Ob intervjuju tov, Kardelja o nekaterlh problemih
tržišča
Odgovori tovariša Kardelja »Naii skupnostio (št. 1 letošnjega leta) apozarjajo med drugkn tudi na škodo, ki bi jo na3i frrgoviai lahko povzročila neutemaljena •reorgamizacijska« naglica pri iz-vajanju spremenjene uredbe o trgovski dejavnos<tt. Opoiortlo tovariša Kardelja je prišlo o pra-vem času in bo pripomoglo, da bomo našM v korakre-tnib. prime-rih ustrezajoče rešitve.
cijske« nagUce na področju tr-govine težnja, da se trgovska poslovalnica     z.natra.j
jenim znaskom sodelovati prt vlaganju v skupnl sklad podjet-ja, v čigar sestavu je.
Notranje nasprotje med poslo-valnico in podjetjem po eni stra-
Uvoz najvažnejših prebranbenih proizvodov v leiu 1954 in 1955
padjetja  ni  ter posl°valn'co *n  Ijudslcmi odborora  po drugi strarai,  pred-
spravi v položaj take pirodajaJne,                                              .
S ne bi toela skoraj nlkakrinih f«vl,a lelo moCaii eimteli koo-
trale.   To   nasprotje   pa    lahko
pravic. Take težnje odvzemajo občinam ekonomstai interes za vsestransko razviianje vn krepi-tev trgovske mreže,  kar vseka-
Kakor Je znano, je ena Izmed  kor ne bi koristilo potroSnakom glaivaih značilnosti te »organiza-  niti trgovini.
Nekaj primerov
JPrimere takega stališča in ak-  razvoj  bo Sel vsekak-or v smeri cij  smo  mogli  opaaiti  skoraj   v  zclružtvanja  trgovskih  poslovaJ-
n:c v moderno opremljena velika trgovska podjetja, ki bodo lahko ceneje in bolje poslovala kakor pa l>i to mogle razdrobljene pro-dajaJrrce. Zlo je v tem, ker mo-ra opisaina prateticis-tična t>rien-tacija v naših razmerah nerazvi-te in tehnično ^zelo slabo oprem-Ijene trgovske mreže nujno prl-peljati do zmanjšanja že tako ozke in nezadostno opremljene trgovske   mreže.   Zaito  je  treba,
pride do polnega in blagodejne-ga Uraza samo v svobodnih, na ekonomske pogoje postavljenih zakcnskih in pogodbenih odno-sih. Razen tega pa je samo tako mogcče ostvariti pogoje za uMn-kov'tc delo ustanove potroSni-šk-h svetov in drugih oblik drui-bene kontrole.
V zadnjem fasn se Je razvoj nažega zunanjetrgovinskega poslo-
vanja   prensmeril   k    postcpnemn    likvidiranjn    deficita   naše
trgovinske  biiance.
vsej državi, razen v Sloveniji. Naj navedemo samo nekaj pri-merov na podlagi poda^tkov Zve-ze trgovim&kih zbomi-c iz lae-fikega decembra. V Trgovinstoi zbornici za mesto Beosrad se je na primer pojavilo tolma^emje. da trg<waka poslovalnica ne mo-re biti samostojjia, če ne zaipo-sluje vsaj deset delavcev in uslužbencev, če nima pod isto streho prodejalne, skladižča, pd-same, če ne vodi satnostojnega
GSBAMJE IN ST3UKTURA SKUPN!» INVESTSCU
kn]l«wodrtvB v sami podovalnl-  kak0T  3«  clojal  tovariš Kardelj.
& itd. Kot naravna poslediica ta-kega stališča je nastal predlog, kj v bistvu zahteva. naj bi bila trgovska mreža Beograda sestav-lje-na iz majhnega števdia velikih pcdj&tij z neznatnim števUoin samostojnjii poslovalaic. No, ko }e nedavno na posvetovanju predstavnikov b«ograjskih občin in TrgovAnske zbornice posege! vtnes tovariš Minič, &o stvari spet
postaviti kot osnovo naših napo-rov ria podrofju trgovine večje pr.zcdevanje ljudskih odborov, zbornic in družbenih orgainizacij, ds b' se trgovina vsestransko razvtla Kot izhodno toiko pa je treba vzeti trgovsko posilovalni-co, ki bo tim bliže potrošniku Jn ki bo knela zadosti saimostoj no-sti in zadosti ekonomske spod-bude tako za delovni kolebtiv v
prišle na svcje mesto. V Zagre-  poslovakiici, kaikor tud.i za ljud-
bu naj bi se mreža samosto.jnih  ^ oObor, na katerega podroiju
poslovalnic zmanjša-la na četrti-  poslovalnica dela, in tudi za po-
no.  V  Zrenianinu  so  pustili  od  troSalke,    fci    v    njej    kupujejo.
no.  V  Zrenjaninu  so  pustili  od
72    samostojnili    poslovalnic    v  Združevanje sa.mostojn.ih  trgov-
istem položaju samo 20, medtem  skih poslovalnic   v   podjetja  in
skih ko so druge vkijutil.i v 5 podjetij  opuščanje  poslovalndc
na drobno. V Pulju je od 16 sa-mostojnih trgovs.5tih poslovaJnic ostala ena sama. V Cakovcu so z odločbo spojili vseh 10 samo-stojnih poslovalnic v 2 novi tr-govski podjetji. V 24 občlnah Maikedonije, kjer so izvedli an-keto, so (jd 366 sann^stojaih po-slovalnic ukinili 167, nameravali
V milijardah dinarjev
400 -
s pavša-
lom mora nastopiti kot posledica vsestranskega izbolišatija naše trgovine, predvsem po zaslugl njenfe modernejše tehaične opre-mljenosti. V nasprotnem priroe- ^ ru bi hcvčeš nočeš nujno prišli do administrativnega manopola v trgavini. Posledica pa bi bila ne sa.mo      pomarvjka,n.je      resnične
300 -
200 -
100 -
0 ->
1955
1954
pa &o  ukiaiti  ge  nadal-jnjih  125  družbene  kontrole,  temve^  tudl
poslovalnic. V Nikšiču so z od-ločbo Ijudskega odbora »reorga-nizirali« vseh 9 trgovsklh poslo-valaic v 2 novi trgovski podjetjl ttd., itd.
zožitev tržišča, s tero pa bi prišli tudi do tega, da bi bilo manj b.aga in da \>i se zvišaJe cene. Borba za blago bo namreč toiiko b.'.lj utinkovita, kolikor bolj  ši-
Vrsta dejavnosti
Skupaj:
1.  Industrija in rudarstvo
2.  Kmetijstvo
3.  Gozdarstvo
4.  Gradbinstvo
5.  Promet
6.  Trgovina
7.  Obrt in domača dejavnost
8.  Stanovanjsko-konjunaina de-javnost
9.  Kuiturno-socialna dejavnost 10. Dejavnost državnib organov
in drugo
Podatki se nanašajo na brnto invcsticije (skupaj   s  potroškom
je advisno od mnogih činiteljev  obračunom, ne glede na to, kje ;amortizacije) in jih navajamo v ln  ?re lahko od popolnoma sa- ta  obraiun   vodijo,   ali  v  sami   tekočih ccnah. Potrošck »,a dobo
Stvar seveda ni v sainetn usta-  roko in pravilno bo organiziraaa navljanju    podjetja.    Normalni  trgovska mreža.
Samostojni ekonomski obračun
Vlemogoče   je   predpisati tako  razmarju   med   poslovalnico   to
shemo  za  razmerje  med  poslo-   pod;st.iem.   Prvič,   vsaka  poslo-
valnico :n  podjetjem, ki bi bila   valnica, ki je v sistetnu podjetja,
ne.premenUiva in ki bi ustreza-   mora biti izkazana kot samosto-
la vsem raztneram. To razmerje   jen obra-t s posebnim finančnlm
13
4,3
11
8,1
1954 upoštevati. Prav tako je tre-ba upoštevati pri tem primerja-nju še okolnost, da so bile cene gradbenega  in  drugega  investi-
mostojne poslovalniee pa do na-  poslovalnld, ali pri podjetju. Iz-   od 1. janoarja do 30.  novembra   cijskega   matenala   v  lctu  1955
va<Jr,fga <wvisa  ta celo do  po-  kazsma  m»ra  biti  z  dolofenimi, 11955   obsega   tudi   invcsticije Iz   visje kakor v letu 1954 in da so
slovalnice  na  pavšal.  ki  je  pod   na podUgl prometa Ugotovljeni- [sklada regresov in dotacij (z re-   se tudi plače nekoliko povecale.
določenimi   pogoji   vkljuiena   v  mi  fina-nčnimi    obveznostmi   do ¦ grcsi  femeiijstvn), iz skladov za       V  prvih  11  mesecih  leta  1955
poaietje   V  me^tu bo  ta  odnos  ljudskega odb&ra obiine, na ka- : pospeševanje uidustrijske proit-   smo porabili za investicije in in-
vs»'sa.kor ožji kot na vasi. Ce bo   tere   teritoriju   poslova.lnica   de- [vodnje,   kractijstva,   gozdarstva.   vesticijsko vzdrževanje 354 mili-
pj-<cvalnica     bolj      izkortščala   luje. Drugie. nobena poslovalnica j eradbinstva, ta raziskovalna de-   jard din, to jc za 54 milijard ali
skupna tehni&na sredstva, bo po   v sestavi  podjetja   ne   snre biti i»», za osebje v skupnem zneska   za 18»/« veS kakor v Sstem raz-
sam' naravi stvari bolj navezana   vezana teključno na tisto blago, rpribližno 16 milijard din. Potem-   dobju v letu 1954. Ce upoštevamo
aa podjetje, kakor pa Ce gre za  k'-   Ji   2a   d;Ue   njen<j   podjetje. itakem imajo podatki za leto 1955  prl tem 5e širši obseg podatkov   sticue,
Primit:vno inaihno poslovalnico,  Imeti   mora  pravico,  da  kupuje fnckoHko širSi obseg kakor za lc-   v letn 1955 v prlmerjavi z letom
fcs ne more dosti izkoriščati mo-  blago tudi drugje, če je boljše in [to 1954 in moramo to pri vzpore-   1954 za približno «•/• in da so sc   zato  ne,  ker  so  bili  v  zadnr-h
za de(o za 7*/*, n»m kaže tako velik porast potroška sredstev v prvih 11 mesccih 1955, da ie fl-zični obseg investicij moral biti v tem razdobju v letu 1355 vefiji kakor v Istem razdobju leta 1954. To bi lahko sklepali tudi iz okol-nosti, da je bilo število zaposie-nih oseb v gradbinstvu v prvih 11 mcsecih lcta 1955 za 4°/» vcčje kakor v letu 1954, prav tako pa tudi Stevilo vseh opravljeriih cfektivnih ur. V prvih 11 mese-cih leta 1955 je bito razen tegrs sorazraerno več potrošeno za opremo kakor v istem razdobju prejšnjeiara leta.
Če torej iz gorn.iih podatkov Iahko sklcpamo. da je fizični ob-seg gradbenib del bil v prvib 11 mesecih leta 1955 večji kakor v istem razdobju Ieta 1954, to tem bolj velja za opremo z montažo, ker je njen delež v skupni po-troSnjl porastel v tem razdobjn lcta 1955 v primerjavi z istlm razdobjem Ieta 1954. Pri tem je treba upoštevati, da se polrošek za lnvesticije v prvih 11 mesecih leta nanaša predrsem na oprav-Ijena investicijska dela v prvih 10 mesecih, ker se fzp!ačila pra-viloma izvrSujejo za nazaj. Do-ttej, rtokler ne bomo imeli po-datkov o vseh Izdatkih za inve-ni mosoče dclati signr-nih in končnib sklepov, posebno
dern;h tehnifctfh sredstev pod- cenejše in da določa cene po | janju potroSnjl tnvcsticijskih cene gradb^neira materiaia zri-j&tja Sta pa dva pogaja bi ju last-nl kalkulaciji. Vsaika poslo- srcdstev za prvih 11 mesecev le- šale za približno 8«/», izdelkov Je treba vse&akor   zagt>twiiH v  valnica pa bd morala z dogovor-   ta  1955 e tstlm razdobjem  leta   lesne Industrije za 12*/., srcdstev
mesecih leta 1955 pnSvzetl nkre-pi «a omejitev all nstavitev del na posameznih objeklih.
Tabela kaže slanje odobrenih kratkoročnih kreditov za redna In dopolnilna obratna sredstva gospodarskih organizacij in dru-gih kralkoročnih krcditov pri vseh bankab in hranilnicah v državi.
V letu 1955 smo zabeležili naj-»ečji Porast kratkoročnih kre-dltov v mesecu novembru in ¦icer pri kreditih za dopolnilna •bratna sredstva. Ta porast zna-ia 17 milijard dinarjev ali 2.2»/, v primerjavl s stanjcm dne Sl. oktobra 1955, oziroma 58 mi-Ujard ali okrog 8»/t v primerjavi ¦ stanjem dne 30. novembra leta 1954. Istočasno je bilo v teko novembra leta 1955 opaziti Bmanjšano povpraševanje po žiro raiunih v gospodarstvu in sicer u 13 milijard dinarjev, kar do-kazuje, da se je povečala potreba po denarnih sredstvih.
Kakor vidimo iz gornje tabele, le nastal pocast kv&tkoročnih kreditov v primerjavi z istim tnesecem predhodnega Ieta v prvi vrsti na področju proisrvod-nje. Na tem področju imamo tudi porast fizičnega obsega proizvod-nje (brez kmetijstva za okrog 13*/»), števila zaposlenib (za okrog 11*/») in zalog.
Tudi ostali kratkoročni krediti ¦o precei porasli v primerjavi z latim obdobjem prcdhodnega leta in to v dobrSnem delu za-*adi povcčanja potrošniških po-
sojil, ki  znaša okrog  6  milijard dinarjev.
Skupni porast V obdobju avgust-november, ko imanio na-vadno sezonsko povečanje kre-dita, znaša v letu 1955 50 tnilijard dinarjev ali 6,7»/».  v  istih  štirih
Vrsta dejavnostl
Indnstrlja in rudarstvo
Kmetljstvo
Gozdarstvo
Gradbeništvo
Promet
Trgovina
Obrt in domača obrt
Stanovanjsko-komunalna
dcjavnost
Kulturno-socialna dejavnost Dejavnost državnib organov
In ostalo
SKUPAJ
Kakor vidimo iz gornjega pre-gleda, se v letu 1955, v primer-javi z Ietom 1954, struktura odo-brenih kratkoroonih kreditov ni občutno spremenila, razen pri prometu in trgovini, katerih udeležba se je v skupnem znesku kredita nekoliko zmanjšala. Frl
mesecih leta 1954 pa je znašal 46 milijard ali 6,6°/«, torej rax-mcroma skoraj prav toliko.
Skupna vsota odobrenih krat-koročnih kreditov je bila raz-vrščena na dolžnike po vrstah dejavnosti na naslednji način:
1954
1955
državnih organih in ostalih de-javnostib opažamo povečanje udcležbe v skupnem znesku odo-brenih kreditov in to — kakor smo že omenili — v dobršuem delu zaradi porasta potrošniških posojil.