svojo dosedanjo brezpomerrbnost! Človek se kar ne more načuditi, kako da ravno na 'talijanski strani, kjer je naredni čut tako visoko razvit in ko se ima Italija za svojo veličino zahvaliti ravno sili nacionalne ideje: kako da ravno naš' so3e-želani ne morejo domnevati tega čuta tudi pri drugih, oziroma da ga celo obsojajo! Ne morejo razumeti, da ima tudi naš narod svojo — dušo! Tej njihovi duševnest naj bi se mi uklonili? Ne in stokrat ne! V tej odločni volji smo vsi t Julijski Kratuii edini kljub razdelitvi na tri politične organizacije! V smislu «Piccokvih» krivih računov ni nikdo med nami «kolaboracionist Če bi se pa gospoda odločili za politiko pametnega in poštenega sporazuma, potem pa bomo vsi, brez izjeme — kola-boracfO«nisti!
Italija
Odločne mere M»ssoliaije7e vlade za ozdravljenje cižavnih financ — 36.000 železničarjev in ogromno število državnih uradnikov odpuščenih — Državna pomoč ladjedelnicam skrčena od 325 na 156
miljonov
RIM, 27. Korajže Mussolinijevi vladi ne manjka. Nadela si je nalogo operaterja in io izvaja dosledno. Kakor pri vsaki ope-araciji, posebno pat pri tako težki operaciji, k;*kor jo sedaj Mussolinijeva vlada izvršuje na upravnem delu telesa italijanske države, je mogoče dvojno: da bolnk res temeljito ozdravi, ali da... temeljito, umre. Mi upamo, da se bo operacija posrečila in da bo bolna država po prestani eperaoiji okrevala-. Naše upanje, Iti je obenem naša želja, pa ne temelji na treznem, logičnem računanju in izvajanju, ker podatki, ki jih imamo v kv namen na razpolago, bi nam, če bi hoteli z njimi računati, vzeli vse upanje: priznavajoč svojo neme-rodnjnost, se zanašamo le na dalekovidne-s t Mussol'nijeve v! a de.
Včerajšnja operacija, na katero se je odločil ministrski svet, je ena najtežjih. Gre va skrčenje državnega upravnega aparata, za odpustitev na tisoče državnih uradnikov iz službe. Vlada je ugotovila, da je pa vseh državnih urad h preveč uradnikov, da zaradi tega državne finance trpe in delo zastaja. Posebno hudo je, po poročilu, ki ga je vlada izdala, na železnicah. 30. junija L 1914. je bilo 154.985 železničarjev, leta 1921. cb istem času 237.000, ii v gusta istega leta pa že 241.000. 30. ju-avja lanjske g a leta se je število železni-carjev vendar znižalo na 229.000 in znaša .ianee 226.325. Število železničarjev je torej za 71.340 i»oiž višje, nego je bilo l-1914., v kljub temu, da se je delo, ki ga ima|o ^eJlezriičarji opravljati, skrčilo. Z
Jugoslavija
Vprašanje sporazuma med Italijo in Juga-slavijo
LJUBLJANA, 26. c Jutru, poročajo iz Beigrada: Kakor je zvedel Vaš poaročeva, lec, je poslalo zunanje ministrstvo našemu poslaniku v Rimu Antonijeviču natančne instrukcije za italijansko vlado glede de-finitivnega sporazuma za izvedbo rspall-ske pogodbe. Naša vlada je trdno prepričana, da bodo sarunargheritske konvencije italijanskemu parlamentu predložene že na prvi seji, ker si je ministrski svet ^s usvojil Mussolinijevo naziranje glede moJ« dalitet izvršitve rapallske pogodbe.
Sporazum med Jugoslavijo in Bolgari^ BELGRAD, 26. Med Jugoslavijo in Bolgarska se je dosegel sporazum: glede sestave mešanega odbora za ugotovitev krivcev nereda v Južni Srbiji in Macedo-
da niso ničesar storile za zboljšanje položaja delavskega ljudstva, za kar se je borila samo socialncdemokratska stranka. V ostalem so v proglasu navedene samo znane socialnode-mokratske frazo.
Hrvatska težačka stranka.
SARAJEVO, 26. Danes se je pričela skupščina hrvatske težačke stranke, na kateri se bo končnoveljavno sklepalo o kooperaciji vseh hrvatskih strank v Bosni v svrho skupnega nastopa pri volitvah.
ieh oslovaSka
Češki delež na državnem dolgu bivše monarhije
PRAGA, 26. Na podlagi razdelitve državnega dolga bivše avsfcro-ogrske monar-1 ije, kakor jo je ;izvedla reparacijska komisija. pripade na' Čehoslovaško 41'7 % avstrijskega in 6'02% ogrskega državnega dolga.	_
bivszni avstrocgrškimi železnicami (1300 km) je Italija prevzela samo 5818 železničarjev, kljub temu pa se je število železničarjev v primeri s številom v 1. 1918. zvišalo za 80.000 mož.
Vlada je sklenila skrčiti železniško osobje na 190.000, alt pa še bolj. To pomeni, da bo odpuščenih iz službe 36 do 37 tisoč železničarjev. Vlada upa, da bo na ta način v finančnem letu 1924 - 25 — kajti tekom leta bodo že odpuščena vsi v tozadevnem odloku predvideni železničar^ _ prihranila kakih 375 miljonov lir.
Odpuščeni bodo, brez ozira na poznejšo določitev števila osobja, železničarji nesposobni ali premalo sposobni, ali vsled bolezni nezmožni za službo in železn^carji, ki so že doslužili leta* ki jih upravičujejo na pokojnino, izvzemši slučaj, da so neobhodno potrebni. Če bi preostalo število uradništva presegalo število, ki se bo določilo ob priliki nove uradniške reforme, se bo cdpustil še en del osobja. Vpokoje-nim železničarjem se bo izplačala pekoj-n'na in razen tega 6 mesečna plača. Železničarji, ki niso odslužili predpisanih let, bodo lahko dobili pokojnino, sorazmerno službenim letom, če imajo že 16, o z "roma 20 (če so bili usložbeni v pisarnah) let službe. Železničarji, ki imajo manj kot 16 oziroma 20, a več kot 5 let službe, bodo dobili odpravn'no v znesku dvanajstega ali osmega (če bodo odpuščeni po novi reformi) dela zadnje letne plače, pomnoženega s številom službenih let Železničarji, ki imajo manj kot 5 let službe, bodo dobili odpravnino v znesku mesečne plače, pomnoženo s številom službenih let, pri čemer bo morala odpravnina znašati najmanj 2 mesečni plači. Izredni železniški komisar bo revidiral namestitve v službo po 24. maja 1915. S poaebnina odlokom bo poskrbljeno za omvizorične nameščence.
ni|i.
Vprašanje dolga Turčiji
BELGRAD, 26. Včerajšnja^ «Politika» piše o soudeležbi pri turSkih dolgovih ter pravi, da je včeraj m\uis£rski svet razpravljal, ali naj se Jugoslavija obveže plačevati predvojne turške dolgove. Ministrski svet je sklenil, da ne prevzame turških dolgov v razmerju, kakor sc ga predlagali zavezniki. Izdelal je svoj načrt za ropar-, tic jo turških dolgov ter o jugoslovanski udeležbi pri »plačevanju, pri čemer tudi nadalje vztraja na sporazumu iz 1. 1913., sklenjenem med Jugoslavijo in turško delegacijo v Londonu. V t*m smislu so bila danes tudi poslana navodila jugoslovensk* delegaciji v Lausanni.
Volilu* borba — Raskol v radikalni stranki
BELGRAD, 26. Včeraj popoldne je imel tsejo glavni odbor rad'kalne stranke, ki je razpravljal, kako naj stranka nastopa proti akciji S t Protiča, ki postaja vedno o-pasnejša. Sklenjeno je bilo, da bo nastopila radikalna stranka proti Protičevcem, kakor napram vsaki drugi sovražni stranki Pašiču povzroča posebno skrb Proti-čeva volilna akcija v Vojvodini ki Južni Srbiji, ker se pričakuje, da bo imel tamkaj Protič velike nepebe.
Dolgo se je razpravljalo tudi o volilnem proglasu. Kakor vse kaže radikalci sploh ne bodo izdali proglasa, v katerem bi ne mogli molčati o Pirotičevi akciji, pa bi s tem le izzval« nove diskusije in povečati kaos v stranki. Opustitev volilnega proglasa se smatm kot odkrito: priznanje notranje slabosti
Dr, Ninčič je odšel v Vojvodino ter ima jutri zbor v Pančm* dr. Markovič je prispel v Sarajevo Proti njegovi kandidaturi postavi mostarski profesor Ivasniević svojo samostojno radikatoko lista Ljuba Jo. vaaović odpotuje najbrž jutri na agitacijo v Dalmacijo. V potibarevskem okrožju se Je te dni mudil minister Vuj%16f da prepreči ceofcenie, Pafićevci so proglasili tisto Bo-
Poljska
Proces proti komunistom v Lucku
VARŠAVA, 26. Pred scdHčem v Lucku <se je začela obravnava proti 70 komunistom boljševiške organizacije «Zagardat>. Obtoženi so, da s a širili komunistične spise, izzival', nerede, pustošili razne urade, r-^padali državne uradnike, zakrivljall umore in rope. Organizacija je bila pobirana iz Kijeva, -cdkoder je dob vala pomoč v denarju in raznih dragocenostih. Iz Kijeva je tudi bilo prišlo na Poljsko nekoliko odposlancev.
Obletnica vstaje iz L 1863
VARŠAVA, 26.- Včeraj se je vršila po vsej Poljsk« prosiava obletnice vsLaje iz 1. 1863. ____________
Ogrska
I:?ave madžarskega ministrskega predsednika glede demarse Male entente
BUDIMPEŠTA, 26. V narodni skupščini je pred prehodom na dnevni red inter-peliral posl. Barosz (nestrankarski opozi-coralec) radi zadaaje demarše Male in Velike entente. Ministrski predsednik Eethlcn je odgovarjal, da bo o tej zadevi podal meritorne1 izjave tekom imunitetne debate. Za sedaj izjavlja samo, da smatra apel na omikano Evropo, alarmiranje crvi-liziranega sveta, da grozi Madžarski nevarnost od sosedov, za nepotreben. Madžarska ne potrebuje takega apela, ker zaupa v moč resnice. Madžarska vlat5a ni prejela nobenih informacij, da se je preklicalo nedavno uvedeno oboroževanje Romunije. N kakor pa ne namerava alarmirati madžarskega javnega mnenja, ker po njegovem mnenju to oboroževanje ni bilo Urico, da bi po menjalo resno ne var ^ nost Kljub temu smatra vlada za svojo dolžnost, opozoriti velesile, da se to oboroževanje še ni preklicalo in da more postati nevarno za Madžarsko. Zato s« obrača na bud mpeštanske zastopnike velesil s prošnjo, naj poročajo svojim vladam ter sporoče prošnjo Madžarske, naj pregovore Romunijo, da bo preklicala svoje oboroževalne ukrepe.
Ruhrska kotlina
Nemška piošnj« za moratorij prišia ob veljavo
PARIZ, 26. Francosko zastopstvo v re-paracijski komisiji je predložilo včera) uradno reparacijski komisiji načrt odgo, vora na prošnjo nemške vlade za mora-tor j cd 14. novembra preteklega leta. Ta načrt je pospremljen z dopolnilno noto, v kateri je rečeno, da je francoska vlada smatrala za potrebne! vztrajati na svojem stališču, da utemelji svojo politiko napram Nemčiji. Toda g. Barthou in belgijski za, stopnik De La Cro"x sla spričo nemškega odpora proti odredbam zaveznikov mnenja, da je nemška vlada v hipu, ko je 13. januarja nazsnanila, da je ustavila Franciji in Belgiji vse dajatve v naravi, priprav la s tem svojim korakrm sama ob veljavo svojo prošnjo cd 14. novembra za podelitev moratorija. Vsled tega bosta Barthou in De La Croix p redlagala repa raci jski kemis ji, naj se uradno ugotovi splošna neizvršitev obvez s strani Nemčije v v&am obsegu. V smislu čl. 17, priloge II., dela VIII. versailieske mirovne pogodbe bodo francoski in belgijski zastopnki zahtevali zraven tega, da se neizvršitev obvez s strani Nemčije uradno sporoči vsem prizadetim državam z zahtevo, da naj ostane v veljavi načrt plačevanja od 6. maja 1921.
Mezde delavcev. - Obsojeni industrialci bode uložili priziv.
PARIZ, 26. Agencija «Havas» javlja iz Es?e na, da sv je tam vršil sestanek med lastnika rudnikov in delavci. Na tem sestanku je bil sklenjen sporazum glede delavskih mezd. Rudarji so zahtevali povišek 3500 mark, lastniki pa so jim dovolili 3200 mark z okupacijsko doklado 90.000 mark na mesec ter posebne doklade za družine. Najbolj zanimiva določba ije ona, s katero se lastniki obvezujejo, da bodo plačali rudarjem v naprej^ dneve stavke. Stvar se je predvidevala in dokazu;e, da je mnoge lažje, nego to dokazuje DLinska vlada, dobiti nazaj v Nemčijo tuje devize, ko ne gre= za plaćanje odškodnine.
Listi oh;avt;a?o medtem podrobnosti- o za-kjjučitvi razorave proti nemškim inchistrial-cem. Industrialci so se po razsodbi, na podlagi katere so bili izpuščeni, vrnili v Lssen skupno s svojimi branitelji. Po vsej poti med Maincom in Essencm so Nemci poizkušali dati njihovi vrnitvi značaj zmage. V Kennu so bite manifestacije najbolj živahne. Uhce^ so bile polne ljudi, ki so šli nasproti industrial-ccm, prepevajoč patriotične pesmi.
Zanimiva je izjava, ki jo je podal Thysscn poročevalcu cBerliner Tagblatta*. Thyssen jo izravil, da ne on ne njegovi tovariši ne sprejmejo razsodbe, temveč da se bodo vzkbcali na pariško apelacijsko sodišče.
Stavka, ki so jo poizkušali preglasiti Nemci v Koelnu, se ni posrečila. Posrečila pa sc je stavka čolnarjev, ki so začeli stavkati v protest proti zasegi vlačilk s strani okupacijskih oblastev. Ves promet na Renu je začasno ustavljen. Beigi^ka oblastva so aretirala ravnatelja finančnega urada zaradi nepokorščine. Iz istega vzroka je bil aretiran tudi pošini ravnatelj v Nuselu.
Minister Letroyuer in gen. Weygand sla ze prispela v Dusseldorf. Preučevala bosta
ukrepe, potrebne za okupacijo ruhrske kotline spričo vedenja Nemčije. Sistematičen nemški odpor in boj do skrajnosti, ki ga je za-
čela, ne smeta omejiti ekupaci:o na malo dni. Spričo nemške odpornosti bodo francoska oblastva ukrenila potrebno za uvedbo popolne organizacije v ruhrski kotlini Ko bo Francija dobila zadoščenje, se bo zasedba končala. Na nemški vladi je torej, da dotoci njeno trajanje.
Minister Le Trocqtter se je p a vrnil iz ruhrske kotline
PARIZ, 62. Minister Le Trocquer sc povrne danes zvečer v Pariz, medtem ko ostane general Weygand v ruhrski kotlml še en teden, kjer bo preučeval načrt za enotnega poslovanja vojaških in c'vilnih oblastev. Ako bo načrt, ki ga izdela, uradno sprejet, je zelo verjetno, da bo njegova izvedba poverjena generalu Wey gandu samemu.
Angleška vlada in ruhrsko vprašanje
LONDON, 26. Po vesteh iz uradnega vira se zdi gotovo, da se bo vršila v teku današnjega dneva seja ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o^ ednsu šaj«h s Turčijo in o zasedbi ruhrske ko. tline s posebnim, ozirom na položaj an. g! c škili čet v porenskih pokrajinah.
Priprave za uredbo uprave v ruhrski kotlini
PARIZ, 26. < Matin* pravi, da se načrt za organizacijo ruhrske kotline proučuje vzajemno med Francijo in Belgijo. Vsa finančna uprava, osobje za železnice in rečno plovbo« policija i. dr. mora biti pripravljeno, da stopt kjer se pokaže potreba, na mesto neiuskil uradnikov. Ta ogromna organizacija napreduje z vsakim dnem. Še pred koncem meseca bo Poincare mogel imenovati osebo, ki ba prevzela vso oblast dn vso odgovornost.
Položaj v Mainzu
MAINZ, 26. Tudi preteklo noč so krožile konjiške pa trule po ulicah mesta. Po noči je prišlo do par neznatnih izgredov« nakar sc je mir povrnil. V Koblenzu so demonstranti razb'Ji nekoliko šip na oknih«
___________.Vest, da se nemška policija noče pokoriti
Sporazum o narodnostih dosežen poveljem francoske oblasti, se zdi, da n« LAUSANNE, 26. V podkomisiji za na 'odgovarja resnici. Glavni P^^ns^ ravna-dnosti d od oredsedništvom kom. Ga* J te« m poketpki krimsar v M«^u sta
sporazum glede vseh vprašanj in komisija' Dusscldcrtu je uckoiko miaaen^v jes tem Vključila svoje delo.	1 ^iio manifestacije po glavnih tdjeah me,
Ista s prepevanjem comoijuonin pewiii
fc Razpršil jih je oddelek francoske konjice
domoljubnih pesmi
Amerika im evropska vprašuje.
WASHINGTON, 26. Senator Borah najmanja, da bo ponovil svoj predlog, naj bi pred-^ednik Hardisg sklical mednarodno ^ospo-idLarsko konferenco. Ta predlotf bo zopet stavil najbrže že prihodnji pcadeijek.
Dnevne vesti
Politično društvo «E<finost» T Trstu pozlv-rse svoje poverjenike, da poberejo članarino za tekoče leto pri članih svojega okraja, članarina znaša kakor doslej, L 4 letno in 50
ftotink pristojbine za izkaznico, skupaj torej
L 4.50.
Važnosti in pomena političnega društva pač ni treba posebej povdarjati. Če kdaj. bi moral sedaj vsak naš človek poslati član političnega društva Edinost-. Društvo vzdržuje svoj urad, kamor se naši ljudje zatekajo po nasvet in pomoč v vsaki zadevi. Kako zelo je urad potreben, pričajo nešieviini njegovi obiskovalci. Politično društvo -^Edinost« bo za moglo vršiti nadalje svojo nalogo le, če bo imelo dovolj zaslombe od strani našega ljudstva. xJuprošeri so torej vsi člani, da poravnajo svojo članarino za tekoče leto in da pridobe društvu čim več novih čhvnov.
Odbor Polit, društva "Edinost^ v Trstu, via S. Franceseo d'Assisi 20, I.
Tudi znak. Tržaška trgovska zbornica ne nrorc dobiti predsednika! Prejšnji predsednik kom. Venczian je odklonil zopetno izvolitev, baje zato, kc-r ni bila volitev soglasna. Pod-prcdictinjk Cosulich jc tudi odklonil. Sedaj je odklonil Še Edgardo Morpurgo, sklicujoč sc na druge svoje potic. Razumljivo je, da navaja vsakdo svoge posebne razloge. Nam pa se dGzdera, da je bil z« vse odločilen isti razlog. !n ta je v žalostnem stanja tržaške trgovine skoro- brez nadc skorajšnjega zboljšanja. Ni-kdo ne veže rad svojega imena na skoro gotovo neuspehe. Trgovska zbornica je činitelj, ki nai v prvi \rsti pespešufe razvoj trgovine, ustvarja pogoje za njen razmah in ščiii koristi Irgov-kega sveta. Predsednika te korporacije ebremenja težka nalega z veliko odgovornostjo, Čhn ni nade, da bo mogla zbornica ttrpešno višiti. to nalogo, je pač razumljivo. Če se vestni in za svoj ugled skrbeči možje fcraaijo časti predsednika. Predsedniška kriza v trgovski zbornici je tudi znak splošnega go^ apoiUrskcga položaja, spričo katerega izvabljajo vsa zveneča napovedovanja gospoda Ba-neiiija in drugih le grenak naemeh na ustnice.
Razburjenje med st&novsa^driis! n&jemniki
narašča cd dna do dne in jc postalo tako gre-zilno, da se je ustrašilo tudž udruženje- hišnih gospodarjev. Razposlalo je svojim članom okrožnico, ki jih pozivima, Q3j bodo kolikor raozn.o zmerni pri dolečanfu stanarin. Naj upoštevaf> u'dt gospodarske razmere najemojemalcev, da se bo vladni dekret, ki vrača posestni kc-n svobod« pri sklepanju stanovanjskih pogodb, izvafal mirnim potom. Okrožnica pozi vi; a tudi najemnike, naj se prijateljskim; potom domenijo z najemodajalci. Tudi ta okrožnica tk? more pomiriti najemnikov, kajti poj m -zmernostih je zelo elastičen	okrožnica ne postavlja nikakih
določenih mef; ne pravi nič, kje se začenja — nezmerncsll Zelo verjetno je, da si bodo posamezni najemodajalci vsak po svoje določali pOvišek najemnine, mero upoštevanja gospodarskih razmer najemnika. Posledica bo, da bodo najemni!-:: v istih gospodarskih razmerah različno zadeti. Cc u valujemo, da ie v Trstu mnogo tisočev brezposelnih, ijudl brez sredstev za plačevanje stanarin, potem dejstvo, da so tucr srednji stanovi v takih stiskali, da so komaj zmagovali že dosedanjo stanarino, na dragi strani pa možnost gospodarjeva, da jih odslovi iz stanovana — se je bati katastrofalnih posledic za tisoče družin, kar bo neizmerno večalo že seda; vladajočo gospodarsko in socialno krizo. Ni se torej čuditi velikemu razburjenju.
Odpustitev letnika 1552, Iz Rima javljajo: C^da napovedane odpustitve letnika 1902., objavljajo listi te-ie podatke: Prvo četrtletje bo odpuščeno prihodnjega februarja, drugo baje aprili Olcde tretjega in četrtega četrtletji ni £e nič gotovega. Smatra se pa, da bosta te dve čet rile t ji odpuščeni istočasno, in sicer najkasneje do prihodnjega oktobra.
Kdo v t kaj? Izgubil sc je deček približno 7. let, ima piave lase, velike modre cčit oblečen je v črn plašček, pri desnem očesu ima znamenje rane. Ircenufe se Miroslav Colja. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči starišem, kateri so v velikih skrbeh. Naslov: Družina Col*a, Pendice di Scorcola 396.
Ini^rmacije v zadevi voicife odškodnin. Fr~ nančno ravnateljstvo javlja: Vsled odredbe ministrstva za osvobojene dežele z dne 16. januarja 1923. št. 30094 L A-2 bo sprejem ob. čin«iva v svrho informacij tičočrh se vojne odškodnine omejen na same dva dni v tednu. Ta odredba ima izrecen namen, da pospeši poslovanje glede kkv iacije odškodnine, katera se jc znatno zavlačevala vsled tega, ker [e občinstvo dnevno puhtita tirade.
Občinstvo sc bo sprejemalo za informacije pri iii?ančnem ravnateljstvu v Trstu vsako čredo in soboto ob običajnih uradnih urah.
■M vljudno
prost oskrbnice naših nrot, da pošljejo izpolnjene «izvide •> o svoffli varovancih ter poročajo natanko o gmotnem m moralnem stanju sirot. Istočasno so oskrbnice naproiene, da obvestijo vdove, da sc jim ne bo izročala nikaifa podpora v denarju ali blagu, ako organizacija ne bo obveščena potom «izvidov» ali potom priporočila zanesljive osebe, da so vredne podpore.
Marsikatero poročilo o obnašanju podpi-ranih vdov Te skrajno neugodno. Nočemo tu govoriti obširneje o tem žalostnem poglavju. v_/rgamzac^a pa bo v vsakem primeru, kjer bo dognala krivdo ali zanikernost podpirane, brez druzega ustavila vsako nadaijno podporo. Težko, vinar po vinarju, pridobljen denar in podpore v naravi gredo samo vrednim osebam. Vdove, ki imajo, kakor je naravno, potežkoče pri vzgoji in nadziranju svojih otrok, naj se z zaupanjem obrnejo na organi-cijo. Ta jim bo vedno kot do sedaj rada*pomagala z nasvetom in z dejanjem. Matere pa, ki nimajo niti dobre volje, da odpomcTefo po svoji moči zlu, ki nastaja vsled okoliščin in razmer, in ki nasprotno se zanemarjajo sebe in družino, ne bodo imele seveda nič več iskati pri organizacij.
Za Ijndi brez strehe ▼ beneškem, trentin-skem in julijskem ozemlju. V kratkem bo izdana odredba ministrstva osvobojenih dežel, katera odstopa občinam brezplačno barake postavljene v svrho stanovanja za družine brez strehe. Občine bodo pooblaščen«, da izterjajo primerno najemnino, če se obvežejo, da bodo vzdrževale barako v dobrem stanju.
Dunajska sličica. Prijatelj iz Dunaja nam je poslal sledečo kratko sličico:
Zfutraj- okrog sedme ure, ko prevaža električna cestna železnica iz obljudenih predmestij težka bremena zmrzujočih ljudi na delo, vlada med temi stiskajočimi se največja molčečnost; tako pozdravlja skrb z njihovih obrazov novi, megleni dan...
Moj sosed izvleče iz prsnega žepa beK in plavi listek in ga začne motriti z otožnimi pogledi. Je to naseljevalna vprašalna pola, pisana špansko in nemško. V svojih velikih, modrordečib, od dela izmozganih rokah ogleduje še neizpolnjena listka 6 pogledi, katerih ni v stanu popisati nobeno pero.
'•Argcntinija^, pravi sam sebi,' < kaj preostaja brezposelniku drugega kot Argentinija, dežela, ki lahko spravi še tisoče lačnih pod svoj krov».
* Imate li zagotovljeno deIo?> se vmešam,
^Resnično povedano še ne... znancc mi je pisal, da mi on mogoče,.. in tako sem spravil skupaj vse, prodal, zastavil,..»
*Caka vas tam prav gotovo sreča. Dunaj-čan je inozemstvu zelo podjeten^,
'.Vi lahko govorite^, uri odgovarja po kratkem molku, »toda. če vam je priromala potreba pred vrata, potreba, da si morate drugod iskati dela, drugod zaslužka, da morate za vedno cd doma, kamor vas vežejo otroški spomini, kjer vam je tekla otroška zibelka, da vam da rodno mesto brco.,. spominjam se, .kakor bi to bilo včeraj: 1914. je bilo* Zapuščali smo dunajske vojašnice, odhajajoči v Galicijo1, -naši junaki-, so nam dejali. Veste pa, kaj sem danes? — Nadležni tuzemcc, nadležni državljan, v nadlego lastni domovini svojib
Smeje se...
«Mogoče pa, <fa dobite drugo zaposlenje, predliodro kot trgovski sluga ali.,. ali kaj sličnega kakor nalašč za Vas..,»
- Enkrat prej,^ pravi v poučevalnein tonu, • prej... bil sem pred vo:no enkrat, dvakrat brez, dela... Za hrano se mi ni bilo treba bati... eden več ali manj pri obedu... krožnik pri-kuhe, kruh, tega ni nikdo občutil v domači kuhinji... toda danes! Imam samo dva brata, oba oženjena, in otroci, ne spodobi se, ne morem zahtevali,.In žalosten še doda: *Pri svoji najboljši vcfci ne morem pomagati zdraviti pri njihovem bodočem preporodu (sani-: raniti)! Obilo sreče na DunaHi!->
«Šchcttenringl» Številka 41 električne železnice je dovršila svojo križevo- pot...
Tako je odšel brezposelnik iskati nove domovine. In za njim odhajajo še stoteri, obračajoč hrbet domači grudi, ki jim ni več hvaležna. ,.
ĐraitvcRi vesti
Plesna prireditev skupine «Viktor Parma«,
Mandoiinistična skupina -a Vik tor Parma=> pri Sv. Jakobu bo priredila jutri v nedeljo svojo plesno zabavo. Ples se bo vršil v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Začetek ob 7,30; konec ob 1. uri. Posloval bo bufet. Zabave bo obilo. Či^ti dobiček je namenjen društvenim svrham. Pričakuje se obilne udeležbe. — Odbor.
« Žensko dobrodelno udruženje« v Trstu priredi svoje predavanje v Skednju na sve-čnico, dne 2. februarja t. 1.
Srednješolsko društvo «Zora», Danes, točno ob 17, uri redni sestanek s predavanjem.
__Odbor.
Iz triaSkega Sivlienla
O krojaču, ki je imel ikarfe brez platna.
Dokler je imel se delo, jc sedel pri oknu, sključen ter pridno ŠhraL Ko so ga pa začeli enkrat stari odjemalci zapuščati, se je par-krat popraskal za ušesi, parkrat zaklel ter se
tfdal krati modL Ostal je tako 1wea dela in brez denarja. Ker pa je kotel na vsak načm priti đo zaslužka, je insetiral v časopis«, da bo izdekrvai najmodernejše obleke po aelo nizkih cenah. Reklama m» is mnogo pomagala: že dragi dan so prihajali v njegovo stanovanje, oziroma v delavnico novi odjemalci z blagom pod pezduho ter si naročili obleko. Ko je fmel naš krofač dovolj blaga pod streho, je najel težake, da so mu nesK blago v^ mestno zastavljalnico ter ga tam —_ zastavili.
Medtem so prihajali v krojačnico odjemalci ter povpraševali, kako je z oblekami. Krojač pa jih je znal prijazno tolažiti, da niso obleke še izgotovljene in odjemalci so odšli vsi po-tolaženi. Končno pa je bil podjetni vkrojačs razkrinkan in je seveda končal v zaporu. Imenuje se: Henrik Costrane, star 30 let, stanujoč v ulici deli Ginnastica št. 43.
Samomor. Predsmočnjim ob pozni uri so pripeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice truplo služkinje Alojzije Gledis, stare 20 let, stanujoče v ulici Chtczza št. 20. Našli so jo zastrupljeno s karbolno kislino v bližini južnega koiodvora. Vzela si je življenje radi nesrečne ljubezni.
Kdor zna, zna. Oliviero Lah, v dobi 26. let, stanujoč na trgu Sansovino št*. 7, _ je prodal pred par dnevi svojemu znancu Pio Carme-liju, stanujočemu v tslici Palladto št. 8, neki magnet za 250 lir. Par dni pozneje jc prišel Lah zopet k trgovcu ter ga naprosil, naj mu vrne magnet, češ da ga F nekje ukradel, ter da ga mora v 24 urah vrniti, sicer da ga bodo zaprli. Trgovec mu ga je vrnil. Lah mu je obljubil, da: mu bo dal nazaj onih 250^ lir čez par dni. Trgovec je bil s tem zadovoljen. Lah pa je prodal magnet zopet dragemu trgovcu. Tudi njega je hotel potegniti kot Cannelija, a se je urezal. Spravili so ga v zapor.
Tatovi ▼ trgovini. V noči od srede na četrtek so odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi trgovino Amadea Goldinga v ulici Milano št. 7 ter odnesK najrazličnejšega živila v vrednosti nad 14,000 lir.
Stari greU. Neki Angeli Covalich je izvršil pred par meseci v našem mestu veliko tatvino. Nato je zbežal iz Trsta. Včeraj pa se je vrnil, misleč da $e njegov greh že zdavnaj pozabljen. Toda mož se je Hudo urezal: policisti so ga prijel! na kolodvoru ter ga odpeljali v zapor v ulici Coroneo, kjer bo moral sedeti tri leta in pol.	p
Ujeti ptič. Dva. policista sta aretirala včeraj ponoči v ulici Sofctario nekega mladeniča, ki je hotel odpreti & ponarejenimi ključi mc-snico. Aretiranec se je identificiral za Nerona Burlona, starega. 18 let, stanufcčega v ulici Solitario št, 4. V njegovem stanovanju so zaplenili policisti zbirko ponarejenih ključev, mnogo salama, ponarejen stolirski bankovec in dva zlata prstana. Vse to je baje tatinskega izvora.
Blazen odvetnik. Pred sinočnjitn je zblaznel v gledaliiču »Eden - odvetnik Karel M. iz Zadra. Odvetnika so prepeljali v umobolnico v Venetu.
26 kilogramov tobaka. Policijskemu oblasb/u je prišlo v zadnjem času na uho, da prekup-čava neka Marija Gobis, stara 40 let, stanujoča v ulici Navali št. 4, s tobakom. Včeraj so izvršili policisti preiskavo v njenem stanovanju ter zaplenili 26 kilogramov finega tobaka.
Tatovi v stanovanju. Jurij Petronio je pustil včeraj zjutraj svoje stanovanje v ulici Bel-poggio št. 8 za hip brez nadzorstva. To ugodno priliko so uporabili neznani zlikovci, ki so vdrli v stanovanje ter odnesli vse dragulje v vrednosti 1000 lir.
Vesti z Goriškega
Lozice. Društvo :Zarja > v Ložicah ima svoj letni občni zbor v nedeljo 28. t. m. v lastnih prostorih. Dnevni red: Poročila o delovanju društva v mino!eni lete in raznosti. Člani društva so vabljeni, da se udeleže zborovanja. Isfolako prijatelji društva. — Odbor.
Izobraževalno društvo v Mirna priredi dne 28. januarja tn 2. februarja t- I. otroške- igro s petjem v treh dejanjih: «V kraljestvu palčkov a. Ta umotvor za naše otroške odre sta ustvarila naša tržaška učitelja Ribičič in Grbec. Jedro vsega otroškega hrepenenja je mamica in ljubezen do nje, Vzgo|na je ta igra in kdor jo gleda, vzbufa v njem najplemeni-lejša čustva: vroče ljubezni do matere. Čarobna bajka je to in .kdor le more naj gre dne 28. t. m. v Miren, (začetek ob 3. popoldne) da bo s svojimi' očmi) gledal' in s svojim srcem čutil osrečevalno ljubezen naših malčkov-palčkcv do oboževane matere v tem popolnem s lavo spevu otroškega čustvovanja do nje! Solnee ne sije tako lepo, kakor materino oko. Najpopolnejša umetniška glasba ni tako krasna, kakor njena govorica. Vsi v Miren!
DAROVI
Za * Šolsko druiWo :: Ker se ni' mogel udeležiti pogreba St. Feriuga« daruje trgovec K.
J, L 20. Tepca Žuljan in Pepca Kure t iz Ric-manj nabralo na blok §t 194 L 100.
G,čni Sita Ivankai n Prelc Kristina sta nabrali v Vremski dolini L 109. Darovali so: Gor. Vreme: Prihavec Fr. 2 L, Cerkvenih Iv. 2 L, Fr. Magajna 4 L, Jožef Sila 2 L, Ant. Pri-
PODLISTEK
OLD SLEWTH;
Toiinstvenf Mg
Krku maka roman iz ameriškega življenja, PosJvenil StaTomir Josipovič.
ne, debil sem jo v preveč čudnih okoliščinah. Odgovorile mi rajše poprej na nekatera vprašanja, AH ffte imela vi samo eno hčer? -
«Samo cno.^
*Od njenega tretjega leta je niste videla več? >
«Žaf, da ne.;>
«.Skri\nost postna vedno bolj nerazrešljiva.^
«Na kak način?»
«Dama, katero sem videl danes zvečer, je presenetljivo podobna vašemu umrlemu so-»rogu.3
OSMO POGLAVJE.
Ko je gospa Silver to slišala, je obledela kot mrlič m Manfred si ni mogel kaj, da bi tam sebe ne vprašal, zakaj je gospa tako očitno iz preme nila barvo, ko je on omenil, da Uvi neka dama, ki je njenemu umrlemu soprogu tako natančno podobna,
♦Kaj pravite k temu? >
.Ne vem, kaj bi reklam so je glasil odgovor.
cJe, kot pravite vi: obdaja nas tema globoke skrivnosti.»
«Dama pa. ketero sem videl na vlaka a
ki je, kot pravite, vaša hči, je podobna vam! s
-Da, ona jc moj otrok in po tem tudi otrok in dedinja gospoda Silverja. Kdo jc ona druga,: si ne morem niti misliti. To pa je gotovo: če bi ona imela kako zakonito utemeljeno pravico do premoženja mojega soproga, bi ae uporabljala nikakih krivičnih sredstev in stranpotic, da se ga polasti.
'Zal, da zato ni nikakih dokazov!»
*Toda mož, kateri ji pomaga, je vsekako lopov,»
«No, zadevo bomo že zasledovali Sc dalje in tudi kaj izsledili.*-
«Naslednjega jutra se je vrnil detektiv h hiši, kjer je bil slišal namigovanje o izgubljenem kovčegu.
Preteklo je nekoliko ur in prišla je ven zastrta dama. Detektiv ji je sledil. Sla je na Broadway in kmalu se p je pridružil iz nekega hotela neki mož. Oba skupaj sta šla potem naprej.
Manfred je bil prav nežnega obraza in njegova najljubša preobleka je hila ta, da se je preobrazil v žensko. Ko je torej videl ona dva, da sta stopila v neki znani restavrant, je čim brže hitel domov, se preoblekel za damo inje šel tudi on v isti res ta vr ant.
Zastrta dama se je ogledala po lokalu in ko je v oddaljenem kotu zagledala sedečo dvojico, je šla bliže in sedla prav v njeno bližino. Dvojica ni niti opazila zastrte dame. Mož je bil mlad in brdek, toda bil je temnega mrkega pogleda. Dama ni bila odgrnila pajčolana in lito se jc- ni moglo videti obraz.
V zalčiti koprene se Manfredu uspelo, da
si je mogel pritrditi na uho neki slušni aparat svoje lastne, umetne iznajdbe. Pod ugodnimi pogoji je bila ta priprava odličen vodnik šumov in zvokov in ker so bile tu okoliščine ugodne, je slišal naš junak prav razločno znamenit pogovor.
Mož je rekel:
»Odkar se je ta deklica prikazala, reči ne stojijo za nas preveč ugodno, o < Deklica nam jc na poti.s In bojim se, da naša mati izgubi igro pri
vsej svoji spretnosti !:>
besede so bile za Manfreda važno razodetje. Z vso pozornostjo je poslušal dal:e.
« Ako se nam ne posteči, da si prilastimo to premoženje smo izgubljeni in hudo je po mnogih letih toliko izgubiti. Naše je in le slučaj omogoča, da tudi drngi to zahtevajo.»
«Le eno sredstvo poznam, s katerim si zagotovimo to premoženje. Poslužiti se moramo najizdatneiiih u»klev. Dobiti moramo v svojo oblast temer in hčer,
j Kaj pomeni to?» je mislil detektiv.
«Meniš, da se bomo mogli polastiti deklice? a
•Da, le aekaj nam je na poti, namreč da si je pridobila jako spretnega moža.»
•Ti meniš pravnega zastopnika OGra-dy-a?»
«Prav tega. ^
«Detektiv je tu slučajno doznal zares važno odkritje. Zadeva je bila za njega pojasnjena in pred vsem mu je izginil vsak dvom o pravičnosti zahtev dame, ki je bila njegov gest in deklice, • katero se je bil sešel v usode-polni noči v železniškem vozu.
havec 1 L, J. Zen«& i L, Ant, Ccrkvc&ik, J, Cerkvenik, Iv. Cerkvenžk darovali skupaj L 1.70, Antonija Cerkvenik 1 L, Fr. Magajna
1	L. — Vremski BrHof: Jan. Dekleva 20 L, Karol Dekleva 1 L, N. N. 5 L, Prihavec Marija 1 L, N. N. 1 L, Jos. Sila 1 L. Novak Fr.
2	L, Ant. Čevna 2 L, Abreza Marija 1L, Za-fred Gašper 50 cent., Rodič 5 L. — Dol. Vreme: Fr. Magajna 5 L, Evgen Arabozič 1 L, Visočnik Iv. L 2.50, Novak Andrej 1 L, Fi-lipčič Alojz 1 L, Macarol Karol 2 L, Milonič Anten 1 L, Smerdel Jos. 1 L. — Škofije: Dujc Roža 2 L, Skok Mar, 1 L, Kovačič Antonija 1 L, Cerkvenik Jože! 1 L, Sila Antonija 1 L, Sila Jos. 1 L, Prelc Fr. 1 L, Duje Marija 1 L, Kovačič KaroHna 1 L, Dujc Jakob, Skok Jožefa, Ercigoj Andrej, Ainbrožič Antonija, Er-cigoj Ivan darovali 2 L, Žužek Jožefa 1 L, Cerkvenik Fr. 2 L. — Zavrhek: Dujc Amalija 10 L, Vatovec Jakob L 4.20. — Nabiralkama kakor vsem darovalcem srčna hvala!
NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE!
Borzna oor&člla,
Tečaii:
Trst, dne 26. januarja 1923.
JsdfiBsIts banli« . • ................
CosuHeh •■••»•»• •«••«• « ,« i 1 al.natfs	340
GerolImict>	1^00
Libera Triestlna	410
i loyd ••	143o
Lussino	Gif
W sftlnoltcb Ocesnls
Piemuds ••••••»•••••••t*** 34 >
Trlpcovicb •••••«••••••••••• 27«'
Ampeles • •*••••••••*••,•■•
Cement Utlnatia ••••••••••••«« 335
Cement Spalato........... • * • • 208
Valuta na tržaškem trga.
OftsVe krone . «•••••••*•	---„82
avstrijske krone ...............—.0275 0.0310
čeikoslovaSke krone...... •	58.^0.— 50.25
............. • ...........36.90.— 17 40
le j t •«•••••••••••*•	10.—»— 31*—
marke • ••••••••••••«	— ,10.— —.It
dolarji ..................20.70— 20.80
tiancoskl franki..................132 75.-333.35
iviearsk! franki ....•••••	387.—.—801.—
»ngležkl funti papfmsU....................07.10
i osi
---—
KOLO -Torpedo;, drugo vojaSko, prodr f radš vpoklica k vofakom. Ruggero Mf. čevljar.
BILFE cepljene vn bille Rupestris montžcofft-nafbeljSe vrste ima na proda; o&krhnifcta£ vclepossstva grofa Aieksa Goronini v Sr.| Petru pri Gorici.
154
POSTELJE, omare L 220, nočne omaricc L 50, umivlanikf, vzmeti, Žimnice z. žimo volno in polvoino. Fonderia 3.	J08
PREPARATE za olepšan'c kože, za zobe. proti izpadanju las, ne&kod^rive barv e za Insc im^ lekarna v II. Biis trici.
POROČNA SOBA, masivna, psiha s brušenimi stekli, se proda, Campo Belvedcre 1* Scmollč.	122r
POZOR! Kroae, korale, ziaio, platin in zobcv-
S': po najvišjih cenah plačuje edini grosist elleli Vita. via A'adonnina 10. I.	82
ZLAT. srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica vta Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Man-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
67
Partija šivalnih strojev, novih, Slugerjev sistem, s petletnim jamstvom po
<?rugi I Viti_
sistem L <J<JPs Mehanična delavnica Pietro €e?t?al!*f>9 Trs?, Via Vasari 17.
PoSiljatve na delelo. — Posebni popiti za
preprodajalce
(35)
ki prevzame debro pisarno v mestu na deželi, dobi pojasnilo pri gg. dr. Pretnerju ali dr. Podgorniku.
se računajo po 20 sict, beseda. — Najmacjša pristojbina L 2.—, Debele črke 40 stot, beseda. — N&joasjša prišlojbina L 4.—. Kdor ižče službo, plača polovično ccno.
V NEDELJO ob 2. popoldne se da na dražbi v najem zemljišče v Gropadi st. 63, 12&
DVE POSTELJI rabljeni, nočna omarica in chiffonier, se preda. Ugcdna prililia za le-iovi5čar;e. Sežana št. 68, 11.	127
KUPUJEM cture, papir, železo, kost?. Molino grande 20, Bab*č.	129
policijo, i. dr. mora itib č e
KMETSKA HIŠA s 5 stanovanji in približno 1800 sežnjev zemljišča v Kolonji se takoj proda L 30.000. Naslov pove upravni-štvo.	130
dihurjev,
veveric, kriov, stilih in dornacih zajcev.
POSESTVO v Zgoniku št. 30 se proda.
125
a	m
Trst, Vsa	Ssttšsti žt. t
II« nsdsL, vraSa 16
Sprejemajo se pošiljat ve po pošlii«
■j j
rone L1
rst
udsfr. tf
Nad 150 nair
		s	v		
1		i	C	m	
grajšč ne, posestva, gostilne, trgovine, žage, mline, industrijska podjetja. feopalttčcf, vrelce itd. itd. iira na prodaj po ^rne nih cenal* „KODNA GRUiiA" konc. zavod za promet z nepnmičain&tii5, Celje
Dolgo Polje 1 (Slovenja).	sm
BANCA D6LLA
DelnlSka družba — Glavnica L 5,000.00t>.— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU =
m\iOia mm ofkiU EttuyiiB2 mm mialia, Mm.
Corso Giuseppe Verdi — GO£iCA — Telefon štev. 8 15 1 ======= Blagajna posluje od 9-12 In od 15-17 .
Rožna usnla luMih tovarn.
Velika izbera kopit.
Gumijevi potfpetnlki
„PireIBiM.
Čistilo zo čevlje „Brili" in „Eda"
Vse po udnižllh cenah.
Za HeMake vsM msti
49 Vla Udi ne (prej BeMere) 49 Tel.
ZALOGA VSAKOVRSTNEGA-USMJA lN KOZTift VSEH CEVLJAdSKIH-POTREBSCm IZDELOVANJE ZG0RHJ1K DElOVfNViAKOVRSTHO r-: ŽE t PA NJE: -J